Slovensko dijastvo. Med slovenskim dijaštvom na vseučiliSču opažamo troje smeri in stremljenj. Prvi so skrajni liberalci, zbrani v druStvu »Sava« na Dunaju. Večinoma so tudi brezverci ia slepo, poslušno crodjs kranjske liberalne stranke, ki je žalostno znana po zvezi z Nemci. Drugi ,so narodno radikalni dijaki, ki kažejo navduSenje za uarodov napredek in so se začeli živahno gibati posebno v zadojeni času, nji hovo društvo }e »Slovenjja« aa Dunaju. Tudi v Gradeu \e precej močna narodno radikalna struja. Narodno radikaini dijaki kažejo resno voljo, vzgojiti izmed sebe narodne voditelie, a imajo to slabo, da je njihov ideal, njihov vzor samo — narodnost. Tretja struja narodnega dijaštva pa si je postavila vzvišeno nalogo izobraziti se ne samo v značajne narodnjake, ampak tudi v postene, veri vdano može in v prave demokrate, ki se ne bodo sramovali iti med priprostega kmeta in delavca in mu pomagati kolikor bo v njihovi moči. Njihovi društvi sta »Daniea« na Dunaju in »Zarja« v Gradcu. Pokazali so tudi že kot dijaki, da razumejo izmed vsseh najbolje svojo nalogo. Ustanovili so po KoroSkem že več bralnih in izobraževainih druStev in delujejo r počitnicah v takih društvih tudi po Kranjskem. Radikalno dijaštvo \e sklenilo ustanoviti dijaško počitnisko društvo »Prosveta«, ki naj bi Sirilo posebno Ijudske knjižnice. E ustanovnemu shcdu v ljublianskem »Narodnem domu« so povabili tudi liberalne in katoliske dijake. Odzvali so se obojni. Liberalna »Sava« je prišla polnostevilno z naiDenom, da vrže s surovo silo iz dvorane »klerikalce«, ki so poslali le pet zastopnikov, kakor je navada pri društvih, da jih na shodib drugih druStev zastopa le nekaj članov ne pa vsi. Eoj po otvcritvi shoda se je cglasil za besedo med. Gabrijel Hočevar, predsednik dunajske liber&lae »Savc«. Ker nainerava društvo, ki se ima ustanoviti — tako se je izjavil v imenu svojih tovarišev — zavzeti tako staliSče, ki je tudi staliSSo avobodcmiselnega dijaštva, zato on pozdravlja to idejo. Kakor se je prepričal, druStyo ne bode hodilo po potih, po katerih se zbirajo nočne sove in čuki (beri klerikalci). V svojem nadaljnem govoru je povedal, da je edino cerkev kriva vsega nazadovanja tned Slovenci in pcgreval stare hberalne Iaži o papežih in izjavil, da »svobodomiselno« dijaštvo ne bo zborovalo v družbi »Daničarjev« in »Zarjanov«\ Po lem govoru, ki je bil skrbno sestavljen iz raznih >Narodovib« psovk o papeStvu, nazadnjastvu, jezuitih in dr., zaceli so »Savani« kakor divji in obsedeni rjoveti: »Daničarje* in »Zarjane« vun, katoliški mladeniči, farški podrepniki in druge slične lepe izraze, ki jih tukaj ne moremo naTajatk Slednjič |e surova četa izrinila povsem mirne >Daaicarje« in »Zarjane« iz dvorane. Ker je bilo »Savanov* okrog 35, je bil vsak odpor nemogoč. PristaSi »Slovemje« so začudeno gledali to besnenje in je deloma obsojali s prav ostrimi besedami. Tako n. pr. |e izjivil neki »Slovenijan«: Taki divjaki morejo biti samo »Savani«. Drugi: To je res prav omikano! VriSč in knk se je nadaljeval, in ker predseduik fil. Ž^rjav ni mogel napraviti miru, zakiju&i je shod z besed;imi: »Zaradi takega barbarskega (surovega) obnaSanja zakijučim posvetovanje.« S tem nastopom so pokazali iiberalni dijaki, kako nizka je njibova oiuika in olika, in da so njihovi stariči žrtvovali svoje tisoče — zastonj, ker so obrodili tako slab sad. Dobro bi bilo torej, da bi počitniSko drustvo »Prosveta« začelo najpreje izobraževati liberalce, ki se ne znajo niti dostojno vesti, pa bi radi izobraževali naSega kmeta in delavca, ki je v dostojnosti in omiki nEjmsnj sto let pred njitni. Shod radikalnega dijaStva, ki se je vrSil nato v areni »Narodnega doraa« po § 2. je otvoril visokošolec g. Ž e r j a v, ki je obsojal surovost liberalnih tovariSev, k i n e d e lajo z dokazi duha, ampak z dokazi pesti. Za predsednika je bil izvoljen g. Zupančič, za podpredsednika go p. Kukelj, za zapisnikarja g. Mrak. Prvi je predaval gosp. Žerjav o bistvu in pomecu ljudske izobrazbe. Navzočib je bilo 40 visokošolcev. Popoludne so se pradavaDja nadaljevala Iz celega se razvidi, kakšen trn v peti je liberalnemu dijaštvu naSa vera, ker vsakega že začne iz same jeze krč lomiti, ako le vidi kakšnega »Daničarja« in »Zarjana«. Pa se bodo že morali navaditi računati ž njimi, ker tudi med dijaštvom prodira vedno bolj načelo, da se bo naS narod obranil krutih sovražnikov le pod vodstvom mož, ki ne bodo spoštovali le slovenskega jezika in narodovih pravic, ampak bodo tudi verni, udani cerkvi in Bogu, kakor je ves naS pošteni narod siovenski.