SLOVENSKI LIST
CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA Concesión 1551
Dirección y Administración: GRAL. OESAR DJLAZ 1657, IT. T. 59 - 3667 -_	Bs. Aires.
Dogodki v Sredozemskem morju
Sedanji italijanski napad iz Libije Ua Egipet je po vsej priliki začetek lažnih bojev za končno premoč na Sredozemskem morju. Operacije, ki so se doslej vršile le v omejenem obsegu med vojnimi ladjami in letalstvom Italije in Velike Britanije, so se sedaj prenesle na kopno, v Egi-Pet, ki je važna postojanka angleške moči v Sredozemju. Italijani že sedaj, ob začetku Grazianijeve ofen-*ive, napovedujejo, da se bo moral Egipet pokoriti novemu redu, ki ga bo narekovala Italija, kakor se je *elik del Evrope moral podvreči Hitlerjevemu diktatu. Po teh napovedih mora človek sklepati, da računajo Italijani z okupacijo Egipta, *°rej s tem, da bodo Angležem iztrgali iz rok eno izmed njihovih najvažnejših oporišč in s tem Aleksan-drijo, sedanje glavno pristanišče angleške sredozemske mornarice.
Za Anglijo je važno Sredozemsko »lorje v vsej svoji dolžini, ker poceni najvažnejšo pot britskega im-Perija ne samo do Indije, ampak da-Qes tudi do njenih ležišč nafte v Iraku, ki so poleg ruskih najbogatejša v tem delu sveta in jih po pogodbi z Irakom izkorišča skoraj izključno Anglija. Francija potrebuje na tem morju močnih oporišč zato, ker Jo v zapadnem delu Sredozemskega ®florja vežejo z njenimi severno-afri-sWmi kolonijami, na vzhodnem pa z 11 jeni mi kolonijami ob Rdečem morju in v Indokini. Nič manjši pa ni "iteres Italije na tem, kdo je gospo-Sredozemskem morju, ki se ^taüji lahko zapre tako pri Gibraltarju, kakor pri Port Saidu in na «aterem ima poleg svojih otokov še Dvanajsterootočje, ki je ®v°jeas pripadalo Turčiji. Vrhtega Je po tem morju zvezana Italija s ®vojo afriško provincijo Libijo, ka-^or je po Sueškem kanalu vezana z Abesinijo.
Svoj čas je bila najmočnejša oporna točka Anglije na Sredozemskem tnorJU otok Malta, ki je nekako na sredini med Gibraltarjem in Sueškim prekopom, obenem pa leži na &oti od Sicilije do Libije. Glavno ^esto Valetta ima eno najboljših Pristanišč s petimi rokavi, v katerih J® vsako brodovje dobro zavarova-Seveda ima danes tudi veliko ojn0 letališče in podzemska sklada nafte. Sedanja vojna pa je pokazala, <]a je letalo pred in nad O-jno ladjo in zato je Malta izgub i-a veliko na svoji strateški moči, ta-0 da je danes, ko je Sredozemsko orjc postalo vojno pozorišče, An-| 'Ja zbrala skoraj vse svoje sredo-en»sko brodovje, ki je bilo v teku ebh 140 let zasidrano vedno na , "alti, y Aleksandri j i.
Ce bi se Italijanom posrečila oku-j^aeija Egipta, bi seveda padel v nji-ove roke tudi Sueški prekop, važna tra' kateri sc pretaka angleška ^'ovina z Indijo in Daljnjim vzho-
^ slučaju italijanskega uspeha, ki Y Popolnoma izključen, ker Angleži
Bai	ninia;'° radostne vojske,
so Z!l slučaj italijanskih operacij J °ti Egiptu računali s pomočjo poancoske Afrike, pomočjo, ki je od-6(1 ala po zlomu na zapadni fron
ti
jL	----------------
ota mornarica najbrž preseliti na ^ CiPer, ki so ga Angleži v zad-doh 11 mo^no utrdili ter straži
IraV 116 8amo do ležii5ž nafte v ampak tudi Sueški prekop.
ie 'Pru imajo Angleži letalske ba-
Prostem in v podzemskih han-
Se bo morala angleška sredozein-
Periódico de la Colectividad Yugoeslava
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
NAROČNINA: Za Ameriko in n cela leto $ arg. 6.—; za. pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjer.
AÑO (Leto) XI. BUENOS AIRES, 21 DE SEPTIEMBRE (SEPTEMBRA) DE 1940 Núm. (Štev.) 179 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv*
Strahovito bombardiranje Londona
NEMŠKA LETALA SPUŠČAJO
ANGLEŠKO PRESTOLNICO —
JANSKA VOJSKA VDRLA V
London preživlja strašne dneve in še strahovitejše noči. Na stotine nemških letal prihaja po večkrat na dan nad mesto in, kakor zatrjujejo londonska poročila, iz 6.000 in še več metrov višine spušča na ogromno naselje, ki šteje osem milijonov duš, ogromne bombe in vžigalne priprave ter seje razdejanje. V mnogih londonskih okrajih požirajo zublji cele komplekse stanovanjskih hiš, skladišč in drugih objektov in debeli oblaki dima se vijejo proti nebu. Napadi se vršijo takorekoč brez prestanka in trajajo tudi, kakor se je na primer zgodilo v sredo, kar celih osem ur zaporedoma. Ker padajo bombe iz tako velike višine, je razumljivo, da padejo kamor same hočejo. Zato je med civilnim prebivalstvom največ žrtev in med porušenimi in po ognju uničenimi stavbami je tudi mnogo bolnišnic, siro-tišč in cerkva. Nemci hočejo očivid-no terorizirati londonsko prebivalstvo in celo zatrjujejo, da je sedanji pekel, ki so ga sprožili nad Londonom, samo uvod v še vse hujše bombardiranje. Angležem grozijo s popolnim porušenjem njihovega glavnega mesta, če se ne predajo, in odgovornost za vse, kar se godi, zvra-čajo na Churchilla, ministrskega predsednika, kateremu očitajo, da je vojni hujskač, ker ni hotel doslej nič slišati o Hitlerjevih ponudbah za sklenitev miru. Nemška letala so parkrat napadla tudi kraljevski dvorec v Londonu, kar je med Angleži izzvalo še posebno ogorčenje.
Celo v Berlinu priznavajo, da se Angleži krepko branijo in odbijajo letalske napade, kolikor pač morejo. Po številu letal so Angleži šibkejši in njihov boj ni lahek, ker imajo Nemci nešteto oporišč za svoja letala ob bližnji francoski, belgijski in holandski obali ter na Danskem in Norveškem, dočim morajo britanska letala, ki obstreljujejo nemška mesta, preleteti vsak krat dolgo in nevarno pot, preden pridejo do cilja.
Churchill je te dni spet govoril v parlamentu. Dejal je, da Nemci ne bodo dosegli svojega namena z obstreljevanjem Londona; njihovi brezobzirni napadi proti civilnemu prebivalstvu in kraljevskem dvorcu so samo še bolj združili ves angleški narod v trdni odločitvi, da je treba
OGROMNE MNOŽINE RAZSTRELIVA IN VŽIGALNIH BOMB NA MNOGO ŽRTEV MED CIVILNIM PREBIVALSTVOM — ITALI-EGIPET — ŠPANIJA PRIPRAVLJA NAPAD NA GIBRALTAR?
nadaljevati boj do končne zmage. Opozoril je Angleže spet na nevarnost nemškega napada po morju, nevarnost, ki ni še nikakor minila, kakor so nekateri mislili.
In res izgleda, da so se Nemci te dni bili pripravili na ekspedicijo proti Angliji. Angleška poročila zagotavljajo, da so britanska letala zapazila v Rokavu veliko skupino ladij in motornih čolnov, na katerih se je menda vozila proti Angliji nemška vojska. Letalstvo je takoj napadlo to ekspedicijo in jo razpršilo v razna pristanišča tudi s pomočjo silnega viharja, ki se je prav tedaj sprožil v Rokavskem prelivu.
Poznavalci razmer zatrjujejo, da se bo moral Hitler še te dni odločiti, če hoče izvršiti svoj nameravani napad po morju proti angleškim otokom, ker se že čez par dni začnejo
ITALIJANI NAPADLI EGIPET
Kakor je bilo pričakovati, so Italijani začeli svoj napad proti Egiptu. Graziani je bil v ta namen zbral v Libiji 300.000 mož, velike količine orožja in močne oddelke letalstva. Doslej Italijani še niso naleteli na nikak odpor z angleške strani in prodirajo z res presenetljivo naglico. V dveh dneh so v puščavi in peščenem viharju prehodili 90 kilometrov. V Londonu zagotavljajo, da so kraji, koder sedaj prodira italijanska vojska, gola puščava in da bo Graziani prišel v zmerom večje škripce, čimbolj se oddaljuje od svojih postojank v Libiji. Angleži čakajo le na bolj ugodno priliko, da se vržejo na njegovo vojsko. Taka optimistična predvidevanja smo čitali tudi glede Abesinije, glede vojne na zapadni fronti, glede Norveške in ob drugih prilikah, in največkrat niso bila utemeljena. Vprašanje je, če se bodo izkazala kot utemeljena glede Egipta.
Čeprav italijanska vojska prodira v egiptslco ozemlje, med Italijo in Egiptom ni vojnega stanja. V Rimu celo razlagajo, da njihova vojska ne koraka proti Egipčanom, marveč proti Angležeme. Očividno je, da bo skušal Graziani prodreti do Sueškega prekopa in da bo tam zaprl eno izmed izhodišč iz Sredozemskega morja, če se mu res posreči pripeljati svojo vojsko tako daleč.
Ra .. 1—:?««« m v pun/.eiiisRin nau-lad tGr seve(*a tudi bazo za bojne kap6' T,.re<^vsem P» za podmornice, Grl •Vel-'a enak° za Aleksandrijo. . 41 se boje, da ne bi, ena izmed eh strank skušala zasesti Kreto,
ki ravno tako, kakor Ciper na desnem boku, ogroža Dvanajsterootočje ii a levem.
Znatna diplomatična delavnost med Berlinom, llimom in Madridom, kateri prisostvujemo te dni, utegne privesti do intervencije nacionalistične Španije v sedanji vojni. V Španiji so že pred več meseci začeli z veli k-o propagando za Gibraltar in nekateri člani vlade so to propagando nedvoumno odobrili. Nacionalisti zahtevajo, da pride Gibraltar spet v španske roke in je prav lahko mogoče, da bo Velika Britanija imela tudi na tem koncu Sredozemskega morja nove težave.
Gibraltarska skala je bila svojčas nezavzetna trdnjava, ki so jo trikrat zaman skušali Angležem iztrgati. V naši dobi je trdnjava zastarela, Angleži so jo pa v zadnjih dveh desetletjih modernizirali. Skladišča streliva, v skalo vzidane vojašnice za 40.000 mož ter neobračlji-vi topovi, ki so se po starem sistemu namešečeni v tako imenovanih kazematah, kakor tudi pristanišče bo dobro zavarovani. Veliko število
protiletalskih topov in drugi težki topovi na grebenu skale v premikajočih se oklopnih stolpih pa na drugih točkah so pa seveda, ker se morajo obračati na prostem, izpostavljeni napadom letalskih bomb, ki morejo zadeti tudi pristanišče. Vprašanje je tudi, ali je mogoče 13 km široko ožino tako zapreti za podmornice, da bi ne mogla nobena skozi. Gibraltar pa bi bil ogrožen tudi s kopnega, če bi stal sovražnik tudi na drugi strani tako imenovane Lineje, ki tvori mejo s špansko celino.
Vse kaže, da je boj za Sredozemsko morje stopil v novo in morda odločilno fazo, in ker je več ko gotovo, da se previdni italijanski generalni štab ni spustil v boj proti angleškim postojankam v Egiptu brez nekih zagotovil iz Berlina glede olajšanja italijanske akcije, je treba računati s tem, da se bo v najkrajšem času začel tudi odločilen boj med Nemčijo in Anglijo.
Pripravljajo se torej po vsej priliki veliki dogodki, ki utegnejo odločilno vplivati na sedanjo vojno.
silni morski viharji, ki trajajo do spomladi.
Če se Hitler sedaj ne odloči, bo moral počakati, tako trdijo seveda ti poznavalci razmer, do spomladi in tak oddih bi pomenil za Angleže mnogo, ker bi se lahko temeljiteje pripravili, čeprav je gotovo, da bi tudi Nemci ne prespali jeseni in zime ; pač pa je razlika v tem, da morejo Angleži računati z dobavami letal in drugega orožja iz Severne Amreike, dočim je Nemčija odrezana od vseh prekoatlantskih dežel.
Nekateri računajo, da bo Hitler sedaj izkoristil priliko za napad na Islandijo, ki naj bi postala važno oporišče za nemške podmornice, hudo orožje proti angleški blokadi. V ta namen je baje začel zbirati na Norveškem večjo vojsko in vojna sredstva.
TUDI ŠPANIJA PRED ODLOČITVIJO?
Položaj za Angleže na Sredozemskem morju bi se i^egnil poslabšati, če bi še Španija napadla Gibraltar, drugo izmed obeh izhodišč iz tega morja. In skoro izgleda, da se nekaj takšnega res pripravlja. Notranji minister Francove vlade, Suñer, se nahaja v Berlinu, kjer je imel daljši razgovor s Hitlerjem, in brž po tem razgovoru se je nemški zunanji minister von Ribbentrop odpeljal v Rim, kjer se je sestal z Mussolini-jem. Tu se očividno nekaj pripravlja. Angleži so baje v zadnjem času poslali ojačenja v Sredozemsko morje zaradi italijanske ofenzive proti Egiptu. Če bi se njihovim sovražnikom posrečilo zapreti Suez in Gibraltar, bi angleška sredozemska mornarica ostala odrezana od Anglije in bi to zelo prav prišlo Hitlerju za izvedbo napada na angleške otoke. Okupacija Gibraltarja bi obenem pomenila tudi hud udarec proti angleški blokadi, ker je gibraltar udobna točka za pregledovanje ladij, ki vozijo v Sredozemsko morje ali pa iz tega morja na Atlantik.
Francija išče krivce
V nesreči, ki ga je zadela, je francoski narod začel iskati krivce, ki so jo povzročili. Daladier, ki je napovedal vojno, Reynaud, ki je bil njegov naslednik v vodstvu države, Gamelin, ki je bil vrhovni poveljnik francoske vojske, in še mnogi drugi sede sedaj v zaporih in pridejo v kratkem pred sodišče, ki jih bo sodilo in pretehtalo njihove odgovornosti. Njim se je v nedeljo priključil še Leon Blum, bivši ministrski predsednik, o katerem mnogi trde, da je največ kriv francoske nepripravljenosti in iz te nepripravljenosti izvirajočega poraza, ki ga je doživela Republika.
Kakor se bodo čitatelji še spominjali, je Blum leta 1936 prevzel vodstvo države v Franciji, potem ko je pri volitvah zmagala z veliko večino takozvana "ljudska fronta". Z Da-ladierovimi radikalnimi socialisti in s komunisti je sestavil tedaj vlado, pod katero so se pod pritiskom skrajnih levičarskih elementov začele uvajati socialne reforme, ki so bile v tistem času gotovo prenagljene. Na vseh koncih in krajih so se vršile stavke, delavstvo je v mnogih krajih okupiralo tvornice, delo je počivalo. Uvedel se je 40-urni delovni tednik in produkcija francoske industrije se je začela silno manjšati. Vprav tedaj pa je Nem-
čija povečala delovni urnik, njene tovarne so delale noč in dan, vsa produkcijska sila države je bila v polnem teku in izrabljana do skrajnosti v vojne svrhe. Francozi so dva dni v tednu počivali, Nemci pa so ves teden brusili sekiro, ki je imela zadati Franciji smrtni udarec. Posledice so se pokazale v dogodkih zadnjih mesecev.
Francoski narod išče one, ki so zakrivili njegovo nesrečo. Krivda gotovo ne pada na enega samega in tudi ne na peščico ljudi. V Franciji je vladala demokracija in ves narod je odgovoren za voditelje, ki si jih je izbral in jim poveril vodstvo državnih poslov.
F&ANC KOVAČ:
Zakon štev. 11.729
Zakon štev. 11.729, ki govori o pravicah in dolžnostih trgovinskih nameščencev in njihovih delodajalcev, ni, kakor marsikdo misli, nekak "samostojen" zakon, kot je na primer zakon štev. 9688 o nesrečah na delu; prvi od imenovanih zakonov ne "stoji" sam, marveč je sestaven del trgovinskega zakonika, ker je v tem zakoniku samo spremenil sedem členov, in sicer člene od 154 do 160. V skladu s težnjami po socialni pravici, ki se polagoma uveljavljajo v svetu — ponekod hitreje, drugod z bolj zmernim tempom, v nekaterih državah temeljiteje, v drugih le z oklevanjem in negotovostjo — je zakon štev. 11.729 zaščitil, vsaj deloma, tiste "hlapce Jerneje", ki so po trgovskih podjetjih garali brez nobenih jamstev za bodočnost, dokler se niso izgarali zaradi starosti ali bolezni ter jih je delodajalec vrgel na cesto.
Poglejmo, kaj določajo ti spremenjeni členi trgovinskega zakonika Argentinske Republike:
Obveznosti trgovskih nameščencev
Čl. 154. — Trgovski uslužbenci — komi j i (factores), nastavljenci trgovski potniki, oskrbniki ali delavci, ki opravljajo dela spadajoča k trgovini — so odgovorni napram svojim delodajalcem za vsako škodo, ki jo, hote ali nehote, povzročijo njihovemu imetju oziroma koristim pri izvrševanju svoje službe.
Nezgode, bolezni in vojaška služba
Čil 155. — Uslužbencu, ki je zaradi nezgode ali bolezni, katere ni sam kriv, moral prekiniti delo, je delodajalec dolžan dajati plačo (mesečno plačo, dnine, provizije ali kakršnokoli drugo plačo, ki jo nameščenec prejema bodisi v gotovini, bodisi v blagu ali stanu) še tri mesece po prekinitvi dela, če ima uslužbenec manj ko deset let službe, in še šest mesecev, če je v službi več ko deset let.
Mesečno plačilo, ki v takih slučajih pritiče uslužbencu, se računa vpoštevajoč povprečni zaslužek zadnjega polletja.
Uslužbenec ohrani svojo službo in če ga gospodar tekom enega leta po preteku prej imenovanih treh oziroma šestih mesecev odslovi, mu mora plačati odpravnino, ki jo določa čl. 157.
Odškodnina za nezgode ali bolezen, ki jo določa prvi odstavek tega člena, ne velja v slučajih predvidenih v zakonu o nezgodah na delu in poklicnih boleznih, če bi po tem zadnjem zakonu pripadala uslužbencu višja odškodnina.
Pravica do plače v slučajih nezgod ali bolezni, katerih uslužbenec ni sam kriv, ne izključuje pravice, ki jo uslužbenec ima do odškodnine za škodo ali zgubo, ki jo je pretrpel tekom svoje službe pri delodajalcu
zata
mmmmmmsiaaBiWB&zi
Argentinske Vesti
BREZPOSELNOST V ARGENTINI
Posledice vojne v Evropi se je začelo močno opažati tudi tukaj v Argentini. Ne samo radi primanjkova-nja in podražen.ja nekaterih potrebščin, ampak tudi radi pomanjkanja dela.
Kakor je te dni predsednik Državnega urada za delo sporočil notranjemu ministru, je do sedaj delno ali popolnoma brez dela že 180.700 ljudi.
če je uradu znano za to število brezposelnih, si lahko mislimo, da je še mnogo večje, ker temu so znani mogoče le tisti, ki iščejo dela pri posredovalnicah in drugih takih uradih, koliko je pa tistih, ki doma čepe, oziroma si drugače iščejo zaposlitve.
m
DR. KAISER IZKLJUČEN IZ STRANKE
Radikalna stranka je svoje pristaše, ki so imeli prste vmes pri pa-lomarski kupčiji že odstranila iz stranke. Sedaj pa je izključila iz svojih vrst demokratična stranka dr. Kaiserja, ki je tudi bil soudeležen pri trgovanju.
Cena koledarja bo $ 1__a za notranjost treba priložiti še $ 0.30 za j poštnino. Razume se, da treba denar naprej poslati.
Uredništvo Koledarja.
NEMŠKE ŠOLE V MISIONESU ZAPRTE
V Misionesu se nahajajo močne nemške kolonije. V vsaki vasi teh kolonij imajo tudi svojo šolo, v katerih se poučuje izključno v nemškem jeziku ter v nacističnem duhu. Kljub pravilniku pouka, ki velja v Argentini, da se mora poučevati tudi v kasteljanščini, se vodstvo nemških šol za to ne zmeni. To in pritožbe "Acción Argentina", radi protiargentinskega delovanja teh Nemcev, je dalo povod, da je šolska nadzorstvena oblast zaukazala, takoj zapreti vse nemške šole v Misionesu.
Kako naj se tedaj razlaga zagotovilo guvernerja Romanje, notranjemu ministru Culaciatiju, ko zagotavlja, da v tamkajšnji gubernijij ni nacistične nevarnosti.
Sploh pa je postopanje guvernerja v tej zadevi, v javnosti zadelo na začudenje in nezadovoljnost, ter se mu očita, da je to važno zadevo vzel premalo resno v roke.
SILNO NEURJE
V	torek zjutraj je nastala silna nevihta. Dež je lil iu vihar je bil tako silen, da je podiral drevesa, brzojavne droge in je povzročil celo, da se je stena še nedograjene hiše v ulici Charcas šte. 2371 zrušila, ter so bile od zrušenega materiala ranjene nekatere osebe sosednje hiše.
V	Villi Madero je vihar odkril streho hiše ter so kosi strehe zadeli eno ženo in moža.
V	Villi Ballester je podrl stene hiše, v kateri sta spala mož Marcelo Paulo in njegova žena. Srečno pa sta se rešila.
Tudi v Quilmesu in bližini je vihar odkrival strehe in podiral dre. vesa.
Vihar pa je divjal tudi po drugih krajih Argentine. Vihar je zahteval tudi človeške žrtve.
Še mnogo jih je
Mnogo je še takih posameznikov in družin v našem izseljeništvu, ki niso naročeni na "Slovenski list". Tudi precejšnje število starih naročnikov se je v zadnjih mesecih skregalo z listom, ker ni redno izhajal in iz drugih razlogov. Sedaj, kakor veste, smo naredili red in je "Slovenski list" spet začel normalno živeti. Stare naročnike prosimo, da pozabijo svojo jezo in se spet naroče na list. Vse prijatelje našega glasila pa pozivamo, naj nekoliko poagitirajo med svojimi znanci, da bo število naročnikov naraslo.
Osemdesetletnica Mohorjeve družbe
Mohorjeva družba je dne 3. julija t. 1., na praznik sv. Cirila in Metoda obhajala 80 letnico svojega obstanka. Ustanovil jo je slovenskemu narodu svetniški slovenski škof Anton Martin Slomšek. V teh 80 letih je razdelila po slovenskih vaseh in mestih med ljudstvom že nad 21.000.000 knjig v slovenskem jeziku. Kje bi bili Slovenci danes, ko bi ne imeli Družbe sv. Mohorja.
Ali ste že naročili letošnje knjige? Za $ 4.— dobite pet lepih knjig. Poleg koledarja sta dve pripovedni za odrasle in ena pripovedna knjiga za mladino. Naročite se takoj pri Francu Lakner, Warnes 2215/2. Buenos Aires, ali pa pri g. izseljenskem duhovniku Janezu Hladniku. Ne odlašajte ! Knjige dospejo, okrog Novega leta.
Kdor se želi naročiti, mora tudi takoj vplačati potrebni znesek.
proti bolečinam — to so razni pra-¡ ški, kafrov špirit, alkohol in arniko.
—	Dalge za rane in zoper opekline
—	kot škatlico vazelina ali lanolina, obveze raznih vrst.
Odvajalno sredstvo bi moralo biti v sleherni domači lekarni, predvsem ricinovo olje, šenevo listje in podobno. Prav tako mora biti kaj doma, če ima kdo črevesni katar — to so posušene borovnice. Sredstva za potenje morajo biti tudi zmeraj doma, in sicer lipovo in bezgovo cvetje. Dalje kaj zoper kašelj in hri-pavost — za kar imamo žajbelj in planinski mah. Za grgranje mora biti tudi zmeraj kaj doma — žajbelj, hrastovo lubje (to je dobro tudi zoper ozebline), vodikov dvokis in Burrovo vodo (1 žlička na 1 kozarec vode). Imej še raznovrstne rože — kamelice, tavžent rože, pelin in druge — dalje jodovo tinkturo, salicil, vato, toplomer in gumijasto steklenico za gorke obkladke. Pomni, da se nekatera zdravila kot, na primer: Burrova voda (agua de Burrow),
GIBANJE PARNIKOV
Za sedaj sta napovedana dva par-1 nika iz Evrope in sicer oba španska. Prvi "C. B. Esperanza" ima priplu-ti v torek 24. t. m. drugi, "Ciudad de Sevilla" pa 29. t. m.
Mogoče bo sedaj kaj pošte za nas.
MESTNI PRORAČUN ZA LETO 1941
Mestni občinski proračun za leto 1941 znaša 125.421.152 pesov.
in za katero delodajalec odgovarja.
V nobenem slučaju ne bo uslužbenec imel pravice do več ko ene odškodnine za'svojo nezgodo ali bolezen.
Če mora uslužbenec vršiti vojaško službo radi rednega vpoklica, mobilizacije ali izrednih vpoklicev pod orožje, bo prav tako ohranil svoje službeno mesto še do trideset dni po končani vojaški službi.
Plačani letni dopust
.. Ll. 156. — Trgovski uslužbenec ima pravico do minimalnega in neprekinjenega letnega dopusta, ohranjujoč plačo, ki jo dobiva v svoji službi in ki se računa, kakor je določeno v gornjem členu, in sicer za sledeče dobe:
a) 10 dni, če ima manj ko pet let službe.
b) 15 dni, če ima več ko pet, a manj ko 10 let službe.
c)	20 dni, če ima več ko 10 in manj ko 20 let službe.
d)	30 dni za več ko dvajset let službe.
Pravico določiti, kdaj pojde uslužbenec na dopust, ima delodajalec.
Odpoved
Čl. 157. — 1. Delovna pogodba se ne more razveljaviti po volji ene same stranke brez odpovedi oziroma odškodnine, do katere ima uslužbenec pravico neglede na odpravnino za službena leta, če se delovna pogodba razveljavi po volji delodajalca.
To pravilno velja tudi za slučaje opustitve ali prodaje trgovine, če jih ni povzročila izključno višja sila.
2. Odpoved se mora dati, če morebitna pogodba med uslužbencem in delodajalcem ne določa daljšega roka:
a)	en mesec prej, če uslužbenec nima več ko pet let službe;
b)	dva meseca, če ima uslužbenec več ko pet let službe.
Zgornja dva roka začneta teči od zadnjega dne tistega meseca, v katerem je bil sporočen odpust iz službe. Sporočilo o odpustitvi se mora izvršiti pismeno.
(Dalje prihodnjič.)
ŽITNA KOMISIJA ŽE KUPUJE KORUZO
Žitna komisija, kateri je vlada poverila nakup koruze, da s tem ob-varje poljedelce škode, ki bi znala nastati, če bi ne mogli prodati tega zrna, je v torek že kupila 95.000 ton koruze. Od te, bo 75.000 ton oluščene, 20.000 ton pa še na klasu.
Jugoslovanska radio oddajna postaja v Beogradu
Jugoslovanski izseljenci, ki imajo radio aparate na kratke valove, morejo zvedeti najnovejše evropske in vesti iz Jugoslavije potom radio-od-, dajne postaje v Beogradu, ki od se-i daj naprej oddaja prenos ob 7 uri 55 minut zvečer, kakor že prej na valovni dolžini 19.69 mtr.
Ker pošta neredno ali sploh ne prihaja več ter so tudi vsi jugoslovanski časopisi za inzemstvo ustavljeni, naj se rojaki poslužujejo radia, ki bodo točno in hitro obveščeni o najnovejših dogodkih.
poueuiu su«*™.	jod kmalu okvarij zatorej k j
Naročniki iz notranjosti, torej ti- tetra zmerai iakn mJ„,'n	up
sti, ki želijo knjige prejeti po posti
UGRABITEV DEKLICE
Enrique Donadini, star 66 let in stanujoč v hiši štev. 2477 ulice Palpa, je izvabil neko 10 letno deklico ter jo odpeljal na nek samoten otok blizu Zarateja, kjer jo je imel do torka. Ta dan mu jo je namreč policija odvzela.
Stari ugrabitelj je sedaj za mrežo.
DOMAČE VEST»
POROKA
V soboto 28. pr. meseca se je poročil rojak Franc Turk z Dolenjske doma in je vzel za ženo Zofijo Bi-iežnik, doma z Goriškega.
Svatba se je vršila v restavracijskih prostorih rojaka Emilija Živca na Paternalu.
Novoporočencema čestitamo!
NAJDENA OSEBNA IZKAZNICA
Našlo se je osebno izkaznico (Cédula de Identidad) glaseča se na ime žnidaršič Franc.
Imenovani jo zamore dvigniti v uredništvu Slovenskega lista.
SAMOVOLJNO POSTOPANJE POLICIJE
Zadnje čase je bilo naperjenih proti policiji precej pritočb. S prva so bile večinoma take pritožbe po-j tlačene, sedaj pa so začeli sodniki bolj resno postopati.
Tako so na primer policaji, ki so ubili Araujoja "El Pibe Cabeza" bili aretirani in bodo sojeni.
Oni, ki so pred par meseci na grozen način usmrtili Filettija, so tudi aretirani in bodo sojeni, kakor zaslužijo. Sedaj pa je že zopet nova ovadba proti policiji, ker je samovoljno pridržala v zaporu služkinjo Luiso Ruiz ter z njo slabo ravnala.
Radi te ponovne pritožbe se je obrnil na načelnika policije Saba-laina, sam notranji minister dr. Cu-laciati in zahteval od njega takojšnjih pojasnil.
DELAVNICE V JETNIŠNICI V VILLI DEVOTO
V devotovski jetnišnici, ki se nahaja ob ulicah Nogoyá in Bermudez, bodo napravili delavnice.
KOLEDAR
Društva, ki nam še niso poslala svojih prispevkov in klišejev, prosimo, da to nemudoma store, ker radi velike zaposlenosti v tiskarni, rabijo čim prej.
Tudi ostale dopisnike, aH pa take, ki bi za koledar radi kaj prispevali, prosimo naj nam čim prej pošljejo dopise. Posebno pesmice bi nam jako dobro prišle. Torej kar pridno pero v roke.
HIMEN
V	soboto se je poročila naša rojakinja Antonija Čotar, doma iz Dorn-berga pri Gorici, sestra Franca Čo-tarja, zvestega naročnika Slovenskega lista, in vzela ža moža Alojzija Vodopivca, ki je od istotam doma.
Svatba se je vršila v prostorih Gospod, podp. društvu Slovencev v Devoti. Udeležilo pa se je svatbe, ne samo mnogo sorodnikov ženina in neveste, ampak tudi izredno veliko število 'prijateljev in prijateljic, ki so ob zvokih godbe in pri obilno naloženih mizah z dobrimi jedili ter s prepevanjem naših pesmi, v najboljšem razpoloženju preživeli večer.
Mladima poročencema želimo obilo sreče!
ZVESTOBO STA SI OBLJUBILA
V	soboto sta stopila v zakonsko zvezo in si obljubila večno zvestobo rojak Anton Rotar, toa iz Kala pri Sv. Petru na Krasu in Eufemia Fey-to, ki je tukajšnja domačinka.
Čeprav je ona Argentinka, se je svatba vršila popolnoma po našem domačem običaju in sicer se je ta vršila pri ivcu na Paternalu.
Novoporočencema obilo sreče!
OTROKE V OSKRBO
Zanesljiva družina sprejme v oskrbo enega ali tudi več otrok, starih od 2 do 6 let.
Naslov se izve pri uredništvu lista.
SOBE V NAJEM
V	najem se odda na lepem kraju v Villi Devoto eno aH dve zračni sobi, primerni za eno osebo.
Poizve se pri uredništvu lista.
na svoj dom, doplačajo za poštnino še 50 cts.
Vsi tisti, ki se sedaj priglasite, dobite knjige po udninsM ceni, pač pa ne bo njih imena med seznamom udov v tetošnjem koledarju. Rok za naročila — zamudnike, poteče dne 30. t. m.
Franc Lakner
Prijatelj, stori svojo dolžnost!
Teh par vrstic velja tebi, prijatelj "Slovenskega lista", ki še nisi izvršil svoje dolžnosti napram našemu glasilu in si zaostal z naročnino. Spomnijo naj te, da je že čas, da naročnino poravnaš. Saj vemo, da imaš dobro voljo in da dolgu ješ naročnino samo zato, ker ti je nerodno hoditi na pošto, kupiti nakazilo in napisati pismo. Ampak, potrudi se, prijatelj, vsaj enkrat na leto, pa opravi tudi to sitno reč! Če se drugi potrudijo, zakaj bi se ti ne? Zakaj bi moral biti vprav ti bolj komo den s samim seboj ter manj točen in manj pravičen napram listu, ki si končno prizadeva biti tvoj prijatelj v tujem svetu?
KAJ IMAŠ V DOMAČI LEKARNI?
Domačo lekarno ima skoraj sleherna hiša — vendar ne vsebuje tistega, kar človek potrebuje. Večidel ljudi misli na domačo lekarno šele takrat, kadar jo potrebuje. Zato je treba domačo lekarno pripraviti, ko še ni bolezni in jo večkrat pregledati in obnoviti.
Smisel domače lekarne je predvsem v tem, da združuje v sebi tudi zares vsa zdravila, ki jili ima hiša. Toda prav narobe je res, tako da so praški, mazila in kroglice kje v nočni omarici, priprave za obveze so v omari za perilo, toplomer je v predalu druge omare, zdravilo za grgranje v kopalnici in tako dalje.
Uredimo si domačo lekarno tako, kakor mora biti urejena. Imejmo vse v enem samem predalu, ali na eni sami polici, v kaki omarici — toda vse skupaj. Kaj pa naj vsebuje domača lekarna? Predvsem pomirjevalna zdravila, kot baldrijanove kapljice in baldrijanov čaj. Dalje zdravila
•¿	' --------•nr-tm
D
o
NASVETI
Lep, cel krompir. — če krompir, ki se kuha v oblicah, osoliš, ko je skoraj že kuhan, se krompir ne raz-
kuha in je tudi lepši na pogled. *
Utrujene noge. — če človek dolgo stoji ali hodi, se noge preveč utrudijo, tako da te bolijo. Noge vtakni v vročo citronovo vodo. To kar čudovito olajša bolečine in noge niso več utrujene.
*
Čebelji pik. — če te čebela piči, moraš želo iztisniti in dotično mesto splakovati s salmijakovo vodo (1 del salmijaka in 5 delov vode). To delaj eno uro, nato splakuj rano vsakih 10 minut s prevreto, a ohlajeno vodo.
KUHA ZA ŠTIRI OSEBE Juha iz srca
Za iy2 litra juhe vzameš "13 dkg svinjskega ali telečjega mesa in ga skuhaš s potrebno zelenjavo vred. Potem ga razrežeš na rezance, zgostiš juho s prežganjem in daš nato razrezano srce v juho. Če juha ni zadosti močna, daš vanjo še žemljine
cmoke ali že prej skuhan ječmenček. »
Zdrobova juha
Za osebo daš žličko zdroba, ki ga vkuhaš v vrelo juho in mešaš dotlej, dokler ne začne vreti. Nato naj se juha počasi kuha pol do tri četrt ure. Vkuhaj še rumenjak. Jako dobra bo juha, če se kuhajo v njej telečja vranica, ki so na rezance razrezana.
ŽENITNA PONUDBA
Vdovec, z dobrim gospodarskim stališčem, star 36 let z enim otrokom (deklico), staro 6 let, želi znanja v svrho ženitve, s sebi primerne starosti, dekletom ali vdovo brez otrok.
Naslov na: K. J., G. C. Díaz 1657, Capital.

Kdo proda hišo?
Kupipi hišo v Villa Devoto na mesečno odplačevanje. — Od 9—12 ure, U. T. 31 -1637.
30E30C
30Q0E
af
EL BANCO MUNICIPAL
Tiene el más Ventajoso servicio de
CUENTAS CORRIENTES
ABRA USTED SU CUENTA Y LO COMPROBARA
D
o
Los depósitos ganan interés, a partir de $ 1.000 y puede girarse q en descubierto con garantía de:
TITULOS DE RENTA
COMODIDAD, ESMERO Y RAPIDEZ
Horario para depósitos y cobro de cheques 11 a 17 hs. Sábados 9 a 12 hs.
o
0
o
Casa Matriz: SUIPACHA y VIAMONTE BUENOS AIRES
-.OT-.Q.	......................
mmm
mmmmmmmme$
s«
Vesti iz Organizacij
'4
ss
i?
bmemmmmmmm®mmmmmmmmm mmmmmmmmmmsimmmmmmmmmmis^KKmmsm mmmS
PRIREDITEV ZA
"SLOVENSKI LIST"
V NEDELJO 20. OKTOBRA v ulici ALSINA 2832, bo imel "Slovenski Dom" za sklad "SLOVENSKEGA LISTA", večjo prireditev s sodelovanjem tudi drugih društev.
Na sporedu bo poleg moškega in mešanega ter mladinskega zbora, tudi en duet in solospevi, nakar že zdaj opozarjamo vse rojake in rojakinje.
Naročniki in naročnice agitirajte že sedaj za to prireditev. Od vas je mnogo odvisno, da bo prireditev dobro izpadla. V interesu je to tudi vas samih, ker boste v tem slučaju pripomogli k rednemu izhajanju lista.
S tem, naročniki in naročnice, da boste delali reklamo pri vaših znancih, da bodo posetili prireditev v čim večjem številu, imeli boste zadoščenje tudi vi, ker je pobuda za to prireditev prišla iz vaših vrst.
Prepričani smo, da boste napravili vse, kar je v vaši moči, da bo prireditev gmotno in moralno dobro uspela.
*
Na prireditvi bo tudi srečkanje. Naročniki in naročnice, poskrbite za kake dobitke!
V splošnem se mora povdariti, da je bila prireditev res nekaj lepega. Seveda gre zasluga požrtvovalnosti gospe Bajtove, ki je naraščaj za to pripravila.
Na prireditvi je nastojil tudi mešan društveni zbor, ki je pod vodstvom pevovodje Trebšeta zapel tri pesmi: "Bori", "Barka" in "Triglav". Zapeli so dobro, za kar jih je občinstvo pohvalilo z burnim ploskanjem.
Prireditve "Slovenskega doma"
V	NEDELJO 22. SEPTEMBRA
bo v društvenih prostorih, ulica Gral. Cesar Díaz 1657 DOMAČA ZABAVA.
V	NEDELJO 20. OKTOBRA bo velika PRIREDITEV za "Slovenski list" v ulici Alsina 2832.
V	NEDELJO 1. DECEMBRA, katerega dne praznujemo "Izseljenski dan' in "Zedinjenje" se bo vršila proslava teh dveh dnevov tudi v ulici Alsina 2832.
SOKOL DOCK SUD - BOCA POSTAVI KRALJU ALEKSANDRU SPOMINSKO PLOŠČO
Ob priliki obletnice tragične smrti kralja Aleksandra Zedinitelja, mu to Sokol Dock Sud-Boca odkril, v nedeljo 13. okt. ob 10.30 uri dop. v Pantheonu "Jugosl. društva vzajemne pomoči", spominsko ploščo.
Sokol Dock Sud-Boca prosi vsa jugoslovanska društva in izseljence, da se tega odkritja v obilnem številu vdeleže.
prireditev gospodar. podp.
društva v villi devoto
V nedeljo se je vršila pi-ireditev Gosp. podp. društva Slovencev v ViUi Devoto. Kljub izredno slabemu temenu je bila prireditev dobro °biskana.
Skoro vse točke sporeda te prireditve so bile podane od naraščaja tega društva in reči se mora, da so ®e tudi prav dobro izkazali. Dvospev 'Ptici", ki so ga pele dve deklici, Zasluži pohvalo. Tudi igralci in igralke igre "Bedak Pavlek", so se dobro odrezali, Žal le, da ni bil nekoliko bolj razsvetljen oder, ko se je dejanje vršilo v gozdu. . Maske so bile dobre, le beračica >le bila veliko premlada.
Prireditev "Slovenskega krožka" v Montevideu
V nedeljo 22. sept. se bo vršila v dvorani bivšega "Centro Asturiano", ulica Cerrito 184 v Montevideu, velika
Spomladanska prireditev
s sledečim sporedom:
1.	Koračnica, igra godba "Slov. Krožka".
2.	Nagovor predsednika društva.
3.	a) F. Ferjančič: Sijaj, sončice; b) Jos. Klemenčič: O j, poglejte
ptičke; poje mešani zbor.
4.	Vicente Medina: Cuentame viajero ; deklamira Lila Plesničar.
5.	a) Emil Adamič: Fantu;
b) Vasilij Mirk: Katrica; poje mešani zbor.
6.	1. Gerbič: Slov. narodne pesmi; izvaja na klavirju Albina Vrabl.
7.	Deklamacije šolskih otrok.
8.	"POGODBA", burka s petjem v dveh dejanjih.
Po sporedu ples in prosta zabava. Vstopnina: Moški $ 0.50; ženske $ 0.25.
Začetek ob 4 uri poopldne. K obilni udeležbi vabi
ODBOR

"Slovenska Krajina"
VABI
na svojo PRVO KULTURNO PRIREDITEV, katera se bo vršila v soboto 28. SEPTEMBRA ob 20.30 v salonu "Cosmos-bar", ulica Fac. Quiroga 1465 na Dock Sudu.
Spored:
1- Burka v dveh dejanjih:
f -HačI-MAtl?! ADiiAiTi | S]	83™) tú .'I ,U
Trije t i č k i
RAZDELITEV VLOG :
Gostilničar Jarm............Martin Knsrte»
Spela, njegova žena............Angela Seruga
Krojač Iglač..................Jože Gelt
Urar Zaje..................Marti.i Ojorek
Piskrovez Strmencelj............Joža Ivanič
SodrLk................Adalbert Preininger
Peter, sodni sluga..............Jožko Ivanič
Stražnik..................Ivan Balazič
2. Zbor zapoje nekaj pesmic. 3- Žrebanje z lepimi dobitki. 4. Šaljiva pošta.
Po končanem sporedu prosta zabava in ples do jutra. VSTOPNINA: za moške $ 1.—; za ženske $ 0.50. članice prosto. Ne zamudite prilike gde boste se nasmejali do srca. Vas vljudno vabi
ODBOR
Prireditev
Jugoslovanska Komisija F.O.A.-R.E. bo priredila drugo veliko zabavo dne 28. septembra ob 9 uri zvečer, v dvorani XX de Setiembre, ulica Alsina 2832; na kateri bodo sodelovala sledeča društva: Sokol Buenos Aires I., Sokol Dock Sud-Boca, Ljudski Oder, Jugoslovanski demokratski Klub, Ivan Cankar in sloviti Kubikov zbor.
Čisti dobiček te prireditve je namenjen v pomoč bivšim jugoslovanskim prostovoljcem, ki so se borili v Španiji in se sedaj nahajajo v Franciji.
Od prve prireditve je bilo odposlano, potom B. Holandés, denarno nakazilo sledečim: 'Srečku Mermo-lja, frankov 400; Henriku Žnidaršič, frankov 400; Pašku Mrduljaš, frankov 400 in Petru Depčevič, frankov 400. 178.40 frankov pa na naslov Cuartier C. baraca 47, Camp. Du Vernet Ariége, Francija.
Tajnik Anton Kovačevič.
Domača zabava
"Slovenski Dom" bo priredil dne 22. SEPTEMBRA t. 1. lepo domačo zabavo, na kateri se bo podalo igro "STARINARICA". Ta dan bo zopet nastopil poleg mešanega zbora tudi mladinski zbor, ki se je že tako zelo prikupil našemu občinstvu. Mladinski zbor bo zapel sledeče pesmi: "Oglar", "Dekle moja" in "Venček narodnih", kar pomeni, da pač dobro napreduje.
Po sporedu bo prosta zabava in ples.
Ker je slovenski orkester "Istra" zaposlen ta dan drugod, bo pri tej domači zabavi igral "češki" orkester.
Rojaki in rojakinje! Posetite v velikem številu to domačo zabavo, kjer se boste počutili kakor doma in boste deležni obilnega razvedrila in užitka.
Opis igre Starinarica
Hiša doktorja Dolnika je pravi muzej. Nakopičenih je v njej kar cela skladnica starinskih reči. Dol-nik, z ženo Amalijo, imata pod pokroviteljstvom šestnajstletno nečakinjo Slavko. Živahno dekle, ki sanjari med vso to šaro o romantičnem življenju in ljubezni. Vedoč, da bi ji stric gotovo delal zapreke zamolči celo teti, da ima ljubčka in tako tuhta kako bi se mogla ž njim skrivaj sestati.
Dogovorila sta se, da ji 011 za izgovor pošlje kot na ogled zlati nakit in po istem slugi mu bo pa ona sporočila, če je sama. In res je zgle-dalo, da bo šlo vse po sreči; stric je odšel k nekemu bolniku in teta se mudi na vrtu.
Pa je že tako, da človek obrača a Bog obrne. Stric Dolnik se namreč vrne pred časom in zagleda na mizi nakit katerega spozna za istega, ki ga je njegovi ženi, predno se je z njim poročila podaril njen bivši oboževalec. Takoj je ogenj v strehi! Ljubosumje in zmešnjava. K sreči se pa stvar razjasni in v največje veselje Slavkino srečno konča.
Načelnik
(I
"Slovenski Dom"
bo priredil v NEDELJO 22. SEPTEMBRA
ob 5 uri popoldne, v svojih prostorih, Gral. César Díaz 1657 s sledečim sporedom:
DOMAČO ZABAVO
1)	Fr. Ferjančič: VENČEK NARODNIH; meš. zbor.
2)	N. N.: OGLJAR; mladinski zbor.
Nato se bo vršila igra enodejanka:
STARINARICA "
OSEBE:
Dolnik, zdravnik............Ivan Berginc
Amalija, njegova žena..........Irena Jekše
Slavka, nečakinja............Vida Kjuder
Belec, pravnik................Emil Lozej
Mrak, sluga............ • • Mirko Pel j han
Kmetica..................Fani Lakner
„ ................ Erna Paškulin
-u,-
PO SPOREDU PROSTA ZABAVA IN PLES DO 11 URE
SVIRA "ČEŠKI ORKESTER"
Vse rojake in rojakinje vljudno vabi
ODBOR
Naša mlada dekleta s Paternala, ki se bodo predstavila občinstvu na prireditvi •	"Slovenskega doma"
Listnica uredništva
J. T., Buenos Aires. — Prejeli prepozno, ko je bil že v tisku članek o istem vprašanju.
Dopisnikom. _ Prijatelji dopisniki, na delo! Slovenski list bi rad objavljal dopise iz vseh krajev Argentine, in Južne Amerike sploh, kjer žive naši izseljenci. Sporočite, kako se kaj imate, kako je z vašimi organizacijami, kako je z delom in zaslužkom, kako vpliva evropska vojna na razmere v vašem kraju. Uredništvo vam bo hvaležno za taka poročila.
SPREJEMANJE NAROČNIN ZA SLOVENSKI LIST
Po sklepu odbora S. D. in konsorci-ja, določen je za pobiranje naročnin in denarja za oglase, dosedanji pobiralec Josip Zlobec.
Poleg omenjenemu pa se zamore plačati naročnino in druge prispevke za Slov. list tudi še Josipu Šva-gelj, Francu Lakner na Banki Ger-maniki, Andreju Škrbcu na Banki Holandés ter Janezu Hladniku, izseljenskemu duhovniku.
; mm ssbk :JSBS
Premestitev pisarne Kr. poslaništva
S 28. avgustom so bili uradi Kr. jugoslovanskega poslaništva premeščeni iz ulice Charcas na Avda. de Mayo 1370/III. sobe št. 7 do 12.
U. T. (Rivadavia) 37 - 4551.
V teh prostoris se torej od 28. avgusta dalje sprejema stranke, kar naj izseljenci vzamejo na znanje.
Uradni sedež poslaništva bo še nadalje v ulici Charcas, samo pisarne in uradi za sprejemanje strank bodo premeščeni v avenido de Mayo.
Sp ■
I
s» ■
"SLOVENSKI DOM"
| Gral. César Díaz 1657 — U. T. 59 (Paternal) 3667 — Buenos Aires
PROSTORI: odprti za članstvo vsak dan od 7. ure zvečer naprej, ob nedeljah in praznikih pa ves dan.
PEVSKE VAJE: vsak petek in nedeljo.
DRUŠTVO PRIREJA: domače zabave in večje kulturne prireditve ter nastopajo zbori in solisti od časa do časa na jugoslovanski radio-uri.	! ¡
DRUŠTVO RAZPOLAGA: s kakimi 900 knjigami ter se prečita letno okrog štiristo.
DRUŠTVO RAZPOLAGA: s krogljiščem ter drugimi igrami za moške, ženske in otroke.
POSTANI ČLAN tudi ti ter sodeluj in poslužuj se v društvu onega, za kar čutiš največ veselja!
I
ss
V
s?
V
¡J5
V
35
V
«S i
1 »
V
s?
B
i Ü

I a
&®o-»>>,' mm mm msm
ovenci
doma
PRIMORSKE VESTI
STARI BOLAFFIO UMRL
(Spomini na uglednega Ajdovca -Žida)
Jakob Bolaffio, čigar spominu veljajo te vrstice, je bil dolgo dobo let ajdovski podžupan in kot tak je zastoj al občino skoro pri vsaki cesarski slavnosti. Ker je bil Jud, ga je občinski odbor s posebnim veseljem določil za svojega zastopnika pri cesarskih mašah.
Na svoje ajdovsko poreklo je bil stari Bolaffio zelo ponosen. Večkrat je poredno rekel: "Mi Ajdovci smo fejst fantje, samo lump, kdor nas hvali!" Rad in šaljivo je pripovedoval, kako je z Ajdovci igral kvarte, z njimi prepeval podoknice in se ženil itd. Ajdovski župnik bi pa znal povedati, koliko je Bolaffio daroval njemu za najbolj potrebne v fari.
Bil je Italijan stari Bolaffio, a Slovencem zelo pravičen. Ni odobraval raznih ukrepov proti nam in je z zanimanjem sledil našemu gospodarskemu in kulturnemu gibanju. Na nekatere naše liste kot na "Gospodarski list", je bil naročen, druge je kupoval; ko smo jih izgubili, se je z nami vred hudoval. Ko smo ustanovili "Gor. Mohorjevo družbo", ga je nekdo podražil, če ne bi pristopil kot ustanovni član in plačal 100 lir enkrat za vselej. Smehljaje se je odgovoril, da bi že plačal 100 lir, a da ga moramo oprostiti tistega očenaša, ki naj ga vsak ustanovni član zmoli v stolnici pred podobo sv. Mohorja in Fortunata.
Bolaffio je bil glavni zastopnik Jadranske zavarovalne družbe (So-cietá Adriatica di Sicuritá) v Gorici in je na tem mestu našim kmetom mnogo pomagal. Bil je pošten in je raje oškodoval zavarovalnicp kot oškodovanca. Marsikje je zaprl eno oko, zlasti v letih, ko so hiše gorele po vrsti. Rekel je: "Jaz teh ljudi ne bom sodil, saj jih bo Bog! Zavarovalnica pa je bogata."
Kot smo že povedali, je bil Bolaffio Jud, toda pravoveren Jud. Vsako soboto je šel v sinagogo in je bil tudi v židovskem cerkvenem odboru v Gorici. Nasproti drugim veroizpovedim je bil strpen. Značilen je zanj primer, ki se je pripetil pred kakimi 30 leti. V Podragi pri Vipavi se je nekdo nekoliko skregal z g. župnikom in sklenil, da prestopi v drugo vero, in sicer v židovsko. Poslal je tozadevno pismo židovski cerkveni občini v Trst. Tega je odstopila goriški cerkveni občini, ki ga je izročila g. Bolaffiu, ki je kujajoče-mu se katoliškemu verniku takole pisal: "Dragi gospod! Prejeli smo
pismo, ki ste ga poslali naši občini v Trst. Če vam je kaj za vero, potem ostanite v svoji, ki je dobra; če Vam pa za vero ni mar, potem Vas tudi mi ne maramo."
Pri Legiši poleg "Zlatega jelena" v Gorici, kjer je po vojni bival, je kupil vsak dan koruzni kruh, potem pa prišel v kavarno in tam pripovedoval svoje doživljaje. Še na stara leta je rad kvartal, posebno taro-kiral in enkrat mi je pravil, da je prejšnji dan igral s trojico svojih prijateljev in vsi štirje skupaj so imeli 329 let. On je bil najmlajši in jih je zato tudi obral, in sicer za celih 162 stotink.
Ob priliki sem ga vprašal, če se bo tudi on preselil v židovsko Palestino? "Ma kej ste neumen, če bomo sami židje vkup, koga pej bomo sle-parili?", me je nagajivo zavrnil po vipavsko.
Ko so izšli protižidovski zakoni, je bil globoko užaljen. Kar obolel je, ljudi se je izogibal, v kavarno pa itak ni smel, ker je bilo nezaželje-no. Najhuje ga je pa zadelo, ko je moral odpustiti svojo dolgoletno slovensko služkinjo, ker Židje v Italiji ne smejo imeti slug arijske krvi. Svetoval sem mu, naj vloži prošnjo in mu bodo gotovo pustili služkinjo, ker jo ima že dolgo in ima sam že 80 let. "Jaz nisem nikdar nikogar prosil za uslugo, tudi sedaj ne bom!" mi je užaljeno odvrnil.
Potem ga več mesecev nisem videl, pred kratkim sem pa zvedel, da je že pred časom umrl.
Zapustil nas je poštenjak!
Dr. Nicolás Martin
ODVETNIK
ZA TRGOVSKE ZADEVE
Posvetovanje za naročnike Slovenskega lista brezplačno.
ARENALES 1361
U. T. 41-3520, Buenos Aires
POBEGNILA OD DOMA
Idrija. — Od doma je neznano kam odšla 10-letna Marica Vončino-va, hči rudarja. Sumijo, da je pobegnila z neko cirkuško družino, ki se je pred dnevi mudila v našem mestu. Dosedanja poizvedovanja za njo so bila brezuspešna, vendar domači upajo, da se bo končno le vrnila domov.
SMRTNA KOSA NA PRIMORSKEM
V Ilirski Bistrici je 11. maja zjutraj umrla zadeta od kapi Hodnik Luiza, rojena Bizalj, po domače Ho-dnikovka. Svoj čas je službovala v sosednjem Trnovem kot učiteljici, in je bila daleč naokrog znana kot dobra gospodinja, prijazna, zlasti pa naklonjena revežem. Pogreb je bil 12. maja popoldne ob številni udeležbi Bistričanov in okoličanov.
Idrija, junija 1940. — Te dni je po dolgi in mučni zavratni bolezni umrla v najlepših dekliških letih Mara Lapajnetova, hči Ferdinanda, rudarja iz Novega Marofa. Tovariši-ce so ji priredile lep pogreb. Naj v miru počiva!
NOVI DOKTORJI
Na vseučilišču v Padovi so bili za doktorje prava proglašeni naslednji naši rojaki, ki so tam dokončali svoje visokošolske študije: Stanko Soban iz Lokavca pri Ajdovščini, Jakob Kandut iz Ukev pod Sv. Višar-jami, Bogomil Vičič iz Ilir. Bistrice.
SUIVOVICA ŽGANJE
PELINKOVEC VERMUT
Zlatko Badel
Avenida Maipú 3146-50 Olivos F.C.C.A. U. T. Olivos (741) -1304
in po sveto
Mladim doktorjem prav iskreno čestitamo !
PREZGODNJI GROB
V Kobaridu je v sredo dne 19. junija zvečer nenadoma izdihnila svojo mlado dušo gdč. Vida Uršič iz znane Jeromove hiše. Dobra mladenka, ki je štela komaj 25 pomladi, je bila zadnje dni sicer nekoliko potrta, vendar nihče ni slutil kaj hujšega, saj je še deset minut pred smrtjo prevajala očetu nekaj iz italijanščine. Njena nepredvidena smrt je bridko odjeknila v vsej župniji, ker so veselo Vido imeli vsi radi. Njen pogreb v petek popoldne je bil zato nad vse lep, veličasten. Sovrst-nice — in prihitele so tudi mladenke visoko izpod Krna — so obsule njeno krsto z venci in s cvetjem ter so jo v velikem številu spremljale na zadnji poti. Blago, pošteno dekle, počivaj v miru, preizkušeni družini pa naše sožalje!
DEKLICA UTONILA V NARASLI VRTOJBICI
Zadnjo sredo, 26. junija, predpol-dne je desetletni Cvetko Krajnik iz Šempetra pri Gorici v spodnjem koncu vasi ob cesti, ki gre proti Vrtojbi, nakladal na bregu narasle Vr-tojbice pesek v samokolnico. Na nasprotnem bregu ozke struge je prišla k potoku njegova sedemletna sestrica Ana Marija. Zaradi dežja je bila zemlja zmehčana in opolžka, nesrečnemu otroku se je zdrsnilo in padel je v razdivjano vodo. Ko .je korajžni Cvetko zapazil sestrino nesrečo, je takoj planil v vodo, da bi jo rešil. Njegove moči pa niso bile zadostne, hkrati sta se oba potaplja-lia. V tem hipu je prišel mimo sosed z Vogrskega. Slišal je obupne klice in spoznal grozno nevarnost,. Brez oklevanja je skočil v vodo na pomoč. Kljub vsemu prizadevanju se mu pa žal ni posrečilo rešiti obeh. ampak samo fantka, ubogo punčko so našli in potegnili na suho šele drugo jutro. Huda nesreča je pretresla vso vas, ki toplo sočustvuje s težko prizadetimi starši.
NASLEDNIK MSGR, A. BERLOTA V GORIŠKEM STOLNEM KAPITLJU
Naslednik msgr. eBrlota v goriškem stolnem kapitlju je postal msgr. dr. I. Butto. Mesto mu je podelil v sporazumu s stolnim kapit-ijem goriški nadškog msgr. Margot-ti. Novi stolni kanonik je doma v
Naznanilo!
Rojakom sporočam, da sem Buenos Aires prevzela RESTAVRACIJO na Chacspiti, v kateri imam na razpolago vedno sveže pivo, najboljša vina in vedno svežo domačo hrano. Na razpolago je tudi lepo urejeno zimsko KEGLJIŠČE.
Za obilen obisk se priporoča MARIJA SANCIN
Jorge Newberry 3372
Krojačnica
Kjer se izdeluje obleke po najnovejši modi in zmernih cenah.
Rojakom se priporoča
MARTIN TURK
| 24 de Noviembre 1915 - Bs. Aires
»> mr.m 1
I Dr. Enrique Daniel i
I Dauga l
Zobozdravnik
§ od Asistencie Publike
C. M. Box	I
f. Vsak dan od 2 do 7 ure pop. ¿ $ Fco. Lacroze 3708, Chacarita § Buenos Aires	a
SčiKa jai	11—uriw i—«n—11 'Wf>ri7<
videmski nadškofiji. V Gorico je prišel iz Sicilije, kjer je upravljal neko majhno škofijo. Poklical ga je nadškof Margotti, ki ga je imenoval za ravnatelja centralnega bogoslovnega semenišča. Msgr. Butto je tudi papežev hišni prelat in je bil že častni kanonik goriškega kapitlja. Uživa veliko zaupanje svojega nadškofa in ima tudi pri civilnih oblasteh velik ugled.
O BOMBARDIRANJU TRSTA IN DRUGIH KRAJEV
Številni listi so poročali, da so angleški bombniki pred časom napadli in poškodovali Trst, Tržič, razne kraje in postojanke.na Krasu in tudi novo elektrarno v Plavali, katero so baje uničili. Ta poročila pa niso točna. Do sedaj je bil v naših krajih izveden napad na Margero, predmestje Benetk, kar je bilo tudi uradno javljeno. Elektrarna v Plavali, ki je, kakor smo jo pred kratkim opisali, v celoti vklesana v pobočje ajbskega hriba, bo v kratkem začela z obratovanjem.
LOG POD MANGARTOM
V 64 letu starosti je umrla dobra mati Amalija Mladič. Poročena je bila z Rihardom Mladičem, ki je pred nekaj leti umrl v Ameriki. Kljub temu, da je bil njen mož dolgo let odsoten, je skrbno vzgojila svojo družino. Ena izmed hčerk gospodinji v znani gostilni pri Martinu v Srednjem Logu. Blagi pokojnici naj sveti večna luč, žalujočim ostalim naše iskreno sožalje!
VOJNA ZAHTEVA ŽRTEV
Od 1. julija ne kuhamo več kave in jemo kruh iz enotne moke. Tudi tobak in razni tobačni izdelki so se podražili. Vse te neprijetnosti pa prenašajo ljudje brez nevolje, ker vedo, da vojna zahteva žrtev.
NESREČA
45 letna Katarina Bremec iz Lo-kovca nad Čepovanom je delala pri nekem posestniku v Štandrežu pri Gorici. Po večerji je odšla na domači skedenj k počitku. Zaradi teme je stopila v prazno in padla v spodaj ležeči hlev. Poklicati je bilo treba "Zeleni križ", ki jo je prepeljal v goriško bolnišnico. Zdravnik je ugotovil, da se je ranila na tilniku in pretresla možgane. Njeno stanje je zelo nevarno.
Slov. Babica
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389
Aleksander Stoka
STAVBENO TEHNIŠKO PODJETJE
Se priporoča našim rojakom. ALVAREZ THOMAS 1035 U. T. 54 - 2756 Buenos Aires
linami—» umni i* ifiw~Ti'm-inr"ir--Tiniririri
AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k
KOROŠKI DROBIŽ
Zaradi številnih vpolclicev mož in fantov je prešlo glavno breme slovenskega kulturnega udejstvovanja na Koroškem na žene in dekleta. Kaže, da se bodo dekleta obnesla zlasti v narodno najbolj ogroženih krajih. Kakor posnemamo iz "Koroškega Slovenca" so občni zbori slovenskih kulturnih društev na Brdu pri Šmo-horju in v Šmihelu pri Pliberku, naslednjo nedeljo pa v Št. Tomažu nad Celovcem in v Št. Petru na Vaši-njah nad vse lepo uspeli. Vsi ti občni zbori so bili povezani z materinskimi proslavami z bolj ali manj pestrim sporedom. Na Brdu je bil hkrati tudi občni zbor za slov. društvo v Melvičah. Spored je bil izpolnjen z deklamacijami in petjem, poleg tega je govoril tudi zastopnik prosvetne centrale. Drugod so bili na sporedu tudi krajši prizori ter
nastopi tamburašev in tamburašic.
*
V	Bilčovsu je bila materinska proslava, pri kateri so sodelovali predvsem otroci. Tudi v Svečah je bila lepa materinska proslava, na kateri so nastopali slovenski otroci in se z ljubkimi deklamacijami poklonili
slovenskim materam.
*
Zadnji teden v maju je prišlo na Koroško 270 otrok iz Bavarske. Za več tednov bodo nastanjeni pri zasebnih družinah. Istočasno odhaja na letovanje 253 koroških otrok t
razne kraje Nemčije.
*
Dne 6. maja je bilo na južnem Koroškem otvorjenih 80 otroških vrtcev, ki jih vodijo nemške učiteljice.
*
Policija je dognala, da sta mizarskega pomočnika Franca Urbančka, ki so ga našli v Beli mrtvega, umorila njegova žena'in njen ljubček. 20. aprila je Urbančkova žena naročila svojemu možu, naj ji pomaga prinesti vrečo krompirja, ki ga je kupila onstran Bele. Ko je mož nosil krompir, ga je iz zasede napadel ljubček njene žene, nakar sta ga skupno vrgla v Belo in ga držala tako dolgo pod vodo, da je utonil.
Oba zločinca čaka teška kazen. *
V	Spodnji Kneži je umrl v starosti 72 let Lukež Dobrovnik. Mož je bil znana dobričina in lep značaj, kar je dokazal tudi s svojim narodnim zadržanjem.
*
V	Vogrčah so pokopali nekdanjega predsednika Slov. prosvetnega društva Toneta Grosa. Pokojnik je bil zelo dober pevec in je dolga leta sodeloval pri slovenskem pevskem društvu. Dosegel je 41 let in zapušča ženo ter dva nedorasla otroka.
Slovenski stavbenik
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363
Vila Devoto TJ. T. 50 - 0277
Dr. A. GODEL
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO
Že- ake bolezni, bolezn" maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične
bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANGALLO 1542
VESTI IZ JUGOSLAVIJE Desetletnica trboveljskega slavčka
Trboveljski slavečke je praznoval «voj desetletni jubilej, ki je bil združen s prvovrstnim koncertom. Da, i-ad priznavam, ni čas in ne razpoloženje za koncertne prireditve, vendar ne moremo mimo tega važnega jubileja. Neizmerno velike so zasluge Trboveljskega slavčka za razvoj naše mladinske pesmi. Saj je ravno pe zaslugi Slavčka nastal v zadnjih desetih letih naravnost revolucionaren preobrat v naši mladinski glasbeni literaturi.
Slovenci smo in bi ne bili Slovenci. če bi tudi Trboveljski slavček ne imel svojih nasprotnikov in rovar-jev. Ima jih celo na vodilnih mestih, "toda Slavček gre pogumno svojo Pot, vedno naprej in navzgor! Utrl R1 je pot in osvojil srca občinstva «oma in v tujini. Kot vzgojitelja in ljubitelja lepe slovenske pesmi me ^elo zanima veliko delo, ki ga vrši «lavček, in ker sem prav te dni imel Priliko govoriti s pevovodjo Šuligo-.lem, ki je ustanovitelj in duša zbo-ra, mi je na prošnjo podal naslednje
Podatke:
v Trboveljski slavček je doslej na-»tudiral in izvajal 129 glasbenih del 67 skladateljev. Koncertiral je v 61 testih, trgih in vaseh po Jugoslaviji ter v ll mestih v inozemstvu Wmpno 72 krajih). Bil je na Češkem in Slovaškem, v Nemčiji (bivši Avstriji) in Bolgariji. Izvedel je 134 ^ečernih koncertov, 67 matinej za •olsko mladino in 11 radijskih kontov; skupno je bilo 212 javnih Koncertnih nastopov. V tem številu P» niso šteta številna sodelovanja W nacionalnih in dobrodelnih priselitvah. Razen tega je zbor pel pri ^ašah v 14 krajih v Sloveniji v 4 lKven Slovenije in v 2 mestih v ino-f6mstvu (skupaj v 20 krajih). Izva-Jane skladbe so bile porazdelje v 42 Programskih kombinacij. Skupno je "do izvajanih na podlagi prosrram-dokazov 3728 točk, tako da pri-:'e na en koncert približno 17 točk. " * podlagi koncertnih obračunov je Prisostvovalo koncertom in matine-skupno 117 tisoč ljudi (7P.500) večernih koncertih in 43.500 na ^atinejeh). Zbor je napravil 19.400 m železniške vožnje. Ako prišteje-^° k tej še vožnje po morju s par-J^.in avtobusne vožnje, dobimo *tevilko 20 tisoč kilometrov. Samo * železniške vožnje je bilo izdanih 1W.623 din. za parniške vožnje 2622
din. V socialne namene je bilo izda-rih okoli 190.000 din. Zbor je naročil tudi ogromno število novih skladb, ker jih v početku ustanovitve sploh ni imel za izvajanje. S skladbami je tudi zalagal številne mladinske zbore v Jugoslaviji, v Ameriki, na Nizozemskem in v Franciji ter je pošiljal skladbe tudi dru-■jorodnim mladinskim zborom, zlasti v Bolgarijo, ki so jih tudi izvajali. Tem zborom je vedno dajal tudi razna organizatorična in metodična navodila.
Ali je samo k tem podatkom potrebno še kaj pripomb in reklame? Mislim, da m-ora biti ves naš narod ponosen na tako kulturno organizacijo in da jo mora sleherni podpirati po svojih močeh.
—ini.
s krmo, raznim orodjem in živili. Po- f\ npv;irnníití 7íl fttm-leg tega je se zgorelo tudi mnogo ^ ut taiuuou ílí.i vjhu drv.
ZAGONETEN STREL V LOVCA
V Vuhredu je šel 44-letni Ivan Potočnik na lov na srnjake za Petra Mravljaka. Ko je hodil že eno uro iz Vuhreda, je počil strel z Borovni-kovega hriba in mu prebil lica. Moral je v slovenjegraško bolnišnico.
DEKLETCE JE UTONILO V VODNJAKU
V Hrušici pod Gorjanci se je i-grala pri nekem vodnjaku 4-letna hčerka posestnika Ambrožiča. Otrok se je sklonil nad vodnjakovo nezavarovano odprtino in strmoglavil v vodnjak, kjer je utonil. Trupelce so vaščani g hudo muko spravili iz globokega vodnjaka.
SAMOMOR ZARADI SINČKOVE SMRTI
Nedavno so našli neznano utopljenko ob desnem dravskem bregu v bližini šempetrskega otoka pri Mariboru. Zdaj so ugotovili njeno ime na podlagi izjave njenih staršev. Gre za 36-letno posestnikovo hčer Marijo Oslovnikovo iz Dravograda. Bila je dalje časa bolna. Razen tega je bil nedavno konj brcnil njenega 6-letnega sinčka Ivana tako hudo, da je za posledicami umrl. Smrt ljubljenega sinčka jo je tako pretresla, da se je odločila za smrt.
ke v Jugoslaviji
SAMOMOR SLOVENCA V ZAGREBU
V nedavni noči si je v Zagrebu vzel življenje Slovenec Rado Žakej, 32 let stari delavec iz Marijinega dvora pri Ratečah in sicer se je vle-gel na tračnice, da so mu kolesa potniškega vlaka odrezala glavo. Bil je pri priči mrtev. V poslovilnem pismu je navedel, da se je odločil za samomor zaradi nesrečne ljubezni.
SAMOMOR SLOVENKE V ZAGREBU
Nedavno so našli v rokavu Save pri Žitnjaku truplo neznane utopljenke. Policiji se je posrečilo dognati, da je utopljenka 35-letna služkinja Terezija Romihova, po rodu iz Slovenije.
fli».
za avtobusne 7433 din, za tram-
*\iske pa 2291 din. Skupno za vse °®nje je bilo izdanih 221.969 din. "kupni brutto-inkaso vseh kontov in prireditev maša 603.000
SMRTNA NESREČA
Nedavno so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 60-letnega delavca Jožeta Lazanskega iz Križ pri Tržiču. Zaposljen je bil v gramozni jami, pa se je odtrgal plaz zemlje in ga zasul. Lazanskega so šele po daljšem trudu odkopali nezavestnega. Dobil je hude notranje poškodbe, za katerimi je v bolnišnici umrl.
PONAREJENI 500 DINARSKI BANKOVCI
Ponarejeni 500 dinarski bankovci so se pojavili v Slovenskih goricah. Bankovci se razlikujejo od pravih v toliko, da so zamazani in iz tršega papirja.
Na obmejne gore v Jugoslaviji se more le z izkaznico SPD
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU!
DVA UTOPLJENCA
V Cerkniškem jezeru so pred dnevi našli truplo neznanega, okrog 35 do 40 let starega utopljenca.
Iz Savinje blizu Laškega pa so potegnili iz vode truplo okrog 45 let starega utopljenca, Imeni obeh utopljencev sta neznani.
j o t o g r a f i j a
U MODERNA"
VELIK POPUST PRI
FOTOGRAFIRANJU pozabite
foto "la moderna"
S. SASLAVSKY SAN MARTIN 2579 telefon: 59-0522 - Bs. Aires
POŽAR PRI PTUJU
Te dni je nastal požar v gospodarskem poslopju posestnika Ivana ilunde v Gorišnici pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Ogenj je uničil poslopje
Veliki zavod
"RAMOS MEJIA"
Venereas
Ugodna prilika
JISALNE in ŠIVALNE STROJA RADIO APARATE, KU-in PEČI na petrolejski PUn DVOKOLESA, DRAGU-J1«. KALEFONE, PORCELA-Snr!T0 in ALUMINJSKO PO-¡?.dO i. t. d. dobite lahko po 1 °eni kakor v trgovini na mesečne obroke. Obrnite se pismeno na: 8A*>,! AGENTURA",
Bb A ° 299> ofic> 358' •J A«. — ali pa po telefonu na
Retiro - 1637, od 9—12 h.
ANALIZE urina brezplačno. Analice krvi.
Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpa-
dunje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operar
cije in bolečin. 8POLNA SIBKOST: Hitra regeneracija
po prof. Cicarolliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba
spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nem-Skem načinu. PLJUČA: KaSelj, šibka pljuča. CUEVA; colitis, razSirjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, UŠESA, vnetje, polipi: brez
operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE S 30.— PLAČEVANJE PO $ 5,— NA TEDEN NaS zavod s svojimi modernimi naprava»-mi in z izvrstnimi SPECIJALISTI Je
edini te vrste v Argentini. _ LečenJ
zajamčeno. — Ugodno tedenska 1n me-! plačevanje.
OD 0—12 OB NEDELJAH OD g—12
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE
V sedanjih razburljivih časih se širijo tudi razne neresnične vesti o nedostopnosti naših planin na nem-ško-jugoslovenski meji. Vse te neresnične vesti so se rodile v glavi ne-planincev, ki le iz doline opazujejo naše gore v daljini ter v. svoji živčni nervozi iščejo primernega gradiva, da morejo razpresti svoje fantazije.
Slovensko planinsko društvo javlja svojim članom, da je dovoljen poset naših gora v vseh predelih na jugoslovansko-nemški meji le če se izkažejo s člansko izkaznico opremljeno z veljavnimi potrdili za letošnje leto. Ob meji se planinci ne smejo gibati v večjih skupinah, marveč kot poedinci ali največ do tri osebe skupaj. Kdor nima predpisane izkaznice, se seveda nemore gibati v obmejnem ozemlju ter ga graničarji zavrnejo. Brezvestno pa je, da tako oseba brez legitimacije širi neresnične vesti, da je poset planin sploh zabranjen.
Graničarji vršijo težko in odgovorno službo v naših obmejnih planinah, zato je dolžnost vsakega planinca, da jim pokaže svojo planinsko iskaznico, še preden ga pozove-jo. S tem se olajša grariičarju poslovanje ter izostanejo vse sitnosti, ki jih imajo obmejni organi s nepla-ninci, ki iz nagajivosti ali objestnosti zavlačujejo legitimiranje. Planincem je torej omogočen poset Golice, Kofc, doline Vrat, Planice in Karavank sploh, Bohinjskega kota, Komne, Kamniških planin, Lubnika in Zasavja, enako pa seveda tudi vsega Pohorja. Točne in podrobne informacije o dostopnosti posameznih gorskih predelov nudijo krajevne podružnice Slovenskega planinskega društva.
Ali prete našim otrokom nesreče? Ali so naši otroci res v nevarnosti? Na to moremo in moramo odgovoriti, da mladini stalno prete velike nesreče. Da je to res, nam potrjujejo n. pr. tale dejstva:
V naši državi umre vsakih pet minut po en otrok. Od sto živorojenih otrok jih 20 umre v prvem letu življenja, nadaljnih 20 pa pred dosego desetega leta. Pred 20. letom, torej pred doraslo dobo umre skoro polovica rojenih otrok. Med tisoč umrlimi ljudmi je dojenčkov v prvem letu življenja 265, v drugem in tretjem letu še 120, do konca desetega leta pa vseh skupaj 456. Skoro polovica vseh smrtnih slučajev odpade torej na otroke do 10. leta. Vložiti bo treba mnogo truda in dela, da se bo to število zmanjšalo vsaj za polovico in se tako približalo normalnemu številu smrtnih slučajev med otroci pri naprednih narodih. Ako bi se nam to posrečilo, bi rešili letno 40—50.000 otrok. V desetih letih „ bi to število naraslo na pol milijona, v dvajsetih letih bi doseglo milijon življenj.
Poleg živorojenih otrok pa se nam rode tudi mrtvorojeni. V šestnajstih letih od 1. 1920. — 1. 1936. je bilo v naši državi mrtvorojenih otrok 87.775 ali letno preko 5.000. Kot izgubo na prebivalstvu moramo dalje računati tudi one otroke, ki se niso rodili, bili pa so na potu v življenje. To so tisoči in tisoči splavov, po večini umetnih, torej nedovoljenih iti kaznivih splavov. Njih število se seveda ne da točno ugotoviti, saj se v najčeščih primerih izvajajo ta žalostna dejanja tajno in nam postanejo očiti le najtežji slučaji in to navadno takrat, kadar postane žrtev tudi mati.
Velike izgube utrpimo dalje z umiranjem mladih mater. Samo 1. 1934 je umrlo preko 20.000 žena mlajših ko 40 let. Od tega števila jih je na porodu umrlo 2.208, najpogosteje pri prvem porodu.
Kje so vzroki teh velikih izgub? Vzroki se nizajo od dedne obremenjenosti, alkoholizma, preko neracionalne nege in nezadostne prehrane do pomanjkljive izobrazbe najširših slojev, nehigienskih razmer, pomanjkanja zdravniške pomoči, siromaštva družin itd. Tudi mi moramo žal razumeti upadanje naravnega prirastka, ki bi bil ravno nam tako nujno potreben.
To so izgube, to so same nesreče, ki nam stalno prete v mirni dobi in nam bodo pretile, če jih ne bomo z vso energijo zavrli.
S pojavom vojne v Evropi pa je bilo delo za zaščito otrok postavljeno še pred novo, največjo in najtežjo nalogo: kako obvarovati mladino pred grozotami, ki jih neizbežno prinaša vsaka vojna. Kadar govorimo o vojni in v zvezi s tem o zaščiti mladine, se nam le še povečata spoznanje in zavest, da predstavlja mladina za, vsak narod in vsako dr žavo največjo vrednost, da brez nje ni bodočnoni življenja, da je brez nje vsaka zmaga brez pomena in da
je vsak poražen narod brez mladine dokončno mrtev.
To vrednotenje otroških življenj je postalo toliko večje in močnejše, kolikor popolnejše je postalo spoznanje, da predstavlja današnja moderna vojna totalitarno vojno, v kateri bodo enako prizadeti vsi, tisti, ki bodo na fronti branili postojanke, kakor njih žene v zaledju, ki bodo varovale dom in otroke. Dale-kosežnost posledic si moremo komaj predstavljati. Pri nas sicer neposredne nevarnosti vojne še ni, toda, kadar se vname sosedova hiša, je povsem razumljivo, da prevzame strah pred požarom tudi mejaše. Nihče se med treskom in gromom ne more znebiti misli in občutka, da utegne treščiti morda tudi vanj.
To, kar je bilo včasih bojno polje smrti, je danes življenjska poljana, na kateri stoje domovi in v njih žene in otroci. Včasih je bila največja skrb in muka matere in žene v pričakovanju vesti o sinu in možu. V borbi naroda proti narodu pa ni ne-borcev in tako je tudi sodobna žena in mati postavljena v borbo in zato nič manj kakor vojak izpostavljena vsem nevarnostim vojne.
Pri vseh narodih opažamo zato danes velike napore, da sekar najbolje organizira in izvede pomoč v tejiiajvečji nesreči za človeštvo, v totalitarni vojni. Saj vemo, da so iz nevarnih krajev prevažali in še vedno prevažajo v varnejša zavetja na milijone in milijone otrok. Vsi se pač zavedajo, da sta v pogledu priprav za zaščito otrok in mater za primer vojne brezbrižnost in špekulacija na srečo mnogo večji greh kakor pa pretirana skrbnost in da je bolje biti vedno pripravljen kakor enkrat iznenaden.
Z olajšanjem lahko ugotovimo, da smo v tem pogledu tudi pri nas že marsikaj napravili. Unija za zašči-too trok je zastavila vse svoje sile v smislu gesla letošnjih otroških dni. Toda še vedno ni storjeno dovolj. Pri nobenem podrobnem delu unije se ni pokazala tako živo neizpodbitna resnica, da je potrebno pri reševanju tega mladinsko zaščitnega vprašanja sodelovanja naroda kot celote, vseh ustanov in poedin-cev brez razlike. Tu se ne dajo dosegati uspehi z miloščino in usmiljenjem. Tu velja in obvelja samo eno načelo: vsak mora dati vse, kar največ more.
Letošnje geslo otroških dni naravnost presenetljivo spaja naloge zaščite mater in otrok v mirnem času z o-nimi v času vojne. Zavedati se moramo, da se moč in odpornost naroda nikakor ne moreta ceniti samo po količini morilne materije, marveč predvsem po zdravih, močnih, krepkih in moralno odpornih ljudeh. Delo za zaščito mladine je zato najlepše in najpomembnejše delo za bodočnost naroda.
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah.
Atelje MARKO RADAU
RESTAVRACIJA
"PRI ŽIVCU"
kjer boste postrežem z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik
EMIL ŽIVEC
Osorio 5085 — La Paternal
Najnovejše blago za leto 1940 SUPERLAN in C AMPER dobite v zalogi v krojačnici
"PRI ZVEZDI"
Ugodno priliko nudim svojim klijentom s plačevanjem na mesečne obroke. — Obiščite me in se boste sami prepričali
Cene nizke. Za obilen obisk se priporoča rojakom
STANISLAV MAURIč TRELLES 2642 U. T. 59-1232
Facundo Quiroga 132o
U. T. 2'2 - 8327 DOCK S U D
ííavarna in pizerija
Razna vina — Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo.
Rojakom se priporoča
PETER FILIPČIČ
WARNES 2101 esq. Garmendia
U. T. 5» - 2295 La Paternal	Bs. Aires
Trgovina čevljev
B E L T R A M
Vsakovrstna izbera čevljev in copat.
Dto. Alvarez 2288 — Paternal
Buenos Aires
ZOBOZDRAVNIKA DRA. S AMOILO VIC
de Falicov in DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723
Nekaj vtisov iz Rusije
Beograjska "Politika" z dne 3. junija je poročala, da je imel direktor zavoda za zunanjo trgoviuo dr. Rudolf Biéanié, ki je- bil Član naše delegaevije za sklenitev trgovinskega sporazuma z Rusijo, v soboto J. junija predavanje o svojih ruskih vtisih v dvorani Delavske zbornice v Zagrebu. Za predavanje je bilo veliko zanimanje in je bilo razprodanih nad 3.000 vstopnic.
Kot prvi vtis je dr. Bičanič omenil prostranost ruske države, ki da pada v oči na vsakem koraku, saj je Sovjetska unija 85krat večja od naše države in 300krat večja od banovine hrvatske. Poedinec se v sovjetski Rusiji precej izgublja in o njem se lahko po rusko reče, da je "ničevo". Kot primer smisla za red in disciplino navaja dr. Bičanič tudi to, da stoje ljudje v dolgih vrstah pred trgovinami, ko čakajo na nakupe.
Kar se nadalje še posebej opaža v Sovjetski uniji, je izjavil dr. Bičanič, je delo, kult dela: "Človek ima zares vtis, da se v Sovjetski uniji ljudje ne zabavajo, kakor na primer pri nas, da bi sedeli v kavarnah in tekmovali v tem, kdo bo popil večjo količino brizgancev, temveč da zares uživajo v delu in da je vsem zabava samo to, kdo bo več naredil. Tempo dela seveda ni tako nagel kakor na primer v Londonu. Parizu ali Ameriki. Vendar nekoliko hitrejši kakor pri nas v Zagrebu".
Javna dela so ogromna. Njih višek predstavlja v Moskvi "sovjetski dvorec", ki je visok 416 metrov in je največja zgradba na svetu. Velika dvorana ima prostora za 20 tisoč, mala pa za 6,000 ljudi.
Dr. Bičanič je nato govoril o zaslužku v Sovjetski Uniji in dejal, da tam nimajo vsi enakih dohodkov. Tako ima na primer sobarica v hotelu od 200 do 300 rubljev plače, direktor tvornice pa do pet ali šest tisoč rubljev. Nekateri umetniki, "artisti Sovjetske unije", zaslužijo celo 20.000 do 30.000 rubljev mesečno. Po uradnem tečaju znaša rubelj v našem denarju 10 din/ toda po kupni moči odgovarja povprečno 2 din. V Rusiji se razmeroma malo potrosi za stanovanje, najv. J 10% od plače. Stanovanje se plačuje po udobnosti in kulturi. Stanovanja so vsa državna in jih daje v najem mestni sovjet. Zato si stanovanja ne morete izbirati po svoji volji. Za naše pojme stanovanja tudi niso udobna. Navadno imajo tri do štiri stanovanja pa en samo kuhinjo. Poedinec, ki to zmore, si sicer sedaj sme zgraditi svojo hišo, toda v njej ne sme oddajati stanovanj drugim.
Glede obleke je v Rusiji še vedno prece j težkoč. Moški so zelo skromno oblečeni, prav tako tudi ženske. V zadnjem času pa se že kažejo prvi' znaki boljšega oblačenja. Med moškimi najbolj pazijo na modo mladi oficirji. Najprej se vam zde vsi ljudje enako oblečeni, čez čas pa že opazite tudi znatne razlike v okusu, zlasti pri ženskah, ki seveda rabijo tudi razna lepotila, kakor puder in šminko.
Hrana pa je v primeri s stanovanjem in obleko zelo dobra. Nekatera hranila so poceni, zelo poceni so tudi zdravila. Zato smo takoj sklenili dogovor glede dobave nekaterih zdravil. Poceni so tudi predmeti široke potrošnje, kakor na primer sol in vžigalice. Vžigalico veljajo tri ko-pejke ali po našem kakih šest par. Sol velja kilogram 11 kopejk, to je
22 par. Kilogram navadnega kruha velja 85 kopejk. polbelega 1 rubelj, belega pa 1.70 rublja. Meso stane 10 do 14 rubljev. Ženski čevlji veljajo 70 rubljev, zelo fini pa tudi 180 rubljev. Poceni je električni tok, zato v Rusiji nikjer ne štedijo z elektriko.
Sovjetski državljani zelo mnogo zapravljajo in nimajo preveč smisla za štednjo, kakor že pred vojno ne. Mnogi kupujejo samo zaradi nakupov, čeprav jim gotove stvari niso potrebne. Štednja se jim ne zdi potrebna, češ da itak lahko vsakdo dobi zaposlitev, za stara leta pa ima zavarovanje.
Zasebnih trgovin seveda ni. Kmetje smejo svoje pridelke prodajati svobodno na svojih trgih, le da so tam za tretjino dražji kakor v državnih trgovinah, toda zato bolj sveži. Na teh kmetskih trgih lahko kupujejo samo premožnejši.
Glede dohodkov velja v Rusiji pravilo, da jih sme vsakdo imeti le za svoje delo. Kdor štedi, si lahko na primer prištedi denar za nakup avtomobila, ne sme pa svojega de-arja vložit v ničesar, kar bi mu prinašalo dobiček. Avtomobil velja 12.000 rubljev, tako zvani "ljudski avtomobil" seveda. Zasebna lastnina je dovoljena, toda samo pod pogojem, da izhaja iz lastnega dela in' štednje, ne pa iz kakih drugih zaslužkov.
To je glavna oznaka sistema, ki po dr. Bičaniču ni komunizem, temveč državni socializem v razvoju, šele v svoji tretji petletki. Dosedanjih 20 let razvoja je premalo, da bi se moglo kaj dokončnega ustvariti.
Dr. Bičanič je nadalje govoril o kolhozih in se o njih zelo pohvalno izrazil. Smatra, da so kolhozi kot kmetska ustanova v celoti uspeli. Seveda pa so bili mogoči v državi, kjer je zemlje na pretek in kjer na primer odpade na vsakega kolhozni-ka do 20 hektarjev zemlje. V vseh krajih sovjetske Rusije seveda ni tako in tam poznajo tudi probleme intenzivnejšega obdelovanja zemlje, ki bi je brez popolne izrabe vseh njenih bogastev ne bilo dovolj.
Z velikim občudovanjem je dr. Bičanič govoril o sovjetski vojski: "V sovjetski Rusiji se posveča ogromna pažnja vojski. Tam se neguje pravi kult vojske. Vsak državljan je pripravljen na obrambo svoje domovine. Moč te vojske pokazu-je, da je izvežbana, disciplinirana in dobro oborožena. Ko se vidi vsa ta moč sovjetske vojske, je dovolj razumljiva zunanja politika Sovjetske unije, prav tako tudi njen ugled v svetu." Glede zunanje politike pa dr. Bičanič misli, da gre Rusija po poti Petra Velikega. Geslo sovjetske Rusije je mir in zaupanje v lastno moč.
"Ko sem se vrnil iz Moskve — je končal dr. Bičanič — so me vsi spraševali ali bi nas Rusija branila, ako bi nas kdo napadel." Dr. Bičanič misli, da so taka vprašanja podobna oni prislovici: "Nas in Rusov je... ", češ da je zelo udobno sedeti in čakati, da bi nas drugi .branili. Pač pa je dobil vtis, da hoče sovjetska Rusija, da bi bila Jugoslavija srečna in močna država, pripravljena, da se brani pred vsako more-bitnostjo...
Besedilo trgovske pogodbe med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo
obrrite se na rojakinjo KADAR IŠČETE SLUŽBE
: Berto Cernič
i DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 3588
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja
pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd.
Rayos X, Análisis
Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI	SUIPACHA 28
Kakor smo že poročali, sta 11. maja t. 1. bivši finančni minister dr. Milorad Djordjevic ter pomočnik ministra za trgovino in industrijo dr. Sava Obradovič podpisala v imenu kraljevine Jugoslavije v Moskvi pogodbo o trgovini, plovbi med kraljevino Jugoslavijo in Zvezo sovjetskih socialnih republik ter dopolnilni protokol k tej uredbi. Ministrski svet je sklenjeno trgovinsko pogodbo med obema državama uzakonil s posebno uredbo, ki jo je izdal na podlagi § 1 uredbe o spremembi obstoječih predpisov ter o izdanju novih in to na predlog ministra za pravosodje, ministra za zunanje zadeve in ministra za trgovino in industrijo.
§ 1. te uredbe določa, da se odobrava pogodba o trgovini, plovbi med kraljevino Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo ter dopolnilni protokol, ki sta bila sklenjena in podpisana v Moskvi 11. maja 1940 in ki se glasita:
Kraljevina Jugoslavija na eni in SSSR na drugi strani, navdahnjeni z željo, da ustvarita trajne pogojf za prijateljsko sodelovanje, za vzpostavitev in razvijanje gospodarskih odnosov med obema državama in njunimi narodi, sta sklenili napra-. viti pogodbo o trgovini in plovbi ter sta za to imenovali svoje pooblaščence. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. kraljevine Jugoslavije, kraljevih namestnikov: dr. Milorad Djordjevič, bivši minister za finance, g. Sava Obradovič, pomočnik ministra za trgovino in industrijo; prezidium vrhovnega sveta SSSR Anastasa Ivanoviča Mikojana, narodnega komisarja za zunanjo trgovino SSSR, ki so se pa po izmenjavi svojih polnomočij, ki so bila izdelana v predpisani obliki, sporazumeli o nižje navedenih uredbah:
1.	Poljedelski in industrijski proizvodi s področja ene od pogodbenih strank in njihov uvoz na področje druge pogodbene stranke se ne bodo obremenjevali z višjimi uvoznimi carinami ali drugimi dajatvami ali davki od tistih, ki se plačujejo pri uvozu sličnih proizvodov katere koli tretje države. Obe stranki se isto-tako strinjata, da druga z drugo zavarujeta režim največjih olajšav v pogledu uvoznih carin in drugih dajatev, ali davkov, ki se plačujejo pri izvozu blaga. Razen tega obe stranki zagotavljata režim največjih olajšav glede načina plačevanja carin, tarifikacije, klasifikacije blaga, tolmačenje carinskih tarif, večjih ca-', rin, eksporta, pretovorjenja in skladiščenja blaga.
2.	Poljedelski in industrijski proizvodi ene od pogodbenih strank, ki se bodo prevažali čez področje ene ali katere tretje države, se pri uvozu na področje druge stranke ne bodo obremenjavali s taksami ali dajatvami, ki bi bile višje od taks, s katerimi bi se obremenile, če bi se uvažale neposredno iz države svojega porekla. Ta uredba se nanaša tako na blago, ki se prevaža neposredno, kakor tudi po pretovorjenju, prepa-kovanju ali skladiščenju.
3.	Za notranje takse ali dajatve pa naj se imenujejo že kakor koli, ki se plačujejo, ali se bodo plačevale na področju ene od pogodbenih strank v korist države, krajevnih oblasti ali društev na proizvodnjo, prevoz, nakup, prodajo ali uporabo blaga, se ne morejo obremenjevati proizvodi druge pogodbene stranke v višji meri ali na težji način, kakor .slični proizvodi države, ki uživa največje ugodnosti.
4.	Do sklenitve veterinarske pogodbe se bo uvoz žive živine in živinske proizvodnje iz ene od pogodbenih stran pri uvozu na področju druge pogodbene stranke ali pri., tranzitu skozi njo, uredil z njeno notranjo zakonodajo in predpisom. Na uvoz, izvoz in tranzit semen in rastlin ene od pogodbenih strank se bo izvajal režim največje ugodnosti.
5.	Ladje od pogodbenih strank in njihov tovor bodo uživale v pristaniščih druge stranke pri vhodu, izhodu in ves čas zadrževanja v njihovem območju največje ugodnosti tako glede taks katere koli vrste, ki se plačujejo za račun in v korist drža-
ve, javnih oblasti, uradnih oseb, koncesionarjev ali različnih ustanov, kakor tudi v pogledu pristajanja ladij na določenem mestu, za vkrcava-nje in izkrcavanje v pristaniščih in lukah, zalivih, izlivih rek, izkoriščanje ugodnosti pilotaže, pregibnih mostov, naprave signalov, svetilnih naprav, ki služijo za označevanje plovnih voda, dvigal, skladišč, ladjedelnic, dokov, delavnic za popravila, kakor tudi v pogledu vseh formalnosti naredbe administrativne, carinske in druge, katerim so podvržene ladje, njihova posadka in tovor. Ladje se bodo priznavale vzajemno in sporazumno z zakonom in naredbo vsake od pogodbenih strank, ki se nahajajo na ladji in ki so izdane od pristojnih oblasti do-tične države. Potrdila o tovorni sposobnosti ladje, ki so izdana ali priznana od ene pogodbent stranke, bo priznavala tudi druga stranka ter se te ladje v njih lukah ne bodo morale podvreči novemu merjenju to-naže in jim tudi ne bo treba plačevati kakršnih koli taks za primer.
6.	Vlada SSSR je soglasna, da v^ lukah SSSR olajša postavljanje in tovorjenje na jugoslovanskih ladjah hrano za posadko in prav tako gorivo in mazilo za potrebe ladij.
Vlada kraljevine Jugoslavije se s svoje strani obvezuje, da v jugoslovanskih lukah dovoli izvoz in olajšanje dostavljanja in vtovarjenje na ladje SSSR hrano za potrebem posadke, kakor tudi gorivo in mazilo za potrebe ladij.
Dotične gori navedene hrane, goriva in mazila, kakor tudi njihova količina bodo predvidene v seznamu, ki ga bodo napravile vlade pogodbenih strank.
7.	Člani ladje ene od pogodbene stranke, ki bodo pretrpele nesrečo ali brodolom na obali druge pogodbene stranke, bodo uživali vse tiste ugodnosti olajšav, ki jih zakonodaja in predpisi dotične države nudijo in odobravajo v sličnih primerih ladjam tiste države, ki uživajo največje ugodnosti. Kapetanu posadke, istotako pa tudi same ladje in njen tovor se bo nudila pomoč in sodelovanje v isti meri, kakor nacionalnim ladjam, posadki in tovoru.
Dogovorjeno je, da rešeni predmeti za ladje, ki bodo pretrpeli nesrečo ali brodolom, ne bodo podvrženi plačilu nobenih carin, če niso namenjeni za notranjo uporabo.
8.	Določila te pogodbe veljajo:
a)	za izvrševanje pristaniške službe, razumevajoč tu pilotažo, reševanje in podeljevanje pomoči na morju in v vodi.
b)	Za kabotažo.
Toda ladje vsake pogodbene stran ke lahko plovejo iz njenih pristanišč v pristanišča druge stranke zaradi iztovorjenja enega dela ali pa celega tovora, pripeljanega iz inozemstva, ali pa utovorjenje enega dela ali pa celega tovora, namenjenega za inozemstvo.
9.	Določila členov 5—8 se ne bodo izvajala za ladjo na notranjih vodnih poteh. Kar se pa tiče plovbe Ha Donavi in njenih pritokov in kanalov, v katerih je dovoljeno ali bo dovoljena plovba tujim ladjam, bodo ladje SSSR in njihov tovor v vsakem primeru in v vsakem pogledu uživale vse pravice in olajšave v jugoslovanskih lukah, ki jih ta pogodba dovoljuje ladjam SSSR in njihovemu tovoru.
10.	Pri prevozu potnikov, prtljage in blaga po železnicah in vodnih poteh obe pogodbeni stranki vzajemno odobravata režim največje olajšave in to v pogledu popravil, cen,-prevozil in dajatve, ki se nanašajo na prevoz. Od pogodbenih strank sta sporazumno z upravo njihovih železnic sklenile konvencijo o direktnih tarifah.
11.	SSSR bo dopustila svoboden tranzit po železnicah in vodnih potih skozi področja za tovor, ki se pošilja iz Jugoslavije v Nemčijo, baltiško in skandinavske države in o-bratno. Kraljevina Jugoslavija pa bo odobrila svoboden tranzit po železnicah vodenih poteh skozi svoja področja za blago, poslano v SSSK, v tretjo državo in obratno. Blago, poslano iz ene od pogodbeno stran-
ke skozi področje druge stranke, bo na področju zadnje stranke o-proščeno tranzitne dajatve, pa čeprav bi bilo to blago za časa tranzita predmet pretovorjenja, vskladi-ščenja in ponovnega tovorjenja. ¡Svoboden tranzit se dopušča glede potnikov in njihove prtljage pod pogojem izpolnitve formalnosti, ki jih predpisuje zakon dotične stranke, po kateri se vrši tranzit.
12.	V poštnem, brzojavnem in telefonskem prometu se bodo med pogodbenicama uporabile in izdajale določbe svetovne poštne zveze, svetovne unije za elektro-zvezo, v kolikor se ta vprašanja ne bi drugače uredila med pogodbenicama.
13.	Pravne osebe, ki imajo sedež na področju ene od pogodbenih strank, se bodo prav tako priznale na področju druge pogodbene stranke. Vse te osebe kakor tudi državljani vsake od pogodbenic imajo pravico obračati se na sodišča zaradi terjatev kakor tudi zaradi zaščite svojih pravic. V vsakem primeru se bodo posluževale istega režima kot državljani pravne osebe države, ki uživajo največje ugodnosti.
14.	Določbe te pogodbe pa ne obsegajo:
a)	pravice in ugodnosti, ki jih vsaka od pogodbenih strank daje ali bo dajala zaradi olajšav obmejnega prometa s sosednimi državami ali pa na pasu, ki ne presega 15 km na vsaki strani meje;
b)	pravice in ugodnosti ter olajšave, ki izvirajo iz celotne ali ekonomske zveze.
c)	olajšave, ki jih je SSSR dala ali bo dala v bodoče Latviji, Litvi, Estonski in Finski ali kontinental-. nim azijskim državam, katerih področja meje na področje SSSR. -j
15.	Pogodbenici se zavezujeta, da bosta dopustili izvršitev arbitražnih , sklepov v sporih, ki nastanejo iz sklenjenih trgovinskih poslov med njunima državama, organizacijami ali ustanovami, če je izvršitev spora po arbitraži, ki je bila nalašč za to določena ali pa stalna, ali določena v samem sklepu trgovinskega posla ali pa v sporazumu, ki je bil, napravljen v predpisani obliki za dotični posel. Izvršitev arbitraž nega sklepa, izdelanega sporazumno z gori navedenim členom, se lahko zavrne samo v naslednjih slučajih:
a)	če arbitražni sklep po zakonih države, v kateri je izdan, ni dobil značaja dokončne ali izvršilne rešitve,
b)	če arbitražni sklep obvezuje stranko na takšno postopanje, ki je prepovedano po zakonih države, v kateri se zahteva izvršitev sklepov,
c)	če je arbitražni sklep v nasprotju z'osnovnimi načeli socialuo-političnega reda države, v kateri zahteva izvršitev sklepa.
Rešitev o izvršitvi kakor tudi sa-_ ma izvršitev arbitražnih sklepov se bo izvedla v sporazumu z zakonodajo pogodbene stranke, ki dopušča izvršitev sklepa.
16.	Ta pogodba bo ratificirana v najkrajšem roku, izmenjava ratifi' kacijskih listin pa se bo izvršila v Beogradu.
Pogodba postane veljavna na dan izmenjave ratifikacijskih listin. V veljavi ostane tri leta in se jo lahko odpove po izteku tega roka po predhodnem trimesečnem obvestilu. Če pogodba ne bo odpovedana, se srn»'-tra, da velja dalje s tem, da jo vsaka stranka lahko odpove do pred-; hodnem trimesečnem obvestilu.
V potrditev tega so pooblaščen«1 obeh pogodbenic podpisali to pogodbo in nanjo udarili pečate.
(Konoc prihodnjič)
ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ?
Krojačnica 'Gorica' Franc Leban
WARNES 2191 Bs. Aires
Nasproti postaje La Paterna*.
Feri nima sreče...
"Tone, ki ni samozavestno trkal nar Torej hočeš biti veden hlapec ti?
i^a, da! Sreča je opoteča. Kdor dan je bil bolj nezadovoljen in bolj
ima pa smolo, je pa smola... Taka je bila "usoda" Ferijeva. Skratka: ni imel sreče.
Začel je kot "peún". Ni bil lenuh. Saj se je gnal, da je bilo kaj; vse drugače kot njegov tovariš, ki je bil vedno zadaj in celo pri jedi zad-i'J1- ■ • Ne. Feri je bil vsepovsod med prvimi pri delu, pri jelu, pa tudi z jezikom. Ko so gospodarji začutili, da se napovedujejo podjetju slabi «asi, je prvi odfrčal leni "črni"... Niti tega si ni bogve kaj k srcu vzel. Peri je držal naprej, saj so, ga ce-Wli kot uspešnega delavca.
Toda pri vsem tem Feri ni imel &rece. Kar ga je gnjavilo in mu grenilo življenje, je bilo to, da imajo vsi pravico njemu ukazovati. On, Feri, ki je že toliko sveta videl, ki zna štiri jezike (vsaj 011 je bil prepričan, da jih zna), ki bi lahko delal tudi za inženirja, če bi mu hoteli dati tisto delo... o, da. Feri bi bil zmožen vse kaj drugega kot za težaka. .. Tudi ni bilo treba iskati ta-ki so Feriju to na vsa usta zatrjevali, posebno kadar so sedli okrog "tra na Ferijev račun.
Da, da! Ti Feri si za kaj druge-Sa! Ti bi bil kar za mojstra, ali vsaj 2a "kapatasa"
nesrečen.
Krivica je, velika krivica! Svet je slabo urejen. Treba bo kaj napraviti, da se prenaredi. Zakaj bi zmeraj bogati in imenitni ostali na mehkih stolčkih in pri polnih mizah!
Morda bi Feri ne imel toliko črnih trenutkov, če bi tudi v kake bukve prevdarno pogledal, če bi se pozanimal o tem, ali je res, da je tak vsevedež kot ga hvalijo vinski bratci !Kmalu bi se uveril, da vse stvari ve samo na pol in da si silno veliko več domišlja o sebi, kot pa v resnici ve in zna. Toda Feri se za take stvari ni brigal. Saj je bil uverjen, da ga ni dela, kateremu ne bi on bil kos.
Veliko si je domišljal Feri sam o sebi in prav tiste domišljije so ga porinile v čemernost. Nevoljno je vršil svoje delo, zaslužene denarje pa kar takoj zapravil, da sam ni vedel kdaj in kako.
Vedno bolj je bil prepričan, da je svet krivično urejen. Vsi bi morali biti enaki! Tako je modroval, misleč seveda, da bi moral biti on enak inženirju in bogatinu, kateremu so gradili palačo... Če bi ga pa vpra-1 šal, če to tako zares misli, da bi pri stojala ista pravica tudi onemu "čr-
Lahko si mislite, kako je tako go-, nemu" lenuhu, kateri mu je bil to-
^orjenje Feriju prijalo. Samozavestno se je nasmehnil in spet za drug
liter plačal in bil spet znova
Pohvaljen.	¿¡j
in vendar Feri "ni imel sreče"! _ Ni je imel, pa Bog! Kakšna sre-Ca naj bo vendar to, tako je trpel ?ani s seboj, če mora človek mešati 111 nositi malto, ko je pa rojen za inženirja, ta misel mu je vrtala po S^avi in ga delala nesrečnega, tako da je s tem več trpel, kot pa njegov tovariš "črni", ki so ga od dela odslovili.
Feri je trpel. Le kako more biti t0> da imajo nekateri ljudje pravico. da imajo dobro plačo, da so inženirji!. .. Zakaj pa 011 ni, ki bi tu-.. vse njihovo delo znal in ga še bo-napravil. Saj je bil on, Feri, ki Je delal najbolj sitno in teško delo!
a-i brez njegovega dela palača nikoli ne zrastla, pa ga tako slabo P in vedno ga imajo za "zad-11 .lega".. Peón in večno peón! »sak dan je Feri trpel več. Vsak
variš na delu, bi pa nemara ne bil tako določen v odgovoru.
Vsi bi morali biti enaki, tako je nekoč kričal Feri. Tone ga je pa miril, češ: nikar tako ne kriči, pa tudi misliti ni treba tega, kajti nič prida dela ne boj imel, če bodo vsi živeli v "rančih". Ne bo treba ne cf> menta ne betona, ne malte ne peska, ne zidarja ne peona. Vsi ljudje ne bodo nikoli enaki. Saj še nosov ni-mava midva enakih. Le poglej tvojo kumaro, kako je rudeča, moja pa ni! Če bodo kdaj vsi enaki bo to le takrat, ko bomo vsi živeli v rančih!
Pa je le vztrajal Feri, da bi morali biti vsi enaki, ali vsaj po svojih zmožnostih in po znanju bi moral biti vsak tam, kamor pristoja.
Tone je bil od kraja tudi "peon". Pameten mož je bil, kil si je s časom sezidal hišico v kateri lepo mirno živi. Nič si ni grenil življenja zato, ker ni bil kapataz, temveč je pridno in vestno delal in nazadnje je prišel do — kapataza... Toda tak je bil
svoje prsi, da vse ve in zna, pač pa je vestno svoje delo vršil, skrbno gospodaril in bil z malim zadovoljen, dobro vedoč, da je svet poln krivic in da teh nihče odpravil ne bo, pač pa naj si človek skuša po pameti pomagati s tem kar je in kar ima.
Ni se gnal čezmerno. Saj je vedel, da bo nekoč moral prav tako vse pustiti kot njegov gospodar; da bo njegov zadnji dom prav tako tesen kot kateregakoli bogatina — jama. Toliko je pa že zaslužil, da je bilo vsak dan dovolj zanj in za družino. Pridno je delal, skrbno je vršil dolžnost, pa so ga vsi cenili in ga je inženir izbral izmed mnogih kričačev in mu poveril delo kapataza, ki ga je Tone prav tako vestno vršil kot preje, ko se nikdar ni pomišljal zagrabiti za katerokoli delo in ga je vselej tudi spretno izvršil.
Da. Tone je imel srečo. Feri pa — smolo! Nikamor naprej se ni mogel priboriti in še to ga je zadelo, da je moral pri vsej spretnosti večkrat na — cesto...
Zakaj?
Ker se je skregal. Namesto ubogati bi raje ukazoval, to se pa kata-zu ni kaj nič dobro videlo...
Več pravice bo treba, je klical r Feri. Tone je pa mirno vztrajal, da njegova zahteva po večji pravici res ni napačna, da bo pa vedno res to, da bi bil vsak rad gospod, nobeden pa hlapec. "Gorje pa svetu, če bi ravno najbolj kričavi hlapci postali svetu gospodarji... Vsi enaki pa gotovo nikoli ne bomo in ne vsi enako delali in ne vsi enako živeli. Da je pa marsikako krivico treba odpraviti, to pa trdim tudi jaz."
Eni žive brez dela, jaz pa moram za žive in mrtve garati! Kam je to podobno? Ali je to prav? Ne in ne in stokrat ne! je vztrajal Feri.
Vidiš, prijatelj, kakšen dobiček imaš od tega ! Kaj ti kričanje pomaga? Sovraštvo seješ in na delo te ne marajo. Povej ali si že s tistim modrovanjem napravil koga bolj zadovoljnega? Če nisi, potem pa spoznaj, da takega početja treba ni. Da se pametno prizadevaš za pametno stvar, to bi bilo v redu; toda tako neplodno besedičenje, ki ljudi, kateri so med nižjimi, samo nezadovoljne dela, ker se počutijo še bolj nesrečne, a pomagati si pa prav tako ne morejo.. . Tako je razlagal Tone.
je kričal Feri.
Da bi bil raje imeniten gospod kot to kar sem, to mi že lahko verjameš. Toda če nisem, zaradi tega si še vseeno nič ne grenim življenja. Hvala Bogu, da imamo za vsak dan, kar treba, za naprej pa že upam, da bo prav. Saj bo kmalu prišla bela smrt meni in tebi pa tudi onemu bogatcu, kateremu si tako nevošljiv. Tamkaj nas bo pa vzel na vago božji sodnik, pa bo odmeril vsakemu po zasluže-nju in ne bo prav nič gledal na leseno ali zlato krsto... Pameten bodi, Feri, pameten, in nikar ne slepi samega sebe in ne vleči za nos drugih s praznimi obljubami. Saj i\i sreča v tem, če služiš veliko denarja in če lahko greš kamor te žene tvoja želja, če pri bogati mizi sediš in na mehki postelji ležiš! Saj si bral o ane mbogatinu, ki je imel 6 milijonov denarja, pa je — obupan v morje skočil... Nesmiselno je tisto zidanje zlatih gradov v oblake; zločinsko pa je, med ljudi sejati nezadovoljnost, ko jim tako ne daš nič drugega kot to, da se počutijo še bolj nesrečne in nezadovoljne. Vsi ne bodo nikoli enaki na svetu, kakor tudi nismo vsi enako veliki, ne vsi enako pametni, niti nimamo vsi f-nakih želodcev. Nesrečen je tisti, ki nosi preveč nespametnih želja v glavi.
Torej ti držiš s kapitalisti, je ren-tačil Feri.
Kaj bi s kapitalisti. S pametjo držim. Ali si me mar kdaj videl, da ne bi vzdržal discipline, ko je bil štrajk, ali da sem zanemaril priti na pomembne sestanke! Ne trobezljaj neslanosti, Feri! Kar se mi neumno vidi in kar ti v slabo štejem je to, da tako brez prevdarka tiščiš tja v en dan in ljudi delaš nesrečne s tem, ko jim vedno naprej ženeš isto storijo in obetaš zlate čase, ki sam veš, da jih ne bo nikoli, dokler bo človek tak kakor je in še manj, če bodo ljudje vero zapustili, ker samo ona je v stanu dati vsem pravo pamet: bogatemu smisel za pravico, siromaku in trpinu pa tolažbo.
Saj res vidim, da s teboj nikamor ne pridem. Vedno isto ženeš, zato pa vedno na psu sediš... pa praviš, da nimaš sreče! Tako je Tone zaključil.
Siromak Feri, večni peon res "nima sreče".
Janez Hladnik
Cerkveni vestnik
22. sept. masa na Avellanedi za Jožefa Šeruga. Molitve na Paternalu.
29. sept. maša na Paternalu za stariše Čuk. Molitve na Paternalu.
V Novo Pompejo bomo pohiteli v nedeljo 27. oktobra, da tamkaj zaključimo roženvenski mesec. Vsako leto na tisti dan smo imeli shod v Pompeji in gotovo boste tudi letos vsi rojaki poskrbeli, da ne zamudite lepe prilike.
Janez Hladnik
Ako hočete biti dobro in poceni postrežem obiščite
KROJAČNICO
LEOPOLD UŠAJ
V zalogi imam najmodernejše blago za moške in ženske!
GARMENDIA
4947
Paternal
ZGODOVINSKI ROMAN
Caričin ljubljenec
Nadaljevanje 197
ioda jaz že slutim, kakšen bo ko-Uec,
Ne, Veličanstvo, — odvrne trapist in se žalostno nasmehne.
Čala 116 slutite' kako je stvar kon"
Zato vam bom pripovedoval svojo P°vest do konca.
jal ÍUÍ ^ mladi traPist zel° u8a"
^otrila je njegov lepi in pametni "az in je pozorno poslušala nada-Jevanje njegove povesti.
Moja slutnja me ni prevarila, ^daljuje mladi trapist.
Pota • notranji £las Uli je pravil, da b0 ta knez Korzakov spremembo m?* }*sode> — da J'e Prišel kot dv ^ prinaša nesrečo v grofov . °rec, kjer smo doslej tako srečno
zadovoljno živeli.
do ,i°Ja sll,tnja je postajala od dne
jdne večja. ne ](a' oneKa večera sem spoznal, da Ha„ ",'n v te.i hiši ničesar več, kakor ^ lakaj.
«en, , nadal-'evati moram tam, kjer Sli"?
del sp8al SGm P°kanJe praporcev, vi-toivija skočila k oknu.
Nekolik tU<li stopiI bližje" stonii , 0 trenutkov pozneje je ¿JJ «nez v sobo.
^«drntVr KV0-' draK°eeni kožuh in Rji • . ljlv,j° in njenega očeta. * Je izredno lep človek.
U ni * 'SC.'" Ki Priznati, da še niko-^oško.l T ,1 človeka, posebno še PorlM bi bi] tako idealno lep.
Je. bil bo*u AP<>l°'m. ka-
8p0¿ RrofaJC VÍSfi1a V knji2nU,i g°'
Skéga(']Crat sem «Pazoval tega gr-
^imoHo^!1' seda-l Pa sem nehote :lal kneza z njim. Je visok, vitek, eleganten, —
temni lasje so mu pokrivali glavo, njegove plave oči so bile v dražest-nem nasprotju z njegovo močno postavo.
Njegova koža je bila sveža in rožnata.
Usta so bila plemenita, brki svileni, — cel obraz je izražal samozavestno možatost.
Knez je služil v Moskvi kot major pri nekemu konjeniškemu polku.
Toda takrat ni prišel v uniformi, oblečen je bil v lovsko obleko, ki mu je izredno dobro pristojala.
On stopi najprej k Liviji in jo pozdravi z idealno kavalirščino in galanterijo.
Ona mu ponudi roko, on pa jo pogleda s pogledom, ki je v meni takoj zbudil strašno ljubosumnost.
Korzakov poljubi njeno roko in jo dolgo zadrži na svojih ustnicah.
Nato pa mu ponudi tudi svoja usta na poljub.
Oh, on jo je smel poljubiti, česar jaz nisem smel, — on se je smel dotakniti njenih ljubljenih ustnic, — on, tujec, ki ni nikoli ničesar storil za njo.
Nato ga grof prisrčno pozdravi in mu toplo stisne roko.
Ko je mene zagledal, vpraša s pogledom Livijo;
—	Kdo je to?
—	To je naš — naš — očetov ko-mornik, — reče Livija.
Takrat mi je bilo pri duši, kakor da mi je z bodalom prebodla srce.
Doslej me še nihče ni opomnil, da sem v dvorcu samo lakaj, — samo sluga.
Oh, zdelo se mi je, da me je Livija izdala.
Zdelo se mi je, da mi je z eno potezo vzela vse, kar mi je dala, dobroto, prijateljstvo in dostojanstvo.
Priklonil sem se in odhitel proti vratom.
—	Kam greš, Vilihald, — zakliče za menoj grof.
Livija te ni korektno predstavila gospodu knezu, pridi sem, jaz bom storil, kar je ona zamudila.
Grof me prime za roko, odvede me h knezu in reče:
—	To je sicer sluga, toda vendar je naš prijatelj.
Ta mladenič je rešil življenje Liviji in meni!
Razumeli boste, knez, da me vežejo nanj čuti večne hvaležnosti.
—	Ako je rešil Liviji življenje, — reče knez Korzakov in se čudno nasmehne, — se vam moram posebno zahvaliti.
Rešili ste cvetko, ki je ne morete nikjer slične najti!
—	To je dolgočasno laskanje! — sem pomislil.
Ko je malo pozneje Livija razkazovala svojemu gostu razsvetljeni bor, sem izkoristil priliko, ker se name ni nihče oziral in sem odšel iz sobe.
Zaklenil sem se v syojo sobico.
Tam sem sedel in se zamislil.
Strašno težko mi je bilo pri duši, čutil sem, da sovražim življenje kakor nikdar poprej.
Zdelo se mi je, da moram umreti.
Ali sem bil neumen?
Kaj sem hotel prav za prav?
Zakaj me je bolelo, ko so dejali, da sem sluga?
Ali nisem bil sluga, lakaj?
Ali sem morda živel v tej hiši pod drugim imenom?
Zakaj sem obupoval, ko sem videl., da se Liviji dopade drugi moški?
Jaz si vendar nisem smel domiš-ljevati, da bom kedaj — oh, Bog, zločin bi bil, če bi sploh mislil na Livijo.
Lakaj sem bil, ona pa grofova hčerka.
Jaz sem bil sin kmeta, ki ga je ubila njegova žena, sin pijanca, —>-sin kmetice, ki se je obesila!
Iz usmiljenja so me sprejeli v dvorec, ničesar ni bilo mojega, imel sem samo nekoliko rubljev, ki sem si jih
prihranil v grofovi službi.	1
Norost bi bila, brezmejna norost, če bi le za trenutek pomišljal na ženi te v z Livijo.
Ne, ne — knez Korzakov jo je imenoval cvetko.
Meni gotovo ni bilo usojeno, da bi se okrasil s to cvetko.
Jaz sem vendar spadal med one ljudi, ki so smeli stati samo pred plotom in gledati v krasni drevored, kjer se nahajata sreča in lepota.
Bil sem eden izmed tistih, ki jih smatrajo za tatove, če sežejo z roko na vrt, da bi si odtrgali kako cvet-ljico.
Da, bil sem samo gost pri plotu, —takšen sem bil in takšen bom ostal do svojega zadnjega diha.
Drugega jutra sem se prepričal, da je sedaj minil čas udobnih sestankov v knjižnici.
Minil je čas izletov na saneh.
Prepričal sem se, da ne bom niti z grofom več tako pogosto kakor doslej.
Sedaj je knez Korzakov glavna oseba v hiši.
Doslej je grof Poliodor skoro celi dan posedal v svoji knjižnici, či-tal knjige in malo govoril z ljudmi.
Toda ta mladi častnik je znal zbuditi v grofu zanimanje za svetovne dogodke.
Kakor sem jaz doslej brez diha poslušal njegovo pripovedovanje o življenski modrosti, tako je sedaj grof poslušal mladega kneza, ko je pripovedoval o politiki ali pa o pe-trograjski in moskovski družbi.
Razen tega je nastalo med njima srčno razmerje tudi radi tega, ker jé bil knez Korzakov prijatelj grofo-ve obitelji.
Družina Korzakov je živela v Moskvi, kjer je imela veliko palačo in je igrala v družabnem življenju veliko ulogo.
Ko je pripeljal grof svojo hčerko v moskovski penzionat, jo je seveda tudi uvedel v kneževsko družino.
Tu so sprejeli Livijo z razprostrtimi rokami.
Toda to ni bilo popolnoma brez vzroka, — v ozadju so gotovo stali pri tem premišljeni načrti.
Kneževska družina je izgubila mnogo denarja.
V družini Korzakov so živeli namreč sami zapravljivci.
Tako se je zgodilo, da so izgubili marsikatero svoje posestvo in tekom let so premoženje zapravili.
Sedanji starešina kneževske hiše, oče mladega majorja je bil trezen računar, ki je dejal, da so njegovi sinovi — imel jih je štiri — kakor nalašč ustvarjeni zato, da zopet pridobijo, kar je družina izgubila.
Vedeli so seveda, da je grof Poliodor izredno bogat in da bo Livija dobila doto, ki bo vredna mnogo milijonov.
Zdelo se je, da je prišel mladi knez s tem namenom.
Sklenil je, da bo odpotoval iz dvorca še-le takrat, ko se bo zaročil z Livijo.
Ko sem ta dan še enkrat šel mimo obednice, sem slišal na svoje presenečenje, da je knez rekel Liviji:
—	Kontesa, prinašam vam srčne pozdrave, toda vi ne boste uganili od koga.
—	V Moskvi imamo toliko znancev, — je odgovorila Livija, — da res ne morem uganiti.
—	Ne gre za znance, — ji je dejal knez Korzakov, — temveč za najboljšo prijateljico, ki jo imate na tem svetu.
Livija ga začudeno pogleda.
—	Prinašam vam pozdrave od vaše mátete, — ji reče mladi knez, — razen tega pa vam moram izročiti njeno pismo.
Qn vzame iz svoje listnice malo, elegantno pisemce in ji ga izroči, obenem pa se ji galatno prikloni.
Grof nagubanči čelo.
On stisne svoje ustnice, morda zato, da ne bi vzkliknil od začudenja,
SL
S II i
LIST
List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ
Gustav Strniša:
¡Šaša in Nada
Šaša in Nadica sta tisti dan svoje starše zelo razveselili. Saša je prinesla iz šole odlično spričevalo. Nada pa je kar ves dan pomagala služkinji pri delu in stregla svoji dobri mamici ter skoraj ves dan molčala. Ko je očka notar zvedel, kako je bila pridna, je kar pomežiknil z očmi, kajti mislil si je, da tu za tem grmom pač tiči kak zajec, vendarle ni bilo nič posebnega. Bil je pač njen dobri dan in kadar je imela svoj dan je bila kar vzorna. "Le škoda, da je premalo takih dni v letu!" jo je podražil očka in jo pogladil po mehkih kostanjevih laseh.
Ko so zvečer sedeli pri mizi in je mamica obe hčerki pohvalila, jima je očka povedal lepo pravljico. Ej, kakšne pravljice je znal očka, le pripovedoval jih je nerad! Ta večer se je pa takoj omehčal, ker sta bili obe res pridni.
Ko je bila pravljica končana, sta bili deklici že zelo zaspani.
"Ko se vleževa v najini postelji, se primiva kar za roke, morda bova še v sanjah zaživeli v kaki pravljici!" se je spomnila šaša.
In ko sta legli počivat in želeli »taršem lahko noč, sta se prijeli za Tokice. Postelji sta stali druga tik druge. Deklici sta kmalu usnuli.
V sobici je tedaj ždel palček Sanj-ček, mali dobrodušni možiček, ki ju je poslušal. Ko je čul očetovo pravljico in videl mamin zadovoljni obraz, je prijazno pokimal:
"Vama bom pa še jaz napravil danes veselje! Pojdita v sanjah v pravljično kraljestvo in sprehajajta se po njem!" je šepnil in poljubil obe na oči.
In že isti hip sta se deklici znašli na čudovito krasnem vrtu polnem samih dehtečih rož.
"Joj, kakšno cvetje! Natrgajva si ga!!" je vzkliknila Nada in se nagnila k temno žametni vrtnici.
Vrtnica pa je dvignila glavico in iz cveta se je nasmehnilo drobno čudovito lepo obličje:
"Kaj bosta z menoj? Naglejta in
Mladinski kotiček
naduhajta se teh cvetov, a potem vaju moj služabnik metulj pospremi daje!"
Deklici sta bili zadovoljni.
Tedaj se je vrtnica stresla in že je iz nje vzdrhtela krasna majcena vila. Prijela ju je za roke in z njima zarajala:
Rija, raja, rija, raja, polna sreče, polna slaja naša sončna je mladost!
Rija, raja, rija, raja, večno smo v objemu maja, ®> in prirode sanjamo skrivnost!
Nato je zginila. Že je stal pred njima zal mladenič s sijočimi krili:
"Jaz sem metuljček Frfotavček, kar z menoj !''
Podali so si roke in odhiteli med cvetjem dalje.
Naenkrat jim je zasijalo nasproti čudovito mesto. Ko so vstopili vanj, so zazrli same mavrične ulice, ki so sijale v sedmih barvah.
"To je pravljično mesto", je pojasnil spremljevalec, in že so dospeli do sijoče zlate palače, kjer je nenadoma zginil.
Odprla so se vrata, začula se je skrivnostna godba in že sta stali deklici pred krasno kraljico, ki ju je objela in poljubila.
"Kako sem hrepenela za človeškimi otroci. In zdaj sta vendar prišli vedve, kajne saj ostaneta pri meni?"
Deklici sta že hoteli pritrditi. Tedaj jima je naenkrat zasijala v srcih mila podoba njune mamice in dobri očetov obraz.
"Kaj bi rekla najina ljubljena mamica! Ne tu ne moreva ostati!" se je oglasila Šaška.
"In najin očka? Od žalosti bi obupal!" je odvrnila Nadica.
Vila se je zresnila:
"Bodita vendar pametni! Poglej-ta!"
Vila je odgrnila blesteči zastor
pri oknu in obe sta kar kriknili začudenja. Zazrli sta se v morje žare-nja. Iz sijočih barv so vstajale skrivnostne slike, oživljale in spet zgi-njale. Morje je zavladalo. Od vsepovsod so vstajali veseli pritlikav-čki in krasne vile. Zaplesali so in ju vabili.
Najlepše vile so priplavale k njima, ju objele in opojno zapele.
"Torej pri nas ostaneta, saj vidita, kako je lepo" je spet omenila kraljica.
"Ne, ne! Kje je mama, moja zlata mamica!" je zaplakala Nadica.
Saša je pa krepko udarila z nogo ob tla:
"Ni lepo, kar zahtevaš, kraljica! K mamici in očku hočeva, hočeva, hočeva! In moraš naju pustiti, moraš!"
Nato se je razlegnil Nadin jok.
Hipoma sta se obe stresli.
"Kaj vama je, dušici naši?"
Odprli sta oči.
Pred ležiščem sta stala zaskrbljena starša.
"Tako vzdihujeta v spanju in Nadica je jokala", deje mama.
"Ah, sanjalo se nama je tako lepo in tako hudo, saj so naju hoteli kar ločiti od vaju", je dejala Šaša.
Obe sta pričeli objemati starše. Ko sta se pomirili, sta globoko zaspali.
MIHEC IN UALA
Mali Mihec živi v naši vasi in roditelja lepo skrbita zanj. Vselej, kadar zagleda belo štorkljo z velikim klopotalom se razjezi. Štorklja ima kaj grdo navado: neprestano se seli. Spomladi in poleti živi na dvorišču malega Mihca, jeseni in pozimi se pa potepa po tujih deželah. Daleč na jugu ob obali reke Hip-Hip je njeno stanovanje.
Vasica Tam-Tam je zamorska vasica. Tukaj stanuje zamorček Uala. Ves je črn, samo zobke ima bele kakor sneg, okoli pasu pa nosi rdeč predpasnik. Uala ima štorkljo zelo
rad. Štorklja ve povedati vse polno zanimivih reči. Zamorčku pripoveduje o malem Mihcu, ki stanuje daleč na severu v belj kočici. Pripove-duje mu o širnem morju, čez katero mora leteti vsako jesen in vsako pomlad. Pripoveduje mu, da ima Mihec zlate lase, sive oči in rožnata usta. Štorklja Klopotača pripoveduje in Uala jo ves zamaknjen posluša. Naposled postane zamorček tako radoveden, da začne moledovati:
"Draga štorklja Klopotača, čez nekaj mesecev bo prišla pomlad in spet boš odletela na sever v svoje drugo stanovanje. Vzemi me s seboj ! Tako rad bi videl belo kočico, malega Mihca in rad bi letel s teboj nad širnim morjem."
Štorklja Klopotača se popraska z dolgo rdečo nogo za ušesom. Čez nekaj mesecv pa reče Uali:
"Dobro! Sedi na moj hrbet in me čvrsto primi okoli vratu. Paziti moraš, da nepadeš v morje, drugače te bodo ribe pojedle."
Uala sede štorklji na hrbet in se je trdno oklene. Zletela sta. Zdaj buči pod njima morje, zdaj vidita visoke gore, zdaj spet širno ravan. Po dolgem potovanju prideta do bele kočice.
Štorklja začne kričati, da jo slišijo daleč naokrog. Ljudje prihitijo iz svojih hiš in gledajo v tisto smer, odkoder se bliža štorklja. Tudi Mihec priteče iz bele kočice, za njim oče, mati, pes Pazi in domača muca.
Vsi se razveselijo štorklje, zakaj zdaj vedo, da je prišla pomlad. Štorklja se raduje prisrčnega sprejema, počasi se spusti na dvorišče in posadi malega zamorčka Ualo na tla.
Joj mene, kako strmijo ljudje! Kar verjeti ne morejo. Odkar stoji vasica, ni še nikoli prišel zamorček v vas. Vsi ga prijazno pozdravijo, a najbolj vesel ga je Mihec. Dobra prijatelja bosta postala in Mihcu odslej ne bo več dolgčas, kadar bo štorklja odletela v južne kraje.
ker je mislil, da se njegova soproga nahaja v Parizu.
Sedaj pa je moral od tujega človeka zvedeti, da se grofica nahaja že osem mesecev v Moskvi.
—	Oh, večkrat sem imel čast, — reče knez Korzakov, — da sem se nahajal v njeni družbi. Prav za prav sem o vsemu poučen in moram zato posredovati.
Gospod grof, pozneje bomo govorili o tem.
—	Knez, takoj lahko govorimo o tepi, — odvrne grof. — Če čuti željo, da bi videla svojega otroka, se lahko vrne v dvorec.
—	Ona sme torej priti?
Grof pokima.
Nato pa prekine ta pogovor in začne govoriti o drugih stvareh.
Še isti večer je poslal knez Korzakov glasnika v Moskvo.
Nedvomno je, da je ta nosil grofici poročilo, da grof ne dela ovir /.a pomirjenje in se ne upira njeni vrnitvi v dvorec.
Tako je minilo osem dni.
Ta čas je bil zame cela vrsta trpljenja in muk.	'
Knez Korzakov je neprestano tičal pri Liviji.
Vozila sta se na izlete, skupaj sta čitala in se zabavala. Videl sem, da je knez vedno bolj osvajal njeno srce.
Ona se je sicer vedla tako, kakor se mora vesti prava ponosna deklica napram moškemu.
Ni dovoljevala, da bi se ji približal in ko je nekoč med pogovorom položil svojo roko na njeno, sem videl, kako ga je pogledala, — jasno sem videl njen hladni in začudeni pogled.
Grof je postajal Korzakovu vedno večji prijatelj.
Slutil sem, da se bo v kratkem ča-au slavila v dvorcu zaroka.
Sklenil sem, da po tem dogodku ne bom ostal niti minute več v dvor-
«u.
Tisto noč nisem mogel spati.
Nisem imel več teka, pohajal sem po dvorcu kakor mesečnik, kakor v sanjah.
To so morali seveda tudi drugi opaziti.
Ko sem se nekoč nahajal v knjižnici in ravnokar razvrščal knjige po policah, vstopi Livija, oblečena v elegantni negliže.
—	Hotela bi kako knjigo, — reče ona in stopi k polici, ki se je nahajala v moji neposredni bližini.
Pri tem se mi je tako približala, da mi je lahko pogledala v obraz.
—	Kaj vam je? — me nenadoma vpraša. — Že nekoliko dni opažam, da ste tako bledi. Ali ste morda bo-lani ?
—	Ne, ne, — sem ji odgovoril, — nise mbolan!
—	Toda vaše oči nimajo več onega sijaja, kakor nekoč. Če vas morda kaj drugega tlači, zaupajte se mojemu očetu, — on vas ljubi in vam bo pomagal!
—	Kontesa, nočem in tudi ne smem dolgočasiti gospoda grofa s svojimi zadevami, — sem ji odvrnil.
—	Zakaj ne? — me vpraša ona in me začudeno pogleda.
—	Gospod grof mora reševati važnejše stvari, — ji odgovorim z drhtečim glasom, — jaz pa — jaz sem samo lakaj!
Priklonil sem se in hitro odšel.
Ko sem se pri vratih še enkrat obrnil, sem videl akko se je Livija nenadoma zdrznila.
Tisti večer so doživeli služabniki v dvorcu veliko presenečenje.
Prispela je kočija, s katero se je pripeljala grofica Vera Livijina mama.
Kočija je bila natrpana z velikanskimi kovčeki, škatljami in zavitki.
Začudil sem se, ko sem jo zagledal.
Ta žena se je naravnost pomladila. Kaj je bilo temu vzrok? Morda njena dekliška obleka, — ali pa morda njena pomirljiva poteza na njenem
V njenih očeh se je svetil izraz sreče.
Zdelo se je, da ni bila več tako nervozna, ni se več pritoževala tako nad svojimi živci kakor nekoč.
Ko je dospela, se je razgovarjala najprej z grofom, — seveda sama, brez prič.
Njuno razmerje ni bilo niti najmanj prisrčno, toda vendar je bilo tako kakor v prejšnjih letih.
Srečanje z Livijo je bilo čudno.
Navzoč sem bil, ker se je Livija sešla s svojo maaerjo pri obedu.
Livija je vstopila in ko je zagledala svojo mater, se ji je počasi približala in ji poljubila roko.
—	Otrok moj, moj dragi otrok, — vzklikne grofica Vera, — objami me! Oh, kako sem hrepenela po tebi!
Ona hoče poljubiti Livijo na usta.
Toda mlada kontesa se ji umakne, obrne glavo, tako da se je grofica dotaknila s svojimi ustnicami samo njenega lica.
Nato stopi Livija korak nazaj in reče:
—	Mati, jaz vem, da si hrepenela po meni.
Vem tudi to, da si potovala iz Pariza v naš dvorec izredno hitro — trajalo je le pet mesecev.
Toda jaz sem čitala neko knjigo kjer popisuje potovanje okoli sveta v osemdesetih dneh.
Grofica se vgrizne v ustnice.
Ničesar ni odgovorila.
Livija sede nato za mizo in začne srebati svojo čokolado.
Nekoliko pozneje vstopi knez Korzakov.
Knez in grofica se pozdravita kot stara prijatelja, on poljubi večkrat roko grofice Vere, nato pa se vse-de poleg njo.
Zvečer sem odšel na vrt na izpre-hod.
Čelo mi je žarelo, sveži nočni zrak pa mi je ugajal.
Podal sem so v gozd in kmalu sem dospel do stare razvaline, ki so ji
pravili kapelica.
Obdajali so jo prekrasni bori, — nekoč je bila lepa, mala božja hišica, ki je bila zgrajena v spomin na zločin, — ki ga je storil neki kmet nad svojim gospodarjem.
Pred mnogo leti je namreč neki grof, ki je sedaj že davno mrtev, zapeljal hčerko nekega kmeta.
Ko je oče to zvedel, je odšel v dvorec in vprašal grofa, če bo njegovo hčerko poročil.
Grof se je smejal kmetu v obraz.
Rogal se mu je in ga vrgel iz hiše — smatral je kmetov prihod za šalo.
Toda kmalu se je prepričal, da se kmet ni šalil.
Ko je drugi dan pohajal po gozdu in dospel ravno na prostor, kjer se sedaj nahajajo razvaline te kapelice, skoči na njega kmet, oborožen z veliko koso, zamahne z njo in odreže z enim samim udarcem grofu glavo.
To je bilo njegovo maščevanje.
Ubijalca so seveda prijeli in ga kaznovali s smrtjo.
Na tistem mestu pa, kjer je tekla grofova kri in kjer je umrl, so zgradili sorodniki kapelico, v kateri se je vsako leto vršila maša za pokoj njegove duše.
Od takrat je gotovo že minilo sto let.
Tudi grofovska družina je že davno pozabila na svojega prednika, ni se več brigala za rešitev njegove duše in tako so bile sedaj na mestu, kjer je grof umrl, le že razvaline.
Stopil sem v te razvaline.
Tu sem bil sam, — nesrečnež išče vedno samoto.
Tako sem bil nesrečen, a sem hotel kričati, — zdelo se mi je, da sem doslej zastonj živel in da zame ni več prostora na svetu.
Vsedel sem se za nekim stebrom na razvaline in poslušal kako grgra-jo divji golobi, — prisluškoval sem vsem nemirom in glasovom temne noči.
OČE NA DOPUSTU
Iz daljnih je krajev prišel na dopust, veselje kipi mu iz prs in iz ust.
Oj žena predraga, naj vse ti povem, kar mislil in skrival v tujini sem nem.
Moj sinček, k očetu vesel priskakljaj in s sočnimi usti, poljubček mi daj!
Glej, hčerka, postala dekle si lepó, ljubeče krog vrata ovij mi rokó!
Peljite povsod me po domu okrog, naj vidim, kako vas vse čuval je Bog!
In mene ohranil v tujini je tam, da mogel sem zopet vrniti se k vam.
A težko je slovo pač bilo takrat ko spet odhajal se je bojevat!
Franjo Neubauer,
Dolgo sem tako sedel, premišljeval in vzdihoval, naenkrat pa sem s» zdrznil.
Hej, kaj je to?
Slišal sem neki ropot, — toda to ni bil ropot živali.
Jasno sem slišal korake.
Nekdo se je približeval razvalinam.
Nista minili niti dve minuti, ko sem zagledal v mraku senco nekega moškega
Ko sem natančnejše pogledal, sen» ga spoznal.
Bil je Korzakov.
Umaknil sem se nekoliko korako* in se skril v ozadju.
Česa išče knez tako pozno v kap®' lici?
— Česa želi tukaj?
Ha, skozi možgane mi blisne mi' sel, — kri se mi je strdila v žilah.
Ah, gotovo ima z njo sestanek, ni dvoma, da je to ljubezenski se* stanek!
Livija mu bo sedaj prihitela v naročje, ha, igralka, komedijantinja'
Ni mu dovolila, da bi jo prijel njeno roko, sedaj pa ima z njim S6' stanek na tem samotnem in pustei® mestu.
Korzakov se ustavi in si prizg® cigareto.
Nato se začne pred kapelico spr®' ha jati.	,
Od časa do časa je stopil v in pogledal, če morda kdo ne prih°* ja.	<
Razumel sem njegovo nepotrpe^ ljivost.
Če čaka človek na Livijo, se zdi vsaka minuta — večnost. Nenadoma pa vrže knez svojo

ev
gareto na tla, trenutek pozneje P sem že zagledal neko ženo, — »ve Bog, kako mi je bilo pri duši, sem zagledal svilen ogrtač, ki ®e ga tolikokrat izročil Liviji, — n-'c mali klobuk, ki ga je navadno v0" sila.
(Nadaljevanje)