___ ... .. ‘mi '*•*•*•%*• • • • • • • • • • • I . - - _ •*•*•*•***I • • • • * » •. VSEH SOBOTA, 18. JULUA 1950 štev. 28., leto XVIL LIST IZDAJA REPUBLIŠKI SVET ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK IVO TAVČAR LIST IZHAJA V UREDNIŠKI POVEZAVI Z .RADOM« — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: LJUBLJANA, KOPITARJEVA 2, POST. PRED. 284 — TELEFON UREDNIŠTVA 39-181 do 185, 31-555 In 31-453 — RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V LJUBLJANI ŠTEV. 600-705/1-83 —POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 20 DIN — NAROČNINA JE: ČETRTLETNA 250, POLLETNA BOO IN LETNA 1000 DIN — LIST TISKA CZP »LJUDSKA PRAVICA« — POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI List ustanovljen 20. novembra 1942 DELAVSKE UNIVERZE IN CENTRI ZA STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV Strokovno izobraževanje Uredba o centrih za strokovno izobraževanje delavcev, ki skem, zlasti pa v izvenšolskem si-jo je nedavno sprejel Zvezni izvršni svet, opozarja, da pri- stemu strokovnega usposabljanja haja delo na področju izobraževanja delavskega razreda v kadrov za gospodarstvo, novo fazo. Ti centri naj omogočijo naglo in učinkovito stro- Reforma strokovnega šolstva kovno usposabljanje velikega števila delavcev, da se bo v čim je še pred nami. Jasno je, da pokra jšem obdobju izboljšala strokovnost ljudi v proizvodnji, večana zmogljivost strokovnih Na prošnjo uredništva je sekretar Centralnega sveta Zve- šol ne bo mogla zadovoljiti nagle-ze sindikatov Jugoslavije Mišo Pavičevič nakazal nekatere 8a tempa našega gospodarskega aktualne naloge sindikatov in delavskih univerz v zvezi s razvoja. Po drugi strani pa ni tem delom. ekonomskega opravičila za to, da bi se vsi strokovni kadri oziroma Znane so slabosti našega siste- trebami nadaljnjega gospodarske- vsi neposredni proizvajalci stroga strokovnega izobraževanja, ga razvoja, temveč tudi s sedanjo kovno usposabljali izključno v katerega možnosti in metode so v ravnijo naših tehničnih zmoglji- rednem šolanju, dokajšnjem neskladju ne le s po- vosti. Vrsta slabosti je tudi v šol- Puntarski praznik Globok je pomen teh naših praznikov. Ob njih obnavljamo, strnjujemo, urejujemo misli o naši preteklosti. Obračunavamo o sedanjosti. Načrtujemo za prihodnost. Globok je pomen praznovanja dneva vstaje, našega puntarskega praznika: v njem se strnjujejo misli, dejanja in kri sto tisočev iz naše preteklosti, misli, dejanja in kri: Gubčevih, Gregoričevih, Pasančevih puntarjev; slovenskih in hrvaških upornih kmetov; upornikov iz srbske vstaje pred 150 leti; samotnih strelcev s kamnitih, od sonca ožarjenih bregov Cme gore; vstašev iz bosenskih gozdov; makedonskih kmetov, delavcev in izobražencev, ki so se dvignili v Ilinden. V njem se strnjujejo misli in dejanja mož, ki posamezni, a ne samotni, kot mejniki stojijo ob naših poteh: Prešerna, Levstika, Cankarja, ki je pisal: »Edina pot je boji ljudstva, brezobziren boj, dokler ne pade poslednja barikada, dokler ni dosežen poslednji cilj! Boj za popolno socialno in politično osvobojenje ...« Misli, dejanja in kri sto tisočev — dokler ni »nacionalna katastrofa s poudarkom zaključila našo tisočletno suženjsko zgodovino« (Boris Kidrič). Tedaj je bil prvi strel na okupatorjevega hlapca budnica v zadnji boj, budnica v svobodo. V odmev so se dvignile Rašiška, Podlipoglavska, Kamniška, Mengeška, Kranjska, Jelovška, Ribniška, Trboveljska, Savinjska, Celjska, Jeseniška, Pohorska četa, jza njimi odredi, bataljoni, brigade, divizije. Junaki, ki so se borili pod partizanskimi zastavami, so zaključili obdobje nenehnih porazov slovenskega ljudstva, začelo se je obdobje njegovih zmag. Obdobje, ki je slovenski narod še tesneje povezalo z drugimi jugoslovanskimi narodi v skupnost, ki je res čedalje bolj enotni organizem jugoslovanskega delovnega ljudstva, to se Pravi, nova in višja socialistična kategorija združevanja ljudi, ki je nadnacionalna, splošna, človečanska. (Edvard Kardelj.) V tem je pomen teh naših praznikov. Misli, dejanja in kri puntarjev, od Gubca do herojev harodnoosvobodilne vojne in proletarske revolucije, so se v njih strnile v eno, dozorele v svobodo. Praznujemo zaradi spomina: na tiste, ki so se pred osemnajstimi leti dvigmld poslednjič kot sužnji v punt, odvrgli po tisoč letih svoje suženjstvo in zmagali, da bi se lotili dela in naporov v novi skupnosti — pa tiste, ki spijo pod mehkim mahom svobodnih gozdov, kot da so se vrnili v svoje gozdove, Potem ko so svoja življenja zamenjali za našo svobodo. Zaradi premisleka o sedanjosti: sredi sveta, ki mu filozofi in umetniki že desetletja Prerokujejo globoko krizo, raste povsod po tem svetu in raste posebej pri nas bogastvo novih družbenih odnosov, "^srn odnosom je tuj nazor o družbi in človeku, ki je rodil diktature, imperialistične vojne najrazličnejših barv in barvnih odtenkov, da so se spet puntarji vseh narodov dvigali in se še dvigujejo v boj, še ne dobojevan, ^ ne končan. / Končan pa je ta boj pri nas. Zato praznujemo naše Praznike tudi zaradi pogleda v prihodnost: je boj res končan?aJe in ni končan. Delavci, ki upravljajo svoje tovarne, vedo, da je in ni končan. Partizanov ^rel 22. julija 1941 je poslednjič klical sužnje v boj — ^ga, kar nas še čaka, se ne lotevamo več kot sužnji, suipak kot gospodarji. In vsak dan so za nami nove barikade, hitro stopamo preko njih — kajti korak gospodarja ni počasni suženjski korak, ampak je čvrst, nagel, samozavesten. Kes, globok je pomen teh naših praznikov. POMEN UREDBE O CENTRIH ZA STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV Uredba Zveznega izvršnega sveta o centrih za strokovno izobraževanje delavcev je pomemben ukrep v organiziranju sodobnega, učinkovitega in ekonomičnega strokovnega izobraževanja neposrednih proizvajalcev. Centri bodo velikega pomena ne le za strokovno izobraževanje deset tisočev novih delavcev, ki prihajajo v gospodarstvo s podeželja in' nimajo prav nobenega strokovnega znanja, marveč prav tako tudi za višjo strokovno raven deset in sto tisočev delavcev, ki so že v proizvodnji, vendar nimajo pravih kvalifikacij ali pa so na strokovni ravni, ki ne ustreza našim sodobnim tehničnih zmogljivostim. CENTRI V PODJETJIH — ZAHTEVA IV. KONGRESA ZSJ Strokovno izobraževanje je tudi doslej zavzemalo pomembno mesto v dejavnosti sindikatov za izobraževanje delavskega razreda. Zainteresiranost sindikata za to področje izhaja iz vsestranskega pomena, ki ga ima višja strokovna raven neposrednih proizvajalcev za nadaljnji gospodarski razvoj naše dežele, za večjo storilnost in za višjo življenjsko raven delavskega razreda, za formiranje in stabilizacijo sodobnega delavskega (Nadaljevanje na 3. strani) 22. JULIJ, DAN VSTAJE —, DAN, KO JE PRVI PARTIZANOV STREL KOT BUDNICA V BOJ ZA SVOBODO ODJEKNIL .V GOZDOVIH, VASEH IN MESTIH. V ODMEV SO SE DVIGNILE ČETE, ODREDI, BATALJONI, BRIGADE, DIVIZIJE... (NA SLIKI: BOREC JURlSNEGA BATALJONA, ČRNOMELJ 1943) IZ GOVORA TOVARIŠA FRANCA LESKOŠKA-LUKE I?A ZLETU SVOBOD V CELJU SVETLO IZROČILO Tovariši in tovarišice! Dh bi mogli razumeti okoli- renciacija. Propadali so srednji na primer mladi učitelji in zdrav- . . . . ščine in pomen tega dogodka/je in mali kmetje, postajali so vse niki po leta ostajali brez službe, Med mnogimi proslavami 4P- prav, da se na kratko ozremo na bolj ekonomsko odvisni od va- nepotrebni, ali pa so delali za letnice Komunistične partije Ju- ekonomske in politične razmere, ških mogotcev, kulakov in od nizke plače bednostnega fonda, goslavije, ki so taKo veličastne SQ vjac[a]e takrat pri nas. bank, postajali so bajtarji in dni- Težki ekonomski položaj, vpliv po vsej Jugoslaviji, je pravimo, Ekonomski položaj delavcev narji, odhajali so s trebuhom za mednarodnega delavskega poleta da proslavimo tudi dogodek^ ki je j^jj zejQ težak, že tako nizke kruhom v mesta in se izselje- in naprednega gibanja, pravilna se ne more m ne sme pozabiti: je 0gr0^ala še kapitali- vali v inozemstvo. Zaostala pro- linija in torba Komunistične veliko manitestacijo ob zletu stična kriza, ki je povzročila ve- izvodnja na malih površinah brez partije so omogočali, da se je »isvoood« julija teta v, ~e' liko brezposelnost. Rudarji so zadostnih sredstev ni mogla vzdr- ekonomska borba delavskega lju, ki je bila ob 15-letnici obsto- delali samo po deset do štiri- žati konkurence v cenah kme- razreda krepila in širila, da je ja m delovanja Zveze delavskih najst dni na mesec in zaslužili tijskih pridelkov z ogromnih ve- preraščala v politično borbo. Ta-prosvetnm društev. 350 do 500 dinarjev mesečno. Ko- leposestev v Slavoniji, predvsem ko je bilo v letu 1933 pet večjih Toda, tovariši in tovarišice, vinarjem so znižali plače za 20 v Vojvodini itd. Istočasno pa, ekonomskih akcij, v letu 1934 jih celjski zlet »Svobod« je bil mno- odstotkov, strojne tovarne v ko je neštetokrat bilo potrebno je bilo že 18, v letu 1935 pa 32. go več kakor samo proslava pet- Ljubljani so odpustile 700 delav- reševati zaostale kmečke predele V letu 1936 je bilo 48 mezdnih najstletnice delovanja delavskih cev. V lesni industriji je bila ve- pred lakoto (akcija za pomoč gibanj, med temi 19 štrajkov. kultumo-prosvetnih društev. Bil lika brezposelnost. Plače na Du- lačnim v Beli krajini, Liki, Dal- Tako je začelo delavstvo pod je mogočna politična manifesta- plici pri Kamniku na primer so maciji itd.), istočasno, ko so de- vodstvom Komunistične partije cija enotnosti delavskega razreda bile 0,75 dinarja na uro za žen- lavci in njihove družine stradali, otro borbo z reakcionarno bur-z vsemi delovnimi ljudmi, z in- sko in en dinar na uro za moško so bile cene kmetijskim pridel- žoazijo Za izboljšanje svojega teligenco, študentsko mladino in delovno silo; v Celju ‘pri Čatru kom izredno nizke in v nikakrš- ekonomskega položaja. Njegovi posebno z delovnimi kmeti, bil je bila plača 1,50 dinarja na uro. nem razmerju z industrijskimi borbi so se pridružile revolucio-je mogočna manifestacija social- V tekstilni industriji je bila si- cenami. Davki in dolgovi so name akcije na vasi in demon-nih in nacionalnih zahtev na- tuacija še težja; v njej so imele upropaščali male in srednje kme- stracije in štrajki študentske prednih sil na čelu z delavskim ženske najnižje plače v Kočevju, te, saj so bili samo v Sloveniji mladine. razredom; tako je postala ta kul- komaj petdeset par na uro, naj- kmetje zadolženi za dvemilijar- V težkih letih po šestojanuar-turna prireditev demonstracija yeč pa 1,50 dinarja. Izkoriščanje di dinarjev. Zato so bili rubeži skem udaru leta 1929, v času proti izkoriščevalskim protiljud- je bilo strašno. Delati so morale na dnevnem redu. če bi šlo tako besnega preganjanja ne samo skim režimom monarhofašistič- deset do enajst ur, pri tem pa je dalje, bi kmetje v nekaj letih komunistov, ampak vsega, kar ne Jugoslavije. Celjski zlet »Svo- bllo neplačanih nadur 50 odstot- ostali popolnoma brez zemlje in je bilo napredno, demokratično, bod«, ki ga je vsebinsko in or- kov. Nič bolje ni bilo za mlado- brez strehe, vse bi jim pobrali je za nekaj let uspel socialdemo-ganizacijsko pripravila Partija, letnike, še tisti predpisi o zaščiti veleposestniki in buržoazija. kratskim, klerikalnim in nacio-je obenem dokazal, da je Partiji zenske in mladoletnikov, kolikor Z malimi obrtniki ni bilo nič nahstičmm voditeljem, da soraz-uspelo prebiti in razrušiti zid ile- jlb je bilo, se niso izvajali, obrat- bolje. V bankah in hranilnicah so delili delavce; uspelo jim je, da galnosti, ki ga je okoli nje zgra- A0« v času krize so ženske in mla- bili zadolženi za 120 milijonov so jih držali v pasivnosti. Borbe-dil diktatorski režim. Komuni- do letnike še bolj izkoriščali in dinarjev, pri svojih dobaviteljih nosti delavcev so posebno ško-stična partija se je pojavila tu, njihov račun obdržali pro- pa gotovo dva- do trikrat vec. dovan socialdemokrati, ki so ----------- J - - • " ... - —>: Kmetom je postajalo vse bolj svoje izdajstvo skrivali za socia- za varovan j a. V množicah so stali revolucionarna borba skupaj ----------™ nifes^ra^dejrivofVa6 se^je slo- kapjtaSvrge^dellvc^na cesto, skega razreda^se je pridjužil tudi’ ^^^Ujvoarije^zatoTo de1-venski delavski svoje zgodovinske =^mm inpss- gpps gpffitt g,!e in zatiranosti i politto ^ >Prav «£prgWJ£ ri SSSKL** KfSi^uSfaSo^' ««5SF&&» iijzdravstva za- turno, politično in sindikalno gi- so (Nadaljevanje na 2. strani) Iz govora tovariša Franca Leskoška-Luke na zletu Svobod v Celju Svetlo izročilo (Nadaljevanje s 1. strani) zapuščajo. Zato so na večer pred bod« z banje se td zaradi ostrega odpd- zletom v Celju sklicali nekaj svo- To so ra delavskega razreda ni pošre- jih pristašev ter sklenili na no- ski voi r¥T gjssj&s«" vsemi 38 podružnicami, pod vodstvom Komunistične parna hoteli socialdemokrat- tije iskale oporo pri italijansko-ditelji izkoristiti tako, da fašističnih gospodarjih, katerim na so tako se popolnoma vdinjale. Ker in potisniena v slnbnVn “ileo-ain JVUlnunlsllcno parajo, in ibko so se bale lastnih ljudskih mno- • „1 v^ globoko ilegalo, firmo zleta »Svobod« m delavske znova nameravali zanetiti razdor žjc so rmščale svobodne roke glede na to je pritegova- množice za manifestacijo in zh- v delavskih vrstah. puščale svobodne hlefeVy'“S“v?Js«ralS V SllSSSfi s„ f«™.'»ivečjemu »vražoiku • '»ok«ska s,r«„ka _ i„ s tem .Svobod! s?®« brej protS SvfSoS” J"soslav,le “ ^ cčacnmn Se raz^>1j1 enotno fronto delavskega proti režimu Korošca, organizira- p0 prihodu tovariša Tita na niranin in ■ ra^re?a’ ^ ustvarjena pod li so samo časopisno polemiko x_i0 Komunistične partije Jugo- nov knn.nl,njen^ ^ naJtezJ™i pogoji v času diktatu- med Delavsko politiko, Sloven- ^ ffllfa moalrto' je V borbi prot 'diktaturi i?n Ž žrtvamf^ * 0gromniffli cem 7“ {utrom celo zadovoljni boij Jkrepiti in postati odločujoč ClriS in tovarišice, so- fgSS^JSSSr^JUSf kSMI "¥■ sf“ s ,sW'Ss % % sms -ni,h pri‘4 živi. politični faktor- v dr- b&d« ah sindikalne organizacije, pust »Svobod« V delavskih mno- mte^ b0rbiJ proti fašističnemu re- Herojski odpor in požrtvoval- bfn^šlo^rnveMhfdj^retiP d'a ŽiČali •Pr®sen®cenje in globoko žimu in za zahteve delavskega to končana. Fašisti in njihovi so- mo najučinkovitejši boj proti ti-n<5st-v ioju z diktaturama po- V noči wed zlelom in Jmdai ^“atije; d^ ddavske- množi- razreda in širokih ljudskih mno- delavci so bili pregnan! iz naše stim birokratskim težnjam, ki kazala, da je zrasel nov lik revo- zjutraj so pričeli iz vse Sloveniti S° pr,se na z 1-me‘ žic, za demokracijo, proti eks- dežele. Delovno ljudstvo je pre- ogrožajo še nerazvito socialistič- lucionarnega borca, do kraja pre- prihajati v Celje posebni vlaki desltine nafeVPh Ploatacij?< za rešitev agrarnega vzelo oblast v svoje roke. .Danes no družbo in pridobitve delovnih Zbrani množici je spregovoril #111 ! 11 . kot pred štiriindvajsetimi leti, na celjskem zletu 7. julija 1935 — član Izvršnega komiteja CK ZKJ Frač Leskošek-Luka vodstvom Komunistične partije sredstev. Z napori za razvoj de-in tovariša Tita je bila zmagovi- lavskega samoupravljanja vodi- danega džIavskemu^rS^ SSS' ta S&ffSSsSjft JSSSg*®* #**<:*■ '» boju za zmago pravične stvari, zelenjem Zato tudi diktatura ne samo da na ni mogla dotlej kljub 15-letnemu , , ... narodnega vprašanja, za na- živimo svobodno v svobodni dr- ljudi, in rHpčimi ,aefa,,am; m.ent0V' J.1 Je ttguulo v valova- predno zurianjo politiko, za žavi. Danes hi več tistih, ki so Veliki uspehi Zveze komunu okrašenih voznrih .n .e iPJi’ mit ^Pztc. Dalje pravi, da je obrambo neodvisnosti je Komu- nas preganjali, danes govorimo stov Jugoslavije so prav v tem, peljali kmečki fantie in deklPtn dlil-, naPaka nVrol.,ubn!h mstična partija razvila široko po- svobodno, nikogar ni, ki bi iz- da je znala uporabljati napotila divjanju uničiti ‘'Komunistične Pz bližnje in dalineJokolire ta Ihllčlnnifl takoj na mestu utično aktivnost. Delavski raz- kiju5i} mikrofon, kakor se je Marxa-Lenina, da je vedno znala fmrtije, ampak jo je nasprotno V mestu je začela valoviti ve delom n bollrni ¥0°kam rjk red s Partijo na čelu je aktivno Zg0dilo pred 24 leti meni, ko sem všklajevati razvoj demokratičnih še ojeklenila. J 1 v meshu Je..za.ve' “ j™ lahk° “S 'PraTSko je treba poudariti 2ah i? uSh! PoteeS^teST pSitodnS” VvSi in “ktr“ sindikalna11 vodama°neposredno ZSt SSSKftgffiSg in strokovnih združenj, zbornic, poveri strokovno svojih kadrov. halogo, dajati ne le vso podporo, gsgSS? “=b=i* a"°d°tl kar delovali. krepjtev odgovornosti gospodar- Nekatera sindikalna^ vodstva, skih organizacij za strokovno iz-t na primer republiška sveta obraževanje kadra — to so pogoji ^cbije ter Bosne in Hercegovine, izpolnjevanju nalog, ki jih uredba zastavlja na področju strokovnega izobraževanja. Mišo Pavičevic Tolikšnih uspehov niso dosegli nikjer drugje. Vzroki? Ponekod pravijo takole: 1 -Pri nas nimamo sredstev, zato ne more-nio osnovati stanovanjsko skupnost. Počakajmo, da bodo sredstva zbrana.^ Zaključek te raz- nekatera podjetja lotila sestavljanja tarifnih in premijskih pravilnikov precej stihijsko in premalo poglobljeno. ,V pomenku po uvodnem referati je sodelovala skoraj večin<3 prisotnih. , Predstavnik sindikalne organizacije Tovarne igel v Kobaridu je govoril o težavah in uspehih pri uvajanju novega sistema nagrajevanja. Omenil je, da je doslej ostajalo podjetju premalo sredstev za nagrajevanje. Z novim tarifnim pravilnikom so določili večje razlike med osebnimi dohodki kvalificiranih in nekvalificiranih kadrov. Največ težav z uveljavljanjem nagrajevanja po učinku imajo v goriški strojni livarni, kjer še mnogi niso dojeli, da je tarifna postavka le osnova, le del mesečnega dohodka zaposlenega. Kljub nekaterim težavam pa jim je uspelo uvesti plačevanje po enoti proizvoda, oziroma po učinku dela za 80 % vse proizvodnje. Bb ll!llllllllll!l!l!llllll!l!llllllllllllllllllllll!l!l!llllllllllllll!llllllllll!lll!lllllllll!lll!lll!llll!l!||||!llll!l!llllllllillll|||||!IIIIIII||!|j|||||!M SODELOVANJE MED POOJETJI IN KOMUNAMI s° dojela gospodarski in družbeni hornen najnovejše uredbe, zato so ha plenarnih sejah razpravljala o strokovnem izobraževanju in po-shbej o centrih za strokovno iz-Dbraževanje. Kadar govorimo o Vkljufevanju sindikalnih organi-2acij in vodstev v to delo, ne mi-siirno le na teritorialna, temveč ‘hdi na strokovna'sindikalna vodstva. _Več delavskih univerz v naši deželi je pokazalo veliko prizadevnost, zato so tudi dosegle po- , ,,. . . . . ^ fhembne uspehe pri strokovnem mune vedno oolj samostojne eko- m novembra. Zato metnim, da i2°braževanju delavcev Nezado- nomske enote, nastaja vprašanje, bodo momle biti v prihodnje gle-y°ljiva nizka raven strokovnih zbirati sredstva za razšir- de tega bolj elastične predvsem kadrov’ v eospodlrstvu zahteva *eno reprodukcijo. Potrebno je občine, da bodo načrti za P9sa-Vsestransko prizadevnost vslh bil°’ da se je ta Problem začel mezne dejavnosti sestavljene že Stanov in činiteliev ki so zavzeti reSevati 2 združevanjem sredstev v začetku jeseni v okviru druž-?a Sim racionalneišo’ in čim učin gospodarskih organizacij. Le tako benih planov okrajev, republiki! koviteiv , , n -1 ° m eirn ucin b boij prišia izraza tista ■*" -1-’—-• n^tejšo strokovno izobrazbo ne- yez med komuno in_ pndjetjit na KONGRESNE TEME Tovariš Peter Plevel je na zasedanju komisije za gospodarska vprašanja govoril o gospodarski politiki na območju naših občin. Glede na to, da postajajo komune vedno bolj samostojne eko- Is razprave tovariša Petra Plevela . Shednih proizvajalcev in gospo-j rskih kadrov sploh. Mnoge de-Vske univerze so se s svojo de-Jhostjo in z doseženimi uspehi dljavile kot zelo koristne usta-rt ye za strokovno izobraževanje si1 jVcev- v sedanjih pogojih, ko str ^edalje bolj prizadevamo za podlagi katere bodo vsi proizvajalci bolj razumeli potrebe komune kot celote. Sindikati, ki so začeli akcijo združevanja sredstev kot akcijo ‘/s za družbeni standard, so imeli pri tem prav. V sedanjem obdobju oziroma v preteklosti, ko smo to akcijo iz- bi hi!°Vno izhbraževanje delavcev, Vajali, pa je prišlo mnogokrat do koli ° slehern0 Popuščanje katere večjih ali - . ----------- »v. manjših nerazumevanj. lzmed ustanov, ki se posve- Res je, da se je ta akcija v ob-šknHi strokovnemu izobraževanju, činah začela malo pozno in da je Vani«? ,in bi zavirBio odstiranje- 6iZ zat0 tudi uspeh manjši kot tem področju, smo pričakovali. To pa zato, kot ker 4a_,0 hdorajo delavske univerze so podjetja svoje plane rekon-daljevati svojo dejavnost ter strukcij napravila že lani oktobra itd. ter da se bodo delovni kolektivi že vnaprej spoznali z akcijami, ki naj bi se s pomočjo teh sredstev izvedle.' Predvsem bo treba v prihodnje vedno več teh sredstev vlagati za družbeni standard. Znano je, da imajo podjetja veliko razumevanja za te stvari, če vedo vnaprej, za kakšne namene se bodo ta sredstva uporabila. .Pri tem pa bo treba paziti, da ne bomo šli predaleč-Ponekod so vsote enostavno predpisali, čeprav ni bila popolnoma znana zmogljivost podjetja. Delovni kolektivi morajo imeti občutek, da sami odločajo o skladih, ki jih ustvarjajo. .Mnenja sem, da je politika združevanja sredstev za nadaljnji razvoj gospodarstva v komuni ali republi-ki zelo koristna, le da jo je treba tevajati v takšnem obsegu, da ne borno kršili samoodločbe delavskih svetov in kolektivov. Akcijo združevanja sredstev lahko izvajamo samo ob prehodni koreniti Politični akciji, v kateri mora biti Pojasnjevanje takšno, da bodo delovni kolektivi oziroma proizvajalci dobili občutek, da s svojo odločitvijo prispevajo k boljšemu gospodarjenju s sredstvi, ki jih ustvarjajo. Zdi se mi potrebno Poudariti, da morajo tudi člani Zveze komunistov skrbeti, da se ta in podobne akcije res pravilno izpeljejo. Občinski zbori proizvajalcev nimajo pri tem nič manj-se vloge. Izkušnje nam kažejo, da so Povsod tam, kjer se je za izvršitev posamezne naloge zavzel ves aktiv z osnovno organizacijo na čelu, stvari v redu potekale. Naslednji problem je medsebojno sodelovanje gospodarskih organizacij, vendar tu ne mislim na ozko strokovno sodelovanje. Mnoga večja podjetja imajo tudi stranske obrate, kot na primer razne mehanične delavnice in podobno. Ce takšna delavnica obratuje 8 ur in s tem krije po- njo produktivnosti dela itd. Potrebno je torej večje sodelovanje vseh občinskih činiteljev, predvsem pa stalna skrb članov Zveze komunistov za reševanje omenjenih problemov. Komunisti bi morali biti za zgled vsem drugim. Se en primer: Nekatera podjetja imajo precejšen prevozni park, ki pa ni vedno polno izkoriščen. Cesto vozijo kamioni- in avtomobili prazni v eno ali drugo smer. To bi lahko v veliki meri odpadlo, če bi podjetja svoje delo koordinirala, zmanjšali bi se režijski stroški, v večji meri bi trebe svojega podjetja, bi se lahko se upoštevalo načelo skrajne šted- ti stroji izkoriščali še nadaljnjih osem ur za potrebe sosednjih podjetij, ki nimajo takšnih delavnic, To je samo en primer, na katerem, bi lahko analizirali različne dejavnosti. Podobno je tudi nje itd. Ne mislim sicer, da bi bilo treba organizirati neke nove servise. S primernim sodelovanjem bi bilo to moč odpraviti. Omenjeni problemi morda niso veliki. Če pa bi podjetja poka- s strokovnim sodelovanjem. Neko zala večje zanimanje za sodelovanje, bi odpadli številni nepotrebni stroški. Pri tem pa je seveda nujno upoštevati pravice in naloge vseh organov delavskega samoupravljanja, upravnih odborov podjetij, delavskih svetov in zborov proizvajalcev, kakor tudi vseh političnih organizacij. Predvsem pa so za reševanje teh vpra- podjetje ima na primer mnogo tehnikov in inženirjev, drugemu podjetju jih pa primanjkuje. Tudi v takih primerih bi se lahko reševali številni problemi, če bi strokovnjaki v okviru občin tesneje sodelovali. Občina bi v resnici morala predstavljati zaključno celoto in številni proble- mi bi se laže reševali, kakor na šanj poklicani člani Zveze komu-primer tarifna vprašanja, vpraša- nistov. t k. Najaktualnejši pzoblemi Razgovor s predsednikom RO sindikata rudarskih, metalurških in kemijskih delavcev Slovenije • ' 'i TovariS predsednik, na zad-nji seji predsedstva republi* škega odbora ste razpravljali o konkretnih nalogah v prihodnjem tromesečju. Za kak- in najaktualnejše naloge, ki jih boste v prihodnjih treh mesecih reSevali? Po mojem mnenju je najzna-_________________________________ čilnejše za delo sindikatov v seže« način dela sta se odločili danjem obdobju, da so začeli pro-in zakaj ste izdelali svoj pro- bleme s področja delovnih pogo-gram za tako kratko obdobje? jev življenjskega standarda bolj Obsežne naloge, ki jih . je postavil pred naše sinikate I. kon- ravnavati in reševati. Pri tem pa greš sindikata delavcev v rudar- seveda upoštevajo povečano pro-stvu, metalurgiji in kemijski in- izvodnost dela in racionalno ter dustriji, zlasti pa IV. kongres demokratično gospodarjenje s fi-ZSJ zahtevajo, da vsi sindikalni nančnimi sredstvi, s katerimi raz- zelo iznajdljivi in samoinciativni. Sedaj je naša naloga ugotavljati, katere od teh oblik nagrajevanja se v praksi najbolje obnesejo in kakšne rezultate dajejo. O vsem tem bomo razpravljali že v prihodnjih dneh s predstavniki kolektivov črne in barvne kompleksno in zelo konkretno ob- metalurgije, nato pa poskrbeli, da se izkušnje med temi podjetji izmenjajo. Pozneie pa bomo skli- organi in organizacije proučijo in analizirajo svoje dosedanje delo in probleme na svojem področju dejavnosti in da na osnovi tega sestavijo konkretne programe dela, vsklajene s sklepi in smernicami teh kongresov. To bo nedvomno pripomoglo k temu, da bo delo v sindikalnih organizacijah še natančnejše in učinkovitejše ter usmerjeno k reševanju tistih problemov, ki so najvažnejši in najbolj pereči. Ko je predsedstvo našega republiškega odbora razpravljalo o konkretnih nalogah, ki stoje pred našim strokovnim sindikatom je ugotovilo, da so le-te dokaj obsežne in da jih bo mogoče reševati le s pomočjo vsega aktiva v podružnicah in aktivizacijo vseh 51 članov republiškega odbora. Program dela pa naj bo čimbolj konkreten in prilagojen najaktualnejšim problemom v določenem obdobju. Zato ne sme biti preobširen in naj bo sestavljen za krajši rok. Iz praktičnih izkušenj vemo, da je bolje, da si zadamo manj nalog in te dosledno in učinkovito rešimo, kot pa da rešujemo vse probleme hkrati. Pri tem pa se seveda ne smemo izgubljati v prakticizmu in kampanj ščini, temveč moramo nenehno imeti pred očmi ves kompleks nalog in problemov, ki jih morajo sindikati reševati. Glede sistema in metode dela se mi zdi, da je najvažnejše, da najdemo ‘čim neposrednejši stik z našimi sindikalnimi podružnicami. Pravočasna obveščenost o problemih, ki težijo posamezne kolektive, zelo olajša in pospeši njihovo rešitev. S tem se tudi izognemo nevšečnostim, ki se po- polagata kolektiv in komuna. Zlasti pa se mi zdi važno, da so delovni kolektivi že spoznali, da v naši družbeni stvarnosti, v kateri se razvija širok sistem demokratičnega upravljanja in vse bolj krepi vloga komune, kjer se ob najširšem sodelovanju občanov in njihovi samoiniciativi more in mora reševati vrsto problemov s področja družbenega standarda — da torej življenjski standard ni odvisen le od osebnih dohodkov, marveč se danes vse bolj postav- cali taka posvetovanja še za ostale stroke. V program dela'smo vključili tudi analizo lanskoletnih zaključnih računov in delovanje gospodarskih instrumerftov. Zlasti pa gospodarjenja s skladi podjetja. Dalje smo sklenili sklicati posvetovanja o obratnih delavskih svetih. To je potrebno, ker v mnogih naših večjih podjetjih že organizirajo posamične obrate kot samostojne proizvode in obračunske enote za prehod na nagraje- kemijski industriji, kjer so zelo težki in zdravju škodljivi delovni pogoji ter zato velika možnost poškodb pri delu in poklicnih obolenj, smo si v programu zadali tudi nalogo, da ugotovimo, kakšno je stanje glede nezgod in drugih obolenj ter varnosti pri delu sploh. Menim, da se glede varnosti pri delu ne smemo zadovoljiti z obstoječim stanjem, čeprav je trenutno, sodeč po nizkem številu nezgod pri delu, zelo dobro, saj nas n. pr. že naslednji dan lahko doleti nepredvidena katastrofa. Skrb za varnost pri delu mora biti v vsakem podjetju ena izmed važnih nalog, kajti le tako bomo znižali krvni davek, ki ga proizvodnja zahteva. V svojem programu tudi nismo pozabili na organizacijsko krepitev sindikalnih podružnic. Proučili bomo metode dela naših podružnic in si prizadevali, da bodo vanje po enoti proizvoda. S tem podale na polletnih konferencah je podana materialna osnova za formiranje obratnih delavskih svetov, ki pomenijo nadaljnjo razširitev socialistične demokracije v naši proizvodnji. Z ozirom, na značaj proizvodnje v rudarstvu, metalurgiji in svojemu članstvu temeljit obračun svojega dela. Pri tem pa bomo tudi ugotavljali, v katerih podružnicah še šepa delo s članstvom in kje so vzroki, da je odstotek organiziranih delavcev ponekod še vedno nizek. R. E. Na seji tajništva RO kovinarjev so razpravljali o delu komisije za strokovno izobraževanje. Iz poročila komisije je, razvidno, da je le-ta pri svojem delu največ pozornosti posvečala usmerjanju mladine v razne poklice, delu s štipendisti, izvajanju praks v podjetjih in problemom rednih strokovnih šol. Ko so nato razpravljali o nadaljnjih nalogah te komisije, so sklenili, naj čimprej temeljito prouči sistem pridobivanja kvalifikacij, nato pa izdela kon-. kretne predloge za njegovo izpopolnitev. Na tej seji so tudi sklenili, naj komisija organizira posebno posvetovanje o problemih strokovnega izobraževanja. Tega posvetovanja maj se udeležijo predsednik sindikalnih podružnic, personalni referenti in vodje centrov za izobraževanje. Pred kratkim je bila pri OSS Murska Sobota seja komisije za organizacijska vprašanja. Razpravljali so o organizaciji podružnic v sindikatih, prosvetnih in znanstvenih, obrtnih in komunalnih, kmetijskih, živilskih in tobačnih delavcev ter v društvu upokojencev. Da bi se pri komunalnih in obrtnih delavcih čimbolje rešili nekateri organizacijski problemi in da bi pritegnili v sindikat tudi tiste delavce, ki so zaposleni pri manj- * v 7 dni v sindikatih ših podjetjih in pri privatnikih, so sklenili, naj se pri občinskih sindikalnih svetih ustanovijo začasne komisije ' in uredijo ta vprašanja. Na seji OSS Novo mesto, so razpravljali o nadaljnjih nalogah pri izvajanju tarifne politike. Govorili so tudi o polletnih konferencah sindikalnih podružnic, na katerih naj se analizira gospodarjenje, seznani delavce z gibanjem proizvodnje in ž njimi podrobno razpravlja o novih merilih dela in o nagrajevanju. Na tem plenumu so razpravljali tudi o problemih tržišča. Sklenili so, da je treba s pomočjo SZDL poživiti njihovo delo. Le-ti naj bolj kot doslej spremljajo gibanje cen ter z intervencijo kmetijskih organizacij vplivajo na formiranje cen. Govorili so tudi o ustanovitvi okrajne pravne posvetovalnice in o ustanavljanju stanovanjskih skupnosti ter obratov družbene prehrane v okraju. Začasno delovno razmerje Ob navodilih sekretariata za delo pri Zveznem izvršnem svetu Začasno delovno razmerje se loči od rednega po tem, ker imajo ljudje, ki ga sklenejo, le tiste pravice, ki jim jih zakon izrecno ličenje začasnega delovnega razmerja v tem smislu, da bi se raztegnilo morda tudi na poklicne delavce, in sploh da bi olajšal zagotavlja. To sta pravica do hi- uporabo zakonskih določil, je Se-giensko-tehnične zaščite in pra- kretariat za delo pri Zveznem iz-vica do socialnega zavarovanja v vršnem svetu nedavno izdal na-primeru nezgode ali poklicnih bo- vodila za izvajanje določb o za-lezni. Razen pravic, ki jih vsebu- časnem delovnem razmerju. je zakon, imajo takšni ljudje le tiste pravice, o katerih se konkretno pogodijo z delodajalci. To pomeni, da so ljudje v začasnem delovnem razmerju v vseh dru- jeno> ^ so0ijo med začasna vsa --- -------- -------o ------- S'*1 primerih in Slede vseh drugi v p0Cjjetju ne glede na to, od razvitosti komunalnega siste- vprašanj izven zaščite, ki ]o žarna in njegovih institucij ter nje- ^on ° delovnem razmerju predvi- Jože Plevnik Ija vprašanje, kako se le-ti realizirajo. To pa je danes v neštetih variantah osebne potrošnje in osebnih izdatkov vse bolj odvisno V tretji točki teh navodil je natančno razloženo, katera dela je mogoče določati v pravilnikih kot začasna. Predvsem je poudar- ali pomenijo redno dejavnost ali ne, če opravljanje takšnih del ne nim delovnim časom. W* SHS* 8.es, m"“ev 8 r'd- je v praksi pokazalo, da je pri re-.*“dfužbe:nega: staiidacda. Od tod v Sevanju. . strokovnih-: problemov,-delovnih kolektivih in njihovih zelo koristnp sodelovanje, s stro- sindikalnih organizacijah želja in kovnjaki iz podjetij. Le-ti s svo- tudi . zahfeva, da bi v skladu s janje takšnih del časovno ni omejeno, V 13. točki nalagajo navodila gospodarskim organizacijam, naj svoje pravilnike oziroma pravila vskladijo z njihovimi določbami v roku treh mesecev, se pravi do septembra letos. Zaradi jasnosti so v navodilih primeri, hkrati pa je rečeno; da je začasno delovno razmerje mogoče sklepati z ljudmi, katerih redni in glavni poklic je delo na lastnem kmetijskem posestvu ali katera druga zasebna poklicna dejavnost, dalje z vajenci, s študenti, z ljudmi, katerih redni poklic je delo v lastnem gospodinj- V 9. točki določajo navodila* da je tudi poklicno začasno nezaposlenega delavca mogoče sprejeti na začasno delo, vendar le z nepolnim delovnim časom. Ta izjema dejansko koristi delavcem, ki jih ima kot začasno nezaposlene v evidenci posredovalnica za delo. Če takšni delavci sklenejo s podjetjem začasno delovno razmerje s skrajšanim delovnim časom, ne izgubijo prednosti pri zaposlovanju niti nobene druge pravice, ki jo imajo kot začasno nezaposleni. Za zaščito poklicnih delavcev pred morebitno zlorabo, glede začasnega delovnega razmerja je jimi 'strokovnimi, izkušnjami lahko mnogo pripomorejo,, da , se posamezni problemi dobro prouče in nato zavzame določeno stališče tako s političnih kot strokovnih gledišč. Potem pa, ko so takšna skupna stališča sprejeta, lahko mnogo pripomorejo, da se v kolektivu ali proizvodnji čimbolj življenjsko realizirajo. Zaradi tega bomo v bodoče sklicevali razna posvetovanja, zlasti s področja gospodarske problematike ih povabili k sodelovanju strokovnjake iz upravne' in tehnične opera-tive podjetij. Zelo koristno je tudi sodelovanje z raznimi gospodarskimi in strokovnimi združenji in raznimi organi oblasti, ki se ukvarjajo z gospodarsko problematiko in delovnimi razmerji. Kaj je po vasem mnenju značilno za delo sindikatov v sedanjem obdobju, kako se ta značilnost kaže v programu dela republiškega odbora, oziroma njegovih komisij, ter kateri so najbolj pereči problemi svojimi možnostmi in potrebami, kar največ vlagali v objekte družbenega standarda. Te značilnosti so seveda vplivale tudi na sestavo našega programa dela. Vprašanj«, proizvodnosti dela kot osnovi za dvig življenjske ravni delavcev smo dali poseben poudarek. Znano je, da smo ob letošnjih pripravah za sprejem novih tarifnih pravilnikov vztrajno poudarjali, da obstajajo v naših proizvodnih kapacitetah še velike možnosti za povečanje proizvodnosti dela in na tej osnovi za povečanje osebnih prejemkov. Zato smo tudi vztrajali na tem, da je potrebno uveljaviti v tarifnih pravilnikih tak sistem nagrajevanja, ki bo delavce kar najbolj stimuliral za povečanje produktivnosti dela. Prvi rezultati že kažejo, da so bila ta delavci, z ljudmi, ki si zagotav- vodil je dovoljeno sklepati zač as- zaradi dodatnih dohodkov. dolocdpvsebujeugotavljanie.red- Ijajo sredstva za življenje izključ- no delovno razmerje za oprav- Za eim zanesljivejšo zaščito morava gosfŽaSa poklicnih delavcev 1 „ organizacija skleniti začasno de- no zlorabo začasnega ^elo ®a lovno razmerje, poda pismeno iz-razmerja navodilo izrecno na.^' javo 0 svojem rednem glavnem ja, da je treba z nezaposlenimi delavci, ki jim je delo na stalnem P Za ^klenitev tega delovnega delovnem ,mestu poglavitni vir do- raznierja je med drugimi pogoji hodkov, sklehiti redno delovno potrebna tudi delavčeva pismena 1 ! . . 1 1 —» 4-r-, I-\/-I v-i /-\ r-i 1 ^r’ 1 no ali pretežno z delovnim raz- Ijanje vseh tistih del v gospodar-. merjem. skih organizacijah, za katera ni Da bi v praksi preprečil izma- potreben redni delovni čas. Tra- TISOČ NOVIH kmetijskih tehnikov Če hočemo uresničiti perspek-. tivni načrt glede uvajanja sodobne kmetijske proizvodnje in socialističnih družbenih odnosov na vasi, potrebujemo poleg precejšnjih finančnih sredstev tudi poli-, tično zrel in strokovno usposobljen kader. Ker nam tega primanjkuje tako na kmetijskih posestvih kot v kmetijskih zadru- delovanju vseh kmetijskih in zadružnih organizacij ta problem pospešeno reševati. Ta akcija se je že začela. V okviru mariborske Kmetijske srednje šole se ustanavljajo v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu, Rakičanu in Vrbju pri Žalcu posebne dvoletne šole za odrasle. V te šole se bo letos v jeseni vpisalo 1000 sluša- razmerje, čeprav opravljajo občasna dela. To pomeni, da poklicni delavec nikakor ne more priti v položaj brez enakopravne zaščite, če dela v rednem delovnem času. - izjava, v kateri svobodno določi svoj glavni poklic, s tem pa posredno zagotovi možnost za izvajanje določb o začasnem delovnem razmerju. Borislav Jovič naša prizadevanja in predvideva- gah, je upravni odbor Glavne za- teljev. Njihova izobrazba bo ena- nja pravilna. Pri iskanju raznih oblik stimulativnega nagrajevanja po učinku so bili naši delovni kolektivi družne zveze Slovenije sprejel pred kratkim sklep, da začne skupno s pristojnimi republiškimi in okrajnimi organi ter ob so- llllllllllllll!lllll!illllll!lilllllll!llllllll!lllllll!llllll!llllll!llll!!llllllililllll!lllllllllllllllll!ll!llllllllllll!lllill!lllllll!llll!lllllll!!llllllllll!WIIIIII!llllll!lllll!ll!lllllllllllll ELEKTROGOSPODARSKA SKOPNOST LJUBLJANA čestita za dan vstaje slovenskega ljudstva, 22. julij, vsem delovnim ljudem naše socialistične domovine ko vredna popolni srednji šoli. Pouk na teh šolah bo prilagojen odraslim, ki so si na svojem delovnem mestu že priborili določene življenjske izkušnje in znanje. Snov splošnih predmetov bo omejena na obseg, ki ga zahteva de-|t lo v praksi, snov strokovnih pred-| metov pa prilagojena zahtevam ij poljedelstva' in živinoreje oziroma H sadjarstva in vinogradništva. | Ker je to izredno pomembna . g§ gospodarsko politična akcija za g celotno naše gospodarstvo, pred-g vsem pa za kmetijstvo, je nale-gf tela tako pri kmetijskih kot pri H političnih organizacijah na vasi ( - na velik odziv. O tej akciji je raz-gj pravljalo na zadnji seji tudi pred-1 sedstvo Republiškega odbora kme-jj tijskih, živilskih in tobačnih de-g lavcev Slovenije. Ker pri tem ne |§ gre le za to, da kmetijskim po-1 sestvom in zadrugam zagotovimo | nove kmetijske strokovnjake, U . temveč tudi družbene delavce, ki 8' se bodo z vso odločnostjo borili 1 za'hitrejši razvoj kmetijske pro-1 izvodnje in socialistične družbe-H ne odnose na vasi, je predsedstvo | menilo, da je treba izbiri kandi-| :datov za vpis v te šole posvetiti | ,vso pozornost. Zaradi tega naj se g sindikati skupaj s ostalimi poli-jj.tičnimi organizacijami prizadeva-H jo, da se kandidati izberejo pred-J vsem iz vrst mlajših 'kmetijskih U delavcev, mlajših borcev in akti-g| vistov NOV, med mladimi zadruž-j| niki, ki so se odločili zapustiti de-H jo na domači kmetiji, med udele-= ženci mladinskih delovnih akcij ZBORI ZAVAROVANCEV NA GORENJSKEM V zadnjem času Je Mio v kranjski občini 15 zborov zavarovancev Pobudo za te zbore je dal Okrajni zavod za socialno zavarovanje Kranj, udeležilo pa se jih je blizu 1000 zavarovancev. Zal so na te zbore prišli predvsem osebni "invalidsk; upokojenci, premalo pa je bilo zavarovancev iz podjetij, zlasti še iz tistih podjetij. ki plačujejo zaradi presega povprečnega odstotka bolnih okrajnega-mu zayodu za socialno zavarovanje poseben dopolnilni prispevek. Na zborovanjih so največ govorili o uslugah zdravstvenih - ustanov in zdravstvenega osebja. Posebno veliko kritičnih pripomb je bilo — skoraj na vseh zborih — zaradi stlabe organizacije zobozdravstvene službe. Leta namreč, ne more kriti .vseh potreb. Zavarovanci žele. da se zobozdravstvo čimprej okrepi z novimi kadri, še posebej pa zahtevajo, da bi pregnali iz zobnih ambulant vsako pro- tekcijo- Precej govora je bilo tudi o kranjski lekarni. Zavarovanci so dejali, da v njej čestokrat ni dobiti vseh zdravil. Mnogo bolje sta založeni lekarni v Škofji Loki in Tržiču. Tudi lekarniška prostori v Kranju ne ustrezajo. Skrajni čas je, da pričnemo graditi nove lekarniške prostore. Na nekaterih zborih zavarovancev so ugotavljali, da je največ bolnih v podjetjih takrat, ko se prične delo na polju. To zahteva, da poostrimo tudi laično kontrolo nad tistimi, ki gredo na bolezenski dopust, . Zbori zavarovancev so dali tudi mnogo koristnih napotil za kar najbolj racionalno ‘n pravično uporabljanje sredstev socialnega zavarovanja. V prihodnje bo treba — tako so menili tudi mnogi prisotni na zborovanjih — takšna zborovanja še večkrat organizirati. SPET DVA NOVA OBJEKTA V ZAGORJU dostikrat negodovale, ker je bila preskrba -s kruhom, poljskimi pride.kl in vrtninami čestokrat zelo slaba. Včasih so občani pričakovali ureditev teh problemov samo od občine, toda občina bi morala, če bi hotei-a zadovoljiti vsem tem potrebam, p°' trošiti v celoti kar dva letna proračuna. Prav zato so lani samoupravni organi sprožili dokaj široko gibanje za združitev vseh prostih sredstev gospodarskih organizacij, s katerima hi zgradili oziroma vsaj začeli sr?T ddti najnujnejše objekte družbemeg3 standarda. Akcija sicer ni v celoti uspel3' kljub temu pa se že danes kažejo njeni učinki. . Skoraj popolnoma je že dograjena nova pekama, ki jo bod* odpri prihodnji mesec. Pekama bo dajal3 toliko kruha, da ga bo dovolj za vso zagorsko občino,' kaže Pa, da bodo celo sosednje Trbovlje dobivale kruh iz te pekarne. To novo sodelovanj® med Zagorjem in Trbovljami daj® spet nove temelje za tesnejše sodelovanje med zasavskimi občinami' Zasavske občine imajo namreč preo?-1 skupnih problemov in je zato umestno, da te probleme tudi skupaj ur0" jajo. Drug nov objekt v Zagorju, ki ^ začel že prihodnji teden služiti svojemu namenu, je industrijsko-rudar-ska šola. Zal so v Zagorju ljudje. J? sodijo, da je šola preveč razkošna m da bi bilo mogoče z denarjem, ki ga potrošil! zanjo, zgraditi poleg š04® še kak drug objekt. Takšne sodbe sad nepoučenosti, čestokrat pa tudj nekakšnega sovraštva do vsega, k3_ je novo. Zagorski rudarji pozdravljajo dograditev nove šole in pramj0; »Ali ne . zaslužijo naši sinovi in vsi tis*i fantje, ki so se odločili za rudarsk poklic, da se šolajo v prostorih ib , takšnih 'pogojih, da se bodo kasne! vselej radi spominjali na svoja le"7 šolanja.« Dograditev šole pa pomedi končno tudi uresničenje skoraj Sml letnih želja zagorskih rudarjev, bi imeli ustanovo,, ki bi jim vzgaja1 rudarski naraščaj. orjabi ■IPIlil IlllllllUlllllllllllillllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIi!; Čeprav so v Zagorju po vojni, zlasti pa v zadnjih letih, zgradili pre- ga .'‘privii,nia *” m p,,‘" “ " v političnih organizacijah. prostorih, gospodinje pa so doslej M, »j Do konca leta bodo Zago.^, verjetno dobili še en nov objekt, SPOMENIKJ v -VSI, KI JEČITE pod okupatorjevo peto, vi vsi, ki ljubite svobodo in neodvisnost, ki nočete fašističnega SUŽENJSTVA, VEDITE, DA SE JE ZAČEL BOJ ZA VAŠO OSVOBODITEV IZPOD FAŠISTIČNEGA osvajalca, zato prispevajte SVOJ DELEŽ V BOJU ZA SVOJO SVOBODO POD VODSTVOM KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE... VAŠE MESTO JE V PRVIH BOJNIH VRSTAH DELAVSKEGA RAZREDA, KI SE BIJE ZA SVOJO IN VAŠO RESNIČNO SVOBODO IN NEODVISNOST. OD TEGA BOJA JE ODVISNA VAŠA PRIHODNOST IN BODOČNOST VAŠIH OTROK...« (Iz poziva CK KPJ na oboroženo vstajo, 22. junija 1941.) Ognjeni krst Most pri Želodniku je porasla trava. Ljudje ga ne rabijo več; nedaleč vstran so speljali novo cesto. Most pa so ohranili, in človeku, ki postane ob njem, se zdi kot spomenik in nema priča prvega boja partizanov radomeljske čete. Ničesar niso napisali nanj. In vendar bi lahko napisali: -Pri tem mostu so radomeljski partizani v začetku avgusta 1941. izbojevali svojo prvo zmago nad nemškimi okupatorji«. Ležijo za drevjem in grmovjem, stiskajo puške, oči zro na most, ^ ga obseva mesečina. Noč je in na nebu ni nobenega ^lačka. Partizani radomeljske čete čakajo 8°Vražnika. Miha Jerman, bivši dijak in najrajši partizan, se stiska h koreni- bilo vedno več odločnosti in spoznanja. ' V noči med 26. in 27. julijem je na gumnu vzel skrito puško in bombo in odšel od doma, ne da bi se poslovil. Pri Križkarjevih smrekcah je prvim radomeljskim partizanom govoril Marjan Dermastia. -Tovariši,« je dejal, »hud boj nas čaka. Kdor misli, da ne bo vzdržal, naj odide domov. Kdor pa.;.« Miha je obljubil, da bo ostal in vzdržal. In vsi so obljubili. Odšli so na Brezovico pri Dobu, kjer so si uredili taborišče. Nekaj dni kasneje so napadli Thalejevo hišo v Homcu, pa so se marali umakniti, ker je nacist vžgal po njih z mitraljezom. Potem so kaznovali nekaj izdajalcev. ■ - In sedaj ležijo ob mostu pri Želodniku in čakajo... Nenadoma zaslišijo brnenje motornega kolesa in zagledajo njegovo Zaseda prvih partizanov osvobodilne ljudske armade slovenskega naroda debele bukve. Predse je položil iraško in bombo. Nedaleč vstran le-j ^ oba Pirševa, Stanko in Jože. Pa ahko Peleh in Bolkar in ... Sedemnajst partizanov. n -Komandir Stangel in komisar 'Jkovec šepetaje opozarjata: s ^Tišina! Ugasi cigareto! Nobene vol je! Napadli bomo skupno!« f Potok žubori in zvezde na nebu povedno gledajo ljudi, ki se skri-i j° pod drevjem ob mostu pri Že-^oiku in čakajo... ''Miha, te je strah?« *Tiho!« .Komandir Stangel je neizprosen. sn!ra pa bi tako rad govoril. Prav g ^ile bi rad govoril, glasno, da bi skšal ves svet. V njem je nemir, Sr nekakšna mora mu je legla na in nekaj mu je zlezlo v kosti; b0l.^e M govoril, se mu zdi, bi se tjj Počutil, laže bi čakal in strah 8 se Miha ni šele včeraj spoznal Partizani. In tudi se ni šele danes j^^il in prijel za puško. Že v prvi tat°Vici maia> ko je Moric začel zbi-Radomeljske fante, se mu je priseli in potlej je sebe vsega po-j)0 ll tej 'veliki stvari. Najprej je agal skrivati orožje in municijo. Cu ^»dvajsetega junija je na Hom-jm Pisal gesla: »Smrt okupator- jaVsi v boj za svobodo!« Podnevi v , tiskal zobe in s sklonjeno glavo lojalni državljan — hodil po te; ’ Ponoči pa je s tovariši rezal bija,Qriske žice, rušil mostove, raz-Mse 'n odstranjeval nemške na- »V vodo,« hrope, »in po potoku...« Dvignejo ga in poskačejo v potok. Švabi streljajo kot ponoreli in krogle se odbijajo od kamnitega mostu, se zaletavajo v drevesa in tolčejo po vodi. V gozdu, ki jim nudi varno zavetje, obstanejo, odložijo ranjenega komandirja in nekdo mu skuša pomagati. »Hudo je,« pravi. Takrat se spogledajo in v tem pogledu je bila odločitev. Nihče ni ničesar ukazal. Obrnejo se in planejo nazaj. Tudi Miha gre, z njimi. In oba Pirševa in Bukovec, Bolkar in Peleh. Že vidijo Nemce, kako pobirajo mrtve žandarje. Vnovič za-prasketajo puške. Nenadni ' napad zmede Švabe. Mrtve in ranjene po- ^.,r mečejo v kamione in se umaknejo. ' kfAft Partizani poberejo njihovo orožje fifSKČ in se vrnejo v gozd. Ob mostu pri Želodniku spet zavlada tišina, ki jo moti le lahno žuborenje potoka. Radomeljska četa se vrača v ta- Granitni obelisk v Podklancu borišče. pri Dravogradu »VAŠE JUNAŠTVO IN VAŠA POŽRTVOVALNOST OD ZAČETKA VOJNE, LETA 1941. PA DO DANES - POD NAJSTRAŠNEJŠIMI POGOJI, V BOJU Z NEPRIMERNO MOČNEJŠIMI SOVRAŽNIMI SILAMI - STA BILA ZGLED VSEM ZASUŽNJENIM NARODOM V EVROPI. NAVDAHNJENI Z ODLOČNOSTJO, DA DO POSLEDNJE KAPLJE KRVI BRANITE SVOJO ZASUŽNJENO DOMOVINO, NAVDAHNJENI Z GLOBOKO VERO V ZMAGO SVOJE PRAVIČNE STVARI, STE OD LETA 1941. ZADAJALI NEUSMILJENE IN SRDITE UDARCE SKUPNEMU SOVRAŽNIKU ZDRUŽENIH NARODOV. VAŠA NESMRTNA DELA BODO VEČNO ŽIVELA V SRCIH NAŠIH NARODOV IN NJIHOVIH BODOČIH RODOV... NAPOČIL JE VELIKI DAN MIRU IN SVOBODE... UKAZUJEM VSEM SVOJIM ENOTAM,'KJERKOLI SE NAHAJAJO, DA TAKOJ • RAZOROŽE VSE OBOROŽENE FORMACIJE, KI SO BILE DO SEDAJ V SLUŽBI OKUPATORJA ...« (Iz govora tovariša Tita 9. maja 1945.) Poslednji boj luč. Vojaški motor s prikolico zapelje na most. »Vžgi!«, zakriči komandir. V hipu Miha občuti kot da se mu je kamen odvalil od srca. Nemir v njem in mora in vse tisto, kar mu je zlezlo v kosti, nenadoma izgine. Pritisne na petelina. Streli. Trije nemški žandarji obležijo na mostu. Partizani planejo iz zasede, da bi pobirali njihovo orožje. Tedaj pridrve do mosta nemški vojaški kamioni, ki jih nihče ni pričakoval. Zaropoče mitraljez. Krogla zadene Štanglovo nabojno torbico in pa-trone se mu vžgo. Ranjeni komandir pade. V Podklancu pri Dravogradu, kjer so enote naše armade bile zadnji boj z okupatorji in domačimi izdajalci, stoji skromen granitni obelisk. Na njem piše: »Brigade IV. operativne cone združene z borci III. armade so v narodnoosvobodilni vojni osvobajale jugoslovansko zemljo ter 15. maja 1945, na tem predelu dokončno^ strle umikajoče se nemške fašistične tolpe«. Zdaj gozd molči. In Meža in Mislinja mirno tečeta v svojih strugah. Lokomotive veselo žvižgajo in vlaki hite tod mimo. Avtomobili drve po belih cestah v Dravograd in Slovenj Gradec in Ravne. Hribi so kot umiti in njive zlatolase pšenice so kopajo v soncu. Ljudje se vračajo z dela. »Glej,« pravi Mojca, »tu se je odigral poslednji boj...« Gledam gozd in Mežo in obe cesti in progo, pa njive in ljudi, ki hite domov, in spomnim se, kaj so mi pripovedovali tovariši, ki so na tem mestu — teden po kapitulaciji nacistične Nemčije — strli zadnji sovražnikov odpor. * Na griču nad Podklancem so položaji 3. bataljona Tomšičeve brigade.. Onstran doline so enote III. armade. V dolini pa nepregledne kolone ustašev, Nemcev, vlasovcev in spet ustašev, ki skušajo prodreti čez dravograjski most in naprej v Avstrijo, ker se boje kazni za svoje zločine in ker upajo, da bodo An- in sanjal o boju in svobodi. ,ernški komisar Thale je besnel. lj6v .^ii so zapirali ljudi, jih odse-drj, 1 In odganjali v Begunje ter mučilnice. h Ve*; hi in njegovih tovariših pa ^no bolj rasel gnev, v njih je Po poslednji bitki: Vojaki poražene nemške vojske odhajaj® v ujetništvo gleži milo ravnali z njimi. Toda naši borci trdovratno drže most in ne odstopijo niti koraka, čeprav so sovražniki bolje oboroženi in čeprav jih je veliko več. Napade ustašev odbijajo z ročnimi bombami. Na dravograjski most pritiska sto tisoč vojakov poraženih armad, dve sto tisoč von Lehrovih vojakov pa se skuša prebiti čez Poljane pri Prevaljah. Zločinci, ki so štiri leta požigali in morili po naši' domovini, bežijo pred ljudskim gnevom in pravično kaznijo. S seboj vlečejo ogromne količine orožja, municije, tankov, avtomobilov in konj. Toda pot je zaprta. Von Lehrovo armadno skupino so obkolile enote XIX. divizije in IV. armade, ki so že osvobodile Koroško. V Dravograd je prihitela 51. divizija III. armade. Enote IV. operativne cone razorožujejo zadnje sovražnikove kolone. Trinajstega maja se vda oholi in naduti von Lehr. Mora se vdati. Pa ne Angležem. Vda se jugoslovanski armadi. Z njim vred polože orožje vsi oficirji njegovega štaba. Istega dne se predajo 104. in 22. ter 181. nemška divizija. Tudi polk Čerkezov prosi jugoslovansko vojsko, naj milostno ravna z njimi. Majevička brigada zapre pot proti Doliču veliki skupini ustašev, Nemcev in vlasovcev. V soteski pri Hudi luknji se vname boj, ki se konča šele naslednji dan. Gozdovi gorijo. Podivjani ustaši pobijajo prebivalce in zažigajo hiše. Ko je boj končan, je dolina od Pake do JJude luknje in Gorenjega Doliča pokrita s trupli sovražnikov. Štirinajstega maja se čez Črno in Mežico pomikata dve koloni Nemcev in ustašev, ki skušata pri Holmecu pobegniti v Avstrijo. Pri Poljani ju ustavita Tomšičeva brigada in 7. brigada 51. divizije. Nemci in ustaši nočejo odložiti orožja in zahtevajo prost prehod v Avstrijo. Pogajanja so brezuspešna. Zato jih naši borci napadejo. Boj traja ves dan. Pod večer se sovražnik vda. Petnajstega maja pa 51. divizija III. armade in 3. bataljon Tomšičeve brigadp dokončno obračunata s sovražno kolono, ki se je skušala prebiti čez dravograjski most. Ob cestah leže topovi in prevrnjeni kamioni, vmes pa granate, čelade, mrtvi konji in ustaši in Nemci. Preživeli dvigajo bele zastave... Poslednji boj je končan. * Gledam gozd in Mežo in Mislinjo in spomenik, ki priča o zadnjem boju. Lokomotive veselo žvižgajo in avtomobili drve po belih cestah; njive pšenice se kopajo v soncm Zdaj gozd molči. In Meža in Mislinja mirno tečeta v svojih strugah. Ljudje pa se vračajo z dela... JANEZ VOLJČ OD 10. DO 17. JULUA ZA VEČJO PREDELAVO GROZDJA V SOKOVE V odboru za gospodarstvo Zveznega izvršnega sveta so pred kratkim proučevali možnosti za nabavo opreme za predelavo grozdja v sokove. To je eden izmed ukrepov, ki naj zagotovi večjo potrošnjo grozdja in groznih sokov, kajti letos pričakujemo še obilnejši pridelek grozdja kakor lani. Tako Ijo skupno z lanskimi zalogami (15.000 vagonov) letos več kot 30.000 vagonov tržnih viškov vina. POHOD MLADINE PO POTEH V. OFENZIVE Iz Foče je že pred dnevi ošel na pot mladinski odred, ki bo v osemdnevnem pohodu obšel vse znamenite kraje, znane iz bojev v V. sovražnikovi ofenzivi. Poveljnik odreda je Bečir Me-holjič, član predsedstva CK Ljudske mladine Jugoslavije, v odredu pa je 400 mladincev, med katerimi je največ članov republiških in okrajnih komitejev Ljudske mladine iz vse države. Na pohodu bodo prehodili 160 km dolgo pot. Z mladinskim odredom je šel na pot tudi profesor Višje vojaške akademije v Beogradu, ki je sodeloval v teh bojih in ki bo mladini ponazoril potek bitk. POVRTNINA PO 5 DIN KILOGRAM V zadnjem času so preskrbovale! Zagreba s povrtnino dosegli lepe uspehe. V Zagrebu namreč prodajajo na trgu kilogram zelja, ohrovta, kolerabice ali solate po 5 din. Cene so zelo nizke tudi za druge povrtnine in sadje. Na trgu so že prve dobre dinje po 100 din kilogram. PROIZVODNJA NASE NAFTE Letos je izkoriščanje ležišč nafte na Hrvatskem in v Vojvodini zelo napredovalo. Glede na odkritje novega, zelo izdatnega naftnega polja v bližini Siska, pa napovedujejo še hitrejši vzpon pridobivanja domače nafte. Letos v aprilu smo v Jugoslaviji prvič dobili v enem mesecu več kot 50.000 ton nafte (lani v aprilu le 37.000 ton). V prvih štirih mesecih letos pa smo dobili 177.000 ton nafte (1957. leta v istem času le 126.000 ton). NOVO SREDSTVO ZA IMPREGNIRANJE LESA Zagrebška tovarna kemičnih izdelkov »Karbon« je začela po daljših poskusih serijsko izdelovati posebno r_sredstyo za impregniranje lesa. Novo sredstvo — imenuje se volamit — je neke vrste sol, ki jo dobijo na dokaj preprost način. Posebno pomemben je volamit za impregniranje električnih in telefonskih drogov. Prav tako pa je volamit izvrstno sredstvo za impregniranje jamskih podpornikov in vsega lesnega materiala, ki se uporablja na prostem. V BOSNI IN HERCEGOVINI VEC ELEKTRIČNE ENERGIJE Po zgraditvi velikih hidroelektrarn v Jablanici in Jajcu ter velike termoelektrarne v Kaknju se je proizvodnja električne energije v Bosni in Hercegovini povečala v takšnem obsegu, da je letos že trikrat večja kakor pred tremi leti. V prvih štirih mesecih' letos je namreč celotna proizvodnja električne energije v tej republiki znašala 708 .milijonov kWh (lani 548 milijonov, 1957. leta 340 milijonov, leta 1956 231 milijonov kWh). V vsej državi pa se 3e letos proizvodnja električne energije v prvih štirih mesecih povzpela na 2776 milijonov kWh (pred tremi leti smo dobili v istem času le 1538 milijonov kWh). V letošnjih prvih štirih mesecih smo dobili torej 80 % več električne energije kot v istem času leta 1956. GROZDJA BO DOVOLJ Te dni so v Makedoniji začeli obirati zgodnje namizno grozdje. Kaže, da bo trgatev obilna. Iz Makedonije bodo letos izvozili okoli 5000 ton namiznega grozdja, kar je trikrat več kot lani. DOMAČI KAMIONI-HLADILNIKI V zadnjih letih smo pri nas zgradili precej sodobnih hladilnic in računajo, da jih imamo zdaj že blizu 50. Nismo pa dovolj poskrbeli za prevoz hlajenega blaga, zlasti globoko zmrznjenega blaga. Za prevoz hlajenega blaga — zlasti v mednarodnem prometu — si moramo vozila izposojati v tujini ali pa prevoz zaupati tujim transportnim podjetjem, kar zahteva znatne devizne izdatke. Od skupne količine 130.000 ton hlajenega blaga za izvoz cenijo, da bo letos odpadlo na prevoz s kamioni-hladilniki skoraj 70.000 ton. Za prevoz tega blaga s tujimi vozili'bi morali plačati okrog 2,8 milijona dolarjev. Za ta denar pa bi si lahko kupili blizu 100 velikih kamionov-hladilnikov s priklopniki, katerih vsak bi imel po 15 ton nosilnosti. Po daljšem razpravljanju, ali naj kupimo ka-mione-hladilnike v tujini ali pa naj jih izdelamo doma, kaže, da smo se odločili za zadnje. V mariborski tovarni avtomobilov so se že lotili proizvodnje kamionov-hladilnikov. Hladilniki bodo vgrajeni na šasijo TAM-4500 in bodo imeli 3000 kg čiste nosilnosti. Prvi tovrstni kamioni bodo naprodaj že ta mesec. Manjše kamio-ne-hladilnike s čisto nosilnostjo 2000 kg bodo izdelovali s Pionirjevo šasijo. Izdelave hladilnih agregatov za ta vozila se je lotila tovarna »MOTOR« v Škofji Loki. Večje kamione-hladilnike s šasijo sedemtonskega kamiona pa bo v kratkem začela izdelovati tovarna avtomobilov FAP v Pribo ju v kooperaciji s podjetjem »Ikarus« iz Zemuna. Obogatitev zdravstvene službe V zdravstvenih ustanovah naj bi bolje izvajali strokovni nadzor V nekem zdravstvenem domu je zdravnik predpisoval zavarovancem draga zdravila, pošiljal jih je venomer na specialistične preglede in če so želeli, jim je odobril tudi bolniški dopust. Pa vendar je bilo kljub takemu »uspešnemu zdravljenju« v tistem kraju vedno več obolenj nalezljivih bolezni; odstotek ljudi, ki so bolehali za tuberkulozo, je rasel. Ljudje so se spraševali, zakaj zdravniku ne pomagajo zdravstveni delavci sosednjega zavoda. In naposled, če je potrebno, zakaj v ta kraj ne pride posebna komisija, ki bi ugotovila, zakaj so kljub »intenzivnemu zdravljenju« v tem kraju tako hudi zdravstveni problemi. Takih primerov je v naših zdravstvenih domovih še veliko, le da zanje vedno ne vemo. Po dosedanjih predpisih nimajo više organizirani zdravstveni zavodi nobenih pravic, da bi usmerjali in nadzorovali strokovno delo manjših zdravstvenih ustanov. Za- kon o zdravstvenem strokovnem nadzoru sicer predvideva usmerjanje strokovnega dela v zdravstvenih ustanovah. Strokovni nadzor naj bi po določilih tega zakona izvajali posamezni strokovnjaki ali pa skupine strokovnjakov. Take komisije za vsak strokovni pregled posebej imenujejo okrajna tajništva za zdravstvo ali pa Sekretariat’ sveta za zdravstvo LRS. Zakon torej ne predvideva stalnih strokovnih nadzornikov. Za veliko področij zdravstvene službe pa bi vendar kazalo uvesti stalno strokovno nadzorstvo. Ko je republiška strokovna komisija pregledovala zdravstvene ustanove v Prekmurju, je namreč ugotovila tole: Nekateri zdravstveni delavci ne vedo, ali v njihovem področju v zadnjih petnajstih letih število obolenj nalezljivih bolezni raste, oziroma pada. Čeprav mnogokrat ugotavljamo, da nam manjka murju »izmišljati delo«. V zdravstvenih domovih imajo velike težave z nekaterimi mlajšimi zdravniki, ki niso dovolj vešči, da bi dobro zdravili ljudi. Te zdravnike morajo upravniki zdravstvenih domov pošiljati v sosednje zavode, da bi se strokovno usposobili. Komisija, ki je opravila nadzor v zdravstvenih ustanovah v Prekmurju, je tudi sestavila poročilo. O njem pa so dejali v nadzorovani ustanovi, da je tako napisano, da žali zdravstvene delavce. Ti ljudje so menda pozabili, da je komisija zato obiskala Prekmurje, da bi tam ugotovila najbolj pereče zdravstvene probleme. To poudarjamo še posebej zaradi tega, ker se v mnogih zdravstvenih ustanovah branijo nadzora, saj so prepričani, da želijo strokovne komisije ocenjevati le boljše ali slabše delo posameznih zdravnikov. Do sedaj so strokovne komisije zelo načrtno pregledovale zdrav-, . . - stvene zavode. Pogostokrat so se ^adr.a> s! m°raJO ne- komisije omejevale le na posa-katen zdravstveni delavci v Prek- mezn« v; ^ m, MALOMARNOST BOTRUJE NESREČAM V gospodarskih organizacijah slabo izvajajo varnostne predpise • Lani se je v naši' republiki : ® električnim tokom smrtno po nesrečilo 39 ljudi. Tako smo pri nas imeli na milijon prebival- peljave, kako naj bodo zavarovane, kakšen naj bo material pri električnih napeljavah itd. Električne napeljave in naprave, je rečeno v tem pravilniku, lahko cev šestkrat več smrtnih nesreč projektirajo in izdelujejo samo z elektriko kot v tujini. Okoli strokovnjaki. (Pravilnik velja za 20 nesreč se je pripetilo ljudem napeljavo z napetostjo do 1000 V.) j j i T/udl pravilnik o tehničnih pred- V starosti od 18 do 50 iet. piših za pogon, vzdrževanje in re- Pri delti v podjetjih in delav- vizijo elektrogospodarskih naprav nicah pa se je ponesrečilo 12 ljudi, določa, naj bodo obstoječe elek-Med temi ponesrečenci sta le dva troenergetske naprave v skladu s strokovnjaka, medtem ko so drugi tehničnimi predpisi, delavci, rudarji, traktoristi, ml- jz povedanega torej lahko raz-zarji, se pravi ljudje, ki niso dosti kerern0> da imamo na razpolago „ - ------ vedeli o električnih napravah. predpise, ki določajo, kakšne naj delovanje v zdravstveni službi. Oba strokovnjaka sta se ponesre- k0do električne naprave, da se Tako skupno delo višjih in nižjih čila zaradi nepravilne vezave in ijudje ne bi ponesrečili pri delu. zdravstvenih ustanov v ničemer nre-,rUkniUToda zdi se’ da te PredPise v Pod- ne bi škodilo načelom upravlja-ga toka. Lani pa so se v podjetjih jetjih slabo izvajajo. (To kaže tudi ni„ v zdravstvu Z večiim scdelo-elektrogospodarstva ponesrečili le nrimer ca tu navaiamo- v ne- nja v zdr®vstvJ- z večjim o-trije delavci. Tu je prišlo do ne- Tem podjetju Te Cač pr" čišče- Van]em zdra^lh ustanW bl sreče, ker so bili delavci nepre- nju parnega kotla uporabljal na-vidm ter niso izvajali varnostnih mest0 predpisanega varnostnega predpisov. Ce upoštevamo, da so transformatorja običajen okov! se ponesrečili ljudje, ki so vedeli, gg m y podjetju izvajali varnost-da so bili tokovodniki pod nape- ne predpise, prav gotovo ne bi pri-tostjo, potem lahko rečemo, da se gj0 do nesreče.) mezne službe, ki so jih nanje opozorili že na Okrajnem svetu za zdravstvo. V poročilih komisij so večkrat nanizane le objektivne okoliščine, ki zavirajo zdravstveno delo (slabi prostori, premalo strokovnih delavcev, slaba sredstva za preventivno dejavnost). Premalo pa so v poročilih obravnavale komisije subjektivne slabosti dela zavodov (slaba organi- zdravnika zacija dela, slaba delovna disci-plina, nepoznanje zdravstvenih predpisov itd.). S takimi poročili si upravni odbori zavodov niso mogli dosti. pomagati. Strokovni nadzorniki so se redko posvetovali s predsedniki upravnih odborov. Pri njih se niso zanimali za mnenje in želje glede ugotavljanja določenih problemov. Takih posvetov tudi ni bilo po opravljenih pregledih. V poročilih je bilo torej malo pobud in predlogov, da bi izboljšali strokovne delo v zavodih. Dosedanje izvajanje strokovnega nadzora pa je pokazalo, da je potrebno boljše strokovno so- hkrati pa tudi organizacijo zdravstvene službe. Težko je v zdravstvu določiti mejo med strokovnim področjem in organizacijsko upravnim delom. Toda v mnogih zavodih upravni odbori ne morejo veljavno sklepati o določenih (strokovnih) problemih, ki jih potem rešujejo le zdravstveni delavci. To pa je še slabost upravljanja v zdravstvu, kar kaže tudi primer iz razprav o ceni oskrbnega dne zdravstvenih ustanov. (Ko so upravni odbori obravnavali postavke, ki zadevajo zdravljenje zavarovancev, nišo mogli vplivati na zdravstvene delavce, da bi V zavodu trošili manj zdravil, saj zaradi slabega strokovnega nadzora niso imeli podatkov, da bi z njimi dokazali zdravnikom, da je mogoče zavarovance zdraviti z manj in tudi cenejšimi zdravili.) Kaže, da ni treba več posebej poudarjati, da skušamo z doslednejšim izvajanjem strokovnega nadzora izboljšati tudi kakovost zdravstvenih storitev. Prav bi bilo, če bi večji zavodi skrbeli za stalno usmerjanje strokovnega dela v manjših zdravstvenih ustanovah. Vse do tedaj, dokler pri nas ne bi ustanovili zdravstvenih središč (ki jih predvideva predlog zakona o organizaciji zdravstvene službe), naj bi pri Svetu za zdravstvo ustanovili delovno mesto referenta, ki bi organiziral nadzorstvo, hkrati pa skrbel, da bi predloge komisij, ki bi opravljale strokovni nadzor v zdravstvenih ustanovah, tudi izvajali. N. B, Lani so se v podjetjih elektro gospodarstva trije delavci smrtno ponesrečili z elektriko. Vsi trije ponesrečenci so bili strokovnjak« ki so vedeli, da so bili tokovodniki pod napetostjo. Te nesreče s® ne bi pripetile, če bi bili ti ljudje bolj previdni VSKLAJEVANJE SOCIALNIH SLUŽB V PODJETJIH S sefe odbora za socialno politiko in delovne odnose Republiškega sindikalnega sveta lahko izboljšali medicinsko delo, V časopisih podjetja pogosto razpisujejo delovna mesta socialnih delavcev. V kolektivih pa hkrati s tem mnogokrat razpravljajo, kako bi uvedli socialno službo, saj glede te še ni enotnega gledišča. te nezgode ne bi pripetile, če bi bili delavci pri svojem delu bolj previdni. Precej ljudi se je torej pone- . srečilo, ko so prijeli za električne naprave, ki so bile pod napetostjo. Toda mnogokrat električne na- Razen teh veljavnih predpisov pa so lani v ELES sprejeli varnostna pravila pri delih na na-v elektrogospodarstvu. Pravila so precej obširna, veljajo pa le za to podjetje. Delavci elek-prave tudi niso bile ozemljene, trogospodarske skupnosti, ki dela- tokovodmke pa so slabo napeljali J £ moraio onraviti iznit iz ljudje, ki niso bili dovolj stokov- ?ip“',,mSf “ if"™!,,?'1;.? S^SmirrSSS SSK- vodijo dela na delovišču. Tako so žejo, da je število nesreč v industrijskih podjetjih majhno, veliko več nesreč je bilo v slabše organiziranih deloviščih gospodarskih organizacij. Ce bi tam te naprave pogosteje nadzorovali, bi lahko zmanjšali število nesreč. Pravilnik o varnostnih ukrepih v ELES preprečili, da bi dela izvajali kar »po domače«, ne da bi pri tem vedeli, kateri delavec naj bi bil odgovoren pri postavljanju električnih naprav in tokovodni-kov. Menda ne bi bilo napak, če bi ta pravila ponovno pregledali glede nevarnosti električnega to- strokovnjaki in ugotovili, če od-ka v delovnih prostorih določa, govarjajo varnostnim predpisom, kakšne naj bodo električne na- ter predlagali, da bi jih uzakonili. OCENJEVANJE V. A., Ljubljana: Ker ste bili lansko leto tri mesece bolni, ste zaradi tega dobili slabo oceno, kar se Vam ne. zdi prav in v redu. — Odgovor: Ce je res, da je slaba ocena posledica Vaše odsotnosti zaradi bolezni, potem imate popolnoma prav, da je to skrajno nedopustno ravnanje. Ocenjuje se samo uslužbenčevo delo, njegovi odnosi do dela, do tovarišev, do službe, njegova sposobnost. njegova prizadevnost. Bolezen je kvečjemu lahko razlaga za morebitne težave, ki so se pokazale pri delu in ki bi jih ne bilo, če bi ne bilo bolezni, in torej v nekem pogledu olajševalna okoliščina. Vsekakor ste upravičeni, zahtevati, da Vam Vaš starešina podrobno obrazloži, kaj je vplivalo na slabo oceno. Mimo tega ste morali dobiti na vpogled s podatki izpolnjeno vprašalno polo in imeli ste pravico, dati k podatkom svoje pripombe še pred dokončno oceno. Ako ste že takrat opazili tako ravnanje, bi morali nanj opozoriti izvršni odbor sindikalne podružnice. Prav tako bi morali tako ravnanje izpodbijati s posebnim ugovorom zoper, oceno. Razširjena ocenjevalna komisija pa bi Vas morala povabiti na sejo, ko je obravnavala Vaš ugovor, seveda če ste ga vložili. # OTROŠKI DODATEK V. F., Brežice: Vaš sin je pred iztekom dogovorjene učne dobe opravil izpit. 25 dni pa izpitu pa je iztekla tudi učna doba. Zavod za socialno zavarovanje terja povračilo otroškega dodatka, češ, da je prenehala pravica s potekom meseca, v katerem je vajenec napravil izpit. — Odgovor: Uredba o vajencih, ki še vedno velja, sicer res v 17. členu določa, da učenje preneha, ko vajenec opravi izpit, V gospodarskih organizacijah se že zdaj nekateri-djudje ukvarjajo z določenimi problemi socialnih služb, kot n. pr. higiensko-tehnično zaščito dela, delovnimi odnosi, zdravstvenim in invalidskim zavarovanjem. Mnoga vprašanja s tega področja pa tudi že urejajo s pravilniki podjetij. Te službe med seboj ne sodelujejo, so precej razdrobljene, menda prav zaradi tega, ker v podjetju mnogokrat m čtorcka.Jci bi to de- gram'prilagodili potrebam'soci^ nega delavca v podjetju. Zdi se’ da ta šola tudi ne bo mogla ® svojem položaju enakovreden vodjem ostalih 'sektorjev. Socialne delavce vzgajajo nA dvoletni šoli. To šolo so ustanovili pred štirimi leti, da bi v nje) izobraževali, ljudi, ki bi zlasti vodili varstveno politiko pri ljudskih odborih. Mnoga podjetja Pa so v šolo poslala delavce, ki na) bi se pozneje ukvarjali s socialnimi problemi v industriji. Zato kazalo, da bi na tej šoli učni Pr0' lo vodil in ga vsklajeval. Praktično pa so te stvari takš- ne: Običajno je higiensko-tehnična zaščita dela, ki deluje v okviru splošnega ali tehničnega sektorja, odvisna od sposobnosti referenta. Obratne ambulante delajo samostojno, veliko se ukvarjajo s kurativno dejavnostjo, namesto da bi dajale prednost preventivni zdravstveni zaščiti delavcev. V personalni službi v glavnem rešujejo administrativne probleme, pranialo spremljajo vzgojo kadrov in strokovno napredovanje posameznih ljudi. Ta služba premalo sodeluje s tehničnim sektorjem, obratno ambulanto in higiensko-tehnično zaščito dela. Zavoljo tega njeno delo ni dovolj , uspešno. Za oddih delavcev skrbijo v sindikalni organizaciji. V kolektivih premalo obravnavajo probleme trošenja sredstev socialnega zavarovanja za preventivno zaščito. S temi sredstvi samostojno razpolagajo zavodi za socialno zavarovanje. Le-ti včasih nimajo dovolj posluha za potrebe podjetij (zato ne bi bilo napak, če bi v prihodnosti socialne službe v podjetjih bolje sodelovale Z okrajnimi za- bližnji prihodnosti kriti vseh P0' treh, zato bi kazalo, da bi dfl! ljudem, ki so že praktično deluj' v industriji na teh področjih ^ nekaj teoretičnega znanja ter tako usposobili za delo v tej nov socialni službi. Če gospodarstveniki menijo, ^ socialna služba ne sodi v podjetja’ potem si to službo napačno roj1' lagajo. Saj smo daleč od tega, “ bi uvedli v podjetja nekakš11 ^ »■biroje« za pomoč socialno vgj0^ ženim delavcem. Taka »social0, gotovo ne sodi v kolektive. Pr*2® devamo pa si, da bi uvedli v 0° spodarske organizacije tako bo, ki bo lahko obširno obravf-0 vala probleme, veljavno predlaO0 la ukrepe delavskemu svetu, “ bi izboljšali življenjske in delo ^ ne pogoje delavcev — hkrati tem pa bi tudi lahko dvignili pt0 izvodnost. Zato v podjetjih ne ta remo teh problemov ločiti od Q spodarskih vprašanj. —^ Toda pravico do opravljanja izpi- vodi za socialno zavarovanje). JaleneC fele Z iZte^°nl Ker v kolektivih m ta služba temtakem učno razmerje preneha j , P šele, ko preteče učna doba in va- ™ jenec z uspehom opravi učni izpiti Zahteva zavoda za povračilo otroškega dodatka po našem mnenju ni utemeljena, ker ste prejeli dodatek za mesec, ko je bil sin še vedno vajenec v smislu 23. Člena cit. uredbe. Sicer pa lahko zavod svoj zahtevek uveljavi le s tožbo, ne pa enostavno z odločbo. DOPUST je zapostavljene in nimajo dovolj V kolektivu, organih upravljanja in upravnem vodstvu podjetja. Ker v podjetju ni take socialne službe, ne morejo narediti celotna analize teh* problemov, zato počasi izboljšujejo življenjske pogoje delavcev. In naposled, ker socialna služba ni urejena, kolektivi na tem področju slabo sodelujejo z občinami. Toda kopico problemov, ki zadevajo življenjske pogoje delavcev, bi lahko rešili v občini v okviru sta- L. E., Begunje: Deloma zaradi n(n,anjsfce sk^osti' nesreče 2e precej časa organi družbenega upravljanja v zdravstvu razpravljajo o strokovnem nadzoru in sodelovanju med zdravstvenimi zavodi. Sodijo, da bi lahko s takim sodelovanjem izboljšali kakovost zdravstvenih storitev. Zavoljo tega so tudi na seji Sveta za zdravstvo LRS predlagali, naj bi večji zavodi skrbeli za strokovno usmerjanje v manjših zdravstvenih ustanovah Socialna služba ni sama sebi namen. Delovala .naj bi v smislu zaščite delavcev. V kolektivu je namreč zelo pomembno, če delavci vedo, da V podjetju nekateri ljudje izključno skrbijo za njihove delovne pogoje, se zanimajo za to, kje delavci Zakon o delovnih razmerjih take sianujejo, kje se hranijo... Če pravice ne pozna in je ne prizna- 80 v gospodarski organizaciji ure-va. Pač pa nalaga Eosnodarski or- }eni odnosi’ delavci laže poveču-smniraeiii t ^ jejo delovno storilnost. Vse nave- dcdznost, da delavcu na ^ probleme naj bi tore) v pod. -m omogoči, da pravočas- jetju reševali v okviru enotne so-no nastopi in Izkoristi redni letni cialne službe. To službo naj bi dopust vodil socialni delavec, ki bi bil po pri delu deloma pa za- mogli izkoristiti dopusta Za 1958. leto. Ali Imate pravico do nadomestila ali odškodnine za neizkoriščen dopust? - Odgovor: Ne. zdravnik V DELAVNICI Rane pomanjkanja higienprr Poškodbe in rane na mestu so najpogosteje prekršita proti deflovni pa tudi tehniCnih zaščitnih ukrepov. ' malo usposobljeni delavci a’1 tr nesodobna proizvodna sredstva ,) vzemajo pomemben odstotek 1 delovnih nezgodah. vo) Poškodovancu je treba dati prvo pomoč. V ta namen bo v bližini delovnega mesta r”0S' lekarna z najnujnejšimi /pripojk,^ ki. Ce podjetje nima obratne am fii lante, naj število ročnih 'frfijil ustreza velikosti podjetja in 6»« f0 delavcev. Poskrbeti je treba, na J, v teh ročnih lekarnah vcdnn pravijena najnujnejša zdravila- 0ta veda ne smemo pozabiti, da “Ikii-poškodovanec čimprej k zdravil' t. Napačna pomoč je pogosto ne ncjša, kot pa če ranjencu spbn1 bi pomagali. ur(r Najprej je treba zaustaviti k )0 vitev. To n .'.m bo najbolje “fSpii’ s sterilno gazo, potem pa uporabili obvezo, s katero p' rano tesno povezati. Obveza ustavila krvavitev, hkrati preprečila nadaljnjo okužbo r ,jo' Zdravnik bo pregledal rano. pokončno ustavil kri in dal po»B /»• vancu injekcijo proti tetanusu, jo-ustavljanje krvi z žaganjem. P 'jp' vino ali soljo ima za posledico ej. fckcijo. zdravnikov poseg ie kočen, posledice pa so lahko no nevarne. l RAZGLEDNICE OB NAŠEM morju Avtobusna postaja v Kopru je hotelom Triglav in znamenito Loggio tretje shajališče domači-y, pa tudi izletnikov in letovi-‘{arjev, ki v teh pasjih dnevih Podvojujejo število koprskih prebivalcev. Med avtobusi — dnevno lih pripelje 238 in prav toliko ob batanko določenem času tudi od-Palje — ure še prehitro beže. Po-stajanje -po oljnati ploščadi, zbi-ranje med cekarji v senci postaj-bega poslopja, gneča v bližnji Tovarni ob penastem toplem pi-v'i, še bogate popotniki iz stote-bih križpotij, ki so se pripeljali v Koper po morju. Babilon slovenskih dialektov, pomešan z raznimi tujimi jeziki je živ sedenj, v katerega vrtincu se nih-ee ne zdolgočasi. Med zmerno polne cestne lad-1® z oznako Ajdovščina, Maribor, Kranjska gora, Tržič-, Bovec ali celo Lendava in Varaždin se tu Pa tam prizibajo na prožnih Vzmeteh lepi mercedesi iz Be-betk, Graca, Dunaja, Beljaka, iz haljne Švedske, Nizozemske... Ti Veterani asfdlta so pravo nasprot- avtobusom, ki skrbe za prometni utrip med manjšimi kraji °h slovenskem morju. V njihovem vročem naročju se šele lah-ho seznanita izletnik in domačin 2 vso prijetnostjo počitniškega Popotovanja na »krajših relaci-lah-«. Kaže, da ni prav nič na-' Vadno, da »Sapov« avtobus, pa betudi je prazen, enostavno ne sPrejme potnikov za Izolo ali Pi-ban, fie imajo le ti »Slavnlkovo« Vozno karto. Prav tako pa tudi bi nenavadno, da so »Slavnikovi« Avtobusi tam okoli tretje ure popoldne nabiti do poslednjega sto-liŠČa. Ob bok tega primera lahko Primaknemo še nemo občudovale šoferja, ki od zgodnjega ju-’ra do poznega večera žonglira z Volanom od Kopra do Valdoltre *b večkrat nadomešča motorno mdjo, ki je nezanesljiv rekonva-lescent koprskega turizma. Enaka Jhera občudovanja pa pripada mdi ljudem, ki, radi zamenjajo kopališče v Semedeli z razkošjem Ankarana, pa čeprav jih čaka V bhe smeri potovanja morje neizbranih, krepkih besedi. Avtobusni promet pri nas bi lahko primerjali z železniškim, j-alezničarji imajo sicer stoletno tradicijo, ki odlikuje uglašenost mkalnega in meddržavnega prometa. O tradiciji našega avtobus-bega prometa še ne moremo govoriti, prav pa je, da o »uglaje-bosti« povemo kakšno besedo, še Preden mine — sto let! Vsako Večje mesto v Sloveniji ima svoje avtobusno podjetje. Vsako takšno Podjetje potegne zlasti v sezoni *voje proge v oddaljenejše kraje. ten korak v prve ure zasluženega dopusta. Preskočimo zdaj te »prve ure«, zapustimo premišljevanje na ploščadi avtobusne postaje v Kopru in jo uberimo po sledi teh tisočev. PET MINUT PREPOZNO Vsi zimski načrti so viseli v zraku. Nekdanji San Nicolo, prijetno zatočišče Tržačanov, je v zadnjih letih začel spreminjati svoje lice. Lesene hišice so zamenjale zidane, blatno plažo so posuli s peskom — za milijon in pol lepega in čistega peska — v morju že čakajo nove skakalnice, v senci platan otroška igrišča, ob glavni, asfaltirani ulici lične okrepčevalnice. Obiskovalec ne bi spoznal v novem kopališču staro zapuščino tržaških imenitnikov. Tik pred začetkom letošnje sezone pa so se začele grmaditi drobne nevšečnosti. Pogodbe s tujimi gosti so bile podpisane, gosti so bili že na potu. a' izletniška bivališča po zamisli arhitekta Mihevca so bila še zmerom le surovo ometana in brez notranje opreme. Pred kratkim, 8. julija, je naš fotoreporter ujel delavce, ki so nosili žimnice v prazne le-toviščarske sobe. Razumljivo, če pa gradbenemu podjetju še ni. uspelo opraviti svoje. Gradis se izgovarja na pomanjkanje materiala, svoj žolč izliva-na industrijo, ki zamuja roke. Toda svoj čas so lahko predvideli prvi maj za dan, ko bodo hišice dograjene. Ankaranski direktor je sam podaljšal dogovor na sedmi, mislil pa si je, da bo le do konca maja vse pod ključem, No, minil je maj, minil je junij in zdaj je tu — juliji Prav nič nas ne preseneča direktorjev pomočnik s surovo resnico v iskreni želji, češ da bo le do konca kopalne sezone vse kot je treba! Prvi gostje, ki so prispeli, so morali prenočevati na ladji »Burja«, drugi nekje v Portorožu, tretji so bili že napovedani. Zadnje vprašanje je veljalo delavcem Toplovoda: »Boste priključili vodo?« In zadnji odgovor delavcev Toplovoda je bil — ne! Letovišče na osmih hektarih! Biser slovenskega morja. Vse okoli sence figovcev, češenj, cipres in oleandrov. Urejene ceste, mične kabine, sodobno opremljena kuhinja, restavracija, vse skupaj vaba za še tako razvajen okus — toda letovišče' je brez vode! Cevi so sicer položene, pipe so pričvrščene in prav nič drugega ni treba kot le odviti glavno zaporno kljuko in hladna studenč- drugi, ki se še danes ne morejo sprijazniti z mislijo, da je kopalna sezona že davno tu in da bi morali z delom pohiteti, dograditi čimprej, kar še ni dograjeno, izpeljati steze, podreti stavbne odre, očistiti navlako to ne naposled — opremiti sobe... Kaj mora biti vse pet minut prepozno!? ~‘~No, telefoni so odbrneli svoje. Šele ko se je prikazal na ovinku prvi avtobus s švedskimi gosti, je voda stekla. Zakaj toliko govorjenja in skrbi, toliko nerazumevanja! Kako je potemtakem šele tam, kjer rešitev ne tiči v enem samem okre-tu roke, kjer je rešitev v daljšem času?. Turist v Ankaranu je v letošnjem letu nepripravljen dočakal prve goste. Drugo leto bo gradil novo restavracijo, še nekatere druge manjše objekte, drugo leto bo izkoristil predvidenih 500 milijonov zveznih investicij! OB ROBU NAŠIH BELEŽK Vinko Bernot, direktor Turi- »Cena je takšna to — plačaj-sta v Ankaranu pravi: »Slabost te!« Natakar je bil prezaposlen in skem vrtu. Slednjega posedanja se sicer boje, vsaj v visoki turistični sezoni. Takrat si ga lahko privoščijo samo ob dnevih, ki so bliže prvemu v mesecu. Tuji gost naj kar plača, saj si je tako izkalkuliral svoj denar, da mora priti ob večerih do svojega požirka. Če bo vino dražje, ga bo pač manj popil in pri tem ne bo niti za hip podvomil o njegovi pristnosti. Domačin pa se mu bo odpovedal. Če pa bo žeja le prehuda, bo naročil, plačal brez besed in ne bo kdo ve koliko premišljeval o svoji nepremišljenosti. Ob tem pa bi bila dobrodošla, celo nujna večja pozornost domačinov in družbe. Kot na primem V Galebu je plačal gost 84 dinarjev za Šilce žgane pijače. Gost je bil domačin in je začuden vprašal natakarja, od kod hudiča taka cena! V recepciji Turista v Ankaranu: telefoni bme od jutra do večera ni imel časa za vljudnejši-odgovor. Gost pa je hotel odgovor. Poiskal je upravnico: »Tudi v Triglavu imajo orkester, a stane Šilce iste pijače le 55 dinarjev, v Loggiu prav tako, a pri vas — 70 dinarjev, s procentom za orkester — 84 dinarjev. Tega ne razumem!« Upravnica je bila začudena. Poiskala je natakarja In blagaj- Na avtobusni postaji: V Ankaran in Valdoltro potovanje ni najmikavnejše ničarko. Medf njimi se je ra*vil takšen razgovor. Upravnica: »Po koliko so pei nas žgane pijače?« . Blagajničarka: »Po 1400 dinarjev liter!« Upravnica: »Saj ni res, ko vem, da »o po 1100 in 1050 dinarjev!« Blagajničarka: »?« Upravnica: »To bi morali vedeti, če ne, bi mi to sporočili, ne pa, da prodajate kozarčke po 70 dinarjev!« Natakar: »Tako prodajamo že od zime sem!« Upravnica: »Kako, od zime!? Oe ste to vedeli...!« Gost — domačin je spet sedel na svojem mestu in praznil čašo postane vode. Da bi ga natakar poiskal to mu vrnil razliko, se mu nemara celo opravičil, tega ni dočakal. Mogoče pa bo prihodnjič dočakal vsaj to, da bodb gostinci bolj spoštoval isvoje sovaščane, predvsem pa, da bodo sovaščani manj molčeči, manj prizadeti! Z molkom se še nikoli ni ničesar popravilo! P. s.: Galeb nadzidava, adap-tifaGh preureja svoje staro poslopje, se poteguje za muzejski vrt, ki bi ga rad pridružil svojemu in sploh — opozarja nase! Piše: Dušan Kralj Fotoreporter: Milan Šparovec ^kniovanje časom! Lične Mihevčeve hišice bodo naposled le zaživele tern se ne sprašuje, ali se mu % izplača ali ne! Verjetno se mu! ^kler potnik potuje udobno, ga j . ^aje radovednost, zakaj odha-G0 avtobusi v Koper iz Lenda-^e> Maribora, Celja in Ljubljane. st teh avtobusih je dovolj pro-bGa - včasih še preveč! Toda kjer tik za nabito polnim ŠivUsom kilometre dru- te skoraj prazen, prizade-§eJSi lahko pomisli, da tu rahlo k” sinhronizacija našega avto-It ®nega prometa. To pa so vsa-l^nevna nasprotja v krajih, Poj1 tkalni promet komaj zmore koristnikov, ob tem pa hiti6 .sK°zi' njihova področja tudi rj|?2i prazni avtobusi. Vozniki j0 1 °dklanjajo potnike, ki nima-'aer nega listka za »daljšo re-kot bi se otepali zaslužka! ko Avt°busni promet pri nas lah-Ofl.P.rimerjamo z železniškim, le Pa C, iu še ne moremo. V enem .sta si enaka: v teh dneh, ko Ojjl® nebo le končno razjasnilo, ®Sočata tisočim ljudem lahko- W niča rižanskega vodovoda biosve-, žila razgrete cevi. A tisti prokletl, trmasti - ne - je lebdel kot Damoklejev meč! Telefoni so zabrneli vse do predsednika občine. Bo voda, ali ne bo vode!? Kaj vse še ni! Niti ni prodajaln s sadjem, da o »lučkah« in »zamorčkih« molčimo, ni trgovinic z drobnimi predmeti za kopalce, ni »Štantov« s spominčki; koprska trgovina se premalo briga za morebitne potrebe ljudi, ki se zgrinjajo na osmih ankaranskih hektarih! A kaj to, za vse je še zmerom čas. Toda — voda! Za vodo ni več časa. Brez vode so kot mrtvi »bungalovi«! — 21 blokov s -16 sobami, terasami, v živih barvah, so neuporabna štiristanovanjska domovanja tik ob obali, je nepomembna restavracija, je obsojen na smrt - Ankaran! Delavci Toplovoda pa ne verjamejo, da so turisti že na škofijskem bloku. Neverni so kot vsi našega gospodarjenja je, da v turizmu redko kje naletimo na stare, izkušene delovne kolektive. Strežno osebje, oskrbniki, ekonomi in drugi delavci v gostinstvu kar naprej menjavajo zaposlitev. Mlad, iz vseh vetrov sestavljen kolektiv pa ne more dobro gospodariti. Pomislimo le, kako bi delala tovarna, ki bi enkrat na leto zamenjala svoje ljudi, v,se od vratarja pa do direktorja!?« Tudi Turist ima še mlad kolektiv. Zaupana pa mu je velika naloga! Ali bomo te mlade obraze pozneje srečali v Kopru, v Portorožu, pa spet nekje na Bledu ali v kakšni drugi »donosnejši jami«! Tako bo seveda bledel odnos do kolektiva in njegovih koristi. Kolektiv se tudi ne bo nikoli postaral, postal pa tudi ne bo bolj izkušen. Očitnejša pa bo misel nekaterih, ki skrivajo svojo delovno vnemo tako kot »izkušen možak« v koprski Taverni v geslu — prvo jaz, potem pa ostali! Razgovori o tajnem zaslužkarstvu natakarjev so vsaj tako zanimivi kot pripovedovanja o carinikih in Švercerjih! Toliko trikov in službenih »sposobnosti« skrivajo v sebi, da človek — recimo turist »* komajda verjame. •Ob večerih je v kavarnah, kjer igra orkester, pijača za 20% dražja! Prav, orkestri so draga stvar! Gostov je polno dan za dnem, kljub temu pa mesečni obračun kaže majhen izkupiček. Kolektiv ne more plačati orkestra. Kje je vzrok, saj so ljudje večer za večerom praznili cockte in litre!? Nekje je bil v tem, da so natakarji, stari asi, prodajali predvsem »svojo« pijačo, ki so jo navlekli pod strežno mizo. Pri tem so dobro zaslužili, kavarniška pijana pa je ostajala v kleteh, na veliko veselje pajkov, ki so po njej pletli svoje mreže. No, potem .ko je kolektiv uvedel kontrolo nad izdajanjem in strežbo, je nekaj »belo oblečenih gospodov« jadrno napisalo odpoved. V turističnih krajih žive tudi domačini. To je Še zmerom skriv- , nost za profesionalne gostince. Domačini ob morju imajo svoje navade, med katere lahko prištejemo večerno posedanje v hladu na domačem pragu, pa tudi v gostilnici ali na kakšnem restavracij- ŽIV ZA V NA DEBELEM RTIČR PRI KOPRU MALI PACIENTI SO VESELI Glavni odbor Rdečega križa Slovenije je pred dvema letoma ustanovil na Debelem rtiču blizu Kopra mladinsko klimatsko zdravilišče, kjer se vsako poletje zdravi iz vseh okrajev naše republike blizu tisoč otrok. Da bi uspešno klimatsko zdravljenje podaljšali čez vse leto, bodo zgradili moderno okrevališče, Id er se bodo mali pacienti lahko tudi pozimi srečali z odličnim zdravnikom — soncem.. * Da, na Miljskem polotoku je doma sonce. Pred severnimi vetrovi zavarovano peščeno obalo obiskuje iz leta v leto več domačih in tujih turistov. Vabljiva naselja živopisa-nih počitniških hišic ne dajo slutiti, da prebivajo tukaj, v Ankaranu in Valdoltri, v moderno, urejenih bolnišnicah za zdravljenje kostne tuberkuloze tudi ljudje, ki nestrpno štetejo dneve do ure, ko bodo lahko zapustili bolniško posteljo In se vthili k svojim dragim. Je pa na Miljskem polotoku tudi zdravilišče, v katerem se počutijo pacienti kot na letovanju. Trije tedni, ki jih prebijejo mali pacienti med sedmim in šestnajstim letom starosti ob morju, minejo sKoraJ preveč hitro. Dva tabora, v katerih je prostora za 180 otrok, menjata namreč v času med tl. majem in 3. septembrom petkrat svoje prebivalce. Okrevališče leži tik ob morju, na skrajnem koncu Debelega rtiča, fe redkokdaj zaide tjakaj nepovabljeni gost. Pa tudi prašna cesta, ki se odcepi v Valdoltri v ta poslednji aotiček naše obale pred italijanslčo Mejo, ni preveč vabljiva. Toda zdravstvenim, socialnim in pedagoškim delavcem Je pri njih odgovornem delu potreben prav mir. J Upravnice okrevališča Kemstajn Tilke zlepa ni najti v upravnem poslopju. Skoraj ves dan preživi . Med mladimi varovanci in skrbno nadzira delo svojega osebja. Razne vrste obolenj zahtevajo za Vsakega otroka posebno nego, kar pa seveda v okrevališču g 180 varovanci ni tako enostavno. Zdravnik Iz Kopra sicer redno obiskuje male paciente, toda glavno delo opravi medicinska sestra. Letos so dobili v okrevališče novo moč: Tovarišica Marta je bila Sicer V ljubljanski kliniki, vendar Pravi, da se je za zdravje otrok tada odpovedala kliniki. Na igrišču ob obali, kjer imajo otroci plažo, smo kljub velikemu vrvežu opazili, da se otroci vestno “tzijo predpisanega reda. Iz vseh krajev Slovenije so se zbrali .tu in se pomešali med seboj. Seie pred dnevi so prišli In mnogi so prvikrat ob morju, zato se vzgojiteljem, ki vodijo svoje skupine, ni treba preveč truditi, da Jih obdržijo skupaj. Točno odmerjeni čas kopanja in sončenja je razen čistoče, reda in odlične hrane, zanesljiv način zdravljenja, ki vrača moči oslabelim telescem. »Ob tej negi in oskrbi res ni čudno, da znaša spodnja meja pridobljene teže otroka najmanj 3 kg,« Je kar med delom odgovarjala sestra Marta radovednim obiskovalcem. »Toda vsi otroci ne kažejo znakov resnega obolenja,« se pozanima nekdo. »Veste, ni nujno, da odseva bolezen že na otrokovi zunanjosti. Indikacije za sprejem otrok v to okrevališče »o dokaj različne. Varovanci bolujejo za neaktivno kostno in sklepno tuberkulozo, kroničnim vnetjem grla, sapnika in ušes, za otroke, ki »o potrebni naše pomoči.« In vendar se počutijo otroci kot na letovanju. Sestra se Je nasmehnila In dejala: »Vsi, ki delamo v okrevališču se trudimo, da pričaramo ob sproščenem in znosnem redu otrokom p'ravo dpmače vzdušje. Seveda terja to od osebja precej napora. Razen nege in zdravljenja otrok ter iskanja najboljših oblik življenja v taboru in izven njega, uvajamo še posebno dokumentacijo o zdravstvenem in socialnem stanju varovancev. Po vsem tem vidite, da nam ne ostaja kaj dosti prostega časa.« Kosilo je bilo že pripravljeno. Obložene mize v lepih pokritih Jedilnicah na prostem so vabile male varovance, da so se kar sami postavili v vrsto. Mimo zakoličenega prostora, kjer se bo že prihodnjo Pogled na tabor št. 1 zdravilišča na Debelem rtiču pri Kopru za paralizo, perifernim mišičnim ohromenjem ter še za nekaterimi drugimi boleznimi, vsakega Izmed teh otrok Je poslal na okrevanje zdravnik na predlog občinskega sveta za varstvo družine, šolskega odbora, zavoda za socialno zavarovanje ali odbora RK. Lahko ste prepričani, da gre v vseh primerih leto dvigala moderna stavba okrevališča, je zavila poslednja skupina otrok. Mogočne ciprese in platane ob obali so se za ta dan poslovile od svojih malih gostov. Po kosilu bodo šli otroci k počitku in šele naslednje jutro bo zopet oživel samotni prostor ob peščeni obali. BORO BOROVIC PO LETNI SKUPŠČINI ZAVODA ZA NAPREDEK PREHRANSKE INDUSTRIJE MRTVOROJENO DETE ? soko^^Fructal« ^^e^azhudlP Problemov> t^ovino In gostinstvo pripravili prekuhavali v žganje, kar je na »Odpiramo nove obrate^ Sba^ma^ ta SrovnTTar' ^ Pr0dfji' kmetih še ^ globoko S™ proizvodnjo sadnih sokov, ko so več zadevalo oroizvSinTo nri™?nv mifrf i ^ -bu- ver;ie!ai0 reninjena navada. In zakaj ne bi stari samo na pol izkoriščeni... Ijenih in polpriprai,di^ih?edi NajbT.,bl use, .rab^ smeli P° vinogradniških in sa- Kmetijske zadruge navijajo cene Opr^tite mm^i nekdo ie net? r ^ko b.ol3e °1b: d5arskih Predelih ustanavljati gozdnim sad džem, pri malinah si pripomnil da ie Samčev inS+i+nt ne.se,1- S !en?. bl lahk9 Proizvajalci večjih predelovalnic za sadje, če vzamejo tudi po 50 dinarjev od S eteperimenHrSf kikn h ^m5ereslrab za Proizvodnjo tudi bodo lahko v ceni konkurirale to-kile, pri borovnicah po 20 di- f gamfSi konseSirah? sad^ m mIekam?: varnam? Ce bodo njihovi sadni narjev, čeprav nimajo nobenih in zelenjavo (v 7dmWnh Hrvn bi se izplačalo organizirati sokovi dobri in poceni, najbrž zaslug za proizvodnjo. Gostinci in vah se s tim ukvaS ld drule' W ^aSti.Če nihče 0(3 nas ne bo imel pomisle- trgovinska mreža jih posnemata, sletovnl voTne ll doslei še nifl lonl t h^6 ba" nai iih'kuPi, CetVdi em- V neki gostilni na Tolminskem prišli tako daleč da bi lahko nre ha,,i• •>• bl Jlb..^upcl.^.abko na' balaza ne bo nosila zaščitnega so prodajali stekleničke jabolčni- hranskl .industnjt uSrabHata" tem o J VeČilh koU^ah’ Pri ,znaka »Fructala« ali kake drule ka po 65 dinarjev; pri vsaki so njihove izume) ugrabljala tem pa bi seveda ostal še neresen tovarne. Se vam ne zdi, da bodo zaslužili celih 35 dinarjev. Ne- Novica ni liikoaar spravila iz našl.sadm sok°vi, na- ob večji konkurenci tovarne sad- zdrave umetne pijače, kot so ravnovesja vsaitako s^illideln - ^ gaziram se ohranijo nih sokov prizadevneje iskale pot, oranžade, citronade in pokalice, nihče namreč ni protestira la hf Im ki'dni; Y-ellk° trpeznejši kako bi proizvodnjo in prodajo zaradi nižjih cen izpodrivajo na- bi družba prisIIVaL zI eS^eri koncentrati. svojih sokov izboljšale in nam ravne brezalkoholne pijače. Ce bi mentiranie miliiane za aradnte Na sPIošno 80 bili sklepi zelo Ph posredovale po kolikor toliko sadje lahfco neposredno odkupo- novih obratov in za’ obnovo sta- ~diagonalni“ znosnih cenah? vali od proizvajalcev, bi sokove rih, katerih proizvodi so bili v Kai na primer pove zadnji Kaze, da_ Zavod za napredek liko ceneje prodajali...« teku desetletij temeljito preizku- sk,eP: Obstoječe zveze z vsemi Prehranske industrije veliko več Poslušalci so prikimavali in šeni, pa ni denarja Zastarela oa zavodi in ustanovami krepiti? obe^a s svojim nazivom kakor s dodali nove argumente zoper po- s0 skorai vsa podietia nrehraLk« Ali- vršiti ostro kontrolo sv°iimi dejanji. Glede na neza- sredništvo kmetijskih zadrug iS industeS. Prehranske d?I°.ljivo Proizvodnjo pripravlje- tovarnarm in proizvajalci. Čudno- nritoževali co co a v ■ , itapacnei. nih in na pol pripravljenih jedi pa Nekdo je predlagal, naj jav- tem da ne smlte izklristiti rl “ nesmlselno kakorkoli bi bilo dobro, da bi se resneje nost zve, da letos, ne bo veliko lotnega amortizaciiskeea^sklada klv? k ProlzYod.njo sadnih so- lotil nalog, ki si jih je zadal ob borovničevega soka v prodaji, ker za investicije' J § k d .^'ma^i IrnY-^ntn ^ :,lh ustanovitvi- in skupno z vsemi, ki smo borovnice večidel izvozili. Kakor se spodobi so oh koncu hf nmlo 10 kmetl;|ske. zadruge, se ukvarjajo s prehrano delovnih Zaradi velikega izvoza je odkup- zasedanja spreieli tudi sklene in sokn e ° cene:,e prodajali sadne ljudi, poskušal odstraniti težave na cena narasla od 60 na 80 dte sf potem razšl ne da M kIL? a marmflade ^ prepre- pri razvijanju prehranske indu- “ificeT “* ““ ” mo” to ' or,J v“ sadie sMJ'' Predfmlnm _ , obravnavali prehranske industri- varne TI Yot^ Ib°irSke je v Pravem P°menu besede, če- vame se je potegoval za večjo prav se po navadi na letnih skup- “T rili3 ^ SkUSal d0ukr ščinah sestavi vsaj okvirni delov- zdlava n fača kotP T-PT b°1] ni P^gram za prihodnje leto. In zdrava pijača kot sadni sokovi. ta bi bil Zavodu za napredek goslovan^slm^^15!?1''6 VSak Ju' Prehranske industrije še kako po-gosiovan samo 5,5 litra piva,« je treben' deSet ,let ^ Pr°' Že ’ P° udeležbi in razpravi vsakdo popil petindvajset litrov dl ZavodSkplavTamavkT,eS°i3zTOl)’ rekti6 ie^M zlobni’ ,bi V Mariboru, na primer, plačujejo. Piva.« ni,ne tein w P^L -e 1Zpo1; rekb’.da ^ Mariborčane popadla gospodinje iz blokov po 8 dinar- Poslušalci so se muzali. obetetofeea to ^vITečIliT0 • °d pralnicna vrtoglavica, ali bolj jev za kilovatno uro porabljene Predstavnik tovarne čokolade Iz tistih oreanizacii te*1 n.aziva- uceno> Pralnico-manija. Bolezen elektrike. Kakor je znano, stane v Lescah je tožil: ki sp zatoCstello po aavaal ne koristi, toda ta. Ma- elektrika 3 dinarje, za obrabo .... »Ce ne dobimo deviz, bomo prehranske indlsteiil JaZY?J ”bor1čan®m, ne bl škodila, če sta- stroja pa dajejo 5 dinarjev ali morali čez štirinajst dni zapreti nega zbora udeležila samo pred- nase CNovI malnice1 MmlečTori0 S'kIpn° I5 d.ina^®v zf 7 kilovat- je velike zmogljivosti lahko prala najboljšem primeru uporabljale Htete"0' ',Brn kakaa Se ne da stavnica Centralnega zavoda za pfrtoo predvllm"^ btotoh K^kn ITtete’ ka^h tokko elektrike po- za številna skupna in zasebna razen stanovalcev še lekaj sopi čokolade.« _ _ napredek gospodinjstva, medtem perejo sosedie iim ie rnaio maV TablJ° Pr-1 enem Prauju. V tem gospodinjstva. Spričo velikega sedov, ali rekonstruirati in raz- p Ip5.3301 SP611 Prikimavali, ko od republiške trgovinske in čeprav bi'iim'moralo hiti V nii’ ^ ?mortlza.clia ekonom- pomanjkanja pralnic pa najbrž širiti javno pralnico in čistilnico , t rlbllzno tak° le Potekala ce- gostinske zbornice in od Glavne hov pridi Cez kakih tet ?k^ ue pralni stroj obra- še ne bo v celoti rešen problem, ki bi zaradi večjih1 količin perila n„ a ražprava na rednem let- zadružne zveze, ki' so jih udele- bodo pa križi in težavo Utegne 3u;|e. sbrikrat dnevno. Toda _Mari- Blokovne pralnice potemtakem ne občutno pocenila usluge in tud: nrerteIbCnelI zboru Zavoda za na- ženci vzeli hudo v precep, ni bilo se namreč zsoditi da’ starega bG'rcam °zlroma prebivalci blo- bi bile odveč, če bi jih lahko iz- delovno silo bolje izkoristila. Kol htesfla prehraaske mdustrije ali nikogar, da bi jih branil in pri- pralnika ne bodo leč^Iti ™ kovnsets tem ne morejo pohvaliti, koriščali tudi sosedje. vemo lahko en sam delavec ali noTi lf, J"ePubllskega združenja kazal drugo plat. , P pravtii za noveea la nTho m t J ^e.V1 bo treba tem- Je pa še druga, morda še delavka hkrati streže štirim stro- šteie" 22 Otelil8 t* lndu?trito> ki In sklepi? Skupno so jih sore- volj denarja ker strojev ne izko miri nudite te ugodnejša rešitev: vodstvo mari- tom> v blokovnih pralnicah pa s« tarnanie anje’ SaT° ^dem’ niti eden Pa ni orne- riščajo popolnoma mlltoc mtelmdt86?11! blokovn.lb borske pralnice in čistilnice trdi, kvečjemu po dva pralnika. Razer stte ki dlte PeraznlY?Xan;'em ka:' 1,0 Zavod storil, da se Zakaj ne bi bilo dovoli de Hill tlon II 1 ^ rt Povlh’ da bi obrat lahko občutno pove- tega uporabljajo blokovne pralni- la in devi7I urvesticijska posoji- odnosi med prehransko industrijo narja ko vendar gospodinje red nratetet6a It r thk,° skupno čalo, če bi dobilo 16 milijonov in- ce bojlerje, v katerih se voda se-stmtvom t trg°TT m g?" in kmettiskirni zadrugami izbolj- no plačujete za uSoTote^ Iteitetat * JU’ -k- bY Tmla vesticijskega posojila. S tem de- greje samo do 60», medtem kc hov“'-ačun Vslkdl^rtzktšrli 'aj°- Med drugim so sklenili, naj Letna amortizacija^ pralnika za dnevlo lprala''silikate nartom bi lahko preuredili pro- ima vtekočinjena para precej vis- te-ave svotegl lodtette te k l3t- bl tP®lanska komisija analizirala 7 kg suhega perila znaša 40 000 3?0 fe zllkala okrog store in nabavili 12 novih strojev, to temperaturo in zato tudi stroj: ™ ~ v,, Naj se Mariborčani ne čutijc Prvi uspehi konservimih centrov pri kmetijskih zadrugah ALI BLOKOVNE ALI SKUPINSKE PRALNICE? aaaja v in Hi ois.uuiiN&is.ij UK AtiiN r Dvakrat premislimo, preden... MOJA MIKADO nsMresrjsnzsr»s.* «*-**«._*» le, bi se ob strani, kajti če bi ročno pra- veliko“maniši kdkorT^obmtrki ne veljaj° 8amo.zanje Praln ie, bi se vsaj potrojila!). Toda samo perel Ljubljanska kemična mamja ie še mnogim drugim z£ blokov! kaj?ti sttlde frildl? Toč- Sl?3 kljub^todlTtr^k0'3’ n3 to^Snf^atoic?1^ dT irS »Vidite, sem reklu prodajalki naponedala prodajalka res kma “gf ^pasKVrž0 odpusti. Tako previdno sem jo stran in ji prekril edino, veliko kati kupim nolo ®kup"°Sti' (In tudi na3brž ne narjev. Ceprav kotektivS ni mL ne bc'do nikjer obnesle, če n ” ”e' izsrjpsi ® ilh ”bodo zn,ni' čsltz zzmrsšsssi ----------------------- * «,«„0 Prt«. aztvlssss. «*"W5srw5.“ ^ 2 njo - drugače je namreč zelo ? Pa Z1V1 Okoli P'0?0 1;iu' Gretto z elektriko pa občutno Glavno načelo pri ustanavlja čedna - in trgovcu tudi, ker bo VO;!no ]e lrl?el trl pral‘ Podražuje pranje. V ljubljanskem nju pralnic pa naj bi bilo- K; t_mce, prebivalcev na okrni? 24 nom ___________________• , Mikado je postala invalidka. mala. . ____- ............. »Razumem vas, res je hudo, čedna - 'in*trgovcu tudi ^ker^bo d-! (Pred voino je imel tri pral- podražuje pranje. V....................... ....... če ima človek takšno smolo. Am- dosegel, kar je hotel ’ alce’ Prebivalcev pa okrog 34.000.) podjetju »Toplovod« so izraču- je le mogoče, ustanovimo' skupil pak, kakor bi rada, vam ne mo- Saj res, kmalu bi pozabila po- ^mazanega Penla je torej že iz nali, da stane ena kilokalorija, se sko ali centralno pralnico (m« rem pomagati.« vedati: »Moja Mikada je majhna, fteT1 r,=UStanIV-, ^ * ^?djeti;i. ,t?' pravi ogrevanje tisoč litrov vode gože pa je v vseh večjih naselji! Stvarem grem rada do dna in ljubka lučka za nočno omarico Za kit Z9sf bmki težko pridejo za eno stopinjo, 6 dinarjev, če in jo opremimo z velikimi, more sem vprašala: njeno eksotično ime nimam nobe- iTIf--0 V vrj Premici. uporabljamo električni tok, se- 120-litrskimi bojlerji, da bo d< »Oprostite, ali se morda na- nih zaslug. Tako so jo nazvali v bi- nmlten. - ju *, greYanto s Pan> pa samo 1,68 di- volj tople vode. Majcni bojler v Melju jes?n°i “bSovaVtt SSfe »U “dp«”, CSe SSSS M- tratna pralnica, ki bo zamrli toro. triv, utei,„.._:u_, , ... , ____/ _ sem vneta zagovornica tradicij. Samo ne vseh. V trgovini mi nekatere niso prav nič pri srcu. Razbijam st glavo, zakaj jih ohranjate, pa si ne pridem na čisto, hahkomisljenosti jih ne morem prisoditi, kajti kdor je lahkomiseln, ne odžene korenin v trgovini. Preračunljivost se v tem poklicu bolj obnese... Ne zamerite mi, da vas motim pri delu, ali boste sploh dobili rezervne klobučke?« »Mislim, da jih bomo. S prihodnjo pošiljko Mikad nam jih bodo poslali.« stu. Potem, glejte, se mi je za- »In kdaj pride ta pošiljka?« hotelo solate in zavila sem v ze- »Menda kmalu. Vsaj v tovar- lenjavno trgovino pri tromostov- ni so obljubili.« ju. Ce bi bil pult prevlečen z ul- »Lepo, lepo. Ampak niste na trapasom ali lesen, bi morda bila to pomislili že pri prvi pošiljki?« moja Mikado še zmeraj cela. »Zakaj? Vprašajte poslovodjo, Marmor pa je trda reč. Mikado ta bo vedel« 3 H, kZ„Zinlt0kala' k°, Sem j° 1 . Pa ga nisem vPrašala. Takih aa malce neprevidno — položila in podobnih vprašanj je najbrž ZlLZprLZieise?je n-a vrhu Se d0 9rla sit & - ™ vel klobučka 5 °S roznatega zanie< drugače bi menjal navade. AT , Kaj pa, če so krivi v tovarni1’ Namesto domov, sem odšla na- Ne, ne! Ce bi jim rekel da Mi-zaj v Elektrotehno, kjer sem jo kad ne vzame brez »ezervnih klo-kupila. Kakšna sreča, sem po- bučkov, bi jih morali nnnrrrnHi 7oOlaUbnLMvald0 ^ ^ fiat Drugače bi obtičale v Pskladi-600 ah bojler. V inozemstvu nam- šču . reč nimam ne stricev ne tet, da Previdno sem zavila Mikado bi mi poslali »zdravila« zanj, ka- v papir in jo oškrbljeno, kakršna ar jih pri nas zmanjka. Mikado je, postavila na nočno omarico m njen klobuček pa so napravili Naj ji klobuček še tako vovrav-v Slovenski Bistrici. Klobuček je Ijam, ko ji obrnem hrbet nn pretek lakaj*bi*vitem n ^ 7 Votegne Oloboko na oko, kakor bi dobiti novega? f, s™mo™la svoje grdobe. Vsa novega- tolažba, da bo kmalu, ki ga je tralnn uimejse, an oapreti še osem no- v^cejo prami postopek m za • Pralnica, ki bo zaradi svo- ,vih blokovnih pralnic, ki jih bo v zel° podražijo pranje. Centrali 3 , - poceni, ker se voda hitreje in W prslnlce _ lili zato, da bi zaposlene gospodin : razbremenili. Se¥eda usluge ---------- »'-'-ta p smejo biti predrage, drugače bo< ** ■“ * ki“v&s,h »b ~ gospodinje rajši še naprej s-a Jg žulile rjuhe -in druge večje kL |j|| perila. Z dobro organizacijo de pa se da, kakor smo videli, pr2 ne stroške precej zmanjšati. Za se pri razgovorih o novih servi nih pralnicah ne kaže ustavi)2 samo pri številu pralnih stroj1 in gospodarnosti ali negospoda nosti sušilnika, marveč tudi 2 segrevanju vode, organizaci dela, skratka ob vsem, kar vplb na ceno uslug in s tem na gosp damost servisa. Na anketna vprašanja svet<: stanovanjskih skupnosti oziro1* iniciativnih odborov, kakšen se vis si najbolj želijo, mnogi ank< tiranci navajajo servisno Pra nico, zato bi bilo dobro, če bi : sveti povezali z investitorji nov1 blokov in jih prepričali, da } smotrneje, če sredstva, ki so ij namenili za ureditev mehanizii''; ie blokovne pralnice, prispe''733 v sklad za gradnjo skupinske ^ roma centralne pralnice, ki bila za sosesko nedvomno membnejša, ker bi jo pač lahK vsi uporabljali. M. ^ U -----'V-*. w^xv,wv%.'>vv^.x^.WV>XV\'v< TEL E VIZIJ A m izobraževanje odraslih ^ EL JAVILA se je zanimiva ovost: ljudje so iznašli me- vellke možnosti televizijskega platna _ _ tako glede izpolnjevanja splošno izobra-^ Ži-‘^ePn°a & „ v daljavo. IMtl dve izobraževanja s tečaji ki se jih udele- in redn0i SiStematično izobraževanje zujejo na daljavo le izbrani gledalci. ■ ■ • • - - - J - 1ra.z‘’ Francozi so skušali zbuditi pri kme- Že sp1;La.seslavne dele in tih zanimanje za nove agrotehnične HutL 6V1 S-e n^sla minili od tre-stavjf’ vj j® človeku uspelo že sp ^ SJ! , na. sestavne deL ... .... ™ hior, te*evizija kot novo teh- ukrepe, ki naj bi zagotovili večje do-eno Sredstvo uveliavila no noše, in pa za zdravstveno boljšo uredi- SVetU. Nad 6o i JV tev vasi. To jim je uspelo po zaslugi ie Uvedln +«1 e?. S. celin televizije in tako imenovanih tele-klu- Sti v n ' i !eV1Z1J0' ln sicer zla" Lov, ki so se uveljavili v vsej Franciji. Haih i-LUlih nekaj'letih, ki so Podobne uspehe so dosegli po zaslugi te- Ma ti U ZnaČilna za njen raz- leviziie tudi na iannnskpm nndP7B- IsLtiL. Erost širjenja televizij-I Ha?;ir?reje?nikov najbolje po-| 2t)A Poclatek, da je bilo v I ^eviziisL?nU'i^1°i naimočnejši te-I S]l1’ jeta 1954 štiriin- ! šestdeset etf- •1957 p£\ že triin' 'f^emrnkivj0'10’' tele'-izijskih ! kvizjig0 Vv za tolikšno popularnost te-I uS°tovitev "V10®'?’ v glavnem pa gre za ! .^očno ■ a i® človek dobil novo, kacijskn in ninožično komuni- , ^ravajo ^e.ds.tvo- Liudie- ki radi pre-: Učinek.’avnpiSUie']'c> televiziji čaroben jelevizbg °'1? .v^oke ocene vrednosti heviipiv. PodPirajo z dokazi o njenih ^ ^ ie zasnnP,rednostih- 1168 le’ televizija, jekovi nn+,aJja Ila ?tari, razumljivi člo- bi bila televizija ponazorilo in dopolnitev pouka v izobraževalni ustanovi; Televizijsko platno se je torej ob- množično zob tako otrok kakor odraslih. Naši dosežki in možnosti Jugoslovanska televizija je na prvi razvojni stopnji. Kmalu bo minilo leto, odkar oddaja program v omejenem obsegu in na poskusni osnovi. Vso pozornost zahtevajo zdaj organizacijsko-finančni in tehnični problemi televizije. Naša televizijska mreža posreduje le splošne programe, ne pa tudi posebnih tečajev in oddaj namenjenih izbranim gledalcem. To pa ne pomeni, da pri nas ne mislimo na bolj sistematično in širšo uporabo televizije pri načrtnem izobraževanju odraslih. Na letošnjem majskem posvetovanju o uporabi tehničnih sredstev za izobraževanje odraslih — organiziral ga je svet za kulturo in prosveto Jugoslavije — so poudarili potrebo po širšem izkoriščanju televizije .v izobraževalne na' mene. Takrat so zastavili vprašanja: v kolikšnem obsegu je mogoče pritegniti televizijo k izpolnjevanju nalog v zvezi z izobraževanjem odraslih, katera področja izobraževanja odraslih so za televizijo najprimernejša in najbolj učinkovita, kako, s kakšnimi oblikami in s kakšno organizacijo pospeševati uporabo televizije v bližnji prihodnosti _____^ yi^- ..._____ r____ ....___j.. pid izpolnjevanju izbranih nalog v zve- htonS^0 sredstvo. Razen slike, sin- svetarji in drugi Američani so se na- z' z izobraževanjem odraslih, kako za* 0sredui(TerfZ govororn, kar vse skupaj vdušili za idejo o revolucionarni vlogi 1 stavljati televiziji naloge na področju Ustijo in °g0dke v trenutku> ko se televizije v šolstvu, ker so si od nje kiestljivih Ce'*'e vrsie drugih nenado- obetali rešitev številnih problemov v Zijska nlatPrednos^ zagotavlja televi- zvezi s pomanjkanjem šolskih prostorov Človnir ..u tn.° .tu_di udobnost. Če hoče in z maloštevilnimi kvalitetnimi učnimi ki so se uveljavili v vsej Franciji, bne levizije tudi na japonskem podeželju. Italijani so izkoristili posrečene lastnosti televizije za izboljšanje elementarne pismenosti med kulturno zaostalimi »južnjaki* in še posebej za ustavitev priseljevanja mladih kmetovalcev z vasi v mesto. Prosvetni organi y Mem-phisu (hmeriška država Tennessee) so zagotovili televizijski pouk otrokom, ki jih ne zajema mreža rednih osnovnih šol. Vse to so bili pionirski poskusi. Pouk po televiziji Tisto, kar so v Memphisu označili o ■' —. — j.. .... v i,_.j, učuuutju pred sedmimi leti kot plah začetni ko- televizije “‘'jr .vis°ke ocene vrednosti rak, zdaj ni več osamljen pbjav. Spo- Jt— J Podnimir, —.• . znali so vizualne in druge ugodnosti te- levizije, zlasti pa možnost usmerjanja 1 ~"wi n t k ---------.., pouka iz enega kraja. Spričo tega so 'ovanje da bi gledali svoje de- začeli razmišljati o načrtih, po katerih k°t kStert sdki, omogoča to bolje bi konvencionalno izobraževanje nado-110 tehnič ~°k d?sedanje slušno in vid- mestil pouk po televiziji. Mnogi pro-. 3Wzi, r „0sreduje dogodke 5„estljivihr B i RED DNEVI je Triglav film končal z zadnjimi deli na novem slovenskem do~ kumentamem filmu »Revolucionarni val 1917—1920«, ki ga je namenil v po* častitev 40. obletnice KPJ in SKOJ. Besedilo in scenarij je napisal Vladimir Koah, režija je bila v rokah Zvonimirja Sintiča, delo s kamerami je opravil Mile de Gleria, glasbo pa je napisal Dane Škerl. Film pripoveduje o obdobju med leti 1917 in 1920, torej o času, ko se je I. svetovna vojna približevala koncu, ko se je v carski Rusiji bil boj za vzpostavitev sovjetske republike in hkrati z njo tudi novega družbenega reda. Požar revolucije pa se je razplamtel daleč izven meja tedanje Rusije, plameni upora so zajeli tudi Slovenijo: ustanavljale so se rdeče republike - prve znanilke jutrišnjega družbenega reda. Scenarist, režiser in snemalec so spretno izrabili številno gradivo in tako ustvarili pomemben dokument o tem obdobju naše revolucionarne preteklosti. Upamo, da tega filma ne bo doletela podobna usoda, kot večino drugih slovenskih dokumentarnih in kulturnih filmov in da ga bomo kmalu lahko videli na platnih naših kinematografov! Pula 1959 Ali tudi to pot »SVINČENI FESTIVAL«? za študente posameznih fakultet redni ppuk po televiziji, številne šole pa tečaje iz posameznih predmetov. Na ta način skušajo dosedanji pouk povsem ali vsaj večinoma nadomestiti s televizijskim izobraževalnim sistemom. Široko zasnovani poskusi na tem področju i '•lOVek virt +• uuuunost. noče 4X1 £ inaiU0Lcvxxiiiiiii xvvčtxitctxuxxxi ucxxxxixx stavo n^V^ališče ali filmsko pred- močmi. Nekatere univerze so že uvedle | prisostvoval 1 zanimivo predavanje, Lati športno iepemu koncertu ali sprem-Lajbližij Sn„Qv., m°. gre k televizorju v ga’ ga0f®šeini ali pa vključi svoje-stavljati cpU, N se mu treba izpo-nil1 ProblpmVrsti organizacij sko-tehnič-neugodneffs V’ od Posebne obleke do gati, a,j Prevoza, ni mu/treba tve-^stoPnicn • ?bil Pogosto zelo drago Ski spreipn?1^0 Vsega tega je televizij-Sodobtiega p.omembna pridobitev Ž'rS?!f Zagovorniki i ‘SSf iZjaTS r-ov^t2340’ ker zagotavfja široke Praz- alnih možnosti televizijskega zaslona, flrilo tn® možn°sti za zabavo in razve- I™aj.° ga izobraževanja odraslih, in nazadnje, kako ocenjevati uspešnost doseženih rezultatov? Vprašanja so zastavljena, odgovori le naznačeni, ne pa tudi izoblikovani. Perspektiva novih poti za izobraževanje odraslih, poti, ki jih odpira televizija, pri nas še ni jasno določena. Zamujena možnost, da bi kratkemu filmu zagotovili uspešen razvoj, in sedanja zmeda na tem področju — v mislih imamo izobraževalne in prosvetne filme — bodo pokazali pravo vrednost televizije. , je dovolj poučna, da bomo o pravem in ‘njeno uporabnost pri izobraževanju . . času začeli učinkovito utirati pot .'tele- ta vzgoji. Druga možnost: dopolnjevanje osnovnega pouka s televizijskimi oddajami. razve- je televiz"a tudi zelo pri-^'Vzgojne ar 23 določene iz°braževal- ,posku Prve izkušnje edino in najboljše izobraževalno sredstvo. Priznavajo nujnost izpopolnitve pouka s televizijo, vendar je to treba urediti tako, da bo zagotovljena aktivna udeležba tistih, ki jim je namenjena. Ta oblika televizijskega pouka vsekakor najbolje ustreza izobraževanju od- l2°braževan1 ln Č uveljavljena praksa raslih. > - ^ p0 televiziji je poudarila Praksa je opozorila na možnost, da | | ' 1 v4!^el? Premiero fi!n?«S?1Slce,n EmPlre-klnu L^oteSkega O„s?orno: gnevu«; z mno- dali nekaj novih prizorov, precejšen del Jim-myjevih monologov pa Črtali. Nove dialoge je napisal sam Osborne. Film še začne na plesišču provincialnega angleškega mesteca, kjer Osbornov junak Jimmy Porter intonira svoj gnev z boleCo melodijo na svoji trom-petl, preden se odpravi domov in zbudi iz spanja svojo ženo Alison. Kamera se po. tem sprehodi po trgu, kjer imata Jlmmy ln njegov prijatelj Cllff stojnico s sladkarijami, ‘ -- ‘ “ ‘ ■ ‘ Mfalr — ‘ njej. Zaključna scena, ko še Alison vrne k možu, se odigrava na sajastem kolodvoru. Zanimivo je, da je avtor črtal tud! Jim-so ga na Ahgle- »O ki mahi t 1/vora, -belo orokav?čeno dal,šfe’ spremlja dobrodušno mater Tanner, tov? Premieri? J državne kočije« Se Jiutra? kl odda'ia sobe v na.iPTn> na grob njenega Rieh^A6 0sb°rne telefoniral Iz nalite Pokojnega moža In naposled v bolnišnico, me bo utu1 ~Ne mo" priti C« kIer Podleže-'«pi, medtem ko Je Jimmy pri I k rnasakriral ln to se n spit nak/I tokrat, p0 dolgem času zanimivo je, aa je avtot Na ?ezie»2arah ohra hard Burton o Va in da Je 33-letni sče Jimmyjevega gneva: -Mislim, da ljudje »alce pteLSVOjim že »aguba- -------------------’ Je visok fa mtadenlča (v kf. b''Pozah'"k da pa je mladenič, star |ZmZ (pri|naiea Pit«™- Jimmy ■™" —— ......................... - UCet>a. tirha ko)esbie, lnanLT ®asV’ W ie zdrs-ra Ba e Čnl?irana o"enta«S.°n ^ nPvzdrž™ 1Kerrseaa?a°ma vnte spremen,tl, Je ^ 0nsebotLbedbe Sa Jatd^e de1S?3ih Pardson scenarist KnttI /ohice. so upoštevali filmski in režiser mmske zakone ln do. naše generacije niso več zmožni umreti za dobro stvar. Vse to so napravili za nas že drugi, v tridesetih ln štiridesetih letih, ko smo bili še otroci. Nobene dobre, pogumne stvari ni več, ki se splača... Ce pride do velikega pokola in bomo vsi crknili... bo to tako neslavno in nesmiselno, kakor če bi nas povozil avtobus. Ne, prijatelj moj, nam preostane samo še to, na nas pokoljejo ženske«. Režiser Richardson nemreč meni, da so stvari zdaj že precej drugačne, kot so bile leta 1955, ko Je drama nastala, in da Ima mladina zdaj že drugačne ventile za Izražanje svojega nezadovoljstva Seveda tudi oni ni rešil vpra. Sanja, ali gre za začasne ventile, ali pa so v ozadju teh besed stvari, kl jih razpadajoči meščanski svet ne bo ne spoznal, ne spremenil. viziji in njeni uporabi pri doseganju izobraževalho-vzgojnih smotrov. D. F. »Tihi Don« in naša kritika T”I ILMSKA proizvodnja Sovjetske j” zveze se nam je, kaže, res hudo J- zamerila. Medtem ko naši časopisi poročajo — bol) ali manj kritično — o skoraj slehernem, vrednem ali nevrednem filmu z zahoda, Pa pišemo o filmih iz Sovjetske zveze in iz drugih vzhodnih dežel z nekakšno nejevoljo, češ, pustite nas v miru, kaj nam bo to! Ob »Tihem Donu« in »Komunistu«, zlasti pa ob prvem, se je omenjeni odnos spet pokazal in »izkazal«. Oba filma sta pomembna ne le zato, ker prikazujeta Oktobrsko revolucijo, razumljeno v njenih najglobljih silnicah, ampak sta tudi v umetniškem pogledu visoko nad povprečjem naših filmskih sporedov in jih lahko uvrstimo med peščico, pet ali šest, zares dobrih filmov vsako leto. Naša kritike, pa je na primer o »Tihem Donu« razglabljala z nekakih literarno-filmsko komparativnih stališč, medtem ko so ga nekateri listi kar zamolčali. V eni izmed kritik beremo med drugim: »Se tako dober in skrbno ustvarjen filmski zapis velike literarne umetnine ostane le njen bled odmev.« To morebiti na splošno drži — ampak ali ne bi ob »Tihem Donu« poleg tega in mimo očitkov montaži le še kaj drugega povedali? Ali^pa: »...film, vsaj v prvem delu, ni mogel poustvariti velike interne dinamike, ki jo spoznava bralec v romanu samem ... celota ostala le odmev tiste umetniške sile in prepričljivosti, s katero prevzema literarna umetnina... močno zgoščen izsek iz romana, ki je dobro poznan našim bralcem ...« Lep kompliment bralcem — pa slaba usluga ljubiteljem filma, saj po taki kritiki ne vedo, ali bi si film ogledali ali ne! Nikakor ne menimo zahtevati za sovjetske filme posebno skrbno in izjemno kritiko; ne gre za to. Gre le za vprašanje: ali ne bi filmom, ki z veliko umetniško močjo obravnavajo pomembne teme, v stolpcih naših časopisih posvetili vsaj toliko pozornosti, kot so jo vsak dan deležni ničvredni komercialni zvarki? mm •p ANSKI, po vrsti peti festival domačega filma v Puli, je bil oce-| njen kot najuspešnejši, ker je ‘ * naša kinematografija pokazala, da je na pragu zrelosti. To je res. Zdaj se začenja doba dozorevanja. Vendar je bilo tudi po tem festivalu slišati vrsto očitkov na račun domačih filmskih ustvarjalcev. Najtočnejša je pripomba, da je bil peti festival svinčen, oziroma, da so naši filmi težki in mračni ne glede na temo, ici. jo obravnavajo, in da je nasploh v jugoslovanskih filmih le malo vedrine, optimizma in veselja. Ali se bo jugoslovanska kinematografija tudi na letošnjem pregledu predstavila s temi »modnimi-« izdelki? Po seznamu udeležencev, po filmih, ki smo jih in ki jih še nismo videli, po obrobnih opazkah in napovedih je in ostane ta bojazen kot nekakšno znamenje slabega vremena, pa čeprav naša filmska umetnost dozoreva sredi poletja. 10:9 za vojno temo V Puli bomo videli devetnajst igranih filmov. Trinajst jih doslej še ni bilo - ng sporedu, šest pa jih je videlo domače ali tuje občinstvo (med temi devetnajstimi so štirje koprodukcijski. Mnogo bolj zanimivo pa je, da prevladujejo vojne teme iz narodnoosvobodilnega boja, koncentracijskih taborišč ali iz še bolj oddaljene preteklosti, ko so se bliskale sablje in so pokale stare puške. Razmerje v številkah je 10:9. Beograjska »Avala« bo pokazala v Puli naslednje filme: »SAM«, režija in scenarij Vladlmira Po-gafilča. Tema: motiv iz pete ofenzive. »OSMA VRATA«, režija Nikola Tanhofer, scenarij Miodrag Burdevič, Tema: iz ilegalnega boja. »VETER SE JE POLEGEL OB ZORI«, režija Radoš Novakovič, scenarij Aleksander Vučo. Tema Je sicer presenetljiva, vendar iz vojnih dni. »ČAMPO MAMULA«, režija Velimir Stojanovič, scenarij Ratko Burovič. Tema: spet vojna, taborišča, smrt. Sarajevski »Bosna-tllm« se bo predstavil v Puli s štirimi filmi: »VRATA OSTANEJO ODPRTA«, režija František Cap, scenarij Vladimar Paskaljevič. Tema: sodobna, žal pokvarjena. »PET MINUT RAJA«, režija Igor Pretnar, scenarij Vitomil Zupan. Tema: vojna. »NOCl IN JUTRA«, režija PJer Majhrov-skl, scenarij Meša Selimovič. Tema: NOB. »VIHAR«, koprodukcija z Dinom de Lau-rentisom, režiser Alberto Lattuada. Tema: Puškinova povest »Kapitanova hči«. Zagrebški »Jadran-fllm« bo pokazal dvoje filmov iz povojnih dni: »RAZPOKA RAJA«, režija in scenarij Vladimir Pogačič. Tema: sodobna, »VLAK BREZ VOZNEGA REDA«, režija Veljko Bulajič, scenarij V. Bulajič, S. Perovič in E. Petri. Tema: iz prvih povojnih dni. Beograjski UFUS bo nastopil z »odprtimi kartami«: »GOSPA MINISTRICA«, režija Žorž Kri-gln, scenarij Stanislav Bajič. Tema: filmsko obdelana Nušlčeva komedija. »OBRAT B». režija in scenarij Voja Na-novič. Tema: sodobna, iz delavskega življenja. Podjetje »Lovčen-film« (Budva) bo pokazalo le dvoje (sumljivih) koprodukcij; »ZVEZDA POTUJE NA JUG« (z baran-dovsko češko skupino Smlc-Kunc). režiser Oldfich Lipsky. Tema- sodobna glasbena komedija. »BELI HUDIČ* (z italijanskim podletjem »Majestlc«), režiser Richard Fredd. Tema: filmska obdelava Tolstojevega »Hadži Mu-rata*. Ljubljanski »Triglav film bo skušal v Pulju dobiti nagrado s filmoma Iz vojnih dni: »DOBRI. STARI PIANINO«, režija Ciril Kosmač, scenarli Vitomil Zupan. Igor Pretnar in Stane Milčinski. Tema: NOB. »TRI ČETRT SONCA*«, režija Jože Babič, scenarij Leopold Lahola. Tema: trenutek ob koncu vojne in usoda bivših jetnikov koncentracijskega taborišča. Makedonski »Vardar-fim« ima troje »upov«: »MiSS STONE«, režija in scenarij Žika Mitrovič. Tema: drobec iz boja makedonskega naroda proti turškim fevdalcem v začetku našega stoletja. »VIZA ZLA«, režija France Štiglic, scenarij Slavko Janevski. Tema: sodobna. »Maščevalec«, koprodukcija z Italijansko filmsko hišo Luigi Rovere), režija VVilhelm Dieterie. Tema; filmska priredba Puškinove povesti »Dubrovski«. Iz tega skopega pregleda spoznamo sorodnost vsebine filmov, ki Jih bomo videli na šestem filmskem festivalu. Koprodukcije z izjemo »Viharja« ne obetajo kdo ve kaj. Ima-; mo dve Puškinovi in eno Tolstojevo priredbo ter glasbeno komedijo. Domači so dali Nu-šiča, to pa je tudi vse. Za tako imenovano »čisto« sodobno temo je ostalo malo: komaj pet ali šest filmov. Strah pred življenjem Ko smo 12. maja 1947 videli prvi domači igrani film »Slavica« s temo iz par-tizanskih dni, je bilo to povsem razumljivo. »Slavica« je še vedno ljubljenka občinstva, zato se nekateri ukvarjajo z mislijo, da bi jo ponovno posneli. Minilo pa je dvanajst razgibanih let,in teh ne vidimo na našem platnu. Režiserji, oziroma producenti in scenaristi se izogibajo neposredne sodobnosti. Na predlanskem filmskem festivalu smo imeli en sam film z vojno temo (»Ni bilo zaman« Nikole Tanhofer-ja) in osem sodobnih. Potem se je preobrnilo. Lani so prevladovali vojni filmi, letos pa bo to še izraziteje. Zmagovalec petega festivala Nikola Tanhofer (»H-8«) je izbral vojno vsebino. Radoš Novakovič, ki ni nastopil od leta 1955 (»Pesem s Kumbare«), se je prav tako zapisal »vojnemu kraljestvu« Vladimir Pogačič je blestel v Puli s so^ dobno temo (»V soboto zvečer«). Letos se napoveduje z dvema filmoma, z enim vojnim (»Sam«) in s sodobnim (»Razpoka v raju«). Čudna je ta bojazen naših filmskih ustvarjalcev pred sodobnostjo. Nihče ne gre, med delavce, na gradbišča ali na vas. (Vas je še posebej zapostavljena.) Voja Nanovič je to poskusil *z »Obratom B«, pa mu ni uspelo. Nekaj podobnega je s Čapovim filmom »Vrata ostanejo odprta«. Spomnimo se: »Zenica« (Jovana Zivanoviča) iz leta 1957 je bila srednje filmske vrednosti, ljudje pa so jo radi gledali. ^Tudi s filmom »Tisto noč«, šibkejšo ‘ zgodbo istega režiserja ni bilo tako slabo. Stokrat smo že rekli: občinstvo si želi sodcjbnih filmov. Pula ima najbolj za-nimivo žirijo. V areni se zbere na predstavi do 12.000 gledalcev, večinoma mornarjev in kovinarjev iz ladjedelnice. Vsak uspeh pozdravijo iskreno, s pkr skanjem, spričo neuspeha molčijo ali pa žvižgajo. Zakaj ne bi ta neuradna žirija, ki pozdravlja zlasti dela s sodobnim dogajanjem, spodbudila ustvarjalcev in jih pripravila do tega, naj se končno že lotijo sedanjosti? Videli bomo, kakšen bo odziv na Bu-lajičev »Vlak brez voznega reda«, ki je že dokazal, da ni treba govoriti le s filmsko bizarnostjo. Ce so Puljani, se pravi mornarji in kovinarji, pozdrav;!: njegovo dramo, naj bo to kažipot za nadaljnjo filmsko ustvarjalnost. Film je »množična umetnost« milijonskega občinstva - v naših kinematografih je bilo lani L4 mi.uooov gledalcev - filme je treba delati za milijone ljudi. Kdo Je prt nas v teh milijor nih? Delovni ljudje mesta in vasi’ Tol rej? V mesto ln na vas po fiim-v» mme! G M .o. »40 dni na Mu?,a Daghu« MB LEVSTIKOV hram. eno izmed svojih številnih zbirk, je Mladinska knjiga te dni obogatila z romanom Franza Werfla <->40 dni na Muza Daghu«, ki v dveh zajetnih zvezkih pripoveduje o uporu Armencev med prvo svetovno vojno. Turki, ki so t? okviru svojega nekdaj mogočnega, tedaj pa če. razpadlega imperija tlačili tudi, armensko manjšino v današnji Siriji, so se namenili rešiti armensko nacionalno vprašanje na način, značilen za njihovo tedanjo državo, v kateri so se zadnji, najbolj gnili ostanki fevdalizma pomešali z začetki grabežljivega kolonialnega kapitalizma; s pretvezo, da jih bodo preselili, so milijonske množice poslali na pot, ki ji je bil po uradnih dokumentih cilj — nič. Pri tem je izgubilo življenja 600.000 Armencev. Le še vedno preveč avstroogrskemu ustroju naše šole se imamo zahvaliti, da pri nas tako malo vemo o tem strahotnem pokolu, ki pred seboj nima enakega v zgodovini, ki se je pa še v večjem obsegu ponovil 25 let kasneje: Werfel sijajno opisuje boj peščice Armencev izpod Muza Dagha, ki so se utrdili na svoji gori In se 40 dni borili s turško premočjo, dokler jih ni rešilo francosko vojno brodovje, ki je slučajno priplulo ob sirski obali. Morebiti bodo sodobnemu bralcu nekoliko odveč podrobni opisi notranjega življenja glavnih junakov, ki so psihološko nadrobni, vendar šibkejši od opisov uporne epopeje junaškega ljudstva; vendar je knjiga ne le zgodovinsko, ampak tudi umetniško zelo dragocena pridobitev v našem prevodnem slovstvu. Tekoče jo je prevedel Ludvik Mrzel, opremil pa je oba zvezka Marjan Pogačnik. mm Ne zamudi prilike! VZELI smo si čas in v Moderni galeriji prehodili vse razstavne prostore in si ogledali vseh 800 razstavljenih grafik. Šli smo skozi sobo, kjer razstavljajo sovjetski umetniki in kjer se risbe kombajnov pri žetvi menjavajo s podobami mladih študentov, ki se peljejo a počitnice nekam na Črno morje ... vse sku-jj malce okorno, z večno prisotno poučno noto 1 ne povsem prepričlHvo. Kot nasprotje smo si v varani kjer razstavljajo slikarji, člani tako nenovane Pariške šole (Ecole de Pariš) ogle-ali množico abstraktnih grafik, v katerih sku-ijo avtorji prepričati glčmlca, da je vsak izmed jih najoriginalnejši in najmodernejši, pa jim to e uspeva in nas ti pisani komedijanti iz vele-lesta to .pot sicer zabavajo, a dosti več pa že e... čeprav naj bi ime Pariš naivnemu gledalcu 2 jamčilo za kvaliteto. Ogledali smo si prav vse, na koncu celo po-’bne razstave treh grafikov, Adama Henri Geor-°sa in Zorana Mušiča, pa nesrečnega Konowa on Jurgena, ki se je smrtno ponesrečil z avto-lobilom prav za časa razstave. K njegovemu nenu.so dodali majhen lovorjev venec in videti > bilo, kot da so bile avtostrade, ki jih je tako id upodabljal v svojih grafikah, s svetlečimi asovi in vencem luči ob straneh, usodne zanj ... kratka, videli smo vse. Pa sedaj? Kar vidim te, tovariš, ki ves teden tojiš za strojem in se potiš, kako zmigneš z imeni: umetnost in razstave niso zame. Ali res? Ali res misliš, da sodita k dvigu iandarda samo moped in frižider? Ali se ti ne Ji, da sodi v lepo urejeno stanovanje tudi lepa 'Aka? Kadar boš pometal na smetišče vse tiste kuž-e in palčke iz barvastega porcelana in ničvred-e reprodukcije in ko boš namesto njih obesil '.po sliko ali grafiko, takrat boš lahko govoril, a se ti je dvignil standard — standard tvojega kusa. Okus za likovne umetnine se izoblikuje očasi, pa ne s čitanjem — ampak z gledanjem i še enkrat z gledanjem. Razstava, kot je gra-čni bienale v Moderni galeriji je namenjena rav tebi — in nam vsem ...ne zamudi torej rilike. Ne zamudi! F• Z. »Poštena vlačuga« ČEPRAV je istoimensko Sartrovo dramo, po kateri je izdelan ta film, pred leti uprizorilo tudi eno izmed naših gledališč — Prešernovo gledališče v Kranju — vendar našim bralcem primerjava filma z dramskim delom, ki ga v veliki večini niso videli, kaj malo pove; zato se tudi ne bomo zadrževali ob njej. Povedali bi le to, da je Sartrova zgodba o "pošteni vlačugi« (to se nam zdi še najboljši prevod naslova) v svoji filmski obliki izgubila precej enovitosti, dinamičnosti, notranje napetosti. Vendar je film za nas zlasti po svoji vsebini zelo zanimiv. Videti visoko civilizirane Združene države ameriške enkrat tudi s te plati, skozi ta madež na blestečem steklu in jeklu ameriških nebotičnikov: rasno razlikovanje, mržnjo do Američanov črnskega rodu, preganjanje in izkoriščanje ameriških črncev. Mnogo je madežev na civilizaciji Severne Amerike, ki bi se sicer vedno rada predstavljala čista in zlikana (če bi ta film posneli v ZDA, bi ga različne njihove komisije, ki so prepovedale .prikazovati po svetu marsikateri ameriški film, ki prečrno slika Ameriko, prav gotovo ne dovolile izvoziti v svet) — vendar je ta, rasna diskriminacija, zaradi svojega globoko nehumanega in nerazumnega bistva morebiti še najbolj očiten, zato tudi največkrat kritiziran. Film je ponekod preveč črno-bel v prikazovanju karakterjev, razvlečen v dinamiki — vendar ga nikakor ne kaže zamuditi. ' mm OSNOVNA SOLA ne bo več zaprta med štiri stene ETOŠNJO jesen bo khjd' TJ | | ska skupščina LRS sl pala o zakonu o osnovni šoli. To je prvi zakon, ki ga mora sprejeti republiška ljudska skupščina v skladu z načeli in določili splošnega zakona o šolstvu. Zaradi izredne pomembnosti tega zakona, ki bo postavil osnove obvezni splošnoizobraževalni šoli, je odbor za prosveto in kulturo Republiškega zbora, na priporočilo Izvršnega sveta, predlagal, naj se o njem javno razpravlja. Vsi zainteresirani organi, organizacije in državljani, predvsem člani družbenih organov v šolstvu, naj bi do 1. septembra poslali odboru za prosveto in kulturo svoja mnenja, pripombe in predloge. Odbor bo o vseh predlogih razpravljal in predlagal morebitne spremembe oziroma dopolnitve predloga zakona. daljnjega izobraževanja. Zato je toliko pomembnejše, da se prav tej šoli da v družbi tisto mesto, ki ga •.zasluži. Predlog zakona o osnovni šoli pomeni za to v splošnih šolsko reformnih prizadevanjih nov korak k hitrejšemu oblikovanju vsebinsko nove osnovne šole. enotnem predmetniku, ki velja za vse šole v Sloveniji, rezerviral nekaj tedenskih ur, ki jih bodo sveti za šolstvo pri občinskih ljudskih odborih lahko določili predvsem za gospodarsko tehnični pouk, ki naj bi bil prilagojen krajevnim razmeram in potrebam. nib '» tudi z ustanavljanjem za‘-aSI\ pri stalnih učnih krožkov. ?‘aS agati slednjem bodo morale šoli P°®n0v'e, družbene organizacije in uStayeyo ki delajo z učenci izven šole- '' ^ skrb in pomoč pa bodo mora Vzgajanje in izobraževanje \ ni omejeno samo na šolo Nova šola naj prodre pregrado med učiteljem in učencem Predilog zakona postavlja osnovni šoli dokaj obsežne in zahtevne naloge. Tako mora osnovna šola vzgojiti in usposobiti Skladno z novimi nalogami osnovne šole se spreminjajo tudi odnosi v šoli sami. Predvsem se v osnovi menjajo odnosi med učitelji in učenci. Predlog za- nuditi tudi starši. m Napredovanje učencev bo o no tudi s tem, da je sedanj) ^ prehod od razrednega pouka j vs4 vib štirih razredih je poučeva :tn< predmete en učitelj) k preclrnet^e(ji i c o r i .--i od 5. tS kana zato postavlja učenca že v osnovni šoli v vlogo aktivr O obveznem enotnem osemletnem šolanju naša javnost že dalje časa živahno razpravlja. Saj je to šola, ki zadeva skoro sleherno našo družino in zato ni čudno, če se je v razpravah o šolski reformi govorilo največ prav o osnovni šoli. Mnoge kritike in pripombe, ki so jih dali državljani na račun dosedanjega osnovnega šolstva, niso bile neutemeljene. Za ilustracijo naj navedem samo nekaj statističnih podatkov. Osnovne šole obiskuje v Sloveniji prčko 211.000 šoloobveznih otrok. Vsako leto zapušča šolske klopi okoli 30.000 mladine, ki je zadostila šolski obveznosti. Med temi pa jih le okoli 12.000 z uspehom zaključi vseh osem razredov. Več kot polovica mladih ljudi zapusti torej osnovno šolo v nižjih razredih in jim je s tem avtomatično zaprta pot za nadaljnje šolanje. Pomanjkljiva osnovna izobrazba pa se vleče skozi vsa nadaljnja prizadevanja za uspešno vključevanje mladih ljudi v proizvodni proces in družbeno upravljanje. w aktivnega činlteilja, ki tudi sam 9 svojo dejavnostjo doprina&a k uresničevanju vzgojnih smotrov šole. Namesto strahu, ki je bil še marsikje skoro edino sredstvo za vzdrževanje discipline, naj bi nova šola razvila pri učencih in učiteljih vzajemno spoštovanje in zaupanje, kar naj učence privede do zavestne discipline pri izpolnjevajiju šolskih dolžnosti. Zato predlog zakona dosedanjim uenc-vzgojnim metodam kot so poučevanje, spraševanje m ocenjevanje, enakovredno pridružuje nove elemente vzgoje in izobraževanja. Med temi So najvažnejši: praznovanje pouka s proizvodnim in drugim de.om, povezanost teorije s prakso ter medsebojna povezanost pouka s svobodnimi aktivnostmi učencev. Že osnovna šola naj preko različnih oblik samouprave (s samostojnim vodenjem pionirskih organizacij, raznih oblik svobodnih aktivnosti) vpelje učence v razumevanje sodobne organizacije družbe In družbenega upravljanja V zaključnih razredih osnovne šole Pa se že tudi uvajajo razredne skupnosti učencev, ki s svcjimi predlogi pomagajo šoli ter vplivajo na učence, da vestno izpolnjujejo svoje dolžnosti. pouku (sedaj so že od 5. poučevali vsak predmet predrn ^ učitelji) omiljen tako. da bost3 5. razred pomenila postopni. Pr ^ od razrednega k predmetnem3 | uku. Sele od 6. razreda dalje bo den čisti predmetni pouk. Šolanje v osnovni šoli bo loma trajalo od 7. do 15. leta. u £ •; no konča obvezno šolo, kdor 8. razredu pozitivno ocenjen jz y. predmetov. Učenec pa lahko del* ^ pite iz predmetov, v katerih v 8. razredu negativno ocenjen. ^ zaradi bolezni ali drugih vzroko osmih letih ne bo končal oS”^ei) šole, jo bo lahko končal kot |zrSj8 učenec s tem. da bo delal izr izpite čez posamezne razrede ma jo bo lahko obiskoval do lZrj,a njenega 17. leta starosti. OsnP% šola pa bo dolžna organizirati « i-rrvTT«-i v* i cv T* n C? H — izobraževanje odraslih, za kar izšli posebni predpisi. učence, da bodo z delom In obvladovanjem sodobne tehnike in znanosti dop-ri-našali k nepresitanemu razvijanju druž-berlih proizvodnih sil in utrjevanju socialističnih odnosov Osnovna šo;a mora razviti v učencih osnove za znanstveni marksistični pogled na svet. Vzgojiti jih v duhu bratstva in enotnosti ter socia i-stične solidarnosti. Znanje, ki si ga morajo učenci pridobiti v osnovni šo.i, mora biti osvojeno tako, da ga bodo znali uporabljati v praksi ter se okor ščati z dosedanjimi izkušnjami znanosti in tehnike. Sola mora nadailje z vso svojo dejavnostjo in življenjem doprinašati k izgrajevanju vsestranske otrokove osebnosti - k oblikovanju samostojnega mišljenja, kritičnosti duha, tovarištva in zdravega odnosa do kolektiva. Mimo razvijanja intelektualnih m delovnih sposobnosti učencev mora osnovna šola vzgajati tudi telesno zdravega učenca Vse te oblike samouprave in aktivnega udejstvovanja učencev v delu šole naj pri mladih ljudeh razvijajo tovarištvo, zdrav odnos do kolektiva ter zavest o diružbeni odgovornosti in disciplini. Soua je tako dolžna s celotno svojo organizacijo in notranjim življenjem zagotoviti vsestranski razvoj mlade osebnosti, raj zvij ati življenjske sile ter pozitivne individualne sposobnosti posameznikov. tr “ ^ • j Razen teh pomembnih BO'' . prinaša predlog zakona važne o° .. be tudi glede ustanavljanja in siranja osnovnih šol. Pri tem izhsi’ zakon iz načela, da je osnovna družbena svojina, pri čemer inia ^ činski ljudski odbor sicer dolo®6^ pravice in obveznosti, ne mor® Nova načela pri ocenjevanju učencev več samovoljno ukinjati nobene Odločbo o ukinitvi izda ob ijenih razlogih le Izvršni svet Ce hoče osnovna šola Izpolniti vse te zahteve, ne more ostati zaprta med štiri stene učilnice, temveč mora razširiti m,. . ,9 a m 4 m . — ^ ■ , r-1 4 v, .-vi *- f. ,—. 1 e. ir 1*. v—s t , s vej o dejavnost tudi preko šolskega plota ter se povezati z vsemi družbeno- Vzrokov za tako stanje je več. Nemajhen problem je bil do nedavnega v veliki razdrobljenosti osnovnih šol in visokem številu nižje organiziranih eno in dvodelčnih šol. Z nekaterimi reorganizacijami, ki jih je Svet za šolstvo LRS začel pred dvemi leti, se je stanje nekoliko popravilo. Z združitvijo nekaterih nižje organiziranih osnovnih šol se je število osnovnih šol znižalo od prejšnjih 1287 na 1208. S tem se je popolno osemletno šolanje razširilo od 211 na 632 šol. Po tej reorganizaciji je formalno 80 odstotkom slovenske mladine omogočeno dokončati vseh osem razredov osnovne šole. (Doslej je n. pr. na nižjih gimnazijah kon-čavalo osemletno šolanje le 26% šoloobveznih otrok.) Seveda so te organizacijske spremembe še vse premalo za to, da bo osnovna šola res postala šola, ki bo dala vsem državljanom osnovno vzgojo in osnovno splošno izobrazbo ter jih razvila v tvorne osebnosti socialistične skupnosti (1. čl. predloga Zakona). Po splošnem zakonu o šolstvu postaja osnovna šola temelj vsega na- ekonomskimi činitelji v svoji okolici. Bistvena značiilnost, ki jo predlog zakona prinaša, je prav v tem, da postavlja osnovno šolo v središč^ družbenega dogajanja in njenega komunalnega okolja. Sola ni več edini čintte.j vzgajanja in izobraževanja mladega človeka. Predlog zakon zato ruši pregrado med šolo in komunalnimi dejavnostmi, ki kakorkoli lahko vplivajo na vzgojo in izobrazbo državljanov. Tako postaja osnovna šola v praksi vse bolj stvar družbene skupnosti, ker bodo za njeno rast in razvoj morali skrbeti prav tako državljani, družbene in gospodarske organizacije, n ne le državni organi. Zato dobiva v zakonu družbeno upravljanje v osnovni šoli še posebno vidno mesto. Mimo aktivnega udejstvovanja državljanov v šolskih odborih bodo šoli lahko posamezne organizacije , pomagale tudi neposredno g tem, da bodo prevzemale patronate nad učnimi delavnicami, vodile in materialno p odpne svobodne aktivnosti učencev itd. Tako bo osnovna šola res lahko najtesneje povezana z družbeno stvarnostjo in potrebami ter zahtevami svojega kraja V zvezi s tem omogoča predlog zakon, da tudi v samem programu in učnem načrtu pridejo do izraza krajevne potrebe in značilnosti. Čeprav je osnovna šola po svojih ciljih vzgoje in Izobrazbe enotna, ne sme in ne more biti unifor-niirana. S tem, da Svet za šolstvo vsake občini lahko na predlog posameznih šol, gospodarskih in družbenih organizacij v občini dopolni predmetnik in učni načrt osnovne šole, bo šola dejansko lahko služila tudi potrebam kraja in se prilagodi!« razmeram v posameznih krajih. Za Slovenijo je Svet za šolstvo LRS v Skladno s tem postavlja predlog zakona tudi nova načela pri ocenjevanju učencev. Namesto-dosedanjega ocenjevanja učencev po uspehih, ki so jih dosegli v posameznih predmetih, naj se učence ocenjuje po rjjihovih celokupnih uspehih. Mimo stopnje in kakovosti znanja učencev, se morajo pri napredovanju upoštevati tudi subjektivni in objektivni pogoji za učenje, stopnja kolektivne zavesti in sposobnosti ter delovne navade in prizadevnost posameznih učencev. Na ta način ne bo več mogoče, da bi zaostajali učenci, ki kažejo manj razumevanja do določenih predmetov, pa so zato dosegli boljši uspeh pri drugih. Predlog zakona predvideva, da v prvih treh razredih učenci praviloma ne bi ponavljali razreda, razen, če učitelj po posvetovanju s starši ugotovi, da bi napredovanje v višji razred otežkočilo razvoj in uspeh učenca. Od četrtega do vključno sedmega razreda bodo učenci ponavljali razred le, če imajo 3 ali več negativnih ocen, oziroma, če so dve leti zaporedoma negativno ocenjeni iz istega predmeta. LRS. Tudi glede finansiranja dai' » k®1 predlog zakona večje pravice mu odboru in upravitelju ter P1 ^ vidi v občinskem proračunu V osnovni šoli so torej odpravljeni popravni izpiti in je napredovanje učencev olajšano. To dejstvo pa bo zahtevalo tako od učiteljev kot tudi od učencev in družbenih organizacij večje skrbi za individualni napredek učencev. Osnovna šola mora orgar%zirati svoje vzgojno izobraževalno. delo tako, da bo zagotovila napredek učencem, ki zaostajajo in se počasneje razvijajo, in da bo omogočila nadarjenim učencem hitrejši razvoj. To bo dosegla tako z večjo individualnostjo pouka kot osnovne šole le skupen znesek sLa štev za delo in vzdrževanje skupen znesek za osebne izdatke -poseben za materialne izdatk®j ^ tem okviru lahko šolski odbot upravitelj upravljata s temi sred5 Predlog zakdna o osnovni našteva le pravnih norm za P0®1^ f—* c* V, T T Srti/-, frtVrtTrrtA l-i tudi osnovna pedagoška načel3’ (f jih predvideva šolska reforma. "^ je toliko važnejše, da se z njiB11 (j znani čim širši krog državljanov,j. naj o njem še pred sprejemom Tilka aktualna vprašanja V LUČI RAZPRAVLJANJ ©EOLOŠKE komisije IV. KONGRESA ZKS Kritika in Polemika objavljamo odlomek iz dis-kusijskega prispevka Janeza o Stanovnika, ki je najprej da v dcmašnjih pogojih kjer. ne v kapitalističnem svetu, j, manj pa pri nas, ne obstajajo ko imenovane »čiste« znanosti, so tudi na videz »čiste« znan-J^ene postavke v svojem bistvu Soboko politizirane; potem pa je tike°ril 0 P°trel:,i polemike ip kri- „ Menim, da smo, kadar gre za i1® odnos do znanstvenikov in ^etikov antimarksistov, preveč trPežljivi in preveč prizaneslji-Doi nam 0Btra polemika, tesnika kadar gre za one, ki so, A tako rečem, na drugem bregu Id*®. Tu gre za princip iste borbe, r j*® vodimo na vseh drugih pod-tns ' ^'a borba se rnora prenesti “«i_na področje kulture in zna-; , sti v 0jjiiki neprizanesljive po-.'bike. To, na kar želim opozoriti, hamreč dejstvo, da se je pri nas tvil v znanosti nekakšen mono-1 in »tolerantnost«. Jaz ne bom ^ Padel tebe, da bi ti ne napadel ®ne, pa bova lepo živela vsak V ^oicm področju; Ti boš zado-Diia n’ drusi Pa itak ne vedo, kaj 'ava v matematičnih formulah Voriva. Menim, da je ta priza-*sljivost v primerih, ki imajo iz-!>ito , razredni smisel odnosno po-le^®n pomen, izredno nevarna. S 'ajo dovoljujemo, da se infiltri-^ nemarksistični in naši politiki s ij^Protni pogledi in praktično po-v 'tbi pristopi. ZKS bi morala biti primeru neprimerno aktivna. odločnejša, kot je doslej Drugo vprašanje je pa vpraša-odnosov med nami marksisti .'biml. Zdi se mi, da smo tudi ((ed seboj preveč prizanesljivi. Ce * Prej dejal, da potrebujemo 0 Polemiko, potem trdim za j, 81 primer, da potrebujemo j, av tako odkritosrčno in tovari-kritiko. Tudi kritike med na-|t *Parksisti ni bilo dovolj. Edino v 'ake kritike se lahko gradi no-ba’ bornogena, koherentna zgrad-naše lastne teorije. Slovenija k(n ,lem Pogledu živela malo, ka-M rekel, svoje življenje — po-(((bbi od celotnega jugoslovan-Le*a življenja. Vse premalo je t| ® “r slovenski znanstveni publi-kritike in obravnave raznih ^ "kov in teoretičnih prispevkov, v se pojavljali v obči jugoslo-|Sj Skk publicistiki — seveda velja »J1 tudi za obratno smer. Mi ni-bc»° ne vem kako strašno velika D ava. Razen tega je v današnjih dvojih, ko se specializacija na fu^meznih področjih tako po-s č*ja, zlasti potrebno, da se sile, fČa*erimi Jugoslavija kot celota 5| bolaga, med seboj bolje koor-IdJ^fajo in zato se zavzemam za v ("bzivnejše kritično sodelovanje jugoslovanski marksistični 6t>tje Je problem, ki bi ga s f|n;Pod°bo označil na sledeč na-lj4'"hamo delavsko samouprav-bio n *oda sam° dejstvo, da ima-delavsko samoupravljanje, še i^^meni, da nimamo gospodarja g kriminala; prav tako vemo, savski sveti sami po sebi go-arskega kriminala ne morejo —pa® pa z intenzivne j-'a n. elom lahko znatno delujejo njegovo upadanje. Kaj ta pri-stvph a’ Prenesena na naše znan-b^t, .p Področje, pomeni? V tre- h Kih. i,„_______________x_n.___ ko razredni sovražnik na ža®en^U ideologije in znanosti ^®ii a .z 'zraz>t° antisocialistično * ost prva na®a dolžnost, da £ p°iemiko obračunamo z ski s‘ Toda prav tako, kot delav-ne more samo z interno ta preprečiti gospodarske- 'finala, tako tudi zgolj dis-v lastnem krogu ne more ^cUi.broblemov, ko gre za anti-'ači; - 'čne akcije. S tem hočem N-® bi delavci na kulturnem, to®jhu”em 'n znanstvenem pod-* aktivnejši na področju k laht ’ ,5' z niarksistično kriti-a0d0 znatno pospeševali svo- j®Ia ZIlanstvenega in kulturnega z ostro polemiko proti Sri^Ksističnim teorijam pa bi jahači1' k javni kompromitaciji ’tažBj,s‘venih in socializmu so-teorij. DVA BREGOVA "NTADIH starosti in častit-* J. \ Ijivosti imajo zidovi liiš ob prašni cesti, ki se vije skozi Krško, Staro mesto je to. O tem govore spominske plošče na hišah: V tej hiši je leta 1693 unfrl Ivan Vajkard Valvasor; v tej hiši je živel od leta 1882 do 1912 slovenski pisatelj Janez Mencinger; za rojstno hišo Jurija Dalmatina pa se še niso zedinili. Komaj kje prekine to starikavo sivino novejša stavba. Kajti vse novo se je izoblikovalo na drugem bregu Save, v Vidmu. Tovarna celuloze in papirja, ' delavsko naselje, moderen hotel, dom »Svobode«. Obe strani sta si podali roke ter se združili v eno upravno celoto: Videm-Krško. 3200 ljudi živi na obeh bregovih. Več uslužbencev in obrtnikov kot delavcev in kmetoAr. Ob prostem času radi posedijo ob polnem kozarcu, gledajo filme in poslušajo Avsenike, za domače igralce in pevce pa marsikdaj ni pravega zanimanja. Je tega krivo samo občinstvo? Enoleten premor Zaman bi iskali podatke o dejavnosti »Svobode« v letošnji sezoni. Se vedno je v kartoteki »Svobode« Videm-Krško vpisanih 240 članov, toda razen čisto tehnične organizacije nekaterih proslav, niso storili ničesar. Zaradi nesoglasij med člani je vse delo skoraj popolnoma zamrlo. In kaj so potem ljudje letos videli in slišali? Za edino domačo dramsko predstavo so poskrbeli dijaki osemletke, ki so. uprizorili dramo »Jezusovi apostoli«. Samostojen pevski zbor, ki ga sestavljajo bivši člani »Svobode", je priredil en samostojen koncert ter spevoigro »Vasovavci«. Vse ostalo pa so prispevali tuji ansambli. Celjani, ki gostujejo vsako leto, so imeli tri predstave, ljubljanska Opera eno, pridružil ga se. jim je še koncert Alija Dermelja. Vedno pa ni bilo tako. Se v lanski sezoni so pri »Svo- bodi« bile tri aktivne sekcije: dramska, pevska in folklorna. Pripravili šo šest premier dramskih del, pevski zbor in simfonični orkester »Viktor Parma« sta imela skupen samostojen koncert, nastopala je folklorna skupina, od tujih pa so jih obiskali: Celjsko gledališče s tremi predstavami, člani ljubljanske Opere z večerom opernih arij, ‘ Slovenski oktet, Avseniki, orkester Mojmira Sepeta, Beneški fantje: in španski plesalci. Zakaj potem letošnji zastoj? — Čeprav so za letošnje mrtvilo precej kriva nesoglasja med člani, pa to ni vse. Že prej smo se morali boriti za vsako »-.j čal od 10,9 milijarde v letu 1957 kay pomeni, danima na 12,5 milijarde nemških mark v * 1 J'“ letu 1958 in zajema 30,6 °/o vseh prihrankov, kar je skoraj tretjina. Po statističnih podatkih ima vsak nemški državljan zdaj 672 mark prihrankov. To je povprečna vrednost, ki je — če verjamemo .uradnim izjavam — po pokrajinah lahko še mnogo večja. Po sporočilu mestne hranilnice v Ijanov Kolnu ima vsak državljan vlo- hranihm knjižico po- pa aparat njegovega podkomiteja proti trustom in monopolom. Po njegovi izjavi kažejo ti podatki, da je »dovolj možnosti za pametno zvišanje mezd brez podražitve«. Zastopniki družb niso odgo- prav v pričakovanju sedanje vorili na to Kefauverjevo izjavo, stavke in z namenom, zagotoviti Vse kaže, da stavka, ki se je zadostne, zaloge železa in jekla, začela v sredo zjutraj, ne bo krat-da bi ne bilo tudi navzlic 'daljši ka. Delodajalci so se dobro pristavki večje škode, medtem ko pravili in bodo gotovo uživali bi sindikati med stavko izčrpali podporo ne le tiska, temveč tudi svoje finančne rezerve. Družbe državnega aparata: O tem je mo- Ženih Okoli 90 °/o vseh' računov hra®$ vlog, kar pomeni; »varčevalcev« dve tretjini nilnih vlog«. Zneski »malih mečevalcev« torej ne zajemaj0 rj-likih računov. Tudi v te®, meru gre za nekaj ljudi, Prl j|i terih se zbira prihranjen0' ^ bolje rečeno, nepotrošen0 S“lm drft .Povprečni' prihranki . Zvezne republike bili — tako kaže — vladi h p pravilnosti njene gospoda®1* je, socialne politike Dejstvo P*, ^ upajo da bodo v teh pogojih do- goče sklepati po izjavi predsed- vprečno po 1100 DM. Državljani .... segle 'vrsto ugodnosti, izgube za- nika Eeisenhowerja, češ da de- Zvezne republike, zlasti tisti, ki ži- da večina prebivalcev, kol®0 p« radi stavke pa bodo nadomestile žela ne more mirno gledati, ko vi jo v, Kolnu, torej preprosto zaslužita dva družinska član Do stavke je prišlo zato, ker dvanajst največjih ameriških jeklarskih družb ni ugodilo zahtevam delavcev po višjih mezdah in po boljših delovnih pogojih. Družbe so svoje stališče opravičevale s tem, da se je treba izogniti inflaciji, do katere bi po njihovih trditvah moralo priti, in da družbe ne morejo zvišati z večjo proizvodnjo po stavki, ko sredo bodo potrošene sedanje velik® za" loge železa in jekla. ; V razlagi svojih zahtev je sindikat jeklarskih delavcev opozo ? ril, da družbe lahko znatno zvi- £ saj o mezde, ne da bi hkrati dvi- £ gale cene. Poudarjajo, da so ime- ^ le jeklarske družbe v prvi polo- ^ vici letošnjega leta izredne do- t bičke. Družba United States Steel g na primer je imela v prvem če- z trtletju nad 106,5 milijona ‘dolar- ^ jev dobička, medtem ko je zna- se , dela škoda spodarstvu.. ameriškemu go- plavajo* v denarju. Zdi se, kakor poravnavi nujnih življenskih 5 da je le še vprašanje časa, ko bo škov nima kaj dajati na mezd, ne da bi hkrati zvišale tudi šal dobiček v istem obdobju lani cene. Zahtevale so, naj sindikat le 62 4 milijona. Sindikat dalje pristane na podaljšanje pogodbe poudarja, da so cene jekla na-za leto dni, da bi se tako izognili rajgaie hitreje kot izdatki za inflaciji. mezde, preračunani na tono Dejstva pa kažejo nekaj dru- jekla. Razlika med ceno jekla m gega. Stališče družb ni posledica izdatki za delovno silo je naras a njihove zaskrbljenosti zaradi in- od leta 1945 do letošnjega apn® flacije, temveč rezultat določene več kot trikratno. Prav tako s® politike, po kateri bi zaustavili je čisti dobiček po delovnem času popuščanje«, ki je bilo baje zna- povečal mnogo bolj kot ustrezm čilno za povojna pogajanja s sindikati. Ameriški velekapital meni, da bi lahko začel ofenzivo. Ce bi zavrnil napore in prizadevanje jeklarskih delavcev za izboljšanje položaja, bi to pomenilo, da bi se lahko tudi z delavci drugih industrijskih panog pogodili o novih kolektivnih pogodbah. To bi bil hkrati hud udarec delavski zaslužki. Indeks čistega dobička pri delovni uri (1939 ^ , « 100) je znašal v prvem četrtletju < letos nad 950 indeks mezd na uro pa znaša le 400. Sindikat prav tako poudarja, da mezde še nadalje zaostajajo za večanjem storilnosti v industriji in da imajo kapitalisti zaradi tega velike posebne dobičke. Bombažna predilnica in tkalnica Trač predilnica — belilnica — sukančarna barvarna — tkalnica — apretura Proizvaja: kvalitetne bombažne tkanine, surove ih beljene, v širini od 70 do 200 cm, industrijsko prejo do štev. Nm 50, prejo za domačo obrt, in sicer: mulle, double, knitting in hardwater Za dan vstaje, 22. julij, čestita delovnim ljudem celotni delovni kolektiv AFRIŠKA POT Predsednik vseafriške na- sile usposobile za samoupravo. r°^ne konference, kenijski vo- Priznavamo koristi, ki smo jih aitelj Tom Mboja, je v članku, imeli zaradi stikov z Evropo in to ga je iz Nairobija poslal z drugimi deli sveta zlasti po "Neiv York Times Magazinu«, drugi svetovni vojni, vendar °dgovoril na nekaj vprašanj, ki smo prepričani, da moramo ne so mu jih najpogosteje zastav- le dejansko sodelovati v upravljali med potovanjem po ZDA. Ijanju naših dežel, marveč po-Bralcem posredujemo nekaj iz- stati gospodarji lastne usode, če vlečkov iz njegovega članka: se hočemo razvijati naglo in »Pogosto so me opominjali, učinkovito, kar je nujno potrebna nimamo dovolj izobraženih no’ ce naj se lotimo nalog, ki ljudi za vlade, katerih sestavo najn jih zastavljata znanost, in zahtevamo mi iz Afrike. Oovo- tehnika dvajsetega stoletja. Kdor rili so, da zaradi visokega od- ™ eni, da bi to pomenilo vrni-stotka nepismenih v Afriki ne \ev v barbarstvo, sploh ne upo-bo mogoče uresničiti demo- ^teva zgodovine in pa dejstva, kracije. ' da Afrika navzlic mnogim go- spodarskim pomanjkljivostim Priznal sem, da m,ora Afrika vendare živi v dvajsetem sto-prehoditi še dolgo pot, preden letju in da je sprejemljiva za po ustvarila pismeno skupnost, vse vplive sodobnega razvoja, m odgovoril, da fa argument po . . navadi uporabljajo kolonialne .}^pras.a'!lJ,e ni v, ali b° tile, ki se hočejo tako obdržati Prlsla afriška svoboda, temveč na oblasti. Tisti, ki so mi za- kako in kdaj bo prišla. Priti stapljali vprašanja, so pogosto mora tudi na področjih z na-domnevali, da se kolonialne sile selbinami belcev. Moti se, kdor zavzemajo predvsem za izobra- misli, da bo kako drugače. tej zevanje no.ših ljudi in da ob- zvezi bi lahko rekel o Južno-stoje izobraževalni programi, afriški uniji, da zanjo iz leta v katerih izpolnjevanje naj bi let0 slabše kaže... Približalo dan neodvisnosti. zdi se, da mnogi menijo, da V resnici pa so kolonialni mora Afrika ohraniti tisto, kar sistemi zasnovani na dejavno- bo podedovala po svojih bivših stih, ki omogočajo in pospešu- kolonialnih gospodarjih. Afrika jejo izkoriščanje delovne sile in pa iz očitnih razlogov ne more materialnega bogastva kolonial- sprejeti obrazcev evropskih ali nega ozemlja. Njihovi napori so ameriških ustanov. Njene dr-koncentrirani na ekstraktivno žavne ustanove morajo upošte-industrijo in na nagle dobičke, vati kulturno in družbeno osno-Investicije v presveto, zdrav- vo Afrike, ločiti se morajo od stvo in v druge programe so- oblik, ki so jih uporabljale ko-cialnega razvoja močno za- lonialne sile, ker so te oblike ostajajo. prilagojene posrednemu uprav- Najnovejša zgodovina Gane tjanju, in težiti za enim pred-nazorno kaže vse, kar sem po- stavniškim sistemom, vedal. Ko je prevzela upravo Nerealno bi bilo pričakovati vseafriška vlada, je obiskovalo opozicijske stranke v zgodnji šole 20°l(i otrok te dežele. V pe- dobi neodvisnosti... Pričako-Uh letih je vlada zvišala ta od- vati, da se morajo ljudski vo-stotek na 85. Vsak drugi dan ditelji, ki so se združili v boju odpre po eno šolo. V 80-letnem za osvoboditev, potem raziti in obdobju kolonialne vladavine ni ustanoviti različne stranke sa-ničesar, kar bi se moglo meriti mo zato, ker je tako zapisano v s tem uspehom. knjigah, je neodgovorno, hkrati To je moj odgovor tistim, ki pa pomeni zapostavljanje nuj-zahtevajo od nas, naj čakamo, nih problemu, ki jih imajo nove dokler nas ne bodo kolonialne države.« Laburisti in atomska razorožitev 2e pred časom se je v britan- svetu. Nejedrski klub je v tem jev. Zadnji dve sta podprli zami- Zahteve transportnih delavskem laburističnem gibanju raz- načrtu le stopnica na poti k sploš- sel laburističnega vodstva, zveza cev na področju jedrske politike vnela široka razprava o jedrski ni razorožitvi v okviru OZN. Nje- transportnih delavcev, najmoč-oborožitvi in o obrambni poli- gov osnovni namen in pomen bi nejga organizacija med Trade tiki dežele. Medtem ko v osred- bil v tem, da bi preprečil razši- Unioni, pa je zavzela stališče, ki njem vodstvu vztrajajo pri mne- ritev jedrske oborožitve tudi na se razlikuje od vodstva nju, da bi bila Velika Britanija druge dežele. Trade Unionov .in Laburistične brez vodikovega orožja izročena To je jedrski načrt Gaitskella stranke. 1 atomskim silam na milost in ne- in Bevana. Kakor se vidi, s tem strnili so jih v sedem točk so usmerjene v revizijo celotne obrambne politike Velike Britanije, konec koncev pa v zavrnitev Atlantskega pakta. Po mnenju Cousinsa blokovske vojaške tvorbe, zlasti sistem tekmujočih Kongres Trade Unionov tran- vojaških paktov, niso primerne za odločanje o svetovnem miru. Za to so poklicani Združeni na- sportnih delavcev — šteje milijon dd skupno 6 milijonov glasov na srjrrs.is.' SSSgai otočku Isle of Man v Irskem za- ganizacije. Ne glede na teorije o livu. V nasprotju z direktivo nujnosti ali nenujnosti jedrske TUC, naj se ne spuščajo v poli- vojne je treba odkrito priznati, tično analizo, marveč naj raz- da nacionalna obrambna politi-pravljajo o svojih stanovskih ka ne sme temeljiti na grožnjah vprašanjih, so , transportni delav- z atomskim orožjem, ker to orož- ci pod vodstvom generalnega se- je ni obrambno, temveč je -orožje množičnega samomora.« kretarja Franka Cousinsa proglašali pravico in dolžnost sindi- Izhod iz sedanjega položaja katov .do sodelovanja pri spreje- uidita Cousins in njegov sindi-manju političnih sklepov in pravico do 'oživitve akcije za ponovno uveljavitev laburističnega socialističnega programa Zato je kongres zavzemal. predvsem načelna vprašanja do stališč, od katerih, je odvisen nadaljnji razvoj socialističnega gibanja v Veliki ces bi bil pod nadzorstvom in Britaniji. To sta predvsem na- pod jamstvom Združenih naro-cionalizacija (v zvezi z njo je dov. Da bi to dosegli, bi morala kongres objavil brezkom^l'omisne napraviti britanska vlada pionir-socialistične zahteve) in jedrski ski korak: odreči se jedrskih po-problem, v zvezi s katerim se .je skusov in graditve atomskih na-Kongres izrekel za absolutno, Prav ter se prva zavezati, da ne kat v popolni opustitvi vodikovega orožja, v opustitvi jedrskih poskusov, ter v prepovedi graditve atomskih objektov in proizvodnje atomskega orožja. Te obveznosti bi veljale tako za Veliko Britanijo kakor tudi za ZDA, SZ in za vse druge dežele. Ves pro- brezpogojno prepoved ne le jedrskih poskusov, temveč tudi proizvodnje atomskega orožja. Frank Cousins, čigar odločno ak-milost, pa v levem krilu gibanja načrtom ne odstopajo od jedr- cii° ie bilo opaziti tudi pri lanski že zagovarjajo prepričanje, da skega orožja njti ne napovedu- stavki londonskih avtobusnih de- Sence eksplozij atomskih in vodikovih bomb kljub najrazličnejšim 'konferencam in sestankom še vedno vise nad človeštvom. Proti njihovi grozeči nevarnosti pa se sliši čedalje več glasov protesta bo sprožila jedrske vojne in prav tako ne bo dovolila, da bi njeno ozemlje uporabljali v ta namen. S tem, da je zavrnil politično nerazgibanost sindikatov in parlamentarnega duha laburistične vodikove bombe ne zagotavljajo . * ”* iaVcev — ta stavka je bila navzlic organizacije, je ta največji bri- britanskemu otočju prav nič več- e''° ',ne a °Puscanla le nasprotovanju drugih sindikatov tanski Trade Union ubral pot ra- je varnosti, kot jo imajo dežele drskih Poskusov. V njem je malo _ je £orrngliral na tem kongresu dikalne politične dejavnosti. Po brez teh bomb. krepkeje poudarjena pripravlje- veliko načelo: za laburiste je boj svoji prirodi so njegove zahteve Problem, ki o njem razprav- nost, da bi si prizadevali za spo- za socializem važnejši od izvo- globoko moralne in socialistične. Ijajo, je spravil tako vlado kakor razum o prepovedi poskusov. litve laburistične vlade, ki ne bi Označujejo novo, kvalitetno dru-opozicijo v kritičen položaj. Ta .... izvajala socialistične politike. V gačno gledanje na mednarodne problem je najbolj usodno vpra- O atornsk* Politiki 50 povedale skiadl] s ^em laburistično gibanje odnose in dajejo pobudo za obno-šanje našega časa, zato nalaga svoje mnenje tudi tri največje ne srne sklepati predvolilnih vitev socialističnih teženj v Veli-vsaki deželi in stranki pri zavze- sindikalne zveze — transportnih kompromisov na račun sociali- ki Britaniji. Bodice niso zaželene Francoski karikaturist Ben — Benja- Južnoafriške unije v ZDA g. Wenzel C. Guitenot — je bil nedavno pred du Ploesis dobesedno takole: 80|iiščem, ker je s svojimi karikaturami . .. ‘žalil Šefa države«. Kot soudeleženec pri ’Tfkgna Poll,lka možnost »zločinu« se je zagovarjal urednik spopadov, zato zagotavlja harmomčno ‘krajno desničarskega tednika Pierre koeksistenco med rasami.« ^ailavin. Zares lepa koeksistenca med tremi Med razpravo so dejali zagovorniki milijoni lastnikov sužnjev in desetimi °^h obtožencev, da šef države po usta- milijoni podjarmljenih črncev 1 Pete republike ni več osebnost nad 8trankami in politiko, za kar je veljal ^ . primer leta 1875 ali 1946. Sedanji šef TemU mati, OliemU mačeha ^Žave — so rekli — je politično odgo-Voren in mora prenesti kritiko kot izraz Na vprašanje, kako razlaga ta poja v svoji deželi, je odgovoril veleposlanik skle$. Kar spomnimo se nedav- T >• f ___.-i. _ TT~\ K ~ TU-,« ..^1 ... »vi . manju stališča kar največ zavesti, delavcev, rudarjev. in:.; železničar- stičnih cjjje«« {n, •zav^sti^->.-:.« da bo upoštevala nevarnost, . hkrati pa imela dovolj poguma, da bo prevzela odgovornost za ? Bralci nekaterih belgijskih listov ne ugotovitve ameriškega znanstvenika in Nobelovega nagrajenca Paulinga: energija atomskih in vodikovih bomb, ki se je sprostila pri dosedanjih jedrskih poskusih, je petkrat večja od vse energije eksplozivnih sredstev, uporabljenih med drugo svetovno vojno. Kot vprašanje nacionalne politike spravlja torej jedrska oborožitev britansko jav- m i® sn m I M ‘fališč in razpoloženja javnega mnenja. 80 bili te dni verjetno zelo presene- , moralno Preizkušnjo ki . Za obtoženca sta pričala dva izmed .k? ,S,° i 0„b.,ŠteVlInih n°VlCah ° moralno preizkušnjo, ki Munih kolegov, ki pripadata skrajni le- , ijmpH čeni, ko so, ob ijubavni idili princa Alberta s Paolo je še tem težja, ker postajajo bri- ; . r- - ------- -------- Je izjavil med- drugim, >Senep<, da bi bila Ruf prebrali tudi vladno sporočilo, tanski otoki prav te dni največji češ da bo treba mlademu zakonske- , . _ , ___-. _ , paru zagotoviti »življenjski mi- arzenal atomskega orožja. Po de- šr-isrsos a« SŠK Rega kot posmehovanje« ložnosti je belgijski tisk objavil po- J.,; , ih eskadril . Dri_ Trenutno še m znano, ah je sodišče datke p0 katerih prejema belgijska m3° sedem novin eSKaciril s pn “Rotovilo krivdo obeh obtožencev, vse- kraljevska hiša skupno okoli 610 mi- bližno 200 letali -Super Sabre«, u, ?T pa je že dejstvo, da sta morala iijOn0v dinarjev. kj nosijo jedrske bombe. 'tauie0vdFrkancUieinelhknrati opominom! Opozicijski tisk očita vladi, da se pomembno je, da se je načelni kl imajo bodice, naj jih skrijejo. , ]fh ^biva kra?jevL hiša. odrnčim za odpor proti vladni politiki stra- a Takih ljudi pa je zdaj v Franciji nove milijone mladima zakoncema, Šenja Z bombami zasnoval v de- eruara več kot ooorei. kar kaže. da na družinski nroračun i—reh-il ara več kot poprej. kar kaže, da na družinski proračun Javskih Vrstah. Čeprav se za Se- ^oka™^0’ P™ovnadkAza3enitrpoired^ re- faj l« v okviru ene stran- ’ J P J R N. M. cesije in nobena druga ekonomska ke, prehaja ta protijedrska kam- težava. panja okvire stranke predvsem TTaw.icz.1ni vneicti Medtem ko se del tiska spušča v zaradi svoje napredne vsebine, uamiselni rasisti najmanjše podrobnosti o dogodivšči- pod ^livom te kampanje sta . domiselnim farmarjem v Južnoafri- nah zaljubljencev m objavlja nešte- . , . - -Vuirivtične «d-rank<» in je utrnila »genialna« ideja, to njunih fotografij, pa opisuje drugi vodstvi Laburistične Stranke m Jtovili brezplačno del tiska drugo stran kraljevske me- Trade Unionov objavili dvoje pro- „N.akod sč &o pCsaA saAAo som, ae mu /e ae fio ta ne bataK!" Cankar j 5° bi si lahko zagotovili brezplačno lovn0 sji0. pri tera jim je seveda vse-. r&nsko pomagala vladna politika do ^olnjej dalje. Vendar to še ni najhuje, pravijo 22. julij je dan, ko so se uresničile Cankarjeve besede gramske dokumente o novi atom- - , , , ------ ------------------------ski politiki laburistov. Kot poli- ega »drugopoltega prebivalstva«. mnogi Belgijci, ki opozarjajo na. neki tična organizacija so še laburisti v»luv”an° ie’ d/-T ,drU?0^0l!0zP-iebn drUS I1SdniH Ski^ i^ekli za kompromisno rešitev. ‘stv0. . re) deželi stanuje daleč izven namreč pred nekaj dnevi sprejeli od- ... ... , , - ...... ki ni v Večjem nasprotju z vlad- no smerjo, nekateri sindikati pa so izrazili temeljite, načelne po- srcdišč. Ce hoče kateri teh ljudi i0-K _ izglasovala ga je krščansko-i2k .delo v mestu, mora imeti nekaj liberalna večina — PO katerem je .rnic in prepustnic, ki morajo biti lastnikom zasebnih bank mogoče po- in pre v**; Veljavne> se Pravi pogosto prepogostimi na PoLioiji i« P?i delodajalcih. O DOfT-,c- + .-r. 1 rarirami Vp p^gosium policijskimi racijami r ^a^ajo vsakogar, kdor nima listin .v h U: >Ali hočeš pred sodnike in v za-por »i; __ ,• . .i__ deljevati kredite ob zelo nizki ob- litične zahteve. Ta paradoks ni restni meri in ob popolnem jamstvu nerazurnljiv: sindikalne zveze so So^no0 doTazovtrr^o sriati, —. . , j, _ j i _,; __ j_ t. cirier, »bistveno nrisneval k nzrirav- države. Ko je neki demokrščanski .__ „ poslanec v parlamentu nasprotoval mani okužene z volilnimi račun, in s parlamentarno miselnostjo- ____v____ Laburistično vodstvo je v svoji ‘batu večina teh ljudi odloči za drugo ta sklep »bistveno prispeval k ozdrav- dekJaraciji 0 n0vi atomski poli- ;nost- b°Inega belgl'1Skega gospodar- tiki odobrilo sodelovanje Brita- tir\+ ^mo zato, ker ena njegovih številnih „ , t. niie V NATO in 'SDreiplo atom- »^nih listin ni povsem V redu, dela »Neuvidevni« poslanec - piše se ^ ^ kot osnoVO ^'“gopolti. pri belem farmarju tri ali M. D. Seger - pa je povsem mirno SkO OboroZ tev kot OSnOVO mesecev. Uradnik na komisariatu odgovoril: »Najbolj pokvarjen otrok obrambne politike dežele. V tem OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KGITE ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET SPLOŠNO MIZARSTVO KMETIJSKA ZADRUGA OBČINSKI KOMITE LMS TOVARNA USNJA ORADBENO REMONTNO PODJETJE TVD PARTIZAN bj»j1Va 2a to, pavšalni honorar, ki je po- sedanjega gospodarskega sistema so w a za nadaljnje aretacije in najstrožje monopoli in koncerni, ki praktično ešlede Črnskih dokumentov. ^rilga metoda sploh ne plačujejo, davkov. Mar ne Smfa met da pridobivanje d. TS oh^ *veIikJ0duL. ponudijo krajevnt dobičku 510 milijonov ne plača niti v^m, da bodo finansirali graditev *anka davka?« vprašanju — za jedrsko oborožitev ali proti njej — je laburistični načrt vladnemu zelo blizu.-Razlikuje se le s tem, ker predlaga ustanovitev -nejedrskega kluba« dežel, ki še nimajo-jatom-skega orožja, vendar bi gaftahko kmalu imele. Ob določenem jam- ietniir. zaP°rov pod pogojem, da bodo Kaj naj reče belgijski delovni ^Ijih VeS žas kazni ^ar#ali na niiIlovih človek o tej materinski skrbi svoje pravijo, da je v sodobnem svetu od- flnančnf «0“ hkTa«'oTlan” dm ^Brita^a^iasnejf prid^žit gaja J n? vsuženjstvo, tisto, kar se do- lavske zahteve po zagotovitvi »teden-Južnoafriški uniji, članici OZN, skega minimuma« in v parlamentu kl&s-llCa o, nečem drugem. To res ni Cn° s'i M PLINSKI KUHALNIK Današnji pomeneK o p,inskem ku. halniku bo marsikomu dobrodošel, saj o delovanju in konstrukciji te naprave vemo prav malo. Vedeti moramo, da plin ne gori sam, ampak da potrebuje za zgorevanje zrak. Pri kuhalniku se phn meša z zrakom že pred izstopom. Slika prikazuje prerez plinskega gorilnika, kakršen je obICajno na. novejših plinskih kuhalnikih. Res se posamezne izvedbe med seboj razlikujejo v malenkostih, te pa niso bistvene. Glavni deli plinskega gorilnika so označeni s številkami, ki pomenijo! 1 — pokrovček gorilnika, 2 — glavo gorilnika. 3 — zračno komoro, 4 — mešalno cev, 5 — šobo in 6 — plin. potok plina in s tem večji ali . manjši plamen reguliramo z ročico, ki ima na koncu regulacijski gumb. Zapomniti si moramo, da ima pravilen plinski plamen — zeleno jedro, ki pa ni posebno vroče (ima le približno 310 stopinj Celzija). Za na« je važen predvsem modro ' nosti. KAJ JE UPORNOSTNI TRAK Načelo je preprosto. Tanko odporno žico, ki.ima le nekaj stotink milimetra premera, zvijejo večkrat v obliki črke M in jo pritrdijo na konstrukcijo, ki jo je treba pregledati. Če je konstrukcija močno. obremenjena, se material raztegne, hkrati pa še podaljša tudi žica, ki je prilepljena na določenem mestu. Z raztegovanjem žice narašča upor, ki'ga ta žica daje slabemu električnemu toku, merski trakovi so povezani v celoto, kazalec na številčnici pa takoj pokaže težo'določenega predmeta. . S pomočjo merskih uporhost-nih trakov je mogoče izdelati naprave za električno merjenje pospeška pri vzletanju raket ter konstruirati manometre,, globinomere in druge instrumente. Pri vseh naših hidrocentralah uporabljajo zdaj te trakove, da ugotovijo, napetost betona, preverijo račune in določijo . stopnjo1 varnosti. Ta način proučevanja je speljanemu skoznjo. Strokovnjaki nenadomestljiv pri kontroli delo-izmerijo jakost tega toka in tako vanja in napetosti turbin med določijo napetost materiala. Na ta obratovanjem, način lahko izmerijo tudi komaj Zadnje čase izdelujejo z upor-zaznavne spremembe v dolžini nostnimi trakovi opremljene po-žice. Spremembe je mogoče ugo- sebne naprave za medicino. Tako +°V1z- ?e’ ce, znafaJI3 šestd®set so izdelali aparat za ugotavljanje tisočink milimetra. Po zaslugi krvnega pritiska, za kontrolo de- 'Tstrmrn trn- i____• ___ «. lovanja sroa in drugih organov. LeteSi krožnik-tokrat zares! Po vseh zgodbah, ki so jih ha- plašč plamena, ima, i5«» zija. Meja med plaščem nove metode z upornostnimi trakovi je bile mogoče zgraditi beograjski most, kakršen je. ' Upornostnih trakov, ki - jip proizvajamo doma in ki imajo obliko majhnih nalepnic, pa ne uporabljajo sgmo pri proučevanju mostov. Ti trakovi so velikega pomena tudi za,.proučevanje, tresljajev pri strojih, žerjavih, žičnicah in vzpenjačah ter pri vseh - drugih konstrukcijah. To, je tudi pletli ljudje, novinarji in pisatilji VW0‘1' edina metoda, ki omogoča merje- okoli letečih krožnikov, smo prav-nje strojnih tresljajev, spričo če- zaprav že. pričakovali, da bo prej sar je mogoče natančno določiti ko slej'res letelo po nebu nekaj na tako imenovana kritična mesta, moč podobnega letalnim strojim, Kdor pa hoče delati z upornostni- ki jih domišljija pripisuje prebi- da je »leteči krožnik« Saunders mi trakovi, mora seveda dobro valcem drugih planetov. Morda so Roe morebiti prototip transport-poznati aparature m način dela in tudi zato konstruktorji britanske nega in prevoznega sredstva bo-mora imeti tudi ustrezno prakso, letalske tovarne Saunders Roe dočnosti, katerega prava uporab-V naši dezeh uporablja že ne- imenovali svoje najnovejše pre- nost in ekonomičnost pa se ' bo kaj znanstvenih inštitutov te tra- vozno sredstvo enostavno »leteči seveda pokazala šele z izpopolnit-kove pri raznih raziskavah. Ne- krožnik«, čeprav je uradna ozna- vamii ki jih bodo dosegll tehniki davno so zaceli po te) metodi pro- ka konstrukcije, za katero je prve v naslednjih desetletjih, učevati v institutu ra mehaniza- v2?^£t? _Jzdelal Mauric 'Brennan, Naše bralce smo pravzaprav že seznanili, da je'S. R. N. 1 na pol Po načrtih nemških inženirjev so v Kolnu zgradili enotirni vlak, ki z dieselskim pogonskim motorjem doseže hitrost 350 do 400 km na uro. Vlak vozi 15 m nad zemljo po 80 cm široki tirnici, ki sega prav v samo težišče vozila. Po uspehih, ki so jih dosegli v Nenjčiji s prvim vlakom te vrste, so se odločili tudi Kanadčani in Brazilci, da zgradijo podobnega; slednji so se gradnje že lotili SRN-1 britanskega konstruktorja Brennan« lebdi nekaj metrov nad vodo -~ Za naprej napovedujejo prevoz čez Kanal v 15 minutah N. 1 tudi že uspešno prestal prve in vodo. Kot vemo, omogoča voda kaj krat pristajal tako, da se j« preizkušnje, lahko še napišemo, transport težkih tovorov, ni pa -letalo z ugasnjenimi motorji po- 1560 stopinj Cel- je zelo ostra.. Ce Je ta mela kmetijske ^; R^NMr »Hovercraft«. Sicer pa na, ima plamen rumenkast rok ali celo sveti, kar je znak, da je premalo zraka. Gorilnik v tem primeru slabo greje, cl n o lonca pa postane črno od saj. Ako plameni šumi, pa je Kaka preveč. Ce opazimo v plamenu neenakomerne rumenkaste črte, je to znak, da je gorilnik zamazan. Dvigniti mo- _ _ _ očistitiF °F^ri> Vnov e j šSi ItoskUi Ion™ poletom ter da konstrukcija ni morda le nekaj! nlkih lahko odstranimo ves de!, ki je na sliki označen črno. Takšen go-rlnik je lahko čistiti, ker ga celega namečimo v milnico ali v raztopino detergenta ter ga zdrgnemo s staro zobno ščetko. stroje v naši deželi. VSESTRANSKA UPORABNOST MERILNIH TRAKOV Z upornostnim trakom je mogoče določiti tudi obremenitev le- obremenitve kril, trupa in drugih delov. Kako drugače vsega tega ne bi mogli natančno izmeriti. Zanimiva je konstrukcija tehtnice za težka bremena, ki so jo W° ladja na pol letalo, ki leti tako re- motornih čolnov, kakršen je na sedanjih transportnih sredstev, j” koč tik nad vodno eladino. Vo- nrilikn »■Rlnphird« Drmnlda P.amn- t.rvrpi nnrairirpna ŠH-Pinlni koč tik nad vodno gladino. Vozilo namreč lebdi na blazini Ijom- morda samo letalo zanjo ne bi popolnoma, pravšno ime in S. R. N. 1 vzleta ter pristaja na vodi, leti pa komaj nekaj deči- primiranega zraka, ki ga s pomoč metrov nad njeno gladino, da bi mu končno lahko rekli tudi »leteča ladja«. Toda vsekakor drži, primerna za velike hitrosti, medtem ko je pri letalu obratno. Za primer naj navedemo, da doseže ID.OOO tonska ladja hitrost samo nekaj čez 30 km na uro, medtem ko 1Q0 ton težko sodobno transportno letalo lahko preleti v istem času do 800 km. Ladijski konstruktorji, predvsem pa tehniki, ki se ukvarjajo z gradnjo hitrostnih časi kot velika vodoravna ploske^ spuščala navpično navzdol. Tudi v tem primeru je zračna blazina pod letalom med spuščanjem letalo izravnavala in občutno zadrževala. S. R. N. 1 izkorišča za svoj® letenje vse omenjene ugotovitve. Da predstavlja zato vozilo, ki se po svoji gradnji razlikuje od do- priliko »Bluebird« Donalda Camp-bella, pa tudi že lep čas vedo, da se med vožnjo takšnega čolna do- kar naj bi vzbujalo senzacijo radovednega občinstva, ampak da predstavlja rezultat dolgotrajnega dela konstruktorjev omenjene britanske tovarne. Ker je S. R. aje neznosna V našem hrupnem času si ljudje želijo popolnega mirti. Kaj - pa je hrup? Vsakdo misli, da to ve, pri tem pa sodi po subjektivnih občutkih. Zato so — zaradi točnega določanja jakosti zvoka — iznašli fon^ logaritemsko mersko enoto. To mersko enoto so izbrali zato, ker so izčrpni poskusi poka- Poskusi z živalmi pa kažejo, da živa bitja lahko-vrsto dni "prenesejo hrup motorjev, čeprav , se jim pri tem zviša krvni pritisk. Med temi poskusi So povzročali motorji hrup 70—90 fonov. Inženirji in , raziskovalci gradijo brezzvočne prostore, da bi izdelali tehnične aparate z neslišnimi-šumi. Vendar pa ne pozna- večjim zahtevam glede šumu. Vsak strojni del, ki ga vstavijovv gramofon, pregledajo poprej v brezzvočnem prostoru. Sum, ki znaša deset fonov, je komaj zaznaven, , Saunders-Roe SRN-1 »Hovercraft« je letalska naprava, ki leti nekaj več kot pol metra nad vodno gladino. V valjastem ohišju na gornjem delu trupa je motor za 450 KS, ki sesa zrak in ga potiska pod letalo. Tako nastane pod trupom nekakšna zračna blazina, ki na njej letalo lebdi V brezzvočnem prostoru go tehniki nadalje proučevali tudi kondenzatorje za hladilnike, motorje za sesalce prahu in brivske zali da tisto, ksTr uhcTzaznaveTkot 1110 ^ro^a’ ki povzročal hru- ' aparate ter jih nenehno izpopolt motorja ustvarja med letalom bršen del njegovega trupa dvigne hrup narašča približno sorazmer- pa' iz prvik časov gramofona njevali, dokler niso nazadnje le šm m vodno površino. Motor s 450 KS nad vodo, v zrak, in sicer tem več, vemo, da lahko motijo celo naj- »»šepetalK Izdelati stroj, ki deluje ie zato nameščen na zgornji strani čim večja je hitrost. Samo korak no z logaritmom jakosti zvoka. Hrup dvajsetih fonov, kar približno ustreza jakosti zvoka pri šepetu, torej ni dvakrat močnejši od »šumenja listja, ki znaša deset fonov, temveč desetkrat deset, ozSroma stokrat močnejši. Krik od bolečine ima jakost 130 fonov in je na ta način bilijonkrat močnejši od šumenja listja. Raziskovalci potrebujejo po--Vsem brezzvočen prostor, če hočejo natančno izmeriti zvok. Kdor je v večernem miru nekje zunaj pazljivo prisluškoval, je -zaznal tudi tam množico komaj slišnih šumov, vendar jih je njegovo uho registriralo, kar pomeni, da ni bilo popolnega miru. V brezzvočnem prostoru, pa so -ubiti« celo najslabši šumi. Tak prostor, so zgradili v Nemčiji; obdali so ga z žičnim' omrežjem,- ki zadrži sleherni zvok. Stene so sestavljene iz steklenih vlaken, ki so enako-‘merno razporejena. Ce m se zaprli v tak prostor, bi doživeli vse strahote popolne tišine: naš glas ne bi več odmeval, jezik bi ne bil ■ več sredstvo za sporazumevanje, v ušesih pa bi čutili pritisk, kakršnega čuti na primer človek, ki se prvič pelje s podmornico. ,2e po krajšem času bi se kopali v znoju in se počutili na smrt bolne. Popolne tišine človek ne prenese in se tudi ne more navaditi nanjo.. slabši šumi: praskanje gramofonske igle lahKp pokvari naj lepšo glasbo. Zdaj inženirji,in konstruktorji že znajo odstranjevati te šu-fne. Za gramofone izdelujejo motorje, ki praktično ustrezajo naj- že skoraj neslišno, ni le tehnično, konstrukcije jn sesa zrak na njeno naprej — potegnimo čoln popol-temveč tudi gospodarsko vpraša- ------• <- —1 »- ---- —»«’-• __i. nje. Ljudje pa smo lahko zadovoljni, da bodo inženirji omejili vsakdanji hrup v naši okolici na Znosno mero. P. J. spodnjo stran. Prav gotovo je zanimivo, da tehnikom že prej ni prišla na misel konstrukcija, ki bi pri vožnji tako kot S. R. N. 1 izkoriščala zrak noma iz vode! — in že smo prišli do zamisli o novem transportnem sredstvu, katerega prototip predstavlja sedaj S. R. N. 1. Obenem z.ladijskimi konstruktorji ki so hotel] dvigniti čoln h vode, da bi letel na »zračni blazini« (Britanci omenjajo kot pionirja na tem področju predvsem ladijskega konstruktorja Gocke-rilla), so tak način letenja proučevali tudi piloti in letalski tehniki. Poizkusni pilot Falk je. na primer s štirimotornim deltakrilnim reakcijskim bombnikom Vulcan ne- torej upravičena trditev. Številni letalski strokovnjaki zato domnevajo, da bodo na osnovi izkušenj s tem prvim prototipom v naslednjih letih zgradili še uspešnejše in uporabne tovrstne konstrukcije, ki bi lahko na priliko v komaj 15 minutah prepeljale 100 avtomobilov preko Kanala med evropsko celino in Veliko Britanijo. Nekaj za Britanci so na Ženevskem jezeru podobrfo letalno napravo kot S. R. N. 1, pokazali tudi Švicarji. Njen konstruktor je ing. Weilnad, naprava pa leti na istih osnovah kot S. R. N. 1. Sicer pa o njej podrobnejših tehničnih podatkov še niso objavili. NAJFINEJSE ZENSKE NOGAVICE tz creppe njdona, nylona in perlona l IMENU ZDENKA MIEENA SLAVICA MOJCA BOJANA JELKA SONJA In POLONCA Razite na naš zaščito' znaki Tovarna nogavic in drobne konfekcije Polzela Švicarska ►leteča ladja« ing. Weilantla, Prav tako kot SRN-1 se dvigne nad vodno gladino. Tehničnih podatkov o njej Švicarji še niso objavili Komaj za pol stopinje V leningrajskem inštitutu za vodni promet so naredili prototip nove naprave, tako imenovanega -samodelnega krmarja«. To novo elektronsko, napravo so že preizkusili med vožnjo na potniški ladji »Musorgski«, ki vozi po Volgi .in jo ženejo dizelski in električni motorji, Naprava je prvo preizkušnjo prestala odlično: med vožnjo je imela ladja komaj za pol stopinje odklona od predpisane smeri. Nova atomska centrala V Angliji so spet začeli Sral diti novo atomsko centralo, ki n&s bi po velikosti presegla vse, jih doslej obratuje na svetu. No'’a atomska centrala bo po načn^ proizvajala za 500 megavate električne energije. Splošni hač^ graditve atomskih central v Ah' gliji predvideva, da bodo do konc 1966. leta zgradili toliko cente3 ’ da bodo iz njih' dobivali -za Prl" bližno 6000 megavatov elektrteh energije. S. KOSLAV , »Kje je tovarišica, ki je bila pri tebi?« V Petrovem glasu sta bili nestrpnost in zla slutnja. Ivan je nepremično zrl v plamene. Zamrmral »Ne vem!« Od nekod je prišla stara, zajetna ženska. »Ali iščete Jelico?« je vprašala tiho, kakor da je požar prav nič ne vznemirja. »Pred vsem tem je bila zgoraj. Slišala sem njen krik in strel v sobi tistega hudiča, Antolkoviča. Sla sem po hodniku. Zaletel se je vame in mi zbil petrolejko iz rok Spet je ustrelil, pa so ga ubili. Komaj sem ušla ...« Tramovi goreče hiše so se podirali. Peter je molčal. Ni mogel spraviti glasu iz sebe. Kakor da mu je nevidna roka stisnila grlo. Glasilke so se tresle, glasu pa ni bilo iz njih. »Pa kje je dekle?« je naglo vprašal Miloš. Starka je pokazala z glavo proti goreči hiši ih se prekrižala. Miloš je položil prijatelju roko ha ramo. »Peter, pojdiva! Morda je ni tam, morda jo hova našla ...« Peter je odkimal. »Plamen mi je požrl vse, denar in dukate...« 3e stokal Ivan. Peter je stal nepremično, čez čas pa je rekel Milošu: »Pojdiva!« Sla sta k razpotju. »Katera četa je ostala na oni strani?« je tiho vprašal Peter. Miloša je presenetil zvok njegovega glasu. »Lovrinova,« mu je odgovoril. »Prav. Ti pojdi za njimi in za ranjenci na Sumatovac. Jaz bom ostal s četo tu. Gorje ne sme ostati samo. Videli se bomo čez nekaj dni.« Miloš je prikimal in pod pazduho stisnil Petrovo roko. V soju požara se je kolona voz z ranjenci premikala skozi Svrganj. Bližalo se je jutro. Kolona ranjencev je že zdavnaj izginila na ravnini v smeri proti Šu-matovcu. »Milič, pojdiva!« je rekel Peter in se odtrgal od stoletnega hrasta, izpod katerega je bil nemo gledal požar v Svrgnju. Za četo sta se odpravila proti Babini steni. V ozadju je šumela reKa. 'Ob svitu je prinesla jutranja sapica z južne strani zamolklo grmenje topov. Nekje daleč onstran Savne se je razvnel boj. Ko je vzšlo sonce, so izvidniki prinesli novico, da so se ustaši umaknili v smeri proti Pribojnu. Borci so se brž postavili v vrsto. »Tovariši,« je začel Peter »Sovražnik se umika. Zdaj. ko so mu ranjenci in odred ušli iz obroča, se mu mudi. Pohitel bo tja, od koder prihaja to grmenje topov Prepričan je, da na Gorju zdaj ni partizanov. Brigade na oni strani Savne branijo Gorje, mi pa bomo s te strani branili nje...« Skočil je na konja in se še enkrat ozrl po vrsti borcev. »Udarite silovito, neusmiljeno!« Simičevi ustaši so se pomikali brezskrbno, brez bočnih straž. Spotoma so ropali in požigali vasi. Peter in Miloš sta prišla na rob gozda Na levi sta ugledala Pribojno, na desni pa stebre dima; prihajali so izza hriba, ki ga je pokrivalo stoletno drevje. Vaška steza pred njima je bila prazna. »Bovič so požgali,« je polglasno rekel Peter. Kolektiv GOZDNEGA IN LESNEGA GOSPODARSTVA »DRAVINJA« PTUJ Čestita vsem delovnim ljudem, vsem poslovnim PRIJATELJEM IN VSEM BORCEM ZA DAN VSTAJE 22. JULIJ Pol ure kasneje je ležalo na robu gozda sedemdeset borcev. Šestdeset pušk in pet strojnic so naravnali na cesto Bovič—Pribojno. »Ko bi jih le prineslo tod mimo, ko bi jih le .« si je tiho ponavljal Peter. Cez čas je iznova vzel v roke daljnogled: iz Pribojna je prihajala dolga kolona. »Glej, prihajajo,« se je oglasil borec ob njegovih nogah. Peter se je skril za drevo »Gredo, gredo,« je šlo od borca do borca. Iz borovega gozda ie prišla dolga kolona voz, živine in ustašev. Peter je legel in naravnal daljnogled. Kolona je prihajala po vaški stezi, spredaj sta jezdila ustaška oficirja. V dolini je bilo slišati govorico, škripanje koles in mukanje govedi. Jezdeca se nista ozrla po gozdu, iz katerega je nanju prežala smrt Ko je Peter ugleda) rep dolge kolone, je počasi dvignil brzostrelko Mi- mi!ll!l!llllllllllllllllllllllllllll!llllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllli™ | Homan je zasnovan na resnič- | | nih dogodkih, spremenjena so | | le imena oseb in krajev ^ll!!l!lll!ll!lllllllll!l!!!!!llllllllllll!lllllllll!ll!llllllllll!lllllllllll!!llllllllllll!ll!llllllllllll!Ulllllinilllr tr.aljezcu na levi je tiho dejal: »Pomeri v oba jezdeca!« Počakal je še nekaj trenutkov, nato pa se je po gozdu razlegel njegov krik: »Ogenj!« Puške so počile, strojnice so zadrdrale. »Ogenj!« je zavpil Peter še enkrat na vse grlo, potem pa je vstal: »Gorjanski odred, na juriš!« »Hura, hura!« so se oglasili borci s silnim vriščem. To ni bila bitka. Bila je strahota, polna stokov in krikov, Ustaši niso utegnili priti do orožja, ki so ga imeli na vozeh. V svoje kremplje jih je dobila panika, najhujši sovražnik v vojni vihri, prevzel jih je preplah, v katerem so Petrovi borci v nekaj minutah uničili že poprej zdesetinjeno Simičevo stotnijo. Psihološki udarec v obliki partizanskih strelov In njihovih krikov je opravil več kot jeklo. Bojnik Ivan Simič je bil brez moči. Hotel je vrniti milo za drago, ustnice si je zgrizel do krvi, Dan se je umikal noči, hkrati z njim pa je iz-^ ginjala tudi Simičeva vojska. KONEC TOVARNA AVTOMOBILOV « MARIBOR ■■■■■■■■■ nudi cenjenim odjemalcem po ugodnih pogojih nakup vozil vseh vrst znamke PIONIR in TAM—4500 V skladišču prodajalne Maribor, Glavni trg 25 nabavite nadomestne dele za Vaša vozila -PIONIR- in -TAM-4500-" 1 nc" po tovarniški prodajni ceni! Vse informacije in sklepanje pogodb: V PRODAJALNI IN SKLADIŠČU »TAM« MARIBOR - GLAVNI TRG 25, TELEFON ŠT. 29-37 KOLEKTIV -TOVARNE ČESTITA ZA DAN VSTAJE VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU SLOVENIJE mmm ZANIMIVA ANKETA KOMISIJE ZA RAZVOJ ŠPORTA V DELOVNIH KOLEKTIVIH DOSEDANJI USPEHI -VZPODBUDA ZA NAPREJ Najbolj priljubljene panoge: streljanje, kegljanje, odbojka in namizni tenis Komisija za razvoj športa v delovnih kolektivih pri Športni zvezi Slovenije v Ljubljani je pred nedavnim poslala 260 domačini delovnim kolektivom poseben anketni list s 14 vprašanji, ki po vseh odločilnih vidikih zadevajo problematiko delavske telesne kulture. Komisija je doslej dobila 116 odgovorov, nekaj pa jih pričakuje še v prihodnjih dneh. najbolj priljubljene tekmovalne športne igre in panoge. Ponekod pa so delavci s prostovoljnim de- V Sloveniji je sedaj približno 2.800 gospodarskih organizacij. Zato je razumljivo, da so zbrani podatki v tej anketi samo prerez in morda še kaj več te'rekreacijske športne dejavnosti pri nas. A tekmovanj. Tej že ustaljeni obliki rekreacijskega športa se je letos s podvojeno silo pridružila še nova: občinska telesnovzgojna tekmovanja, ki kažejo zelo razveseljive rezultate. Tako je za Be- prav ta peščica tehtnih podatkov žigradom tekmovalo rekordno odkriva razveseljive uspehe na število udeležencev — 900, pa tudi tem področju, hkrati pa razgalja v nekaterih drugih občinah se celo vrsto negativnih pojavov. lahko pohvalijo s tako množič-Predvsem: anketa je potrdila nostjo: Šiška 700, Moste 400, Tez-splošno mnenje, da v naši repu- no 600, Tabor (Maribor) 400, Idri-bliki skoraj ni več delovnega ko- ja 600 itd. Najpogostejši organi- lektiva, kjer ne bi gojili raznih športnih iger in panog, zlasti PRIMER Zfi ZGLED Velika anketa hrani nešteto zanimivih primerov iz vsakdanje prakse. Za primer smo izbrali anketni list oz. odgovor sindikalne organizacije v železarni Ravne na Koroškem na vprašanje, kako gleda na probleme športa uprava podjetja. Koroški železarji so anketni list izpolnili takole: »V upravi podjetja smo doslej dobili zmeraj izdatno pomoč za izvedbo najrazličnejših športnih tekmovanj. Se več; pobudo za taka tekmovanja je večkrat dala celo uprava podjetja sama. Bržkone je takšno stališče v našem kolektivu tudi eden. izmed glavnih vzrokov, da je naše podjetje glede nesreč pri delu na najugodnejšem mestu v državi in celo daleč pod evropskim povprečkom« Takemu odgovoru pač ni treba dodajati še posebnega komentarja. Anketni list pove vse. veda za razvedrilo in prijetno zabavo. Sindikalne podružnice po vsej Sloveniji so prvi in najvztrajnejši organizator raznih delavskih, predvsem pa medobratnih zator takih tekem so občinski sindikalni sveti, po katerih se v novejšem času, zlasti po priporočilu I. jugoslovanskega kongresa za telesno vzgojo, zgledujejo tudi okrajni sveti. Tako res tekmujejo tisti, ki jim je rekreacijski šport prvenstveno namenjen — proizvajalci. Zelo uspela so delavska tekmovanja zlasti v Ljubljani, Kranju, Mariboru, Ravnah na Koroškem, Celju, Murski Soboti, Idriji, Kopru in še kje, nekaj tudi pod vplivom čedalje prizadevnej-ših odborov za oddih pri sindikalnih vodstvih. Stališče, da športno udejstvovanje povečuje proizvodnost dela, je pomagalo do manjših telesno-kulturnih objektov in naprav za VEČ SODELOVANJU! Anketirani delovni kolektivi sc soglasno menili, da je mimo nezainteresiranosti športnih in partizanskih organizacij največji problem slovenskega delavskega vorta prav premajhno razumevanje za njegov še večji razmah. Večina odgovorov jo s tem merila na razne dajatve, takse in plačila, ki jih morajo organizatorji delavske športne dejavnosti plačati za razne usluge merodajnim forumom. Za zgovoren primer smo saišali pred dnevi na sestanku Komisije za razvoj športa v delovnih kolektivih. Sodniške taksa za delavske športne igre za Bežigradom v Ljubljani so veljale 90.000, uporaba igrišč pa 50.000 dinarjev. Odbojkarski sodniki, so na letnih športnih Igrah Elektre v dveh dneh sodili 34 tekem, so zaslužili 21.000 dinarjev. Komunalno podjetje Kranj je ob isti priložnosti računalo za okrasitev mesta z zastavami 160.000 dinarjev. Prav tako brez komentarja! lom zgradili tudi večje športne površine in celo telovadnice (Store). Prav tako gledanje na šport in telesno vzgojo je tudi omogočilo, da je cementarna Anhovo že nastavila profesionalnega referenta za telesno vzgojo in je tako mesto razpisala tudi železarna Ravne na Koroškem. Žal je po-snemalcev za zdaj še premalo, kakor tudi ustreznih strokovnih kadrov. Anketa je izluščila tudi zanimiv in poučen vrstni red najbolj priljubljenih športnih panog. Ta razvrstitev je taka: 1. streljanje, 2. kegljanje, 3. odbojka, 4. namizni tenis, 5. šah, 6. nogomet, 7. smučanje, 8. pla- stvo, 16. izletništvo, 17. košarka, 18. tenis in 19. jadranje. Skratka, precej zanirhiv spisek, ki mimogrede še pove, da v delovnih kolektivih praktično gojijo vse športne zvrsti. Vprašanje »Kakšna je povezava s športnimi društvi in kako le-ta gledajo na sindikalne športne aktive ter kakšno pomoč jim nudijo pri delu« je izzvenelo kot iskrena, dobronamerna kritika športnih društev in »Partizana«. Le malokje so športne organizacije redni prireditelji delavskih tekmovanj (Jarše pri Domžalah, Nova Gorica, Kočevje, Jesenice, Ravne, ponekod v Mariboru itd.). V glavnem pa hodijo taka društva mimo teh množic (300 jeseniških šahistov, 200 strelcev v kranjski gori, desetine kegljačev v Litostroju itd.). Ta ugotovitev je nedvomno prvj problem nadaljnjega razvoja delavskega športa pri nas. Nič manjša zavora so razne čestokrat nepremostljive težave delavskih športnih aktivistov v zvezi z organizacijo množičnih tekmovanj (takse) ter slednjič še strokovni kadri. Čeprav brez tradicije, ima badminton (perjanica) precej privržencev tudi že v delovnih kolektivih V ZNAMENJU »KRILATEGA KOLESA« TRI NEVSAKDANJE Z obiskom pri šahistih želez- 15. aprila, dneva železničarjev, mevanja. Na razpolago imamo mčarskega šahovskega kluba Svoj čas, ko je železnica dajala za društvene prostore, tako za red-"r'1"? . 0 na mariborski po- udeležbo na teh turnirjih proste no igranje, kot za večje priredit- staji izpolnjujem pravzaprav sa- vozovnice, je bila udeležba tudi ve. Sredstva razdeljuje sekcijam mo dolg do bralcev te naše redne do 20 ekip (še iz Prekmurja so kar delavski svet. Lani smo do-. . . rubrike. Kdaj sem že zapisal, da prihajali), zdaj,, ko tega ni več, bili 40.000 din. Pa tudi sindikat ninstvo, 9. atletika, 10. balinanje, s® bom oglasil pri tej izraziti sin- pa jih sodeluje samo 10 do 12. nam stoji ob strani. Skratka, vse 11. rokomet, 12. plavanje, 13. san- aikalm šahovski enoti, pa sem Toda mimo sodelovanja v sindi- je v najlepšem redu. Da bi le kanje, 14, .perjanica, 15. kolesar- šele zdaj uspel. kalnem prvenstvu Maribora red- povsod bilo tako, kot je pri nas.« Predsednika te šahovske sek- no sodelujejo tudi na vseh obvez- „ . .. . cije, ki deluje v okviru istoime- nih tekmovanjih okrajne šahov- .P.o*l0Vl1 sem ,se- še prej pa nega kulturnoprosvetnega dru- ske zveze, bodisi moštvenih, bo- zaželf1,v svo;,ern imenu „m v -1™6' štva, Martina Janžka sem poiskal diši posameznih in mladinskih, nustaine rubrike -Na crno-behh kar na domu. Ker je že vedel, po Torej: ko razvijajo najširšo ša- ??ljlh~ ^ Delavski enotnosti vsem kakšnih poteh me je prineslo k hovsko dejavnost med železničar- clanom šahovske sekcije »Krilato njemu, sva bila hitro sredi raz- ji mariborskekga vozlišča, se kolo~ tudl v Prlhodnle kar naj- prav tako po en minuto razlike. šiling za vsako več uspehov. Obleka ga ne moti Državni reprezentant Marjan Skaza iz Hrastnika ni samo odli- govora. hkrati vežejo tudi na OSZ. Tako »Najprej te bo gotovo zani- go bijj lani okrajni moštvepi pr- p^vSaS11,; 7£ ‘‘•to* * ospredju sapi nadaljeval približno^ takole: član Jure Janžek se je uvrstil na Komisija za razvoj športa v »Naša sekcija obstaja že peto državno mladinsko prvenstvo in delovnih kolektivih pri SZS j® leto. Porodila pa jo Je potreba, z delitvijo častnega tretjega me- na zadnjem, že četrtem letošnjem da širše zajamemo šahiste med sta dosegel prvo kategorijo, nji- sestanku med drugim sklenila, da železničarji. Po svojem znanju to hova prva deska Marvin pa že bo oktobra ali novembra prire- čen telovadec na orodju. V hrast- P*50 kvalitetni igralci, ker jih nekaj Tet sodeluje v državni ekipi dila tečaj za organizatorje delav- niškem rudniku ga zelo cenijo tudi kot vestnega delavca. Na nedavnem zletu Partizana v Beogradu je za šalo preizkusil svoje sposobnosti na bradlji kar v »civilu-«. Spretnemu fotografu ta »generalka-« ni ušla. Najprivlačnejša dirka sezone Znani londonski list Daily Mail, ki izhaja v milijonski nakladi, si je ob 50-letnici prvega preleta Kanala (Louis Bleriot) omislil samosvojo tekmo. Razpisal je namreč precejšnje nagrade (prva je 5000 funtov!) za tiste, ki bi kar najhitreje prišli od pariškega »Are de Triomphe« do londonskega »Marble Arch«. Pri tem je obvezno samo, da morajo leteti čez Kanal. Vse ostalo — pot do letališča in izbor prometnih sredstev — prepuščajo prireditelji iznajdljivosti posameznikov. Za najbi-strejšo rešitev so razpisali še dodatno nagrado 1000 funtov. Ker se je priglasilo kar 167 tekmovalcev in eno izmed tekmovalnih določil tekmovalcem dopušča neomejeno število poskusov (vendar pa samo med 13. in 23. julijem), sta Pariz in London vse zadnje dni v znamenju tega tekmovanja. Med drugim so poskusili srečo tudi znana avtomobilska dirkača Striling Moss in Maurice. Trinti-gnant, francoska padalka Colette Duval in drugi. Posamezni tekmovalci so si omislili najrazličnejše pripomočke — od avtomobilov, helikopterjev in motornih čolnov pa do kotalk. Colette Duval bo na primer v Parizu uporabila najprej motor, nato pa motorni čoln, helikopter in reaktivno letalo, v Londonu pa znova helikopter in motocikel. Največ stroškov Lpa si je gotovo naložil milijarder Butlin, ki si je za to dirko dal v Londonu zgraditi posebno helikoptersko pristajališče. In seveda: zadostiti je bilo tudi ob tem tekmovanju treba angleški stavni strasti. Londonske stavne borze so za temeljni rekordni čas vzele 68 minut. Pri stavi je treba za vsako minuto razlike vplačati po en šiling, nagrada pa znaša Kolesarjipataki Na berlinskem stadionu Wil-mersdorf so tekmovali kaj nenavadni kolesarji. Na rumenih jeklenih konjičkih ter v službenih srajcah in hlačah so merili svoje kolesarske sposobnosti berlinski dostavljavci ekspresnih poštnih pošiljk. Pravijo, da dirke niso bile nezanimive... je vodila predvsem želja, da igra- na železničarskih olimpiadah. To- ske športne dejavnosti. Odbor j® jo in spet igrajo. Torej: kvaliteta rej širina in kvaliteta si podajata na tem sestanku, ki ga je vodil pri nas ni bila prvotna, temveč roki. Zares srečna kombinacija za predsednik Jakpb Kvas, sklenil, predvsem širina, čeprav drži, da ta sindikalni šahovski kolektiv. da bo ta tečaj s približno 30 ude-smo zaceli sčasoma rasti tudi kva- Zadnje vprašanje je bilo po leženci v Ljubljani ali v Porto-litetno.« vsem tem sicer neumestno, pa rožu v domu ELES. D.o tedaj bo ZatoJj° .n sern k'! s teiJ uvo- sem ga vendar zastavil, namreč, komisija pripravila vse neogibno dom. Zdaj sem začel brskati kako je njihovo mesto v okvi- potrebno za kar najboljšo izvedbo globlje. Zanimalo me je, koliko ru kulturnoumetniškega društva tega prepotrebnega drugega re- članov šteje šahovska sekcija »Krilato kolo« in kako gledajo publiškega seminarja. Le-ta naj »Krilato, kolo«, ali so med njimi nanje organi upravljanja in poli- bi bil zadnji v takem obsegu. Od- sami železničarji, kaj delajo itd. tijne organizacije na postaji. Tu slej naj bi za to strokovno vzgojo Vse.jem izvedel. Okoli 50 jih je. se je predsednik sekcije tov. Jan- skrbele občine in okraji s priza- N,f Z|leZnnnfr;lfi m n:,lh°v?.otroke žek še zlasti pohvalil. »Reči mo- detimi sindikalnimi in športnimi odpade 90 °/o članov, ostali pa so ram! da smo deležni vsega razu_ organiZacijami. z izjemo zdravnika, ki stanuje kar čez cesto, ljudje, ki imajo posredno zvezo z železnico: miličniki, cariniki in uslužbenci mejnega bloka. Drugih ne vključujejo v svojo sekcijo. 2e kmalu nato so dali pobudo za obnovitev republiškega prvenstva železničarjev in dvakrat to prvenstvo tudi izvedli (enkrat v Mariboru in enkrat na Pohorju). Nadalje so organizirali več srečanj z drugimi železničarskimi klubi v Sloveniji (tako n. pr. troboj z ljubljanskim železničarjem in ŽŠK Mariborom). pa tudi z zagrebškimi železničarji. Potem so šahisti »Krilatega kolesa« še organizatorji rednih moštvenih brzoturnirjev Kolektiv {At&ii&o.KsIze. piinaKne Maribor čestita za dan vstaje, 22. julij, vsem delovnim ljudem Slovenije ‘haaaaaHaaaaaaaaaaai ® 10-AH A OHO, to pa ni lepo. Stvari namreč,- ki si jih po kuloarjih pripovedujejo o nekaterih naših najboljših kolesarjih. Na hujših vzponih se le-ti kaj radi poslužujejo motornega vodstva, da bi tako brez večjih težav premagali naravne ovire. Podobne nAzore baje že več let opazujejo tudi na najpomembnejši etapi domačega »Touraf čez Vršič. Upajmo, da bodo naposled na dirkah vendar korenito poostrili kontrole in nedisciplinirane kolesarje brez sentimentalnosti diskvalificirali. AHA, spet nesrečna izjava. Kolikokrat smo že pisali o neskromnih športnikih, ki si pred tekmami delajo korajžo s preveč optimistič- ■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■•aaaaaaaBaaaaaBaaaaaaaaaBaaaaaaaaaBaBaaaaaaai nimi izjavami. Nazadnje se je sedaj to pripetilo nogometašem Branika iz Ostrave, ki so ob prihodu na tekmo za SE pokal v Beograd jasno in glasno povedali, da bodo zmagali. Seveda pa je bil po 120 minutah boja rezultat v prid domačega Partizana. Sicer pa — izkušnja več... OHO, zares vzpodbudno! Če lahko verjamemo edinemu slovenskemu športnemu tedniku, tedaj je treba strelce — republiške rezrepentante na državnem prvenstvu — deliti v dve veliki skupini: puškarje in pištoljarje. Zares zanimiva ugotovitev, ki res ne terja nobenega komentarja, razen morda Rupljevega V radijskih jezikovnih pogovorih. AHA, živela matematika. Dokaj razburljivo je moralo biti med waterpolskim srečanjem republiških reprezentanc Srbije in Slovenije v Kranju, ko pa so listi, agencije in radio objavili tako različne rezultate. Polet je pisal, da so gostje zmagali 9:3 (5:0), v Delu je bil rezultat 8:3 za Srbijo, vsi jugoslovanski časniki in radijske postaje, ki so posredovale vest Tanjuga, pa so, postregle z izidom 7:3 (4:4) Zares zanimivo, kajne? , r CELJE OB SVOJEM Celje, Otok — novozgrajeno naselje Skoraj ni kraja v naši dSžell, ne bi Imel spominskega dneva težke, a slavne dni iz narodnoosvobodilne vojne. Tudi mesto Celje si je izbralo za svoj Praznik 20. julij — dan ustanovitve I. celjske čete. Celjski Proletariat je bil dovolj močan, da je že leta 1941, takrat, ko je bil okupator na višku svojih Ptoči in trdno prepričan v svojo zrnago, pričel z odporom in z Ustanovitvijo prve celjske čete z organizirano oboroženo vstajo. Celjani vsako leto proslavljajo ta dan v znamenju spominov na najbolj črne dni slovenskega ljudstva, ki so prinesli toliko zaželeno svobodo in to nacionalno fn socialno svobodo. Letošnjemu Prazniku pa daje poudarka še 40. obletnica slavne KPJ. Štiridesetletna borbena pot KPJ in neustrašenost ter legendarna herojstva sinov in hčera slovenskega ljudstva, ki so dali življenja za našo svobodo — to so temelji današnjega razvoja lu lepšega življenja. Samo svobodno Celje v svobodni socialistični domovini se je lahko tako razvilo v veliko industrijsko mesto z novimi, razširjenimi in ob-Uovljenimi tovarnami, s stotinami novih hiš in stanovanjskih blokov ali bolje rečeno s celimi uovimi naselji, z moderno urejenimi, asfaltiranimi ulicami in cestami itd., itd. Občinski ljudski odbor Celje si prizadeva s pomočjo delovnih kolektivov in vseh pridnih Ce- izvajati po novih načelih. Na prvi pogled situacija ne zadovoljuje, ker so se gradnje pričele s precejšnjim zaostankom. Pri tem je pozitivno, da je Zavod za stanovanjsko izgradnjo uspel v povprečju znatno racionalizirati projekte za stanovanja ter bodo zato gradnje sorazmerno znatno cenejše. V povprečju znaša razlika nasproti cenam prejšnjih let za preko 500.000 din pri enem stanovanju ter je zamuda pri začetku del že s tega stališča razumljiva in opravičljiva. Upravičeno seveda sedaj pričakujemo, da bodo gradnje hitrejše kot prejšnja leta, tako da bo možno zamujeno še pravočasno nadoknaditi. Poleg stolpnice in nekaterih manjših objektov, ki se dokončujejo na Otoku, so na novo začeli dela na večjem številu stanovanjskih objektov. Predvsem se je začelo 'z gradnjo 7 stolpičev na Otoku. V predelu ob Kersnikovi ulici se gradi železničarski blok in velik blok za 107 prehodnih stanovanj, kmalu pa se bodo pričela tudi dela na stolpnici ob Mariborski cesti in na bloku pri Jugoslovanu. Tako bo skupno začeta letos na novo gradnja 405 stanovanj. Po operativnem planu pa mora podjetje dokončati do konca leta okoli 280 stanovanj. Da bi za stanovanjsko izgradnjo zbrali čim več sredstev, je prav sedaj v teku širša akcij a ža osnovanje občinske stanovanj- ■til Celje — Spomenik padlim za svobodo fonov čim hitreje izboljšati živ-,.a tem področju so zabeleženi fonjske pogoje svojih občanov, c zalo lepi in vidni uspehi. To e razvidno iz naslednjega odgo-°’'a, Jci nam ga je dal predsed-lk občine tovariš Franc Rupret: interesantno je predvsem 0°toviti, kako se izpolnjujejo novne postavke družbenega ZaaJla občine Celje, posebno kar ^ eva družbeni standard. Pred-^ najprej stanje stanovanj-jete iz9radnje. Dejstvo je, da je Or0s Preizkusna doba za novo vnnizacijo stanovanjske iz-Tadnje, ki se je letos začela obljubljeno, za to možnosti. Za izboljšanje prehrane odnosno preskrbet je važna tudi otvoritev nove samopostrežne trgovine v Celju. Oprema za to trgovino je že zagotovljena, prav tako pa tudi lokal. Investicije na kmetijskih posestvih Medlog, Lava in Žepina, se odvijajo po načrtu in bodo te vsekakor imele pozitiven vpliv na preskrbo mestnega prebivalstva. Z ozirom na važne naloge, ki jih bodo imele stanovanjske skupnosti je interesantno dalje tudi vprašanje, kako daleč smo dospeli na' tem področju. Se preden so se ustanavljale stanovanjske skupnosti novega tipa, je tako imenovana občinska stanovanjska skupnost že pripravljala materialno osnovo za njihovo delovanje. Tako je v Celju že precej razpredena mreža gospodinjskih servisov, ki so se že dobro uveljavili. Slabša je mreža ustanov za varstvo otrok, vendar smo že tudi tu dosegli precejšnje rezultate. Na zadnji seji je občinski ljudski odbor določil področja novih stanovanjskm s-nosti, Od katerih je ena že usta Za občinski praznik mesta Celje čestitajo vsem delovnim ljudem občine Celje in jim želijo mnogo uspehov pri delu za dvig občine in za boljše življenjske pogoje delavcev ter istočasno pošiljajo borbene pozdrave ob 40. obletnici KPJ in dnevu vstaje slovenskega ljudstva: ® OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ® OBČINSKI SINDIKALNI SVET • OBČINSKI KOMITE ZKS ® OBČINSKI ODBOR SZDL • OBČINSKI ODBOR ZB NOV • OBČINSKI KOMITE LMS PRAZNIKU novljena, ustanovitev drugih pa je v teku, saj delujejo že vsi iniciativni odbori. Novo ustanovljena stanovanjska skupnost na Otoku si je že zadala svoj delovni program in ga začela uresničevati. Prav tako so že iniciativni odbori v Gaberju pa tudi v centru mesta že začeli z raznimi akcijami, ter že prav tako pripravljajo programe. V centru mesta je najtežji problem ureditev premoženjsko pravnih odnosov, ki se porajajo pri uresničevanju njihovih nalog, predvsem pri izgradnji otroških igrišč itd. »Ingrad«, ki je že skoraj dogradilo svoj dom za samska stanovanja in tudi številni drugi kolektivi so že v svojih obratih izvršili znatno število prostovoljnih ur ter izkupiček podarili občini v komunalni sklad. Veliko pridobitev bo pomenila za Celje nova osnovna šola na Hudinji, ki bo do jeseni popolnoma gotova. Prav tako so sedaj že zagotovljena sredstva za hotel in se bo z gradnjo istega pričelo v jeseni. Akoravno torej v celoti dela ne potekajo tako, kot je bilo CELJE ske zadruge. V to zadrugo bi se vključile dosedanje zadruge, s tem, da bi se število zadružnikov še znatno povečalo z mobilizacijo stanovanjskih interesentov iz naših industrijskih podjetij in ustanov. Predvideva se ustanoviteh tako imenovanih zadružnih odborov ali zadružnih celic po posameznih gospodarskih organizacijah, ki bi zbirale interesente za stanovanjsko zadrugo. Namen stanovanjske zadruge je predvsem mobilizirati prosta sredstva stanovanjskih interesentov, da bi se tako obseg stanovanjskih gradenj čimbolj Čestitkam se pridružujejo delovni kolektivi: • Mehanična tkalnica »METKA« • Tovarna perila, konfekcije, prešitih odej in pletenin »TOPER« • Tovarna volnenih odej Škofja vas • Elektro-Celje • »POHIŠTVO«, mizarsko podjetje • Zlatarna Celje • »Aero«, Celje • Prevozništvo • Gozdno gospodarstvo Celje • Kmetijsko gospodarstvo Lava • Plinarna — vodovod — razsvetljava • Tapetništvo • Apnenik Pečovnik • Celjska opekarna • Opekarna Ljubečna-Bukovžlak • »Etol«, tovarna esenc in eteričnih olj • »Idro«, tovarna finomehanike • Veležitar Celje • Tkanina — Galanterija • Ljudski magazin • Elektro — Mercator • Avto-motor • »Vesna«, trgovsko podjetje • »Jadran« • »Volna« • »Majolka« gostinsko podjetje • Gostinsko podjetje »Na-Na« • Restavracija »Koper« • Kino podjetje • Trgovsko podjetje »Tobak« in se priporočajo svojim strankam, odjemalcem, kupcem in gostom. povečal. Tudi sama organizacija stanovanjske izgradnje se letos še izpopolnjuje s tem, da se pripravlja poslovno združenje med gradbeno industrijo in gradbenimi izvajalci— projektanti in investitorji. Tudi od tega sodelovanja je pričakovati nadaljnje izboljšanje in racionalizacijo stanovanjske izgradnje. Drugo vprašanje, ki prebivalce mesta izredno zanima, je problem družbene prehrane. Tudi tu so bile pri uresničenju zadanih nalog resne ovire in smo sedaj tako daleč, da je za novo delavsko restavracijo v Gaberju v delu glavni načrt, ki mora biti končan do konca meseca avgusta, tako da se namerava v septembru pričeti z gradnjo. Drug važen objekt družbene prehrane — mlečna restavracija, je tik pred dogotovitvijo. V gradnji je sedaj mlekarna in pekarna. Oba objekta zahtevata seveda znatna investicijska -sredstva. Medtem ko bo pekar- |; | na letos popolnoma dokončana, so pa glede finansiranja mlekarne še znatne dvire in namerava občinski ljudski odbor zaprositi za investicijsko posojilo, v kolikor bodo še letos, kot je to Celjski Stari grad s ptičje perspektive k Komunalna dejavnost je letos precej živahna. Predvsem je tu treba omeniti veliko prostovoljno akcijo na Mariborski cesti, ki je sedaj razširjena na najbolj kritičnih mestih, prav tako so se zelo izkazali delavci in prebivalci Štor, ki urejajo športna igrišča, naselje, vodovod in grade del ceste na Svetinsko kočo. Veliko agilnost so pokazali prebivalci Dobrne, ki so prav tako v veliki meri s prostovoljnim delom reševali svoje komunalne probleme. V Gaberju so si zgradili s prostovoljnim delom in s , pomočjo občinskega ljudskega odbora poslopje, ki bo služilo potrebam tamkajšnje Svobode in ostalih množičnih organizacij, vsaj za nekaj let. Pri številnih manjših delih pomaga mladina graditi otroška in fizkulturna igrišča in tudi pri komunalnih' delih. Na splošno lahko ugotovimo zelo razveseljivo dejstvo, da je letos prostovoljno delo zelo razgibano. Poleg že navedenega omenimo predvsem podjetje zamišljeno, Vendar vidimo, da so planirana dela v glavnem v teku in je torej pričakovati, da bo tudi namen, ki ga s temi gradnjami prebivalstvo upravičeno pričakuje, letos, čeprav morda z malo zamudo, dosežen. Zelo lepo se razvijajo delti, pri regulaciji Savinje, ki hitro napredujejo; prav tako se vršijo tudi že predvidena dela na rekonstrukciji celjskega vodovoda. Vse navedeno, zgovorno dokazuje, da je komunalna dejavnost v Celju letos zelo razgibana. Obseg del pa tudi opozarja na dejstvo, da ta dela terjajo izredno velika finančna sredstva. Razveseljivo je, da smo letos v odnosih komuna—podjetje beležili že prve praktične rezultate in da so ta pokazala razmeroma veliko pripravljenost pomagati občinskemu ljudskemu odboru pri reševanju teh vprašanj. Dosedanje izkušnje pa tudi kažejo, da je to edini možni način uspešnega dela tudi za bodoče. - Novi most čez Savinjo, v ozadju Stari grad / K . ZA DAN VSTAJE, 22. JULIJ, ČESTITAJO Ob dnevu vstaje slovenskega ljudstva, 22. juliju, pošilja kolektiv SLADKOGORSKE TOVARNE KARTONA IN PAPIRJA SLADKI VRH borbene pozdrave in čestitke vsem borcem in vsem delovnim ljudem Slovenije Kmetijsko-vinarska zarirup av omejenim jamstvom Šempeter-Oorica estita vsem ivontTi poalovmn priiateiierr ob •Jnev "'tav Občinski sindikalni svet Ruše pri fiariboru se ob dnevu vstaje spominja velikih zmag slovenskega ljudstva in mu želi, da tudi v bodoče dosega pri graditvi naše socialistične domovine nove delovne uspehe DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE IGEL • KOBARID ČESTITA ZA DAN VSTAJE, 22. JULIJ ■■ ' 'V;.' ■■■'' l- l* i* / Priporočamo svoje izdelke, igle za gospodinjstvo in za šivalne stroje KOLEKTIV X I " " I 1 Tovarne lesovine m lepenke Podvelka čestita za dan vstaje 22. /ulil vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem in se še nadalje priporoča za cenjena naročila Čestitamo ob zgodovinski obletnici vstaje slovenskega ljudstva in pošiljamo borbene pozdrave vsem ljudem naše socialistične domovine fi! DELOVNI KOLEKTIV GOZDNEGA GOSPODARSTVA POSTOJNA m I OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ( LJCBLJANA-ŠENTVID I I 1 z vsemi družbenimi organizacijami | I čestita vsem občanom ob občinskem prazniku, 22. juliju, in vsem borcem za dan vstaje | ! E^VVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVV ZA DAN VSTAJE, 22. JULIJ, ČESTITAJO W|[[|||||||)IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIII1IIIIIIIIIII1IIIIII[|||||||I1IIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIII1IIIIIIIII1I1IIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIII1IIIIII|H^ Kolektiv > | Kolektiv | To varne motvoza in platna \ | Tovarne električnih aparatov I Ljubljana | Grosuplje čestita vsem borcem za dan vstaje, 22. juli) Čestita za dan vstaje, 22. julij iillllll!!lllllllllllllllllllllll!!!lllllll!lllllllipillllllll!llllllllllllll!!lllll Dolenjsko gradbeno podjetje Grosuplje čestita za dan vstaje, 22. julij Delovni kolektiv MARIBORSKE TEKSTILNE TOVARNE I1' čestita vsemu slovenskemu ljudstvu ob zgodovinskem prazniku vstaje, 22. juliju, in želi, da se še nadalje bori in z delovnimi zmagami ustvarja lepše življenje v naši socialistični domovini MARIBOR TOVARNA LEPENKE, TRŽIČ proizvaja: belo lesovinsko lepenko in specialno z dodatkom celuloze v priznano najboljši kvaliteti Za dan vstaje slovenskega naroda čestitamo vsemu delovnemu ljudstvu B BBBBBBBBBBBBBBBBBBBB»«BnBDBBBBEBBBBBBBBBBBBBnBBBBBBBBBBBBBBBB«BBBBBBBBBB Občinski ljudski odbor LJUBLJANA-MOSTE z vsemi množičnimi organizacijami čestita za dan vstaje, 22. julij, vsem delovnim kolektivom ^5=5 Delovni kolektiv Za obletnico dneva vstaje, 22. julij, čestita vsem delovnim ljudem Občinski ljudski odbor Občinski komite ZKS Občinski odbor ZB Občinski komite LMS Občinski odbor SZDL Občinski odbor ZVVI Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZROJ LJUBLJANA-ČRNUČE OPEKARNE PRAGERSKO Čestita vsemu slovenskemu ljudstvu za dan vstaje, 22. julij f ZA DAN VSTAJE, 22. JULIJ, ČESTITAJO illllllllllllllll IlilllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillillllllilllllllllllllllllllllllllillllillllllllllBlllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllillllllilllllBillllllilllllllllllillllllllllllilllllllllllll OBČINSKI LJUDSKI ODBOR SLOVENSKA BISTRICA z vsemi množičnimi organizacijami čestita borcem in vsem delovnim ljudem za dan vstaje, 22. julij, in jim želi še mnogo delovnih uspehov pn graditvi naše socialistične domovine Ob dnevu vstaje čestita delovnemu ljudstvu m vsem poslovnim znancem kolektiv TOVARNE ELEKTROKEMIČNIH IZDELKOV BELINKA LJUBLJANA — ŠENTJAKOB OB SAVI ki proizvaja: vodikov peroksid rehn. v vseh koncentracijah vodikov peroksid med. — vodikov peroksid p. a. natrijev perborai — kalijev persulfat amonijev persulfat — karbamid perhidrat itd. ^.XXXX^XXXXXXXX^XXXX^W.XX^^X>^^^^^^>XXW^^.X^XXXvWC^^XW^^^WW^^^A^^XV^XCv>^^^^.^XXXXX'^VO.XX'^W^^XXXX^^X^W^XXXXWW^X^.XXXXX'', Sindikalna podružnica rudarjev, metalurgov in kemičnih delavcev RAVNE m KOROŠKEM čestita za dan vstaje, 22. julij, vsem delovnim ljudem in jim želi še mnogo delovnih zmag 'T kolektiv POSLOVNE ZVEZE za kmetijstvo in gozdarstvo, LJUBLJANA čestita za dan vstaje, 22. julij, vsem delovnim ljudem TRGOVSKO PODJETJE NAŠ VRT LJUBLJANA-Vošnjakova 4 čestita vsem za dan vstaje in se še nadalje priporoča za cenjena naročila "1 ZA DAN VSTAJE 5 ' ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM SLOVENIJE OBČINSKI SINDIKALNI SVET Gornja Radgona ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i S STAVBENO MIZARSTVO LJUBLJANA • Slomškova 16 čestita vsem za dan vstaje, 22. lulij, in se še nadalje priporoča ■■■■■■■■■■■■Bi ■■■■■■■■■■■■•"""'ij I RIŽANSKI VODOVOD KOPER i čestita za dan vstaje vsemu delovnemu ljudstvu Slovenije llllU!!llllllllllllll!lllllllllll!lllll!!llllll!!!ll[llllll!lllllllll![llllll!![lllll![IIIIIIHII!linilll!l!!Nlllll!llll!IIIIID!lllll Delovni kolektiv TOVARNE POHIŠTVA NOVA GORICA čestita vsem delovnim kolektivom ob zgodovinskem dnevu vstaje in jim želi še mnogo borbenih zmag pri graditvi naše domovine DELO V Ni KO L E K T IV , >,• • •- »v/? ‘ - - SLATINSKEGA PODJETJA »RADENSKA SLATINA« čestita vsem za dan vstaje, 22. julij, in se še nadalje priporoča za cenjeni obisk 'Hm iiDimiiiimmiiimiiiuimmiiiimmiummnmmumiim Za dan vstaje, 22. julij, čestita vsem ELEKTROPRENOS L J U B L J A N A 1 njim želi še mnogo delovnih uspehov pri graditvi naše socialistične domovine Illl«!l!l»limill!l iiiiiiiiiimmiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiimiiiiimiiiiiiiimiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii Sindikalna podružnica I TOVARNE ŽELEZNIŠKIH VOZIL j »BORIS KIDRIČ« | M A R 1 B O R pozdravlja vse borce NOV in vse delovne ljudi ter jim čestita za dan vstaje, 22. julij .. iiiniuii«1111"' ZA DAN VSTAJE, 22. JULIJ, ČESTITAJO V^\\\VXX\VXXXXVXVvNXX^NXXXNVXVvVVX\^XX\VVV\NXXXXXX^VNXXX>X\XV\^XV^X^XNVXVNS.V^.VSX\>^vVvVXNVV\NVXXNX\XN.VVVOvV>^\\XNXSXXX>^VX\X^>XVWVV' 1 Kolektiv podjetja za promet s farmacevtskim materialom ttemofamacija Ljubljana čestita za dan vstaje vsemu slovenskemu prebivalstvu Za zgodovinski praznik 22. julij, ko so pred 18 ieti naznanili prvi streli oboroženo vstajo, čestita vsemu slovenskemu ljudstvu Eleklrokouina tovarna elektrokovinskih izdelkov Maribor z željo, naj bo to dan novih delovnih zmag pri graditvi naše socialistične domovine ^V\\V\VXXXV\XXXXVVX^XVXXXXVVVXXVXVVVVXXVNXVXVVXV\XXXXX\%XVXVXVVWl\'_XNXVVX'.X\.XVVXXVXVXXX',XN>XVvXXXXXX>XVNX^XVVVXXV\VXXVvXXVVNVX>NNNNXSX'Ž ^feUIIHIlllllllllllillllllllllllH N...___ Kolektiv, sindikalna podružnica m osnovna g organizacija ZKS B ŽELEZARNE RUŠE ( Ruše pri Mariboru čestitajo za dan vstaje, 22. julii !llllllllllll!!!llllll!!ll!lllll!!l!llllllll!l!!llllllllll!!!lllll!lllllllllllll!llllll!!lllllll!llllllllll!lllllllllll!!llllllllll!llllllll!llll|[|l!ll!llllillll!li;illl!!llllll||l!!l)5 Tovarna bonbonov, čokolade in peciva Šumi Ljubljana čestita vsem svojim odjemalcem tn poslovnim prijateljem za dan vstaje, 22. julij, in se priporoča | GOVOOOV fr ' w r:c ^5== VELETRGOVINA »LOKA« ŠKOFJA LOKA ČESTITA ZA DAN VSTAJE 22. JULIJ IN SE ŠE V BODOČE PRIPOROČA ZA CENJENI OBISK XXXXXXXXXXXXXXXXVXXVXVXXXXXXXXVWXXXXXVXVXXV^ a^lllllllllllllllllllllllllllllillllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIinilBlllim^ ........ Občinski Kolektiv \ sindikalni I I suel Koper čestita vsem svojim članom za dan vstaje 22. julij !i II 1 I I n Ž a m ft • I Tovarne čokolade »Gorenjka« Lesce pri Bledu čestita za dan vstaje, 22. uilij, in priporoča svoie najfinejše izdelke ^XXXXXXXXXXXVXNXXVX>X'XNWXXV\XXVXX»XXXXXXVX ^l|l!j|l!lj||!ljtllimtlljj!lll!ll!!lll!!j!l[|llllll|jllij!lil!l|ll||j|||l||!i!l|[|ll|j||!l||||||j|!il!i|||!|JJi 1 1 Transport j I Ilirska Bistrica I nazdravlja vse borce in jim čestita za dan vstaje 3=1 KOVINSKO OBRTNO PODJETJE TRENTA•BOVEC ČESTITA ZA DAN VSTAJE, 22. JULIJ SPREJMEMO VEČJE ŠTEVILO ORODJARJEV ■ Kmetijska zadruga z o. ^obarid-okolica čestita za dan vstaje 22. julij Kolektiv Parne pekarne Kranjska gora čestita za _*an vstaje 22. julij' ' Trgovsko podjetje Sadfo-zzelenjava Ljubljana se pridružuje čestitkam za dan vstaje, 22. julii ^lllllltlll!llllll!llllll!l!llllllllill!!!llilllillllllllllllltl!lllllllllll!lil[lll]l!lilllllilll!ill!l!llll|i| ^vxvxxxxxxxxxxxxxxxvxxxxxvxxxxxxxxxxxxxxxxxx^ Kromško podietie Novosi 1 moška m damska oblačila 3 i Ljubljana, Rimska c. 2 | se pridružuje čestitkam za dan vstaje, 22. juli’ i!li!l!!!!!|]|||!llllllll!lilllllllllllllllllllllllllllll!lllll!llll!!l!!lllll!!!l[!llllllllll!llll|]!|jll li ■ 1 Ž ^ Kolektiv veleblagovnice i TRGOVSKI GOM KOPER čestita za dan vstaje !llllll!llllllllll!!llllllll!llllllllllllllllllllll!l!ll!lll!lllll!lllllllllll! TOVARNA ŽELEZNIŠKIH VOZIL »BORIS KIDRIČ« MARIBOR čestita vsem delovnim kolektivom za dan vstaje, 22. julij N?"1" 1 i s i 1 ^ ^ mi Vvv»xv\xxxv>x\v\xvxxvVvvv>xvxvvxvs.vNxvvxvvvvv'i5 SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Projekt Kranj čestita za dan vstaje, 22. iuiij, n se priporoča za cenjena naročila !!lipil!l!lllllll!!!llll!ll!ll!!lll!ll!l!llllllllll!!!!INIIIIII!l!llllllll!!lll!llll!l!llllllll!l!l!Unillllllffllllll!l!lll!MIIIIIII!!!!!lllll!!l!llllllll!ll!!lffl 0v'vXXXXXXXXXXX'.XXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXWXXVN>XXXXXXXXXXXVXXXXXXVXXVXXXXXXXVXXXXXXVXXVXXXXXXXX\XXXXXX\>X\\X> ?xXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXX.XXXXXX^ DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE VOLNENIH IZDELKOV »Bočei« Podbrdo čestita vsem borcem, vsem delovnim ljudem vsem svojim poslovnim prijateljem in odjemalcem za dan vstaje 22. julii Še nadalje se priporoča za cenjena naročilal <»*SSi»iMSS*8a9SHa ZA DAN VSTAJE, 22. JULIJ, ČESTITAJO ^ \ t 4 a , 4 4 Ž ELEKTRARNA TRBOVLJE I I i TRBOVLJE čestita vsem borcem in vsem delovnim kolektivom za dan vstaje, 22. julij i OBČINSKI SINDIKALNI SVET MARIBOR - CENTER ČESTITA ZA DAN VSTAJE VSEM BORCEM IN VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM TER JIM ŽELI ŠE MNOGO DELOVNIH ZMAG I ^lllll!llillllilllll!llillllll!ll|{llllll!lllllilllllllillill|l!lllill!il!i)il!lilllllillillj||llllllllllll]|^ Za dan vstaje, 22. julij, čestita delovni kolektiv Lesnoindustrijskega podjetja POSTOJNA Izdeluje: rezan les listavcev in iglavcev vseh vrst, lesno embalažo vseh vrst, razne galanterijske izdelke za notranji trg in za izvoz Splošno mizarstvo Grosuplje ts.v»ieKuv 'ui vskeea podjeiu ZAHf A Jesenice ie pridružuje čestitkarr ra dar vstale 72. iuli’ in > e!< ■ .Mantova' Vrhnika iesm* dan vsiaje m se še ladalie priporoča za cenieni obisk ^,ill[|lll!i!!lllli|[!IillII!tl(li|[II!l!IIIIIIUI!!lltll!llitlII!llliifI!lllllllil!ljlll!ll!l!!llllll!l|[|l!lliP ččjuMjana čestita za praznik oborožene vstaje slovenskega ljudstva, 22. julij vsem delovnim ljudem iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiifiiiiiiu j I Podjetje iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii®11^ Elektro Žirovnica čestita za dan vstaje, 22. julij ŽIROVNICA Sprejmemo v delovno razmerje večj® število kvalificiranih elektromontefleV iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiM^^^^^^^^ ..... VXXXXX\VXXXXWCX\\.\XXVVXX\.X\XSVVW.XW.-vXVW.VNXXXXVX\.VX.V>.VVVVVXXVVXVVX\.XVVXXVVXXXVVVV>N'‘''' | Ob dnevu vstaje, 22. juliju, čestita vsemu delovne^ ljudstvu kolektiv Slovenska Bistrica Kolektiv tovarne IIIH Elektro strojno podjetje Grosuplje se pridružuje čestitkam L Kmetijska zadruga Kranjska gora čestita vsem odjemalcem m poslovnim prijate)jem za dan vstaj« AJu — oprema stanovanj in poslovnih prostorov ACVRE.]* KAhtlSlK. se pridružuje čestitkam MARIBOR !l!!llllllll|[llllilll!!ll!II!!li!IIH §§ Kolektiv čestita vsemu slovenskemu ljudstvu ob prazniku dneva vstaje, 22. juliju PEKARNE KOBARID čestita vsem delovnim kolektivom za dan vstaje, 22. juli Tovarna usnja Miren - Nova Dorica čestita vsem za dan vstaje, 22. ulij 99 TEKSTA § £ tovarna sukancev in pozamentef'!6 MARIBOR-TEZNO proizvaja: lanene sukance, bombažne ribarske sukance, boh1 bažno in svileno pozamenterijo Pridružuie se čestitkam za dan vstaje ■■■■•■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■aBaaaBaaBaBBBBi Crgovsko podieVe Škofja Loka čestita ob dnevu v st a, e vsemu slovenskemu fudstvu in se pri-ooroča za cenjen obisk Elektro - Kranj čestita za dan vstaje vsem borcem in vsem odjemalcem Kolektiv konfekcije ,'KllOJ' ŠKOFJA ČOKA čestita delovnim ljudem za praznik vstaje, 22. julij, in se phP0" roča za cenjena naročila Občinski sindikalni svet Slovenska Bistrica se ob dnevu vstaje spominja velikih zmag ki so Mb ?e dosegi' deiovn solekuvi in kateri nai bodo simbol za nove delovne podvige ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■BBBaaaBBaaaaBaBaaBaaaaBBBBBBBaBaaBBBBaaBaaaaa** 1 Ljubi jansltih opekarn Ljubljana l 3 čestita za praznik vstaie vsem delovnim kolektivom Priporoča se za cenjena naročila1 J"' S In ■ HBBBBBBBBBaaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBaaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBMB1||IBIJB11BB1|B|(BB|11(|I|((lJ|BBBBaBBBaBBBB| “"liMilMIIIlIffllMililMIIIMIIi™ Ob dnevu vstaje, 22. juliju, čestita vsemu delovnemu ljudstvu Slovenij© kolektiv • Gozdnega gospodarstva Maribor N OPOZORILO! Člani sindikata - sindikalne organizacije, ki nnate svoje počitniške domove v Slovenskem Primorju, z vozili avtoturističnega podjetja »SLAVNIK KOPER« se lahko udobno in hitro odpeljete na dopust! Delovni kolektiv tovarne PIRAN—LJUBLJANA- Vozi vsak dan -MARIBOR »dh. “dh. °dh. »ih. a km a 10.15 18.00 0 PIRAN prih. 10.35 19.50 10.20 18.05 3 Portorož t 10.30 19.45 10.25 isfio x7 Strunjan j' 10.25 19.40 10.35 18.20 12 Izola 10.15 19.30 10.50 18.30 19 KOPER odh. 10.05 19.20 12.20 20.00 84 Postojna 8.40 17.55 13.45 21.10 138 LJUBLJANA 7.30 16.30 14.00 — 146 Črnuče ' ' — 16.05 14.10 — 152 kr. Domžale — 15.55 — ' — Trzin — 15.50 14.20 21.30 Kamnik 7.00 15.40 14.45 — 188 Vransko — 15.15 15.10 — 201 Šempeter — 14.50 15.15 22.40 205 Žalec 5.55 14.45 15.20 — 207 Petrovče ' — 14.40 15.25 — 209 Lerec — 14.35 15.35 22.55 213 Celje odh. 5.40 14,30 15.45 — 218 Škofja vas 14.15 15.50 23.05 222 Vojnik 5.15 14.10 15.55 — 227 Frankolovo — 14.05 16.00 — 233 Stranice — 14.00 16.15 23.25 238 Sl. Konjice 4.50 13.45 16.20 — 242 Tepanje — 13.40 16.30 23.45 253 'Sl. Bistrica 4.30 13.30 16.35 — 258 . Polskava — 13.25 16.40 — 262 Rače-Fram — 13.20 16.45 — 265 Slivnica 1 — 13.15 16.50 — 268 Hoče — 13.10 16.55 — 273 Maribor, Ptujska c. — 13.05 17.00 00.15 275 MARIBOR odh. 4.00 13.00 PIRAN—LJUBLJANA—ZAGREB Vozi vsak dan km a odh. 4.00 T.10 0 PIRAN prih. 20.50 23.00 1 4.05 7.15 3 Portorož K 20.45 22.55 4.10 7.20 , 7 Strunjan 20.40 22.50 1 4.20' 7.30 12 Izola 20.30 22.40 odh. 4.30 7.50 19 KOPER odh. 20.20 22.30 1 I 4.45 8.05 31 Rižana t 20.05 T- 5.15 8.35 56 Divača 19.35 21.45 1 5.35 8.55 73 Razdrto „v Postojna i Vrhnika 19.15 — odh. 6.05 9.25 84 odh 18.55 21.10 | 6.50 10.10 117 18.00 20.25 prih. odh. 7.20 7.40 10.40 11.00 138 , '*■ ■: . LJUBLJANA f0> . odh 'prih ■ 17.30 17.20 20.00 19.50 1 8.10 — ' 174 Iv. Gorica ■f 16.50 'T; i 8.30 — 193 Trebnje 16.30 — odh 9.15 12.10 217 , Novo mesto odh. 16.00 18-40 j :: 9.25 .225 ■ Otočec ; < V 15.35 1 1 9.35 — 234 Dobruška vas % 15.25 — 10.00 — 259 Čatež 15.00 — prih. 10.30 13.20 299 ZAGREB odh. 14.30 17.30 £ V KRAHJV iesma ta praznik dneva vstaie Obenem se priporoča s svojimi cenenimi proizvodi pralnimi sredstvi in livarskimi preponenti Kolektiv tovarne klobukov ■ I »ŠEŠIR«. ŠKOFJA LOKA | J pozdravila ob dnevu vstaje, Hit. luliiu, vse delovne kolektive jj in iim žeh še mnogo delovnih zmag \\\V.XNXXXXXVXXXVO.XXXXXXXVXX\XXNXXXXX\XXXXX\.NXXWXVVVX\XVWVXKXV^X\XWO.XN.NXXXVXWXXXVXWV\.\XV 'fgr.s^,' Avtobusi odhajajo in prihajajo v Ljubljani izpred postaje v ulici Moše Pijada in avtobusne postaje. — Iz Celja izpred železniške postaje — Iz Maribora izpred avtobusne postaje. Tovarna volnenih izdelkov g F®dlbrt® čestita za dan vstaje slovenskega ljudstva, 22. tulil, vsem borcem, poslovnim prnateljem in vsem odjemalcem ter se še nadahe priporoča za cenjena naročila PIRAN—KOPER—LJUBLJANA Vozi vsak dan y.i. s odh. a b enpres aa C d1 km prih. d cipres c~ a 4.00 5.00 6.00 7.10 9.00 10.15 18.00 0 Piran > s 10.35 17.20 17.50 .19.50 20.20 20.50 4.05 5.05 6.05 7.15 9.05 10.20 18.05 3 Portorož 10.30 17.15 17.45 19.45 20.15 20.45 4.10 5.10 6.10 7.20 9.10 10.25 18.10 7 Strunjan 10.25 17.10 17.40 19.40 20.10 20.40 t 4.20 5.20 6.20 7.30 9.20 10.35 18.20 12 Izola 10.15 17.00 17.30 19.30 20.00 20.30 “dh. 4.30 5.30 6.30 7.50 9.30 TOJOj 18.30. 19 Koper odh. 10.05 16.50 17.20 19.20 19.50 20.20 6.05 7.05 8.00 9.25 11.05 12.20 20.00 84 Postojna 8.40 15.25 16.00 17.55 18.25 18.55 6.20 7.20 9.40 11.20 12.35 — 93 Planina ■' '• ;■ T£ 17.30 išbo 18.30 6.30 7.30 9.50 11.30 12.45 — 103 Kalce ' ' 14.50 — : 17.20 1?.50 18.20 6.35 7.35' M / 9.55 11.35 12.50 — 107 Logatec — 14.45 — 17.15 17.45 18.15 6.50 7.50 10.10 11.50 13.05 20.35 117 Vrhnika 7.55 14.30 — 17.00 17.30 18.00 |rjh. 7.20 8.20 9.00 10.40 12.20 13.35 21.00 138 Ljubljana odh. 7.30 14.00 14.50 16.30 17.00 17.30 b 23.00 22.55 22.50 22.40 22.30 21.10 20.25 20.00 I Za lokalne proge v obmorskem pasu imate zveze vsake pol ure. I I I v.VV' ■ ' ' Delovni kolektiv Tovarne volnenih in vigogne izdelkov Maribor pozdravlja vse borce in vse delovne kolektive in jim ob dnevu vstaje, 22. juliju, želi še mnogo delovnih zmag ! ŽvXXVXXXX\.V\XV^XXXV.\XXXXXXXXXX'.X\VVXXXVXVVVVX-W.XXXXXXVkVV\NVVXVXXXXVVXXXV'.XXVXXVW.XXXXX\.\.X^ {llllillll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|ll]ll!!lllllllll!l J*lllllll!lllll»llllll l!!llll!!!lll!IIIill!l!llllllll!!!llljlil!l!!!!l!|lllllllll!ljl|lill!lll|ll|!l!l(|IJI|!lllilll!||lli!l!ll!lllllj!!ll!l!llllllllllllllllllllll!ll!!!illllll!!!III!!l!ll!lll!llll!!lll!!!llll!ll!ll!llll!!llll!!!!l!l Delovni kolektiv Trgovskega podjetja z železnino na debelo in drobno »KOVINA« Prevalje čestita vsem svojim poslovnim prijateljem in vsem delovpim kolektivom za dan vstaje, 22. julij Še nadalje se priporoča za sodelovanje !llll!l!ll!lllll!lll!i«llllllllllllllllllllllll!i!lllllllllll!!l!llllll!!lll!llll|llll!l!!lim T&kstiiita tOM&KML Šempeter v Savinjski dolini litii f čestita za dan vstaje, 22. julij, vsem delovnim ljudem naše republike Izdelujemo beljeno platno v vseh širinah Konkurenčne cene Priporočamo se za cenjena naročila ■. i « x::S; ' Si|S Občinski ljudski odbor Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL Občinski odbor ZVVI Občinski odbor ZB Občinski komite LMS Občinski odbor ZROJ Maribor-Tezito čestitajo za dan vstaje, 22. luiii vsem delovnim ljudem naše lepe domovine ^vvv'NXXXVXXX'V.vxxxvxxxvxxxxxxxvxxxv\xx\xv\xxvxxvxxxxxxxvxxxxxvvxxxvxxxxxxxvxxxvxxxxvxxvxxxvvxxvxxxxvvxxvx\xvxvvv\x\v\xvx\xvxvvs.vvvvvvvxvvv.Ny Tovarna čokolade, bonbonov, keksov m pecilnih praškov »SANA« HOČE čestita vsem delovnim kolektivom za dan vstaje, 22. iuIij, in iim želi še mnogo delovnih zmag Priporoča se za cenjena naročila Ž.xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xxxxxxxvxxxxx\xxxxxxxxxxxxxvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxnxvxxvxvxyxvxyxvxxxxxxxxvxx$ !■■■■■■■■■■■■! Občinski ljudski odbor Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL Občinski odbor ZB Občinski komite LMS Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZVVI Marihor-Košaki Ob zgodovinskem dnevu, 22. juliju, začetku oborožene vstaje proti okupatorju čestitajo vsemu ljudstvu Slovenije 1 ■- I š ■ B ■« Ob zgodovinskem dnevu, 22. juliju, čestita vsemu slovenskemu ljudstvu Okrajni zavod za socialno zavarovanje - Kranj ' .i* T~ 2 3 It 5 6 1 t r tl 9 10 12 13 fr 15 m 16 ■ i? F" — Prišel sem, da bi mi pregledali hrbet; v podjetju vsi pravijo, da nimam hrbtenice... V DOBI AVTOMATIZACIJE — Ti bom že pokazal, kdo je pokvarjen! RAZUMLJIVO — O kvaliteti naših izdelkov mi ni treba govoriti: odkar delam, nismo imeli še nobene reklamacije!... PREDLOG IZUMITELJEM Model telefona, ki bi bil najprimernejši za urade / premaganec, 36. gora v Zasavju, 37. ilustriran časopis, 38. mestece pod Fruško goro, 40. različna soglasnika, 41. material za zidavo, 42. tema in besedilo pri filmu, 44. siromašnost, ubožnost, 45. pristojbina za plačevanje stanovanja. Navpično: 1. mlada francoska filmska igralka (Brigitte), 2. žrtvenik, 3. drugi in prvi soglasnik v abecedi, 9. nekdanji vladar v Rusiji, 5. očka, 6. ameriški romanopisec (Rdeči znak za hrabrost), 7. slavna francoska pisateljica (1473—1954), 8. začetnici sodobnega ruskega skladatelja. 9. prehrambeni artikli, 10. smrdljiv plin, ki nastane pri prepere-vanju organskih snovi, 11. plot, ograja, 12. prebivalec baltiške dežele, 14. letovišče ob severnem Jadranu, 17. nikalnica, 19. prerokovanje, 21. moderno svetilo, 23. izpovedno pesništvo, 26. planet, ki na njem živimo, 28. brezpravno ljudstvo, 30. kemični element, ki iz njega delajo usmerjevalce, 32. drag kamen. 33. moško ime. 34. zadnja in prva črka, 35. pas, teritorij, 37. slovenski humoristični pesnik, ki so ga ustrelili Italijani (Ivan), 39. oziralni' zaimek, 42. medmet, 43. japonska dolžinska enota. Kombinirafnio ŠTEV. 27 mili« i Br ■ i m m.....bi M rfp j| '■4 gg NAŠA NAGRADNA UGANKA Na današnjem posnetku je priljubljeno letovišče naših delovnih ljudi ob severnem Jadranu; v prijaznem kraju nad morskim zalivom, ki ga kaže slika, ima mnogo naših kolektivov svoje domove oddiha in iz leta v leto jih je več, ki v tem letovišču prebijejo svoje letne počitnice. Posebna mikavnost kraja na sliki je tudi, da ima' tik ob morskem bregu — le nekaj deset metrov vstran — lepo sladkovodno jezerce. Odgovorite nam: © kako se imenuje našo obmorsko letovišče na gornji sliki, in pa Beli na potezi dobi Beli: Khl, Dh3, Te5, Tg3, Lf6, Pb2, c3, d4, f4, h2 (10). Črni: Ke8, Dh.7, Ta8, Tc8, Lb5, Pa7, b7, d5, e6, f7, h5 (11). ' Dokler so na deski težke figure, navadno nikoli ni dobro, če ostane kralj sredi deske. Tudi v tej. poziciji ne. Bela težka artilerija je strašna: z nekaj granatami poruši črne utrdbe v prah in pepel. Bodite še vi malce vojaka! REŠITEV KRIŽANKE ŠTEV. 21 Vodoravno: 1. ploden, 7. kara- vana, 14 razobesiti, ie. Aman, 17. Zakaj j6 medved Sedel? Oton, 18 tat, 19. korist, 21; jen, 22. * * pelod, 24. ran, i, 24. en, 26.- takali- Poti kam, 28. os, k, 39. Krk, 30. Jovan, Osreči 31. ode, 32. tavati, 35. vat. 36. " smem, 37. ivak, 38. ocenjevati, 41. lestenec, 42. aparat. © naštejte nam vsaj dva delovna kolektiva, ki imata v tem kraju svoje domove oddiha. Rešitve s kuponom nam pošljite najpozneje do prihodnjega četrtka, to je do 23. julija, na naslov našega uredništva, Ljubljana, Kopitarjeva št. 2. Na pisemski ovitek ne pozabite napisati »-NAGRADNA SLIKOVNA UGANKA«! Med reševalci, ki nam bodo pravočasno poslali popolne in pravilne odgovore, bo žreb izbral enega, ki bo prejel denarno nagrado v znesku 5000 DINARJEV Žreb je Izbral med rešitva' mi, ki smo jih prejeli na naš® slikovno uganko v prejšnl* številki, odgovor Silve FiliP’c iz Kamnika, Majstrova ul. Nagrado 5000 din, ki ji jo Je žreb prisodil, ji bomo poslan po pošti. Pravilen odgovor na naš® slikovno uganko v prejšnJ1 številki pa se glasi: Na sliki je bila tovarn3 »Svilanit«, ki stoji v Kamnik«1 Njeni poglavitni proizvodi so predvsem vafen brisače, na* mizni prti, zavese, kravate, ša li in rute. Kopaonikom — v vasi živi Mihajlo Bašič, ki se lahko pohvali s kaj nevsakdanjim doživljajem: nedavno tega se mu je namreč prav čudno posrečilo izogniti se dvoboju z velikim medvedom, ki bi se sicer kdo ve kako končal. Tistega večera 'se je Mihajlo vračal domov in je šel čez Ne-radje, ki je eden od obronkov Kopaonika. Nič hudega sluteč je .•tem iaci -f: 8§a Ba.šič stopal po gozdni stezi, ne-(nftej^ g§ etjod urazApo) i8§X nadoma pa se je pred njim. po-'£ ‘SFH + : 99(1 'Z ?99J i -I- : 9aX "I javil — velik medved. Zver je '•IZ ‘>S afipnjs aifSAoqes Aaiisajj bila oddaljena komaj kakšnih POCENI ODDIH — Žena, nič ne bo s počitnicami... benega hotela »Š« kategorije ...! pravijo da ni no- NI NUJEN PRIMER — Cez kakšnih šest mesecev pa pridite po očala! deset metrov in ko je opazila Mi-hajla, ki je seveda kar odrevenel od strahu, se je postavila na zadnje noge — Mihajlo je z grozo opazil, da je medved za -dobro »glavo« večji od njega! — in vse je kazalo, da ga hoče napasti. Preplašeni Bašič je seveda najprej začel klicati na pomoč, čeprav je vedel, da pomoči od nikoder ne bo. Nato pa se je pripravil na najhujše: da se spoprime z med,vedom kar golih rok, saj je bil tirez orožja, celo brez gorjače! Medved se je človeku počasi približal na kakšen meter oddaljenosti, nato pa je obstal in začel buljiti v Mihajla. Tedaj pa se je Bašič — danes še sam ne ve, kako in zakaj je . to storil — začel na ves glas smejati. »Trik« je nepričakovano uspel: čimbolj se je preplašeni Mihajlo krohotal, tem bolj začudeno in, lahko bi rekli, z večjim zanimanjem ga je opazovala kosmata zverina. To je trajalo kakšno minuto, potem pa je medved začel nekaj brundati in je nenadoma — počepnil in sedel! Bil je kot, hipnotiziran! Mihajlo je bil seveda ves srečen in se je počasi začel umikati, ne da bi se obrnil; nekaj trenutkov pozneje je bil že precej daleč od medveda, potem pa jo je ubral po stezi, kolikor so ga noge nesle. Medved mu ni sledil! Ko je Mihajlo pripovedoval domačinom svoj doživljaj, si ga niso znali raztolmačiti. Nekateri menijo, da je bil medved, ki ga je Mihajlo srečal, ubežnik iz kakšnega cirkusa in torej »udomačen«. To misel potrjuje dejstvo, da v tistem kraju nikoli prej ni bilo medvedov, zagotovo pa tega ne morejo ugotoviti, ker zverine ni nihče srečal. Mačja družina v letalu Znano je, da mačke zelo pazljivo izbirajo kraj, kjer si bodo znesle gnezdo za svoje mladiče. No, nedavno tega pa je ena od mačk' naredila precejšnjo »napako« v tem in le malo je manjkalo, pa bi njeni »otroci« postali — zračni potniki! Mačka si je namreč izbrala prostor za svoje gnezdo v trupu športnega letala) Ta čudni dogodek se je pripetil na niškem letališču. V trupu neke »Trojke« niškeg'’ aerokluba so letalci našli gnezdo »brezskrbnih« mačic in skrbno •i mačjo mamico, ki ji ni btld ^ nič prav, ko so jo odkrili. $ v trupu letala nekaj, kar s' ^ tja ne sodi, so letalci ugantl*^ nežnem mijavkanju, ki ga slišati. Ni torej dosti manr ,s pa bi mačja družinica dozi pravcati »zračni krst«! Tako pase je vse dobro ^ čalo: mačice so postale pravi ^ bimci članov aerokluba, vs dnevni »obroki« hrane, ki nje doslej morala skrbeti s.pc mačka, ka so se seveda ot> povečali. Pastirica, stara 102 Najstarejši prebivalec ^ Kunovo pži Gostivaru je KfSI ji Nestorovska; pravzaprav M' ta starka tudi eden rejših prebivalcev vsega Gotn‘^ Pologa, saj je nedavno polnila 102. leto svojega zl jk) nja! Zanimivo je, da se s;.ej0 Nestorovska ukvarja z ovčJe ,jt — pase ovce in predeluje 0 mleko v sir — že polnih 65 m' Čeprav je zašla^že v tak° ye-bokoboko starost, je starka ^ storovska še tako pri moc1- po' opravi vsa domača dela leti, pa sama odžene svoj. trop na pašo in ga skrbno ^ci Čila starka dobro pozna vse'egti' svojega tropa in jih skrbna _ je, pa tudi njihovo mleko * dno kar sama predeluje. Ovce zaustavile tek® ^ V Varvarinu so imeli ne<% S1 tega atletsko tekmovanje, na njem sodelovali skoraj ni domačega kluba, pa tudi gostov. Tekmovanje se ie jalo na domačem nogoff1* ,ef)t igrišču; sredi najbolj nav^ pl dela — teka na 100 metrov ^ je bilo prekinjeno na kaj L način: . V tistem trenutku, ko J® j‘ ter dal znak za začetek namreč na atletsko stezo Pmj trop ovac! Pastir, ki ni PaZ git? tekmovanje, je ovce mitn° 1/fi čez igrišče, ne da bi slutu’p1t' se bo naslednji hip zgodil0’ ^ movalci so pritekli v polne111 ^ ji' tako da se niso mogli ustaviti: nastala je seveda V. t na zmešnjava, žalostni svojevrstne »športno - Pr° ge ^ nesreče« pa je bil, da s° f' šestih tekmovalcev štirje i® oi' škodovali, tekma pa je ot ložena za nekaj dni.