221. številka. Trst. v ponedeljek dne 29. septembra 1902. Tečaj XXVII ..EDINOST" Izhaja enkrat na dan. mun nedelj in praznikov, ob 4. uri jmjtoludne Naročnina znaša : ca cel«» l*»tn . .......24 kron za pol leta........12 „ za četri leta........ 6 za en n « ........ 2 kroni Naročnino e ]«lu' »-vati naprej. Jfa na-ročbe brez priložene naročnine se uprava ne ozira. Po tobakamali ^ Tr*tu -e prodajajo po-aantezne -t**vilk»- 6 -totink i3 nrč.1: izTen Tr-t:i j.a j-«« 8 !-totink t4 nvč.) Telefon sir. .V70. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi ne računajo po vrstah v petitu, /a večkratno naročilo s priniernim popustom Poslan*, osmrtnice in javne /.alivale domaći oglasi itd.. računajo po pogodbi. " T . ' ............/ Vsi dopisi naj se po-iljajo uredništvu. Netrankovani dopisi j-e ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in ugia-e sprejema upravništvo. Naročnino n oglase je plačevati loco Trst Uredništvo in tiskarna <*e nahajata v ulici Carintia ^tv. 12. Upravnlitvo in sprejemanje inseratov v ulici Moliti piecolo štv. H. liadstr Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. A ------------^ Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Še enkrat: povodom zagrebških izgredov. < Dopis iz hrv. krogov). Hrvatje so bili — kaker amo že omenili — pripravljeni, da žrtvujejo svoje ime. Imenovali so jednokrvni narod »ilirskim«, »slovinskim«, »jugoslovanskim«. Srbi pa so odgovorili s parolo: »Srbi 6vi i svuda!« Odgovoril jim je Starčevi«- z »Bog i Hr vati !« To so gola lakta ! Sodite, razsodni ljudje, po taktih ! Vendar je vsikdar bilo in je tudi sedaj ljudij na hrvatski in srbski strani, katerim se vidi napredek na Balkanu nemogoč brez sloge in bratske ljubavi med Hrvati in Srbi. — A značilno je, da so ravno to najvredneji in najrazsvetljeneji ljudje na hrvatski in srbski strani. Komu niso poznani bratski odno-šaji, ki so obstali med hrvatskim banom Jela-čicem, srbskim j atrijarhom Rajačćem in tedanjim črnogorskim vladiko ? ! A Preradovič, Subote, Demcter, Klaič Daničič, Pavlinovic, Sundečič. Jovanovič In sedaj —- ziprii Stjepan Rad «•' ? !! To so levi, nasproti kateiim so prave miši: vsi uredniki »Hrvatskega prava«, »Srbobmoa«, »Hrvatske krune«, »Dubrovnika« et ('o.! -le tudi C tu to v in propalih d Jakov, ki bi Hrvatom in Srbom hoteli — dajati j ivgrmiie ! Kar se tiče č fu-tovf omenjam izrecno, da ne delam razlike med nekrščenimi i»i krščenimi, pa bili po slednji tu It katoliški kanoninic;, je krvavo žalil Hrvate : to uam mora priznati sleherni človek, kateremu je prešlo v kri sedem svetih kapljic destilirane kulture. Hrvatje so se vzdignili, da odbijejo krvavo žaljenje, in so pokarali s tem, da cenijo stbe in svojo čast : ali so o tem — vodjenineod prijateljev svojih —- prekoračili vsako mero in vsako mejo. To poslednje je priznan o od najrazsvet-ljenejih Hrvatov. A kaj so priznali Srbi v Beiemgradu na sestanku členov senata, profesorjev srbskih visokih sol (univerze) in narodnih poslancev? Nič! Molče — odobri vsi postopanje »Srbobranovo« s » — sklenili : a) obsoja se zagrebški » vandali zem«, hrvatsko »divjaetvo«, h) v bodoče treba iz Belegagrada podpirati srbske aspiracije v Hrvatski in posebno v Zagrebu. Toliko razsvetljeni ljudje, kolikor narodi dokazujejo svojo vrednost in z r e l o b t šele v burnih časih. Čitajte rimsko zgodovino, proučujete Angleže, motrite Nemce ! Da ste vi, mili bratje v Belemgradu, zreli, zaključili bi bili tako-le : a) obsojamo izzivanja v »Srbobranu« v Zagrebu : b) obsojamo hrvatske izgrede v Zagrebu, v kolikor eo isti nerazmerno prekoračili meje ; c) obsojamo eno in drugo (a in b), ker želimo, da med istokrvnimi brati vladati sloga in bratska ljubav. Da ste tako sklenili, mili bratje v Be-lemgradu, bi se bil vaš sklep z zlatimi črkami zapisal v knjigo razvoja d v e h p 1 e-men iste narodnosti. Kajti uver-jeni bodite : tak zaključek vaš bi bil navdušeno pozdravil tudi bolji del Hrvatov in vseh Slovencev in vseh Slovanov ! A v praksi ? Avstrijski minister za ho-gočastje in nauk je izjavil pred malo dnevi, da za Nemce v kulturnem pogledu ni mej med Nemčijo in Avstrijo. S tem večo pravico vprašam : zakaj obstoji meja med S r b i j o i n Hrvatsko? Ali ne bi se moglo ustvariti književno združenje za vee pokrajine, v katerih se govori isti fnrvatski, srbski) ter stičen (slovenski) jezik?! Potem bi n a r o d od Štajerske pak do M a • k e donijo ceneje čital, a pisatelji bi laglje pisali in laglje živeli! Tako združenje bi se moglo ustvariti tudi za narodno umetnost ; tem bolj, ker se narodna umetnost ni razvila do sedaj. Tako združenje bi se dalo..... Kazmišlajte \>aj, če ne druzega, kaj p omenja porogljivi posmeh M a d j a r o v, Nemcev in Italijanov...?! Hrvat. tega društva postajajo tudi za nas — ali prav za prav: posebno za nas — vedno zanimeveji od leta do leta. Razlog temu je v enaki meri tehten in lahko umeven. Na občndi zborih govore uavadno o naših pokrajinah, torej o naši koži. Naj le diplomatje taje, kolikor hočejo, naj le poslužni ljudje, ki morajo videti lepo in hvalevredno sploh vse, kar je ukrenila visoka diplomacija, naj le ti ljudje pišejo oficijelni Italiji najlepša spričevala o njeni lojalnosti nasproti naši ino-i narhiji, naj le prisezajo, da so definitivno odpravljena vsa navskrižja v interesih, ki so obstajala nekdaj med obema državama sose-dinjama, naj le — lažejo v svoj lastni žep : več dvomit', da se < ficijelna Italija identiii-kuje z tlelo.anjem društva » Dante Alighieri « in da je predsednik tega društva, senator Villari, res nje, t ficijtlne Italije, kraljevsko-italijanski minister za »neodrtšene pokrajine« . . . Letos je hotel menda biti gosp. Villari posebno natančen in točen. Vzlic bremenu let, ki ga nosi — V.llaii je menda že nad 7l> — podal se je letos, nedavno temu, v naše »neodrešene« pokrajine, da vidi na lastne oči, kako in kaj, da vidi, v koliko je že prepariranje za gotove idejale Mapredovalo tu in tara. Praška > Politika« je bila pripomnila prav dobro, da je kraljevski ita.li- svet vendar le vidi dogodke ! Saj se vrše otjanski minister za »neodrešeno Italijo« opra-belem dnevu in pričajo, da se križajo inte- ! vil s tem svoje službeno potovanje, resi! Naš poljedelec in naš ribič občutita poj Jutri hočemo povedati, kako je gosp. efektih, ki jih naj ravlja trg. pogodba med Villari poročal o naših krajih odlienjakom Avstrijo in Italijo —, da gospodarski inte Italije : členom društva, parlamentarcem, ee-resi teh dveh držav niso v soglasju ! Istotako natorjem, častnikom — pa bili isti morda nam govori fakt, da se Italija na način, ne- tudi vpokojeni — in raznim drugim — irre-dopusten po vsakem mednarodnem pravu, dentistom. umešava v notranje stvari naše države, da so tudi uatodno-politična in državnopravna stremljenja Italije — vkljub vsemu zavezniškemu razmerju, ki obstoji med obema so-sedinjama — naperjena naravnost proti integriteti naše monarhije ; glede nas Jugoslovanov v obmorskih pokrajinah pa naravnost proti naši ekzistenci. -KoŠutov teden«. Vesti, ki prihajajo še vedno o slavju stoletnice Ko šutove ga rojstva, morajo kaj nemilo zveneti v ušesih onim, ki so se udajali za njih. ugodnemu mnenju, da se je narod madjarski odtegnil vplivu košutizma: nespravljivosti z dinastijo ter da se je že popolnoma spoprijazoil z dejstvi, ki jih je ustvarilo leto 1S4-S oziroma Italija se torej umešava v naše notranje IHfili., in z — di astijo. stvari, in občni zbori društva »Dante Alighieri« Način, kakor je narod madjarski sode- pričajo, da je ravno to društvo, tako rekoč, Joval na Košutovem slavju, ne dopušča no- inBtrument, katerega se poslužuje. To je benega dvoma več, da je popolnoma krivo vzrok, da občni zbori tega društva zahtevajo vedno veče pozornosti od nase strani. Na teh občnih zborih dobiva »odrešena Italija« redno situvacijsko poročilo, sliko o odnošajih in dogodkih v »neoditšeni Italiji«. Referent to mnenje, da je namreč le še nekoliko šoviulstov, ki slede tradicijam Kosutovim in je njegovemu programu. Ne, to je prazna iluzija, kajti ves narod, v vseh njega slojih je sodeloval v proslavo spomina Košutovega in pa je običajno predsednik društva, senator proslavljal idejo, za katero se je boril Košut in radi katere je tudi umrl v prognanstvu — idejo nespravljivosti do dinastije Habs-vorni politiki, p-sati na račun onih krogov, burgov, do integritete habsburške monar- Villari. Proti eventuvalnemu prigovoru, da ni smeti vsega tega, kar počenjajo neodgo ki vadijo politiko države in so tudi odgovorni zanjo, moramo konstatirati kričeč fakt, da eticijelna Italija ne le da ni še nikdar U I T fc K 10;; MELITA. Povest i/ naše dobe. Opisal Jo«ip Evcen Tom i e ; prevedel Radi. Drugi del. VIII. Ljubica ni hotela medtem popustiti in oni dve *ta se začeli živo prepirati. Temu prepiru je napravil konee nenadejani prihod baronice An dri ne. Ona Ee je pripeljala ravno iz \Vinterhot'a in priš t po ljubic_», da bi jo odvela tja h seboj, kjer bi imela ostati, dokler se vrne A tVed. Baronica je vedela, da ima Melita priti v kratkem v Celovec in zato ni bila iznenadjena, ko jo je našla pri svoji pohčerjenki. »Melita !« je rekla baronica precej prijazno, »ti si prišla sedaj, lepo !« »Malo prej. Sedivi tu komaj nekoliko minut«, je odgovorila Melita, poljubivši Andrini roko in zatem obraz. »A že se pravdavi l« se je Ljubica vmešala v besedo. »Vidiš, mamica, kako je Politični pregiea. V Trstu, 21». septembia 1*02. Poročilo senatorja Villarija. Društvo »Dante Alighieri« je imelo dne 2(5. t m. svoj občni zbor v S eni. Občni zbori Melv svojeglavna. Jaz jo prosim, naj se preseli semkaj k meni, dokler «e vrne Alfred, a ona noč j vsprejeti na noben način. »Melv ima piav !« je rekla baronica, ki je razmišljala le en hip, pa se takoj spoznala v situaciji. »Kako jej mortŠ sploh ponujati kaj takega .. Saj je vila premajhna ! Nimata v njej niti sama dovolj prontora. Pa kakšna vama je notranja uredba, garnizonska, kete-rej ste se vidva navadila, s katero pa se ne more zadovoljiti dama, ki je naučena na največi komfott. 3 Ne, ne, draga tetka« (tako je Melita imenovala baronico izza otroških let) se je upirala Melita proti tej opombi, »ne radi tega ; jaz znam biti zadovoljna tudi z naj-manjš m, ali ona sta itak že sama stisnjena. »To pravim tudi jaz, pa zato ti dajam prav«, je rekla baronica. »Ali jaz vem nekaj drugega, čemur ne morete prigovarjati. Ve obe oojdeti k meni v \Vinterhof. Jaz sem prišla ravno radi tega semkaj, da Ljubico odvedem seboj. A ti |>ojdeš, Melv, jutri k nama. . i bije. Ves narod smo rekli : vsi sloji, vse stranke so tekmovale, da doprinesejo čim daia znamenja, s katerim bi obsojala utikanje več h kultu Košuta. Košut je bil protestant, društva »Dante Alighieri* v notranje stvari Misliti ee je moglo torej, da vsaj katoliški druge države, marveč dopušča, da v tem cerkveni krogi ne bodo sodelovali na Košu-društvu sodeljujejo in posl- šajo poročila se- jtoii slavnosti. Tudi to pričakovanje se je natorja Villarija na občnih zborih tudi ljudje, izkazalo neopravičenim. Maše-za iušnice za ki po svojem službenem in družabnem polo- Košuta se sicer niso darovale v katoliških ženju spadajo v vrste onih, ki zastopajo ofi- cerkvah, ali istega dne so se v ka-cijelno Italijo ! Če oficijelna Italija dopušča, t o l i š k i h cerkvah darovale svetla se nje viši ča&tniki udeležujejo zborovanj čane službe božje za srečo d o-' »Dante Alighieri«, potem pač ne moremo j m o v i n e. Tu se ni smeti udajati nikakim Meliti Jii ugajala ta ponudba, še manje, j ona stori lahko z njim, kar jej je ljubo. Da nego Ljubičina. j ae to ne zgodi, bo pazila ona; a bila je go- »Ah, to je prekrasno!« se je povesehla j tova, da bo Meliti to nadzorstvo hitro pre-Ljubica. stdalo in da skero odpotuje iz Celovca. »Jaz vem, da si tuinlam svoje glave«. »Jaz sem namenila, da vas obišČec. v NVinterhofu, ali sedaj ne, temveč na koncu je rekla Andrina Meliti, na pol v šali, svojega letovanja«, se je začela protiviti j tudi jaz imam svojo staro, trdo glavo, pa Melita. »To bi zmešalo moj program, po ka- j pričakujem od tebe, da se ne boš branila več 1 terem se zdravim«. ■ in prideš k meni na imetje. Ne-li, da pojdeš ?« »Ali vsaj, dokler se vrne Alfred«, jej »Vidim, da ne morem drugače... Pri-rekla Ljubica. »Ti si mu obljubila, da ga j dem !« je odgovorila Mebta, ki je sprevidela, btš čakala: torej ne moreš oditi prej. da se mora udati starej gospej. Ko je baronica slišala te besede, je pogledala Melito s svojim čvrstim izpraševal-nim pogledom, a Melita je zardela nehote. \Vinterhof je bilo jako iepo, uzorno urejeno imetje. Stari grad j e bil sezidan radi varnosti v dobi vitezov. Stal je na ktmeni- Ona je umela takoj, zakaj se Melit* protivi tej visočini in odtod se je lepo kazal s svo-tudi njenemu pozivu. Pod njeno streho injjimi stolpiči, ki so bili še popolnoma dobro pod njenim budnim očesom bi jej bilo za stonj bivati v Alfredovej bližini. A baronica je hotela poti vsako ceno, da bo Melita pod njenim nadzorstvom, ko se Alfred vrne. Ljubica je nedolžna, angeljska duša, njo bi nova pnjatelj:ca zaslepila in prevarila na vsaki stopinji. Na Alfreda se niti ni mogla zanesti. Ona je dobro znala, da tudi on še vedno misli na Melitito, da jo ljubi in da ohranjeni. Pod njim so se razprostirala polja in livade stare grajščine, a na severnej strani so se vzdigovale donebne Alpe s svojimi sneženimi glavami. Sredi grajščinskega zemljišča je tekel planinski potok s še precej močnim slapom, Ki je večkrat naraščal od kopnečega se snega in plohe dcžja in tedaj je napravljal mnogo škode, poplavljaje vso okolico. (Pride še.) iluzijam : te svečane maše v kvah povodom Košutovih slavnosti govore prejaaen govor, da tudi katoliški oerkveni krogi identificirajo Brećo domovine z uresničenjem ideje Kom tove!! Cerkve katoliške sicer niso bile odičene v Košutovo siavo, za to j>a so bili odi ceni župni dvorci! P»ile so odičene državne in konfesionalne šole in na poslopjih državnih oblasti so vihrale z a-s t a ve. Bila so odičena tudi poslopja, v katerih .«e sodi v ime kraljevega veličanstva . . . (!!) v proslavo njega, ki je bil ne-spravljiv revolucijonaree do smrti, njega, ki ni hotel nikdar čuti o pomirjenju in spravi in ki je bil Kalvinec!! Neodvisna stranka se more ponašati, da jej je uprizoritev slavnosti izborno vspela. In te slavnosti so trajale cel - teden : bil je to pravi Košu tov teden ! Dogodki kr.če naravnost ! L? grof Go-luchcuski ne čuje ničesar in vsprejema zvesto dalje direktivo za svojo slavno politiko — iz Budimpešte! Slavnosti v soteski Šipka. Kolikega pomena so te slavnosti za politiko Rusije in Bolgarske ter vsega slovanskega sveta, priča najjasneje obnemogla jezica sovražnih Nemcev ;n Angležev. V svojih listih ne vedo najti drugih senčnih strani te lepe slo- katoliških cer-1 da se mi j>oitalijančujemo, zato se moremo to- —------ rej in tudi moramo še vedno boljšati. Mi moramo odpravljati zlo, kolikor ga še obstoji. Da zabranimo nadaljno poizgublja-nje našincev, da udušimo zasmehovanja in žaljenja, prihajajoča od naših narolnih nasprotnikov, moramo podvojiti svoje narodno delovanje sploh, posebe pa moramo paziti na novodošlece in jih pritegniti v svojo sredo, v svoje kroge, in (ako le mogoče) v svoja narodna društva. Da si ehranimo tisoče one naše mladine, mestne in okoličanske, si je rojena tu, moramo porabljati vsa navedena sredstva, a prvo, kar mora biti, je. da stariši že v nežnih otroških letih uče svojo deco lepega slovenskega jezika. Kakor ne trpe drugorodci, da bi se v njih družinah rabil kak tuji jezik, tako naj tudi Slovani in v prvi vrsti Slovenci skrbe, da slovenski jezik postane (kjer še n:) izključni jezik v vseh naših družinah. I^epo in koristno je, da naši otroci znajo tudi druge deželne in (ako mogoče) tudi svetovne jezike, ali naša sveta dolžnost je, da na* naša kri umeje in da doma in zunaj govori z nami naš slovenski jezik ! V izgled si moramo vzeti drugorodce, ki nikdar ne zamečejo svojega materinega jezika in ga ne opuščajo nikjer in nikoli ! — Kdor zaničuje svoj narod in svoj jecik, ta vanske Ma vnosi i ; zato kriče v svet, da je zaničuje ob enem svojo lastno mater — spominska slavnost na Sipki le korak do je odpadnik, izdajica svojega rodu! popolne rus (ikacije lnilgarske zemlje. S tem bi hoteli motiti bratsko slogo, ki sedaj vlada Kfs je sicer, da sovražniki radi in na videz celo ljubeznivo sprejemljejo v svoje sreča«. Podpredsednik Petrouio je namreč izrekel, da stoji vspeh društva sano oa mladini: in potrebno da je, da društvo vspeva zaradi neverjetnih, da, naravnost »prokletih« odno-šajev, ker — se nali ijamo v Avstriji ! Tu je vladni zastopnik zahteval, da se te besede pojasnijo, a govornik je ob splošnem ogorčenju hitro napravil svoj italijanski zu-liikmarširt, s tem, da se je opravičeval, da je menil ožigosati le odnošaje, v katerih žive Italijani v Avstriji, posebno iz ozira na to, 3. Hoče torej iz njih napraviti dobre in koristne ude človeške družbe. II. 0 l e n s t v o. 1. Vlagati morejo v malo hranilnico udje in prijatelji Citilnice pri sv. Jakobu. 2. Kdor se je preselil iz Trsta, lahko pusti svojo vlogo v mali hranilnici, da mu donaša obresti: na zahtevo pa se mu njegova *;loga z obrestmi vred izplača. III. Poslovanje. 1. Malo hranilnico vodita dva uda iz da se Italijani sami med seboj pobijajo ! Na | odbora čitalnice, katera imenuje odbor.1 to mu je ceearski komisar zadovoljno izrekel pohvalo, kakor malemu šolarčku : » Vab-bene !« S tem smo menda vse povedali, kake važnosti in kakega pomena bo novo akade-miško društvo. Innominata je cof na Vene-zianovi glavi : ko pade glava, zgine tudi cof! ! P. S. Nekaj važnega bi bili kmalu po- 2. Posluje se vsako soboto zvečer od 7.—1». ur v čitalniških prostorih. 3. Vsak vplačan in izplačan zuesek se vpisuje v blagajnični dnevnik, glavno knjigo vlog ter malo vložno knjižico, katero prejme vlagatelj. 4. Vplačila (vloge) morajo biti potrjena od obeh poslovodij. 5. Po vsakem poslovanju se seštejejo zabili. Novoizvoljeni predsednik Forti je prejemki in izdatki ter preglada blagajna, če se namreč povdarjal, da morajo Italijani zasta- vjema z dnevnikom. viti vse svoje moči v t), da se italijausko »». Svote od 10 kron naprej, ki ostajajo vseučilišče zasnuje — »in terra italiana«, na v blagajni po poslovnem dnevu, naložijo se italijanski zemlji ! Važno na tej izjavi je, da na posebno vložno knjigo v »Trž. posojil, in govornik ni imenoval naravn >st Trsta ! ! Ali je morda Midi takih lalijanov, ki bi se zadovoljili z vseučiliščem kje drugje in ne ravno in ni v blagajni denarja, vzdigne se denar hranilnici«. 7. Ce se je več vzdignilo nego vložilo med l»oljrarskim in ruskim narodom ter med i kroge take naše neznačajne ljudi, t >da za njiju vladami. upajo jim ne nikoli in v resnici spoštujejo Tth vzvišenih spominov na osvobojenje jih ne nikdar. Sovražnik le hlini prijateljstvo Bolgarske pa ne slave samo v soteski išipka, ampak po vsem Bolgarskem. Prirejajo se do naših odpadnikov, v resnici pa jih zaničuje, ker jih smatra za šolske slavnosti, javna predavanja, službe ljudi...! božje in ljudske slavnosti. deden najvažnej- Lahi priznavajo brez vseh ovinkov, da ših momentov vseh slavnosti pa bo vsprejem bi oni bili že kedaj propadli, da nso imeli grofa Ignatjeva, čegar delo je bil svetošte- slovenskih odpadnikov na svoji strani, onih v Trstu ? ! ! Zaslužena lekcija. Tržaško laško časopisje (izvzeinŠi par listov) deluje le na to o vsaki mogoči priliki, da bi »višjim i lealou« pomoglo do javnosti in do veljave. Te dni smo čitali kako je židovsko glasilo, »Picaolo« zadnji dve razpravi: proti Krsti-čevi ljubljenki (ki je zrezala svoje dete) in pa proti italijanskemu podaniku, ki je zaklal svojega druga, a ki sta bila oba oproščena inalovredne j — izrabljalo v svoje umazane politične na-mene . Sicer vredni drug »Piccola«, »Gaszet- I tino«, pa je to pot postal pametnejši od Zida tonski dogovor po rusko-turški vojni. Ime novati da ga hočejo častnim občanom Sredca naših, ki so jim množili njih bojne vrste ! Oni torej, ki danes nastopajo proti nam, pri »Tržaški posojilnici in hranilnici«. 8. Vloge se obrestujejo 3% vselej od 1. dneva vlaganja sledečega meseca in do konca meseca, po katerem sa je izplačala vloga. 9. Koncem poslovnega leta, ki se sklepa z 31. decembrom vsakega leta, izračunjajo se obresti vsake vloga in pripisujejo glavnici. — IV. Nadzorstvo. 1. Nadzorstvo izvršuje čitalniški odl>or. 2. Blagajna in knjige se pregledujejo vsaj enkrat na mesec. 3. Glavno nadzorstvo in razsodišče imata v vsem predsednik in podpredsednik čitalnice in je prav krepko reagiral proti židovskemu l>11 sv. Jakobu. in častnim Članom Slovanskega dobrotvornega po veliki večini niso pravi Lahi, ampak so,! društva. le odpadniki našega naroda. To so janičarji. ki so zašli v laški tabor, ne toliko po svoji krivdi, kolikor po krivdi lastnih očetov, lastnih starišev! Tržaške vesti. Za tržaške Slovence. O govoru poslanca dr.a Žitnika včeraj v »Katoliškem domu« v Ljubljani emo prejeli daljši dopis, katerega priobčimo jutri, ker nam je na da-naš ijo številko prepozno došel. Danes omenjamo le iz dopisa, da je bila dvorana na- -tlačeno |»o!na, da so poslušalci s pojavi ogorčenja in dvignenim! pestmi spremljali izvajanja prehajanje našincev govornikova, ki je zaključil z besedami : Stvar slovenskih šol v Trstu mora postati vseslovenska stvar! zlorabljanju poiotnih razprav za zoauo propagando. Delavsko pihanje. Tudi štrajk sodarjev je končno srečno rešen, ker je med gospodarji in 1 delavci vendar prišlo do te-le kombinacije : O po m b a. Najmanjša vloga je 20 stot. ; (10 nvč.) Otroci smejo vlagati svoje vloge z i dovoljenjem starišev. Tiskovine za linaueuo ravnateljstvo. C. kr. finančno ravnateljstvo v Trstu na- delavci, ki so plačani na teden, so privolili merja oddati zalaganje tiskovin, pjtrebne za kr. finančnemu oskrbništvu za Pri- i v to, da ne bodo d jbivali plačila za pra- , V8e> c- Kr Smemo li mi dopuščati, da se bo to do znike med tednom, v odškodnino pa jim morje podrejene oblastnije, urade in organe, gajaio še nadalje? Smemo li mirno gledati, kako ptujec — naš sovražnik — množi svoje bojne vrste z našo krvjo, z našim mesom?! Ni-li skrajni čas, da se vzbudimo, da z vso odločnostjo in z vsemi svojimi silami zabranjamo odpadniško v tabor onih, ki nam in našemu narodu strežejo po — življenju?! Mnogo smo izgubili do sedaj. Mnogo nam je bilo in nam je še trpeti od ondi, ki gospodarji povišajo plačilo za 18%. Delavci na tri leta, to je: od 1. januvarja 1903. do pogodbo dobe 35 odstotno zboljšanje konca decembra 11)05., potom konkurence. plačil za 72 predmetov njihovega dela. Sled- Prosilci naj dopošljejo svoje pismene za- njič je prišlo do sporazumljenja tudi glede j P^ta ponudbe najpozneje do 30. oktobra t. 1. urnika. Danes so menda že vsi delavci na i 12. »re opoludne c. kr. finančnemu ravna- stopili delo. Včeraj je bil v prostorih združenih socijalnodemokratičnih organizacij javen shod ; teljstvu. V dotični ponudbi naj se navedejo jednotne cene, po katerih se zavezuje prosi- bo nekdaj bili naši, a so danes naši sovragi ! Tržaškim Slovanom. Prejeli smo: Pre- Z3to napravimo jez, sestoječ iz nas vseh! In mnogokrat že smo čitali v cenjeni Edinosti« ta jez naj zabranjuje nadiljno odpadništvo! opomine, nasveti in tudi grožnje onim našim ijudem, ki — čun so prišli v Trst — pozabljajo, da Slovani in ki h« (vsaj v nekoliko letih) poizgubljajo v nam taboru. Ne z mečem in silo, ampak z uma svitlim mečem dajmo se na vztrajno resno narodn) delo in videli bomo, da naš trud ni bil nasprotnem zastonj ! Naša vest nam potem ne bo očitala, da Kakor smo povzeli te dni iz »Elinosti« smo vedoma in hote lenarili, a naši potomci n iz razmli lašk:h listov, se ta slaba stran tu nas bodo blagoslavljali, ker smo jih ohranili »em dohajajočih Slovanuv izrablja celo v la- stomilijonni slovanski rodbini ! škem kraljevstvu in v našo — sramoto. Pisec teh vrst ni eden onih pesimistov, ali (po domače povedano) črnogledov, ki videvajo le črno tudi tam, kjer ni, ali kjer je celo belo, ali priznati mora, da je imel laški senator Villari vsaj deloma prav, ko je trdil, da se mi Slovani potalijančujemo kar od danes do jutri. Deloma pravim, ker za tako poitalijančenje ne zadostuje par dni, ali še v tem oziru. V onih letih s? je res kar čez noč po-italijančevalo vsaj '.Mt odstotkov tu sem do-šlth naš-.ncev, kar se pa reč, ker sa tudi ne more. Naroden delavec. 1'stanovnaslavnost »neznanke«. Italijanski dijaki iz vseh avstrijskih strani s d ustanovili v Trstu društvo, kateremu so dali ime »Innominata«. Že v imenu je torej izraženo, čegav otrok je to društvo. Javno se namreč govori po Trstu, da je začela mladina obračati hrbet politiki X da Veneziana : zato si je ta hotel v zadnjem času zagotoviti podporo vsaj svojih najbl;žnjdi, da bi potom njih še kakega neizkusnega mladeniča vjel v sv>je mreče. Vso mizerijo te organizacije dokazuje že ime. Italijani, ki so tako gostobesedoi. ne najdejo nobenega »slavnega« imena društvo, ki ima družiti najidejal- kamenosekov , na katerem so protestirali | zalagati posam čne tiskovine, proti gospodarjem, ki ne izpolnjujejo dogo- Natančnejša določila za to oddanje so vora od 9. junija. Vsprejeli so dnevni red, j medena v »pogojih«, kateri so, kakor tudi s katerimi kamenoseki in ornamentisti z in-i obrazci tiskovin, na direkciji pomožnih ura- dignacijo protestirajo proti onim lastnikom delavnic, ki ne priznavajo delavnega reda in tarifa, vsprejetega od njih samih. Shod je zagotovil zadrugi kamenosekov vso svojo podporo, pridržujč si, da ukrene ostreje odredbe, ako koraki zadruge ne bodo imeli vspehov. Vsprejet je bil dodatek k dnevnemu dov c. kr. finančnega ravnateljstva, na tukajšnjem c. kr. fijančnzrn inšpektoratu :n na tukajšnjem c. kr. dohodarjvenui in k »lekov-nem uradu vsaki dan tedna od 9. ure do-poludne do 3. ure p:>po!udne ponudnikom na u pogled. Zopet danes smo morali odložiti raz« danes ne vrši nejš; del svojega naroda — italijansko aka demiško mladino. Ustanovni shol se je vršil Pred ."»O leti nismo imeli tu — vsaj 1 ob slabi udeležili, kar posebno dokazuje dej-nižjih s!< j h— nobenega zavetišča, nobene na- etvo, da so na banket bobnali vse važne lič-rodne trdnjave in le redkega človeka, ki bi j nosti, a pribobnali so jih — prosimo : v ve- •e bil Čutd Slovana. Danes je temu drugače; Danes imamo že tisoče žena. in mož, ki ne samo, da *e zavedajo svoje slovanske narodnosti. ampak so ob enem tudi pravi apostoli širjenja našega narodnega mišljenja. Dines je v naših narodnih društvih prostora za vse n-iše sloje: od akademično izobraženega do najrevnejšega delavca ! Ali do neke mere je imel — kakor že rečeno — Villari še vedno prav, ko je rekel, likem »italijanskem* Trstu! — komaj 200! In morda še manje ! Program njihovemu delovanju je bil menda najbolje izražen na samem banketu. Govorniki so povdarjali, da je društvo (menda, ker je ustanovljeno pod židovsko patronanco) naperjeno v prvi vrsti proti »napredujočemu klerikalizmu«, po Lem pa tudi proti raznarodovanju »italijanskih« dežel od strani Slovanov in Nemcev. Na kongresu se jim je pa dogodila tudi mala »ne- redu, s katerim nalagajo vodstvu zadruge, °ega gradiva. Ravno te dni se vrste važni naj v mestnih listih prijavi imena tistih de dogodki, da jih komaj dotekamo se svojimi lavnic, ki ne spolnjujejo vsprejetih obvez skromnimi močmi. — Ponovno prosimo potrpljenja. I>r»&be pre«al6ntu. V t irek, dna 30 sept. ob 10. uri preoiudne be bodo V9led aarmibe tuk. c. fer. okrajnega sodišča za ei vilne stvari vršile sledeče draZOe premičnin : na Greti št. 144, kamen; v ulici Istituto št. ;~>.A, in v ulici Solitario štev. 'J7, hišna oprava : na trgu delle Legna št. 10, oprema v zalogi, sveče; na Korzu štev. '2, železna S. Marco štev. 20, nasproti delavcem. Iz četrtega nadstropja svojega stanovanja v zagati Sotterranei se je vrgel sinoči ob 7. uri 50-letni delavec ErneBt Milio. — Vrgel se je skozi okno na ulico Riborgo. Priletel je z glavo na tlak s tako silo, da si jo grozno razbil lobanjo ter ostal mrtev na licu mesta. Prihiteli zdravnik je mogel konstatirati le nastopi všo smrt. Milio je včeraj iz svoje volje zapustil bolnišnico, ker se ni hotel podvreči neki operaciji. Popoludne je bil sel v lekarno, da bi dobil karbolne kisline. Imel je torej namen zastrupiti se. Ker pa ni dobil zaželje-nega strupa, pa je šel v smrt na navedeni način. Vareite ! Pravila male hranilnice (Čebelice) pri sv. Jakobu v Trstu se glase : I. Ime in namen. blagajna; v ulici oprava. % robeo&ki • 7. ur; zjutraj hišaa vmtulb. Včeraj : toplomer 13.0 ob 2. uri popoiudn-20.6 C.* — Tl&komer ob 7. uri zjutraj 768.5 — Dane« plima ob 7-lSpredp. in Ol) 5.58 i pop.; oseka ol* 0.4S predpoludn« in ol 0.42 pop">iu<1n Društvene vesti. K uski j kružok. Podpisani odbor vabi 1. Družba ei imenuje: »Mala hranilnica svoje dosedanje člene in vse one, čitalnice pri sv. Jakobu v Trstu.« 2. Namen družbe je boljšati svojih udov v n ravnem in gmotnem oziru s v tem, v varčeniu in vse one, ki žele pristopiti, na javni občni zbor, ki se bo vršil razmere v četrtek dne 2. t. m. ob S. uri in pol zvečer »Slovanski čitalnici« s sledečim dnevnim redom: poročilo tajnika, poročilo blagajnika, a) da jih vad. v varčenju ia volitev novega oToora ineventuvalnosti. Zoor, b) varuje zapravljivosti ter s tem odvaja napovedan za minolo sjboto je bil namreč piianSevanja, slabim druščinam, ne-, odložen. potrebnemu 1 špu v obleki itd. * Odbor kružka. Vesti iz ostale Primorske. TolorajstT© v Zadru. Mi emo bili dob ro«. Mi pa vprašamo: ali je orožnišLvo radi ljudi, ali pa so ljudje radi orožništv a ? Mi se svojimi pri prosti m i možgani sodimo, da '.e sporočili, da so tolovaji — kulture v Za- velja prvo. Z vso pravico moremo torej apo- ir« na javnem me<:u napadli urednika K:- gtrofirati c. k. orožniško poveljstvo, zakaj da -i«:a, pesnika Ka ta 1 in^-a-Jeretova in knjižarja v slovenske kraje ne pošilja ornžniških zapo- SarVa. vedaikov, ki bodo popolnoma vešči našemu Po |M>ročilih v hrvatskih listih se je to jeziku ? ! iovajstvo dogodil-* tako le : Omenjena trojica Čudno pa je, da je gospod postajevodja se sprehajali po novi obali. O tem so z ene strani tako bolj na lahko stran, z »pa/ !i neko ^tikanje glav, dogovarjanje in druge pa grozno občutljiv. -umljive poglede. Okolo s. ure je zaustavilo Nedavno se je čutil žaljenega po bese- Kisici n^ko iahon<"e imenom — Stipanovic dali nekega — kretina. In čujemo, da je uer tja :e apostrofiralo, da li on p vse ono, že uložil tožijo... Ali ni smešno to ? kar je v »Narodnem listu« in drugih listih Prejšnji postajevodje so bili tudi bolj [»roti za br-ki »italijanski« mladini. Po dalj- prijazni z ljudstvom, zato so jih tudi ljudje -pm raz; »voru — Kis;<; je navlašč zavlače- | radi imeli in spoštovali. Oe pa sedaj ni več val razgovor, da bi mej tem prišel kakov tako, na tem ni krivo ljudstvo. redar — je Stipanovic zagrozil Kisiku, daje Z t danes toliao. Ako bo potrebno, pri- ga bo javno pretepal, ako bo v »Narodnem demo še in z dokazi. istu« le še ena sama beseda proti njim, ter Nekdo, ki opazuje, e lahon'-e ol) enem zahtevalo, naj Kis <• ^ Občinske volitve v Tinjanu. Iz preklice vse, kar je p sal dosedaj. Mej tem Tinjaua nam pišejo : Volilna borba je bila r;izgdV r m sta bila Sar-<: :n Jeretov par huda, silna. Nasprotniki so se posluževali korakov oddaljena, na okoli pa se je zbirala vseh možnih sredstev, tudi najnepoStenejih. razna <*< drga. Vse to je bilo aranžirano. Ko Posluževali so tistega gnusa, kateremu je ime e K - zjavil, da on tega ne more storiti, »Prava Naša Sloga«, najeli so g'a?ovitega e S tipa nov «•' zamahnil pestjo in udaril Kisika Krstili, ki je imel shod, oziroma je govoril po eiavi. Temu poslednjemu je odletel klo- aa shodu, prirejenem o I Italijanov in naših >uk, a on -e radi svojega slovenskega rojstva ! * 50-letnica državne vise realke v Ljubijan*. Slavnostni odbor nam je doposlal s prošnjo za prioočenje nastopni poziv : Dne 4. vinotoka t. 1. poteče pol stoletja, kar obstoji ljubljanska realka, katera je s plodonosnim delovanjem v tej dobi vzgojila mnogo vrlih in odličnih mož. Ravnateljstvo, kakor tudi učno osobje zavo ia, namerava prirediti na ta pomenljivi da n primerno šolsko slavje, katerega bi .se udeležili tudi nekdanji učenci in učitelji imenovanega zavoda. Da se doseže označeni namen, stavi si podpisani odbor nalogo, opozoriti nekdanje učenee na to slavje in jih vabiti na nadškof v Stari, Sagara. Potem je bila revija veteranov. Na slavnostnem obedu je knez Ferdinand izrekel zdravijco, v kateri je opozarjal, da je bila Šipka pozorišče groznih vojnih prizorov, katerim je sledile* Bolnce miru. Rusija je želela, da se oni slavni čini ovekovečijo v obliki cerkve, ki bodi posvečena duševnemu miru padldt junakov. Temu gibanju na čelo da se je postavil car ruski in sledil mu je ves ruski narod. Tako je za bodoče generacije ustvarjen dokument o velikih od Rusije doprinešenih žrtvah. Zvonovi te cerkve naj naznanjajo obtm stranem Balkana krščansko ljubav in požrtvovalnost- bratskega naroda. Nikdar niso prošnje pravoslavnih Slovanov ostale neuslišane. Današnji dan tvori bratsko združenje obeh narodov. Knez je izražal svoje veselje stala je zopet divja borba. Redarja — enega samega! — je druhal obkolila ter ga storila razred je volil dne 25. t. in. Naših 55, nasprotnikov 7)2. |V prvem razredu pa naših nesposobnim. >ir<: je poletel proti svoji hiši. ; 30, nasprotnih 24. a oni za njim. 1'drli so skozi hišna Torej smo zmagali. Nasprotniki grozč, rata ter po stopnicah do pred vrat od- da ulože pritožbo in kriče, da volitve morajo vetmka (riljanovici; tu ga je jeden tolovajev hiti uničene. Mi smo uverjeni o nasprotnem, neusmiljeno nabija!. Druhal je grozno tulila Ali — pri nas je vse mogoče. Pa se t>omo pred vratini. Mej tem je priletel en redar, ki borili zopet in dalje. I5og in narod ! je pograbil tolovaja. Siroto Šprica so odnesli ! x štrajk v Mirnu traja dalje. Kakor *ori v tretje nadstropje bolj mrtvega, n*go j >Sor.e<> niti do p(>gajanj ni še živega. Pnirtel je zdravn k, gospod dr. j med deIavci 8trwjarji in gofipo(1arji. Ti poslednji da niti čuti nočejo o kakem po-Ko se je bd >ari«- pograbil po udarcu, višanju plačil, ter se sklicujejo na hudo kon danem Kis i, pa je nekdo od zadej kurenco, katero da že sedaj komaj zmagujejo, udaril .1 aretova z bokserjem po glavi, da se I>0 Bedaj so menda delavci dobivali le p*> 10 je zgrudil v krvi in pal v nezavest. Ko je K na teden, sedaj pa zahtevajo f»0°/0 povi-nekoliko pr šel k sebi, ee je Jeretov s a m šanjs. Ako je res, da bi bili delavci sedaj z veliko muko vlekel do lekarne Perlini, kjer pripravljeni znižati svoje zahteve, bi bilo so mu nudili pomoč. O koliziji je i n ž e - j vendar svetovati gospodarjem, naj stopijo z ner Persicali udaril s palico uradnika de- delavci v pogajanja. In želeti bi bilo v in-žAme Uagajne Katica : ko je gospa posled- t€resu obojnih, da se pobotajo, kajti tudi tu njega prihitela svojemu možu na ]*>»ooč in je __ kakor v Nabrežini — obstanek te dopovedal t napadalcu, kar mu je šlo, seje ta— mače obrti po sredi. Će ne, se bodo sraajali • n kulture /ignal tudi v njo — v žensko! — j tre>jj __ v Gorici. Tudi v Mirno hodi g. :a se je avalda na tla............Kopač. Ako hoče storiti dobro, naj vpliva In taki lju ije se zgražajo na izgredih — pomirljivo: kajti zelo dvomljivo je, da-li bi Irugib. Hinavci! Tolovaji! bilo bolje za domače deiavce, ako domači ■ I/ BoJjuuca nam p šej »: Redki so podjetniki podležejo tuji židovski konku--iuč:iii, da i z naše vasi prihaja v javnost renči?! Kak do,»M. A tudi danes bi ga ne bilo, ako j ^ \ Opatiji je bilo od 1. septembra mi s Ia in usmiljenje ne potiskala peresa v j^o (j0 vštetega 24. septembra 1902 4 oseb. <>d 18. septembra d> vštetega 24. sep-Zikon sam varuje ptiče. Posebno je pre- tembra je prirasti"* 074 oseb. D »e 24. sep-: »veda no loviti koristne ptiče, ali jih pobi- tembra 1902 je bilo navzočih 180«S oseb. jati. O tem zakonu bi morali menda kaj znati tudi tukajšnji c. kr. orožniki. Ali zdi , . ■ mm- . . -e, da ne vedo, sicer ne bi videli mi na V 0oLl IZ I\.I Clll J S KG« -knih g -poda postajevodje vse polno kletk, * Prestop k protestantovski veii. »SI. v katerih opešaš samih koristnih ptičev, j Narod« poroča, da so v Jesenicah na Gorenj-kakor l.ščeke in druge. Kako si jih je naba- »kem 4 rodbine z 1* osebami prestopile k vil? Ljudje trde, da si j h je nalovil sam ! protestantovski veri, oziroma izstopile iz rimo-<.ujem>, da je neki odlični oseSi v ča*u, ko katoliške vere. Religij oz ni akt je vodil evan-pti-v*ki gnezd jo, pravil, za koliko gcezd daje geljski župnik Jadni, pobrati in kako da so ga drugi prehiteli ! Ljudje trdijo tudi, da je po zimi lovil ptičke z limanicami. Ljudje, ki prijjovedujejo to. so pošteni ljudje in mi nimamo vzroka, da bi jim ne verjeli. Vprašati moramo torej : več drugih rodbin da je izja\ ilo o tej priliki, da store to isto. To je dogodek, veieris^n dogodek. Po tem dogodku vidimo š? le v vsej njegovi veljavi posvarilo, ki je je napisal g. Podgornik na kranjsko adreso v s »borni številki našega 'e-Ii to dovoljeno, »zlasti pa še enemu c. kr. lista. Proti unijatstvu so ostri, da-si bi isto orožniku ? ! le ohranilo naš narod veri rimo-katoliški in I čitelj v šoli pri|K)veduje šolski deci, svojemu rojstvu: med tem pa grozi'prote-*iko so ptički koristni, kako da je radi tega ! stantska nevarnost narodni ekzistenci in veri prepovedano loviti jih ! A kaj naj hasnejo taki pouki, ako pa ob enem vidijo celo krdelo nežnih jetnikov na oknih — c rožnikov?! To bi bilo eno. Gospod postajevodja pa e tudi velik spoštovatelj našega jež ka. Ne-kt»č, ko je dobil nek uraden spis, sestavljen na slovenskem jeziku, je istega vrnil osebi, ii mu ga je ptinesla, z besedami : »Recite, naj mi drugikrat nemški pijejo, ker slovenski ne umejem katoliški ! Kdaj se vendar streznijo na Kranjskem ? ! Za konservativno stranko se bližajo veleresni časi: prekiniti bo morala z nesrečno tradicijo brezpogojne pokorščine na vzgoraj tudi v političnih stvareh, ali pa si nakoplje grozno odgovornost ! In postaviti se bo morala na stališče, da je človek lahko lojalen in pošten državljan, ne da bi v jednomer in usiljivo pokladal t-ste izvestne prisege oz rom na — črno barvo, kakor se je to nedavno obilno udeležbo. Slavnostni o.ibor namerava na navzočnosti sinu ruskega generalisima, se prirediti po šolski slavnosti skupen obed, ki j je zahvalil v imenu bolgarskega naroda in bodi prijateljski sestanek nekdanjih sošolcev, vojske na vnovič dokazani naklonjenosti carja D.-ag bodi nam realcein spomin na za- ruskega ter je pil na zdravje carja Nikolaja vod realko, v kateri se je počela pot do na- in carske rodbine. Veliki kne< Nikolaj Ni- šega poklica in zato upa tudi slavnostni odbor, kolajevic je odgovoril z z Iravijco, v kateri da se nekdanji njeni učenci u leležć slavlja se je zahvaljeval izlasti na pozornosti, po- v prav obilnem številu. Kdor bi bil zadržan, svečeni njegovemu očetu Od Rusije dopri- po stanu, ali oddaljenosti, pošlje pa gotovo nesene žrtve da prinašajo svoje sadove. Car svoj pozdrav. Pa tudi še drugače je omigo- Nikolaj da je vedno naklonjen Bolgarski, ki ceno s »delovati oddaljenc.ii na slavnosti. Odbor naj se razvija na samostojni poilagi. Veliki namerava napraviti v spomin na 5(1 letnico knez je pil na zdravje kneza in na vspeva- slavnostno ustanovo, s katero bi se podpirali nje dežele. revni dijaki realke. Da se ustanova omogoči, Bltrski generali- prodajah se bod) slavnostne vstopnice*. Del BEROLIN 28. (B.) Glasom zasebnih svote se uporabi v pokritje stroškov, prej- ve9ti iz Hiaga dospejo burski generali sredi atanek in nadaljni prispevki pa za omenjeno oktobra semkaj ter zaprosijo za avdijenco ustanovo. pred cesarjem. S'avnostni o i bor si d»voljujj torej Vas, car delavcem, cenjeni gospod in tovariš, uljudno vabiti, da PETROGRAD 28. (B.) Kakor javlja se osebno udeležite slavnosti, če ste pa »Praviteljstveni vestnik«, je car Nikolaj pj- zadržani, da kupiti slavnostno vstopnico ali vodom spuščenja v morje oklopnice »Knjaz pa prispevate k slavnostni ustanovi. Suvarov«, v baltiški ladjedelnici, dne 25. t. Prosi Vas pa odbor, da blagovolite v m vsprejel odposlanstvo delovodij in delavcev najkrajšem ča9ii priloženo prizivnicj izpolniti ladijedelnice. Odposlanstvo je prineslo soli in in odboru dop >slat:. kruha ter je nagovorilo carja. + Slavnostna vstopnica stane IO K. poleg vstopa Car je odgovoril : Hvala vam na kruhu k sla mosti inui posestnik vstopnice pravico zahtevati in soli, kakor tudi na izraženih čutilih vaših, spomenico in v teku leta zaznamek vseli nekdanjih Odajte pošteno, vedite se mirno in ne da- ab»olventov in abiturijentov. ge ^^ oi 8lab;b Ij^jj, Ui g> Utj. tako vaši kakor moji sovražnik'. Jaz se.a V6Sti prepričan, bratje, da boste tudi n: dalje „ , , , ...........ohranjali dobri glas ladijedeinice batiške. Katastrofa na otoku Sicuija. Brzojavka _ v sobotni številki je žj sporočila o grozni .. ... ^ , . . , . . , , ' ,r .. ... >e!tko pontiiikaluo maso je daroval katastrofi, ki je zadela mesto Mod.ea, ki je prvikrat po iDtronozaciji preteČeno nedeljo, glavno mesto pokrajine Si rakuna. Katastrofa pragospod škof dr. Nagi iz Trsta, v stolni je bila provzročena po groznem viharju in cerkvi na Dunaju. deževju. Število nalovljenih mrtvih trupel v Pri tej priliki je nosil milostljivi škof Ar j . i »on i i i ••. - .. pontiti^alai ornit, izdelan iz čiste zlate in ModiCi znaša nad l.oU, a koliko jili je vo- 1 , .. . ' .... sreorne snovij in okrasen s podatki iz svete dovje odneslo v morje — kdo ve ? Ali ka- zo-odovine tastrofj ni zadela glavnega mesta, ampak rfa ornat je mojstrsko delo, toli glede vso pokrajino Sirakuza. Pri Ponzalo in Don- kompoz e je koli glede bogatega ročnegi dela nbfogatia meče morje številna mrtva trupla ter je lnl v alavnognanem umetnem na obrežje. V nekaterih krajih je vihar trajal 15 ur, ki je porušil in opust )šil vse : hiše, polja, pridelke. V M o d i c i so morali mrliče pohraniti v cerkvah, ker na pokopališče niso mogli, oziroma je isto razdejano. Najnoveja poroč la — izlast' iz Katanije — govore o novih viharjih, ki so provzročili zopet, velikansko škodo. 50 letnica vojne šole na Dunaju (k. u. k. Kriegsschule) se bo vršila dne 30. oktobra 1. 1902. Junak afere svetojerimske v Rim i, tisti zloglasni »profesor« S. Pierotich, je bil ilne 18. t. m. na zadar^kem sodišču obsojen na šest mesecev ječe radi zvijačnega izraam vanja denarja. In tega človeka so lani ital janske novine opisovale kakor uzor značaj dalmatinskega patrijotizma ! Ta čl )vek si je prisojal pravico, nastopati v Ri nu kakor za st pnik jedne cele pokrajine ! S tem človekom so se pogajali diplomatje kakor s kako velesilo! Italijanskemu »kulturnemu« življu v Dalmaciji pa naše sožjlje na takem za stopstvu pred širokim svetom ' ateljerju tvrdke K r i c k 1 iV S c h \v e i g e r in. Dunaju. XKKX*KKXXKKXXKXX X X X X X it dobro poznane X tovarne mizarske zadruge ? Gorici (Soltan) ^^ vpisane zadruge z omejenim poroštvom ^ prej ^inton Čcrnigoj Svoji k svojim! ZALOGA. pohištva X X X X X X X se X X X lje- Trst. Via di Piazza vecchia (Rosario) a|j. ^ št. 1. hiša Marenzi. S S Največja tovarna po&ištTa primorske dežele. £ ^^ Solidnost zajamčena, kajti les se osu^i ^^ v to nalašč pripravljenih prostorih s tem- "jj ^ l»er:ituro 60 stopinj. — Najbolj udobno, mo- ^ derni sestav. Konkurenčne cene. y W Album pohiitev brezplačen. ^ Brzojavna poročila Podajanja z Osrrsko. DUNAJ (H.) Cesarje vsprejel danes ob 9. uri predpoludr:e ministerskega predsed nika Szella v daljši posehni avdijenciji. DITNA.J 28. (B.) M.nistert»ke konferejce so trajale danes od 10. do pol 2. ure ter se 1> »do nadaljevale jutri. Bolgarsko slavje. TABOR ŠEJNOVO 28. (B.) Danes zjutraj se je v navzečnosti velikega kneza Nikolaja Nikolajevic t, kneza Ferdinanda, rmkih generalov, ruske in bolgarske duhovščine ter drugih slavnostnih gostov vršilo slovesno blagoslovljenje spominske cerkve in semenišča na S pki. Blagoslovljenje je izvršil § ilBisaiilar Levi Minzif Prra ia Bajredja totarna pohtltra neb rrst. •S TRST m © & & (S & B (S TOVARNA.- j ZALOGE: Via Teta. i Piazza Rosaria it 2 vogal I (šolsko poslopje) Via LtMltaaet In Via Rlbarg« it. 21 Telefon »t. 670. -HOM- Velik It bo. tapecarlj, zrcal In tlik. Is vrlaj« Baročbe tndi po posebnih ničnih. Gane 'ffres koakuroao«. ILDSTBOTl.fi CUil iiSTOIJ 11 FKAIIO Predmeti postavio a© r»a pai obroa a *> železnico rar»«o 3) Sf & Sf & Đ) 3i 3) 3) 3) 3) Sf ■») Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila nainižiu cenah. Za enkratno insercijo se plafa po 'J st->t. za besedo t za večkratno insercijo pa ne cena primerno uii£a. O^lani za vse leto za enkrat na teden stanejo po 21 K. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnib ob.-orih. Najmanja objava «»0 stot. V Trstu. i _ i ___i Zaloga likerjev t >oci.us v B.ansktm (M *rava) ustanovljena 18-18. Pri tfh j ečili se prihraui Ž0J° na kurj: vi. J.a-ma i< varna š'.edi n h pe< i iz žcS«jm ali tu e'anih z majoliku. Izvi-siuv po meri n nizkih cenah. Novo ljudsko kuhinjo sein odprl v n 3 /i hiši ulica Salice št. 27. ter se priporočam cenjenemu delavstvu za blagohotno podporo. kajti tudi moja l>ode skrb, ele/im Anton Benolič Zadnji teden. Srečke loterije c. i dno. redarstva po 1 krono 1500 dobitkov, mej temi ICO glavnih dobitkov v efektivni vrednosti kron 50.000 kron. Prvi t " i .bi;ki kron 25.000. 5000. 1000 »e izplačajo ca zahtevanje po odbitku zakonitega davka v gotovem denarju. Vdobrvajo se v %feh menjalnicah, tobakarnah, loterijskih nabiralnicah in pri Foiizei-Lotterie-Bnrean. Dunaj, I Sinierstrasse 2, kateri pošilja tudi vsakemu kupcu srečie brezplačno in iranko izkaz prečkanja. Tomsig Ludvik v Gorici, ulica Morelli Št. 30. DELAVNICA za poklonjeno cvetje in obiino udeležbo pri pogrebu, zahvaljuje se najsrčneje ž a 1 u j o r a r o <1 b i u :i Slavoj-a Jenko. PODURAD, 27. septembra *902, Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Druž-nam se pošilja na dom od 10 litrov naprej: Ipavako belo liter po 32 kr. črno isterako liter po 28 kr. Priporoča tudi krčmarjem, katerim dajem vinood 50 litrov naprej po dogovorjeni cen Josip FurJan, lastu i k. Ulica štadion ^t. 20, pe karna in HlaJi-ičariui -ve± Kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna Trgovina z izirotov Jjeuimi oblekami. ^ I " " Ponte delia Fabbra štv. 2. vogal oaiarini Ul. Torrente. Podružnica Ulica Poi"tf nuove St 3. Zaloga i zgotovljenih oblek ra moške in dečke priporoča posebno za binkostne praznike in birmo; obleke za moške od gld. 6.50 do •Ji. za dečke ol gld. 4 :<0 do 12. suknene jope v velikem izboru od gld. 3 do H. suknene hlače od glo IX) do 4, volnene goldinarjev 4.50 do 9. Velik bor povr-nih lukenj v modernih barvah od gld. 9 do 16. Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let od gld. 2.50 do H, od platna ali satena v raznih bar^a'i od gld. 1 do 5. Haveloki za moške in dečke po najnižjih ceaah. Hlače ml moleškina izlodjeva koža t.\ delavce, »zgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu od gld. 1.3«» do 2. Lastna posebnost: črtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za oioške na meter ali tudi za nart»čbe na obleke, ki se izgotovijo z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24. urah. Anton Breščak V murini ima v zalogi v veliki 'zberi pohištvo vseh slogov za vsak stan od najboljšega izdelka \ rakgi in.a : jodole na platno in šij»e, ogledala, žiuir i i»u o. »zce ta{ecaiije itd. 1 »je tudi na obroke. COURTRAI. FIANDRIJA (BELGIJA), v X /JXXXXXXXXX)KXX)(XXOXXXXXXXXXXXXXXXr\ V novi trgovini na drobno Peter Klansicb Piazza Nuova (Gadola) št. 1, zraven bukvarne Chiopris ^ se nahaja bogata zaloga 0 platnega in bombažnega blaga za opravo nevestam pc M najugodnejšimi cenami. - - Velik dohod fruštanja in pogrinjal. - - - Edini zastep se zalogo za Trst. GorišKo. Reka. Istro in Dalmacijo TOVARN ZA PLATNO IN PRTE v Qxxxxxxxxxxxxxxxoxxxx>ooo^xxxx>ckS' ^xxxxxxxxxxxxxxx^cxxxxxxxxxxxxxx^ Naijstarrjsa >Io>eii:ska tovarna in zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (2adej c. k. sodnije) — TRST j»rijM refa svojim ot njen:m rojakom sv«.j*- naj 1 »diše ^n trpežno poh=itvo, l>...lisi s\»ilo ali U-mi-o j« 1 1:i;mm». kakor za -}»t»lne, jt «li'iLie in v »žitne I»e. Sprejen a tUiil naroMie za vs; iu»> rntfie izdelke po nbčvtu uli popravt. krtere izvisi v i aj k r» • s«- uj čm - ti in v polno 7,u 'ovoljno-t naručitelja. Cene brez konkurence. 7j-a obilne narobe t<»p'o prijs»roAa svojim rojakom v mestu, okoliei in na dežel: v :n}i-n t« si* : S^oji k sv«»Jilll ! Jxxxxxxxxxxxx: TOUflRNfl POHIŠTUfl IGNACIJ KRON Dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848. H ?c m X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X paglianovo mazilo (sirup) o eo o oo za osveženje in čiščenje krvi prof. Ernesta Fagiiano o o o o o o o o o nečak pokojnega profesorja Hieronima Fagiiano je bilo predloženo zdravstvenem vodstvu min. za notranje posie, koje je dovolilo razprodajo. Odlikovano i:a narodni farmacevtični razstavi iSg4 in na higije-nični narodni razstavi igoo z zlatimi kolajnami. Dvor višjega sodišča v Lucca je izdal razsodbo |><> koji ima tvrd** Hier.-nima Pi.glibuo izključno pravico pofliopati proti vsaki mur, ki I »i r:i/pečavt»l ponarejanja, ter je ob jetlnc m prisodil tvrtlki v»e sodue tr« in odvetniške tu ške prf»\*r« cene do leta 1897. Naš sirup ravno >t«, koj« t>a je i/umil 1838. pok. naš stric ]»rot". Ilieronim P:»yliano ur hranimo ». je^i se irvirne r» e<»pte, ^ k«»jin.i se je riokaxa!a resniea. Vci t! dok u in eu ti ki s-» |> s>i.i /. njihovo lastno roko, so bili predloženi pri-stojuemu Poživljamo v-aki gar. »i:t preklice; to zad< šea v ine la/.i gotovih špekulantov. Zi^oiaj označene listne caru« re -i "Ps kdo o^!e»l»ti. Ogibajte se vedno ponarejal j in zahtevajte ve«?n<. i/iieike, V« :• i-osii«» i » ionSku ;n (»vitkih našo varstveno /uamko. Fvrdka nni.a druz c. Napolj 4, Calata S. Marco. x n x X X X X X X X X X X X X X X X X X X X xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx u Dozlačevanje in dekoracije Sprejema vse v to stroko spadajoče poprave, toliko za cerkve kolikor za zasebnike. Velika in izbrana zaloga 1 latev za okvirje in drugih predmetov j po zelo nizkih cenali. » ANNINGER & C.o OROŽJE, MUNICIJE. PREDMETI ZA LOV IN DVOBOJEVANJE. ZALOGA VŽIGALNE VRVICE ZA MINE. TRST. - Vin S. Nieolo štv. 7. TRST. Na zahtevanje se pošilja cenik brezplačno in poštnine prosto. ulica Cassa di Risparmio Tovarna na Dunaju. Novi ceniki, izvirni narisi, načrti za sobe na zalitev;i:.i<-— — — — — — brezplačno. — — — - Glavni zastop /a Trst. Kras. Goriško. Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega, društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunajt: 1. Franz-Josefs-Onai >t. ta (v lastni hi^h. Popolno vplačana glavnic« ^,000.000 K. ustanovljena od liunajskega bau^nega društvi iu bavarske liipotekame m menične banke v Monakovu. Sprejema zavarovanja na življenje \ raznovrntniii kombinacijah in proti nizkim premijam. Specijalno zavarovanje otrok bre> zdravniškega ogleda, i/.plačavšt v < ućaju /e-nitve ali j lvho la v voj :ke zavarovani znesek pr< t malemu odbitku pred pretekom-zavarovalne dobe. Glavni zastop v Trstu. Corso št 7. Telefon 469 W Obuvala! Pri Pepetu Kraševcu zraven cerkve sv. Petra < I'iazza Rosario po»l ljuti >ol<> Bogata zaloga raznovrstnih obuval za gospode, arospe i u otroke. Poštne n^ročhe se izvrže takoj. Pošiljatve po-:-aine proste. Prevzema vsako del^> na debelo iu drobno ter -e izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naiočbe s<* toplo priporoča Josip Stantič čevlj. mojster. Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč; nadalje stražnikov c. kr javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr. piiv. avstr. Lloyda. O B U VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam r — Grem kupit par revi je v ! — Svetujem Vam. da greste r ulico Riborgo št. 25 po domaČe k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Tsti popravlja male stvari brezplačne, ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Reliar. Zahtevajte pri svojih trgovcih novo eiril-JfietoDijcvo cikorijo.