LETO (VOL.) X.
NOVEMBER 9, 1918.
ŠTEV. (No.) 23
Mati.
ZGODOVINSKA POVEST.
Po Bolandenu priredil K. (Dalje.)
Bronislava je tudi opazila veliko spremembo na Liutsvindi. Ko jo je srečala na hodniku in jo kakor po navadi pozdravila, jo je graščakinja komaj pogledala prezirljivo in sla dalje. Bronislavo je to zelo zabolelo in neka groza jo je obšla. Bala se je za svojo prihodnjost. "Gra ščakinja morda slabo misli o meni." Začutila je zopet svoje veliko gorje in svojo nesrečo. In zajokala je tako milo, da bi se kamenu morala smiliti.
Kakor doslej celi čas svoje nesreče, tako se je tudi danes nesrečno dekle obrnilo po tolažbo tja, kjer jo je dosedaj še vedno našla — k Bogu in Mariji v goreči molitvi. Pokleknila je in z jokajočimi r'čmi dvignila svoje roke proti nebu in klical« Marijo na pomoč. Dolgo je molila. Zmotila jo je šele služkinja, ki jo je prišla klicat k večerji.
'Nc bom šla k večerji nocoj I Nisem lačna," odgovorila je in dalje molila.
Toda iit bilo dolgo po tem, ko pride k nji sam graščak. Bronislava se ga prestraši.
"Pripravi se na pot. Nocoj odideš iz graščine. Dva vojaka prideta po te in greš z njima!"
Bronislava se je prestrašila.
"V tej temni noči ? Zakaj moram-oditi v noči? In kam naj grem?"
"Vse bodeš izvedela pozneje! Po noči moraš oditi radi varnosti!"
"Toda jaz se tako bojim!"
"Nič fe ne boj! Nič zalega se ti ne bode zgodilo!"
"Kam pa grem?
"To ti sedaj ne morem povedati. Samo toliko ti povem, da greš v dober kraj!"
Bronislavo je premagala žalost. Po-
kleknila jc pred grofa, dvignila roke in zajokala kot otrok.
"Gospod, pri vsem, kar Vam je še svetega, prosim Vas, pustite me, naj grem nazaj na Vrhniko 1) Kogoju ali k redovnicam v Ljubljano. Prosim vas, usmilite se nesrečne sirote, ki je že toliko hudega prestala."
(irof jo prime za roko in jo dvigne. "Dobro! Šla bodeš, kamor želiš, toda ne še takoj! Za sedaj pojdi, kamor sem odločil!"
"Ne! Ne! — Nikamor drugam nočem! Prosim Vas izpustite me!"
"Rekel sem, da ne sedaj!" " S kakšno pravico me držite tukaj zaprto?"
"Pod moje varstvo si se zatekla v Bi-stri in jaz imam sedaj dolžnost te varovati."
"Prosila sem Vas samo varstva pred grditu zidom, da bi me ne prodal. Sedaj sem rešena, pustite me jutri , da odidem sama proti Ljubljani."
"Ne smem in ne morem!" in odšel je.
Ne dolgo za njim sta vstopila dva vojaka in ji velela oditi ž njima. Trepetajo sije udala, ko je vide'a, da bi bilo vsako u-piranjc brez uspeha. In odšli so v temno noč.
Žalostna in duševno popolnoma potrta je drugi dan vstala Bronislava. Prestani strah noči, ko so jo peljali po temnem gozdu sredi temne noči, je vplival na njene živce. V stala je in šla iz svoje sicer krasno opravljene sobe, da vidi, kje je pravzaprav. Skozi okno j•.• sicer videla daleč po dolini proti Ljubljani in proti gorenjskim Snežnikom. Tudi proti Vrhniki je videla in prav razločno je videla graščino Kogojevo nad Vrhniko. \ c-dela je, da je na visoki gori.
Zunaj pred hišo je našla žruo z dvema otročičema.
"Dobro jutro, žlahtna gospica." pozdra vila jo je žena, vstala in se ji poklonila "Kako ste spali v naši hiši prvo noč? Malo je bilo spanja. Zaspani ste še. To vom vidim na obrazu,"
"Kje sem? Kdo ste, dobra žena? Zakaj so me sem pripeljali?" hitela jo je izpraševati Bronislava in obilne solze so se ji vlile po licu. Zajokala je, da so tudi tuji ženi prišle solze v oči.
"Ne jokajte, plemenita gospica! Potolažite se!"
"Toda kdo ste?"
"To je pristava ižanskega grofa Wik-herta in moj mož in jaz sva oskrbnika te pristave!"
"Toda zakaj so me tu sem pripeljali?"
Oskrbnica se je pomenljivo nasmejala.
"Ne vem ravno. Vendar mislim, da zato, ker ste tukaj bolj varni, kakor \ graščini."
"Pred kom sem bolj varna?"
Oskrbnica je bila v vidni zadregi.
"Nemudoma hočem od tod! Pokažite mi pot proti Ljubljani!"
"To bi bilo zaman. Grof Wikbert ima nastavljeno stražo, da ne morete uiti. Po-leg tega, pa gorje meni in mojemu možu. ako bi všli."
"Toraj sem vjeta?"
"I):i! Tukaj morate ostati, dok'er vas grof n- izpusti od tod. Kamor koli bi re oddaljili od hiše, poseben čuvaj bode šel za vami. Kavno je prišel iz gozda! Poglejte ga."
Neki človek je prišel iz grmovja.
Bronislavo je pretreslo. Vnovič je zajokala.
"O Bog, o, Bog! Kako sem nesrečna." In sedla je na klopico in jokala.
"Plemenita gospica, ne jokajte," pravi oskrbnica sočutno. "Morda pa ne bode tako hudo! Sicer pa setn pripravila oku sen zajutrek, pojdite, da vam postrežem."
Sli sta v hišo in oskrbnica je res prinesla izboren zajutrek. Toda Bronislava ie bila preveč potrta, da bi mogla jesti Sla je nazaj v svojo sobo in tam začela moliti, Strašne slutnje so jo začele obdajati. Spomnila se j- vseh strašnih stvari, katere ie cula o Wikbertu in o nje-govi živaljski pohotnosti in okrutnosti. l)''lgo je molila in jokala in v tem zaspa-
If.
Prebudilo jo je trkanje na duri. Prestrašena je skočila pokoncu. V sobo stopi — grof Wikbert.
Hinavsko priliznjeno jo pozdravi in ji ponuja roko, za kar se pa Bronislava ne zmeni.
"Gospod grof, kaj pomeni vse to? Čemu ste me tu stem zaprli? Čemu ste me pripeljali tu sem ponoči? Zakaj ste za-stražili to hišo? Pojasnila hočem!"
Grof se je nasmehnil. "Golobica moja, le ne boj se. Vse boš izvedela!"
"Takoj hočem pojasnila. Jaz sem svobodno dekle, plemenitih starišev, če prav sirota in preganjana."
"Zato sem se pa zavzel za te!"
"Lepo ste se zavzeli, ko ste mc rešili ene sužnosti in ste me zaprli v drugo!"
"To je vse samo tebi v korist. Vidiš, bal sem se, da bi te Žid ne ukradel. Ti sama veš, kako dragocen zaklad si mu. Za-toraj sem se po pravici bal, da bi Žid ne prišel in te skrivaj ne odpeljal." Grof je govoril tako prepričevalno, da mu je neizkušeno dekle skoraj vrjelo.
"Toda čemu potem tukaj poseben čuvaj, da me čuva?"
"Zopet samo radi varnosti. 7.id je premeten in morda izve kjte si. Tako lahko pride sem in si v nevarnosti."
Bronislava je začela vrjeti. "Morda mu pa krivico delam," si je mislila.
"Ne boj se, plemenito dekle. Obljubil sem ti, da te rešim in držal sem besedo do sedaj in jo bom še dalje. Da še več! I mama ti veliko novico povedati. Toda ne bom ti je povedal danes. Tu se lepo udomači. Oskrbnik in žena imata nalogo, da ustrežeta vsaki tvoji želji. Med tem časom bodem jaz vse poskrbel, da se čim preje reši tvoj slučaj sodnjisko."
"Bomo smela po tem svobodno oditi?"
"Gotovo!"
Bronislava je bila popolnoma pomirjena. Ko je odšel fcrof, šla je k oskrbnici in kmalu sta bile dofcri prijateljici. Zlasti z °troci so bili kmalu največji prijatelji.
1'ako je potekal dan za dnem.
Grof je prihajal na Kuns'ek skoraj
vsaki dan. Vselej je pa prinesel seboj tudi kako malo darilce Bronislavi. Včasih se je zamudil več, včasih manj. Vendar obnašal se je tako, da je rtes Bronislava začela obžalovati, da ga je tako slabo sodila.
Nekako deset dni je preteklo ne da bi se kaj posebn'ega prigodilo. Toda sedaj se je pa grof naenkrat spremenil. Postal je zelo usiljiv. Ostajal je dalje časa in skušal biti sam z Bronislavo. Bronislavo je to strašilo, zato jte vedno hitela ven — pred hišo, kadarkoli ga je opazila, da gre.
Nekega dne so tako sedeli pred hišo, Bronislava, oskrbnik in oskrbnica v pogovoru. Bronislava jima je pripoVeda-vala o svojem žalostnem življenju.
"To j'e strašno!" pomilovala jo je o-skrbnica.
"Toda grdega Žida je že doletela zaslužena kazen?" meni oskrbnik.
"Zaslužena kazen? Kaj se je zgodilo?"
"Še ne veš? Da, že prted dobrim tednom so ga našli na cesti proti Ljubljani ubitega. Nekdo je ubil njega in njegove služabnike!"
"Kaj? Braun ben Abba ubit?"
"Da!"
"Hvala Bogu. sedaj sem pa jaz prosta!
Aha! Kakor nalašč ravno gre grof."
Z veseljem mu je hite'a Bronislava nasproti v trdnem prepričanju, da ji je prišel povedat, da je prosta, da gre lahko nazaj h Kogojevim.
"Toraj žid Braun je mrtev?" nagovorila ga je.
"Da! Toda, kdo se zmeni zanj. En žid manj ali več!"
"Toda za me pomeni veliko! Sedaj sem
i M*
prosta!
"Da, prosta si!"
"Sedaj pa takoj nazaj na Vrhinko, o kako se bodo Kogojevi zveselili!"
"PočaM, golobica I Sodbe še nisem izrekel."
"Kakšno sodbo? Sedaj ni treba nika-ke sodbe ? Bog je ž'e sodil!"
"In vendar moraš še tu ostati.'
Bronislava se Jr ptT&trnsila.
"Kaj? Še tukaj ostati ? Zak~.j?"
"Zato, ker ti bode tukaj lepše. K,"j hočeš pri vrhniškem beraču?"
"In vendar zah'evam, c!a me nemudoma spustite od tod!"
Pojdi, greva v hišo 1 ar.ne reč: bi se rad s teboj pogovoril."
"Popolnoma vse se lahko tu pogovoriva. Jaz se z vami sploh nimam druzega dogovoriti, kakor, da me nemudoma izpustite."
"Kako je pa danes trmasta naša lepa Bronislava."
(irof jo je hotel pobožati po licu. Toda udarila ga je po roki.
"Dekle, ne pozabi, da je grof Wikbert, ki ti srečo prinaša!"
"Nočem nikake sreče od njega! Od tod hočem in sicer še danes!"
"Takr;*.t bodeš šla, ko bodem jaz hotel. Toda danes še ne in tudi jutri še ne! Hočem, da spoznaš, da te hoče grof Wikbert osrečiti! Dokler tega ne boš spoznala, moraš ostati tu!" In obrnil se je in odšel naglih korakov nazaj v grmovje.
Bronislavi se je stemnilo pred očmi. Omahnila je in sedla na bližnjo klop. Toda kmalu se je zavedla in stekla v gozd.
"Uiti moram! Ne botn ostala tukaj!" je sklenila.
Toda ni bila daleč, ko jo štiri krepke roke zagrabijo. Dva vojaka čuvaja sta bila, ki sta jo ustavila. Bronislava se je branila in kričala. Toda zamanj je bilo vse. Udati se je morala in iti nazaj.
Sla je v sobo in tam milo zajokala. Kmalu se je pa potolažila. Uvidela je, da je tukaj vsaka človeška pomoč nemogoča. V rokah tega grdega človeka je in sama se ne bode nikdar rešila. Spozna la je tudi popolnoma, zakaj jo ima grof tukaj zaprto in kakšne namene ima.. Kakor plaha preganjana žival, ki vidi, d i ne more več zbežati in se postavi v bran. tako je storila tudi Bronis'ava. Iz boječega dekleta je postala junakinia. Pokleknila je in se zatopila v gorečo molitw. Wasti se je zatekla k nebeški materi Ma-
(Dalje
riji. "Marija, nimam več ljube matere1 Nesrečna preganjana sirota sem! Bodi ti moja mati! Marija na te zaupam! Tebi se izročam in vem, da me boš rešila."
Dolgo je molila.
Ko je odmolila poiskala je med svojo obleko dolgo bodalce. katero je vzela Židu še v Borovnici, ko je zbežala od njega, da bi bila oborožena za skrajno silo. Pogleda ga. Ostro je bilo. Takoj ga utakne v nedrije. "Da, jajc smrt, kot sramotno življenje!"
Obrisala si je solze in šla zopet ven. Tu je pa našla deklo grofice Kiutsvinde, ki je nekaj pojiho govorila z oskrbnico. Ne da bi spregovorila besedico z Bronisla-vo, odhitela je takoj zopet nazaj po poti v dolino.
Liutsvinda je kmalu izvedela, kam je mož skril Broni?lavo. Hotela se je o tem prepričati, zato je poslala svojo deklo, da izve za gotovo. Dekla je pa izvedela še več. Izvedela je, da danes zve čer pride zop'et grof na pristavo. Kaj je tu pomeni, je takoj v edela grofica.
"Danes zvečer o mraku naj bodo 4 vojaki pripravljeni, da me spremijo. Bodi tudi ti pripravljena. Gremo skupaj! Videti hočem mojega lepega moža, kako boric premagal junaško dekle.
Pfuj!" in
obraz grofice se je skremžil, pisti so se stisnile. Videlo se je, kak > ga smrtno
sovraži.
"Pa7i na grofa. Kakor hitro zaousti graščino, mi naznani." "Dobro, milostna gospa!" Grofica se je zaprla v svojo sobo in zajokala. vedela ie več kot dovolj o g"dem življenju svojega moža. Toda do sedaj nt mogla najti dokazov. Tu ga imi sedaj. Vsa njena nesreča ji je stopila pred o<"i. Zamislila se jfc v svoja mlada leta, kako srečna je bila kot samostanska go-jeiik.i £edni nn ... 1 Kako strašno ie nesrečna I Začutila je glas vesti, ki se ji je vzbujal. Njena duša je zahrepenela na zaj v čisto, pošteno življenje. Zagnjtri-la se jo sama sebi.
prih.)
AVE MARIA"
Za Slovcnce priredil P. W.
(Dalje.)
Ali se nc more zgoditi, da se temu ;ni onemu, ki se je zazidal v trdnjavo prti. sodkov, naenkrat oči ne odpro, kot so se mlademu Švtedu, če se norčuje z Marijo, pa mu kedo resnico pove? Zatorej je prav potrebno in umestno, vsebino "Ce-ščena si Marija" natančno poznati, in jo pri priliki rabiti v blagor zaslepljenega bližnjega.
"Čteščena si Marija" nam pride se na drugi način prav — namreč kot — luč na temnih potih.
Pred leti prišel je bogat Anglež na celino (Europo) da se pobota radi velike kupčije, t as je bil določen za gotov večer, Šlo se je za veliko tisočakov. Določeno je bilo, da mora biti v gotovi uri na gotovem mestu ali pa vse izgubi. Da bi časa gotovo ne zamudil, dospel je v mesto že opoldne. Ker pa je bilo lepo pomladansko vreme, in ni vedel kako popoldne porabiti, napoti se na sprehod v bližnji gozd. Anglež, prijatelj narave, šeta vedno dalje v gozd poslušajoč sedaj petje ptičev, sedaj občudujoč lepe cvetlice, tam zopet krasne visoke pečine. Ni pa zil na pravo stezo, katero je nevede zapustil. Naenkrat nc ve več ne kje ne kam. Stez je dosti povsodi, toda nobena prava, Vse vodijo globokeje v gozd. Razun tega pa poteka ura za uro in večer je že blizu. Ni čuda, da mu je postajalo vroče. Čas kupčije sV- bliža, ko ima ali dobiti, ali pa izgubiti tisočake, on pa tu v B"zdu popolnoma izgubljen. Prične kli-
cati — toda odgovarja mu samo odmev — in potem tišina. Začne plezati na neko skalo,, da bi od tam videl, kje da je. Ko pride na vrh, gleda in gleda. Toda drugega ne vidi, ko same pečine, prepade in gozd kakor daleč mu oko zre. Tesno začne prihajati ubogemu izgubljenemu možu. Gre zopet nazaj doli, ter se napoti proti vrhu drugega hriba. Ni pa še bil popolnoma gori na vrhu, ko začuje ne daleč v stran večerno "Angelovo Češčenjc" zvoniti. Veselje prešine njegovo utripajoče srce. "Kjer je zvon," misli si, "tam mora biti kapela. Kjer zvoni, tam mora biti človek ali pa še celo vas." Dobro si zapomni smer, iz katere je slišal zvonenje in hiti proti oni smeri. Kmalu stoji pred kapelo "Usmiljenih Bratov", ki so nevede z "Angelovim Češčenjem" pokazali pot izgubljenemu Angležu. Takoj nagovori prvega človeka, ki ga sreča in ga prosi, da mu pokaže pot v mesto, kamor je prišel še v času. Sklenil je nad vse pričakovanje dobro kupčijo. Za toliko srečo se torej mora zahvaliti zvonu, ki je še v pravem času zapel "angeljevo če ščenje", in mu s tem pokazal pravo pot iz goščave! Anglež pa je imel plemenito srce. Takoj drugi dan se napoti nazaj in izroči 500 funtov (25oodol.) patru Pri-orju za olepšavo kapelice, v zahvalo Bogu za skazano pomoč. S tem pa mož še ni opravil. Ginjcn ga je pater Prior poslušal do konca, vzame ponujeni denar ter pristavi: "Mnogo ste darovali, in vendar
to še ni vse, kar Hog od vas pričakuje. Odpotujte srečno v domovino! Toda vprašajte se večkrat, če je morda še kaj drugega kar Hog od vas hode." Kaj vendar mož hoče s temi skrivnostnimi besedami:" misli si tujec ter se napoti proti svoji domovini. "Kaj je še, kar bi Bog od mene hotel imeti?" to vprašanje mu vedno stoji pred očmi. I'o dnevi in po noči, bodi si pri delu ali zabavi — vedno misli na besede meniha. Naposled si misli: "Večerni zvon me je pripeljal na pravo pot. Kaj pa če bi bila moja duša še veliko bolj zgubljena? Kaj pa 6e moja duševna cesta, moja vera ni prava? Kaj če bi se izgubil in zašel?" Začne torej iskati, iskati na pravi način. Vzelo ga je dolgo, sko-ro celo leto. da je našel pravo pot iz verske zmote on in cela njegova družina. Napoti se zopet na celino, ne 011 sam ampak cela družina. Šel je naravnost k samostanu vsmiljtenih bratov, poklical patra priorja ter mu povedal, da sedaj ve, kaj Hog še od njega zahteva. "Kavno 11a tem mestu, kjer sem pred letom prišel na zemsko pravo pot, hočem danes jaz in mota družina nastopiti edino pravo pot skozi to življenje v večnost — pot sv. Katoliške Cerkve. Priznal je da mu "Ange-lovo Ceščenje" ni rešilo samo telesa in premoženja, ampak tudi dušo.
Kaj pa je svet drugega, kot velik, teman gozd, poln zapeljivih ptičev, strupenih cvetlic, in brlogov, kjer prežijo volkovi in druge krvoločne zveri na izgubljeno žrtev. Ali ni svet preprežen z neštetimi poti in stezicami, po katerih hodi toliko zahlodenih duš, hiteč vedno naprej in naprej v lastno nesrečo ne da bi prišle ven na svetlo plan, v domačo hišo? — v nebesa ?
V to strašno temno goščavo pa nam jasno sveti luč Angeljevega pozdrava "Češčena si Marija." Kot močna žarnica, razsvetljuje stezo našega življenja, in kdor hoče le malo oči odpreti, hodi lahko varno mimo brezdnov in prepadov, se lahko izogne zapletenim koreninam greha ; njega ne bo izvabila navidezna zlo-
žnost stranske poti, niti petje zapeljivih ptičev, bogastvo in sreča, niti se ne bo vstrašil, če mu naenkrat zastavi pot divja zver strasti, ampak bo hodil srčno in zaupno, dokler ne pride v varno zavetje sv. katoliško Cerkev, pred dvor nebes. Paplež Pij IX. je dal imenitnemu državniku, kateri je občudoval njegovo bistro umnost v vseh zamotanih in težkih modernih vprašanjih, tale odgovor: "Ali veste katerih principov se jaz držim v vladanju?" Nato Papež pokaže na sv. razpelo in počasi in glasno moli Očenaš, in pristavi: "Vidite to je moja zvezda, ki mi razsvetljuje pot." Pristavil bi bil lahko sv. mož še "Ceščeno si Marijo," kajti vsaka beseda, vsaka misel v tem angeljskem pozdravu je močna svetla zvezda, ki nam razsvetljuje zamotana vprašanja, kakor je to že marsikateri državnik priznal.
Kilip, star kartuzijski menih piše v svoji knjigi "Marijino življenj*-," o liliji, ki je vsako pomlad pognala v samostanskem dvorišču, ter krasno cvetela do pozne jeseni. O tej lilij ve ljudska pravljica povedati, da raste iz ust ondi pokopanega samostanskega brata.
Živel je svoje dni na močnem gradu vitez Hugo. Ni bil niti predober niti ravno slab. Bil je eden onih vitezov, ki so največ časa porabili za lov, zabave in gostovanje. Seveda takim preostaja le malo časa za cerkev, pridige, popoldanske službe božje, ali sploh za molitev. Spovedi so jim vedno siten letni opravek. I ak»> tudi vitez Hugo. Eno lepo navado pa je vendar imel. '"Češčena si Marija." katero ga je naučila njegova mati, ni nikoli pozabil moliti, bodi si da je bil na lovu, v boju, ali pri zabavi, vsak dan. in to po-večkrat na dan.
Nič pa se človeku tako hitro ne pri-studi, kot vihravo življenje, polno gostij, popivanja iu zabav. Tudi vitez Hugo ni našel nobene sreče, miru in zadovljnosti. Življenje se 11111 j«- zdelo, kot vihra, ko vse >eti in frči, ko pa mine, ne ostane nič kot podrtija. Zato svetnega življenja sit, stopi v samostan "Visoka gora."
Samostanski bratje vsak dan molijo litanije psalme in še druge molitve, česar pa Hugo ni znal, ker se nikoli ni druzega naučil kot "Češčeno si Marijo." Vsi poduki so bili zamanj. Staremu vitezu to ni več šlo v glavo. Njegov spomin je bil kot rešeto, kar noter vliješ, takoj skozi steče. Naposled se predstojnik zadovolji z angeljskim pozdravom, ter ga v bodoče pusti pri miru. Hugo pa začne prav iz srca moliti "Češčeno si Marijo" pri vsakem delu, na vsakem kraju. Najrajše je kinčal Marijin kip na dvoru. Tja je dona-šal cvetlice dan na dan; in ko jib je lepo razvrstil, klečal je dolgo ter molil svojo edino molitev "Ceščena si M ari-ja."
Ko po letih pride rešilka smrt, pokopali so ga, kakor s'e poje v stari pesmi, pred podobo Marijino. Ko je pa zopet prišla pomlad priraste iz groba ven iz bratovih .ust, krasna lilija, katere vsaki list je imel z zlatimi črkami napisane besede: "Ceščena si Marija."
Kar nam tu pravljica pripoveduje o samostanskem bratu, to s'e še dandanes go-
di, seveda na drug način, v življenju vsak-terega, ki iz ljubezni do Marije mnogokrat na dan ponavlja "Češčena si Marija." Lilija namreč je podoba čistosti. Je pa prav gotovo znamenje, da klije ta ne-1'eška vrlina v srcu onega, ki z ustnicami pozdravlja Marijo; kajti le čisto, skesano srce, bo imelo veselje govoriti mile besede angeljovega pozdrava. Kesanje pa je ogenj v srcu, ki žge in čisti madeže duše, dokler ne postane bela kot lilija.
I'sta, katera šepetajo Mariji naj ljubši pozdrav, so vrata, skozi katera je mogoče gledati na prekrasen vrt poln nebeških lilij, poln kreposti, kjer vspevajo od dno do dne, napajane od rose in vode božje milosti. Vonjava, nebeška vonjava se raz-prrostira v takem srcu. Se na zunaj vpliva. Da. vsa dtejanja Marijinega častilca so velik dokaz krasote duševnega vrta.
Dal Hog, da bi se taki vrtovi razmnoževali, kajti l'e na ta način je človeku trpinu mogočno doseči mir in zadovoljnost. mir in srečo kakoršno jo našel samostanski brat Hugo s svojo "Češčeno Marijo."
(Dalje.)
-o-
ŠTIRJE MOŽJE.
Kondež in tutti <|iianti, kaj pravite na to?---V vseh naših rdečih in rdečkastih listih smo že leta in-leta čitali, da so vsi dobri katoličani za nič, da niso za nobeno rabo mfcd človeštvom, da so samo za kak gozd še. Kolikrat so ti učeni gospodje vpraševali: Kaj so katoličani naredili še dobrega?— Da, po njih mnenju je samo socijalist še človek, socijalist še kaj vreden. Zato, kdor hoče biti kaj vreden, mora postati socijalist. Dobro; sedaj pa mi pokažemo dva katoličana, dobra verna katoličana, da jih naj naši či-tatelji primerjajo / dvoma socijalistoma.
Dva naša moža sta: General Foch and admiral Rcnson.
Dva soeijalista sta pa Trotzky in Lenine !
Trotzky in Lenine sta soeijalista Kon-datovega in Kristanovega kalibra. Fanatična nasprotnika vsake vere, vseh stanov. Marxovca sta skoraj tako velika kakor naš papa Kristan. Pa poglejte njih delovanje! Morje nedolžne krvi sta že prelila. Divji krvoločni tiger bi ne mogel biti tako krut, kakor ti dve zveri v človeškem telesu. Naša vlada je priobčila jasne dokaze, kako sta se prodala Kaj-zorju, da sta mu za mnoge niiljone prodala cel ruski narod in ga pahnila v nezmerno gorje in nesrečo. Samo v Petro-gradu sta dala pomoriti do 20.000 popolnoma nedolžnih žrtev, samo radi tega ker
te žrtve nisj mogle odobravati njih zverinskega početja. Mi odobravamo, da se je rusko ljudstvo otreslo nemčurskega izdajalskega carja. Toda ubogo ljudstvo, kako je bilo v prvih mesecih svoje svobode kruto prodano najhujšemu sovražniku na milost in nemilost. l)a, potoki krvi, morje solza in globina gorja in nesreče, to je, kar sta ta dva moža, rdeča so-cijalista, prinesla svojemu narodu. Krvav bo njun spomin in z grozo bode vsikdar rusko ljudstvo izgovarjalo ta dva imena.
Foch in Benson — sta odločna katolika. Benson je Amerikantec, rojen v anglikanski veri. Toda iskal je resnice in jo našel v katoliški cerkvi. Spreobrnil se je in postal katolik. Ko je bil imenovan najvišjim poveljnikom ameriške in zavezniške mornarice, šel je takoj v samostan in /. desetdnevnimi duhovnimi vajami se je pripravljal za odgovorno službo, katero je sprejel.
Foch gre skoraj, vsaki teden k sv. obhajilu. Ko je dobil imenovanje, da je naj-
višji poveljnik cele zavezniške vojske, povedal je prostozidarju Clemencou-u, da je odločen katolik. Toda Clemencou mu je baje odgovoril: "Ne vprašamo vas, ali ste katolik ali ne, mi vemo da ste junak in edini mož, ki more zmagovito voditi vrhovno poveljeništvo in zato vas vprašamo, ako sprejmete to službo." Ko jte častita! kardinalu Gibensu za njegov jubilej pr'etekli mesec, napisal je tudi besede: ". . . Posebno me vesteli, ko čujem, da hodijo otroci pogosto k sv. obhajilu za me. To je moje tolažba, to je pa tudi moja moč. Prosim vse katoliške otroke, naj-hodijo še dalje pi še večkrat za me k sv. obhajilu.
In glejte, kaj sta pa ta dva moža dala svetu?
Rojak, sodi sam!
Toliko so ti že napisali, da bi ti pri-studili tvojo vero. Ti si jim vrjel. Glej te zglede ! Ali imajo prav? — Ali je to res, kar pišejo?---Da, sodi sam!
-o-
RAZNO.
Naš zlati Zvonko je zopet spremenil svojo barvo, svoje prepričanje in seveda svojega gospodarja. Pri Glasu Svobode je ! — To vam je vitez ! Prepričanje menja kakor ženska svoj klobuk. Začel je pri Glas Naroda. Od tod je do sedaj obšel vsa slovenska uredništva, pa so ga povsod po francosko odslovili. Tako je prišel sedaj do zadnje, najnižje postaje — v objem "dičnega" Kondata. — Častitamo! Da! to je edino pravo mesto zanj. Konda in Zvonko, Zvonko in Konda! Ali si morete misliti lepši par? — Tja bi spadal že takoj
od začetka. Zivio. Zvonko!---Kaj pa
"Slovenska Družina"? — Ali je tudi ta revica zmrznila? Radovedni smo za koliko so Calumetaki žepi lažji? — Nam so nekateri nezavedneži zamerili, zakaj tega
lista nismo prisrčno pozdravili in ga svojim čitateljeni priporočili.
Mi smo pa poznali Zvonkota in njegovo Don Kvišotsko junaštvo in mi pri vsaki stvari vpošttevamo tudi svoje skušnje. In tako smo na podlagi teh skušenj sodili tudi Zvonkotovo "Slovensko Družino" in vedeli naprej da — ne bo nič. Iz velikega panslava je postal velik avstri-jak. 1/. velikega Avstrijaka se je prelevil v pobožnega "Družinarja." Iz "Družinar-ja se je prelevil v velikega socijalista. član je odbora SI. R. Z. In sedaj je velik rdečkar, apostol "svobodomiseljstva" Kondatove vrste. — Bog ve res, what will be next? — In vendar se mu še kdo da vsesti na limance! Ali ni to čudno?
IZJAVA SLOVENSKIH DUHOVNIKOV V AMERIKI, 15. OKT. 1918.
Mi slovenski duhovniki, državljani Z. 1). na svojem sestanku 15. oktobra 1918 v Jolietu, 111. s tem izjavljamo:
1.	— da izražamo svoje globoko spoštovanje, hvaležnost 111 udanost vladi Z. D. in njih velikemu predsedniku Wood row Wilsonu v tej njegovi strašni borbi za svobodo in demokracijo in samoodločevanje narodov sveta.
2.	— da mi s tem dajamo naši vladi in našemu velikemu predsedniku Wilsonu vso svojo moralno in gmotno pomoč in da pozivamo vse Slovence Združenih Držav, da naj drage volje prineso vse in vsake žrtve, katere bode zahtevala od 11 jili naša vlada.
3.	— da smo prepričanja, da je trajni svetovni mir mogoč edino na podlagi popolne svobodne samoodločbe vseh narodov in da se posebno jugoslovansko vprašanje da rešili samo na podlagi teh načel.
4.	— da, vživajoč sami pravo demokratsko svobodo v tej naši novi domovini, priporočamo svojim rojakom v stavi domovini kot podlago njihovega samoodlo-čevanja ustavo Združenih Držav.
5.	— da v imenu naroda doma prosimo našo Ameriško vlado in našega predsednika Wilsona, da čuva in brani sveta tla slovenske zemlje pri re gulaciji novih meja bodoče Jugoslavije s posebnim ozironi na Trst, Gorico, Pri-morje, Koroško, Štajersko in Ogersko.
6.	— da stoje solidarno 11a izjavi S. N. Z. sklenjene 11a njeni konvenciji dne 16. aprila iyi8 v Clevelandu <), ki se glasi:
Slovenska Narodna Zveza na svoji prvi konvenciji dne i6ega aprila, 1918, v Cleveland, Ohio, svečano izjavlja:
1.	Da smo Slovenci, Hrvati in Srbi en narod.
2.	Da mi Slovenci osamljeni ne moremo eksistirati in vidimo rešitev našega naroda samo v političnem združenju s Hrvati in Srbi v svojo samostojno in neodvisno državo.
3.	Da morajo biti vsi trije deli jugoslovanskega naroda popolnoma enakopravni in da mora biti ta enakost zagarantirana v osnovnih ali temeljnih državnih zakonih.
4.	Da stojimo krepko na stališču principov našega predsednika Wilsona, po katerih ima vsak narod elementarno pravico določati si sam svojo usodo in obliko svoje države.
Vsled tega S'ovenska Narodna Zveza kot amerikanska organizacija izjavlja:
Da ima jugoslovanski narod v domovini noovrženo pravico, da si uredi svoje politično in državno življenje v svojem ustavotvonicm državnem zboru, ki mora biti izraz prave narodne volje in mora imeti najvišjo suvereno oblast.
Vendar pa Slovenska Narodna Zveza v Ameriki globoko prepričana, da je edino popolna demokracija za zdrav ekonomski, kulturni in državni razvoj vsakega naroda, predvsem pa jugoslovanskega naroda absolutno potrebna, smatra
umestno izjaviti, da mora bodoča ustava našega naroda temeljiti na sledečih modernih demokratičnih osnovah: i. Popolna svoboda govora in tiska.
Popolnoma verska in politiška svoboda.
3.	Popolna svoboda pouka.
4.	Popolna svoboda združevanja in zborovanja.
5.	Splošna, enaka, direktna, tajna in proporcijonelna volivna pravica obeh spolov za vse politične in samoupravne zastope.
6.	Najširša avtonomija samoupravnega življenja.
7.	Narodni referendum in incijativa.
8.	Odgovornost vseh javnih uradnikov narodu samemu.
9.	Popolna enakopravnost vseh državljanov pred zakonom.
10.	Odprava plemstva in vseh srednjeveških fevdalnih protidemokratskih pred-pravic.
11.	Podržavljenje vseh velikih posestev, ki so v rokah rtemških in madžarskih magnatov.
12.	Rešitev agranega vprašanja kot najvažnejšega vprašanja poljedelskega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov v smislu socijalne pravičnosti.
7.	— do obsojamo ono politično združenje med nami Ameriškimi Slovenci, katerega socijalistični voditelji, ki nimajo nobene zaslombe v narodu v starem kraju, hočejo na premeten način pod krinko nekega takozvanega republikan skega Združenja zanesti med Jugoslovane v Ameriki razdor in nekaj, kar ni nič drugega, kakor goli Boljševikizetn v jugoslovanski obliki.
8.	— izražamo svoje globoko spoštovanje onim jugoslovanskim višjim pastir jem in voditeljem naroda v Evropi, ki so tako odločno odobrili majsko deklaracijo in tako nevstrašeno nastopili za njeno uresničenje, katere jedro je kratko razložil poročevalec Jugoslovanske Dem. Stranke Dr. Ravnikar, dne .29. in 30. ju nija i<)i8 na njenem ustanovnem shodu v Ljubljani, v Avstriji, ki se glasi: Jugoslovani neomajno vstrajajo na načelu narodnega samoodločevanja: Jugoslovani zahtevajo za troimeni narod Slovencev, Hrvatov in Srbov narodno državo, urejeno na demokratskih načelih, v kateri bode priznana enakopravnost vseh razredov in narodnih slojev, brez razlike na spol, katerim mora tajna in direktna volilna pra vica odpreti pot v vse zakonodajne in avtonomne uprave od občine do parlamenta. Vse institucije te države morajo biti demokratske, da bode narod sodeloval v najširšem obsegu. V vseh narodnih vprašanjih mora odločevati cel skupen narod potom splošnega glasovanja."
9.	— da izražamo globoko spoštovanje vsem onim našim rojakom mučeni kom v Avstriji, ki so morali na sebi občutiti vso težo krute Avstrijske avtokra-cije in posebno pa našim jugoslovanskim divizijam, ki se bore tako zmagoslavno s zavezniškimi armadami na vseh bojiščih in jih poživljamo naj junaško vstrajajo v začetem boju do konečne zmage.
Bf ffl
Pri zadnjem shodu Slov. Duhovske Zveze v Jolietu se je marsikaj koristnega sklenilo.
Z "Izjavo," s katero so se slovenski duhovniki tako junaško in odločno postavili na stran pravice in resnice, za o-svobojenje našega naroda se pokazali, kako je tudi ameriška slov. duhovščina polna navdušenja za narod in prešinjena ljubezni do njega.
Poleg te "Izjave," je bilo drugo glavno vprašanje, katero so rešili — to je: duševna oskrb naših slovenskih vojakov na Macedonski fronti in v Sibiriji. Row Ja-ger, katerega je poslal Ameriški Rdeči Križ na Balkan s celim parnikom poljedelskih strojev, da pomaga ubogemu Jugoslovanskemu narodu, je sporočil Rev. Dr. Grudenu, profesorju St. Paulškega semenišča, o veliki potrebi katol. vojaških kapelanov v srbski vojski. Dr. Gruden se je takoj osebno podal v Washington, da tam z Jugoslovanskim narodnim svetom, z duhovsko oblastjo in s srbskim poslaništvom uredi celo stvar. Da bi stvar hitreje šla naprej, je predložil celo zadevo Duhovski Zvezi. Izvolil se je poseben odbor, ki bode imel to celo stvar v rokah. V ta odbor so bili izvoljeni Rt. Rev. J. Trobec, DD. škof kot predsednik in Rev. Jos. Kompare in Rev. John Pl'ev-nik kot odbornika. — l)o sedaj se je prijavilo 5 slovenskih duhovnikov, da bi radi šli na bojišče k vojakom.
Kdor ima, kaj starih Mohorskih ali
kakoršnih koli knjig, ga lepo prosimo naj nam jih nemudoma pošlje. Slovenski vojaki na Macedonski fronti, kakor tudi v Rusiji silno potrebujejo kakega razvedrila. Kako dolge so ure, ko so brez dela, kako dolge so zlasti ure ranjenih in bolnih vojakov po bolnišnicah. Kako bf se ti si romaki zveselili vsake knjige, samo, da bi jo imeli, - Rojaki, to je dosti malo, kar naši ubogi vojaki, ti inučenci naše svobode, prosijo od nas. Jim bomo še to odrekli?— Ko bodo šli slovenski duhovniki, kot vojaški kapelani v Evropo, vznli
bodo seboj tudi knjige. Zato lepo prosimo vs'e rojake, ki bi imeli kaj knjig, da bi jih nemudoma poslali 11a naše uredništvo, Ave Maria, 62 St. Mark's PI. New York. — Imena darovalcev in darovane knjige bomo priobčevali sproti v našem listu.
Pa še nekaj, rojaki. — Naši slovenski prostovoljci na vseh frontah zlasti pogrešajo — tobaka. — Saj Veste, kako je težko biti brez svalčice onemu, ki se je navadil. Raje bi bil brez kruha, kakor pa brez svalčice. — Velikanske so žrtve, katere prinašajo ti vojaki na oltar svojega naroda in svoje rodne zemlje. Strašno je, kar morajo prestajati ti reveži. I11 ali gre to samo za nje? Ali ne bode večina teh poginila na bojiščih za nekaj, kar bodo uživali drugi, bodemo uživali mi ? Ali toraj nimajo ti reveži, ti junaki pravice od nas zahtevati, da jim vsaj kolikor mogoče olajšamo njih težko življenje? — Amerikanci, Poljaki, Slovaki, Italijani, vsi zbirajo darove "za tobak vojakom" in so nabrali že velikanske svo-te. Samo našega bednega slovenskega vojaka se nihče ne spomni. — Rojaki, spomnimo se na te reveže! Dajmo! začnimo sklad v ta namen !
Poživljamo vse slovenske liste, da začnemo vsak med svojimi čitatelji živalno agitacijo za "tobačni sklad" za naše vojake.
I ozivamo vsa društva, da zbirajo v ta-namen med svojimi člani, da prirejajo za-baVe in veselice v ta namen.
Pozivamo vse naselbine, da prirejajo "block parties," ali kake druge zabave v ta namen!
Začnimo takoj!
Kako se časi spreminjajo.
Pred nekoliko leti je skoro vse slovensko časopisje — tudi Ameriško — metalo strašno blato in kamenje v škofa legliča. Se še spominjate sramotne gonje proti njemu pred desetimi leti tu med nami ameriškimi Slovenci?
Dares . . .?
Kako strašno sovraštvo so netili tako-zvani liberalci proti škofu Maliniču! Bil je to najhujši sovražnik slovenskega naroda,, bil je vse, vse samo človek ne!
Danes . . . ?
Kako so sramotili Dr. Kreka, kako ga obrekovali, kako ga preganjali.
Danes . . . ?
Kako so blatili slov. duhovščino kot proti narodno, kot narodno nesrečo, kot izdajalce naroda.
Danes . . . ?
Rojaki, ali ti ne da to veliko misliti? Ali ti ne kaže, kako je nespametno ljudstvo, ki se da vsakemu sleparju naščuvati, da pljuje na tiste, o katerih bi tako lahko na lastne oči videlo, da so mu še edini prijatelji?
Glas Svobode bi bil že davno prepadel, ko bi ne bil pisal proti veri in duhovščini. Poglej, poseben list in posebno uredniško osobje si je najel in si še slovenski narod plačuje — zakaj ? — da ga slepe! da ga za nos vodijo, da mu kažejo koga naj brca in blati in kamenja. Je to vredno razumnega človeka? Nimaš sam toliki) razuma?
Narod, ne daj se slepiti!
♦ * *
Da bi vladi pokazali, kako so ji naši
zavedni naročniki hvaležni, da se tako zavzema za naše narodne koristi v stari domovini, dobili smo dovoljenje, da smo pisali vsem svojim naročnikom uradna pisma in jih prosili, da sporoče, koliko Liberty bondov so kupili. Ponosni smo na svoje naročnike, v tako lepem številu so se odzvali naši prošnji, kakor nam sedaj vlada sporoča. Hvala Vam, dragi naročniki in čast!
Vendar s žalostjo pa moramo priznati, da sta dva "avstrijaka," porabila to priliko, da sta dala duška svoji avstrijski surovosti in neolikanosti. Mislila sta morda, da bomo t;» pismo mi dobili v roke. Toda dobila jih je vlada in jih izročila detektivom, ki so jih takoj našli, dasi se nista podpisala. Posledica tega bode občutna kazen. Nam je to jako žal. Vendar pa je prav, da dobe takile zaslepljenci svoje zdravilo. —
Zotiju, Zvonkotu Novaku in vsem, ki so v začetku vojske slepili narod in ga fanatizirali za "ljubo" Avstrijo, pa časti-tamo na teh vspehih.
Vi ste, ki ste ta dva revčeka pahnili v nesrečo. Vrjela sta vašim sleparstvom in sedaj . . .?
Vsi ti bi zaslužili, da bi šli ž njimi v ječo!
—o—
Kaži svojo vero na zunaj z besedo in dejanjem.
Katoliško dekle z imenom Marija je služilo pri protestantovski družini. Dobro se ji je tam godilo; gospoda je lepo ravnala ž njo in tudi hrana je bila več kot po-voljna, kajti Marija je dobivala isti hrano, kakor jo je uživala gospoda. Drugokrat je tudi dekletu prav dobro dišalo meso, pečenka itd. I.e ob petkih se ni dotaknila mesa. Gospa, to zapavzivši. vpraša Marijo, zakaj ne je mesa, ali je kaj bolna ali kali? "Nisem bolna", odgovori dekle, "ampak jaz sem katoličanka in nam je ob petkih prepovedano jesti meso," "O ti
norce ti," je dejala gospa zaničljivo, "kako se pa vi katoličani bojite svojih duhovnikov!" "Ne, gospa." odgovori ponižno, pa odločno dekle, "mi se ne bojimo duhovnikov, ampak Boga." •— ()d tega trenutka je gospa še lepše ravnala s svojo deklo. Visoko jo je čislala, da, ljubila jo je. Mnogokrat jo je brez kakega povoda obdarovala. Rada je videla, da so njeni otroci z Marijo občevali in da so šli ž. njo tudi h katoliški božji službi. Tudi sama se je večkrat pogovarjala z deklo prav resno o verskih vprašanjih in ravno čez eno leto
po prej navedenem dvogovoru radi prepovedi mesnih jedi ob petkih se je zgodilo čudo: protestantovska gospa se je spreobrnila in se vrnila v naročje svete katoliške cerkve. — Iz te zgodbe vidimo, kako čudna so božja pota. Tu se je Bog
poslužil uboge dekle, da se je gospa spreobrnila. Morda se je Bog že tudi tebe hotel poslužiti, da bi storil po tebi kaj podobnega; pa ti si prečrtal božji načrt, ker morda nisi vselej s tako odločnostjo pokazal svoje vere, kakor ono dekle.
KATOLIŠKI SLOVENCI.
Dobili ste že v roke letošnji književni dar Zveze Kat. Slovencev. Prepričani smo, da ste ž njim zadovoljni. Če pa je kaj pomankljivega, pa lepo prosimo, da nam naročniki in čitatelji blagovoljno odpuste.
Te knjige so nas stale velikanskih gmotnih in moralnih žrtev. Če pomislite, da je vse to delo skoraj samo dveh oseb, izvzemši gg. pisateljev, ki so prispevali posamezne članke, in da so knjige stale ravno dvakrat toliko, kolikor smo pa mi dobili za nje, potem vsakdo lahko preceni t« žrtve. Vendar, ko se gre za korist naše sv. vere in našega milega slovenskega ljudstva v Ameriki, zdi se nam, da nobena žrtev ni prevelika, noben trud prete-žak. Vse smo žrtvovali z veseljem in navdušenjem.
Sicer smo bili neprijetno iznenadeni, ko smo šteli ude in videli, da nismo napredovali od prvega leta.
Kaj je uzrok temu?
Morda smo Bami kaj uzrok. Vendar prepričani smo, da nam je jnko veliko škodil neopravičen napad nekega duhovnika na nas radi lanske brošurice.
Kaj pa za naprej?
Srce nas žene dalje! Vidimo korist, vidimo potrebo takega podjetja, kukoršno je Zveza, In srce nas žene dalje, naprej — v tretje leto.
Toda ali bomo zmagali?
Prvo leto smo se tolažili, da bomo z drugim letnikom pokrili velikanski deficit. Sedaj je že drugi še večji deficit. Zadolžili smo se. Ali naj gremo še naprej — v svojo pogubo? In vendar bi ne odnehali radi!
Naj bode! Odločili smo se še za tretji letnik. Poskusimo še enkrat. Morda bode pa letos naše ljudstvo, kakor tudi naša slov. duhovščina spoznala, kako nesebično in kako PO-
ŽRTVOVALNO se trudimo! Morda se bodo letos katol. društva zavedla svoje dolžnosti, podpirati katoliški tisk! Morda bodo katol. možje letos spoznali, da je danes dolžnost VSAKEGA zavednega moža delati za razširjanje katol. tiska.
Zato poživljamo in lepo prosimo v imenu dobre stvari, najprej vse čč. slovenske gg. po Ameriki, potem vse naše zastopnike, potem vse naše prijatelje, potem vse zavedne katol. Slovence, pojdimo za tretji letnik združeni na delo.
TAKOJ, TAKOJ sedaj začnimo nabirati nove člane takoj prosim da se po cerkvah in društvih priporoča Zvezo, takoj vsi zatsopniki na delo!
Ali bi se ne dalo za TRETJI letnik dobiti TRI tisoč naročnikov?
Da,vse se da doseči, treba samo volje, treba pomoči, treba navdušenja!
Tega pa prav lepo prosimo!
Za prihodnje leto smo odločili sledeči književni dar:
1.	Koledar, Ave Maria,
2.	Iz življenja 3. zvezek,
3.	Slovenski oder. 2. zvezek,
4.	Iz srca do srca 3. zvezek.
Cena ostane ista $1.10, samo poštnino moramo povišati. Tako mora plačati $125, kdor se naroči sam, zastopniki naj pa pobirajo po $1.20.
Toraj, rojaki, prijatelji, vsi na delo in sicer takoj za vezo Katoliških Slovencev! Če 5.000 naročnikov Ave Maria naroči tudi Zve zine knjige, kar za trdno pričakujemo za prihodnje leto, — lepo število nas bode in toliko lepše bodo knjige in zmagali smo!
ZVEZA KATOLIŠKIH SLOVENCEV.
Kupujte War Savings Stamps!
4O8	"AVE MARIA'
DOPISI.
Cleveland, O. — Umrl je Alitor. Suhadolnik, mož poštenjak, kakoršnili imamo le malo. Anton Suhadolnik je brat našega vrlega dobrotnika, trgovca s črevlji na St. Clairru in član znane Suhadolnikove-Zakrajšekove rodovine i/ Preserske župnije. Blagega moža, našega dolgoletnega zvestega naročnika priporočamo v molitev. N. v. m. p!
Johnstown, Pa. Dne 30. sepembra je padel na Francoskem bojišču Slovenec-vojak sergeant Frank A. Gabrenja. Smrt je našel v službi za domovino v noči ,10. septembra. Bil je priden mladenič in zvest sin svojim starišom, kakor tudi ljubeči brat svojim sestram in bratcem. Dobri stariši so ga vzgojili v duhu svete vere. Dre Ji), septembra je še pisal svojim sta rišem, da sta oij in njegov tovariš l.eo Arbi-ugli naredila "šendo iz di sk" in potem je prišel katoliški duhovnik, k cr je bila sv. m:is i Vojaki so opravili sv. izpoved in prejeli sv. obhajilo. Velika tolažba za verni' stariše, dn je ljubljeni sin tik pred junaško smrtjo opravil svoje verske dolžnosti. Ob enem je pis.il tudi dan pred smrtjo, da bo povišan v šaržo porotnika, Tega ni več doživel. Njegov brat služi v ameriški armadi na Francoskem kot korpo ral. Vrli Gabrenjovi družini naše globoko so lalie. Ob enem pa naj jih navdaja zavesi, da ie niih sin eden onih slavnih sinov sloven skih mater, ki so padli za svobodo sveta in Jugoslavije. Čislana Gabrenjeva družina je lahko ponosna na svojega sina junaka!
Chicago, 111. Preč. g urednik: Knjige /ve ze Kat. Slovencev so krasno in izvrstnoe drlo Brošurica "Od srca do srca" ie tako izvrstna in podučljiva in tako resnična od začetka do konca, da bi je ne smelo manjkati ne le v ka toliških, temveč v vsaki slovenski li i -1 \ A meriki.
Kako lepe so tudi igre v kniigi "Slovenski oder." "Iz življenja za življenje" ie tu 'i z .mi miva povest. Koledar za leto 1910 pa presega vse. Koliko je v njem lepih slik. mest in trgov iz naše mile nam Jugoslavije. Koliko krasnih povesti jr v njem in drugega koristnega in zabavnega čtiva.
KnjiRe "Z. K. S." so jako poceni v primeri z bogato vsebino in izvrstnim delom. Slovenci, iiezite po njih! Naprej za dobro čtivo! 1'od
pirajmo naša podjetja, katerih dela so plemeni-Podpirajmo dela teh, ki se v resnici žrtvujejo /a narod, ki jim v resnici bijejo srca za nas. Prebudimo se in poglejmo, kedo je naš in dela za nas!
S prisrčnim pozdravom Antonija Amerza.
Sheboygan, Wis. Knjige "Z. K. S." sem spre-ii'l. Cast je /a ameriške Slovence, da imamo tako dobre l.ujigc. Prvi dan sem prebral "Več luči." Vsak, kdor jo bode bral, jo mora razumeti. Razumeti bo moral tudi delo in ljubezen do naroda.
Smrtna kosa žar.je tukaj kar na veliko. \*a-gle smrti je umrl ml. ?kof. ^Zapušča enega brata 1 vojaški službi in eno sestro. Drugi je Martin Zagorc, star let. Zapušča žalujočo ženo ii: tri nedorastle otroke. Bil je dober katoličan in kolektar za cerkev. Spadal je k mlad. društvu in društvu Sv. Cirili in Metoda, K. S. K. I. Tretji je Frank Mattvžič, star 3J iet. Zapušča bolno soprogo. Bil ji- tudi \rl katoličan 111 cerkveni kolektor. Ilritko je pa zadela m- te".1 1 ločevu'jevo družino Joe Hočevar it- uit. I -i oktob.j 1 * * bil p-, kopan 3 3. Dne .'S okt. jr pa umrla žena Magdalena in bila pokopana .'6. okt. Zapuščata četvero otroči-čev, od katerih je starejši dopolnil 5 let in najmlajši je se le tri mesece star 25. okt. je u-mrla vdova Antonija Hajk, stara 25 let. Zapušča troje otrok le še večje število bolnikov ki čakajo milosti božje. Za dobro pripravo na smrt se uiti r.e zmenijo. Usmili se nas o Gospod, ker tvoja roka nas je zadela.
Vai poročevalec.
prav! Vaša knjiga "Več luči" "je zlata vredna " Ne z navadno leščerbo ali kravjo "laterno" ne, ampak / "1000,000 candle power" žirnico v zakrinkani obraz, tem našim čukom sociia-lizma. Tako je prav ! Ne 1. nežno roko, ampak s krampom jim ie treba iztrgali krinko z obraza. Dokaz sledi dokazu, ravno kot kladivu n i trdo /elezo. Kdor še sledi tem sleparjem slovenskega naroda, ta mora hiti slep na o-badva očeta, kaiti če bi samo le na enega malo videl, bi se jih odkrižal, ir. bi ga bilo do za-dnje ure sram, da je bil kedaj njih mnenja. Jaz bi predlagal, da bi naše katoliške organizacije dale tiskali tisoče iztisni ter jlll riu-
poslali 11a debelo po vseh slovenskih naselbinah, ter jih razdelili zastonj v vsako slovensko družino. To bi bila najhujša zaušnica hudiču, to bi bil najboljši misijon narodu. Vsak zaveden Slovenec naj bi jo dal brati drugim, posebno onim. ki so nedolžne žrtve peklenskih zvijač in laži, fabriciranih v agenturi pekla, od Kondata do Kristana e tutti quanti. — Le tako naprej, gospod urednik, — pred tako lučjo se bodo ščurki ostudna nesnaga dobro urejene hiše — kmalu poskrili po vseh kotih, ii: si ne bodo več upali na dan. Ne bojte se, zavedni Slovenci smo za Vami, drugi bodo pa prišli, ali pa sc popolnoma poizguhili. 2ivio!!!
Rev. P. Vencel Šolar, O.S.B.
Montaque, Mich. Pošiljam Vam naročnino za prihodnje leto. Ob času sv. misijona v Chicago, 111. sem prvič videl list Ave Maria. Zelo sc mi je priljubil in bi želel, da bi pri hajal vsak dar., ob sobotah pa po dvakrat. S pozdravom! Josep Utrosa.
Brackenridge, Pa. V Gospodu zaspala je dne 7. otobra moja ljubljena soproga Marjeta, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče. Pogreb se .ie vršil dne 10. oktobra ob drugi uri popoldne. Zapušča mene, žalujočega soproga in otroke. Sinček Anton je star 7 let, Stanko — 10 mesecev. Hčerke: Terezika — 9 let, Marjetica 5 in Štefanija leta. Pokopali smo jo na katoliškem pokopališču v Tarenton, Pa. Rodi ji lahka tuja žemljica! Anton Bavetz, soprog-
Ely, Minn. V spomladi letošnjega leta nas jc zelo razveselila novica, da sc bodo naši otroci učili med počitnicami mile nam slovenščine. Kako z veseljem smo pozdravili to veselo vrsl! Ail da se nam naša želja ni izpolnila, dasi smo tako želeli, da bi naši otroci poleg an gleščine tudi znali iezik svojih starišev. Nikogar nimamo, da bi našim željam ustregel
Jos. J. Pcshell.
V	popožnb molitev priporočamo našo vrlo zastopnico gospo Angelo Preglet v Gilbertu, Minn., ki jr težko obolela Upajoč na molitve naših vernih naročnikov, Ii katerim pridru-'njemo tudi mi svoje prošnje k usmiljeni Materi' Mariji, naj bi vrla krščanska /era sko-rai ozdravela in kakor doslri tudi v bodoče delovala za Boga in narodi
V	molitev se priporoča tudi gospa F. Z. naša naročnica iz Gilberts, ki je tudi zelo bolna. Obema rojakinjama žrli našr uredništvo skorajšnjega zdravjt.
Dodson, Md. V molitev se priporoča vsem citateljem A. M. naročnica Mrs. Mary Dekleva. rSv. maše opravljene. Ured.)
Pittsburgh, Pa. Prosim, da mi dovolitr malo Prostora v rtam priljubljenem listu A. M. ''polniti moram sedaj svojo obljubo, ki sem storila v moji bolezni. Meseca majnika sem Worala zapustiti svojega soproga in male o-
tročiče — zapustiti sem morala tudi mali majniški oltarček. ki sem ga naredila v čast Kraljici Majnika. Bilo je sredini maja meseca. ko sem zbolela in odpeljali so me v bolnišnico. Dvomili so vsi, če se povrnem živa domov. Jaz pa svojega zaupanja do nebeške matere Marije nisem izgubila. Obljubila sem javno zahvalo v listu A. M. če ozdravim in res — zdravje se mi je hipoma vračalo. Niso še mirili trije tedni, pa sem zopet imela veseli dan med svojimi malčekmi doma. Zato se sedaj iz dna srca zahvalim naši nebeški Materi Mariji za dobljeno zdravje.
Potom lista A. M. se tudi zahvaljujem veleč, g. župniku J. Mertelnu, ki so me obiskali v moji bolezni na domu in potem v bolnišnici. Bog jim naj stotero poplača njih trud!
V naši župniji smo nameravali imeti 40 urno pobožrost od 18 — 20 oktobra. Vsljed epidemije je sedaj odložena za mesec december. Zelo žalostno je bilo zadnjo nedeljo 20. okt., ko je bila cerkev zaprta in nismo mogli k sv. maši. K sklepu pozdravljam vse naročnike A. M. in sem Vain vdana naročnica M. G.
Barberton, Ohio. Iz naše naselbine imam poročati dvoje vrste novice — žalostne in ve-šele. Žalostne so, ker je več naših rojakov pobrala takozvana "Španska influenza." Dne 17. oktobra je umrl g. Fr. Bertoncelj. Naša naselbina ga bode zelo pogrešala. Bil je eden izmed onih, ki so prvi začeli društveno življenje med tukajšnimi Slovenci. G. Fr. Bertoncelj je bil vzor katoliškega moža in se ni bal kot tak nastopiti. Mil je eden izmed ustanoviteljev slovenske župnije v Marbertonu. Z njim smo 'izgubili vnetega delavca pri župniji in pri dru-švih. Bil je član dr. Sv. Jožefa štev. 110 — K. S. K. J. in dr. Sv. Martina J. K. J. Počivaj v miru dragi Frank!
Vesela vest iz Barbertona pa jc, da smo dobili od Rev. A. Mlinarja zagotovilo, da pridejo k nam za duhovnega pastirja. Isto so nam potrdili tudi od škofijstva v Clevelandu. To-raj vendar enkrat dobimo zopet duhovnika, katerega tako zelo potrebujemo. Veseli nas tudi, da imamo ravno v naši naselbini tako lepo število naročnikov na knjige Zveze K. Slovencev. Skrbeli bomo, da jih bo drugo leto še več. S pomočjo božjo in bodočega našegi g. župnika in vernih katoliških mož bomo skušali narediti našo mselbino eno prvih zavednih slovenskih naselbin v Ameriki.
Anton Okoliš.
East Helena, Mont. Pošiljam Vam naročnino na list A. M., ki se nam iako dopade, kajti marsikaj lepega nas uči, posebno nas matere. Tukajšnji g. /upr.ik Rev. Hitoff so sc preselili in smo dobili novega gospoda, španska influenza tudi tukaj ne prizanaša. Odtrgala je iz naše srede marsikaterega rojaka. Tudi povsod priljubljenemu mladeniču Johnu Skladinv ni prizanesla. V cvetu mladosti 25 let je umrl. Mil je vrl mladenič in poštenega značaja.
Liberty bonde smo tudi pri nas kupili. StO-"
rimo, kar največ moremo. Pri nas imamo od vsakega po enega za $50.00. Ako jih !>o treba, še desetkrat kupiti in če bomo kaj zaslužili, kupili jih bomo še desetkrat. Iz srca radi damo, samo da bodo prej premagane nemške zverine, ki tako rogovilijo po celem svetu.
Spoštovani pozdrav od
Mrs. Maggie Bukowatz.
Iz Lorain, Ohio, smo dobili protest zaradi dopisa iz tamkajšnje naselbine. Sicer pa ni še tako hudo, kakor bi kdo mislil. Na zadnjem pikniku niso imeli čistega dohodka, kakor je bilo poročar.o $20.2.08 — temveč za — $20000 več, toraj skupno $402.98. Toraj sedaj tiskovno pomoto z. velikim veseljem popravimo. Je marsikje — tudi v New Yorku bi si takih piknikov želeli. Čast Lorajnčanon!
Dolgo je že, dragi otroci, od kar smo se zadnjič pogovorili na našem "eornerju." živimo v velikih in rfcsnih časih. Toliko je novega vsaki dan, da komaj tem novicam sledimo.
Vendar, otroci, pogrešam vas in dolg čas mi je po vas. Ali je vam kaj po meni, vašemu stričku?
Kako sem bil vesel lansko leto, ko sem se smel vsak mesec malo pogovoriti z vami.
Kaj pa, o vojski kaj čitate? (iotovo citate, kako se naši "boys" dobro drže "over there"? Kaj ne to so vam junaki! škoda, da ste premladi, gotovo tudi vas mika iti tja? Kaj ne?
Vendar pa vem, da ne držite rok križem. Ali stV- kaj pridno pomagali pri "fourth liberty loan"?
Kaj pa War Savings Stamps? Ali ste jih že kaj veliko nakupili?
Da, o vsem tem sem prepričan, da ste vsi "victory boys" in "victory girls" in da ste šli vsi "over the top."
Vendar še 11a nekaj vas moram opozoriti. Čujte.
(iciVeral Foch — vsi ste že čttli o njem kaj ne — je pisal kardinalu Gibonsu v Baltimore Md. Pa veste, kaj je rekel?
Da, čujte, kaj veliki francoski general in zmagalec Nemških Hun-ov prosi.
.^e to vam moram povedati, da j*e general Foch dober katolik, da gre skoraj vsak ted'en k sv. obhajilu.
General Foch toraj piše: "Za svoje v-spehe in zmage se moram precej zahvaliti katoliškim otrokom celega sveta. Cul sem, da so hodili za me pogosto k sv. obhajilu. O, kako sem jim hvaležen ! Prosim jih, naj še naprej pridno hodijo da še pridneje kakor do sedaj, da bode hitreje zmaga naša."
( Hroci, ali niso to lepe bes'ede tako velikega generala?
Kdo je toraj premagal "hune"?
Vi, otroci! VaSa sv, obhajila, pravi general, so mu pomagala.
Zato, otroci, ali ne boste spolnih kar vas prosi še za naprej?
Otroci, vsi v "trenehe"! Vsi pogosto k sv. obhajilu za generala Foch-a in naše "boys over there!"