26 Razne vesti.
Razne vesti.
v Ljubljani, dne 15. januarja 1913.
— (Osebne vesti.) Imenovani so: za deželnosodnega svetnika v Trstu dež. sod. svetnik in sodni predstojnik Josip Platzer v Sežani; za državnega pravdnika; državnega pravdnika namestnik z naslovom in značajem državnega pravdnika dr. Herman Neuberger v Ljubljani na mestu ; za strokovnjaške sodnike lajike izmed rudarskih izvedencev v okrožju višjega deželnega sodišča v Gradcu: rudarski ravnatelj v p. Ferdinand Schuller v Ljubljani in višji rudarski komisar Vincenc Strgar v Ljubljani za Ljubljano; rudarski ravnatelj Avgust Heinrich v Trbovljah, rudniški posestnik FilipSonnenbergv Nemškem dolu in rudarski ravnatelj Friderik Waldhauser v Velenju za Celje; višji rudarski komisar Maks Holler v Celovcu in višji rudarski oskrbnik Rudolf Veith v Št Štefanu v Labudski dolini za Celovec.
— (Predavanja na kr. pravoslovni in državnoslovni fakulteti vseučilišča v Zagrebu.) V letnem tečaju 1911—1912: Jav. red prof. dr. Ljudevit pL An dr as sy: Institucije rimskoga prava i rimski civilni proces. Romanističke vježbe : čitanje i tumačenje izabranih mjesta vrela.
— Jav. red. prof. dr. Milivoj Maurovič: Hrvatsko-ugarsko privatno pravo. — Njemačko privatno pravo. — Priv. docenat dr. Marko Kostrenčič: Hrvatska pravna povijest. Nauka o vrelima. Čitanje vrela hrvatske pravne povijesti. Poljska pravna povijest. — Jav. red. prof. dr. Aleksindar Egersdorfer: Pandekti-Obvezno pravo, opči dio. O posjedu. — Priv. docent dr. Iv. Strohal: Nasljedno pravo pandekata. — Jav. red. prof. dr. Ivan Lovrič: Pravo katoličke crkve. Pravo grčko-istočne crkve. Ženitbeno pravo s osobitim obzirom na ugarsko i austrijsko zakonodavstvo. — Jav. red. prof. dr. Fr. Spevec: Opči dio gradjan-skoga zakonika. Posebui dio obveza, nastavak. — Jav. red. prof. dr. Ivan Maurovič: Obiteijsko pravo po austrijskom opčem gradjanskom zakoniku. — Jav. red. proL dr. Josip Š i lo v i č: Kazneni postupnik. Kazneno pravo, posebni dio. — Jav. red proL dr. Ernest Miler: Socijologija. Kriminalne znanosti. Kriminalne vježbe v seminaru. — Jav. red. prof. dr. Julije Rorauer: Politička ekonomija.
— Jav. izv. prof. dr. Fran Milobar: FInancljalna znanost. Financijalno zakono-slovlje s osobitim obzirom na austrijsko zakonodavstvo. Statistika austro-ugarske monarkije s osobitim obzirom na statistiku kraljevine Hrvatske-Slavonije. — Naslovni izv. sveučil. prof. dr. Juraj Vrba nič: Počela (Elementi) narodnega gospodarstva, II. dio: Kolanje (Cirkulacija) dobara — Priv. docent dr. Branislav Dimitrijevič: Nauka o novcu. — Jav. red. prof. dr. Ladislav Polič: Hrvatsko-ugarsko drž. pravo. — Priv. docent dr. Bog. Vošnjak: Historija sa-vremcnih državnih teorija. — Jav. izv. prof. dr. Milorad Stražnicky: Mjenbeno pravo. Pomorsko pravo. — Priv. docent dr. Mladen Pliverič: Nauka o opčenitim propisima trgovačkoga zakona o trgovaškim poslovima. — Jav. red. proL dr. Dragutin Čupovič: Izvanparbeni postupak s osobitim obzirom na novije zakonodavstvo austrijsko. Stečajno i pobojno pravo hrvatsko i austrijsko. Procesualistički seminar po hrvatskom i austrijskom pravu. Austrijski ovršni red.
Razne vesti. 27
— Jav. red. prof. dr. Vinko Krišitovič: Upravna nauka i lirvatsko-ugarsko upravno pravo, II. dio. Pregled upravnega prava austrijskoga. Upravnopravne vježbe u seminaru. — Učitelj dr. Daniel Riessner: Sudbena medicina, nastavak.
— Nasl. izv. sveuč. prof. dr. Mihajlo Joanovic: Upravna higijena sa zdravstvenim zakonodavstvom. — V zimskem tečaju 1912 1913: Jav. red. prof. dr. Ljud. pl. Andrassy: Poviest i institucije rimskoga prava. Jav. red. prof. dr. Milivoi Ma uro vid: Opča pravna poviest. Enciklopedija i metodologija prava. — Priv. docent dr. Marko Kostrenčič: Hrvatska pravna poviest. Čitanje vrela hrvatske pravne poviestl. — Jav. red. prof. dr. Aleksander Egersdorfer: Pandekti, obči dio i stvarna prava. Jav. red prof. dr. Edo Lovrič: Pravo katoličke crkve. Seminarske vježbe. Jav. red. prof. dr. Franjo Spevec: Stvarna prava po austrijskom gradjanskom zakoniku. Obveze, obči dio. — Jav. red. prof. dr. Ivan Maurovič: Obči dio austrijskoga privatnega prava. Založno pravo. Civilne vježbe u seminaru. — Jav. red. prof. dr. Josip Šilo vi č: Kazneno pravo. Pravna filosofija. - Jav. red. prof. dr. Ernst Miler: Sociologija. Kriminalne znanosti. Kriminalne vježbe u seminaru. - Jav. izv. prof. dr. Fran Milo bar: Financijalna znanost. Financijalno zakonoslovlje s osobitim obzirom na austrijsko zakonodavstvo. Obča statistika. — Jav. red. prof. dr. Ladislav Polič: Obče državno pravo. Medjunarodno pravo. Jav. izv. prof. dr. Milorad Stražnickjr: Trgovačko pravo s obzirom na austrijsko pravo. Pomorsko pravo. - Jav. red. prof. dr. Dragutin Čupovič: Gradjanskl parbeni postupnik. Austrijski gradjanski postupnik. — Jav. red. prof. dr. Vinko Kriško vi č: Upravna nauka i ugarsko-hrvatsko upravno pravo s osobitim obzirom na austrijsko pravo, 1. dio. Vježbe: Tumačenje hrvatskih agrarnih zakona. — Jav. red. prof. dr. Albert B a zala: Etički osnovi pravnoga i državnoga života. Učitelj dr. Daniel Riessner: Sudbena medicina. — Učitelj Ojuro Vrankovič: Državno računoslovlje.
— (Moratoriji na Balkanu).') Črni gori se je očitalo, da je v svojem zakonu o moratoriju določila termin, s katerim preneha moratorij, z dies „incertus quando" in celo tudi z ,dies incertus an", ker je povsem negotovo, kdaj da bo Črna gora sklenila mir s Turčijo in slednjič tudi, če ga bo'sploh kdaj sklenila. Kakor pa kaže so črnogorski pravni svetovalci kaj modro ukrenili, ko so določili konec moratoriju šest mesecev po sklepu miru Njeni zaveznici Bolgarija in Srbija sta uredili zakonska načrta v pravnem oziru tako, da ni bilo slišati takih očitkov proti njima, češ, da je po teh zakonih vnaprej fiksno določen konec moratorijev, kar da odgovarja veliko bolj ugledu države in dviga njih kreditno vrednost. Praksa pa je izkazala, da je Črna gora imela prav. Bolgarija je bila prisiljena sprejeti — dopolnivši zakon — isto ali vsaj podobno obliko kakor Črna gora, namreč določbo, da neha moratorij 45 dni po demobilizaciji in le Srbija je ostala pri fiksnem terminu s tem, da je moratorij enostavno podaljšala za tri mesece. Konec moratorijem bo torej v Črni gori šest mesecev po sklepu miru, v Bolgariji 45 dni po demobilizaciji in v Srbiji, če ne bo treba novega podaljšanja termina, 6 mesecev po 30. septembru 1912, kot dnevu promulugacije kraljevega ukaza glede mobilizacije. M. G.
') Glej članek med dnevnimi vestmi v št. 10 in 11 z dne 15 novembra 1912 stran 351.
28 Razne vesti.
— (Sodna organizacija na Ruskem.) Sodišča so na Ruskem sledeče organizirana:
Prva instanca je mirovno sodišče (mirovoj sud), ki razsoja v sporih v vrednosti do 500 rubljev izvzemši nepremičnine, dalje v manjših kazenskih zadevah in ima pravico kaznovati z ječo do en in pol leta. Sodniki so praviloma pravniki, morejo pa biti tudi nepravniki.
Drugo stopinjo za ta sodišča tvori takozvani shod (zbor) mirovnih sodnikov (mirovoj sjezd), v Peterburgu imenovan s to lični mirovoj sjezd, ki se shaja iz raznih okrajev v bližnje večje mesto k skupnemu zasedanju. V plenumu sodijo samo takozvani častni mirovni sodniki, katere imenuje vlada, kakor tudi predsednika plenuma.
Tretja instanca v teh zadevah je senat v Peterburgu.
V vseh ostalih civilnih in kazenskih zadevah, v kolikor ne spadajo k podsodnosti mirovnih sodišč, predvsem v sporih o nepremičninah, je prva instanca okrožno sodišče (okriižni sud), pri katerem sodi senat obstoječ iz treh sodnikov pravnikov.
Pristojnost odločuje bivališče toženca, locus rei sitae, fori contractus, pri inozemcih podsodnost imovine, oz. zadnjega bivališča. Postopanje otvori pismena tožba in pripravljalni spisi, razprava se vrši ustno In javno.
Druga instanca je „sudebnaja palata".
Tretjo stopinjo tvori „senat za več departemento v" (pra-viteljstvujušči senat). Ta senat se deli:
V kasacijski senat za civilne zadeve (graždanski kassa-cij6nni departament senata)
v kasacijski senat za kazenske zadeve (ugol6vni depar-timent praviteljstvujuščago senata) in slednjič
v,prvi departement"(pčrvi departament pravitelj. senata), ki razsoja kot zadnja instanca v upravnih zadevah.
V Peterburgu, Moskvi in Odesi so poleg tega tudi trgovska sodišča (kommžrčeski sud) s posebnim trgovskim pravom in posebnim procesnim postopanjem. Sera spadajo spori iz trgovskih pogodb in dogovorov v vrednosti do 500 rubljev. Izvzeti so spori iz trgovine na javnih tržiščih in začasnih trgih, spori obrtnikov med seboj in napram tretjim, spori glede mezde in sploh iz vseh trgovskih opravil, ako ne presega vrednost spornega predmeta 150 rubljev. Pri trgovskih sodiščih sodi senat obstoječ iz predsednika in štirih sodnikov. Sodniki se volijo iz trgovstva s pritrdilom vlade. Del kandidatov mora imeti sodniško kvalifikacijo, ostali del pa trgovsko izobrazbo. Postopanje je ustmeno, na zahtevo strank se uvede lahko tudi pismeno postopanje. Trgovsko sodišče v Varšavi razpravlja po splošnih predpisih sodnega postopanja, ozira se pa pri tem na posebne procesualne predpise za varšavski okraj. Posebno sodno postopanje obstaja tudi za Kavkaz in baltiške province.
Trgovski register je upeljan za trgovce, ki plačujejo gotovo višino davka, vodi ga mestna uprava za dotični mestni okraj.
Na Ruskem je v splošnem malo akademično izobraženih sodnikov; vsied tega se spori v mirovnih sodiščih na prvi instanci večinoma ne razpravljajo
Razne vesti. 29
temeljito v zavesti, da je itak nad njimi druga stopinja — zbor mirovnih sodnikov. Pri okrožnih sodiščih traja postopanje večinoma dve leti. V drugo instanco pride po preteku nadaljnega leta in se konča tam v najboljšem slučaju v dveh letih. Mirovni sodnik razpravlja večinoma vsak dan in ima dnevno povprečno 15—20 zadev. Zbor mirovnih sodnikov ima redno 1 zasedanje v mesecu, po potrebi se skliče tudi večkrat. Pravni kandidat vstopi po sodnem izpitu bodisi pri mirovnem sodišču, ali pa pri okrožnem sodišču. Prestop iz enega sodišča k drjgemu je nedopusten. Pravni kandidati imajo letne plače 500—600 rubljev, okrožni sodniki 3500 -4000 rubljev.    Iz pravniških potnih črtic dr. Worjl-a.
— (Zakon o zaračunavanju preiskovalnega [zavarovalnega] zapora).') Izvedbenih predpisov k temu zakonu še vedno nimamo; zakaj, postaja vedno bolj jasno. Zahteva po zaračunavanju preiskovalnega zapora v kazen, bila je tako nujna, da se je ni moglo in tudi ni hotelo več odlašati. Princip zaračunavanja se je enostavno udejstvil s §-oma 55 a in 266 a k. z.; kako pa se bo v podrobnostih v praksi ta princip izvrševal, na tem si pa zakonodajalec očividno ni bil niti toliko na jasnem, da bi si bil upal na dan predčasno s podrobnimi navodili, katere bi bilo morda treba takoj zopet spreminjati. Je pač težko v okviru zastarelih zakonov uvajati tako dalekosežne novotarije in je pod takimi okolnostmi res morda edino prava pot ta, da se prepušča praksi, da ona nekako empirično pripravi pot — izvedbenemu predpisu, ki bo obsegal po gotovih enotnih pravilih zbrane rezultate bujnopestre prakse.
Naredbenik pravosodnega ministrstva prinaša v svoji številki z dne 14. decembra 1912 razpis z dne 24. novembra 1912 št. 61. Razpis se oficielno tiče samo registrov in formularjev; v resnici pa vsebuje očividno iz prakse povzeto določbo, da je zaračunavanje šteti in izreči v naprej navadno in praviloma ,a momento ad momentum' in ne po časovnih enotah Ni dvoma, da je to stališče osobito za sodbe okrajnih sodišč, koder gre navadno za časovno zelo omejene kazni in zaračunke, edino pravilno. Po zakonu naj se zaračuna na kazen po nedolžnem prestani preiskovalni zapor. Kaj naj se — če se zaračunavanje izreka le po časovnih enotah n. pr. po dnevih -— zgodi z obsojencem, kateremu je sodnik prisodil tri dni zapora, med tem ko je bil dotičnik pred sodbo n. pr. dva dni in osemnajst ur v preiskovalnem zaporu? Ali naj obsojenec teh osemnajst ur takorekoč .iz svojega" trpi ali pa naj mu sodnik manjkajočih šest ur .podari', iziekši, da je na kazen zaračunati tri dni preiskovalnega zapora in kazen torej smatrati za prestano?
V tem smislu sta torej popraviti formulara, katera smo priobčili v spodaj označenem članku na strani 348 lanskega .Pravnika". (Zaračunati je na kazen v zmislu §-a 266 a zavarovalni [in preiskovalni] zapor od 1. decembra 1912 od desete ure zvečer do 4. decembra 1912 do 4. ure popoldne [= 2 dni 18 ur]). M. G.
— (Errata corrige.) Na strani 380. lanskega letnika naj se čita: v 19. vrsti od spodaj namesto „m:slični" — „mrzlični"; v 14. vrsti od spodaj namesto ..gospodarskem" — „gosposvetskem".
') Glej članek med dnevnimi vestmi v št. 10 in 11 z dne 15. novembra 1912 stran 347.