IlL k. Hefbibliothek
Wm
V Gorici, 29. maja 1885.
„So5a" izhaja vsak jietek in velja dopoitinrejemana -.?U x Gor»>' ua flom po&ilj ana .-
V> Into.....:: f.  1-10
Pol leta.......'.'.-20
(>tvrt l<>ra     ......'« M
Pri oziianilih in -il^" tmli <¦>¦• . },<>¦ $Utnicah" se plafiujr za. nava-hio ixissup-ho vrgto:
8 kr. te s« tiaku 1 fcrnt 7   „   „   „     ••    2   ,. 6   »   .»   >»     ..   3   », Za vf^P M«»  pf> prrtstorn.
TedajXV
Posjunezne stevilke se dofettajb jib 8 kr. v folvakan.rcih v gospOBki mid N:ku ..^fllj tidn", na sfsrem trgu in v nmi'tlci ilk-i let y Trtjtn, rib <fo» senna, is.
Hot hi naj mp Wagovoljno floSiljSjo iin'il)iifi(ru...?nLf" v Oiirld r»a Travofca 16,1., naruutiina pa opravriiStvu ^oSo" Via della Grace fit. 4. I[.
RokopUi «e no vraftajo; dopJsi aig ae WagovoJjiio fraiiki«jc0t>. — Deialcaa in dnigitn uopvfiwofcitini $o niiroftiuni ante*, ako so oglase pri opravniitva.
Volitve.
1. Mes ta in trgi bodo volili prihodnji torek 2. junija, Vsako meuto in vsak trg bo volilco za «e. Dt'ultvo ^Sloga" po-stavilo je kot kandidata za to skupino vzviSonega go-spoda Franca grofa C o r o n i n i j a, ki jo uze do zdaj zastopal gori§ka mesta in trge v drzavnem zboru. Po-litidno vedenje in delovanje tega gospoda jo znano; „Socaw je o njem uze ve<5krat pisaia. V narodnom oziru iraa grof Coronini praviena nacela in skuSa, ko-likor mu njegom moc" dopu§ca, izvrSiti ja najproj v svojem podrocji. Lalibog da njegova moe" no sega vedno tako daleS kakor njegova dobra volja, in da ostane maraikaj v dezeli neizpolneno vkljub njegovi srSni 2elji>
Njegpvo plemenito vite2ko sree nima Dojma o podlosti, aebifinoati, brczzuac'ajnosti, krivi&ioati, ki se pojavlja kedaj v javnem 2ivljenji; zato je proti ta-kim pojavam skoro brez ovozja. Branijo ga pravie'na naSela, poiteno ravnanje in sreSa; ali svojih nasprot-nikov no zna zalezovati in jim ne zna hudega s hu« dim povracath Se tarn, kjer bi* po vaoj pravici in po poSteni poti komu lahko na reo stopil, tega nostori, ker njogovo srce ne more slifeati niti zasluzenega cvi-Ijenja. Tako mora plemeniti goopod, ki ima dobra nacela in najbotjSe namene, pogosto ob/ulovati, da ne gre vho tako, kakor bi njegovemu srcu ugajalo.
Tak gospod zasluzi priznanjo radi svojih na^el in namer ter potrebuje vsestranske podpore, da ures-nifii 8?oje Wage namene. Oboje mu damo, ako ga volimo soglasno v dr^avni zbor, kjer se bo lahko na to skliceval, da je zastopnik obeh narodnostij ter da uziva zaupanje na obeh straneh. Slovenake trge po-zivljamo posebno Se radi tega k polnoStevilni ude-lezbi pri tej volitvi* da bi se gprofu kaj ne pripetilo, ker znano je, da liberalna italijanska stranka ga je le zaradi tega poatavila kanaidata, ker nima upanja, da bi z drugim zmagala. Ako bi ta stranka vedela, da bo udelezitev na slovenski strani sibka, lahko bi zadnji dan stvar prekucnila ter proglaaila Vieenti-n i j a za svojega kandidata, ko propade v kmeckih obcinah. Sploh ni Jiberalno'-italijanakim kandidaturam mnogo verovati, ker gov^ori se, da bi neka stranka se v zadnjem trenutku rada vse premenila, ako bi videla, da ae sme nadejati uspeha. Dokler trdno stoji-tno, bo njeno prizadevanje zastonj.
Slovenei, pridite vsi volit in volite Franca grofa 0 o r o n i n i j a. Meata in trgi volijo z glaaovnicami. Vsakdo naj zapise na glasovnico, katero je dobil od svojega zupanstva, ime grofa Franca Coroninija in naj jo odda pri volitvi z izkaznico vred. Na tak naein postavimo si sposobnega zastopnika v driavnem zboru za novih lest let. 2. Fakcijozna opozicija in njen kan-didat.
Ko je zacelo pred 6 ieti vladati Taaffejevo mi-nisteratvo, izjavilo je slovesno, da ho5e delati na to, da se izvrSi ona ravnopravnoat, katero zagotavlja dr-2avna temeljna postava vsem narodom v §irni Av-striji, ter da se uvede in utrdi mir med posameznimi narodi, ki imenujejo presvitlega cesarja svojega vla-darja in oeeta. Ta program, ki je vse hvale vreden, nasel je od prvega zaeotka nasprotnikov, ki so vse pocenjali, da bi xaaffeja vrgli ter onemogodili ab' vsaj oteMli jizvrBitev avstrijakega programa. Na§la se je stranka takih moz, ki niso bili akoro v nobe-nem politi5nem praSanji edini razen v tem, da Taaf-feju je treba polena metati pod noge, da pomirjenje narodov na podlagi pravicne postave je treba zabra-niti. Ti mozje so nasprotovali dunajski vladi v vsem, kjer so le mogli, tako da je bilo uze grdo videti, kako so avstrijski mozje rogovilili proti vladi, ki je poudarjala in branila avstrijski program. Tako po-stopanje srborite stranke ni ostalo prikrito presvitle-mu cesarju, ki od nekdaj Mi in se prizadeva, da bi se uetanovil mir med drzavljaiii, ki je podlaga vse-stranskemu napredku.
Ko je tedaj priSIa neka depntacija iz Trsta na
svitli cesar odlo5no izrokel, da mu aft dopade to, da se njegovi vladi, ki izvrSujo pravicni program, delajo zapreke in sitnosti samo zato, da bo jej nagtija in nasprotuje v pravicni stvari. Presvitli cosar imenoval je to stranko fakcijozno opozicijo in je za-vruil njeno rogoviljenje, kakor jo zaaluzila, Vsi avstrijski listi so takrat o torn govorili in pripovedovalo se je, da tisto protivladno stranko bi bilo takrat celo sram. Frav bi bilo, da bi se bila sramo-vala svojega poSetja, vender dokazati se ne more, da bi bila toliko pristopna naravnim cutom, Toliko je gotovo, da je fakcijozna opozicija vsled cesarjove bo-sede nekoliko potiunila; a prav tako je gotovo, da ni popustila svoje navade in da ie vedno ruje in kuje zoper ministorstvo Taaffejevo in zoper uvedenje splo-fino in popolno ravnopravnosti v staroslavni na§i dr-zavi. Ta stranka je protivladna in protiav-s t r i j s k a.
Omenjeno oesaijeve besede bile so re6ene neki trzaSki deputaciji; zalibog da pravvTrBtu in drugod po Primorakem se fa vedno vzdriujo dull, ki je iz-re^no nasproten sodanji dunajski vladi in njenemu programu. Ta duh so izrazuje v nekaterih domaSih, a So bolj v tujih listih. Graika „Tagespost* in du-najska „Nguo freio Presao" donalati s Primorskega dopise, ki so nasprotui sedanji dunajski vladi, kakor omenjona lista. Pa tudi domaci listi upijejo in se hudujejo, ako sliSijo, da dunajaka vlada jo kaj storila ali namerava storiti v pomirjenje avstrijskih narodov. Tako miSljenje in prizadevanje, ki je nasprotno vladi presvitlega cesarja in ravnopravnosti narodov v Av-striji, vidi se tudi v javnem zivljenji, posebno pri vo-litvah. Mo^je, kateri so dolM vladi tisofiero hvalo, druzijo se z nezadovoljnezi, upijejo zoper dunajsko vlado, izrazajo svoje krive misli o nasem politicnem staoji, ter zeljo in nado, da bi ministerstvo kmalu propadlo se svojim programom. Kjer imajo ti mozje kaj upliva, rabijo ga proti teznjam in prizadevanju sedanjega ministerstva.
Ta stranka poatavila se je zdaj na noge ter je proglasila kot kandidata za drzavni zbor kneza Ho-h e n 1 o h a. Tako je postal knez Holieulohe kandi-dat fakcijozne opozioije.
Kdor je prijatelj sedanje dunaj-ske vlade, kdor zeli, naj bi jej bilo mo-goce izvrsiti narodno ravnopravnoat, kdor L el i pomirjenje narodov v Av-striji, ne more podpirati fakcijozne opozioije, ne morebtti za njenega kandidata. Volilna agitacija za kneza Hohenloha na Primorskem je nenavadno velikega pomena. Ta agitacija kaze, kdojeza dunajsko vlado in kdoje proti njej, kdo ho6e mi mo in mogocno Avstrijo v pomirjenji vseh narodov, in kdo hode, da naj tudi dalje oBtanejo nekatere razlike v vzivanji narodnih pravic pri raznih narodih iirne Avstrije.
Kdor je za mogocno in Sastno Avstrije, mora biti proti kandidaturi Hohenlohovi. V pivi vrsti po-klicani so slavni c. k. uradi, da cujejo nad doticno agitacijo, da ne puatijo, da bi se njiU ime zlorabilo v podporo tega kandidata, da ne pustijo niti seoce na sebi, kakor da bi se ujeraali a to kaudidaturo. Velikanako odgovornoat nakopal bi si uradnik, ki bi le od dale§ delal za kandidata fakcijozne opozioije, ki bi neposredno za viral cesarsko vlado v najlepSem njenem poslu, v pomirjenji narodov, v iz-vrlevanji 6astne naloge, sprcjete od Njegovega Veli-canstva, presvitlega cesarja.
3. Stranka splosne ravnopravnosti in njen kandidat.
Na Vas veleposeatniki goriSke grofije je lezede, ali hofiete veljati za pristase fakcijozne opozicije, za naaprotnike dunajske vlado, za nasprotnikc narodnega pomirjenja, ali pa hofieto veljati za spravljive driav-Ijane, ki priznavajo ravnopravnoat vsem narodom, ki spoStujejo cesarjevo besedo, ki podpirajo Taaffejevo ministeretvo v izvrfievanji najteije naloge, katero je prevzelo, Ni dvonnti na Ya|i XY&tobi do driave, na
t Vaii pravicoljubnosti do vseh narodov, na Vafii m5-nosti, ki Vam daje mo<5, da brez ttrabu izre^ote svoje proprioanje. Tak program, ki eo ujema e oe» sarsko besedo o pomirjenji avBtrijekih narodov, ki to strinja s prizadevanjem dunajske vlade, da bi to uvedla povsod narodna ravnopravnoat, ki ae ujeraa c VaSim politifinim, verskim, narodnim in gospodarekim prepriiSanjem, je program Sigmunda grofa A tte msa. Zato jesvota dolSnoit vsakega veleposeitnika katere koli narodnosti na GoriSkom, da so udeleii osobno ali s pooblastilom letosnje volitve in da volt grofa Attomsa!
Kdor bi se volitve zdrzal, ipravtl bi izvolitov pravi6noga kandidata, kolikor jo odvinna od njegovega glasu, v nevarnost in pripomogel bi po svoje k izvohtvi kandidata fakcijozne opozicijo, Kdor pa izrecuo glasujo za Hohenlona, poriva earn lebi inotS v bico. Kaj pridakujo od Hohenloha, ki to je ponujal italijansko libemlnomu druitva ,Uniono*, Le« gar glasilo jo „Comorou, ki je xdihoval po padu ministerstva Taaffejevega, ki jo droiil Itafiiano coper Hlovouch P Kaj piioakuje od kneza Hohenloha, kata* rcgi priporo^a fakcijozna opozicija, ki nasprotuje i»-vrgitvi onega vladnega programa, ki ima podlogo v cesarjevi besodi in v decemborni uitaviP Rojaki, veleposeatniki katere koli barve! Tu gre za odino pra-vo avstriJBko nocelo; Attemaov program je izraz a v-strijskoga miSljenjain 6ustva naflproti fakcijozni opozioiji, ki iS5e evojo korist iu hv&t. svoje brozozirnosti. GoriSki veleposeatniki! stranka sploine ravnopravnosti priporoda Yam grofa Attetnia, fakoijoz^ na opozicija priporoca Vam kneza Hohenloha, Iebi-rajte, pa izberite dobro I
4. Solnoe pa luni!
Zaveznikom fakcijozne opozioije nikakor ne more iti iz Bpomina, da smo primerjali Sigmunda grofa Attemsa kot kandidata za drzavni zbor solncu, njegova nasprotnika kneza Hohenloha in grofa Pacejav istem pogledu pa luni. Ta primera jim je tako zme-§ala mozjaue, da ne morejo priti v duSno ravnotezjo, ter skuSajo se Salo in prisiljenim nasmehom izbriaati pomen one primere; a mi tega nikakor ne pustimo. Primera je postavljena in primera velja, ker je res* uicua. Y oziru na svitlobo je med solncem in mese-oem ta razlo5ek, da solnce ima s v o j o svitlobo, meseo pa tujo, vzprejeto, izposojeno. Ako zahteva-mo, da kandidat za drzavno poalanstvo mora inteti neko svitlobo, neki bli§6, ki ga priporoca za ta po-sel, priznati mora vsakdo, da grof Attems ima na sobiinveebi laatnosti, ki ga priporooajo za ome« njeni posel; a njegova nasprotnika merala sta si bliS5 i z p o s o d i t i, da se smeta ob6instvu ptikaeati kot kandidata, in sicer je prejel knez Hohenlohe svoj svit od triaikega solnoa, grof Pace pa od drustva ttUnionett in njegove veSe, goriSkega ,0or-riera*.
Kaj je knez Hohenlohe brez trzaSkega upliva? ali je znankot razummk? kot delateo ? kot p6liti6en znaoaj? kot uplivcn mo2? kot samoBtalOn itoVek? kot zaniievalec posvetnega veselja in veaelih druStev? kot govornik? kot prijatelj ljudatva ? kot pOsesestnik? kot gospodarP kot nepotreben drzavno aK deielne sluibeP kot premo^enP kot neodvisen v denarnihza-devah P kot moL, ki se ni ponujal „Umolm* P ki si upa izraziti svojo misel proti visoki goBpodi? ki bi skrbei prej za volilco nego za kajdrugegaP M bi se bil se svojimi d e j a n j i priporocir za poslanca P ki bi imel krepko izraiena politicaa nacela ? — Ntmene teh lastnoatij ne dobite na knezu Hohenlohu v taki meri, da bi kdo radi njih nauduSil se za kneza. Ali ima torej knez s v oj b 1 i 5 6? Nima ga; kolikor je znan, znan je po priporoc'ilu fakcijozne opozicije in kot vesel druStvenik; a to nikakor ni potrebna last-noat dobrega poslanca. Knez Hohenlohe torej ni solnoe, ampak mesec, bled mesec!
0 grofu Paceji niti ne govorimo. Dopisnrk iz St. Vita y aadnji „8oci" povedal je, da grof niti ft* bvojo oboino ne zna skrbeti; toliko manj bo anal skrbeti aa dezelo. Tndi grof Face torej ni solnoe, fo je kot maro je eWbo rawritl;^ Or^ JPaop Wm
svojo svitlobo od „TJnioae" in BCorrierae; ali ta je tako neznatna, da se tisti, la bi sicer zavoljo grofo-vega hrata ne bili popolnoma nasprotni tej kandida-turi, so gazavrgli, fcj so slissli, Segav kandidat je. S v oje svitlobe torej nima grof; tuj bliM jo pa tak, in ma prej Skoduje nego haaui; zato ne bo grof Pace nikoli razsvitljeval furlanske ravini.
Yes dragacen je grof A11 e m s. V oznaccnem ozini je ressolnce, to je: ima na sebi lastnoati, ki ga osposabljajo ra priporocajo kot kandidata zadriav-no poslanstvo, ter ne potrehuje, da bi ga drugi osvitljevalL Naslednik siavnih pradedov dela cast svoji hi§i. Moz je premo2en, eden najvecjih poscstni-kor na GoriSkem, ki ne potrebujo niti diiavnih niti deielnib sluieb, da bi mogel iiveti; kateremu ae ni bati ni irda ni osvete visoke gospode, katere ne po-trebuje; kateri daje lep isgled ariatokratake druzine po starem kopitupo vzglednem drutiuakom iivljenji; ki ne trati casa a pohajkovanjem, igro in iensko zabavo, ampak a poitenim d.'elom in skrbjo za posestva, \ katerr je dobil po avojih dedih; kateri ne burift \> o 1 i t i 6 n i h n a 5 e 1 in jib ne menjuje vsako jotro ko nocno srajco, ampak je stanoviton v naoelih, katerinijnameravaTaaffejeva vlada dozmage, ki otitao pruraava naravno in boijo pravico ter ravnopravnost vsem narodom sirne Avatrije, ki node, da bi bila odgoja btez krscanskega Boga, ampak hoe», naj se ta krepko poudarja in otrokom od prve njih mladosti Btavlja pred 061. Grof Attems je c. k. kamornik in ima kot tak priatop do cesarja, kakor knes Hohenlohe, ako ne se bolje. Torej ima grof Attems zares n a sebi lastnoati, ki ga priporocajo xa kandidata, in rau ni treba, da bi dobival bliSS od drugod. Y tern oziru je v resnici a o I n c e, naj se repencita vsled tega fakcijozna opo-ticija in ,Unione,* kolikor jima drago.
Radi lepih lastnostij, katere kiucajo grofa Attemsa, je ta moLsplo§no priljubljen; v aristokratskih druzinah se o njem lepo govori in nikdo mu ni na* aproten razen fakcijoznih opozicijonalcev in „Unioni-»tov.,, Dragega mn ne morejo o&tati nego to, da so Slovenci zanj, in izmisljujejo so, da grof Attems po-sloveni na Goriskem tso, kar se bo dalo posloveniti Tega Slovenci od njega ne zahtevamo; Slovcnci pri-eakujemo od svojih poslancev v narodnem oziru le to, da bodo zagovarjali ravnopravnost tudi za nas, kakor jo privos5imo vsakemu drugemn. Ker so naSe zabtave po&ene, zato so i nami poatenjaki vseh narodnoetij. Slovenci ne nakladamo grofa Attemsu nikake naloge, ki bi branila postenjakom drage na-Todnosti glasovati zanj. Na poSteni, »pravicni podlagi smo se prav lepo zjedinili za skupnega kandidata, ki bo voljen od obeh narodnostij v deleli in bo tako pravi zastopnik goriSke dezele.
5. Veleposestnikom.
Slovenski in vsi postern veleposestniki, katerim je cesarjeva beseda in vsestranska ravnopravnost na srei! ali se bote se obotavljali glede" izvolitve kandidata v velikem posestva, kateremu bi dali glas za drzavni zbor? Ali ni potem pojaSnjenji v Vaiem srei, ki 5nti za Avstrijo in njeno blaginjo, uze davna do-zorel frden sklep, da ho5ete za Attemsa glasovati? »— Yemo, vemo, kaj Yas teS. Smnkali so se okolo Vas goapodje, kateri bi morali nekoliko bolje poznati avoje dolznosti do drfavein vlade, ki bi morali bolje spoStovati spIoSno znano 2eljo presvitlega cesarja, ki bi ae ne smeli ukloniti vsakemu vetru, ki pride od ainje Adrije, ki bi morali krepko zastopati drzavne koristi, ki bi Vas morali ufiti, ne pa na limanice va-bi^ in pregovarjati Yas za kandidata fakcijozne opo-zicije. Ta gospoda Yam je pisala pisma, r katerih Yas pridusuje delati za Hohenloha, z naroJSilom, da nikomur ne 6rhnite o pismu niti besedice. Ta gospoda Yam je vzela Lastno besedo, da bote glasovali za kneza Hohenloha, katerega Yam je priporo^ala kot bodoSega zastopnika ravnopravnosti. Ta gospoda Yam je izvabila pooblastila z izkaznico in glasovnico v ko-rist kandidata fakcijozne opozicije, kneza Hohenloha. Ta gospoda Vam je Sugala, da bote trpeli Skodo v gmotnem oziru, v kup&jakih zadevah, ako ne bote glasovali za Hohenloha. To so pomisliki, kaj ne, M Vam tezijo sree?
Bojaki! bili ate osleparjeni! Eandidat fakcijozne opozicije opisaval se Yam je kot moz, ki ima u-phv na cesarskem dvora, ki priznava ravnopravnost narodov, ki bo znal zastopati gorisko veliko posestvo. Koi takemu kandidatn obecali ste svoje giasove: zdai pa veste, da ni tako, in da ste bili osieparjeni z le-pimi beBedami. Imeli ste tako rekoc pogodbo z do-toennni agenti. Agent Yam je obe5al d o b r e g a kandidata, a Yi sle obecali svoj glas. Zdaj pa vidite, da Hohenlohe m dober kandidat, ker kot kandidat fakcijozne opozicije ne more biti dober; zato je VaSa pogodba neveljavna, VaSa kup6ija uni-&_e n a. Ako obecate za Iepega konja 300 gold., in Yam prodajalec namesto tega pripelje mrsastega konia, poreiSete: Prijatelj, obdrzi svoje kljuse in jaz obdr-iim 8«roj denar; pogodQa sva se za Iepega kooja, a ae za kljuse. Bedak bi bil, kdor bi dal 30<l si. za kJjnse, potem ko se je pogodil za konja. Pcav tako ta bil bedak, kdor bi dal svoj glas slabemu kandi-Sft K^8 itoh^ dokIe' je Se misbl, da je kan- I #&t Met, tojpkt, *<m *te ^cp & jn^m m J
se v osebi; Yam je bilo vedno za to, da bi zmagal dober kandidat. Dokler ste misliii, da je Hohenlohe dober kandidat, ste smeli zanj glasovati; zdaj veste, da ni dobert zato ne smete pri njem ostati: glasovati morate za grota Attemsa, ki Yam jc znau kot dober, posten, pravicen kandidat. Ysa obecanja so razdria, vsi ste prosti, vai ste do 1 zai, dobro voliti I
Kaj pa oni, ki so oddali pooblastila? P-sobla-stila smejo sa oddajati edino levitezu Tonkliju, pred-sednikn aSIoge*7 vitezu Doliaku, predsednika nKato-liskega drustvac in takira mozem, ki so odlocno za grofa Attemsa. Nikomur drugemn ss ne smejo oddajati pooblastila, niti umdniku, niti grofu, niti pi-sarju, niti komnrkoli. Ako je bil kdo zapeljan po Hohenlohovih agentih, da je oddal svoje poobiastilo, posebno ako bi je bil oddal oradniku, je njegova aveta dolznost, da tirja iz Ijubezni do dezele in do doticnega uradnika poobbtstilo % izkaznico in glasovnico nazaj. To se mora v knitkem zgoditi, dokler je §e cas. Tirja nej se vse nazaj od onega, komur je bilo izroceno, ki mora vse povrniti. Ako bi se ta obotavljal ali ako bi se bilo bati, da bi kako zvi-jal, obrne naj se doticnik naravnost na dotifino c. k. okrajno glavaratvo s prosnjo, da se mu dobi nova iz-kaznica in nova glasovuica, ki naj se mu neposredno na dom poSlje. Komur se zdijo te pisarije presitne, naj pooblasti viteza Tonklija, da bo zahteval v njegovem imenu poobiastilo in druge papirje nazaj, ali pa da jih bo reklamiral pri doticnem glavarsfcvu. Glavarstva ne smejo zadrzevati izkaznic in glasovnic, ampak oddajo vsako re5 na svoje niesto. Bojaki, ga-nite se! Da je bil morda kdo zapeljan, ni sam kriv j ali ce se dalje ostane v zmcti, gresi zoper narod. Rodoljubi posameznih goriSkib ob^in, pregledujte ime-nik veleposestnikov v svojem kraji in pojte na roko yolilcem v teh zadevah. Komur kaka ie& ni dovolj jasna, naj popraSa pri »Slogitt, pri vitezu Tonkliju, in vse se mu pojasni. Goiiska ariatokracija in po-Steni Italijani so z nami; samo fakcijozna opozicija in BUQione* sti nam naspcot:a!. Prva dela za Hohenloha, druga za Paceja, mi pa za pravi 6nega kandidata Sig-munda grofa Attemsa.
Pozorf Slovenci na GoriSkemi
Spisal odkritoargen rodoljub meseca raaja 1885. Zalozil pisatelj. Tiskal J. ieon v Moriborn.
Tako se imenuje knji^ica, 20 sfrani velike osmerke debela, ki je iz§la te dni v Mariboru ter se je razposlala volilnira modern in drugim veljakom na Goriskemr Knjizica je pisana proti vitezu Tonkliju, kateremu ocI&, da Kot zastopnik in voditelj gongkih Slovercev ni izpolnil svoje dollnosti, ter opominja vo-lilce kme^kih obfiin gorilkih, naj ne volijo ve6 Tonklija v drzavni zbor, ako ne izpolni uie pred volitvijo nekaterih pogojev.
Knjizica obsega marsikatero praSanje, ki jevred-no, da bi se rodoljubi i njim bavili, ali v maraika-terem oziru gre predalee" in oKta vitezu Tonklija marsikaj po krivici. Kadar se brezimni pisatelj oglasi in pove svoje ime, morda ma vitez Tonkli odgovori na posamiCne todke. Sploh pa obsojamo to knjigico, ker je bila voliicem razposlana tak gas, ko ni bilo' vecmogoSe, da bi se zadevne stvarimirno in zadost-no resetale, ter bi se o njih ssklepalo. Knjizica, o takem dasu med ob&nstvo razposlana, ne more nego vohlce begati, ki slednjig ne vejo, kaj jim je storiti. Ako je pisatelj pri&ko7al dobrega nspeha, imel ie knjizico izdati dva meseca prej, da bi med tern ca-som rodoljubi o stvari govorili in zjedinili se. V zad-njem trenotku izdana knjizica more k veejemu sko-dovati s tern, da /oega obdinstvo, a prave koristi po nasem mnenji ne more prinesti. YoKIna disciplina je predragocena re6, ki se ne sme stavljati v nevarnost, 6e tudi bi sicer izid volitev ne bil s tern premenjen,
Knjizica se ozira tudi na „8ocV o kateri pravi. da je Tonklijevo glaailo, in jej o&ta nedoslednost ah nenatancnost v nekaterih redeh. ^itatelji poznajo BSo2o" in njeno pisavo, zato se nam ne zdi potreb-no, da bi se posebe zagovarjali proti tem ocitanjim. Bente 88o6o,* pasodite! 88o(Satt je TonklijeT organ o A fco^of J® organ vsakega rojaka, ki ho5e v ?SoSo* ka,j pisato in jej kako stvar sporociti ali pc-jasmti. Ako ve kdo, da je ^Sofia* §e kako drugace Tonklijevo glasilo, prosimo, naj objavi to, kar ve. aSoca« si je v svesti, da dela po avojem spoznanji in prepneanu in da ne sprejema migljejev od nobe-ne stram. Ako v6 kdo kaj dragega, presto mu je, naj
„SoSa* M bila po oni knjizici nedosledna, ker je izrazda 1. maja svojo nado, da sklice „SIoga* vo-bine shode, a je potem 8. maja naznanila, da sho-dov ne bo. „Soca* ne vidi nedosledaosti v tem; kaiti 1. maja je povedala, zakaj priSakuje sbode, in 8. maja je naznanila, zakaj jih ne bo. Naj bi bil g pwatelj sprejel navedene razloge, ne bi bil niogel govonti o nedoslednosti.   — Dalje pravi bro-
t^Li^ •BoSi Je Pred P°ldr«g™ letom razlagala TonUnevo odlikovanje kot priznanje njegove poli-like, zdaj_pa kot popravek neke pomot- k leta 1882. lu m nikakeganaspiotjaj resnieno m eno in drago-fr $mW} wy ue^uaiiDje twpxotp ? ,§ecw« pi*gy^
in ga ne dobi, Ako bi Tonklijeva politika bila vladi nasproina kakor je politika nekega velikasa, bi Tonkli gotovo ne bil odlikovan, ce tudi je bil izpusceu a priliki, ko bi bilo priznanje na svojem me3fcu.
Nenatancnost ocita bvoSura BSocitt zato, ker je rekla, da vitez Tonkli niuia za svoje narodno dolo niti gmotne niti druge place. Knjiga meni, da mesto, katero zavzema Tonkli v javnem zivljenji, je moralno placilo, placa 1200 gl. katere ima kot dezelni odbor-nik na leto, pa denarna odskodnitia. Pisat'elju vo§6imo mnogo plac prve vrste j odskodnina de2elnih odbor-nikov je pa tako znana, da ja nSocV ne more tajiti. Ta odskodnina daje se Tonkliju kot o d b o r n i k u, kakor n. pr. Ivanu Gasserju ali vitezu Pajerju, ki nista nase gore lista, ne pa kot n a r o d n e m u de-lavcu. Kdor bi bil na njegovem mestu, dobival bi tisto plado, naj bi narod dobro znstopal ali slabo. Prav tako je glede' drzavnega zbora. Kcsuica je, da vitez Tonkli je zarad poslanstev zgubil mnogo klijen-tov kot odvetnik. Tega niti knjilica ne more tajiti. V stvarnih podatkih se ujeraamo. Zdaj naj sodi vsak-do z o z i r o m n a v s e r a z m e r e, ali je govoritt o gmotnih koristih za narodno delovanje all ne. Svo-jega mnenja v tem oziru nikomur ne usilujemo,
Dopisi.
Iz OkOlice g0ri§ke, 28. maja, — Na Yoger-skem bo dmgo nedeljo po binko§tih, 7. junija t. I,, blagoslovljenje novega krizovega pota, kateii je bil ze v nedeljo U. maja v domadi cerkvi na ogled raz-postavljen. Novi kri^ev pot spricuje, da v onda§njem Ijudstvu kljubu neugodnim razraeram ge vedno 2iva vera tli, ker pri vsem svojem siromaStvu pritrgalo si je ljudstvo vender §e toliko, da si je omielilo take umetne slike za svojo cerkev. Sirokost teh podob iz-na§a 60, visokost pa 80 centimetrov brez okvirjov, Ta velikost je prav primerna, da goloto steu ooem dobrodejno zakriva. Ce malenkosti izazamemo, reci moramo, da je vedel slikar vsak prizor tako predo-diti, da se zamakne duh ogledovaWev v nekdaujw case. Kaka divjost berifiev, kaka oSabnost farizejev, ki trpe^ega odreionika povsod spreraljajo in nadlegu-jejo! Tudi obnebje je zalostni prigodbi primerno na-sbkano. In svete osebe! — Le pogloj ali si kedaj videl lep^e oblicje nego je Zvelicarjevo pri II. po-staji tega kri2evega pota, ko bozji trpin kciz objema — 6loveku v najvecji nauk? tflej pri 12. postaji revne Mater buzjo, kako sklenjenimi rokami za nas k sinu moli j — glej druge osebe, sv. Longina v voja-ski opravi I Vsakdo mora prifcrditi, da delo hvali moj-8tra. Vse je tako spodobno naslikano kakor tirja sve-tost te zgodbe.
Clestitamo obcini Yogerskej, ki je dobila lep krizev pot, ter priporofiamo ob enem vsem cast, cerk-venim predstojni§tvom mladega umetnika g. Simona Ogrina z Yrhnike, ki se je o tej prilikipokazal pra-vega mojstra. Oajte mu dela brez skrbi 1 Novi krizev pot z lepimi orehovimi okvirji ni stal celih 400 for, Toliko o tem novem krizevem potu.
Eden v imenu vefi njih,
Cepovan, 25. maja. — G. profesor kmutijstva h. Kramar je vfieraj v tukajsuji §oiski dvoiani podu-gevai 0 kolobarjeaji in 0 sadjereji. Jako potreben nauk I PriljuWl se je pa g. govornik prav s tem, da je v podlago poJuka vzel tHkajSnje dejanske razmere m navade. On se ni Sopiril z novimi teorijatui, ampak pnporoaal je in z razlogi utemeljeval tako kolobarje-nje pri obdelovanjt potja, kakerSno se prav naSim razmeram naj boij prilega, a je vendar znaastveno utrjeno. Prav tako je tudi glea6 sadjereje le to raz-u^ailtt Pr,P°r°e^ kar Je fohko mogoCe izpolniti re-kei bi vsakemu kmetu, da naj se hitreje sadiereia §iri in zboljguje.                                                4
PosIuSalcev je imel natlafieno prostorno Solsko dvorano, §e znnaj vrat in pod okni je mnogo ljudatva posluSalo. In dasi je govor trajai nad poldrugo uro nihte se ni utrudil; vsi so pazljivo stedili govern Gotovo znamenje, da ljudstvu je mar za poduk ioT napredek.
,. „.V VellkeBI Dolu na Krasu, 16. maja. - pre-Ijnbljena nu »So6aB, sprejmi v svoje predale ta borni dopis o 2aiostnem stanji kmetijstva na Krasu. Predno pa zacnem o kmetijstvu, spregovorim nekaj 0 drzav-nem posianci. Pred Sleti, ko so bile volitve v drzav-vnj zbor, dobil je g. dr. vitez Tonkli v sezauskem voWnem oknyi ie 2 glasa. Ker je pa v pretekli dobi sest let mailjivo potezal se za narod in domovino, pndobil si je tukaj veliko zaupanje, da ga bomo* Kakor shsim, v tem volilnem okraji enoglaano volili. Zdaj zacnem 0 zalostnem stanu kmetijstva. Bno 12. t. m. od 5. do 6. ure zajutra se je tukaj usula toda, da je vinski pridelek skoro popoinoma uni5ila * a tudi drugim pridelkom je veUko skodovala, zlasti murbenemn perjn, krompirjn, zitn itd. in to ne samo-v nasi ob&m, teiavee skoro polovico Krasa zadela jo
i
di se ceio leto, obdeluje, kupujo beke, rakle, delavce placuje in zveplo, in za vse to se veci del, posestni-kov tudi veliko zadolzi z upanjem, da to o trgatvi poplaSajo; ali ves up je sel po ledeni s toSe sfcop-Ijeni vadi.
Zdaj poglejmo, kako^kinetijstvo na Krasu propa-da. Za izgled vzamem enega najboljSih kmetovaloev, najbolj&ih delavcev in najboljsih gospodirjev te ob-Sine. Ta je posestnik J. II., ki je pied enim lefcom umrl. Pred 20 leti je posedoval okolo 40 oralov njiv in senozetij, ktere se dandancs njegovi dedici posedu-jejo. Poglejmo pa razmere v tern casu. _JEtod_dyaj:^._ -*timileti jeredil 4 vole, 2TcravT, 2 junca, od 10 do 20 ovac in konja, Poglejmo pa zdaj; zdaj redi Se 2 vola, enega junca in eno kravo, torej od 15 do 25 glav zivine manj, Se tudi posestvuje zmerom isto; in tudi dm moral je v tern 5asu dve tretjini za oprav-ke prodati. Ali bi morda casiiti bralci mislili, da je ta po nemarnosti kaj zapravil, zaigrai, zapil ali da so je doma gostil, ali delo opu§5al? To nikakor ne; dotal je, kakor vsi vemo, skoro brez nehaja on in dru-zroa, nikoli ni igral, tudi v gostilne ni nikoli zahajal, in vender v 20 letih toliko^nazaj priti! In to najboIjSi in najbolj deiavni gospodar vsa.Qhcjne; kako pa drugi? Da bi hotel napisati vse natanko, kakine reve kmeta obiskujejo, bi ne bilo dosti 10 pol papirja. In to se ne godi samo kmotom v nasi obBini, tomvec splosno po vsera Krasu; in ta niso krivi samo ogromni davki in naklade, temuc najve6 so krivo nepretrgano slabe ietine, ki nas uze mnogo let tladijo. Toca, aula, rosa, slana in druge uime nas unicnjejo. Tako je vse pre-bivalstvo na Krasu, kodar nas je ta nesre6a zadela, zalostno in otozno, da ni mogo6e popisati.
Yrbu vsega toga pa se nam je usilil ho neki cisto nov davek. Ta novi davek je, da moramo vsa-ko leto dva voza dm g. zupniku v Komen peljati, kterega davka ni tie nikoli nada obema dajala. Pred 8 leti je pri§el sedanji zupuik, g. Jakop Doljak, v Komen in «c lo pred 3 leti je zacel po recenin drvih uprasati, Slavno c. k. okrajno glavaratvo v Sezani mu je §lo na roko, ne vemo na kaki podlagi, in pla-cati moramo z lepa ali z grda. Ko si je obSina na-lo&la v proadarku za leto 1883 po 10 kr. na vse tukajfinje izravno davke za svoje nofcrebe, nam jo slavno c. k. okrajno glavaratvo zambilo 28 gl. 50 kr. ter je poslalo to vsoto na iu6im reSenik drvi g. zu-pniku v Komen. Kaj cemo ubozi kmetje; trpimo, dokler moiemo; mcso je uzo poslo raz nas, Se kozo da nam upniki iztrgajo, potem naj pride eksekutor z zakljem in naj se kosti odnese, potem bo vsega konee.
Da je ta prej omenjeni davek cisto nov, izre-eem pod odgovomostjo zvestoga drzavljaua, in co jo troba tudi na najviijem meatu dokazam, no z ono, temuc, co jo treba, tudi \b to piicami, ki vse prisezejo, da naia obfiina, to je obcinarji Velikodolaki niso nikoli nobenemu zupaiku v Komen drvi dajali. Tudi se ne skrivani za steno, marvec oelvidno §e podpiSem Jozef Trobic, zupan.
Politidni pregled.
Ko dob6 citatelji dauaSnji list v foke, kmeS-ke ob^ine nckatcrih pokrajin uze izvrse svoje driavnozborske volitve. Dosedaj, ko to pi§emo, volile so kmccke obcine na Soluograskcm in Ni2j«m Avstrijskem-, prve so si izbrale svoja dosedanja konservativna poslanca Lienbaeherja in Nenmeyerja; na Ki^jem Avstrijskem so si konservativci prfborili eden okraj in po drugih okrajih zadobili so zdatnejio ve&no ko pri zadnjih volitvah. Liberalizem povsod pojema in prodirajo ali se uze blizajozmagi konservativna naSela. V Istri so Hrvati in Slovenci postavili tri kandi-date, za kmedke ob6ine dr. Vitezica in solskega nadzornika Spincida, v mestni skupini pa dr. Mandica, prvega izvolitev je uie zagotovljena. Prof. Sukljeja caka na Dolenjskem blamaza, kakor jo tak veternjak tudi po vsem zasluii. Bin-ko§tne praznike se je bii pripeljal z Dunaja, na-dejaje se, da ga bodo dolenjski volilci kar v slavnostnem sprevodu vodili od mesta domesta; ali kako se j; ubogi moz varal; na volilnem sbodu v Krskem zmedli so mn itreno volilci sa-mi, ko sta samo dva za-nj glasovala; na to jo je gospod na Dunaj popihal, prepri6avsi se, da njegove roziee ne cvetejo na Dolenjskem tako, kakor so mu jik popisovali nekateri njegovi pri-jatelji. Izvolitev grofa Margherija je gotova, Tudi na Notranjskem proderl je po osrednjem volilnem odboru priporofieni g. Obreza proti dr. Dolcncu, kateri kandidira na svojo roko proti narodni disciplini. Tod! na Koroskem se je jelo daniti. Tam so bili do sedaj vedno voljeni nem-teji ali pa liberalci najskrajo^jto leyjpe, Izyo-
litev volilnih moz kaze, da je Velikovski okraj za liberalce zgnb«jen, ker bode z veliko vedino voljen minister Pino, in v Belja§kem okraji zmaga brzkone voditelj koroSkih Slovencev, mno-gozaslu^ni g. Ein§pieler. Bog daj !
Ogrskt zbornici sti nastopili svoje po&tnice do 26. septembra; v jeseni se snide gosposka zbornica po novi preosnovi. Tizsa je skrbel, da novovoljeni dosmrtni udi pripadajo vefiinoma nje-goyi stmnki,-vladaiijo-njegovo bode tedajiabko: pokorna mu je uze nizja, posluzna mn bode tudi vi§ja zbornica.
Francoski rudefikarji so obhajali biukogtno nedeljo obletnico nekdanje koraune; pri tej pri-liki je priSlo med njimi in redarji do prepira; nastal je upor, ko redarstvo ni dopustiio razo-besiti drugih ko narodnih zastav, pri tem je bil eden umorjen, ve6 ranjenih, §e ved shranjenih pod kljud. Viktor Hugo, slovedi francoski pesnik in romanopisec, a neznafiajen politik in brezve-rec, je umrl; narodna zbornica je dovolila 20 tisoc fr., da se na driavne stro§ke pokoplje v pantheonu v cerkvi sv. Genofeve.
Y angiegkem ministcrstvu bi bila 6ez bin-ko§tne praznike kmalu nastala kriza, trije udje so hoteli odstopiti, ko je Gladstone predlozll po» stavni na^rt za Irsko, kateri bi malim najcmni-kom olaj§eval nakupovanje zemlji§6a. V kratkem zacncjo Anglczi zapuScati Sudan in zasedejo ga po dogovorti ne Italijani, ampak Turki. Tudi tam si Gladstone ni nabral lavorik, ampak sebi in svojamu uarodu napravil je veliko sramoto.
Domafie in razne vesti,
Sijnjna zmaga. —• Pri volitvah v kmefi-kih obfiinah, ki so se danes vrgilc, zmagala je „Slogatf se svojima kandidatoma prav sijajno. Dr. JoM vitcz T o n k 1 i dobil je izraed 255 oddanih glasov 253 in sicer: v Gorki 132, v Tolminu 58, v Sezani 52, v Bolci 11. V Gorici dobil je dr. Gregor6i6 1 glas, v Bolci dr. Abram 1 glas. V Gorici manjkali so pri volitvi 4 volilci, drugod priSli so vsi na voli§ce. — V Gra-disci zmagal je kandidat „Katoliskega dru§tvatt in »Slogea monsignor Valussi s70 glasovi proti 35. Slava slovenskim in konservativnim furlanskim volilcem! Veleposestniki, krepko po tej poti!
Veleposestnikom pokladamo prav toplo na srce, naj dobro preberejo in premislijo vse to, kar piso „Soca" o volitvah v tej skupini, o kandidatih, agitacijah iu o tem, kako se je treba poitenim veleposestnikom vesti. Ako kateri veleposestnik ne do-biva „Socea, je dolzaost njegovega najbliSnjega soseda ali katerega koli rodoljuba, da ga o teh reeeh podu-ci. Bodoljubi, ki imajo 6as in sposobnost, so dol2ni, da poraagau veleposestnikom v vsakem ozirii, bodisi da jim nazuanjajo nevarnost od fakcijozne stranke ali da jim pomagajo dobiti nazaj pooblastila, katera bi bili dali kakemu tujemu agentu.
Tsakdo mora udeleziti se volitve osebno; ie komur je to nemogo6e, naj odda pooblaatilo vitezu Tonkliju ali kateremu zanesljivemu rodoljubu, ki je za grofa Attemsa. Haiim nasprotnikom ne sme nikdo dajati glasu. Udele2ba mora biti sploSna, da Attems gotovo zmaga. Hohenlohe fgublja privrzence od dne do dne; dokler se ni govorilo o njem, imel je nekaj pristasev; a bolj ko se razpravljajo njegove reel, manj-si postaja ogenj, ki je nekatere volilce zanj vnemal. Tudi Pacejeva kandidatura gee rakovo pot; ako bi ga volilci ne poznali, morda bi glasovali zanj; ali prevec je znan, in nikdo se ne more zanj ogreti, ako ni prisiljen po „T7nioniK. Sioer je obfie znano, da to drusfcvo bi bilo veliko rajse, ako bi moglo namesto Paceja spraviti Vicentinija v dr^avni zbor, in mnogi menijo, da nUnione8 zasukne Btvar §e zadnji treno-tek ter da proglasi za kandidata Vicentinija namesto Paceja. Ali tudi s to premembo si druStvo ne bo moglo opomoci. Yicentini bi dobil samo tiste glasove, ki so namenjeni Paceju (40-50), Hokenlohovi pristaSi ne bodo nikoli glasovali za Vicentinija, raj§i ze zdr-zijo volitve ali pa razkropijo svoje glasove. Da bo zmaga Slovencev, zdru^enih z gorisko aristokracijo in italijanskimi konservativci, sijajnej§a, naj nikdo ne odpade, naj nikdo ne izostane; vsakdo naj pride volit ali naj poslje prej ko mogoce pooblastilo za Sigmunda grofa Attemsa.
Nekateri briski veleposestniki so bili dali pooblastila nekemu Hohenlohovemu age^ta. AH ko so mozje zvedeli, kako  reii etojijo in da jo grof j A t * e m s kandidfl^ aa^ofAli w pd pnjejyenega a^en- J
ta pooblastila nazaj, ki jim jih je tudi dal. Drugi so se obrmh pa naravnost na c. k. okrajno glavaratvo v etowci ter sofprosili, naj se jim poslje nova izkaznica in nova glasovnica neposrednje v njih roke. Slavno c, k. okrajno glavarstvo je usliSalo njih proSnjo. Slava bnskim veleposestnikom 1 Pretekli binkoStni pone-deljek zbrali so se bili briski veleposestniki na Dobravi ter so sklenill, da bodo glasovali kakor en mo2 za grofa Attemsa. Cast taklm volilcem! Veleposestniki drugih oWin in okrajev, posnemajte izgled ^»l_Bricev.J Tudi iz vipavske in soSke doline ter s Krasa prihajajo vesela poroSila. Kaj pa v kanalskih m toiminskih hribihP No da bi bila nemsko-ita-hjanska slana poparila slovensko evetjo? Ako bi bilo kaj takega, hitro posnemajte iBrice t Par slovenakih veHakov, ki so se bili priblizali nekim goriSkim &. bnkantom, so menda «zo aopet pro»ti in earni ¦voji, fako jo prav I So en dober tedon je do volitev; v tem Sasu je treba vse poravnati in pripraviti za slavno zmago, ki bo dolala dost ikupmi in no-samozmkom! Bojaki, krepko naprej!
, Novo ma§o bo imel prihodnjo nedeljo ob 9. un zajutra 6. g. Stefan Koderraao iz Pevrae v semoniiki kapeli v Gorici. -, Tiefci dan bo imel novo maio tudi fi. g, 3oM Pavlioa v svojem rojatoem kraji v ^upnijski oerkvi v Itifombergu.
Kmetijako predavanje bo Imel profesor E. Kramar v nedeho 7. junija v Berap asus ko bo koniana popoidanska slu^ba boSja, Kmotovaloi, ude-le&te se pouka v. obilnem IfcevUu.
^enski oddelek nomSkoga fiulferajna leitaril flo je, kakor smo U zadnjid porodali po dunaj«ki „& fr. Pr.« 21. t. m. v palaol Karla pi. Blfcterja v Go. rici. Od moSkega oddelka sta bila prlcujoSa prodsed-nik imonovani Bitter in tajnik profesor Babiob, ka-teroga razglaSa dunajski list kot stvadtelja novo iku-pine. Prof. Babsoh imel je do navzooih 37 gospa navdugen nagovor, ki jo Ml viestraniko pohvaloo aprojot. Prodsednlea uatanovnomu zborovanju isbrala bo jo Lujiza baronica Bitter, zapianikarioa pa Ilia pi. MillenkovioB. Prebrana pravila io m sprejola brea
Sroniombo in na to m je volil odbor. Prediednioa jo Carolina Bitter pi. Zaliony, njoua namostnioa goipa Antonija Munde; tajnioa Ilia pi. Mallinkovioi, njena namoHtnica gospodiena Ivana Enzler f blagajnikaroa Lujiza baronica Bitter, namoatnica goapa Bila Lebherz, GoriSka zenska skupSdina jo 1001. ukupSoma nom* Skega iulferajna v Avitriji. Glavni sodei za Avstr^jo je na Dunaji, prvotni sedez pa v Borolinu, odkoder je dohajala pomo6 posebno na Ogersko. Menimo, da nemltvo ni v taki nevarnoati, da bi ne morali sno-vati braniki, kjer niso potrebni; do pate skrbi le la kratek 5as in duSno razvedrenje, naSel bi id' morda drug delokrog, ki bi bil ob enem splogne koristi. Ear ni fie, pa lahko bo. Zensko srce zadene voaeiti boljae, kar je dobro in koristno, nego moSki premiS-ljujo6i razum.
Mestne volitve gori§ke so dovrSene. Karol pi. Bitter dobil jo v 2. razredu 167 od oddanih 168 glasov. V 1. razredu zmagala je HUnione* s tre-mi kandidati, katerih Mighetti Anton in dr. Bat-tiggi eta dobila po 139 od 143 oddanih glasov, Herman Dorfles, ki naj bi namestoval dr. Jak. Gentilli'ja, pa 115 glasov. Z enim kandidatom, s Ivanom Paternollijem je nUn.H propadla; zmagal je kandidat ob&uskega tajnika Alfred Lenassi s 85 glasovi. En moz pokazal se] je mofinejSi nego vse drultvo, ki je izvolilo 19 moz, ki naj bi vodili mestne volitve. Lepe reft!
M. Ooppag naeaanja v danaSnjem listu, da je odprlv Bastelji poddruinioo avoji glavni prodajalnioi papirja.
flKatoli§ko druStvo" gori&ko imelo je pre-pretekli ponedeljek shod, pri katerem jo govoril druitveni predsednik o papezi Gregorji VII. — Prihodnjo nedeljo ob 7. uri zveSer bo zopet shod, pri katerem bo predavanje zgovinske vsebine in godbena produkcija. Udje imajo prost ustop v pritlidno dvorano grofinje Matilde Goroninijeve, neudje dobijo brezplaeno vatopnice, ako se oglasijo pri drnstvenem ouvaji v Nunskih ulicah h. St. 14.
GoriSke prijetnosti. BinkoStni ponedeljek bila je Sagra na goriikem Gradu. Godlo, plesalo in razveseljevaio se je, da je bilo kaj. — V kavarni na Kornji so tisto no5 rogovilili, upili in rujuli do 6. zajutra, da bliznji sosedje niso mogli oiesa zatisniti. — Na trgu sv. Antona razprla sta se uie po polu-noci neki mesar pa ^evljar; cevljar je mesarja v vrat zaklal, da je pri tej pri6i mrtev ostal. Moriloa so za-prli. — Sagre se koncujejo navadno 8 pretepi in po-boji, ali da bi so odpravile, se do zdaj ni ie po-srO(Silo.
V Istri postavili so nasi bratje Slovenci in Hrvati tri kandidate za drzavni zbor, in sicer za kmeeke ob6ine izhodnje Iatre dr. Vitezida, 2ft zahodnjo Istro profesorja SpinfiiLa, za mesta in trge dr. ManditSa. Prvi bo gotovo voljen, dragA dva dobita znatoi manjSini. — Volilci v istrsklh kmeft-kih obCinah m f» vsglefeo re^ Y fwtpmfc
1?O0 votiicev, ki so 5 dnij cakab*, predno so prisli vsTna vtsto. Brez strehe in brez postreJbe preno<$ili so na prostem. Zene in otroci nosili so volilccm zi-vei po 5 nr dalec". Tak vsgleden in vztrajen narod pac" zaslaS, da bi ma zasijala lepsa bodocuost.
Na Kranjskem bile so volitve v kmeckih '" 18. t. m. Grof Hohenwart je voljen _„„ dobil je v Kranji 99, t Kamnikn 91, v ___jtljici 58 glaaov; kanonik Klun voljen enogla-ane, v I4tiji dobil 83, v Ribniei 48 glaaov; Viljera Heifer voljen enoglasno, dobil v Krakem 56, v Cer-aomlji 67, v Iiadolfovem 51 glasov; Adolf Obreza dobil ˇ Logatci 71, t Postojirai 54 glasov; njegov protikandidat dr. Doleno dobil je t Fostojini 40 gla-¦0!?; dtaelne sodnye ˇ Celovct avetovalec dr. Hren dobil jo ˇ XWmiom 24, v Badecah 32, v KoSevji 88 gJasov; kaadidat oarodujega volilnega odbora knez Wintftch-GraeU dobil je le 20, 19 in 9 glasov.
Na KoroSkem postavili so letos v kmeckih oWinah same konservativne kandidat*, ki so: minister Pino profoor Sinapieler, iupan Pon-grata, poaestmk Peitelt. Upati jo, da amagajo vai itirje in da ao torej tudi KoroSko reai one more, ki je tbci ole dolga deseUetja.
Slovenska 6italnica v Cerovem bode imcla dne 31. t, m. ob 5. uri popoldne svoj redni obtni ibor, h kateremu vse p. n. druStvenike uljudno vabi
ODBOR!
,Slovenskega pevskega druStva* odbor v Ftoji proai, da bi vsakdo, ki je priatopil drustvu, takoj vplacal vpjsuino in druatvonino. Zlasti se g. poverjeniki opozarjajo, naj jaami sebe ne pozabijo vpiaati in Steti mod droitvenike. Potcm pa jih za-devlje tudi doticao placilo. Dakle tocno naj stori vsak svojo dolinost, da bode mogel i odbor vestno spol-niti avojo nalogo.
Vodstvo bratovscine „Vedncga €c§Lenja sv. ReSnjega Telesa* opozarja ccstito duhovs&no in gg. druitvenike, da navadna razstava cer-kvene obleke bo tudi letos v hisi Matildc grofinje Coroninijeve v Kabatisci h. St. 16 od 8. do 11. junija.
Bazcn cerkvene obleke, namenjcnc ccrkvam, ki so se oglasile pismeno iu o pravem tfasn, razstavijo se tudi masni plasti, ogrinjala (veli), naramnice, stole in perilo, ki bo na prodaj cer-kvenim predstojnikom. Pri tej priliki sprejemala se bodo tudi narocila, ki se izvrsijo z vso na-tangnostjo.________________________________
ran Ghkmwtwii*tui.
#Tn7P "Fin m\Tne t^okuje nikakih tezav ^                 *I  . fafe^r pL BAHBEaggS aa Dmaji.
vX x 6 II ]L, 1 „dela bolj nspeSno, ko —i-.      j                    druge grenke vode,*
otudenec Mm wms m m\l
Zahteva naj se vedno in razlocno: FRANC-J&2EF0V GRENKI STUDENEC. Zaloge povsod. V Gorici: lekar gosp. Cristofoietti, Gironcoli, Pontoni in A. Seppenhofer. RazpoSrija se iz BudapeSte.______________________________________
§t 101[E.
Oznanilo.
Ravnateljstvo zastavljavnice (Monte di pieta), vstanovljene po grofu Thurna v Gorici naznanja, da bode; dne 15. junija zafielajavna drazba (kant) nere§enih zastav I. cetrt leta 1884. t. j. tistib, ki so bile zastavljene meseca januarja, febraar-ja ill marca 1884.
Ravnatelj: D. LOVISOKI.
¦^y.
! HILARIJANSSA TISKARNA
j                           v Cioriei, v nDnskih uYudh h. st. 14,
I spreiema v fi-ek k»jige9 kajlilce^ ca«lifke9 vlziilie UsiCy vabiln, nkro^nico, soucfn, pcti-I cije, cemkt\ jedilnn Uste. b«v!eti>, vozne in mrtvn§ke lisfe, z^hm pisnia in vsakoiSna 4e!ar ki spaclajn
v delt'kn-g tiskar^ke omr!no<-ti po prav nizkih c!»nr.b. |              Tiskattm im i v zalogi ˇsakOTrstnlii tlakaule za ccrkveno rabo. knkor: -\niw-
vala, rainne, dnevniUeT zapisniko, preglcd*', razk.'»z(.% posuctke, kanonske table, tHitncc (iimtrike) za j krsr, birmaT zakon, s-mrt, veliktmofrte I'sf**, kakor tudi j»opis duS (status) v latin-kein, slovcnskcm, ' italijanskem in \\c\.i>li m jcziku itd. ttd.
W* Ti^karta daje poro.stvo za naUnLno in bitro (ittstre^bo in za nizko^t ceu. "%V

Papir in xolskc po(rclis< inc. §
Uljudno naznanjam spoStovanim svojim odjemalcom v mestii iu na dcicli, da sem jodprl s 1. majom r. K v Rastelji b. *i* SO* podilru/oico (tiiijalo) .svoje prodajalulce |»opirja? ,
ki j<> prav tako lu.g»to zali/cita,   kakoi   moja  -laviui   produjalnica  v Metneulnklh ullcah^  h. ' St. 12 a vsemi potibuimi solskimi rcfimi ter » |ji*tnrbLLtnami  za urad iu dom, 8 tlskauicauii,   vdS-Ccnirai svifiami ltd,
Vedno bom za to skrbel, da se postrfze mojim ojemnikom po&eno, ceno in hitro,
Pismena naroC'ila izvrsijo »e vtduo x>rav iiitro.
M. COPPAG v Gorici.
SB Kelodene bolezni SS
hitro in gotovo ozdiiivi
jeruzalemski balzam
edino in nepreaegljivo zclodcno zdravilo.
Izbrati v roznili zclodcnih bolcznih zdravilo, kotero bi v resnici odgovarjalo nantenu, ni lahka stvar dandanea, ko se prodajajo vsukovrstnu taka zdravila.
Vcuji del ocilt kupljic, izl -xkov jtd itd., ki go oznanjajo in priporoccjo obcinstvu z visoko letc^imi bcBedami, ni druzega ko prcvari», pogosto so akodljiva.
Saiao jeruzalemski balzam, uze davno zuait po svoji priproati sestavi in po ozirljajoui svoji raoci na zelodcnc zivce, si je pridobil prednost prod vaeuii dru-gimi do zdaj znanimi pomocki, kar potrjaju njegova razprodaja, ki veduo raste.
Ta balzam. bogat krepeajote moci kinesk«5ga ra-barbara, korenike, ki jc sploh znana po avojem pre-baviiem uspehu, daje gotovo sredacvo proii zeLodcniin slabostim, izvirajocim iz neruuncga prubarljanja. Zato so priporoca, ko jesti no diii, proti ncprijetni sapi, gnjusu, rigaujuT zabasanju, licmorojdaltu»i tezavam; pomaga tudi proti zlatenici, gliatam in boleznim t d>-obu.
ISteklenica 8 podukom 30 kr. Olavna zaloga v lekarni Or. B. Fontoni v Gorici. V TKSTU pri G. B. Ko vis, v KOItillNU pri A. Franzoni, v TOLMISU pn u. l*alisca.
N.o 673.
V torn okraji se » tem razpisujejo sledode slu2-bo: 1.) nadueitelja dvorazrodnice v Kaualu; 2.) udite-Ija — voditelja enorazrednieo v Lokovci, 3.) Osoku, 4.) Opatjemselu, 5.) na Bolu, 6.) v Kalu; 1.) sluzbe uciteljice v Cernicah, 8.) v Kencah, 9.) v ilempasu.
Dohodki vseh navedeuih siuieb so poleg de2. Solakih. postav 10. marca 1870. in 4. marca 1879. III. placiine vrste. V krajih pod fit. 1, 2, 3, 4, 5, 7 in 9 je atanovanje v naravi, drugod doticna stanarina. Prosnje s postuvnimt apridevali sposobnosti, ka-kor tudi so spricevalom c. k. okrajnega zdravnika (za zuaanje) je vloziti do 12. julija t. J. sem le po predstavljeniii oblastnijah.
C. K. OKBAJNI SOLSKI SVET Y GORICI, dne 20. maja 1885.
Mnogo prihrani,
kder kupi obleko v
seqjackici inrni mmiii
ki je najvecja v Gorici,
v kateri se dobi vsak t&s na veliko izbiro narejena obleka po uasiedojih cenah:
Pi^Ini pomladaoska.  obleka   u  gcspsii     od  3  da 2S gl,
»        »        »      »   decks         n   5   „ 15 „
n        »        „      „   otroka        „   3   » 10 •
FoirliBe pcmladarukc  sshjs   »   tmbt     ¦   S   , 30 .
PoaikUi iaM                 ¦   »         ,   5  „ 15 ,
Vrhu tega bogata zaloga vsakovrstne robe iz razuih tovuren po oarocilu vsled mere, ki se iz-vrSi toCno in'hitro.
Novo dosii dolniani najnovejsega kroja od 8 do 50 gl. za gospe. Saki za gospe od 4 do 15 gld.
po   dr.  Malici
je odU.,'r.o nujboljso zdravilo zoper protiu tor raviuauzem, trganje po udih, lioiefiue v kt-izi ter zivcih, oteklino, otrpnele ude in kite ltd., malo 6asa co ae rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahiral. Zahteva naj so samo „cvet zoper trganje po dr. MaliCi" 9 zraveu stojecim znamenjem; 1 stoklenica SO kr.
_____   m^§ Zahvala. ^R
Sdpsimitt. Gosp.>du pi. Trakoczy-ju, lekarjvi t Ljubljani, Moj» mat: &o na protinskej bolezui na nogi silno trpeli in wnB domada zdravila brezrapeiBo rabili. Ko je pa bolflzen 5edaUe bujJa pnhajala in nze re5 dnij niso mogU sfopiti na aoS°> »poa>nJm se na Vas dr. Halidev protinski cvet po 5** *r- ler 81 8» nemudoina narodim. In res irael j© cudovit vspeh, ua so se po kratfcej rabi oprostUi nmenili boledin. S popolmm prapri&injein priznavam tore! dr. Ulalidev pr«»t,nskl c*«t kot izvrstno zdravilo in ga vsa-kemtt bolniku v jcdnakej bolezni priporooam, YaSej blago-rodnosti pa izrekam najprisrcnejSo zahvalo, z vsem spoito-Tanjem ndani
Franc Jug, posearaik r §marji prf C«yi. Bfc- Plauinski zeliscni sirup kranjski, "^S
izboren zoper kaselj, hripavost, vratobol, prane in pljucno bolecine; I steklecica j0 kr. Korsmejli nego vsi v trgovinib. se nahajajoCi aoki in Siropi.
19* Kri cistilne kroglice, e. kr. priv., *^Q|
ue smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrelati in so 80 tiztj tiauckrat aijajno osvedocile pri zabasanji ctove^kega teles a glarobofu. otrpnenih udih, akazenem zelodci, jetraih in obistnih boleznih, t ak tuljah a 21 kr.; jeden zatoj a 6 Skatuljami 1 gold. 5 kr. Razposilja se le jedeu zavoj.
XaroLila se izvrSe": najhitieje s postuiiu povzetjem v lekarni pri „saniorogu"
Jsl. pi. :wm-]i u bt86& top r Ljsl|oi.
in o&gVform orednik; j».
— Tiska: .Hilarijanska tiakanu* r Gorici,