Smolle: Maturanti se naj odločijo za pedagoško akademijo!
Na odprtju Mohorjeve ljudske šole je poslanec Karel Smolle dejal, da se danes še vedno premalo maturantov odloči za izobrazbo dvojezičnega Ijudskošolske-ga učitelja. Zato je pozval vse maturante, da se naj odločijo za poklic dvojezičnega ljudskošolskega učitelja, ki jih je danes še vedno premalo.
Prosvetna ministrica Havvlicek pri NSK
Pretekli ponedeljek je prosvetna ministrica prišla tudi na sedež Narodnega sveta. Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc je ministrici predložil vrsto zahtev in predlogov; ministrica Havvlicek je obljubila potem podporo ministrstva pri pripravi za ustanovitev dvojezične trgovske akademije. Prvo šolsko leto naj bi bilo že 1990/91. Tudi v zadevi dvojezičnih spričeval in šolskih obvestil je Havvlicekova nakazala pozitivno rešitev. Ravnatelj Anton Galob je poročal ministrici o delu šolske komisije na Dunaju in je naštel tudi hibe in pomanjkljivosti. Ministrica je dejala, da bo skušala na tem področju osebno pospešiti in izboljšati delo komisije. Predsednik KKZ dr. Janko Zerzer pa je izrazil zahteve in težnje kulturnih društev in se je ob enem zahvalil za podporo s strani ministrstva.
rm

LETO XXXXI. Številka 40
Cena 8,— šil. (10000 din)
petek,
6. oktobra 1989
Poštnina plačana v gotovini
Celovec P.b.b.
Erscheinungsort
Klagenfurt/
Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/ Poštni urad 9020 Celovec
Mlada KEL in DB8lanec Pilz
zdaj le smela»Heie Bura!
Mlada KEL bo zdaj le lahko 25. oktobra v Velikovcu v Neue Burg imela svojo prireditev. To je soglasno potrdil preteklo sredo velikovški mestni svet. Kakor znano, so bili sprva proti v strankah, predvsem pa domovinske organizacije.
25. oktobra je Mlada KEL povabila na diskusijski večer državnozborskega poslanca Zelenih Petra Pilza. V ta namen je zaprosila tudi pri mestu Velikovec, da na predvečer pred državnim praznikom izvede to diskusijo v Neue Burg v Velikovcu, ki je bila
Schiller odklonil podaljšanje roka za Obir
Deželni svetnik za varstvo okolja Herbert Schiller je odklonil prošnjo Slovenija papirja za podaljšanje roka produkcije do marca 1990. Na Dunaju pa bo minister za kmetijstvo Schiller do 9. oktobra moral odločiti o prizivu tovarne Obir. Toda vse kaže, da Obir ne bo mogel delati naprej in da bo še letos moral zapreti.
že preteklo soboto kraj srečanja med narodnimi skupinami Alpe-Jadran, na katerem so sodelovali tudi koroški Slovenci. Ker Mlada KEL ni dobila pozitivnega odgovora, je tajnik Bernard Sadovnik najavil že masivno protestno akcijo na dan pred državnim praznikom. V pogajanja za odprtje Neue Burg so se potem vključili tudi vidni politiki, rezultat je bilo soglasje pri odgovornih v Velikovcu, tudi t. i. domovinske organizacije niso ugovarjale.
Tajnik Mlade KEL Bernard Sadovnik je vzel odločitev z zadoščenjem na znanje in je dejal, da si mesto Velikovec gotovo ne bi moglo privoščiti na predvečer državnega praznika zapreti svoja vrata državnozborskemu poslancu avstrijskega parlamenta. Na drugi strani pa je to tudi znak pripravljenosti do dialoga z manjšino in to pripravljenost je treba sprejeti, tako tajnik Mlade Koroške enotne liste.
Mohorjeva dvojezična ljudska šola odprta
Pretekli ponedeljek je prosvetna ministrica dr. Hilde Havvlicek slavnostno odprla novo privatno konfesionalno ljudsko šolo Mohorjeve družbe. V prvem šolskem letu že poučujejo 41 učencev v treh razredih. Šolarji so po odprtju spustili balončke z imenom šole in imeni šolarjev nad mesto Celovec, tako da je vsak videl, da je šola odprta.
(Poročilo na straneh 8/9)
Z Našim tednikom na moije
Slovenski Carfians-Hit
od 13. do 15. oktobra 1989
za 1380,- šil.
Več na strani 13
4. Primorski dnevi na Koroškem
Jutri, v soboto, 7. oktobra, se bojo s koncertom Glasbenih šol iz Gorice in s Koroške na Bistrici v Rožu (pričetek ob 19. uri, v kinodvorani) pričeli že 4. PRIMORSKI DNEVI na Koroškem. Dnevi bojo trajali do nedelje, 15. oktobra, naši primorski rojaki bojo na njih predstavili svojo bogato kulturno-umetniško ustvarjalnost. Udeležite se jih.
Politika
Preteklo soboto je Schmerlin-gov inštitut vabil v Velikovec v Neue Burg na predavanje o narodnih skupinah v prostoru Alpe-Jadran. Vabilo sta sprejela tudi predsednik NSKS dr. Matevž Grilc in podpredsednik FUEV dv. sv. dr. Reginald Vospernik. Oba sta iz vidika slovenske narodne skupnosti ocenila manjšinsko politiko na Koroškem. Zelo zanimivo je bilo tudi predavanje zastopnika nemške manjšine na Madžarskem; v marsičem je predavatelj naštel paralele s koroškimi Slovenci in je marsikateremu vsaj nekoliko bolj odprl ušesa in oči za probleme slovenske narodne skupnosti.
Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc je naslovnemu vprašanju svojega referata „Ali bodo koroški Slovenci preživeli kot narodna skupnost?" dal jasen DA kot odgovor. Toda potrebno je, da bo Koroška podprla slovensko narodno skupnost in da ne bo naprej ravnala z njo mačehovsko. Dolga leta je vlada na Dunaju mislila, da bo manjšinsko vprašanje na Koroškem lahko rešila z asimilacijo, zato pod kanclerjem Kreiskim ni bilo možno doseči nobenih napredkov; toda slovenska narodna skupnčst je pokazala trdno življenjsko voljo, in tega se danes vladna koalicija na Dunaju tudi zaveda in je pripravljena podpreti slovensko narodno skupnost. Sprejetje točk v memorandumu je zelo pozitiven korak. Danes so zagovorniki asimilacije v manjšini, predvsem mlajši rod misli drugače in je za dialog med obema narodoma. Dr. Grilc je dejal, da je njegovo sodelovanje na tej prireditvi korak k podiranju predsodkov, Narodni svet se danes trudi za dialog tudi z večinskim narodom v deželi. Slovenščina mora dobiti v prihodnje v javnosti več veljave, dežela Koroška bi lahko z dvojezičnim javnim aktom k temu lahko svoje prispevala. Ugled Koroške je zaradi ravnanja s slovensko narodno skupnostjo v mednarodni javnosti v zadnjem času zelo trpel, danes pa ima Koroška še možnost, da ta ugled popravi s tem, da uresniči vse pravice slovenske narodne skupnosti. Danes koroški Slovenci nimamo več manjvrednostnih občutkov in imamo živahno razvito kulturno, politično in gospodarsko življenje. V posebni meri bo v prihodnje treba krepiti gospodarstvo, k temu spada ustrezna izobrazba na lastni trgovski akademiji. Sploh pa bo potrebno tudi v predšolski starosti posvetiti več pozornosti materinščini in ustvariti vse predpogoje v otroških vrtcih. Na vprašanje, ali bodo koroški Slovenci sodelovali na praznovanjih ob 70-letnici plebiscita, je dr. Grilc dejal, da danes nihče več osporava rezultata plebiscita leta 1920, toda praznovanja so bila doslej vedno praznovanja zmage večine nad manjšino. Če bo Koroški uspelo usmeriti vsebino praznovanj v prihodnost, v skupnost v deželi, potem je tudi za
Z leve: Vodja diskusije dr. Fritz Fliszar, dv. sv. dr. Reginald Vospernik in dr. Matevž Grilc.
Predvsem mlajši rod je pripravljen za dialog
koroške Slovence dana nova situacija.
Kot podpredsednik FUEV je dv. sv. dr. Reginald Vospernik v svojem referatu izpostavil pomen narodnih manjšin v Evropi. V 34 državah v Evropi živi danes še enkrat toliko manjšin, ki so danes vedno večjega pomena, saj ob vseh prizadevanjih za skupni evropski trg državne meje zgubljajo na pomenu.
Dr. Vospernik je orisal zgodovino slovenske narodne skupnosti na Koroškem in omenil vse pomembne mejnike koroške manjšinske politike, ki vsekakor ni bila naklonjena slovenski narodni skupnosti in je s tem pospeševala asimilacijo. Predvsem na šolskem področju se je od leta 1946 naprej mnogo spremenilo v slabo za Slovence, le ustanovitev Slovenske gimnazije je ena svetla točka. V zadnjem času pa je na splošno le prišlo do pozitivnih premikov, slovenske tv-oddaja, dvojezična konfesionalna ljudska šola v Celovcu, 5-letna strokovna šola v Šentpetru in pričakovana ustanovitev slovenske trgovske akademije so koraki, ki jih Slovenci pozdravljajo.
Dr. Vospernik se je zavzel za izboljšanje vzdušja v deželi, ki lahko omogoči boljši razvoj slovenske narodne skupnosti. Pomemben korak k temu bi bilo tudi lastno zastopstvo koroških Slovencev v deželnem zboru. Večina da naj ne bi vedno govorila o darilih manjšini, ampak ji priznala vse pravice. Važno bi bilo, tako dr. Vospernik, da na Koroškem drug drugemu odmerimo to, da je v vsaki fazi zgodovine ravnal pravilno. Usme-
O nemški manjšini na Madžarskem je predaval Lorenz Krainer.
riti se moramo v prihodnost obeh narodov na Koroškem in iskati skupno pot.
Zastopnik nemške manjšine na Madžarskem Lorenz Kerner je poročal, da je bila manjšinska politika na Madžarskem v preteklosti zelo slaba. Vse manjše nemške šole so razpustili in šele danes so to napako spoznali in jo skušajo popravljati. 220.000 članov oficialno danes še šteje nemška manjšina na Madžarskem, Kerner pa je poudaril, da je število znatno višje. Preštevanje manjšine je Kerner odklonil, ker to ne more biti objektivno in ne koristi manjšini. Tega argumenta klubski predsednik FPO Freunschlag v diskusiji potem sploh ni mogel razumeti, tudi za KriemhildoTrattnig to ni bilo razumljivo, saj so leta 1976 na Koroškem skušali neuspešno preštevati manj-
Ob robu povedano . . .
Večinoma starejša publika je prišla na prireditev v Velikovec, kar je v diskusiji ugotovil tudi eden izmed udeležencev. Mlajša generacija, vštevši organizatorjev, je skušala dati celotni prireditvi v prihodnost usmerjeno vsebino, kar je ob vseh težavah tudi uspelo. Da pa npr. ena Kriemhild Trattnig ni mogla ..prebaviti" odprtosti diskusije s slovensko narodno skupnostjo in da so nekateri posamezni starejši udeleženci še vedno brskali v osebnih zgodovinskih reliktih je sicer zelo motilo, toda dokazalo in podčrtalo je, da bo treba skupnost v dialogu jskati s tistimi, ki so usmerjeni v prihodnost in ki imajo življenje še pred seboj. S pripravljenosti obeh strani, bo tak dialog tudi uspešen.
šino. Dr. Vospernik pa je v diskusiji dodal, da tudi danske manjšine v Nemčiji ne preštevajo, ker ni smiselno leto za letom ugotavljati statistično asimilacijo manjšine. Lorenz Kerner je v svojem referatu dalje dejal, da je Madžarska po 40 letih šele spoznala pomen nemške manjšine, saj ona danes pomeni most in okno v ZR Nemčijo in zahodni gospodarski svet. Nemška manjšina ima danes sorazmerno visoko število inteligence, toda neobhodno sta potrebni izgraditev dvojezične šole in še bolj intenzivno učenje nemškega jezika. Danes je Madžarska pripravljen^ podpreti nemško manjšino, čeprav so ostali še vedno predsodki iz zgodovine. Toda tako velikega upora, kot ga imajo Slovenci na Koroškem v svojih prizadevanjih, na Madžarskem nemška manjšina nima. Ta izjava vsem navzočim ni bila ravno po volji, toda je nazorno primerjala razmere med dvema manjšinama v različnih državah.
Predaval je mdr. tudi še predsednik KHD dr. Josef Feldner, ki je zahteval, da naj končo ščitijo nemško večino na Koroškem, menda da je ogrožena. Izrekel se je spet enkrat proti .privilegijem" koroškim Slovencem, to pa menda ne izključuje, da Slovenci v prihodnje ne smejo kaj zahtevati. Toda pri tem mora soodločati tudi Koroška in ne samo zvezna vlada. Predpogoj za razumevanje v deželi so po njegovem medsebojno priznavanje skupinskih interesov in skupinske identitete, pripravljenost do kooperacije; obe strani naj se bi odrekli tudi teritorialnim zahtevam. Dejal je, da danes nihče ne more več reči na južnem Koroškem, da je čisto slovenskega, nemškega ali vindišar-skega pokolenja, toda vsak ima pravico, da se prizna kamor hoče. Statistično vindišarjev da ni več, toda to ne izključuje, da jih v prihodnje ne bo več . . . (itd.)
O evropskem manjšinskem pravu je referiral še univ. prof. Henn-Juri Uiboppu, o večinskih in majšinskih jezikih v prostoru Alpe-Jadran pa univ. prof. dr. Heinz Dieter Pohl. Po-dijske diskusije ni bilo, ker jo je mdr. tudi predsednik NSKS dr. Matevž Grilc v tej obliki predvidenem sestavu odklonil.
Silvo Kumer
3 6e
oktobra 1989
Politika
Brez predsodkov in brez nezaupanja za Interes naše narodne skupnosti!
Prof. dr. Janko Zerzer je član narodnostnega sosveta, je predsednik Krščanske kulturne zveze in kooptiran član Narodnega sveta koroških Slovencev. Z njim smo se pogovarjali o delu v sosvetu.
Naš tednik: Pri nas na Koroškem je bila kulturna dejavnost slovenske narodne skupnosti vedno prikrajšana za podporo, ki bi jo od deželne vlade sicer pravzaprav morala dobiti. Letno dežela podpira slovensko kulturno dejavnost le s 300.000 šil., kar je seveda zdaleč premalo in je le delček splošnega kulturnega proračuna Koroške. Z vstopom v narodnostni sosvet je zdaj za Slovence povezana želja in upanje, da se bi ta položaj izboljšal in da bi tudi slovenska kulturna društva dobila večjo podporo — vsaj z Dunaja. Je upanje upravičeno?
Dr. Zerzer: Naša kulturna dejavnost v glavnem gradi na idealizmu prosvetnih delavcev v krajevnih društvih. Tudi delovanje centralnih organizacij je možno le, ker izhajajo z minimalnim poklicnim osebjem in brezplačnim delom svojih funkcionarjev. Kljub temu so ob današnjem obsegu in ob sodobnem pristopu k raznovrstnemu kulturnemu delovanju za uresničevanje delovnega programa potrebna precejšnja sredstva. Že leta dolgo se glede financiranja teh potreb nahajamo v velikih težavah, redne dotacije se zmanjšujejo namesto da bi se povečale. Z zvezne strani smo bili deležni le malenkostnih podpor in deželni proračun gre v glavnem mimo nas. Deželnemu glavarju Haiderju, ki se je po izvolitvi hvalil, da dobivamo 33% za ljudsko kulturo predvidenih sredstev smo izračunali, da naš delež dejansko znaša le sramotnih 0,18 (319.000 od 172.000.000) od kulturnega proračuna.
Zdaj pa mislim je naše upanje upravičeno, da bomo prišli z državnimi subvencijami iz najhujših težav. Denar, ki je predviden za tekoče leto in si ga bodo delile naše štiri osrednje organizacije, naj bi služil najbolj nujnim potrebam. Lahko si predstavljam, da bo nekaj teh sredstev teklo preko central h krajevnim društvom, ki pa imajo poleg tega še možost, da s posredovanjem osrednjih organizacij in sosveta pridejo do podpor za določene projekte. Le čudežev ne bi smeli pričakovati, ker se je med tem nabralo že toliko konkretnih prošenj, da jim bo v prvem letu možno le deloma ugoditi. Objektivno bomo morali skupno oceniti, katerim potrebam bomo dali prednost, da jih vzajemno rešujemo v sosvetu. Če pomislimo kakšen pomen ima dvojezična ljudska šola v Celovcu, ne bi smel biti problem, da se vsi zavzamemo za čim večjo pomoč njenemu ustanovitelju in vzdrževalcu. Enako seveda velja za potrebe otroških vrtcev.
Naš tednik: Trenutno največ skrbi Vam dela gotovo bodočnost slovenske Glasbene šole, ki na Koroškem ne dobi nobene podpore s strani deželne vlade. Kako bo šlo s šolo naprej, vidite v zvezi s sosvetom kakšno rešitev?
Dr. Zerzer: Vedno, ko smo v preteklih letih na Dunaju prosjačili za Glasbeno šolo, smo dobili isti odgovor: to področje spada v pristojnost dežele. Znano pa je tudi stališče bivših deželnih glavarjev, češ, da za take ekstravagance dežela nima denarja. Vemo, da dežela podpira svojo glasbeno
šolo z najmanj 80 milijoni in da razen na Koroškem povsod uvidijo upravičenost lastne slovenske glasbene šole. Vsi ponujeni konstrukti z integracijo oz. slovenskim oddelkom v okviru deželne glasbene šole so za nas iz načelnih razlogov nesprejemjlivi, ker se ne moremo odpovedati avtonomiji v tej važni zadevi. Trdno upam, da se bo preko sosveta končno le dalo doseči tako podporo, da Glasbena šola ne bo stala vedno spet pred ukinitvijo. So pa seveda za probleme Glasbene šole pristojna tudi razna ministrstva in prav te dni smo v pogovoru s prosvetno ministrico dobili vtis, da resno išče možnosti za vsaj delno pomoč.
Naš tednik: 19. oktobra bo naslednja seja narodnostnega sosveta. Kakšen vtis ste odnesli od prvega zasedanja in kaj si pričakujete osebno od dela v tem gremiju?
Dr. Zerzer: Na žalost moram priznati, da od prvega zasedanja nisem imel najboljšega vtisa. Znano je, da se na pripravljalnem posvetu zastopniki osrednjih organizacij že v zgolj operativnih vprašanjih nismo mogli zediniti. To je bilo seveda na prvem zasedanju takoj vidno in so nas pač zastopniki strank očitno skušali izigravati. Tako je FPČ, čeprav
ne vem kako sem prišel do te »časti", saj sem do manjšinske politike Haiderja v zadnjem času kar nekajkrat zavzel zelo kritično stališče, mene predlagala za funkcijo podpredsednika. Seveda sem to kandidaturo, čeprav bi bil izvoljen brez težav, takoj odklonil, saj smo se delegati Narodnega sveta koroških Slovencev prej zmenili, da bomo soglasno podprli dipl. inž. VVieserja za to mesto, kar smo samoumevno tudi storili. Tem bolj me je prizadelo neseriozno podtikavanje in skrajno tendenciozno namiga-vanje o tej zadevi v Slovenskem vestniku.
Sicer pa sem mnenja, da je pripravljenost za resno iskanje skupnih stališč pri zastopnikih strank večje kot smo pričakovali. Zdaj bo odvisno v prvi vrsti od nas samih, če bomo znali stvarno vršiti tisto delo, ki nam je nedvoumno naloženo po zakonu. Preko vseh egoiz-mov se bo treba zediniti na probleme, ki so po objektivni presoji najbolj aktualni in najbolj pereči. Zdaj ko so končno v sosvetu združene vse politične usmeritve, bi moralo biti možno, da složno, brez predsodkov in nezaupanja, vršimo naš skupni mandat, da se vzajemno trudimo za čim boljše razvojne pogoje naše narodne skupnosti.
Silvo Kumer
Politika
Jože Smole, predsednik SZDL Slovenije
Prav smešno je, če ne bi imeli normalnih odnosov znotraj države
Naš tednik: Danes sprejema slovenski parlament zakonske predloge k svoji ustavi, ki zagotavljajo tudi politični pluralizem v Sloveniji. Je sedaj SZDL odklenkalo oz. ji bo najkasneje v trenutku, ko bojo ustanovljene nove stranke?
J. Smole: V SZDL smo od samega začetka podpirali ustanavljanje novih političnih zvez, vsekakor pa menimo, da je treba zdaj čim p rej pripraviti zakon o političnem združevanju, ugotoviti, kdo so politični subjekti, ki bojo nastopili na volitvah in treba je pripraviti tudi zakon o volitvah. Pri tem mislim na volitve, ki bojo svobodne, tajne, demokratične in neposredne. Mi smo tudi danes v ustavni komisiji ponovno dosegli soglasje, da glede volitev v sami ustavi ne zakoličimo zadev, ampak da gremo v široko možnost, da se to dogovorimo v volilnem zakonu. Ali bo ta način volitev večinski ali proporcionalni, se v tem trenutku ne opredeljujemo in tega ne bomo zapisali v ustavo, ampak bomo to prepustili volilni zakonodaji. Zato je izredno pomembna okrogla miza, ki jo predstavljajo predstavniki družbenopolitičnih organizacij dosedanjih in seveda novoustanovljenih političnih zvez. Verjetno se bo ta okrogla miza še razširila, v njej bomo iskali skupne točke in dogovor v pripravi dveh izredno pomembnih zakonov, to je zakona o političnem združevanju in o volitvah.
Naš tednik: Odprta pa je usoda SZDL. Ali bo docela prišla pod okrilje zveze komunistov ali pa bo imela druge, še nejasne naloge?
J. Smole: Ne, v prehodu na politični pluralizem bo SZDL še dobila na svoji veljavi. Prvič, prehod na politični pluralizem ni moč brez naše udeležbe, ker nas na to izrecno zavezuje tudi zvezna ustava. Med predstavniki al-
ternative sploh ni bilo sporno, da se mora priprava list kandidatov posameznih organizacij izdelati v okviru SZDL, ki bo torej v pripravah volitev imela izredno pomembno vlogo.
Drugič, SZDL bo nastopala tudi s svojimi kandidati . . .
Naš tednik:. . . kot stranka?
J. Smole: ... ker je SZDL množično gibanje, ki ga lahko v klasičnem terminu opredelim kot sredinsko socialistično. To se pravi, da je za socializem sredine, kar seveda pomeni, da ima tu svojo pozicijo. Mi imamo v zadnjem času povečano število članstva, individualnega članstva. Naredili bi ogromno napako, če bi se odpovedali tej veliki vlogi, ki jo SZDL ima v krajevnih skupnostih, če bi se odpovedali tudi veliki povezovalni vlogi; praktično so vsa društva Slovenije, od planincev preko gasilcev do Rdečega križa in še in še, kolektivni člani SZDL.
Naš tednik: V primeru volitev ta SZDL, ki bo neke vrste nad-reguiator, ki vse sprejme pod svoj plašč, torej ne bo vprašljiva?
J. Smolle: Odgovarjam s tem, da mi v slovenskem prostoru rabimo neko točko, neko organizacijo medsebojnega dogovarjanja. Glavno dogovarjanje je seveda v Skupščini SR Slovenije. To, da pridemo do sklepov v Skupščini, mora tudi na političnem nivoju biti neko mesto, kjer bojo politični subjekti enakopravno nastopali. To mesto vidim v SZDL. Kot sem že omenil, se zdaj pripravlja volilni zakon. Kdo naj vrši to usklajevalno vlogo? Samo SZDL . . .
Naš tednik: . . . igral bi jo lahko parlament. . .
J. Smole:. . . parlament tega ne more. Igral jo bo, kadar bo dobil od političnih subjektov že neke izdelane predloge, o katerih bo razpravljal.
Naš tednik: Ni mi jasno, kako bo to možno, da bo SZDL v volilni kampanji politični kontra-hent drugih zvez, skupin ali strank, obenem pa naj bo neka nadinstanca, s katero te stranke, zveze ali skupine morajo sodelovati. Ali od njih ne pričakujete skoraj nemogoče, na vsak način pa ogromno?
J. Smole: Mi ne bomo nadinstanca, ampak mislim, da z vsemi našimi novonastalimi političnimi zvezami ni sporno, da so vse za socialistično družbeno ureditev in moram reči, da so sploh razhajanja med njimi manjša kot izgleda. Vračam se pa seveda na to, da zlasti na tem prehodu na politični pluralizem nekdo mora igrati to povezovalno skupno vlogo. Ne trdim, kaj bo čez par let in se lahko seveda vloga SZDL v nekih novih okoliščinah spremeni. Ampak, zaenkrat si normalnega prehoda na politični pluralizem, ki mora seveda biti artikuliran, svoboden itn., ne morem zamisliti brez SZDL.
Glejte, to se je pokazalo, ko smo bili pred dilemo, kako izvoliti člana predsedstva SFRJ iz Slovenije. Brez SZDL tega ne bi mogli narediti. Obstoječa ustava nas je silila v to, da volitev izvrši Skupščina Slovenije. SZDL je dala predlog, da gremo na neposredni tajni referendum, ki je v bistvu imel moč neposrednih volitev. Rezultat je znan, tov. Drnovšek je bil izvoljen, kar je njegovo pozicijo v zveznem predsedstvu okrepilo. In tu vidim seveda to vlogo, kar ne pomeni, da SZDL hoče monopolizirati politično situacijo, ampak da bo igrala usklajevalno vlogo v upoštevanju enakopravnosti in avtonomnosti vseh političnih subjektov. V tem smislu bomo seveda tudi v prihodnje razvijali največjo možno
dejavnost in kar zadeva same volitve, je pa popolnoma jasno, da je SZDL najbolj množična politična organizacija v Sloveniji.
Naš tednik: Še, a volitve bojo svoje pokazale.
J. Smole: Zaenkrat je tako. Jaz nobenega ne podcenjujem, ampak nimamo nobenih preverjenih podatkov, koliko kdo predstavlja. Imamo pa preverjene podatke preko ankete javnega mnenja, da se politično 60 °/o Slovencev pojmuje za člane SZDL. Ne rečem, da bo to tako ostalo, a globoko se zavedam, da se bojo volilci opredeljevali do ponujenih konkretnih programov, ne pa do nazivov te ali druge organizacije oz. če bojo skupine ponudile pametne kandidate, jih bojo ljudje podprli, trapastih pa ne.
Naš tednik: Sprejem slovenskih ustavnih amandmajev je v ostali Jugoslaviji sprožil pravcat politični potres. Že dalj časa ste vi tarča raznoraznih napadov, predvsem iz Beograda. Zato vprašanje: kako bo po današnjem dnevu možno sodelovanje med slovensko in ostalimi in z zvezno SZDL?
J. Smole: V trenutku, ko se pogovarjava, je v Titogradu množičen miting, kjer napadajo ustavne amandmaje Slovenije in ena od parol je, da je treba takoj odstaviti Kučana in Smoleta (se nasmehne — op. pisca). To je ena plat. Druga pa je ta: mislim, da je Slovenija z dosledno opredelitvijo, da suvereno odloča o ustavnih predlogih, naredila velik korak do demokratizacije naše skupne Jugoslavije. Uporabil sem termin, da niti za milimeter ne bomo odstopili od teh amandmajev, zdaj pa rečem, da bomo naredili vsaj 10 cm naprej v razvoju te naše Jugoslavije.
Gospodarstvo
Avstrijske banke utrpele veliko škodo v Nemčiji
Avstrijske banke so v zadnjih letih odobrile nemškemu koncernu Coop (v Avstriji temu odgovarja grupacija Konsum) kreditov okoli šil. 2,5 mrd. in to brez posebnega zavarovanja. Ker je Coop najavil stečaj oz. hoče uspeti s prisilno poravnavo, bodo te avstrijske banke od vsega kredita v vrednosti šil. 2,5 mrd. dobile le 20 o/o, to je šil 500 milij., šil. 2 mrd. pa bodo morale odpisati. Zato je bil za avstrijske banke predzadnji teden črn dan, posebno pa še za tiste, ki so dale večji del tega kredita in bodo morale odpisati precejšnje vsote; odpis kreditov bo znašal za Creditanstalt šil. 400 mio., Girozentrale šil. 470 mio., Osterreichische Volksbanken AG šil. 240 mio., Z-Bank šil. 160 mio., Landerbank 160 mio. in GZB šil. 130 mio. Te odpise pa bodo morale banke vrednostno popraviti večinoma v bilanci 1989.
Skoda pni Volksbank GroR-vveickersdorf v Nižji Avstriji
Kljub dobri reviziji organizacije avstrijskih ljudskih bank ter promi-nentnemu upravnemu odboru, katerega predsednik je bil celo neki državni poslanec stranke FPČ, je „uspelo“ poslovodjema te banke v kratkem času narediti škodo v skup-nem znesku nad šil. 100 mio. Škoda je nastala tako, da sta dajala kredite brez vednosti odborov na firme, ki so stale tik pred stečajem. Revizija pa tega ni odkrila. Ker imajo Avstrijske ljudske banke z nekaterimi kreditnimi zadrugami velike težave, je ta škoda za to organizacijo vsekakor velik udarec.
100 let Mestne hranilnice ljubljanske
S predsednikom Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL) Slovenije, Jožetom Smoletom, je pogovor stekel tik pred sprejemom amandmajev za novo slovensko ustavo v slovenski Skupščini v sredo, 27. septembra 1989. Z njim se je pogovarjal urednik Franc Wa-kounig.
I	;
To, kako se bomo pogovarjali s predstavniki SZDL drugih republik in zvezne SZDL, za mene sploh ni sporno in je normalno, da se bomo z njimi pogovarjali. 11. oktobra gre vlak bratstva in enotnosti iz Slovenije v Srbijo, jaz grem z njim. Kot sva se dogovorila s predsednico SZDL Srbije, Radmilo Andželkovič, bomo imeli dva govora — prvega v Beogradu, drugega v Kraljevu, verjetno vmes še kake druge stvari. Menim, da te človeške vizije med Slovenci in Srbi sploh ne smejo biti pod vprašanjem. Živimo v skupni državi in če imamo tudi na meddržavnem terenu normalne komunikacijske odnose, bi bilo prav smešno, če jih ne bi imeli znotraj države. In seveda bom tudi javno skušal povedati v Srbiji, kje so razlike v naših pogledih. Te same po sebi niso nič slabega, so lahko neko bogastvo te Jugoslavije in njenih kultur. Važno pa je, da se mi o teh razlikah pogovarjamo na toleranten, koncilianten in ustvarjalno kulturen način. To je bistvo zadeve.
Naš tednik: Se bo stvar ohladila?
J. Smole: S tovarišico Andželkovič bova v Kraljevu lepo zaplesala kolo.
Naš tednik: Hvala za pogovor.
Narodni svet koroških Slovencev
in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
vabita na
predavanje predsednika SZDL Slovenije Jožeta Smoleta
na temo
.AKTUALNE POLITIČNE RAZMERE V SLOVENIJI DANES"
Kdaj: v sredo, 11. 10. 1989, ob 18.30 Kraj: Mladinski dom v Celovcu, Mikschallee 4
g-	—
Leta 1889 je bila v Ljubljani ustanovljena prva mestna hranilnica — Mestna hranilnica ljubljanska. Te dni je praznovala svojo 100-letnico. V Sloveniji so že precej prej delovale nemške posojilnice. Do ustanovitve slovenske Mestne hranilnice ljubljanske je prišlo potem, ko so na komunalnih volitvah v Ljubljani leta 1882 zmagali Slovenci in je Ljubljana dobila prvega slovenskega župana. Ta je bil glavni pobudnik za ustanovitev te mestne hranilnice.
Do prve svetovne vojne in v obdobju med obema vojnama je bila Mestna hranilnica ljubljanska krepka gospodarska ustanova, ki je stala na trdnih tleh in jo tedanje krize niso mogle prizadeti. Po drugi svetovni vojni je bila z dekretom ukinjena in je do današnjega časa delovala kot nekaka filiala pod okriljem Ljubljanske banke — Gospodarske banke Ljubljana.
Zaradi pričakovanih gospodarskih in političnih sprememb v Sloveniji se ji zdaj ob njeni stoletnici obeta poživitev. Na slavnostnih govorih ob njeni stoletnici je bilo tako s strani ljubljanskega župana kakor tudi drugih govornikov poudarjeno, da si zopet želijo vzpostavitev Mestne hranilnice ljubljanske v takem okviru, kakor je bila to prej. Delovala naj bi kot samostojna hranilnica v Ljubljani in tudi izven nje.
Priliko za poživitev te hranilnice daje nov zakon o bankah v Jugoslaviji, ki predvideva, da se banke na novo ustanovijo kot podjetja. Tako bo Ljubljanska banka od 1. 1. 1990 delovala kot delniška družba, ki jo bodo ustanovile firme ter dosedanje Ljubljanske banke — Temeljne banke
po Sloveniji. Temeljne banke v Sloveniji, kot na primer v Slovenjem Gradcu, Kranju, Celju itd., pa naj bi ustanovila podjetja ter centralna Ljubljanska banka v Ljubljani, ki naj bi imela nad 50 % delnic teh lokalnih bank v svoji lasti. Tako naj bi se zagotovilo, da bi v Sloveniji delovala ena močna bančna ustanova.
Novi zakon pa zdaj dopušča
tudi ustanovitev lokalnih hranilnic in napovedana je tudi ustanovitev zadružne banke v Ljubljani s podružnicami ali samostojnimi kreditnimi zadrugami po Sloveniji, ki naj bi jih ustanovili kmetje in obrtniki. V okviru teh sprememb naj bi se kot samostojno podjetje poživila tudi naša slavljenka — Mestna hranilnica ljubljanska.
Pnezentacija programa podeželskega inštituta za izobraževanje
Na tiskovni konferenci je predsednik Kmetijske zbornice Deutschmann pre-zentiral brošuro podeželskega inštituta za izobraževanje. Omenjeni inštitut je član Zveze za izobraževanje odraslih na Koroškem in sodeluje med drugim tudi s Kmečko izobraževalno skupnostjo v Tinjah.
Težišča izobraževanja so sledeča:
—	direktna prodaja kmečkih proizvodov
—	alternative
—	obratno gospodarstvo in
—	vprašanja financiranja.
To so v glavnem ponudbe, katere so organizacije podeželskega inštituta pripravile na krajevni-, okrajni- in deželni ravni. Široke ponudbe se je lansko leto poslužilo 30.000 ljudi s podeželja, ki so se udeležili 17.000-ih prireditev.
Nova težišča pri delu pa so nastala predvsem zaradi spremenjenih gospodarskih okvirnih pogojev. In sicer je to marketing, agrarni management in uporaba EDV-naprav v kmetijstvu. Prav tako važno in pomembno postaja znanje drugih jezikov. Tako obsega ponudba od splošne izobrazbe do tečajev na Ljudski visoki šoli, pa do strokovnih tečajev na posameznih področjih v kmetijstvu in gozdarstvu.	n gt
SPO naprej nespremenjena
Koroški socialisti so pri Sereinigu v Podnu imeli dvodnevno klubsko zasedanje, ki pa se je končalo brez vsakih perzonalnih sprememb. Manjšinsko vprašanje ni bilo na dnevnem redu klavzure, socialisti pa so razpravljali o vprašanju dvojnih funkcij politikov, o problematiki zaščite okolja in možnosti zaposlitve brezposelnih učiteljev. V središču pogovorov je bil tudi finančni škandal okoli tovarne Magdalen.
Menjava rektorja
25. septembra je doslejšnji rektor celovške univerze univ. prof. dr. Gunt-her Hodi predal svoje uradne posle univ. prof. dr. Albertu Bergerju. Slavnostna inauguracia novega rektorja bo 20. oktobra.
Rož — Podjuna Zilja
Umrla je Brigita Rutar
Za stoletnico v grob — iz kronike Rotarjev
Družina Rutar, pd. pri Habnarju v Malčapah, druga z desne Brigita Rutar
V nedeljo, 3 dni pred svojo stoletnico, je umrla_ Habnarjeva teta, Brigita Rutar. Še pred letom dni je bila „t majhna teta", tako smo jo imenovali, komaj 118 cm velika ženska, čvrsta in se je smejala županu, ko je voščil vsaj še stoletni rojstni dan. Ko je opravljala 90-ega, mu je namreč rekla: „Miha, ali boš še župan, ko bom jaz obhajala stoti rojstni dan?" — Posod je še župan, a Gite ni več.
Brigita Rutar se je rodila pri Habnarju v Malčapah. Njen oče Jurij Rutarje bil soustanovitelj in dolgoletni načelnik sedanje Po-sojilnice-Bank Podjuna v Dobrli vasi.
Kakor v Dobrli vasi tako tudi v Žitari vasi sta bila on in njegov sin Jožef pobudnika gradnje kulturnih domov, da so se zgradili že pred prvo vojno, ker so bile dotlej kulturne prireditve le na skednjih, tudi pri Habnarju.
Že leta 1925 je zgubila Gita očeta. Tolažbo in veselje je imela kot varuhinja otrok in brata Silvestra, ki je prevzel namesto Jožefa kmetijo. Številni otroci so jo imeli za teto in sestro, posebno še, ko je po mrtvem porodu desetega otroka leta 1938 umrla še mati Terezija, roj. Ogris.
Skupno s sestro Angelo sta nadomestovali mater.
Nasilje Hitlerja ter druga vojna sta tudi v Habnarjevo družino prinesli žalost. Prepovedana je bila slovenska materna govorica.
Mati Helena, roj. Marolt, je umrla leta 1941.
Izselitev cele družine pa je izostala le radi tega, ker je bila ta nečloveška akcija prekinjena — „do zmage tretjega rajha".
Starejši nečak Jožef je moral v vojsko in je padel leta 1944, nekje na ruski fronti, kot 29 let prej njegov stric Friderik.
Starejšega brata Jožefa — občinskega odbornika Slovens-
ke liste — trgovca in gostilničarja v Žitari vasi in odbornika Posojilnice, so nacisti preganjali in ga leta 1942 zaprli in ob koncu vojne umorili.
Društveni dom „Trta“, istočasno dom družine Jožefa Rutarja v Žitari vasi, je pogorel leta 1944.
V povojni dobi so se kulturne prireditve radi tega vršile zopet na skednju pri Habnarju.
Gita je preživela cesarja, prvo republiko Avstrijo, tisočletni raj h, brala in zbirala ..SLOVENSKE TEDNIKE", „MIR“, „ KOROŠKI SLOVENEC", in potem .KRONIKO" oz. „NAŠ TEDNIK", ter .NEDELJO".
Bila je priča in žrtev še nadaljnjih problemov. Leta 1959 je pogorel Habnarjev dom. Leta 1962 je umrla sestra — gospodinja Angela, leta 1971 nečak Jaka v starosti 42 let, leta 1974 gospodar hiše — njen brat Silvester, štiri leta navrh še nečak Silvester, novi gospodar.
Nečakinja Frida je šla na Angleško. Terezija je poročila elektrikarja Pesjaka. Le starejša nečakinja Mici — je v bližini starega doma, .pri bivšem mlinu", s svojim možem Albertom Hafnerjem zgradila nov dom. Po prezgodni smrti tega je vzela Mici teto k sebi. Celih 11 let je živela tam. Zadnje leto je začela hirati in je v nedeljo, 1. 10. 1989, še po zavestnem čakanju na vse sorodnike, zatisnila svoje oči.
Tako je potekalo življenje Gite, ki je bila po postavi vedno majhna — vendar duševno velika in verna, ter najstarejša občanka občine Žitara vas.
Pevci, ki so bili pripravljeni za slavje njene stoletnice, so pa olepšali pogrebne obrede — ko so bili ob stoletnici rojstva v sredo, 4. oktobra 1989, na pokopališču pri sveti Heleni v Žitari vasi.
Fridko
Dr. Jožefu Lukanu v spomin
V soboto, 30. septembra 1989 opoldne, so se uresničile najhujše slutnje, da je namreč dr. Jože Lukan iz Borovelj na Grlovcu omahnil v smrt.
Dr. Lukan je v sredo, 27. septebra, šel na Grlovc, zanj kot izkušenega planinca sploh ne težavna pot. Ko ga do večera le še ni bilo domov, so ga začeli iskati. Pri tem so sodelovali ekipi gorske reševalne službe iz Borovelj in Celovca, domači gasilci in alpinistična ekipa boroveljske žandarmerije ter helikopter za reševanje ponesrečenih v gorah. Po dolgem, nevarnem in napornem iskanju je v soboto opoldne ekipa našla dr. Lukana v žlebu pod Orlovcem. Strmoglavil je več deset metrov v prepad in bil takoj mrtev.
Dr. Lukan se je rodil 11. 3. 1944 na Zgornjih Jezercah nad Vrbo v delavski družini Ani in Pavlu Lukanu; imel je še pet bratov in sester. Po ljudski in glavni šoli na Vrbi je obiskoval učiteljišče v Celovcu in njegovo prvo službeno mesto je bil Št. Primož. Še danes se ga nekdanji učitelji radi spominjajo. Nato je šel študirati na dunajsko univerzo zgodovino in germanistiko in je dizertiral o Francu Grafenauerju, koroško-sloven-skemu poslancu v dunajskem parlamentu in voditelju koroških Slovencev. Dizertacija je
kot zajetno in Standardno delo izšla pri Slovenskem informacijskem centru SIC v Celovcu.
Dr. Lukan pa je tudi soavtor učbenika za pouk koroške zgodovine na srednjih šolah. Poklicno je bil profesor za nemščino in zgodovino na celovški gimnaziji v Jergit-schevi ulici.
Dr. Jože Lukan je storil in naredil več, kot pa le to, kar je bila njegova poklicna dolžnost. V Borovljah, kjer je s svojo družino živel, se je aktivno vključil v slovensko prosvetno in politično delo. Dolga leta je bil odbornik SPD „Borovlje" in pri zadnjih občinskih volitvah je bil kandidat Volilne skupnosti na izgled-nem mestu. Bil je reden in izredno ploden sodelavec frakcijskega glasila „Boroveljski list". Poleg tega pa je sodeloval še pri boroveljskem Kul-turringu in tam bil priznan tolmač teženj in predlogov slovenskih občanov.
Ko je SPD „ Borovlje" začelo letos popravljati dom pri Cingelcu, je dr. Lukan poprijel za delo in še par dni pred smrtno nesrečo je pomagal pri obnavljanju.
Dr. Lukan je zapustil vrzel, ki jo bomo le težko zapolnili. Naše posebno globoko sožalje velja vdovi, otrokoma, materi in vsem ostalim sorodnikom.
V globoki žalosti sporočamo, da nas je v sredo,
______27. septembra t. I., nepričakovano v 46. letu
svojega še mladega življenja zapustil moj dragi mož, najin oče, moj sin, naš brat, gospod
mag. dr. Jože Lukan
srednješolski učitelj
Od dragega pokojnika smo se po njegovi želji poslovili v ožjem družinskem krogu v ponedeljek, 2. oktobra t. I., na pokopališču v Borovljah.
ŽALUJOČI:
žena Edith z otrokoma Mileno in Krištofom, mati Ana,
brata VValter in Ivan z družinama sestri Elfi, Anči in Marjanca v imenu vseh sorodnikov
Za izrečeno sožalje se vsem zahvaljujemo; posebna zahvala velja tudi članom gorske reševalne službe iz Borovelj in Celovca, požarni brambi Borovlje ter alpinistični skupini boroveljske žandarmerije.
Borovlje, Zgornje Jezerce, Dunaj, Vetrinj, Celovec,
dne 2. oktobra 1989
VJU&-
jnbesedL
Rož — Podjuna Zilja
ČESTITAMO
V soboto bosta na Humu pri Rožeku stopila pred poročni oltar Gerti Valentinič in Aleš Šuster. Za njun najlepši dan jima iskreno čestitamo in želimo, da bi bila njuna skupna življenjska pot bogato blagoslovljena.
Te dni je obhajala Marica Rudolf iz Konovec pri Pliberku 81. rojstni dan, v soboto pa praznuje svoj god. K dvojnemu prazniku ji iskreno čestitamo in ji želimo vse najboljše. Čestitkam se pridružujejo tudi prijateljice iz Breške vasi.	,
Ta teden praznuje Franc Schlieser iz Šmarjete pri Pliberku svojo 87-letnico in god. Voščimo vse najboljše, da bi bil zdrav in pazil na svoje pravnuke, to mu želijo vse štiri sestre.
86. rojstni dan in god je pred kratkim praznoval Miha Malle v Selah na Kotu. Za dvojni praznik mu iskreno čestitamo in želimo mnogo zdravja.
Justina Stuk z Blata pri Pliberku praznuje te dni jubilejni rojstni dan in god. Za dvojni praznik ji iskreno čestitamo in želimo še veliko zdravih in srečnih let.
Barbara Hirm iz Apač je pred kratkim obhajala 71. rojstni dan. Za osebni praznik ji iskreno čestitamo in želimo mnogo zadovoljnih let.
Minuli teden je praznovala svoj 50. življenjski jubilej Ani Verdel
iz Borovelj. K njenemu slavju ji iskreno čestitamo in ji želimo še enkrat toliko srečnih let.
Te dni slavi Franc Pasterk iz Bele pri Železni Kapli svojo 50-letnico. K praznovanju mu iskreno čestitamo in želimo še veliko zdravih let, ter mnogo sreče pri lovu.
Abrahama pa je tudi srečal Stanko Polcer iz Št. Primoža v Podjuni. Mnogo zdravih in srečnih let mu želijo vsi prijatelji in znanci.	,
Društvo upokojencev Podjuna čestita svojim slavljencem — Johanu Karlu, Tereziji Malle in Tomažu Uraku — in jim želi vse najboljše k praznovanju.
V soboto bosta stopila na Brezjah pred poročni oltar Hanzi Artač iz Obirskega in Mira Zdovc iz Rinkol. Mlademu paru želimo vse najboljše.
Pred kratkim je obhajala svoj osebni praznik Angela Sedelšek iz Dolinčič pri Šmihelu. Številnim čestitkam se pridružujeta uredništvo Našega tednika in EL Pliberk.
Slovensko društvo upokojencev Pliberk iskreno čestita svojim članom Francu Schlieserju iz Šmarjete, Tereziji Kerbitz iz Vogrč, Šimanu Trehtarju iz Dobra in Mariji Pahtev iz Pliberka za njihov osebni praznik; vse najboljše in še mnogo zdravih in srečnih let.
mestna občina
delavska zbornica
v Beljaku, Kaiser-Josef-Platz 1 delavska zbornica
v Velikovcu, mestna hiša delavska zbornica
v Volšperku, mestna hiša delavska zbornica
Pokojninska zavarovalnica delavcev sporoča, da bodo meseca oktobra sledeče govorilne ure:
v Pliberku, 10.-Oktober-Platz 1,
19. 10 od 11.30 do 14.00
v Šmohoru, VVulfeniaplatz 1
ratovž, krajevna zavarovalnica 20. 10. od 8.00 do 12.00
v Šitalu ob Dravi, Lutherstr. 4
11. 10. od 8.00 do 12.00 25. 10. od 8.00 do 12.00
10. 10. od 8.00 do 12.00 24. 10. od 8.00 do 12.00
4. 10. od 8.00 do 12.00
18. 10. od 8.00 do 12.00
v Celovcu, Bahnhofplatz 1 govorilne ure so skupno s pokojninsko zavarovalnico nastavljen-cev in jugoslovansko pokojninsko zavarovalno skupnostjo 24. 10. od 8.00 do 13.00
Pokojninska zavarovalnica opozarja, da naj prinesete s seboj k govorilnim uram vse potrebne podlage.
Občni zbor Zveze slovenskih izseljencev
Kritična ocena manjšinske politike
Tudi letos se je zbralo na rednem občnem zboru ZSI lepo število izseljencev in tudi njih družinskih članov. Predsednik društva izseljencev Jože Part! je ob tej priložnosti menil, da vidi nalogo društva tudi v tem, da kritično oceni razvoj manjšinskega vprašanja. Glede tega so vsi govorniki na občnem zboru izrazili željo, da bi se slovenske organizacije bolj trudile za enotno nastopanje v bistvenih narodnopolitičnih vprašanjih.
Občnega zbora se je tudi letos udeležilo lepo število izseljencev.
Tako kot je bila povedana kritika na račun državnozborskega poslanca Smolleja iz ust Jožeta Partla, tako je bil seveda deležen kritike tudi deželni glavar Haider. Ni bilo novo, da je predsednik društva ZSI Partl ponovno kritiziral ravnanje Smolleja, in to predvsem zaradi novega šolskega zakona. Kritika napram deželnemu glavarju pa je v glavnem bila utemeljena s tem, da je Haider napadal koroške umetnike. Partl je menil, da bi se morale slovenske osrednje organizacije prav v tem času bolj truditi za enotno in skupno nastopanje v narodnopolitičnih vprašanjih. Po njegovem mnenju je neverjetno, da zastopniki slovenskih organizacij niso bili zmožni, da bi skupno izvolili predsednika sosveta, ampak je za to vsaka organizacija potrebovala podporo koroških strank. To se pa gotovo ne bi zgodilo, če bi bili v sosvetu zastopani ljudje iz baze. Poleg tega je Partl apeliral na osrednji organizaciji, naj izdelata skupno stališče, kako bodo nastopali koroški Slovenci 10. oktobra. Po njegovem mnenju pa je tako, da Slovenci pri takem praznovanju nimamo kaj iskati, dosti pa bi bilo drugih datumov, ko bi lahko skupno praznovali slovensko in nemško govoreči Korošci. Tako na primer 8. maj, ko je postala Avstrija neodvisna država. „Bojim se, da bi postal razdor med koroškimi Slovenci zaradi 10. oktobra še večji," tako Jože Partl.
V imenu NSKS je spregovoril na občnem zboru ZSI dr. Pavel Apovnik, ki se pa ni hotel spu-
ščati v polemiko, tako kot govorniki pred njim. Vsekakor pa je Apovnik menil, da je treba napeti vse sile, da bo možno premakniti narodno politiko v pozitivno smer. Za to bodo potrebna skupna stališča obeh osrednjih organizacij, da bomo lahko uspeli. Ne bomo uspeli s predpisi ali pa z zakoniki, treba bo, da se bodo zastopniki osrednjih organizacij zmeli že preden bodo hodili na Dunaj k sejam sosveta za skupno linijo in skupna stališča. Pri tem naj bi imel važno funkcijo koordinacijski odbor.
Drugoletna plebiscitna proslava na dan 10. oktobra bo po mnenju dr. Apovnika preizkusni kamen za koroške Slovence. Bistveno pri tem bo, ali bo možno najti skupno stališče.
Nadalje je dr. Apovnik opozoril še na ljudsko štetje, ki bo leta 1991. Pri tem bo važno, da bodo osrednje organizacije uspele, da pri ljudskem štetju ne bodo ponovno preštevali manjšine. Prav tako važno pa je vprašanje zastopstva koroških Slovencev na državni in deželni ravni. Pri vseh teh bistvenih vprašanjih naj bi se zastopniki osrednjih organizacij zavedali svoje velike odgovornosti napram slovenskemu narodu in naj bi ravnali po načelu, kaj koristi narodni skupnosti.
Za glasbeni okvir občnega zbora so poskrbeli Baški fantje pod vodstvom Aleša Šuštarja in tamburaši iz Loč, katere vodi Erika VVrolich. Pozdravne besede v imenu domačega društva je spregovoril Franci Černut, ki je ob tej priložnosti pozdravil tudi lepo število častnih gostov. H. St.
IZ DRUGIH ČASOPISOV
Dos
Thema
Sleun Millionen Schilling koti štet die neue konfessionelle private Volksschule in Klagen-furt.
Die Kinder besuchen die zwei-sprachige Schule freiwillig. Da geht es tur die kleinen Slovvenen um ein fruhzeitiges Bewahren ih-rer Identitet — oder fur die deutschsprachigen Kinder um ein aktives Miteinander. Selbst-bestimmungsrecht heiBt so et-was. Und Selbstbestimmung, ohne jemand anderem etvvas aufzudrangen, istdas wichtigste Gut der Freiheit.
Die Schule ist eine Privat-schule. Das hat Grunde: ,,Amtli-cher" zvveisprachiger Unterricht gebuhrt nur im genau umrisse-
Kein Groschen fur Schule
nen zvveisprachigen Gebiet. Kla-genfurt gehort nicht dazu.
Lange Diskussionen gab es um eine zvveisprachige Volks-
schule in Klagenfurt. Die nun endlich moglich gevvordene kirchliche Eigeninitiative tut gut.
Doch sonst ist Pause. Uber Geld vvurde gestern von der Her-magoras-Bruderschaft gespro-chen, und dringend darum gebe-ten. Von den neun Millionen Kosten steuert die offentliche Hand namlich nur zwei bei. Dieses Geld kommt aus VVien. DasLand Karaten und die Stadt Klagenfurt vervveigern sich, berufen sich aufs Gesetz, verweisen, dali fur alle Privatschulen dieselben Richtlinien gelten.
Ein gedeihlicher Minderhei-tenschutz ist freilich keine Frage ■ von Gesetzeskonformitat, son-dern eine Sache des Herzens. Umso mehr, als bei einer Son-derforderung fOr eine katholi-sche private zvveisprachige Schule gevviB niemandem ein Stein aus der nationalen Krone fallen kann.
Unterrichtsministerin Hilde Havvlicek kundigte gestern, un-ter viel Applaus, bei der Schul-eroffnung eine groBzugige Gabe an. Und schenkte dann - ein Kla-vier. Dieses war auch das ein-zige offentliche Einstandsge-schenk.
DaB dem LandKamten und der Stadt Klagenfurt eine Schule der Begegnung mit glucklichen ge-mischtsprachigen Kindern kein einziger Groschen wert ist - ist vvirklich zutiefst beschamend.
*^»***"
Erste zweisprachige Schule in Klagenfurt eroffnet
Keine zusatzlichen Forderungen von Land und Stadt
Von Monika Unegg, SN-Redaktion Kamten
KLAGENFURT. Die 41 Buben und Madchen der ersten zvveisprachigen Schule in Klagenfurt hatten am Montag schulfrei. Die konfessionelle Privat-Volksschule der Hermagoras/Mohorjeva vvurde feierlich eroffnet. . .
Alle saden sie dort, die Vertreter der politischen Parteien, die noch im letz-ten Moment versucht hatten, diese Schule zu verhindem. Die jahrelang je-den Versuch, eine zvveisprachige Volksschule in Klagenfurt zu installieren, mit dem Himveis: „Es gibt keinen Bedarf abvviirgten. Mitgebracht hatten sie leere,
Worte. Sie vviinschten Lehrem und Kin-dem viei Gliick und teilten gleichzeitig mit, dali sie zu diesem Gliick zusatzlich finanziell nichts beitragen konnten. Denn da konnte ja jeder kommen. Frau Minister Havvlicek brachte als Geschenk zur Eroffnung vvenigstens ein Klavier mit und das Versprechen, bei der Be schaffung von Unterrichtsbehelfen un-ter die Arme zu greifen. Landeshaupt-mann Jdrg Haider hatte sein Kommen fix zugesagt, er ist ja auch der Prasident des Landesschulrats. Ein vvichtiger Termin in Wien fiihrte Regie, und der Lan deshauptmann mulite absagen. Oder hat ihm sein Gespiir den Wink gegeben, dali er da fehl am Platz gevvesen vvire?
piE P*ESSE
Zweisprachige Volksschule in Klagenfurt eroffnet
Von unserem Korrespondenten Michael VJalcher
Landeshauptmann Jdrg Haider (FP), der sein Kommen angemel-det hatte, lieB sich entschuldigen, trotzdem drangten sich im Fest-saal zahlreiche Politiker aller Parteien. Neun Millionen Schilling vvurden in den Umbau investiert, auf Subventionen des Landes und
der Stadt Klagenfurt vvarten die Betreiber bisher allerdings verge-bens. Der Grun-Abgeordnete Karel Smolle bezeichnete das Projekt als „Selbsthilfeaktion der Volksgruppe", fiir ihn ist die Rea-lisierung ein Bevveis des Uberle-bensvvillens der Slovvenen. . .
8 S8
oktobra 1989
6. oktobra 1989
Otvoritev Mohorjeve ljudske šole
Dvojezična ljudska šola Mohorjeve v Celovcu slavnostno odprta
Pretekli ponedeljek, 2. oktobra, je prosvetna ministrica dr. Hilde Hawlicek otvorila novo privatno konfesionalno dvojezično šolo Mohorjeve družbe v Celovcu. Prosvetna ministrica je na slavnostnem odprtju šole dejala, da se veseli z vsemi, ki pripoznajo važnost in pomen dvojezičnosti v demokratični državi; veseli se tudi z vsemi, ki cenijo pomen interkulturnega učenja, predvsem pa se veseli z vsemi koroškimi Slovenci.
Veliko število častnih gostov je dokumentiralo velik dogodek v zgodovini koroških Slovencev. Poslanec Karel Smolle je imenoval odprtje šole izraz samopomoči in življenjske volje koroških Slovencev v glavnem mestu Celovec.
Prosvetna ministrica dr. Hilde Havvlicek se je v svojem govoru posvetila tudi trenutnemu razvoju v manjšinskem šolstvu in ugotovila, da z veseljem spremlja razstajoče število prijav. Državnozborski poslanec Karel Smolle, da je s svojim sodelovanjem znatno doprinesel k temu pozitivnemu razvoju. V tem smislu je tudi zveza podprla vse iniciative Mohorjeve družbe. V posebnem je omenila prizadevanja direktorja dr. Antona Korena. Zveza iniciativ ni vzela samo na znanje, ampak je projekt tudi podprla, tako da je danes možno otvar-jati tudi res to konfesionalno dvojezično ljudsko šolo. Ob zaključku je prosvetna ministri-
ca dejala, da ji pomeni odprtje te dvojezične ljudske šole zelo veliko, ker je dvojezičnost danes vedno večjega pomena, ko se odpirajo realne in duhovne meje.
Ministrica je ljudski šoli predala kot darilo še klavir in se je nato obrnila na celovškega župana Guggenbergerja in namestnika deželnega glavarja Zernatta in dejala, da je sramotno, da dežela in mesto nista še gmotno podprla ljudske šole.
Poslanec Karel Smolle je v ustanovitvi dvojezične šole videl pomemben korak, s katerim bo zdaj možno zapolniti vrzel med vrtci in gimnazijo v Celovcu. Učenje slovenščine danes ni samo narodnostna potreba, temveč tudi potreba časa. Smolle je poudaril gospodarski pomen znanja slovenščine. S tem starši ne izpolnijo samo svojo dolžnost, temveč nudijo svojim otrokom boljšo prihodnost.
Za Mohorjevo družbo je spregovoril odbornik mag. Ivan Olip. Dejal je, da je Mohorjeva odprla dijaške domove, ko je to narekovala potreba časa in je s tem omogočila rast slovenske gimnazije. Tudi zdaj je Mohorjeva tolmačila prav znamenja časa in je odprla dvojezično ljudsko šolo v Celovcu. To je zgodovinski dogodek za Celovec in poseben mejnik v zgodovini Mohorjeve družbe.
Direktor Mohorjeve družbe
dr. Anton Koren pa je imel slavnostno nalogo, da je pozdravil vse številne častne goste in se zahvalil vsem, ki so že in ki še bodo prispevali k ustanovitvi ljudske šole. Prav njemu pa velja posebna pohvala, ker je z njegovo prizadevnostjo uspelo res tudi izvršiti, kar so odbor in starši želeli. Kajti v skopih 9 mesecih je bilo treba pregraditi skoraj celotno poslopje, na drugi strani pa je bilo potrebno neštetih administrativnih korakov in pogajanj, ki jih je za Mohorjevo vodil dr. Koren. V svojem govoru je direktor dejal, da je ustanovitev šole v obliki samopomoči pomemben korak na poti k preživetju kot jezikovna manjšina. Zaključil pa je s prošnjo, da bi vsi to šolo tudi v prihodnje podpirali v zadostni meri. V treh ali štirih letih bo po prepričanju dr. Korena šola nu-
Prosvetna ministrica dr. Hilde Havvlicek in ravnateljica šole Marica Hartmann-Tischler v krogu šolarjev. (Zgoraj) Direktor Mohorjeve družbe dr. Anton Koren je pozdravil številne častne goste in je orisal tudi ustanovitev šole.
dila že nad 100 učencem v Celovcu dvojezično vzgojo.
Šolo in učno in nadzorno osebje pa je predstavila ravnateljica šole Marica Hartmann-Tischler. Dejala je, da bo vzgojni smoter krščansko-etičen, učitelji pa se bodo trudili posredovati medsebojno razumevanje ter spoštovanje slovensko in nemško govorečih.
Za Združenje staršev je spregovoril mag. Štefan Kramer. Poudaril je, da se z ustanovitvijo šole izpolni velika želja slovenskih staršev v Celovcu.
Najboljše želje in čestitke iz Slovenije pa je prinesel minister za izobraževanje dr. Ludvik Horvat ter zaželel šoli in šolarjem obilo uspeha.
Silvo Kumer
Prišla sto trnih nt - lernatto četo napadat!
Ministrica Hawliček: to je nesramno!
Celovški župan Leopold Guggenberger je prišel na odprtje ljudske šole z velikim govorom, z lepimi besedami, toda ob koncu je le moral pokazati svoj pravi obraz, mesto Celovec do danes ni pripravljeno gmotno podpreti ustanovitev šole.
Namestnik deželnega glavarja Zernatto je prišel prav tako praznih rok, šel pa je celo korak naprej in zahteval, da zvezna vlada na Dunaju ne sme brez Koroške odločati v manjšinskih vprašanjih. Odgovor sta dobila oba politika od ministrice Havvlicekove, ki je dejala, da je zadržanje mesta in dežele sramotno . . .
Kaj ho s šolo na Kolu?
Za šolo na Kotu na kaže najboljše. Število otrok je zadnja leta dramatično padlo in v tem šolskem letu jo obiskuje v prvih štirih stopnjah 6 otrok, v višjih j stopnjah pa 5. Za prihodnje pa so izgledi še bolj žalostni.
Okrajni šolski nadzornik Ba-renthaler zato razmišlja, da bi šolo na Kotu ukinili in bi otroke vozili s terenskim vozilom v šolo Sele-Cerkev.
Kot smo poročali, so pred nedavnim pričeli z gradnjo te šole in ker je načrtovana štiri razredno z vsemi potrebnimi prostori, bi po mnenju okrajne šolske oblasti bilo v njej prostora za vse šolarje.
V	pogovoru z Našim tednikom je inšp. Barenthaler pritrdil, da v tem letu ne bojo spreminjali šolskih okolišev.
V	Selah je Barnthalerjev predlog seveda zelo razburkal duhove in na Kotu so starši proti ukinitvi šole.
Pa tudi občinski očetje se s tem predlogom ne strinjajo. Podžupan Nanti Olip je Našemu tedniku dejal, da EL Sele ta načrt odklanja in zahteva najmanj tri razred no šolo pri Cerkvi in ohranitev šole na Kotu. Pri tem se EL sklicuje na zakon o zadostnem številu otrok — in pri Cerkvi je zadosti otrok, da bi lahko takoj odprli štirirazredno šolo — in to brez „pomoči“ Kočanov.
EL Sele se zaveda, da je šola na Kotu kulturni in izobraževalni center kraja in da je vaška skupnost na Kotu zavedna in močna. Ukinitev šole pa bi to skupnost oslabila.
Župan VVasner (SP) je dejal, da je za ohranitev šole na Kotu, ker je treba upoštevati tudi kočansko mentaliteto. Kot Olip je tudi on mnenja, da je treba v odločitev o šoli na Koti vključiti Kočane. Brez njih in proti njim občina na vsak način ne bo ukrepala.
Občinska seja v Bekštaniu
Na zadnji občinski seji, dne 29. 9., so občinski odborniki občine Bek-štanj zavrnili nujnostni predlog Enotne liste. Občinski odbornik Foltej Kargl je namreč zahteval, da občina
naj ščiti občana Valentina Omana pred napadom deželnega glavarja Haiderja. Nujnostni predlog EL bodo obravnavali kot samostojni predlog EL na naslednji občinski seji.
Občinska seja v DobPli vasi
Soglasno je občinski svet sklenil gradnjo kanalizacije v Dobrli vasi. Občinski odbornik EL Jože Komar je pozdravljal enotno postopanje. Opozoril pa je, da bo prav posebno pri realizaciji otežkočeno enotno postopanje.
Nadalje je predlagal, da je nujno
potrebna sanacija cest v Kokjah in Lovankah.
Ker je občinski odbornik Andrej Šturm oddal svojo funkcijo, se mu je župan Josef Pfeiffer v imenu občinskega sveta zahvalil za njegov trud in delo v prid občine.
Nobene ideje za pozitiven regionalni razvoj
Na svoji zadnji tiskovni konferenci so socialistični kmetje sicer na dolgo in široko razpravljali o problemih kmetijstva na zvezni ravni, kaj pa bodo storili za pozitivni regionalni razvoj, sploh še v okraju Velikovec, kjer bodo tudi kmetje nastradali zaradi zaprtja Obirja, pa nimajo nobene ideje. Ker pa grozi tudi še zaprtje velikovške mlekarne, postaja velikovški okraj vse bolj problematično območje. Prav gotovo bodo v prihodnje potrebni koncepti, kako bo šlo naprej s kmetijstvom, če bo Avstrija vstopila v veliko gospodarsko tržišče, še bolj potreben pa bo gotovo regionalni koncept za južnokoroški kraj, kjer bo treba zasigurati kmetom možnost za nadaljni obstoj svojih kmetij. Socialistični kmetje so zahtevali več direktnih podpor, ne glede na to, ali so to čisti kmetje ali si zaslužijo svoj dohodek izven kmetije.
Na zvezni konferenci so socialistični kmetje v štirih resolucijah zahtevali v smislu „novega kmetijstva" kvalitetno izboljšanje kmečkih produktov in tesno sodelovanje s konzumenti, industrijo in obrtništvom. Poleg tega je treba kmečkim družinam zasigurati dohodek in v kolikor je to mogoče odstraniti birokracijo pri prošnjah za podpore oziroma subvencije. Nadalje so delegati zvezne konference zahtevali določitev najnižje pen-zije za kmete in kmetice.
Sejem v Kranju
Od 13. do 19. oktobra bo letos v Kranju 22. sejem stanovanjske opreme, na katerem bo predvsem slovensko mizarstvo predstavilo svoje kakovostne produkte.
Kultura
Mlada selska igralska skupina KPD „Planina" pod vodstvom režiserke Milke Olip je v soboto, 30. septembra, pokazala, da je brez nadaljnega kos tudi zahtevnim odrskim delom in nalogam.
V farni dvorani je na večer tega dne bila premiera dvodejanke „ZMAJ“ Jevgenija Svarca in v priredbi Marjana Beline.
Če na kratko povzamemo vsebino: diktator,
Zmaj, z neizrecnim terorjem in s pomočjo prisklednikov in podrepnikov vlada nad svojo državo. Docela je vladajoči kasti uspelo zasužnjiti ljudi, ukleniti njihove duše in svobodno voljo. Šele pomoč od zunaj v osebi Laucelota jih otme terorja in jim odpre oči, da spoznajo, kako globoko so bili v grobu nesvobode zakopani. Zavedajo pa se tudi, da zmaj ni le zunanje nasilje, ampak da ima brlog v vsakem od nas.
Zmaj je igra z izjemnim političnim sporočilom. Lahko bi rekli, da je politična igra, ki v vsakem stavku odpira pereča vprašanja demokracije, svobode, nesvobode, diktature, ovadušt-va, korupcije, podkupljivosti, zna-čajnosti, ponosa in prilagajanja, klecanja in upora. Je človek že svoboden, če ima poln trebuh in ali je za to dolžan, da molči, vse prenaša, da mora biti pokoren do smrti in še preko nje.
Zmajev imperij se ruši. Mlada igralska skupina KPD „Planina" s svojo režiserko Milko Olip (druga z leve)
Niti vojska in zapor ne ustrašita več ljudstva. Zmajev imperij se ruši.
Selški igralci so se uspešno spoprijeli z ..Zmajem"
Že 4. Primorski dnevi na Koroškem
Stiki med zamejci so živi
Prav slovenske zamejske organizacije zamisel skupnega slovenskega kulturnega prostora gojijo že od nekdaj in pri tem prizadevanju igrajo predvsem številni stiki in med prosve-tarji in skupne kulturne prireditve pomembno vlogo.
Taki skupni prireditvi, izmenično eno leto tu, drugo tam, so Primorski dnevi na Koroškem in Koroški dnevi na Primorskem. Letos so na sporedu Primorski dnevi, ki jih organizirajo Krščanska kulturna zveza katoliške prosvete v Gorici in Slovenska prosveta v Trstu.
Začeli se bojo Primorski dnevi v soboto, 7. oktobra, ob 19. uri v BISTRICI V ROŽU. V tamkajšnji kinodvorani bo koncert Glasbenih šol iz Gorice in Koroške.
8. oktobra, v nedeljo bo ob 14. uri v farni dvorani v SELAH koncert mešanega pevskega zbora .Sedej" in pevske skupine .Števerjanci" ter dekliškega zbora .Alenka" iz števerjana.
V TINJAH bo v ponedeljek, 9. oktobra, ob 19.30 odbrtje razstave Zore Koren Škerk iz Trsta in literarni večer tržaških pesnikov. Nastopil bo tudi mešani pevski zbor .Lipa" iz Velikovca.
10. oktobra, v torek, ob 19.30 bo
v SLOMŠKOVEM DOMU v Celovcu dia-predavanje arhitekta prof. Marka
Pozetta o Maksu Fabianiju, k raškem arhitektu za donavsko monarhijo.
Prav tako v SLOMŠKOVEM DOMU v Celovcu bo v četrtek, 12. oktobra, ob 19.30 uri okrogla miza na temo: POMEN NARODNIH SKUPNOSTI V PROSTORU ALPE JADRAN IZ KULTURNEGA, POLITIČNEGA IN GOSPODARSKEGA VIDIKA". Diskutirali bojo sogovorniki iz Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine. Diskusijo bo vodil dr. Pavel Apovnik.
Multimedialna predstava .Bodi svetloba" (po besedilih iz Sv. pisma) bo v soboto, 14. oktobra, ob 19.30 v FARNI CERKVI V ŠMIHELU in v nedeljo, 15. oktobra, ob 10. uri v FARNI CERKVI V ŠT. IUU.
Zaključek 4. Primorskih dnevov na Koroškem pa bo v nedeljo, 15. oktobra, ob 19.30 pri ŠOŠTARJU V GLOBASNICI. In sicer bo gledališka skupina iz Štandraža nastopila z Nušičevo „Kaj bodo rekli ljudje".
Vse vabimo, da se pestre in zanimive ponudbe naših rojakov s Primorske v čim večjem številu poslužite in da na prireditve, ki gotovo vsakemu nudijo zanimivosti, povabite tudi prijatelje, znance in sosede.
-vvafra-
V Ljubljani 1. evropsko tekmovanje mladih organistov
Cankarjev dom v Ljubljani bo od 13. do 18. oktobra 1989 gostitelj 1. evropskega tekmovanja mladih organistov. Tako tekmovanje je prava svetovna redkost in zato še toliko bolj vredno pozornosti. Nastopili bodo izključno nagrajeni in preizkušeni udeleženci deželnih in državnih tekmovanj. Jasno, da je umetniško-glasbena in tehnična raven zelo visoka.
Organizatorja 1. evropskega tekmovanja mladih organistov, Zveza društev glasbenih pedagogov Slovenije in Cankarjev dom sta povabila po 1—2 organista iz držav članic Evropske zveze glasbenih tekmovanj za mladino — iz Avstrije, Belgije, Bolgarije, Češkoslovaške, Francije, Jugoslavije, Madžarske, Nizozemske, Norveške, Španije, Švice, Velike Britanije in ZRN.
Udeleženci bojo tekmovali v 3 starostnih kategorijah: 12—15 let, 16—19 let in 20—25 let.
V	soboto, 14. oktobra, bo slovesna otvoritev tekmovanja, tekmovalci bojo imeli možnost vadbe na orglah Cankarjevega doma, teološke fakultete in grosupeljske cerkve. V sredo, 18. oktobra, ob 20. uri pa bo v veliki dvorani Cankarjevega doma Slavnostni koncert nagrajencev s podelitvijo nagrad. V četrtek, 19. 10. 1989, bo orgelsko potovanje po znamenitih cerkvah od Ljubljane do Maribora, v petek, 20. 10., zvečer pa bo v Zagrebu koncert drugo in tretjenagrajencev tekmovanja.
Pokrovitelja tekmovanja sta Evropska zveza glasbenih tekmovanj za mladino in Skupščina Slovenije, Ljubljanska banka in pa Zveza slovenskih zadrug v Celovcu sta dali 1. nagrado tekmovanja.
Na tem tekmovanju bojo Jugoslavijo zastopali štirje Slovenci in pa en Vojvodinec. Zanimivo ob tem je, da so vsi slovenski udeleženci učenci orglarskega tečaja na ljubljanski teološki fakulteti.	-wafra-
Z eno lepo igro o preteklosti in sedanjosti
Premiera „Buge was primi gralva Venus“ v bivši hali KESTAG
V	ponedeljek, 9. oktobra 1989, ob 20. uri, bo v hali 7 na nekdanjem boroveljskem zemljišču KESTAG (hala je nasproti tovarni UNIOR) premiera .ene lepe igre" z imenom „BUGE WAS PRIMI GRALVA VENUS" ali .zgodovinske igre s poukom".
To je politični kolaž „o neukrotljivi ljubezni do ajdovih žgancev; o Davorinu; o železni disciplini; o pridnih Slovencih in poskusu prilagajanja, o starešinah, o gent-lemanih, krogih in packah.
Nositelja predstave sta Slovenska prosvetna zveza in visokošolski kulturni center UNIKUM, avtor igre je dr. Mirko Messner, režiser Peter Militarov, igralci pa od Zilje do Podjune.
Avtor je po nalogu SPZ, ki je od zveznega kanclerstva dobila (novembra lani — sic!) materialna sredstva iz postavke za spominsko leto, obdelal obdobje med anšlusom 1938 in napadom na Jugoslavijo 1941, in igro je zasnoval kot parabolo o oblasti in prilagajanju.
Režiser Militarov je o predstavi dejal, da jo je zrežiral zato, ker so ga zanimali estetski pogledi na gledališče in ker je to v bistvu velik eksperiment.
Eno lepo igro „Buge was primi, gralva Ven us" bojo igrali poleg ponedeljka, 9. oktobra še v torek, 10. oktobra, v petek, 13., soboto 14. in v nedeljo, 15. oktobra, vselej ob 20. uri zvečer. Še nasvet: oblecite se kar toplo, jeseni mraz že kar rad ščiplje in hala je velika.	-vvafra-
Kultura
Selani so Zmaja postavili deloma v koroški politični in časovni kontekst in tako jim je uspelo vsebinska in izpovedna jedra igre izluščiti na zelo i nazoren način: napadi na umetnike i da so asocialni, poenotenje jezika in s tem konec jezikovne zmede, ost proti vsemu drugačnemu, tudi na jezikovni plati in seveda na mišljensko-politični. Tudi koroški „Zmaj“ ima veliko pomagačev, karieristov.
Letos mineva 200 let od deklaracije splošnih človekovih pravic. Ni 'mi znano, ali je ta obletnica pri izbiri igre igrala kakšno vlogo. No, tudi če je ni, je paralela med aktualnostjo vsebine in izpovedjo Zmaja ter obletnico deklaracije človekovih pravic prav krepka in je bila igra predstavljena takorekoč v pravem času.
Skupini se pozna, da je uigrana, da že dolgo dela skupaj, saj so številni prizori uspeli kot namazani. Gledalec je za večino igralcev imel občutek, da se vloge niso zgolj naučili, ampak so jo tudi duhovno predelali, jo osvojili.
Zmaj je bila dejansko skupinska zadeva, saj je poleg ednajstih igralcev na odru skrbelo za brezhiben potek predstave še devet oseb, od režiserke do lučkarjev in glasbenega mojstra, ti pa za odrom.
Franc VVakounig
Barvne igre Karmen Gori-čarjeve v Mohorjevi galeriji
Šestnajst slik, skoraj izključno na črni podlagi, razstavlja Karmen Goričar, amaterska slikarka iz Ljubljane, do 20. oktobra v Mohorjevi galeriji v Celovcu.
Goričarjeva slika iz veselja do slikanja, do igranja z barvami in oblikami in črna podlaga je zanjo ena od številnih, čeprav najljubših podlag, na katerih njene slike dobijo svojo posebnost. Slikarka, ki ima že vrsto razstav doma, sedanja je prva za državno mejo, se, kot že rečeno, rada igra z barvami in pestrostjo oblik in vsebin. Ne nekaterih slikah kot bi posnemala izbruh vulkana, ples isker, na drugih spet kakor da se giblje s koralami in spet na drugih kakor da bi počivala, se umirila v igri med barvami, travo in modrim nebom.
Slikarko Karmen Goričar, ki slika v prostem času, je predstavila dr. Breda Turk, Andrej Varl, profesor na slovenski Glasbeni šoli, pa je s kitaro glasbeno oplemenitil razstavo, katere se je udeležilo lepo število ljubiteljev likovne umetnosti.
Knjjga_..Pie Karntner Slowenen“ — zelo oseben pogled na nas oz. na sebe
Josef Gutenbrunner predstavlja knjigo, desno avtor Mirko Bogataj in vodja Mohorjeve založbe, Franc Kattnig
Prejšnji teden, na kratko smo izid knjige že napovedali, je pri Mohorjevi založbi v Celovcu izšla knjiga „Die Karntner Slowenen“ Mirka Bogataja, vodje slovenskega oddelka pri celovškem radiu.
Predstavitev knjige je naletela na precejšen medijski odmev, saj so poleg koroških medijev bili navzoči tudi časopisi iz Slovenije in od drugod.
O koroških Slovencih je pretekla leta izšlo lepo število publikacij in veliko časopisnih člankov, ki so našo problematiko zajeli v celoti ali pa so bili osredotočeni na posamezna zgodovinska, razvojna in druga področja (npr. šolstvo). Knjige, ki so našo stvarnost zajele celovito, so bili predvsem učbeniki.
Tej zbirki znanstvene in poljudne literature se je sedaj pridružila knjiga, ki se od drugih razlikuje predvsem po osebno-intimni izpovedi oz. vsebini in po vzrokih svojega nastanka. Ti vzroki so zelo, zelo osebnega značaja.
Če bi knjigo na kratko karak-terizirali, potem jo je treba razdeliti na osebno in na poljudno plat.
Osebna plat sega skoraj v najbolj intimna področja družinskega dialoga pri Bogatajevih, sega tja, kjer hči očeta takorekoč po pošti pobara, zakaj je ni naučil slovenščine, svoje materinščine, da bi postala tudi njen jezik, zakaj ni znal odpreti vrat v svojo lastno kulturno, nacionalno in zgodovinsko posebnost in lastnost, ampak jih je pred njo zaklenil.
V tej zvezi me je pretresel stavek ..Zmenila sva se (z ženo — op. pisca): naši otroci bojo sami odločali o stvareh kot narodnost, politika, vera in svetovni nazor."
Zdi se mi, da je pravzaprav v tem stavku stisnjen in strnjen srž vsega problema, ki ga je načela prva hči in ga je avtor potem skušal tolmačiti in razložiti njej in še sinu ter najmlajši hčeri.
Iz odgovora je nastala knjiga, debela skoraj 400 strani — in to je že kar dosti debelo priznanje, da je veliko zamudil in da to sedaj hoče popraviti.
Premalo in prepoceni pa je, to knjigo zreducirati zgolj na
„krivdo in kes". Avtor s temi odgovori in s celo knjigo skuša svojim otrokom — in s knjižno obliko seveda tudi mnogim drugim — olajšati dostop do slovenskega dela in deleža v deželi, do tistega dela lastne identitete, ki je do danes (ali pa morda še do jutri in do pojutrišnjem) pod gruščem zgodovinske navlake in predsodkov ter popačenih informacij.
Na otvoritvi dvojezične šole v Celovcu sva se z avtorjem na kratko menila o nastajanju knjige „Die Karntner Slovve-nen“. Beseda je dala beseda in dejal je, da je obrnil ogromno podlag, dokumentov in knjig in da tudi ve, da knjiga ni popolna, ampak ji manjka še dosti stvari, ki bi bile prav tako zanimive ali pa morda še bolj kot te, ki so v njej omenjene.
Tako gre v bistvu vsakomur, da po opravljenem delu vidi, kaj vse bi se še dalo izboljšati, drugače narediti in dodati.
Knjigo je predstavil bivši predsednik koroškega deželnega zbora Josef Gutenbrunner. Posebej je poudaril njeno osebno plat in iskanje na vprašanja otrok, ki se čutijo prikrajšane za bistven del svoje osebnosti.
Knjiga je razdeljena na posamezna poglavja kot zgodnja zgodovina, ki sega od prvih začetkov preko Karantanije in kmečkih uporov do narodnega prebujanja in do ustanovitve Mohorjeve družbe ter snu o Združeni Sloveniji. Nato sledi-
jo pogledi na razvoj po prvi svetovni vojni do upora proti nacizmu in razvoju v drugi avstrijski republiki.
Avtor potem razmišlja o kulturnem sožitju obeh narodov, piše o Cerkvi, o slovenski kulturi na Koroškem, o življenjskem prostoru Slovencev in se potem po posegu na radijsko-medijski razvoj pri Slovencih razpiše o trenutnih vprašanjih Slovencev ter o gospodarstvu.
Knjigo avtor zaključuje z razlago „prastrahu", kako Slovenci vidijo same sebe in apelom, da je treba biti optimist. Poglavja pa medseboj povezujejo pisma na otroke oz. otrok na očeta.
Knjiga je zelo bogata po dokumentih, kot zakonska določila, raznih statistikah in predvsem je berljiva zato, ker je pisana poljudno-znanstveno. Poseben njen čar pa so prav številne drobne informacije, ki spremljajo razvoj vsakega naroda ter znani portreti oseb ali društev in inštitucij.
Knjiga „Die Karntner Slovve-nen“ ni znanstveno delo; je pa delo, ki bo gotovo izvalo številna nasprotna stališča (kar je edino prav) in ljudi morda pripravilo tako daleč, da bojo s teh nasprotujočih si stališč stopili v dialog (ki ne sme biti zakomandiran od zgoraj ali od neke politične organizacije vzet v zakup).
Knjigo lahko kupite v obeh naših knjigarnah, stane pa 298, šilingov. p VVakounig
Radio/Prireditve
T
A
T
E
D
E
N
V
R
A
D
I
PETEK, 6. okt.
Pisateljsko srečanje na Obirskem — Pomen otroške in mladinske literature za narodne skupnosti.
SOBOTA, 7. okt.
Voščila (M. Hartmann)
NEDELJA, 8. okt.
06.30-7.00 - Voščila — Duhovni nagovor. 18.10-18.30 - Dogodki in odmevi.
PONED., 9. okt.
Kmetje in Evropska gospodarska skupnost. — Predavanje direktorja Koroške Kmetijske zbornice, dr. Ernesta Grobla-cherja na občnem zboru Zveze slovenskih zadrug.
TOREK, 10. okt.
Halo, prijatelji!
SREDA, 11. okt.
Glasbena sreda.
Večerna 21—22 — Mladinski festival.
ČETRTEK., 12. okt.
Rož — Podjuna — Zilja.

NA TELEVIZIJI
Dober dan, Koroška!
(8. oktobra 1989, FS 2, ob 13. url)
•	Lepe besede — zakoni in srce.
Kdo bo gmotno podprl novo Mohorjevo šolo? Otvoritev.
•	Buge waz primi.
Osrednja gledališka predstava Slovenske prosvetne zveze v tovarniški dvorani v Borovljah.
e Deklica s psom.
8-letna Sonja Defner iz Kotma-re vasi, otrok iz nemško govoreče družine, se dve leti uči slovenščine in dobro napreduje.
e Ovce na Grpiški planini se
pasejo skupno s kranjskogorskimi. Gonja v dolino.
•	Šmihel : Železna Kapla
Prvenstveno nogometno srečanje v 1. razredu
•	Na ka^pe v Malem jezeru.
Ribiči z Rebrce, kjer Lado Hajnžič vodi največjo ribiško družino, upajo na dober ugriz
•	Jesenske impresije
__ PRIREDITVE H___|
KRŠČANSKA KULTU R N A Z V E Z A V CEL OVC U Z VEZ A SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI IN SLOVENSKA P R O S V E T A V T R S T U
i Primorski dnevi
NA KOROŠKEM
od 7. do IS. oktobra 1989
Sobota, 7. oktobra, ob 19.00 uri:
| BISTRICA V ROŽU (Kinodvorana)
! Srečanje glasbenih Šol iz Gorice in Koroške. — Priredi-telj: Glasbena šola na Koroškem in SPD Kočna v Svečah.
Nedelja, 8. oktobra, ob 14.00 uri:
FARNA DVORANA V SELAH
Koncert — gostuje mešani pevski zbor »Sedej" in pevska skupina »Števerjanci* (vodi 'Iomaž Tozon) ter dekliški zbor „Alenka" pod vodstvom Anke Černič iz Stcvcrjana. — Prireditelj: Pevsko društvo v Selah.
Ponedeljek, 9. oktobra, ob 19.30 uri: KATOLIŠKI DOM PROSVETE V TINJAH
Razstava Zore Koren-Škerk iz Trsta in literarni večer tržaških ustvarjalcev. Nastopa: MePZ »Lipa" iz Velikovca pod vodstvom mag. Berteja Logarja. — Prireditelj: Katoliški dom prosvete v Tinjah in PD „Lipa“ v Ve-
likovcu.
Torek, 10. oktobra, ob 19.30 uri: SLOMŠKOV DOM V CELOVCU
Diapredavanie arhitekta prof. Marka Pozzetta: Maks Fabiani — k raški arhitekt za donavsko monarhijo. — Prireditelj: SKD v Celovcu.
Četrtek, 12. oktobra, ob 19.30 uri: SLOMŠKOV DOM V CELOVCU
Okrogla miza na temo »Pomen narodnih skupnosti v prostoru Alpe-Jadran iz kulturnega, političnega in gospodarskega vidika". Diskutirajo predstavniki i/ treh sosednih regij Furlanijc-Julijskc krajine, Slovenije in Koroške. Diskusijo vodi dvorni svetnik dr. Pavel Apovnik. — Prireditelj: Narodni svet koroških Slovencev.
Sobota, 14. oktobra, ob 19.30 uri:
FARNA CERKEV V ŠMIHELU Nedelja, 15. oktobra, ob 10.00 uri: FARNA CERKEV V ŠT. 1LJU
Multimedialna predstava ..Bodi svetloba" (po besedilih iz Sv. pisma) Izbor in režija: Adrijan Rustja. Koreografija: Janez Mejač. Glasba: Andrej Pegan. Scena in likovna oprema: Vera Klepcj. Jezikovno vodstva Marjana Prepeluh. Izvedba: Radijski oder in gledališki krožek Slovenskega kulturnega kluba iz Trsta. — Prireditelj: KPD Šmihel in KP St. lij.
Nedelja, 15. oktobra, ob 19.30 uri: DVORANA PRI ŠOŠTARJU V GLOBASNICI
Gledališka predstava — Branislav Nušič: ..Kaj bodo rekli ljudje", nastop gledališke skupine iz Štandraža, režija Emil Aberšck. — Prireditelj: SKD v Globasnici.
Pokrovitelj: KOROTAN, Import — Export, Celovec — Gorica
POSOJILNICA-BANK
KREDITBANK
CELOVEC/KLAGENFURT
nudi službeno mesto mladi, dinamični osebi, ki ima veselje do kontaktiranja z ljudmi. Nudimo možnosti za napredovanje in šolanje.
Znanje obeh deželnih jezikov je nujno, znanje tujih jezikov zaželeno.
Ponudbe z življenjepisom naslovite na Posojilnico-Bank Celo-vec/Kreditbank Klagenfurt, 9013 Klagenfurt/Celovec, Bahn-hofstrafie 1.
Nastavitev je mogoča s 1.1.90.
Plesni tečaj na Obirskem
Čas: nedelja, 8. oktober, ob 18. uri,
pri Kovaču na Obirskem TEČAJ VODI:
Gregej Krištof
Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo ..Valentin Polanšek“ na Obirskem
VELIKOVEC
Premiera igre
MALI STRAH BAV-BAV
Machado-Simon-
Kos-Belina
Čas: nedelja, 15. oktobra, ob 15. uri
Kraj: Gospodinjska šola v Šentrupertu pri Velikovcu
Nastopa: mladinska igralska skupina PD „Lipa“ v Velikovcu
Režija: Branka Bezeljak-Glazer Vodja skupine: Urši Kassl
SODALITAS
Dom v Tinjah
Telefon: (04239) 2642
9121 Tinje
v petek, 6. oktobra, ob 19.30 Predavanje: KRŠČANSKA VERA V DANAŠNJEM ČASU, nem. Predavatelj: univ. prof. dr. Heinz Schurmann
od sobote, 7. oktobra, od 15. ure do nedelje, 8. oktobra, do 17. ure SREČANJE MINISTRANTOV IN MINISTRANTK, nem. od 11. do 14. leta Vodi: kpl. Janko Krištof s sodelavci
v torek, 10. oktobra, od 13.30 do 18. ure KUHARSKI TEČAJ: Kuhinja v jeseni: .Različna jedila Iz jabolk", nem. Voditeljica: Maria Steinbrugger
v sredo, 11. oktobra, ob 19.30 Forum za vzgojna vprašanja: KAKO SE UČIM S SVOJIMI OTROKI?, nem. Predavateljica: dr. Christine Kampfer-Loberbauer
v četrtek, 12. oktobra, ob 19.30 Iz cikla predavanj: 1914—1939—1989 Učiti se iz zgodovine VPRAŠANJE AVSTRIJSKE IDENTITETE PO OBEH SVETOVNIH VOJNAH, nem. Voditelj: univ. prof. dr. NorbertSchaus-berger
od petka, 13. oktobra, od 18. ure do sobote, 14. oktobra, do 16. ure Intenzivni seminar za organiste, pevovodje, cerkvene pevke in pevce SLAVIMO GOSPODA Vodijo: prof. Jože Ropitz, škof. kantor, žpk. Maks Michor, pokr. kantor, in drugi sodelavci Soprireditelj: Referat za cerkveno glasbo na DPU
v petek, 13. oktobra, ob 19.30 uri Dia-predavanje:	ZGODOVINA IN UMETNOST MESTA „PRAGE“ Predavatelj: dv. svetnik dr. Johann Sturm
v soboto, 14. oktobra, od 8.30 do 17.30 SLIKANJE Z VODENIMI BARVAMI (akvarel) Voditeljica: Gudrun Frey, roj. Turner
v sredo, 18. oktobra, ob 19.30 iz cikla predavanj: 1914—1939— 1989: Učiti se Iz zgodovine: NACIONALNI PRAZNIK — SAMO ŠE DAN ŠPORTA?, nem. Predavateljica: Mag. Dr. Christiane Potočnik
v četrtek, 19. oktobra, ob 19.30 Forum za vgojna vprašanja: KAKO TO POVEM SVOJEMU OTROKU? nem. Pogovor o seksualni vzgojil Predavatelj: mag. Peter Zvvettler
Galerija TINJE od ponedeljka, 9. oktobra, od 19.30 do četrtka, 19. oktobra, do 13. ure RAZSTAVA V OKVIRU PRIMORSKIH DNEVOV NA KOROŠKEM Razstavlja: Zora Koren-Škerk Literarni večer tržaških ustvarjalcev In pevski spored zbor „LIPA“
Razstava ornamentov z vozli (do 15. 11. 1989) Razstavlja: Gertrude Leitner
NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) In Izdajatelj: društvo .Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. MatevžGrilcinmag. Marjan Pipp. ViktringerRing 26, 9020 Celovec. — UREDNIŠTVO: Silvo Kumer (glavni urednik), urednika Franc VVakounig in Vincenc Gotthardt, Viktringer Ring 26. 9020 Celovec.
Pisma bralcev/Oglasi
STRAN -j0
SLOVENSKI RADIO -TV - TELEKS
Dogodki in odmevi -Novo nedeljska radijska oddaja
Po spremembi oddajnih časov slovenskega radijskega sporeda Avstrijske radiotelevizije bodo slovenski novinarji aktualizirali zlasti večerno nedeljsko oddajo. Kolikor mogoče bodo poročali neposredno s prizorišč družbenih, kulturnih in športnih prireditev, obenem pa bodo skupaj s prireditelji opozorili še na preostale večerne nedeljske viške. Med zvoki zabavne glasbe torej kratka poročila o prireditvah, o športnih tekmah in drugih nedeljskih viških, vključno z dnevnimi novicami. ORF bo v naslednjih nedeljah še bolj skušal izrabiti prednosti elektronične komunikacije in poročanja s prizorišč dogajanj, po možnosti neposredno, najvažnejše vesti in dogodke pa bodo uredniki globlje in temeljiteje obdelali v naslednji slovenski oddaji. V naslednjih tednih bo končala priprave za nastop v mediju nova generacija sodelavcev.
SLOVENSKI CARTRANS-HIT
z Našim tednikom, 13.-15. okt. 1989
OTOK KRK, BAŠKA, HOTEL CORINTHIA
PROGRAM:
Petek: 7.00—8.00 odhodi z avtobusi iz dvojezičnih občin; ca. 13.00 prihod na Baško: napitek in sprejem z ansamblom Ivana Ruparja; namestitev; kosilo 19.00 večerja, nato zabava z ansamblom Ivana Ruparja Sobota: po zajtrku ladijski izlet: na ladji zabava z ansamblom Ivana Ruparja. Kosilo v hotelu; popoldne prosto; večerja; nato zabava z ansamblom Ivana Ruparja Nedelja: zajtrk
10.00	dopoldanska zabava z ansamblom Ivana Ruparja
12.00	kosilo; nato odhod proti domu
Pavšalna cena na osebo:
šii. 1.380,—
otroci do 6 let brezplačno; doplačilo za enopostelno sobo: 350,—
Prijave sprejemata: Za Naš tednik: Vinko Kušej, tel.: 04 63 / 51 25 28-21 Pri Cartransu: Nadja Oraže, tel.: 04 63/51 26 80-31
Vabimo vse naše bralke in bralce na že po vsej Koroški znani Cartran-sov-hit, poseben zabavni izlet, ki je prava veselica za udeležence. Vse tri dni bo zabaval udeležence ansambel Ivana Ruparja, ansambel, ki je po svojih nastopih znan tudi že v naših krajih. Uredništvo Našega tednika se vsako leto trudi, da organizira za svoje bralce ugodne ponudbe za dopust in iz-
Po potrebi je možen odhod v petek popoldne ob 18. uri
Prijave so še možne do srede, 11.10.1989
lete. Vedno je bil dober odziv in zabavno vzdušje na vseh potovanjih. Letos pa vam, drage bralke in dragi bralci, nudimo udeležbo na Cartranso-vem-hitu, da se skupno poveselimo ob prijetnih zvokih odličnih muzikantov iz Slovenije na otoku Krku, v idiličnem kraju Baška. Nameščeni bomo v novo renoviranem hotelu Corinthia, ki je poznan po svoji prijazni postrežbi.
PISMA BRALCEV
Odmev na članek gospoda prof. VVakouniga
Trmo in nerazsodnost gospoda prof. VVakouniga sem srečal že na sestankih kandidatov KEL pozimi leta 1975. Dejstvo je, da so celo njegovi najožji somišljeniki dostikrat majali z glavami. V njegovem članku (NT 25. 8. 89) je zapisal dosti zmot in najmanj eno laž. Polj skal. 39 ni bila razdeljena na pobudo Stalina, na pobudo Stalina pa je dobila nazaj pokrajine, ki so jih prej ponemčili Franki, Sasi in pruski „ Junkerji". Bribaltske države so bile s Finsko vred že pri carski Rusiji in to stoletja. Stalin je dal rušiti notranji red tam šele po propadu francoske armade I. 1940. V Estansko je poslal Ždanova, v Litarsko Dekanoževa in na betonsko Višinskega, ker so mu ti režimi bili nevarni, naklonjeni Nemcem. Te pokrajine so bile za obrambo Leningrada stratežko silno važne. Kako je Stalin imel prav, seje pokazalo I. 1941, ko so Nemci na tem terenu bili tako silno oslabljeni, cfa niso in niso mogli zavzeti Leningrada. Tudi to je bilo za izid vojne velikega pomena, ne samo bitka za Stalingrad. Ti dve mesti in tudi Moskvo je branil Maršal Žukar, njegovo biografijo lahko kupimo v naših celovških knjigarnah.
Anglija in Francija sta ostali po napovedi vojne Nemčiji pasivni. Poljska armada, ki je tedaj na zapadu veljala za boljšo od Rdeče, pa je bila na kolenih po enajstih dneh, ostalih sedem dni so bili Nemci zaposleni s pospravljanjem. Rdeča armada pa je prekoračila mejo Poljske šele sedemnajst dni po napadu Nemcev. Stalin ni
hotel vkorakati, preden ni videl, da je s Poljsko armado res konec. Nihče ne bi verjel, da bo Poljska v tako kratkem času podlegla, tudi Stalin ne. Po razpadu Poljske je potegnil demakarcijs-ko črto od Visle proti vzhodu na reko Bug, da ne bi Ukrajinci tlačili Poljakov in se nad njimi maščevali. Mnogo sem imel stikov z ruskimi ujetniki iz teh krajev in vsi so mi zatrjevali, da so bili I. 1939 osvobojeni poljskega jarma, nasilne asimilacije in pritiska, da se kot pravoslavni verniki spreobrnejo h katoliški veri.
Stalin ni sovražil Judov; to je laž VVakouniga. Imel je Jude tudi v vladi. Lit-vinova je zamenjal z Molotovom šele leta 1939 — po desetih letih uradovanja. Mekhlis je bil glavni pol. komisar v Rdeči armadi. Drugi so bili še vidni Kaganovič, Zaslavski, Ehren-burg in še mnogi drugi. Čeprav so bili Rusi hudo zaposleni z evakuacijo industrije v vzhodne pokrajine, so imeli Judje kot najbolj ogroženi prednosti. Iz mesta Tagarog niso odšli, kmalu so dočakali hudo tragedijo. Stalinove
grozote so nam do podrobnosti bile znane tudi že pred vojno, in vendar je bil prav on — Stalin — za vse pod Hitlerjem trpeče narode in posameznike med njimi tudi nas — posili vojake — edino veliko upanje, da bomo odrešeni.
(Tajno geslo je tedaj glasilo: .Rajši pod Stalinom kot pod Hitlerjem!")
Pričakoval sem, da bo VVakounigov članek popravil kak zgodovinar, ki poučuje na gimnaziji našo mladino, vendar je videti, da so tam vsi precej iz istega testa.
Istovetiti Stalina s Hitlerjem pomeni tudi danes Hitlerja POVELIČEVATI.
Danes g. VVakounig postavlja Stalina ob Hitlerja, čez čas pa bojo (morebiti njegovi učenci) narisali Stalinu rogove Hitlerja pa postavili v oltar kot edinega, ki si je upal z najmodernejšo vojsko napasti prvo socialistično državo. Mladini pa je danes treba ponovno in ponovno od starejših članov družbe povedati: Hitler in NSDAP sta bila orodje v rokah nemškega kapita-
la, vsi skupaj pa so hoteli podjarmiti in zasužniti vse slovanske narode.
Franc Vauti, Podgrad
P. S.: Veliki umetnik na Dunaju Hrd-lička je lani v Club 2 oddaji dejal:Ko je Hitler vkorakal v Avstrijo in na Dunaj je Avstrija prenehala obstajati, ko je Stalin vkorakal sem, je Avstrija zopet nastala kot samostojna država!"
Betrifft: Bitte einer Karntner Mutter an Lehrer und Padagogen in Karnten
Fuhrt unsere Kinder weg vom Zwang zu einer besseren Aufklšrung. Denn wenn es heute noch immer Menschen gibt, die sich von gewis-sen Politikern aufzwingen lassen, dali ein „echter Karntner" deutsch spricht (und sonst nichts), und ihre Kinder im Hali gegen alles Nichtdeut-sche erziehen — anstattzum Frieden zu fuhren, mussen Lehrer und Padagogen eingreifen. Sonst frilit die Krankheit Hali nicht nur die Alten, sondern auch unsere Kinder.
In dlesem Sinne also: Weg vom Zvvang — her mit der Freiheit!
Magdalena Melcher
IŠČEM DELO
za krajši čas, delam vsa dela, na kmetiji, pri gradnji hiš, v tovarni itd.
Ivanovič Jovo Javornik 60 Yu-62390 Ravne na Koroškem
VABIMO K SODELOVANJU		DVODRUŽINSKA HIŠA
mladega in dinamičnega trgovskega nameščenca z organizacijskimi sposobnostmi in znanjem angleščine ter slovenščine oziroma		na Reki pri Šentjakobu,
srbohrvaščine.		zidana 1965,
Javite se na naslov:		dobro ohranjena,
KOROTAN		po ceni na prodaj.
Import — Export Ges.m.b.H.		Podrobnejše
Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt / Celovec		informacije po
Tel.: (04 63) 56 2 16		tel. (0 42 53) 22 41
Šport
Franz Slanitsch, trener ASKO Šmihela
Moji igralci zelo pridno trenirajo in so pravzaprav vsi dobro pripravljeni. Toda moštvo je zelo izenačeno, zato tudi nimamo igralca, ki bi lahko sam odločil igre. Če Ivan Ramšak igra, je to nekoliko drugače, toda Ivan ne more vedno igrati, ker pač trenira Pliberk.
Važno bo, da bomo še jeseni osvojili nekaj točk in se uvrstili v sredini lestvice. Pozimi pa se bom zavzel za to, da bomo pridobili napadalca in igralca za vezno linijo. Potem pa sem optimističen, da bomo igrali večjo vlogo v 1. razredu.
Preteklo nedeljo smo imeli veliko nesreče v Grebinju, bili smo boljše moštvo in kljub temu smo zgubili. Naši napadalci so zapravili najboljše možnosti, v protinapadih pa smo dobili dva nepotrebna zadetka.
Pred derbijem Šmihel: Železne Kaple — Motivacije igralcem ne manjka
_ To kolo igramo doma proti Železni Kapli, ki je očitno prišla zdaj v formo. V taki težki tekmi je tudi doma že točka uspeh, čeprav bi seveda bilo prav, da zmagamo. Letos smo dali šele sedem zadetkov, kar je najmanj od vseh klubov 1. razreda. Naši napadalci so premalo samozavestni in to bo potrebno popraviti, potem bomo dosegli tudi več točk. Upam, da bo proti Železni Kapli zdaj šlo nekoliko bolje, igralci so vsi zdravi (razen Grubelnika) in gotovo tudi dosti motivirani.
Šmihel - Železna Kapla v soboto, 7. 10. 1989, ob 15. uri v Šmihelu. Tekmo bo snemal tudi ORF!
le malo
za senzacijo
Bilčovs — ASK 1:2 (1:0)
Bilčovs: VVoschitz 3, Schlemitz 4, Schellan-der 3. J. Kuess 3, F. Ouantschnig, Marti 4, Hobel 3, W. Kuess 3, Ogris 3, A. Ouantschnig 2 (80. Maierhofer), Schaunig 2 (80. VVieser).
Bilčovs. 250 gledalcev Sodnik: Gaisek (dober)
Strelci: Hobel (22.), oz. Kulmitzer (72. in 79. enajstm.)
Le malo je manjkalo in bilčovško moštvo bi poskrbelo za precejšnje presenečenje z vzhodni podligi. Vodeči na lestvici ASK iz Celovca je po prvem polčasu zaostajal že z 1:0. Bilčovška obramba je tudi na ta dan igrala v dobri formi. ASK vseh devetdeset minut ni našel do
igre, imel je le eno možnost, katero pa je izkoristil Kulmitzer. Ker sta obe moštvi igrali brez pravega načrta je bilo za pričakovati, da se bo tekma končala neodločeno, kar bi bilo za Bilčovščane že uspeh. Na žalost pa je tudi v tej tekmi odločil igro sodnik, ki je prisodil ASK popolno krivično enajstmetrovko, ki je pomenila poraz za Bilčovs.
Zdaj čakata dve težki tekmi
Položaj za Bilčovščane na lestvice se od tekme do tekme slabša. V naslednjih dveh tekmah pa čakata ker naslednja dva velikana — Treibach in Liebenfels, ki sta poleg
ASK velika favorita za naslov prvaka. Po vsej verjetnosti bo v Treiba-chu lahko igral napadalec Kar-lovčan, od katerega si trener VVoschitz pričakuje, da bo končno zadel tudi gol. S točko v Treibachu pa bi bili Bilčovščani zadovoljni.
Podliga vzhod:
1. ASK	9	7	1	1	26:10	15
2. Liebenfels	9	6	2	1.	21:10	14
3. Šentandraž 9		4	4	1	16:14	12
4. Žrelec	9	5	1	3	20:10	11
5. Treibach	9	4	3	2	12:7	11
6. Šentlenart	9	3	3	3	9:12	9
7. Vetrinj	9	2	4	3	10:7	8
8. ASV	9	3	2	4	12:10	8
9. Žitara vas	8	2	3	3	8:11	7
10. Ruda	9	3	1	5	9:16	7
11. Mostič	9	2	3	4	6:17	7
12. Bilčovs	9	1	4	4	6:10	7
13. Dobrla vas 9		1	3	5	6:16	5
14. Frantsch.	8	2	0	6	10:21	4
Clohašani žalostni: V 90. minuti oddali točko!
Globašan Evvald Pajančič (sredina) je v I. polčasu imel odlično možnost, toda vratar Sinče vasi je v zadnjem trenutku še rešil.	Foto: Fera
Sinča vas — Globasnica 1:1 (0:0)
Globasnica: Liposchek 5, Thonhofer 5, Fera 3, Fister 3, G. Sadjak 3, Pajančič 2 (65. Modre 4), VVautsche 2. Schatz 2. Blažej 3. Beliš 4, Gregorič 3;
Sinča vas, 200 gledalcev Sodnik: Maier (zelo dober)
Strelci: Beliš (55.) oz. Schein (90.)
Šele v zadnji minuti je domačinom uspelo premagati globaškega vratarja Liposcheka, ki zdaj zastopa stan-darndega vratarja Smrečnika. Proti zadnjemu na lestvici Globašan! niso našli pravega recepta; sicer so igrali tehnično nekoliko bolje, toda to je bilo tudi že vse. Obramba z novim li-berom Thonhoferjem je igrala zelo zanesljivo, čeprav so nekateri branilci atakirali pogosto prepozno (predvsem Sadjak in Fera) in so potem (sicer uspešno) morali popravljati lastne napake. V I. polčasu je bil zdaleč najbolj nevaren napadalec spet enkrat Adi Blažej, v II. polčasu pa ga skoraj ni bilo več videti. Po podaji Schatza je potem legionar Beliš iz petih metrov povedel na 1:0. Sinča vas je nato igrala zelo ofenzivno, v protinapadih pa sta Globašana Beliš in Blažej zapravila dve 100% priložnosti. Kakor je pogosto v nogometu, se je to tudi maščevalo; v 90. minuti je Sinča vas izenačila in osvojila srečno še eno točko.
Naslednje kolo igra Globasnica v Galiciji. Manjkal bo naprej Hubert Micheu (tri tekme zaprt), zdrav pa je menda že vratar Janko Smrečnik. Ali bo spet igral vj. moštvu pa bo odločil trener Pavle Štekl ta teden.
firebinj - Šmihel 2:0 (0:0)
Šmihel: Leitgeb 3, K. Berchtold 3, Djurič 3, Go-lautschnig 3, Krausler 3, Grubelnig 3 (20. Eber-vvein 3), K. Matschek 3, W. Berchtold 2, Blažej 2, Buchvvald 4, Motschilnik 3.
Grebinj, 150 gledalcev Sodnik: Benko (dober)
Strelci: Sumnitsch (60.), VVelz (71.).
Šmihelčani so morali tokrat na tuje v Grebinj, kjer je čakala ekipa, ki je letos uvrščena na lestvici med prvimi.
V prvem polčasu je bila tekma zelo izenačena, obe moštvi sta igrali zelo previdno, Šmihelčani pa so imeli v protinapadih nekaj možnosti. Dalj časa je trajala tekma tem boljši so postajali Šmihelčani. Pri obeh zadetkih, ki so jih dali domačini je šmihelska
obramba slabo krila. Grebinjčani so v tej tekmi razočarali na vseh koncih in krajih. Šmihelčanom pa je tudi tokrat manjkala sreča, saj sta dva igralca zgrešila sama pred golom.
DSG Sele-Šentpavel 2:2 (2:2)
Sele: Fuchs 2, Užnlk 4, P. Pristovnik 3, Štern 4, Ando Oraže 4, Mak 3, P. Čertov 4, N. Čertov 3 (55. Jug), Urban 2, Ahim Oraže 3, Mario Oraže 4, Urban 2 (70. P. Olip).
Sele, 100 gledalcev Sodnik: Mitterbock (dober)
Strelci: Užnik (10.), P. Čertov (16.)
Že v deseti minuti so Selani po napaki vratarja Fuchsa prejeli prvi zadetek. Moštvo iz Šentpavla je pričelo tekmo presenetljivo ofenzivno, tako da se Selani ob začetku niso prav znašli. Kmalu nato pa je kapetan Sigi Užnik ponovno pokazal, da ima odličen strel, iz prostega strela je izenačil za Selane. Po lepi akciji vez-
nih igralcev pa je povedel na 2:1 za Selane Pavel Čertov. Po vodstvu so Selani zaigrali odlično, gostje iz Šentpavla so le s srečo nekajkrat ubranili tretji zadetek. Še pred polčasom je uspelo gostom ponovno po hudi napaki selske obrambe izenačiti.
1. razred D:
1. Velikovec	9	9	0	0 27:4		18
2. Metlova	9	6	1	2	21:9	13
3. Grebinj	9	6	1	2	18:8	13
4. Železna K.	9	3	4	2	18:17	10
5. Labot	9	4	2	3	11:14	10
6. Šentpavel	9	3	3	3	13:15	9
7. Pokrče	8	4	0	4	12:10	8
8. Podkrnos	8	3	2	3	12:11	8
9. Globasnica	9	2	3	4	18:22	7
10. Galicija	9	3	1	5	16:22	7
11. Šmihel	9	3	1	5	7:13	7
12. Reichenfels	9	2	2	5	11:16	6
13. Sele	9	0	4	5	8:17	4
14. Sinča vas	9	1	2	6	11:25	4
Zahomčani skakali v ZR Nemčiji
Zahomški skakalci so bili septembra na dveh konkurencah v ZRN, kjer so mdr. sodelovali tudi na odprtju nove skakalnice v Breitenbergu. Na umetni smučini so bili dani odlični pogoji, prireditev pa se je odvijala na 15-metrski, 35-metrski in 75-metrski skakalnici. Skakanja so se udeležili skakalci iz ZRN, Jugoslavije, Italije, Češke in Avstrije.
I.	konkurenca:
30-metrska skakalnica: (letnik 77): R. Moser 29,5/30 m 75-metrska skakalnica: (letnik 75): T. Kuglitsch 68/67 m; (letnik 71/72): 6. H. Millonig 65/66,5 m; 8. Chr. Moser 60/64,5 m
II.	konkurenca:
75-metrska skakalnica: (mladinci): 3.Chr. Moser72/70m; 16. H. Millonig 67/65 m; (Splošna skupina): 1. Andreas Felder, 26. Martin VViegele 65/62 m.
Šport
V 12. derbiju med Pliberkom in SAK so Pliberčani pred 1500 gledalci slavili drugo zmago. Ze v 40. minuti je Dlopst s strelom iz 20 metrov premagal vratarja Oražeta, ki je bil sicer najboljši nogometaš v tej igri. SAK pa je igro nedvomno zgubil zaradi slabe postave.
Pričakovanja so bila na obeh straneh velika, zato se je zbralo v Pliberku tudi 1500 gledalcev. Ob začetku sta obe moštvi igrali zelo previdno, predvsem SAK je skušal držati žogo v svoji obrambni liniji in sploh ni skušal delati pritiskov, kot da bi bil od vsega začetka zadovoljen. V sredini zaradi bolezni legionar Jovi-čevič ni prišel do veljave, velika napaka pa je bila, da je trener SAK prvič po operaciji postavil Uranka, ki se ni upal v noben dvoboj, na drugi strani pa igralsko ni mogel kaj doprinesti igri.
To je bila edina velika možnost za SAK, toda Čertov je za las z glavo poslal žogo mimo gola. (Z leve): W6lbl,
Čertov, Hutter, Florjančič, Pahoinig, Kreutz
Pliberk je imel pravilno taktike -1:0!
Čisto drugače Pliberčani, ki so bili od trenerja Ramšaka odlično motivirani in taktično tudi pravilno postavljeni. V moštvu sicer ni veliko izvrstnih individualistov, toda v kolektivu je moštvo igralo izredno efektivno. Pliberčani so skupno gledano imeli tudi več možnosti kot SAK, ki je šele po zadetku Dlopsta odložil strah in se nekoliko več upal. Toda iz sredine je prišlo enostavno premalo, Pliberčani so imeli prosto pot do branilcev SAK, ker Urank in Jovičevič skorajda nista mogla pomagati v defenzivi. Šele v 60. minuti je trener Jagodič zamenjal Uranka, toda potem je bilo že prepozno. Pliberčani so igrali bolj previdno, saj so dali že potrebni gol in so v protinapadih prišli nekajkrat izredno nevarno pred gol, toda vratar O raže je branil prav vse; drugače bi SAK gotovo zgubil višje.
Pliberk — SAK 1:0 (1:0)
Pliberk: Matschek 3, Hutter 4, Liesnig 3, Jerčič 5, Lopinsky 5, Dlopst 5, Wuntschek 4, W6lbl 4, Škof 5, Knauder 3. Pahoinig 4;
SAK: Oraže 5, Štern 3, Kreutz 5, F. Sadjak 5, A. Sadjak 5, Urank 2 (60. Florjančič 4), Jovičevič 3, Čertov 3, M. Sadjak 3, Velik 3, Lu-schnig 3 (46. Blajs 4);
Pliberk, 1500 gledalcev Sodnik: Tschernitz (zelo konsekventen, toda je pustil preveč zavlačevati igro in je prezgodaj končal tekmo)
Strelec: Dlopst (40.)
Ostali rezultati: Breže — Borovlje 4:2, Lienz — Irschen 2:1, Trg — WAC 0:0, M6II-tal — VVietersdorf 1:3, VVolfsberg — Klo-pinj 1:0. VSV — Šentvid 1:0;
Naslednje kolo: (7./8. 10. 89; 19./20. 5. 90): Šentvid — VVietersdorf, WAC — Molltal, SAK — Trg, Irschen — Pliberk, Borovlje — Lienz, Klopinj — Breže, VSV — VVolfsberg.
Pliberk — SAK rez. 1:1 (0:0)
Strelca: Feldbacher oz. Krištof
SAK — TRG v nedeljo, 8. 10. 1989 ob 15. uri v Annabichlu!
Rezerva ob 13. uri
Koroška liga:
1. Pliberk	9	5	3	1	14:5	13
2. VVolfsb.AC	9	4	5	0	14:5	13
3. VVietersd.	9	6	0	3	16:11	12
4. Trg	9	5	2	2	12:7	12
5. SAK	9	4	4	1	10:5	12
6. Šentvid	9	3	5	1	8:4	11
7. Borovlje	9	3	3	3	12:9	9
8. Breže	9	2	4	3	13:13	8
9. VSV	9	3	2	4	8:8	8
10. VVolfsberg	9	3	2	4	9:12	8
11. Klopinj	9	3	2	4	11:16	8
12. Lienz	9	2	3	4	9:15	7
13. Irschen	9	1	1	7	7:19	3
14. Molltal	9	0	2	7	4:18	2
	W'i		
F	IBB	■	y jM	m®** fSm X-.r-.vi:	¥
ni			
Franc Sadjak je letos najboljši branilec SAK, kar je dokazal tudi proti Pliberku. Levo Skoff, ki je bil med najboljšimi svojega moštva.
Foto: Fera
„Lipe" tiposchek — ..Panter" iz Globasnice
Dolga leta igra Liposchek že za Globasnico, vsako leto tudi nekaj tekem v I. moštvu. Letos je spet moral v gol, ker je standardni vratar Janko Smrečnik bil zadržan. Od tekme do tekme je igral „Lipe“ bolje, v Sinči vasi je držal skoraj vse, kar je prišlo na njegov gol. Tudi močan strel iz petih metrov je Lipe ubranil, šele v 90. minuti je bil premagan, toda tega strela ni mogel braniti, ker je stalo pred njim vsaj 15 igralcev. Za trening Lipe sicer nima veliko časa, toda če igra, da in riskira vse, kot pravi panter . . .
BILJARD
Preteklo soboto je j. moštvo SBK-Juenna v drugem kolu prvenstva nastopilo proti moštvu Eintracht IV iz Celovca, ki je favorit za prvo mesto v B-ligi. Po zmagah Kušeja, Logerja in Verhnjak P. v prvem polčasu je moštvo SBK presenetljivo prevzelo vodstvo z 3:1. V drugem polčasu, vsi so že upali na zmago, pa se je tekma spreobrnila v prid Celovčanov, ki so konec konca premagali slovensko moštvo z 3:5. V naslednjem kolu, v soboto, 14. okt., bo igral SBK-Juenna proti Pliberku, kjer si pričakuje prvo zmago.
Boks: Koroška premagala Maribor
Nad 300 gledalacev se je zbralo preteklo soboto v Borovljah, ko sta se pomerila Koroška in Mariborska ekipa. Za Koroško sta tokrat tekmovala Slovenca Franci VVie-serin Marjan Oraže. Oba sta v poltežki kategoriji bila uspešna, VVieser je premagal Mitroviča, Oraže pa Novkoviča. Oba boksarja pa sta seveda imela veliko prednost, ker jih je domača publika silovito podprla. Srečanje je tokrat jasno dobila koroška ekipa, ki je zmagala kar z 8:2.
Bo zdaj spet šlo navzgor?
Martin Lesjak trenira letos moštvo v Sinči vasi in je po devetih kolih le zadnji na lestvici. Proti Globasnici je moštvo že nakazalo, da kaže forma navzgor, zdaj je trener Martin Lesjak prepričan, da bo njegovo moštvo kmalu oddalo zadnje mesto. 25 zadetkov je moštvo že dobilo in ravno v tem je očitno hiba moštva. Kaj bo storil trener? Drugega vratarja ni, menda pa bo z bolj ofenzivno igro razbremenil vratarja in obrambo.
Učitelji iz Novega mesta bili na Koroškem
V zahvalo za izvrstno organizacijsko in pedagoško pripravo letošnjih jezikovnih počitnic v Novem mestu je KKZ konec minulega tedna povabila učitelje na Koroško, kjer so skupno z zastopniki KKZ naredili pospravo teh jezikovnih počitnic. In sicer je to bilo na Rebrci, kjer so se učitelji dogovorili tudi za nadaljni projekt takih jezikovnih počitnic, ki bodo prihodnje leto približno v istem času v Novem mestu.
Delegacijo učiteljev, ki so pri pospravi ugotovili, da so bile jezikovne počitnice za otroke velike-a pomena, je vodil prof. Jože kufca od Zavoda za šolstvo v Novem mestu. Minuli petek zvečer so učitelji obiskali družini Starc in Lach, katerih otroci so se udeležili jezikovnih počitnic v Novem mestu. Za glasben okvir tega srečanja pa sta poskrbela Sonja in Štefan Starc s petjem in citrami in pa družina Lipuš, ki je
popestrila ta večer.
V soboto so si učitelji ogledali Slovensko gimnazijo, Ljudsko šolo v Mohorjevi in Strokovno šolo v Št. Petru. Nato so bili učitelji gostje družine Gotthardt, pd. Mežnarjevih v Melvičah, iz katere družine sta bili dve deklici
na jezikovnih počitnicah. Tam je učitelje sprejel tajnik NSKS mag. Marjan Pipp, ki je na kratko obrazložil trenutno politično situacijo na Koroškem. Zvečer pa so si gostje iz Novega mesta ogledali še gledališko predstavo „Zmaj“ v Selah.
Kolmana vas: društveni ples uspel
Tudi letos je privabila veselica Gorjancev lepo število prijateljev k Pušniku v Šentkandolf. Kakor že od prve veselice leta 1980 naprej, so tudi letos zaigrali za ples „Fantje iz Podjune". Ob njihovi poskočni godbi se je marsikatera peta že skorajda začela kaditi. Predsednik SPD ..Gorjanci" Emil Muri je izrekel obiskovalcem prisrčno dobrodošlico; med drugim so prišli podžupan Josef Liendl, poveljnik kotmirških gasilcev
Minuli teden je gostoval na Koroškem znani filmski gledališki igralec Poldej Bibič, ki je na povabilo Krščanske kulturne zveze gostoval na nekaterih ljudskih šolah južne Koroške. Tako je odlično predvajal recital Frana Levstika Martin Krpan v _ ljudskih šolah v Božjem grobu, Žvabeku, Bilčovsu, vŠelah, Št. Jakobu, na Slovenski gimnaziji, v Mohorjevi ljudski šoli in v Strokovni šoli v St. Petru.
Maks Tschmernjak, predsednik športnega društva AŠKO Anton VValdhauser in predsednik kmetov Valentin Leutschacher. Za pozdrav je zapel tudi društveni zbor pod vodstvom Jožka Packa.
Bogati srečolov je bil spet privlačnost zase; zlasti zajec, ki ga je dala družina Živkovič, se je marsikomu svetil. Iskrena hvala vsem, ki so kakor koli pomagali, še prav posebno tistim, ki so dali dobitke. Drugo leto pa spet na svidenje!
„ Namen tega gostovanja je, da otroci že v rani mladosti slišijo v šolah lepo slovenščino," tako N. Tolmajer, ki je organiziral to gostovanje. Pri vseh gostovanjih je bilo vzdušje enkratno in razveseljivo je tudi dejstvo, da so bili otroci v šolah večinoma izredno dobro pripravljeni na gostovanje Poldeja Bibiča, ker so se nekatere učiteljice očitno že prej v okviru pouka trudile, da so otroke seznanile z Martinom Krpanom.
Tudi enotnost lenuhov je enotnost
Na vprašanje glavnega urednika slovenskega radia Mirka Bogataja, kaj drži o enstnosti Slovencev, je državnozborski poslanec izkušeno odgovoril takole: „Enotnost je lahko nekaj dobrega, je pa lahko tudi nekaj slabega, kajti tudi enotnost lenuhov je enotnost."
Slovenski mladinci grejo v Kanado in Argentino
Iniciativna skupina »Slovenščina moj jezik" je pred kratkim sklenila, da pošlje šest mladincev v Kanado in Argentino, da bodo tam nadaljevali svojo akcijo. Povod za to je bil, da so si mladinci pričakovali s tem, da so podelili gostilničarju Mihiju Antoniču kladivo, uspeh v tem smislu, da bi nagrajenec prezentiral v bodoče svoj obrat dvojezično. Pa temu doslej še ni bilo tako. Zato so se mladinci odločili, da si poiščejo novo delovno področje v Kanadi in Argentini, kjer upajo, da bodo imeli več uspeha.
Predsednik Deutschmann spravil na dan več kot šil. 1000,— med gostilničarje
Na svoji redni tiskovni konferenci je predsednik kmetijske zbornice Deutschmann potrdil novinarjem, da je minulo nedeljo spravil na zahvalnem prazniku v Šmihelu več kot šil. 1000,— med gostilničarje. Pri tem smo ugotovili, da je bil ob upoštevanju tega dejstva dan navrh v prav dobrem in treznem stanju.
Poldej Bibič gostoval oa Koroškem
Kazaški farni svetniki obiskali partnerska faro Brdo
Ko je pred tremi leti naš podpredsednik izžrebal faro Brdo v Ziljski dolini kot našo partnersko faro, nismo upali na trajne stike. Lansko leto, ko smo na dan žegnanja blagoslavljali farno cerkev in naredili obenem farni praznik, smo povabili našo partnersko faro Brdo na praznovanje. Kljub dežju, ki nam je nekoliko motil slavje, so prišli in se z nami veselili končanega dela.
Letos pa so nas oni vabili na njih „žegn“, ki ga obhajajo okoli svojega zavetnika sv. Mihaela. Žegnanje je povezano po ziljski stari navadi s štehvanjem. Povabilo smo radi sprejeli in se s svojim župnikom podali zadnjo nedeljo, 1. oktobra na več ali manj dolgo pot iz Podjune v Ziljsko dolino. Župnik Zergoi je somaševal kot glavni mašnik z domačim župnikom Safranom. V dvojezični pridigi je predstavil faranom našo faro. Tudi bralca beril sta imela čast iz naših vrst. Petje je oblikoval povabljen cerkveni zbor iz St. Lorenca v dolini Lesach, ki je ubrano pel latinsko sv. mašo.
Lepa jesenska nedelja in prisrčen sprejem skrbnih mož brške fare, ki so imeli za vsakega pripravljen pušeljc, so nas takoj spravili v prijetno razpoloženje. Oskrbeli so za nas tudi kosilo po družinah. Pisec teh vrst se je zelo dobro počutil pri zavedni slovenski družini tik na jezikovni meji. Nato ko smo popoldne bili še kot častni gostje pri šteh-vanju in se celo pomešali med pevce, ki pojejo dvojezični obred »prvega reja pod lipo", smo se le težko ločili od že znanih prijateljev.
M. K.