Naročnina Dnevno Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celolelno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedeljska Izdala celolelno v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp. petll-vTSla mali oglasi po 150 ln 2 D.veCII oglasi nad 45 mm vlSlne po Din 2-50, velik! po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din O Pn vef.jem □ naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljko ln dneva po prazniku Uredništvo le v Kopltarfevl nlfcl *.t. 6Ц11 Rokopisi se ne vrača/o, netranklrana pisma se ne sprefemafo - Uredništva telefon št. 2050. upravnlštva št. 2328 Političen lisi sta slovensMi narod Uprava fe v Kopltarfevl ul.šl.6 j- Čekovni račun: Cfublfana štev. lO.tiSO In 10.349 za lnserale. Saralevošl.7So3. Zagreb št. 39.011, Vraga In Dunaf šl. 24.797 \z gospodarskega življenja. Da 'je bilo javnosti podano poročilo o seji Zveze industrijcev, ki se je vršila 8. t. m., je to gotovo pojav, ki ga bo javnost splošno odobravala. Samo po tej poti je mogoče zainteresirati celo javno mnenje za stanovske zadeve in želje. To pa ni brez koristi, kajti javno mnenje lahko mogočno podpre take stvari pri odločilnih krogih. Seveda ima javnost pri tem tudi pravico, da zavzame stališče napram posameznim stanovskim željam in zadevam. To stališče je lahko ugodno ali neugodno, na vsak način pa ustvari jasnost v vsakem takem vprašanju. Gori omenjena seja se je bavila predvsem z dvema važnima vprašanjima t. j. z organizacijo TOI zbornic v celi državi in pa z volivnim redom za ljubljansko TOI zbornico. Debata o vprašanju, kako naj se organizirajo TOI zbornice v naši državi, je bila že dosedaj izredno živahna in pogosto imela polemičen značaj. V splošnih obrisih se lahko trdi, da so vsi Srbijanci za ločene zbornice, dočim prečanski gospodarski krogi še nimajo nobenega enotnega mnenja. Res je, da se je tako enotno prečansko mnenje hotelo ustvariti pri eni izmed zadnjih konferenc TOI zbornic v Beigradu. Takrat se je pa cela zadeva po našem mnenju obravnavala preveč avtoritativno. Zastopniki so takrat mislili, da je dosti, če se sklicujejo samo na svoje mnenje in pa na avtoriteto zbornic, češ vsi ostali gospodarski krogi se bodo priključili njihovemu na-ziranju. Zgodilo se je pa drugače, in nekateri prečanski gospodarski krogi, ki jim zagovorniki enotnih TOI zbornic neupravičeno odrekajo vsako važnost, se še do danes niso hoteli in nočejo priključiti struji, ki zahteva enotne zbornice. Tako n. pr. se je za posebne zbornice izrekla Zveza hrvatskih industrijcev, če lahko verjamemo poročilu v »Jugoslovanskem Lloydu« od 12. t m. Ravno tako so se izrekli hrvatski obrtniki za posebne zbornice in to svoje naziranje tudi utemeljili, kakor poroča o tem isti strokovni list dne 13. t. m. Če bomo šli po tej poti naprej, lahko z gotovostjo računamo, da se bodo prečanski gospodarski krogi le težko zedinili na enotno naziranje. Med njimi bo vladala razprtija, dočim bo vladala v belgrajskih TOI krogih popolna enotnost. Da bodo pri tem prečanski gospodarski krogi brezpogojno podlegli, bel-grajski pa zmagali, o tem ne more dvomiti noben realno misleč človek več, saj smo videli kako hitro in popolnoma so zmagali bel-grajski nazori pri vprašanju prisilne poravnave, pri organizaciji Jugoslovanskega oddelka mednarodne trgovske zbornice itd. Zato se nam zdi, da ni zadosti, če se slovenski gospodarski krogi po zgledu Zveze industrijcev samo odločijo za ali proti in svoje stališče utemelje v enem ali drugem zmislu. Ta utemeljitev na koncu koncev ne bo drugega kot ponavljanje starih dokazov, ki so vsem znani, in ki ima o njih vsakdo svoja mnenja. Tako je tudi dokazovanje Zveze industrijcev in zato ne bo nikjer učinkovalo. Po našem mnenju je treba postaviti cel problem na čisto druga tla. Dosedaj smo imeli v celi državi zbornice, ki so — to se nam zdi ne samo umljivo, ampak tudi več kot upravičeno — bile med seboj popolnoma rav-nopravne. Vsa zveza med njimi je bazirala na popolni enakopravnosti in to je bilo prav in mora biti tud iv bodočnosti tako. Vendar pa je bila ta zveza precej rahla in osnovana še po prejšnjih časih, ko je bilo narodno navdušenje med poglavitnimi nagibi za skupno delo. Ta rahla, v takratnih časih ustvarjena zveza, pa žalibože ni dobila tekom časa nobene tako konkretne oblike, da bi odgovarjala današnjim razmeram. Ostala je, rekli bi preveč meglena in dovoljevala posameznim zbornicam svojo taktiko, kar pričajo dosti nazorno gori navedeni vzgledi. Kratko povedano, zveza TOI zbornic ni doživela nobenega notranjega razvoja in tako zaostala za sedanjimi razmerami. To pa se danes bridko maščuje. Dočim bi morali vsi gospodarski krogi napram javnosti zastopati eno iu isto mnenje, pa naj bi isto temeljilo na tem ali onem kompromisu, vidimo, da vlada v tem vprašanju precejšnja zmešnjava. Te zmešnjave pa po našem mnenju nj mogoče odpraviti s tem, da bi sedaj popravljali, kar je že zamujenega v ustvarjanju boljše zveze med jugoslovanskimi TOI zbornicami. Treba je ustvariti novo zvezo in ta je pri naših razmerah edinole podana v organizaciji Gospodarskega sveta, ki ga že predvideva naša ustava. Zahteva po Gospodarskem svetu je stara, toda nikoli ee ni bila tako uteme- ljena kot ravno sedaj. Obeta se zakon o kmet-skih zbornicah. Ko bodo te ustvarjene, bodo naše prisilne stanovske organizacije več ali manj popolnoma izgrajene, vsi najvažnejši stanovi, kmetje, delavci, obrtniki, trgovci ln industrijci bodo vedeli, kdo je poklican v obrambo njihovih stanovskih koristi. Manjkalo pa bo zveze med njimi. Nobena zveza pa ni bolj pripravna kot zveza potom Gospodarskega sveta, ki bo le na ta način nastopal lahko s primerno avtoriteto. Zato se nam zdi edino primerno, da se vsa zakonodaja glede posameznih zbornic preuredi istočasno, oziroma izdela istočasno z zakonom o Gospodarskem svetu, tako da bodo tvorili novi zakoni o kmetski h in TOI zbornicah, preurejen zakon o delavskih zbornicah in novi zakon o Gospodarskem svetu organično celoto. Zveza industrijcev se je dalje bavila z volivnim redom za ljubljansko TOI zbornico. Njeno sedanje stališče kaže že znaten napredek napram stališču, ki ga je zavzemala še koncem marca, dasiravno poročilo o seji tega noče naravnost priznati. Če pogledamo trgovski liste od 29. marca, vidimo — dvomimo, da ne bi »Trgovski list« točno poročal —, da je takrat zveza nasprotovala sploh vsakim spremembam, t j. zagovarjala kategorije in absolutne večine. Poročilo o zadnji seji pa pravi že, da »Zveza industrijcev ne nasprotuje proporcu«. Mislimo, da je s tem vprašanje proporca rešeno in soglasje doseženo. Nasproti temu pa se Zveza industrijcev še krčevito drži kategorij in jih utemeljuje: »Skupna zbornica mora kot stanovsko interesno zastopstvo važnih gospodarskih panog vpo-števati potrebe vseh po njej zastopanih slojev in delovati v njih vseh korist in prospeh«. Tej utemeljitvi se ne moremo pridružiti. TOI zbonrica ni samo zastopnik važnih gospodarskih panog, ampak sploh vseh panog, ki spadajo v trgovino, industrijo in obrt. Pod panogami mislimo pri obrtnikih tudi na vse poklice. Zbornica ne sme delati razlike med važnimi pridobitnimi poklici. Ona je prisilna stanovska organizacija in se mora enako brigati za vse poklice, ki jih je zali on izročil njeni oskrbi. Delitev poklicev na bolj važne in manj važne je pri prisilnih stanovskih organizacijah popolnoma zgrešena in temelji na nazorih, ki so popolnoma nasprotni modernemu pojmovanju o popolni ravnopravnosti vseh članov v prisilnih stanovskih organizacijah. O bolj važnih in manj važnih gospodarskih panogah bi lahko govorili samo takrat, če bi članstvo ne bilo obvezno. Drugače je to nedopustno. Kategorije pa se nam zdijo še celo v tem zgrešena forma volivnih razredov, če bi tudi nanje pristali. Stvar je namreč v tem, da ni mogoče niti z zakonom, niti z uredbo čisto natančno določati, kdo pride v eno in kdo pride v drugo kategorijo. Naj si bo tale odlok še tako jasen in izčrpen, ne bo mogel preprečiti, da v isto kategorijo pridejo najrazličnejša podjetja, ki nimajo drugače med seboj prav nobenega stika. Zato dosedaj še prav uoben zagovornik kategorij ni poskušal postaviti trditve, da bi bili izvoljeni člani ene ali druge kategorije predvsem obvezaui, da skrbijo za interese tiste skupine, kjer so bili izvoljeni. Ker ni po zakonu ali uredbi mogoče natančno določiti kdo spada v eno ali drugo kategorijo, potem seveda se to izredno važno vprašanje popolnoma prenese na volivno komisijo, ki odloča po svoji prosti uvidevnosti. Izročati pa j tako važno stvar, kot je razdelitev podjetij na ! kategorije, volivnim komisijam, to pa je gotovo najslabši izhod, ki si ga more zamisliti modern volivni red. Zveza industrijcev bi bila morda izbrala bolj srečno taktiko, če bi dosledno svojim nazorom predlagala pluralno volivno pravico. Ta bi veliko bolj odgovarjala nagibom in dokazom, ki jih ima Zveza industrijcev za svoje stališče glede volivnega reda. Seveda pri tem izrecno poudarjamo, da s tem mnenjem nikakor ne spreminjamo našega načelnega nazi-ranja, da veljaj splošna in omaka volivna pravica za vse! Ne bi pa mogli zaključiti teh izvajanj, če bi si ne dovolili še sledeče pripombe: Zveza industrijcev trdi, da mora izvrševati različne posle, ki spadajo pravzaprav v delokrog TOI zbornice, češ, ker ne obstoji voljena zbornica. To trditev hoče najbrže dokazati s tem, da navaja nekaj svojih ukrepov, ki se nanašajo na zadnji proračun, če pogledamo te ukrepe malo bolj^ natančno, vidimo, da so to večinoma stvari, ki jih v rednem poslovanju mora izvrševati uprava sama, ne pa voljeni odbor. Če bi se moral brigati voljeni odbor za vsako izmed takih intervencij, po čemu pa je potem plačana uprava tukaj? Plačano upravo pa ima tudi TOI zbornica in ta bi iste naloge izvršila lahko z istim uspehom, vsaj naše skromno mnenje je tako. Vsak odbor, ki hoče biti res duša organizaciji, pa naj bo to zasebna ali prisilna, mora gledati, da ostane iniciativa v njegovih rokah, da se bavi le z načelnimi in za celo organizacijo važnimi stvarmi. Drugače pridemo do neveselega pojava, da voljena Belgrad, 13. aprila. (Izv.) Opozicioualni krogi so stavili nade na prihod Ace Sianoje-vica. Mislili so, da je prispel Slanojevič radi tega, da bi podprl akcijo pašičevcev proti sedanji vladi. Že dosedanje bivanje Stanojevi-čevo v Beigradu pa je pokazalo, da so bile te nade opozicije povsem prazne. Vsi računi, ki so se delali na ta račun, so brez podlage. Aca Stanojevič je po posvetovanju z zastopniki obeh struj v radikalnem klubu obiskal predsednika ministrskega sveta Nikola Uzunoviča. Popoldne se je z njim nad uri raz-govarjal. Kolikor smo mogli zvedeti, je prišel Stanojevič z ozirom na svoja posvetovanja do sklepa, da so razlike med obema strujama tako minimalnega značaja, da se nikakor ne smejo jemati kot povod,, bodisi za krizo radi- Važni pravilniki s® delavstvo, Belgrad, 13. aprila (Izv.) V ministrstvu za socialno politiko se je izdelal pravilnik o borzah (Jela, o podpiranju brezposelnih delavcev, o dajanju cenenih posajii za graditev delavskih stanovanj. Pravilnik se je predložil ministrskemu svetu. Čim ministrski svet ta pravilnik sprejme, ga bo minister za socialno politiko z ozirom na znane odredbe amande-mentov finančnega zakona predložil finančnemu odboru narodne skupščine v končno odobritev. Pravilnik o volitvah delavskih zaupnikov v obratih, ki ga je ministrstvo tudi žo izdelalo, se bo še pred veliko nočjo razposlal delavskim in industrijskim zbornicam. Belgr&d, 13. aprila. (Izv.) V poučenih krogih s potekom rimskih pogajanj niso zadovoljni. Italija kaže, da hoče obdržati vse, kar ji daje tiranski pakt. Od nas zahteva, da brez drugega ratificiramo nettunske pogodbe. Sploh se vidi, da hoče Italija pogajanja zavleči, ker sedanji trenotek zanjo ni ugoden. Včeraj so obiskali pomočnika zunanjega ministra g. Markoviča angleški poslanik Ken-r.ard, nemški poslanik Olshausen in poljski poslanik Okenski. BODRERO PRI DR. PERIČU. Belgrad, 13. aprila. (Izv.) Tukajšnji italijanski poslanik je danes dopoldne obiskal zunanjega ministra dr. Ninka Periča v zvezi s pogajanji, ki se vršijo med obema državama. AVDIJENCA NIKOLE UZUNOVIČA. Belgrad, 13. aprila. (Izv.) Danes dopoldne od 10 do 1 je bil Nikola Uzunovič pri kralju v avdijenci. Herman Wendel je objavil te dni v vDresdner Nachrichtenc uvodnik o albanskem vprašanju. Kakor znano, zastopa Wendel že od 1. 1912., ko je —■ začasa balkanske vojne — postalo albansko vprašanje aktualno, stališče, da Albanija nikakor ni zrela za lastno državnost. S tega stališča motri tudi položaj, ki je nastal po tiranskem paktu. V svojem članku v »D. N.« pravi, da se bo z vsako zasilno rešitvijo sedanjega albanskega spora v tem smislu, da pristopi tiranskemu paktu kot dragi porok za albansko neodvisnost tudi Jugoslavija, ustvaril le provizorij, ki ne bo nič boljši, nego je prusko-avstrijski kondominij v Schles-\vig4H0lsteinu od 1864. do 1866. Pravi vir zla ni v tiranskem paktu, najsi le-ia tudi zagotavlja Italiji protektorat nad Albanijo, marveč v albanski »suverenitetk sami. Wendel dokazuje nato, kako v Albaniji popolnoma manjka razreda, subjekta, ki naj bi bil no-sitelj državne ideje. Plemena v severni Albaniji so sploh nedostopna za tako idejo, a fevdalcem srednje Albanije, ki je tolmač njihovih teženj Ahmed beg Zogu, lastna držav-. uprava dela to, kar dela plačana uprava, plačana uprava pa se ukvarja s stvarmi, ki spadajo v delokrog voljene uprave. To žalostno dejstvo smo pri nas morali ugotoviti že velikokrat in mislimo, da tiči ravno tu ne najmanjši izmed vzrokov, zakaj naše gospodarske organizacije velikokrat ne dosežejo tistih uspehov, ki bi jih po svojem delu in po svojih sposobnostih lahko z vso pravico pričakovale. kalnega kluba, še manj pa za krizo vlade- V tej smeri je dal Aca Stanojveić svojim prijateljem v radikalnem klubu nasvete, da rešijo te notranje zadeve radikalnega kluba tudi pred merodajnim forom in da naj nikar ne delajo v javnosti vtisa, kakor da bi šlo za krizo radikalne stranke. Splošno se misli, da je po poslednji Uzu-novičevi avdijenci v dvoru položaj popolnoma jasen in da so vse intrige, ki so se v zadnjem času vprizarjale, brez vsake podlage in da ne bodo imele prav nobenega uspeha Zato je tudi najboljši dokaz dejstvo, da se vlada na to sploh ne ozira, marveč nadaljuje z opravljanjem poslov in mirno nadaljuje delo na konsolidaciji gospodarskih razmer v uaši državi. MINISTRA SERNEC IN DR, GOSAR ODPOTOVALA. Belgrad, 13. aprila (Izvirno) Minister za socialno politiko dr. Andrej Gosar in minister za javna dela ing. Dušan Sernec sta nocoj odpotovala v Ljubljano na velikonočne praznike. VELIKONOČNA PODPORA ZA INVALIDE Belgrad, 13. aprila (Izv.) Minister za soc, politiko dr. Andrej Gosar je odredil, da se takej razdeli med invalidske organizaeje 170 tisoč dinarjev kot podpora za veliko noč. KREDIT ZA NAKUP PLEMENSKIH PRAŠIČEV. Belgrad, 13. aprila (Izv.) Kmetijski mi* nister dr. Kulovec je podpisal kredit 700.000 dinarjev za nakup plemenskih prašičev v inozemstvu. Prašiči se bodo razdelili med posamezne oblasti v celi državi. SEJA GOSP.-FIN. ODBORA. Belgrad, 13. aprila (Izv.) Popoldne se- je vršila seja gospodarsko-finančnega odbora ministrov, na kateri so razpravljali o raznih tekočih zadevah. PRLMORSKO-KRAJIŠKA OBLAST. v Karlovac, 13. aprila. (Izv.) Včeraj se je zopet seslal na sejo oblastni odbor primor-sko-krajiške oblasti, kateri se še ni konstituiral. Pri glasovanju za predsednika je dobil kandidat SDS 3 glasove in HSS ravnotako 3 glasove. Raditega je za nedoločen čas zopet onemogočeno vsako delo v tej oblasti TISKOVNA PRAVDA V ZAGREBU, v Zagreb, 13. aprila. (Izv.) Zagrebški župan arhitekt Heinzel je vložil tožbo proti uredniku Rudolfu Hercegu radi žalitve po tiskovnemu zakonu. Razpravo pričakujejo z zanimanjem, ker bo takrat prišlo na dan več zanimivih stvari iz razmerja med federalisti in radičevci. nost ni nič drugega nego kvečjemu sredstvo za ohranitev privilegijev. Zato se ni čuditi, če prodaja Ahmed Zogu albansko samostojnost Italijanom danes kos, jutri kos za trideset Judeževih srebrnikov. Samo z izpeljavo temeljite agrarne reforme bi se v Albaniji ustvaril državni narod in s tem možnost za obstoj samostojne albanske države. »Sedanji oblastniki take reforme seveda nikdar ne 00-do izvedli in tako bo ostala Albanija plen italijanskega imperializma in ognjišče mednarodnih nevarnosti prve vrste. Kaj tedaj? Wendel ugotavlja, kako je od balkanske vojne vedno zastopal stališče, da naj se Albanija razdeli med Srbijo in Grčijo; k tej rešitvi se je nagibal tudi Karel Kautsky. Danes seveda taka rešitev ni več mogoča. Mogoče in v interesu evropskega miru nujno potrebno pa je nekaj drugega: Upravo Albanije naj prevzame društvo narodov! Samo internacionalizacija in nato sledeča korenita agrarna reforma moreta preprečiti imperi-jalistično igro z Albanijo in v^ojiti Albance polagoma za samovlado. OPOZICIJA SE JE ZOPET URAČUNILA. — NOBENE KRIZE NI IN NE BO. V pariški »Information« razpravlja o albansko-italijansko-jugoslovanskem vprašanju Jacques Ancel. Uvodoma navaja Ancel ifcalijjatisbe pogodbe z balkanskimi narodi, ki tvorijo člene v obkoljevanju Jugoslavije. Vsekakor pogodbe ničesar ne dokazujejo proti dejstvom, kakor je ugotovil g. Mussolini sam, ko je predložil izjenaskmuivk?uyjemG euiat xrdgovc umkdyl anstiieljakmu eniatx rdgoc v umlhwy umlhw it|a8i$mskemu parlamentu v ratifikacijo pogodbo prijateljstva in prisrčnega sodelovanja z Jugoslavijo (z dne 27. jan. 1924 v Rimu). Tedaj je g. Mussolini v svojem poročilu rekel: »Pogodbe niso večne; pogodbe niso nepopravljive. Pogodbe so poglavja iu ne epilogi zgodovine. Ce jih izvršujemo, se pravi, da jih apliciramo. NjiLova izvršitev služi v to, da se pokaže njihova absurdnost.« Kar se tiče vesti — nadaljuje Ancel — ki se neprestano lansirajo iz Rima ali z Dunaja, da se bo v najkrajšem času ostalim italijanskim pogodbam na Balkanu pridružila tudi pogodba z Bolgarijo, so docela neosno-vane. Iz najzanesljivejšega vira mi je znano — ugotavlja g. Ancel — da se med Sofijo in Rimom nikdar ni »prij .-avljala« taka pogodba. To bi bilo v popolnem nasprotju s sedanjo politiko modre vlade Ljapčeva in Bu-rova. Geslo: Balkan balkanskim narodom, je našlo enodušen odmev kakor v Jugoslaviji tako tudi v Bolgariji. Glede rešitve sedanjega spora zaradi Albanije pravi Ancel, da Italija najbrže niti v sanjah ne misli na to, da bi se revidiral tiranski dokument. Iz Londona, na katerega be naslanja Italija v svoji politiki na Balkanu, prihaja čisto nasprotna vest — da bo namreč Italija pri Društvu narodov zahtevala, da se ji poveri mandat nad Albanijo. Toda, zaključuje člankar, Albanija je član Društva narodov. In v Ženevi imajo izprego-voriti svoj besedo vsi narodi, v prvi vrsti pa neposredno interesirani sosedi. Francozi smatrajo kot naravno, da se to vprašanje predloži ženevski organizaciji. Dogodki na š&fajskem. JAPONSKA PROTI RUSm. Tokio, 13. aprila. Včeraj se je sešel ministrski svet- Minister za zunanje zadeve Šide-hara je topot prvič naglasil, da se je položaj na Kitajskem poostr.l, da so japonski interesi v Mandžuriji in Mongoliji ogroženi in zahtevajo znatnih previdnostnih odredb. Dejansko je opaziti obsežne vojaške priprave japonske vlade. V Port Artur so odpluli štirje rušilci, v Tientsin so odšle štiri stotnije v bojni opremi. Govori se o popolni mobilizaciji japonskih vojnih sil. Pariz, 13. aprila. »Petit Parisien« prinaša pogovor svojega poročevalca z japonskim generalnim konzulom vSanghaju, Jado. Konzul je izjavil, da Japonska v slučaju vojnih za-pletljajev v Mandžuriji ne bo ostala nevtralna, marveč bo z orožjem vzpostavila mir. Japonska ne bo dopustila, da bi se Kitajska boljše-vizirala. MANIFESTACIJE V MOSKVI. Moskva, 13. aprila. O priliki otvoritve sovjetskega kongresa so se vršile tu velike manifestacije. Manifestanti so poslali na kongres deputacijo, ki je vladi zagotovila, da sme v sedanjih trenotkih brezpogojno računati na vso pomoč ruskega ljudstva. Iz Pekinga je došlo poročilo, da je oblast izpustila Ruse, ki so bili aretirani pri vpadu v sovjetsko poslaništvo VLOGA GENERALA FENGA. Berlin, 13- aprila. »Frankfurter Zeitung« piše: Zmernost Rusije in njeno nedvomno odkritosrčno prizadevanje, da se izogne ostri mirovni krizi, postavlja v pravo luč šele ravnanje krščanskega generala Feng Ju-hsianga, ki stoji z znatnimi četami, ki so jih organizirali ruski častniki, v Mongoliji. Feng je odkrit pristaš Rusije. Njegov sin in hči študirata na kitajski univerzi v Moskvi, kjer se je tudi sam dalj časa mudil. Ni dvoma, da dejuje Feng v zmislu ruske politike in bo v danem slučaju Rusiji prihranil potrebo, da neposredno poseže v kitajsko meščansko vojno. — Končno pravi F. Z.: Nemška politika nima razloga, da bi spričo razvoja dogodkov na Kitajskem izpremenila svojo dosedanjo smer. Želeti je, da ne bi nobena tuja država posegla v dogodke na način, ki bi obtežil mirno poravnavo. POLOŽAJ NA BOJIŠČU. London, 1C aprila. Vesti o dogodkih na fronti si popolnoma nasprotujejo. Dočim zatrjujejo angleški in ameriški viri, da je doživela kantonska armada uničujoč poraz, pravijo nasprotna poročila, da so vsa tostvarna poročili neresnična. Čingkiang in železnica Nanking—Šanghaj so še vedno v kantonskih rokah. v London, 13. aprila. (Izv.) Reuter poroča, da so severne čete brez boja zasedle Pukau. Čete generala Cangčungčanga so z zrakoplovi bombardirale včeraj Nanking. Sunčuanfang koraka proti Čiangkiangu na severni strani Jangcekianga. Železniško progo Šanghaj-Nan-king imajo v oblasti šc vedno kantonske čete. v Pariz, 13. aprila. (Izv.) Havas poroča, da general Cangkajšek skuša dobiti odločilen vpliv v desnem krilu Kuomingtang-strankc. Verjetno je, da pride do javnega spora med obema krilima v stranki. ▼ Šanghaj, 13. aprila. (Izv.) V kitajskem delu mesta je zopet izbruhnila stavka. 40.000 komunistov je skušalo prodreti kordon, katerega so postavile regularne čete proti demonstrantom. Na francoske straže so metali kamenje, nakar je ta odgovorila z orožjem. v London, 13. aprila. (Izv.) Dopisnik "Daily Telegrapha« poroča: Japonski listi pišejo, da je ruski poslanik v Tokiu sporočil zunanjemu ministrstvu zagotovilo, da bo ruska vlada na vsak način varovala japonske interese v Mandžuriji, če pride do poostritve razmerja s Pekingom. Kljub temu vlada v japonski javnosti vznemirjenje radi Mandžurije. v Šanghaj, 13. aprila. (Izv.) Zunanji minister kantonske vlade Cen bo odgovoril na skupno noto peterih velesil radi dogodkov v Nankingu v petih posameznih notah. Angliji in Ameriki se očita, da se je pričelo bombardiranje brez vzroka. Italiji in Franciji se bo zagotovila povrnitev škode. Tudi nota japonski vladi je sestavljena v zelo spravljivem tonu. Tekst not bo objavljen v petek. v Šanghaj, 13. aprila. (Izv.) Tuje vojne ladje na Jangcekiangu so odplule eno miljo od Nankinga navzgor,- da se izognejo vojni črti Nanking—Pukau. Severne čete niso dosedaj še poskušale prekoračiti Jangcekianga. Kantonske ladje so obstreljavale pri Činkiangu angleški parnik, ki je odgovoril s topovi. v Šanghaj, 13. aprila (Izv.; Vse brodovje tujih držav šteje sedaj 177 vojnih ladij, katerim poveljuje osem admiralov. Od tega ima Anglija 76, Japonska 48, Amerika 30, Francija 10, Italija 4, Španija, Portugalska in Ho-landska pa po 1 ladjo. To je največje število vojnega brodovja, ki se je kdaj nahajalo v kitajskih vodah. — 4 japonski torpedni rušilci tajskih vodah. — 4 japonski torpedni rušiloi, ki so bili pripravljeni za odhod, so danes odpluli proti Port Arthurju. Za francosko -italijansko prijateljstvo. Pariz 12. aprila. Včeraj je predsednik republike Doumergue sprejel novega italijanskega poslanika grofa Manzonija, ki mu je izročil svoja poverila. Ob tej priliki je imel Manzoni zelo značilen govor, ki se smatra kot napoved nove italijanske politike nasproti Franciji. Manzoni je naglasil, da morata francoski in italijanski narod zaradi svojega krvnega in kulturnega sorodstva, zaradi svojega orožnega bratstva v svetovni vojni, zaradi svojih življenskih interesov in zaradi blaginje človečanstva nadaljevati svoje skladno sodelovanje na vseh poljih svojega javnega udej-stvovanja. Svoje odnošaje morata naslonili na medsebojno zaupanje, ki je najtrdnejši temelj za razmerje med narodi. Delati v tem zmislu, je program in poslanstvo, ki ga mu je poverila vlada, ko ga je poslala v Pariz. Predsednik Domergue je odgovoril: Zelo sem vesel besed, s katerimi ste opredelili poverjeno Vam poslanstvo. Ne varam se, ko dodajam Vašim besedam, da se veličina in varnost naših dežela ne da zagotoviti drugače nego za ceno njunega sporazuma. Italija in Francija imata enako željo, da se zavarujeta proti novim konfliktom, da se utrdi mir, brez katerega ni mogoč plodovit napredek. To se pravi, da se njune težnje in interesi bistveno vežejo med seboj in jima brezpogojno narekujejo solidarnost in pot. po kateri morata iti, da dopolnita svojo usodo- Učinek članka dr.Žerjava. Omenili smo že, da je ominozni članek dr. Žerjava v belgrajski »Reči«, ki v današ-i njih okoliščinah pomenja naravnost atentat I na interese Slovenije, vzbudil nejevoljo tudi i v samem SDS-arskem taboru. Treznejši in preudarne ši elementi v SDS ga obsojajo tako s splošnrga slovenskega stališča kakor s stališča ožjih strankarskih interesov, ker je evidenino, da ta taktična poteza dr. Žerjava stvari SDS ne bo prav nič koristila, pač pa le veliko škodovala. In je torej dr. Žerjav v tem slučaju na vsak način zagrešil veliko taktično napako. Zlasti mu zamerjajo to, da je pustil svoj članek obelodaniti še v »Jutru« in tako prav po nepotrebnem opozoril nanj širšo slovensko javnost; .oziroma je na ta način onemogočil lastnemu časopisju, da bi to nesrečno žurn°lUtično ekskurzijo svojega šefa vsaj zamolčalo. Zato je pa »Jutro« tudi v največji zadregi, kako zdaj braniti Žerjavov članek, in je proti vehementnim obtožbam »Slovenca« za moglo skrpucati samo klavern zagovor, kjer si pomaga — z rekriminacijami iz avstrijskih časov. Znana jutrovska metoda: kadar mu zmanjka argumentov realne sedanjosti, pa privleče kak »dokument« iz časov, ki so za nas taktično kakor pred zgodovinski. Kaj pa tudi opravičuje dr. Žerjava danes to, kar je pred desetimi ali dvajsetimi leti pisal kak »klerikalec«? V najneprijetnejši položaj pa je spravil dr. Žerjav SDS-arsko zastopstvo v naši oblastni skupščini. Naravno, da se gospodje od naprednega kluba boje, da bi Zerjavova bel-grajska demarša proti Sloveniji utegnila najti tudi kakšen nemil odmev v obeh oblastnih skupščinah, ki se zopet sestaneta po Veliki noči. Kako tedaj nastopiti? Pa so preudarni SDS-arski krogi mnenja, da bi bilo še nnipa-I metnejše, s primerno izjavo desavuirati go-I spoda doktorja Žerjav a ... Vsekakor jako sitna situacija za vso SDS-arsko družbo, ki se zaman vprašuje, kaj je j bilo dr. Žerjavu sploh treba tistega članka • napisati? Saj efekta ni dosegel drugega, kot . da je le še bolj razburil duhove po Sloveniji, ; na eni strani povečal nerazpoloženje proti SDS, na drugi pa njeno že itak tako oslabljeno pozicijo na znotraj in zunaj še bolj razmajal. V taboru SDS na ozemlju ljubljanske in mariborske oblasti je danes kriza. Igra je zaenkrat izgubljena, izgledi v bodočnost iz dneva v dan čedalje bolj temotni, in nič čudnega, če se je Zerjavovega generalnega štaba že pričela polaščati nervoza spričo vedno večje nezadovoljnosti zlasti podeželskih pristašev s strankino politiko, predvsem pa z »Jutrovo« pisavo. Stari naprednjaki se v skrbeh vprašujejo: kakšne uspehe more roditi takšen vsestranski negativizem, kakor ga SDS danes prakticira, kot da bo le še bolj pomagal utrjevati po_.icijo SLS. Drugič: Kaj se more z enim Pribičevičem sploh še doseči na Slovenskem? Ali naj služi slovenska skupina SDS še naprej samo za štafažo g. Pribičeviču? Ali ne bi bilo bolje se osamosvojili? Veliko upliva na zbegane duhove v SDS-arskem taboru ima pač tudi pisava »Nar. I Dnevnika«, ki prepričevalno dokazuje potrebo temeljite revizije vse dosedanje napredne politike in ustvaritve nekega pozitivnega programa slovenske napredne misli, ako je njeni nositelji nočejo pustiti popolnoma propasti. Pod uplivom teh člankov »Nar. Dnevnika« se je zato tudi že začelo v konservativnejših krogih SDS, ki še niso docela zapadli integralnemu jugoslovenstvu, v zadnjem času propagirati geslo: realizacija politične dediščine dr. Tavčarja. Ta dediščina je dokaj bogata — bila, žal med tem že skoro vsa zapravljena. Zadnje cekine meče danes dr. Žerjav v zrak, da padajo nazaj — kot Tavčarjev znani izrek... Veliki patrioti. Intrigantstvo in denunciantstvo je bilo vsa leta po vojni vsa politična taktika jutrovcev. Zadnje čase so si spletli ti ljudje nove lavo-rike na tem polju in si jih spletajo še naprej. Zraven seveda zavijajo oči in hvalijo svoje de-nunciantsko delo kot kapital, ki je prava in močna zaslomba ideje. Katere ideje, tega ne povedo. Priznavati morajo, da je ta kapital »lc še redki«. Tega dejstva se Slovenija veseli in bo skrbela, da se bo ta kapital le šc bolj razredčil. Včeraj obnavlja »Jutro« že neštetokrat obrabljene in zavržene klevete iz avstrijskih časov. Ugotavljamo, da te insinuacije SLS ne dosežejo. Zato nam ne pade na um, da bi »Jutru« sledili na to pot. Sedaj gre za vse kaj drugega. Za to namreč, kakšni so politični boji danes in kako se sedaj udejstvujejo politične »ideje« SDS. Mi smo trdili, da jutrovci istočasno, ko proglašajo sebe za državni kapital, hujskajo proti SLS, ker je glasovala za proračun vojnega ministrstva, ker trpi generala v prosvetnem resoru in zlasti, ker je glasovala za odškodnino bivši črnogorski vladarski rodbini. Jutrovci dobro vedo, zakaj je SLS to storila. Vedo, da proračun za vojno ukazuje naš položaj, vedo, da se je afera s črnogorskimi princi razvijala v sramoto naše države. Vedo, da je ta afera postala aktualna zlasti sedaj, ko so ta vprašanja uredile že vse druge države, vedo, da se je vse to zgodilo zgolj radi ohranitve časti in slovesa naše države, pa jih ta okolnost prav nič ne moti, da ne bi grdo, hinavsko in lažnjivo hujskali. To je »državotvorno« delo po jutrovskem receptu. Kako »državotvorno« je ravno hujskanje proti takozvani črnogorski odškodnini. Glej;no ; kaj piše o tej stvari zagrebška »Narodna Po- . litika«: »Opozicija je dvignila velik hrup, ko se je 31. marca sprejel v narodni skupščini amendement, da se bivši črnogorski dinastiji iz-roče v last nekatera posestva, katera so ji \ preje pripadala, in da se ji poleg tega izplača 42 milijonov dinarjev odškodnine. Amande-» ment določa, da se morajo odstopivša pose- i stva in denarni znesek razdeliti bivšemu prestolonasledniku Danilu, otrokom bivšega kneza Mirka, bivšemu knezu Petru ter bivšima kneginjima Kseniji in Veri deloma v gotovini, deloma v obrokih in doživljenjski renti. Razburjenje opozicije je bilo razumljivo, ker je danes v dobi vsesplošne rcdukcije tak izdatek zelo nepopularen. Na ulici se je znašlo na tisoče uradnikov, a istočasno se razsipajo milijoni za člane bivše črnogorske dinastije, katera niti ne živi v domovini, ampak je postala del tuje družbe. Toda, če hočemo priznati ali ne, politične prilike so take, da je bil tak izdatek potrebno zlo. Prejšnje vlade bi lahko prešle ceneje. One bi lahko uredde vprašanje bivše črnogorske dinastije pod mnogo povolf-nejšimi pogoji. Ali njihov pogled je bil zelo kratkoviden. One so mislile, da je bivša črnogorska dinastija enostavno zbrisana s površja zemlje in da ni treba o njej voditi nikakih računov. Tako je postalo vprašanje notranje politike malo po malo zunanje vprašanje. Pe-j trovič-Njcgoši so se izselili iz naše države in j našli oporo najprej v italijanski dinastiji, ka-j tera je z njimi v sorodu, a kasneje tudi v ita-j lijanski zunanji politiki. Mussolini, ki se ne-' prestano trudi, kako bi nas zatiral, je našel v i Petrovičih-Njegošik šahovske figure, s kate- rimi je pričel jako spretno operirati proti nam. V zadnjem času se je razširila iz vrst italijanskih politikov nova kombinacija o zvezi med Albanijo in Črnogoro. Obe državi naj bi ustvarile zvezno državo, kateri na čelu naj bi bila bivša črnogorska dinastija. Pomirjenje г bivšo črnogorsko dinastijo ▼ sedanjem času je v prvi vrsti obsodba politike prejšnjih vlad, ki niso hotele rešiti tega vprašanja v mnogo po-voljnejših razmerah.« Ta sodba glasila HPS zadeva v črno. Pa« triotizem prejšnjih vlad, v katerih je sedela dolga lota naša slavna SDS, je bil tako velik, da je spravljal našo državo v afero in sramoto, nas oškodoval za milijone in nas pri-tiral v zadrego. Ta patriotizem je po »Jutru« kapital. Da kapital, toda v debet-saldu vknjlžen. Gorje nam, čc bi bilo lega kapitala veliko. »Preganjanje uredništva', Jutrovci so naročili zagovornike Žerjavo-vega članka tudi v glasilu državnih nameščencev. Ne bomo se z njim na dolgo prepirali, ugotovimo le, da ni res, da se mečejo na cesto pošteni in delavoljni ljudje, dočim se na drugi strani nameščajo politični žonglerji. Naj bo »Naš glas« tako prijazen, pa nam pove, kje, kedaj in kateri politični žonglerji se nastavljajo?! Vprašamo »Naš glas«, komu v korist je potrebno zavijati resnico, tako nasilno, kot to dela ta list, ko trdi, da se reduciranci ne smejo sprejemati v državno službo. To ni res. Res je, da se letos sploh nihče ne sprejme v državno službo, razen v kolikor se po potrebi reaktivirajo vpokojenci in v kolikor dovoli posamezno izjemno nastavitev ministrski svet To določilo finančnega zakona pa velja za vse, tudi za »politične žonglerje«. Ravno vlada, ki sama sebi vzame možnost, da bi po eni strani reducirala, po drugi pa sprejemala nove uradnike, dokaže, da ji je tuje vsako partizanstvo, Pribičevičeve zahteve. Opozicija je voditelja SDS tako spravila iz ravnotežja, da so njegove politične izjave vedno bolj podobne Radičevim. Mislimo tu namreč na logiko in doslednost v takih izjavah. Kakor beremo v listih SDS, je Pribičevič v Osijeku dejal, da se bo sedanja vlada razširila s kako malo strančico, ali pa se morajo razpisati volitve. V io, da bi v vlado vstopili radičcvci aU davidovičevci, v to Pribičevič nc veruje, tako je rekel. Z radikalno stranko, pravi Pribičevič, da SDS ne bo stopila v nobeno zvezo, ker je ta stranka nezmožna za upravo države. Pribičevič izrecno pfiiftkvra, da je vsaka vladna kombinacija brez radikalov nemogoča. Iz teh priznanj: da SDS ne gre v zvezo z radikali in da je vlada brez radikalov nemogoča, sledi pač, da SDS ne gre in ne more priti v vlado. V drugem delu svojih izjav pa je g. Pribičevič povedal, kaj bi SDS zahtevala, če bi stopila v vlado. Dvoje ministrstev: eno najvažnejših izmed gospodarskih in eno politično ali za zunanje ali za notranje zadeve. Takol Ko sploh ni govora o vstopu SDS v vlado, postavlja Pribičevič čudovite zahteve, kot bi on imel ključ do položaja v rokahi Mož se čezdaljebolj razvija v Radiča št. 2. Politika v stanovskih organizacijah. »Jutro« nam priznava, da so nekatere stanovske organizacije, to je tiste, ki rovarijo proti načelu enakopravnosti vseh obrtniških, trgovskih in industrijskih slojev v TOI zbornici, pod vodstvom pristašev SDS. Sklicuje se le na »zaupanje«, ki ga uživajo ti pristaši med svojimi tovariši. To »zaupanje« poznajo pa obrtniki in trgovci najbolj sami. Vsak med njimi ve, da n. pr. g. Fran-chetti niti tretjine članstva obrtnih zadrug nima za seboj in da se je zaupanje gojilo v razmerah in okoliščinah, ki so zadušile glas večine in pustile govoriti le tiste zadruge in zastopnike, ki so bile političnemu režimu SDS po volji. Ravno sedanji boj proti enakopravnosti vseh slojev pa dviga zanimanje in odpira oči tudi tistim, ki so doslej nasedali raznim »stanovskim« in »strokovnim« šlagerjem SDS. Ta boj je razgalil stanovstvo pristašev SDS in bo rodil to dobro posledico, da bodo stanovske organizacije pomedle s temi »pristaši«. To »Jutro« čuti. Zato se jezi in poje staro svojo pesem, po kateri so stanovske organizacije sa-mo tako dolgo nepolitične, dolder jih vladajc pristaši SDS. Za državne nameščence Zasluga našega poslanca Smodeja je, da se je število efektivnih let pri onih penz.ijoni-stih, ki radi premalega števila efektivnih službenih let zgube draginjske doklade, proti predlogu finanč. ministra, ki se je glasil na 15 let, znižalo na 10 let. Ta posredovalni predlog g. posl. Smodeja je bil končno v finanč. odboru v amandmanu sprejet. Tako ne bo zlahka kdo trpel krivice, nasprotno pa obstoji upanje, da se bodo v nekolikih letih uredile državne finance tolike, da ! bo mogoče izboljšati plače državnim uradni-i koin in uslužbencem. (Ta odstavek je ponio- toma včeraj izostal v notici »penzijonisti ta — penzijonisti. Op. ur.) Med kronskimi penzijonisti, katerih je posebno v Sloveniji precejšnje število, vlada splošna zadovoljnost, da so jim poslanci SLS priborili prevedbo na dinarske pokojnine. Jasno je, da mi bivši kronski penzijonisti vemo, komu moramo pri prihodnjih volitvah dati svoje glasove; gotovo tisti stranki, ki je za nas skrbela, ne pa stranicam, ki so nas do-sledno prezirale. Izplačilo avtonomnih doklad. Finančna delegacija objavlja uradno: Ker so se davčni zaostanki izdatno zmanjšali in so v mnogih okrajih že popolnoma izginili, je še bivši delegat dr. Šavnik odredil, da se avtonomne doklade odslej zopet izplačujejo v polnem znesku predpisa, ne glede na stanje vplačiL л * * Kakor znano, je finančna delegacija pod RR-vlado ustavila izplačila avtonomnim kor-poracijam. Hudo prizadeti so bili zlasti cestni okrajni odbori. SLS je bila vedno na stališču, da so doklade last korporacij, za katere se pobirajo, in da delegacija tega denarja nima pravice zadrževati. Sedaj je tudi ta neljub spor, ki je cestnim odborom veliko škodoval, odpravljen. Pričakujemo, da bo »Jutro« tudi to stvar označilo kot postavko »pasivne bilance SLS«. Hele^ice Д Sabotiranje dela. Predsednik zakonodajnega odbora, znani Ljuba Zivković, je hotel nagajati vsem in povsod. Sedaj "si je izmislil, da bo sklical svoj odbor s tem, da ga sklicuje med velikonočnimi počitnicami. Radikali in radikalni ministri so izjavili, da jih k sejam ne bo, čeprav bi jih Zivković sklicaL S tem je bilo Zivkovičevo nagajanje obsojeno na neuspeh. Tudi poslanci SLS, ki jim je Ziv-kovičeva užaljenost malo mar, se sej ne udeležujejo, ker itak te seje sklepati ne morejo. Da gre zgolj za nagajanje, so uvidele vse stranke in k drugi seji ni bilo nikogar razen dveh poslancev SDS. »Jutro« piše zato o sa-botiranju dela in seveda napada -»klerikalce«. Po »Jutru« so pridni in dobri delavci samo Zivković, Demetrović in Budisavljević — ker namreč pomagajo Zivkoviču nagajati. SDS-arska politika pa je odnekdaj otročja. PRIPRAVE ZA RAZOROŽITVENO KONFERENCO. v Ženeva, 13. aprila (Izv.) Odbor za pripravo mednarodne razorožitvene konference je danes dopoldne osvojil predlog romunskega delegata generala Dinitrescuja, spremenjenega po'predlogu ameriškega zastopnika Gibbsona, po katerem se pogodbene države zavezujejo vsako leto objaviti seznam vseh civilnih zrakoplovov na svojem ozemlju. v Bruselj, 13. aprila. (Izv.) Zastopniki delodajalcev so z ozirom na težek položaj v industriji odbili zahteve delavstva na zvišanje plač. SESTANEK MED STRESEMANNOM IN BRIANDOM. Pariz, 13. aprila. (Izv.) Sinoči se je širila vest, da se po veliki noči snideta na francoski rivijeri Briand in Stresemann. SPOR MED BOLGARSKO VLADO IN MACEDONCI. Sofija, 13, aprila. (Izv.) Bolgarska vlada je začela v zmislu pogodbe z Grčijo iz 1. 1919. z likvidacijo na grškem ozemlju stoječih mace-donskih cerkva, šol in grobnic, ki preidejo proti določeni odškodnini v grško državno last. Macedonski narodni odbor se je temu oprl, češ, da je to imetje neodtujljivo. Vlada je izjavila, da vztraja na svojem stališču. Predsedstvo macedonskega narodnega odbora je nato odgovorilo, da bodo macedonski begunci uporabili vsa zakonita sredstva, da obranijo svoje interese. IT ALI J ANSKO-O GRŠKO PRIJATELJSTVO IN ROMUNIJA, v Rim, 13. aprila (Izv.) »Giomale d' Ita-l|a«piše povodom komentarjev romunskega časopisja o iitalijansko-ogrski pogodbi, da želi Italija sodelovati z Romunijo in da je dokazala to z ratifikacijo besarabske pogodbe. To prijateljstvo pa je treba varovati pred preveliko politično občutljivostjo in vznemirljivostjo, da bo ostalo resnično. Med Romunijo in Ogrsko morejo obstojati nasprotja, s tem pa še ni rečeno, da se mora Italija postaviti na eno ali drugo stran. Njena naloga je ravno nasprotna, izravnati nesoglasja* SPLOŠNA ŽENSKA VOLIVNA PRAVICA NA ANGLEŠKEM, v London, 13. aprila. (Izv.) Ministrski predsednik Balwin je izjavil, da namerava vlada v kratkem predložiti zakonski načrt, po katerem dobe vse žene nad 21 let stare volivno pravico. — Po novem volivneni redu bo v Angliji okrog 12 milijonov moških in 14 milijonov ženskih volivnih upravičencev. ANGLEŠKI PRORAČUN, v London, 13. aprila (Izv.) V proračunski debati spodnje zbornice je delavski poslanec Dmg* planšarski dan na Jesenicah. Drugi planšarski dan radovljiškega okrajnega planinskega odbora se je vršil letos na Cvetno nedeljo, dne 10. t. m. v občinski dvorani na Jesenicah. — Dasi je bilo vreme skrajno neugodno, je bila udeležba nad vse pričakovanje velika, tako, da je bila sicer prostorna občinska dvorana skoro premajhna. — Prišli so na ta planšarski dan plan-šarji in planšarice vseh dolin in kotov od mrzlih Rateč ob italijanski meji, visokih Karavank in divnega Bohinja, tako, da je bila pestra slika teh starih in mladih planincev in planink. Planšar-skega dneva sta se udeležila kmetijska referenta kamniškega in kranjskega okraja gg. Marinček in g. Hladnik, šumarski nadupravitelj g. J. Rus iz Bohinja, komisar za agrarne operacije g. dr. Spil-ler-Muys, župan jeseniški g. Čuier ter mnogo drugih prijateljev planšarstva. — Po otvoritvi na' čelnika okrajnega planinskega odbora je v imenu komisije agTarnih operacij pozdravil planšarski dan g. dr. Spiller-Muys, v imenu živinorejskega odbora za radovljiški okraj pa g. Cvenkelj Anton. — Okrajni kmetski referent g. Josip Suštič je nato cčrtal dolžnosti planinskega pastirja, planšarja in njegove naloge. — Zaupno mesto planšarjevo v katerega rokah je toliko — po 100 in še več glav živine, ki predstavlja danes za gorenjskega kmeta prevažni, glavni in skoro bi rekel edini dohodek — zahteva, da se planšar zaveda te velike važnosti in odgovornosti in stori, kar je v njegovi moči, da živino, ki mu je izročena v varstvo, čuva in oskrbuje. — To pa na planinah ni tako lahko, kakor bi si kdo na prvi pogled mislil in predstavljal. — Planšar je daleč od doma na planini, bolj kot kdo drugi doma v dolini, navezan edinole sam nase in na svoje zmožnosti in je največkrat vse zamujeno, ako ni takoj in hitre pomoči in ob pravem času prave skrbi.--Zato pa je tudi planšar potreben pouka in vzgoje, kakor so to v drugih naprednih deželah v Švici, na Danskem itd. že upeljali. — S pašo je treba pravilno kolobariti, planinski plevel poznati in ga zatirati, pravilno ravnati pri molži in z mlekom, z gnojem in gnojnico itd. Potrebno je, da se najamejo za planšarje res ljudje, ki čutijo to veliko odgovornost in imajo tudi drugače res zmožnosti za to važno službo. — Skrajni čas je, da se naš planšar ne prezira — ampak spoštuje ta stan, kakor je to lepemu, idealnemu poklicu in veliki odgovornosti primerno. Snowden zavračal trditve Churchila, da je sedanj© finančno ravnotežje zakrivila splošna stavka in rudarski mezdni spor. Churchilov prvi proračun je bil proračun bogatega moža, drugi proračun zapravljivca in bankroterja. Sedanji proračun pa je slaba kombinacija obeh prejšnjih. VELIK POŽAR V NEWYORKU. v Newyork, 13. aprila. (Izv.) Preteklo noč je izbruhnil v zgornjih nadstropjih novosezida-nega hotela na 5. Avenyji, ki je visok 160 čevljev in ima 38 nadstropij, velik požar. Ognje-gasne cevi so bile za gašenje prekratke in veter je požar še pospeševal. Požar je bil ogromen in je bil viden daleč naokoli kot ogromna plamenica. Na ulici se je zbrala ogromna množica gledalcev. Smrtnih nesreč pri požaru ni bilo, ker hotel še ni bil nastanjen. KATASTOROFALEN VIHAR V AMERIKI. v San Antonio, 13. aprila (Izv ) Semkaj so dospela poročila iz Rock Springs, da je velik vihar z vrtinci napravil veliko opustošenja. Razen 6 hiš je vse perušeno. Vse mesto je samo še kup razvalin Podrobnejša poročila še niso dospela. Iz Fort Klarg je odšla na pomoč konjenica. — Poznejša poročila pravijo, da je po dosedanjih ugotovitvah 50 mrtvih in 150 ranjenih. Gospod okr. živinozdravnik Slavko Zamik je v daljšem temeljitem govoru razložil slučaje prve pomoči pri nezgodah in razne bolezni, ki pridejo v prvi vrsti na planinah vpoštev: napenjanje, krvomok, bolezni v mleku in vimenu, črni volčič ali sušlavec, metljavost itd. — Dalje je opozarjal na pravilno nego in čiščenje živine, obvezovanje ran itd. Zelo zanimivo in poučno je bilo končno predavanje odbornika okr. planinskega odbora g. Ant. Cvenkla o obeh vrstah govejega zolja (ïiypoderma bovis in Hypoderma lineatum). Temeljiti opis življenja, pretvarjanja in skrivnostne poti skozi žival-telo tega zlodeja naših pašnikov in planin je posebno zanimalo naše planšarje, ker je ovrgel splošno mnenje, da prihajajo ti včasih kakor go-lobje jajce veliki mozolji od prehlajenja oziroma slabe krvi in se nihče dosedaj za to ni dosti zmenil. — Zato se je ta nesramni zajedalec posebno po suhih, vročih letih silno razširil, ker se je malokdo brigal za ličinke te gadje zalege, ampak v napačnem mnenju, da je za žival to celo zdravo, se je puščala živina z 100 in še več ličinkami tega škodljivca na pašo in v planine, kjer se je potem nemoteno razširjal in mučil našo pašno goved. — Velika škoda je to pri planinskih čredah, ki se po tem zolju poleti v vročini na paši vznemirjajo, »bezljajo« ter v naših, strmih planinah večkrat ponesrečijo. — Škoda je pri zaklani živini na mesu, posebno pa na koži, ki je na najboljšem mestu, na hrbtu vsa preluknjana. — Predavatelj je povedal več zanimivega iz svoje lastne izkušnje in opazovanj doma in v planini in pozival naše planšarje na boj in zatiranje tega do sedaj tako malo poznanega Škodljivca našega planšarstva. Konečno so se razdelile nagrade planšar-jem, ki so v letu 1936 svojo službo vestno vršili ter obenem izboljševali planine s pobiranjem kamenja, ograjenjem prepadov, čiščenjem planine plevela, grmovja in podobno. Tako je tudi drugi planšarski dan popolnoma dosegel svoj namen — korak naprej k zboljšanju našega za Gorenjsko prevažnega planšarstva. Tretji požar v flengly. Kot smo že javili, je v Mengšu gorelo dne 3. in 6. aprila. V nedeljo, dne 10. aprila pa je že tretji požar uničil gospodarsko poslopje posestnika Jožefa Novaka. Razumljivo je, da ti pogosti ognji ne izbirajo niti iz nesreče in ne iz neprevidnosti, temveč eo delo hudobne roke. V noči od ponedeljka na torek se je naši vrli žandarmeriji posrečilo prijeti tri sumljive osebe, katerih krivdo ali nedolžnost bo dokazala preiskava. Dva sta tujca. Pozor pred goljufi. Prejšnji teden sta se klatila dva boljše oblečena moža po ptujskem okraju in sta prigovarjala strankam, naj jima zaupajo svoje prihranke, češ, da sta poslana od državne banke in da bodo prejeli za svoje vloge 12% obresti. Mi resno svarimo naše ljudstvo pred takimi sleparji. Nobeden denarni zavod ne more danes nuditi vlagateljem 12% obresti, ker dobijo banke same od strank le _ 14—15% za posojila; še manj pa zamore to storiti državna hipotekama banka, ker nudi posojila po 6% ali malo višje. Kdor nasede ponudbi, kakršna je gornja, je slep in gluh. Vlomi in tatvine. Zadnji čas, so po Slovenjgradcu in okolici vlo» . mi ter tatvine na dnevnem redu. Pri gostilničarju in mesarju Gajšeku, pri trgovcu Kljunu, v Starem trgu v trgovini Ûbel, od sobote na nedeljo pri lesnem trgovcu Pušniku in posestniku Lenartu v Šmartnem so se pojavili uzmoviči. Upamo, da jim bodo prišli kmalu na sled. Mora biti dobro organizirana tolpa. Zatiranje hrošča. RAZGLAS. Ker imamo letos zopet hrošč evo leto, bo na» stopil to pomlad navadni rjavi hrošč (keber) ekoio v vseh občinah podrejene mi oblasti, kakor vse kaže, v običajni množini. Glede zatiranja tega za vse naše kmetske kulture zelo opasnega škodljivca, ki posebno v obliki črva (ogrca) izpodjeda skozi par let korenine vseh kmetijskih rastlin in s tem uničuje zlasti poljske, vrtne, sadonosne in travniške pridelke milijonske vrednosti, odrejujem na podstavi dež. zak. bivše Kranjske z dne 17. junija 1870 L dež. zak. bivše štajerske z dne 10. de. cembra 1868 L ter stičnega dež. zakona za bivšo Koroško to-le: Predstojniki občin, kjer se pojavi rjavi hrošč, imajo skrbeti in pravočasno vse potrebno ukreniti, da ga posestniki oziroma zakupniki kulturnih zemljišč z vsemi svojimi silami pokončujejo. Ker je uspeh zagotovljen samo, ako se zatiranje tega požrešnega škodljivca splošno in skupno vrši, le vsak posestnik dolžan, da pri tej akciji krepko in vestno sodeluje. Zatiranje hrošča se vrši navadno na ta način, da se hrošči ob zgodnjih jutranjih urah, a če je oblačno in hladno tudi ves dan, stresajo raz drevesa (v poštev pridejo v prvem redu drevesa v legah, ki nudijo hrošču največ in najboljše paše, in so radi tega tudi najbolj napadena) v spodaj razgrnjene rjuhe ali plahte ter se na to poberejo v vrečo ali kakšne druge posode. Tako zbrani hrošči se potem poparijo. Tako uničeni hrošči se porabijo za kompost (gnoj mešanec) a ponekod jih tudi suše in potem vporabljajo kot krmo za prašiče ali kure. Občinski predstojniki zlasti v krajih, kjer primanjkuje delavnih moči, lahko pritegnejo s šolsko oblastjo šolsko mladino k sodelovanju pri zatiranju tega največjega sovražnika naših kulturnih rastlin. Občinski predstojniki so za to osebno odgovorni} da se ta naredba točno in strogo izvede ter so dolžni mi po izvršeni akciji o poteku zatiranja hrošča izčrpno poročati. Vsako popuščanje dolžnosti, ki jih ta moja naredba nalaga občinskim predstojnikom se kaznuje z denarno globo do 200 Din, tisti posestniki pa, ki bi se upirali tozadevnim županskim odredbam se istotako kaznujejo z denarno globo do 200 Din in bodo razun tega primorani plačati še stroške za pobiranje hrošča, ki ga bo v takih primerih izvedel občinski urad. V Ljubljani, dne 2. aprila 1927. Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti: Černe, s. r. Joža Lovrenčič: Kriščev trnek. Velikonočna zgodba iz Trente. Tretji in zadnji trentarski beneficijat gospod Franc Vaclav Lucenperger je v triinosem-desetem letu svojega življenja in v eedemin-petdesetem, kar je v Trenti duše pasel, dočakal veliko bridkost in doživel še večje veselje, ki je dano samo izvoljenim ... Bilo je leta 1778, ko se je vrnila pomlad tn je južni veter zavel ob Soči tudi v Trento in je vrbje ob vodi pognalo mačice in miro-vita lepe pogačice otrokom v veselje za cvetno nedeljo, ker kaj bi bila oljkova butara, ovita z zelenim popanom, če ne bi rumenela iz nje lepa miroviita z lepo pogačico na vrhu? Otroci eo nabirali popan in iskali po grmovju mirovit, glasno vzklikajoč, ko so njihove srečne oči odkrile kje posebno lepo raslo, gosped Fronc pa je obstal ob odprtem oknu svoje hiše, ki jo je pred sto in več leti volila duhovnu v Trenti gospa Brankovica, in gledal v gmajno, zaprši knjigo, iz katere je bral in premišljal Gospodovo trpljenje. »Tiha, kot je bila tiha nedelja, bo leto» tudi oljčna in sama velika noč bo tiha, zakaj, glej, sekire ne pojo več v gozdih, ogelnice se ne kadijo, kladiva ne mlatijo več in cajnarice ne cvilijo, plavži ne bruhajo in vozovi ne škripajo več po cesti, kot so škripali sto let, težko naloženi z našimi železnimi palicami. Vse je utihnilo in Trenta se je izpraznila. Pet, šest družin je ostalo in jaz z njimi — reven pastir z revnimi ovčkami. Križev mojih let je dosti in so težki in prav bi napravil, Gospod, če bi •me poklical k Sebi za bratom v Tebi, ki je v meniški halji prvi tu oznanjal Tvojo besedo, in za prednikom mojim Peršo, ki si mu tudi že odprl vrata v večna bivališča, in še za pobožnim služabnikom Tvojim gospodom grofom Hermanom, po katerem si Trento oživil in je za blagor duš svojih ljudi in v Tvojo čast Maleri Tvoji tu cerkev sezidal. Prav bi bilo, Gospod, če bi me poklical, ker sam ne morem iti, ne morem iz Trente. Obljubil sem in sedem in petdeset let držim obljubo in jo bom držal do konca. Zgodi se Tvoja volja.« Gospod Fronc se je odmaknil cd okna in pokleknil na klečavnik, nad katerim je na steni visel Križani, pogledal je Vanj z vdano-prosečim pogledom, potem pa naslonil glavo na sklenjeni roki in iz misli je prešel v besedo: »Glej, Križani Krišc, vem, za mojo prvo nepokornost, za moje mladosti greh me pokoriš. O le kako sem bil takrat posveten, kako malo sem predomislil Tvojo besedo: «Kir hoče iti za menoj, ta naj zadene svoj križ in zataji samega sebe...» Prišel sem od Gorice in ko sem se odpravil iz Bovca in šel skozi Kal in Koritnico in Sočo in prišel pod Berebico, se mi je zgrozilo pred puščo in samijo teh gora in vrnil sem se sredi pota. Gosped, Tj sam veš, kako je bilo in kaj je bilo, ko sem napravil trideset spešnih korakov. Ali si bil Ti, da me opomniš kakor Petra pred .Rinuuiv ali je bil angel, ki si ga poslal, zasvetilo se je in mi vzelo vid in slišal sem: «Vrni se pri priči, ker sicer ne čakaj dobrega!» In sem se pri priči obrnil in sem šel in šel in prišel in vstopil v hram Tvoje Matere in sem pokleknil in klečal pred Njo kakor klečim zdaj pred Tabo in nasmehnila se je meni nevredniku in mi obljubila zdravje in dolgo življenje. Gospod, vsak dan se ji zahvaljujem iz vsega svojega srca, a Tebe danes prosim: Glej, truden sem, ker prišlo je nadme kot berem v pismu pri psalmistu: «... in kar je več, je nadloga in trpljenje,» iz globočin vpijem zato k Tebi, Gospod, pokliči me!...« Ko je gospod Fronc dvignil glavo in zaprosil križanega Krišča, da bi mu spregledal nadaljnje življenje in ga poklical k Sebi, je tam doli s poti prišel svež glas skozi odprto okno: »He, otroci, ali so gospod Fronc doma, ali že pasejo kje v gmajni?« »Hvaljen Jezus Kristus!«: je kakih desetkrat zapored sledilo na vprašanje in potem veselo odgovarjanje: »So doma, so, prej so bili na oknu!« Gospod Fronc je spet stopil k oknu in je videl, da se bliža bovški podružnik. Kar z okna ga je pozdravil in mu šel naproti pred hišo. »Bog vas sprimi, gospod podružnik! Če sle prišli, da bi pomagali spovedovatl, ne bo nič. Letos sem že vse opravil — malo ovčic je ostalo, malo!« »Nič takega, nič takega, gospod Fronc!.« je veselo odvrnil podružnik, ki ga je držal še vedno gespod Fronc za roko. »Pa ne, da bi me veliki teden hotel Rat-tich v Bovec? Seve, mlad lehant je še, pa bi rad videl, da bi se vsi zbrali pri materi fari, ne? Težko bo, težko,« je nadaljeval gospod Fronc, ne da bi čakal odgovora, »saj veste, starost, starost in pa cerkve tudi ne morem kar tako pustiti, ko pridejo veliki teden Kranjci in Ziljani in Rožani na božjo pot, da po-časte bridko martro ob Kriščevem trnu ...« S temi besedami je pripeljal gospod Fronc podružnika v izbo in položil predenj hleb kruha in na lesenem pladnju skute, ter še nadaljeval: »Ne rečem, da jih pride dosti ta čas, a pridejo le, včasih več, včasih manj, kakor je leto. Ziljani pa nikdar ne odmankajo... Le urežite, gospod podružnik, kar imam, to dam, v Bovcu vas seve bolj gleštajo.« Gospod podružnik je segel v malho in privlekel iz nje pisanje in ga dal gospodu Froncu, rekoč: »To je dal tehanf, ker se je bal, da bi sa-mo govorjena beseda mogoče ne zadoščala. Relikviar bi radi imeli veliki teden v Bovcu, ker se zbere toliko vernikov in bi Kristusovo trpljenje tako bolj predomišljevali in k srcu vzeli, če bi bil sveti trn v farni cerkvi.« Gospod Fronc je prelomil pečat in bral ob podružnikovem govorjenju dekanovo latinsko pismo. Roke so se mu tresle, oči so se mu prosile in ko sa ш dve tri solze zdrsnile Dnevne novice ir Občni zbor okrožja Kmctskih iver. V pondeljek, dne 11. aprila, je imelo v dvorani Rokodelskega doma v Novem mestu okrožje Kmctskih zvez občni zbor. Poročal je na zborovanju dr. Čcsnik o političnem položaju. Shod jc soglasno izrekel zaupnico Jugoslovanskemu klubu in klubu Slovenske ljudske stranke v oblastni skupščini, šc posebej sc je izrekla zaupnica Ln zahvala kmetijskemu ministru, narodnemu poslancu za novomeški okraj dr. Ku-lovcu. ir Shod SLS v Št. Petru pri Novem mestu. Na cvetno nedeljo je bil v Št. Petru lepo obisk; n p '.ičen shod, na katerem sta poročala tajnik Munda in župnik Vovko. Soglasno je bila sprejeta zaupnica Jugoslovanskemu klubu ter izrečena posebna zahvala g. ministru dr. Kulovcu za njegovo skrbno prizadevanje v prid kmečkemu stanu. "j^ Umrl je v Konjicah g. Iv an S t a b e j, oče mariborskega občinskega svetnika in tajnika oblastne skupščine v Mariboru g. Jožeta Stabeja. Pokojnik je bil kremenit krščanski značaj, ki je užival povsod obče spoštovanje. Pogreb se vrši danes, v četrtek, dopoldne. Žalujoči rodbini nr.še sožalje! -Ar Tragična smrt polkovnika Gilardija. Z albanske meje je prispel* vest, da je dal Ahimed-beg Zogu ustreliti polkovnika Gilardija, ko je hotel zbežali preko meje v Črno-goro. Bil je doma iz Zagreba in je služil v Albaniji, kjer je bil častnik pri žandarmeriji. Pod sedanjim režimom so mu postala lia vroča in je hotel pobegniti v Jogoslavijo. Na begu pa ga je zadela smrt. тк Iz naše vojske. Izpit za rezervnega adm. podporočnika ekonomske stroke so položili sledeči kaplarji-dijaki: Jože Černe, Ivan Galle, Jože Jcrala, Franc Jug, Mirko Pctrič, Alojzij Pipp, Janko Popovič, Drago Potočnik, Ivan Požencl, Mihael Prelog, Janko Prcsker, Gothard Rott, Anton Smodič, Franc Šuštar, Franc Urankar, Alojzij Volkar, Avgust Zigon. * Šmarnice za 1927 — Marija vzor krščanskega živ'Atnja, spisal dr. Fr. Kruljc, cena vezani knjigi S»È Din, so izšle in se naročajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. ir Pojasnila radi romanja na Trsat daje pisarna »Svete vojske« v Ljubljani, Poljanski nasip 10, brezplačno. Ne odlašajte s prijavami, da more pripravljalni odbor prenočišča itd. pravočasno prijaviti! ir Ravnateljstvu državnih železn'c v Ljubljani. Prejeli smo iz Društva uradništva denarnih zavodov v Ljubljani: Prometni minister je izdal na podlagi čl. 125. finančnega zakona za budžetno leto 1926./27. pravilnik o znižanju vožnje na vseh drž. želcznicah in parobrodih. Po točki XV., čl. 31., tega pravilnika se dovoljuje članom raznih društev pravica do 50% znižanja trikrat na leto, ako potujejo posamezno ali v skupinah proti predložitvi potrdila dotičnega društva, da so najmanj dve leti društveni člani. Po čl. 38. tega pravilnika je določeno, da bo izdal prometni minister navodila glede dovolitve teh znižanj. Ta navodila pa še niso izdana, kljub temu da se je ur-girala rešitev. Ravnateljstvo državnih železnic pa je brez te rešitve že izdalo pod št. 10.578, VI., z dne 26. februarja 1927 oglas, da dovoljuje trikratno polovično vožnjo na leto za člane društev, ki so včlanjeni dve leti. — Na naše tozadevne intervencije je ljubljansko ravnateljstvo objavilo, da brez omenjene rešitve od ministrstva ni mogoče dati tozadevnega oglasa. — Mislimo, da bi ljubljansko ravnateljstvo lahko sledilo zgledu zagrebškega. ir Posct nemških avtomobilistov. Nemški avtomobilisti, včlanjeni v Allgem. deutscher Automobil-Club, pridejo 30. aprila t. 1. v Jugoslavijo, in sicer preko Planine, da obiščejo Ljubljano in prenočijo na Bledu. Dne 1. maja si ogledajo Bohinj in Savico in zapustijo šc istega dne Jugoslavijo preko Ljubelja ali, ako bo tam še sneg, preko Jezerskega sedla. Nemški avtomobilisti startajo 22. aprila v Monakovem. Preko Tirolskega in sedla Brenncr (1370) gredo v Italijo, kjer obiščejo Verono, Vicenco, Padovo, Benetke in Trst. Odtod pridejo v Slovenijo. Z Ljubelja nameravajo preko Celovca na Dunaj, odtod nazaj v Monakovo, kjer dospejo 6. maja t. 1. Poset nemških moto-sportnikov ni le velikega družabnega pomena, marveč tudi jako važen za sportsko zbližanje s kvalitativno visoko stoječimi in numerično jakimi nemškimi motoklubi. Ni slučaj, da obiščejo Nemci baš Slovenijo, kajti ravno Slovenija je oni del države, kjer se je motosport na hvalo agilnosti prebivalstva najbolj razvil in kjer jc tudi organizatorni centrum moto-cikliškega športa cele države. iT Obisk amerikanskih Slovencev. Poročila potovalne pisarne »Cosulich-Linija, Sim. Kmctec« v Ljubljani, Miklošičeva cesta 13, naglašajo, da je pripravljenih veliko število amerikanskih Slovencev za izlet v njih staro domovino Jugoslavijo z brzoparnikom »Présidente Wilson« preko naših za Slovence najbližjih luk Dubrovnik in Trst. Prvo izkrcanje bode dne 24. maja t. 1., drugo dne 7. julija t. 1„ tretje dne 19. avgusta t. 1. v Dubrovniku; v Trstu vsakikrat en dan pozneje. Vsa druga pojasnila daje brezplačno zgoraj omenjena pisarna. ir Glavni dobitki razredne loterije so padli na srečke št. 25.821 Din 80.000, št. 61.555 Din 60.000 in št. 50.241 Din 15.000, ki so vse bile prodane iz najsrečnejše kolekture L. 2. Konjoviča, Belgrad, Radnička 29. ir Slovensko planinsko društvo v Ljubljani naznanja svojim članom, da izdaja v svoji pisarni v Sclenburgovi ulici 7, II., v Ljubljani potrdila za trikratno polovično vožnjo po državnih želcznicah. Člani, ki bi želeli tako potrdilo, naj se zglase v društveni pisarni. Predpogoj je, da so že dve leti včlanjeni. ir Tajnik Orlovske srenje v Nazarjih jc imel 10. t. m. revizijo odseka Solčava, katera se je izvrstno obnesla, pa je dejal fantom: »Misli sem, da preveč tožite o vaši nesreči, a zdaj vidim, da še sedemkrat premalo. Razdejanja vašega ponosnega štadiona res ni videti, ker se nc pozna kraj, kjer je bil. Zato bom sam začel prodajati vaše srečke!« Kdor prosi, prejme! Naročim štiri srečke. Eno darujem Domu, drugo cerkvi v imenu Marijine družbe, tretjo za dijaka, ki bo duhovnik ali priden učitelj, četrto za misijone! Veselo ale-lujo!« — Tako nam je pisal č. g. Fr. Ogrizek, vpok. župnik v Vojniku. Bog plačaj! — Solčavski Orli. ir Absolventi VII. razreda inženerske podolicirske šole se naprošajo, da nujno prijavijo svoje točne naslove s prilogo 3 Din v znamkah na naslov: Viko Istenič, žel. uradnik, Hoče pri Mariboru. ir Spalni voz na progi Zagreb—Sušak. Kakor smo že objavili, se vpelje s 15. aprilom na progi Zagreb gl. kol.—Sušak pri potniškem vlaku 314/313 spalni voz. Imel bo štiri mesta I. razreda, a vsa ostala mesta II. razreda. ir Kravate, ovratnike, šiion, belo blago itd. dobite po solidnih ccnah pri Franc Pavlin, Ljubljana, Gradišče 3. Kaj fe Oglase za velikonočno številko more sprejemati upravništvo do petka opoldne. Izvzete so le osmrtnice, ki se sprejmo tudi še v popoldanskih urah. „FURMOTO" je edino dovršeno čls iUio in poilrno sredstvo zi pohištvo, klavir, auto, usnjene garniture, steklo, sploh za vse lakirane in politiraae predmete. POIZKUSITE I BLAGOSLAVLJALI BODETE1 ir Za velikonočne praznike si usojamo kar najuljudnejc prositi usmiljena srca, da se spomnijo nas najbednejših slepih s kakršnimkoli darom. Milodare (v denarju ali blagu) sprejema Podporno društvo slepih, Ljubljana, Wolfova 12. ir Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenju h krvavenju v možganih ter napadom mrtvouda zagotavlja naravna »Franz-Josef«-grenčica lahno odvajanje brez napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih žilic so dognala, da »Franz-Josef« voda posebno starejšim ljudem zelo dobro služi. Dobiva o v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgu.inah. ir Nogavico najceneje v trgovini Dobeic, Pred škofijo 15. ir Angleške prevode in iz drugih tujih jezikov ali v te oskrbi ceno in hitro: dr. Ivan Černc, Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva 6, poslopje Ljudske posojilnice. ir Ribiške priprave, orožje in streljivo, lovske potrebščine ter vsa popravila pri pu-šlmrju F. K. Kaiser, Ljubljana. ir ITO — zobna pasta najboljša. •k Klobuki zadnje mode vseh vrst in barv, Borsalino, llabig, Pichler itd. Samo dobro in soliuno blago. P. Magdič, Ljubljana. Lfutoljana © Krekovcil V soboto, dne 16. t. m., ob pol osmih zvečer se vrši velikonočna procesija pri Sv. Jožefu. Dolžnost nas vseh je,, da se iste udeležimo skupno. Zbirališče v cerkvi na desni strani. — Na velikonočni ponedeljek izlet na Sv. Katarino. Ob 7. uri zjutraj sv. maša pri frančiškanih, ob pol 8. uri zbirališče pred kavarno »Emono«, ob tri četrt na 8. uro odhod. Zamudnikov ne bomo čakali. Vzemite seboj nekaj prehrane. Agitirajtc, da nas bo čim več, povabite s seboj prijatelje in prijateljice. Vsi so dobrodošli! O Zrakoplovi nad Ljubljano. V ponede-1'ek, torek in včeraj v sTedo so zapazili ljubljanski prebivalci ob približno isti uri ob 4 popoldne, velik zrakoplov pluti proti jugu. Ds gre pri vseh treh slučajih za isto letalo, je soveda izključeno, vendar pa opravičuje alič-nost vseh treh letal francoskega tipa, da je morda kaka inozemska letalska d-užba otvorila nad našim ozemljem potniški promet. O Društveni sestanek »Svete vojske« in dramatičnega odseka vsled velikonočnih počitnic danes odpade. 0 Ljudska knjižnica Prosvetne zveze, Miklošičeva cesla 7, ne bo poslovala na Vel. soboto, 16. t. m. Ccnj. izposojevalcc prosimo, naj se za praznike oskrbijo s knjigami že danes in jutri, dopoldne 9.—12., popoldne 2.—7. © Kontrola mleka na ljubljanskem trgu. Včeraj zjutraj je izvršilo tržno nadzorstvo strogo kontrolo nad mlekom, ki so ga pripeljalo mlekarico iz ljubljanske okolice. Na mitnicah so pregledali okoli 300 vozičkov ter so ugotovili, da so pripeljale mlekarice s Posav-ja prav dobro mleko. Mnogo bolj porazen jo bil re-ultat na mitnici na Tržaški cesti, kjer so zaplenili nad 50 litrov slabega, z vodo mešanega mleka. O Vlom v Bohoričevi ulici. V noči od 11. na 12. t. m. je neznan vlomilec odprl s pona- rejenim ključem barako v ozadju Draščkove gostilne v Bohoričevi ulici in odnesel natakarju E. Borovini z zaklenjenega predala več salame, jajc, gnjali, klobas in cigaret v skupni vrednosti 250 Din. Enak vlom je bil izvršen na škodo natakarja že pred 14 dnevi. Obeh vlomov je osumljen neki moški, ki se je večkrat potil al krog barake in ki mora biti gotovo abstinent, ker dosledno ignorira vse zaboje vina in žganja. O Zaklana perutnina vseh vrst se dobi pri tvrdki »R i b a«, Ljubljana, Gradišče. Isto-tam vse dni pred Veliko nočjo vsakovrstne žive sladkovodne in sveže morske ribe. Konkurenčne cene. 0 Opozarjamo na oglas brivnice Zabjek, ©Solidno in poceni dobe gospodje lepe pomladne obleke, črne suknje in dežne plašče pri tvrdki Fran Lukič, Ljubljana, Pred škofijo 19. 0 Angleško sukno in razno manufakturno blago se dobi po zelo nizkih ccnah pri Francu Pavlinu, Gradišče 3. O Velika izbira modernih bluz, nogavic, rokavic ter perila za dame in gospode sc dobi po jako nizkih cenah v trgovini A. ŽIBERT, Kongresni trg. © Rozino, mandeljne, lešnike itd., najfi. nejše kvalitete po zelo nizk h cenah dobite za velikonočne praznike pri Francu Pavlinu, Gradišče št. 3. МтгЉ&г □ Prav po »Jutrovo«. »Mnrburgerci« po. šilja poročila iz Belgrada »Julrov« poročevalec, zato so tudi bolj po »Jutrovo« zavita. Pa te-le bi ne bilo treba: »Novo ameriško posojilo je za nas zelo neugodno. Kajti posodilo obsega za Amcrikance veliko bolj ugodne pogoje kot za nas!« — Kdaj so pa še bili pogoji za posojilojemalca bolj ugodni kot oni za posojilodajalca? Pa zato ne gre. Gre, da se delo sedanje vlade kaže kot neugedno, ker to zahteva »nevtralnost«. □ Pomota. Poročajo nam, da se, je te,dni zgodila v palači velikega župana v Marj.boru neljuba pomota. Ker bivši veliki župan stanuje v palači in se sprehaja tudi v hodniku pred p sarnami velikega župana, je poročevalec »Tabora«, ko je to videl, zvečer dal debelo natisniti na naslovni strani: »Vlada padla«... □ Sveti obred umivanja nog bo izvršil prevzvišeni vladika lavanlinski letošnji veliki četrtek pri dvanajsterih starčkih, katerih imena so: Janez Berglez 79 leta star, Alojzij Deulscher 62, Janez Drevenšek 65, Štefan Feigl 65, Jurij Gorjup 73, Franc Gsellmann 60, Janez Karmel 74, Jakob Mahanje 88, Janez Pu nk 63, Jožef Šerbela 77, Jakob Skofič 76 in Matija Z" avc 70. Skupna starost teh »apostol -v« znaša 852 let. □ Ljudska univerza. V sredo, dne 13. t. m. je preda\anje okr. glavarja g. Domicelja o ЈГРГШЖШМ S~PWOD v praznikih se podajte v novi obleki, ki vam jo bo eksaktno izgotovljeno in najcenejc preskrbela tvrdka 0BAG0 SCHWAB - Ljubljana. preko zgubanih suhih lic na pisanje, je šel z levo roko čez oči in vzdihnil: »Pod pokorščino mi nalaga! Križani Krišč, če je v Tvojo čast in je Tvoja volja in hočeš, da še to prelrpim, bom Irpel. Zgodi se Tvoja volja!« Gospod podružnik je skušal gospoda Fronça potolažiti in mu zagotavljal, da bo po tehantovi be?edi relikvijo še pred belo nedeljo prinesel nazaj, a gospod Fronc je bil potrt in žalosten in ko je gospod podružnik vstal, je vzel tih in nem s stene velik cerkveni ključ in stopila sta proti cerkvi in vstopila. »V tabernaklju hranim sveto relikvijo,« je gospod Fronc dahnil v žagTadu in ko sta pomolila pred oltarjem, je slopil pred taber-na elj. pokleknil in s tresočo roko odprl vratca k Najsvetejšemu, vzel relikviar, zrprl in vnovič pokleknil ter obklečal, držeč relikvijo k ustnnn in ihlel: »Gospod Jezus, križani moj Krišč, s čim ecm Te razžalil in užalostil, da nisem vreden S]K>mina Tvoje martre častiti letos to leto na ват sveti veliki teden? Prosil sem Te in sedaj Te še bolj prosim, pokliči me, vidiš, nič več ne vem, kaj jo prav in kaj ni. Branil bi Tvoj spomin, kakor mi hoče srce, a bojim se, da bi potem poslali še hujše pisanje in bi rekli, da sem malor in ne smem več k Tvojemu oltarju. Odpusti mi, če je moja ljubezen premajhna, pokliči me k Sebi, da me užgeš s pravim ognjem in da Ti bom na veko zvest v službi!.. .c Gospod Fronc je obmolknil in klečal in glodal sveti trn in ga poljubljal in rosil s solzami in je v svoji žalosti na gospoda pori ružnika pozabil. Gospod podružnik je čakal in čakal in bil ginjen kot še ne v svoji mladosti in bi najrajši gospodu Froncu pustil svelo relikvijo, ker je bil prepričan, da se ji s tako ljubeznijo ne bo bližal v Bovcu nihče, a teliant Rattich ni videl gosp::da Fronca in če bi prišel brez relikvije in bi se mu opravičeval s sočutjem in vsem, kar je videl na laslne oči in slišal na lastna ušesa, bi ga nagnal vnovič na dolgo pot: «Pojdi in izvrši, kar sem ti naročil in ne glej na starca!» Zato je gospod podružnik le vstal in stopil k gospodu Froncu, ga z levo roko potrapljal, z desno pa segel po relikvija-riju in mu ga vzel iz roke. Čutil je, kako ga jo gospod Fronc za trenutek krčevito zadržal, nato pa prežalostno pogledal, izpustil svetinjo in omahnil in se zgrudil z glavo prav do tal. »Zbogom, gospod FroncU: je tiho spregovoril podružnik. Gospod Fronc se ni ganiL »Zbogom, gospod!« je ponovil glasneje in Merkur« za 100.000 čeških kron, nakar je pobegn 1 v Crnogoro, kjer je s tem denarjem dobro živeL Na potu skozi Dunaj je tamkajšnje ro ake ogoljufal še za 75.000 Din. Sedaj se je vračal nazaj, toda v Mariboru je imel smolo. Izročili ga bedo na Češko, □ Komisija za pošino poslopje na kolodvoru se je vršila v sredo dopoldne na licu mesta Isti dan se je vršil tudi komisijski ogled za postavitev javnega stranišča pred mariborskim kolodvorom. , □ Vlomilci v gostilne. Včeraj smo poročali, da je policija spretno zasledila vlomilsko družbo, katero sta vodila 24 letni Weiland in 18 letni Poselil. Vlomilce je izdala ranjena roka Weilandova, ki si je obreza1 roko z ubito steklcnioo. Ko je ponoči izvršil s Pôschlom vlom v Dimnikovo gostilno, je začela rana krvaveti. Drugi dan po tem dogodku pa je detektiv opazil, da ima Weiland ranjeno roko, nakar je policija takoj uvidela, da gre tu za zvezo z izvršenim vlomom. Oba sta bila aretirana in na stanovanju so našli pri obeh veliko ukradenih stvari. Po odtiskih rok je nato policija ug tovila veliko število vlomov, katere je ta družba izvršila. Celje & Trgovci, obrtniki, po:ljetn'ki! Inserira-nje v velikonočni številki »Slovenca« bo imelo velik uspeh, ker i,Jde v mnogo večji nakladi kot običajno. Oglase za to številko sprejema podružnica uprave »Slovenca« v Celju (I. nadstropje hotela >Beli vol«) samo še do danes zvečer. 0 Nevarna je obolel g. Franc K itak, misijonar pri Sv. Jožefu nad Celjem. Prepeljali so ga v bolnioo. Gg. sobrate prosi, da se ga epoininjajo v molitvi. & Slovesna zaprisega vojakov-novincev. V torek dopoldne se je izvršila slovesna zaprisega vojakov-novincev celjsike garnizije. Okoli devete ure so odkorakali novinci, ki so dobili za to priliko lepo novo ohleko, ob zvokih mariborske vojaške godbe na Glazijo. Zaprisego so izvršili: za vojake katoliške veroizpovedi celjski opat g. Peter Jurak, za vojake pravoslavne veroizpovedi celjski pra-Toslavni vojaški duhovnik g. Cudić Ma- m pobiiemo vsako konkurenco glede kvalitete, okusa, kroja ln oen, v moški in damskl Konfekciji Oglejte si naše izložbe! Gričap & Mejač Šelenburgova utlca 3 n o j 1 o , za vojake muslimane vojaški imam Dravske div. obl. g. H a 1 i 1 N. I m a m o v i ć, za protestante protestantski pastor. Duhovščina je pred zaprisego raztolmačila novincem pomen prisege z verskega vidika. Po končanem verskem obredu je nagovoril novince celjski mestni poveljnik in poveljnik 39. peš-polka polkovnik g. Jovan Naumovič z ognjevitimi in patriotskimi besedami. Opozarjal je novince na vzvišenost dolžnosti, ki so jih e prisego prevzeli, spomnil se je velikih nalog naše narodne vojske v obrambi osvobojene domovine in osvobojenju zasužnjenih bratov ter končno pozdravil Nj. Vel. kralja kot vrhovnega poveljnika jugoslovanskih oboroženih sil. Godba je zaigrala državno himno ter nekolikokrat kolo. Popoldan je bilo prirejeno v vojašnici kralja Aleksandra »vojaško veselje«, ob katerem je neumorno svirala vojaška godba. Ob 5. uri popoldne so odkorakali novinci v vojašnico kralja Petra, kjer je zopet poskrbela godba za veselje in zabavo. Celi vojaški prireditvi je prisostvovalo lepo Število občinstva, na katerega je bratsko razpoloženje duhovnikov štirih veroizpovedi in vojakov iz vseh koncev države napravilo očividno simpatičen vtis. Morda bi ne bilo napačno, če bi vojaška oblast v podobnih slučajih občinstvo na svojo prireditev naravnost opozorila. 0 V Westenovi tovarni v Gaborju delajo od ponedeljka dalje delavci, ki so delali doslej od 7. do 12. in od 1. do 4. ure, po novem redu od 8. do 12. in od 1. do 5. ure. Govori se, da je moral stari red pasti radi malih ju-žin, ki si jih je moralo delavstvo ob peturnem dopoldanskem delu privoščiti in ki so po podjetnikovem mnenju krive, da se premalo dela. 0 Kuharski tečaj za dekleta priredi v mesecih avgustu in septembru Orliški krožek v Celju. Tečaj je zamišljen v oi :ki večerne kuharske šole. Za udeležbo na tečaju se je treba prijaviti v dneh 19.—23. aprila 1927 med 1. in 2. uro popoldan v krožkovih prostorih v I. nadstropju hotela >Beli vol«. Isto-tam izvedo refleknntmje natančnejše pogoje. Tečaja se morejo udeležiti samo članice katoliških organizacij ozir. dekleta katoliškega miši enja vobče. Ker so stroški tečaja malenkostni, bodo naša dekleta gotovo v obilnem številu uporabila lepo priliko kuharske šole. Kočevje Zopet izseljenci v Kanado. 12. t. m. ie odpotovalo zopet precej Kočevarjev in tudi nekaj Slovencev v Kanado. Pospremili so jih domači do postaje. Bili so povečini že srednjih let — torej očetje. . Koliko izvrstnih moči in delavcev nam bo že požrla Amerika. Mon'anisti na rudniku. Te dni ee mudi na tukajšnjih rudnižkih obratih v svrho proučavanja oddelek montanistov ljubljanske tehnične fakultete. Velika produkcija železniških ргадот. Zadnie so dni zopet navozili okoliški kmetje ogromno množino krcljev. Vse se izvaža v ЦлНјо. — Kmetje prodajajo les, ker je to njihov edini denar, toda gozdi se že redčijo, za naraščaj pa se nič ne skrbi. Veselje je zavladalo med Koče va rji, ko so čuli, da se bo vendarle začela graditi železnica, to je zveza z morjem. Ob graditvi bo Kočevje oživelo in Kočevar pričnkoije od tega tudi svoj del. Prav ima! Saj je ljudstvo tako revno in če ne dobi dela in zaslužka, se bo polagoma vse iwolilo v Ameriko. Osebna vest. Razrešen je bil službe okrožneca zdravnika v Kočevju dr. Leop. Mejač, na njegovo mesto pa je bil imenovan zasebni zdravnik dr. Kraulnnd Občni zbor kočevske »Baucrnpartci« se vrši 28. aprila pri Gruberju. Žiri V Žireh imamo eternitno cerkveno streho, ki je bila v kratkem času že dvakrat prekrita in prenovljena, in je kljub temu vedno defektna. Pre-kritje in popravilo pomaga za nekaj časa, za 2—3 leta; pozneje pa se točno pojavijo iste napake: ta streha vedno pušča, sedaj tu, sedaj tam. Letošnja zima nam je vsled te problematične strehe povzročila na novo preslikani cerkvi veliko škodo. Spričevala, ki sem jih izstavil nekemu krovcu pred 2 letoma, s temi vrsticami revidiram in izjavljam onim, ki imajo na tem svoj interes, da se ni na Fronc je s svojo besedo o martri Kriščevi pre-sun.l srca svojih Trentarjev in klečal pred oltarjem in molil in z njim njegova mala srenja. Sredi verne, goreče molitve se je nenadoma nedolžno zasmejal med verniki otrok, dvignil ročico, kazal z njo in klical: »Angeloki, angelčki!« Mati je prijela otroka za roko in ga mirila, a otrok se ji je izvil in kazal in klical spet in spet: »Angelčki, angelčki!« Ljudje so se ozrli, čigav otrok se je spozabil in ko je le ponavljal, so dvignili pogled za njegovo ročioo, da hi videli, kaj kaže, a so videli le solnčni pramen, ki je šinil do oltarja. »Ni jih več, ni jih več!« je deček žalostno povedal. Gospodu Froncu je isti trenutek zastala beseda, kajti njegove oči so ugledale na oltarju pred labernakljem relikviarij s svetim Kri-fcčevim trnom. Pomol si je oči, da bi se prepričal, če vidi prav, in ko je relikviarij le stal nn oltarju, je sklonil glavo in molil sam zase zahvalno molitev: >Zahvaljen bodi o križani Krišč, ki si bridkost svojega nevrednega hlapca čudežno poplačal in mu razodel svojo milost, da je do.akal na dan Tvoje rešnje smrti znamenje Tvoje velike ljubezni sredi Tvojih preprostih ovčic, ki si jim dal doživeli čudež, kakor svojim izvoljenim!« In potem je dvignil glavo in v blaženi ereči mu je drhtel glas, ko je z molitvijo opo- zoril ljudstvo na čudo, ki ga je bilo že samo spazilo in je v svetem strahu ihtelo in molilo. In so molili in molili in je gospod Fronc vstal in je stopil pred tabernakel in pokleknil in se dvignil in vzel relikviarij v roko in poljubil Kriščev trn in potem se je obrnil proti ljudstvu in jo rekel: »Oiroci moji! Križani Krlšč je našo žalost spremenil v veselje. Pridite in zahvalite se mu in poljubite spomin njegove bridke martre!« Ljudstvo je vstalo in se s sklenjenimi rokami vrstilo okoli oltarja in poljubljalo Kriščev trnek in pozabilo je na dom in ostalo v cerkvi, da se svojemu Gospodu in Odrešeniku dostojno zahvali... * Preden je legel večer na zemljo, so prišli iz Bovca trije, štirje Trentarji, ki so bili šli k božjemu grobu in vsi prestrašeni so povedali, da je sveti Kriščev trnek iz farne cerkve izginil in da so Bovčani vsi iz sebe. Drugi dan je šla beseda o čudežnem dogodku iz vasi v vas in iz Bovca, Kala, Korit-nice. Soče, Logov in Strmca, iod Turati povedal, bomo seveda poročali._ I Svetovna marka: Cendre (te Rouge mandarine llour|nla — Гаг!« CERKVENA GLASBA V LJUBLJANI. V Križankah : Veliki pet<»k zvečer ob pol 9 rožni venec ia molitvena pobožnosl, nato se pojo žalostinke. Velika sobota: Zvečer ob pol 8 slov večer-nico. Po trikratnem aleluja: Zveličar naš jo vstal iz groba od G. Riharja, nato velikonočna procesija z Najsvetejšim. Po procesiji >Te Deurn«, zložil 1. Gruber, »Regina coeli« zlož. A. Foerster. »Tan-tum ergo« zlož. dr. Fr. Kimovec. Vse točke se izvajajo s spremljevanjem instrumentov Velika nedelja. Ob pol 11 slov sv. maša. (Pridiga odpade.) »Missa solemn.3« in h-mol, zlož. M Brosig (instrumentalno) »Graduale« z'.ož. P. G-rie* bar.her, »Ofert. terra tremuit«, zlož. A. Foerster. Po maši: »Jezus premagavec groba« zlož. St. Premrl. V cerkvi sv. Joiiefa: Velika nodelja: Ob 8 zjutraj slov. sv. maša. »Missa in hon. st. Josephi«, zlož. i. I.inner z orkestrom. »Graduale haec dies«. zlož P Griesbnçher. ^Ofert. terra tremuit«, zl. I. Gruber. »Tantum ergo« zlož. dr. Fr. Kimovec. o maši: »Skalovje grobar, zlož. L. Cvek. V stolnici: Na voliki četrtek pri ponUfiknlni sv. maši ob osmih: Premrlova Missa vocalis (Kyrie, Sanctus, Benediclus. Agnus), Paleslrinova Gloria iz Missa »Lauda Sion«, Premrlov graduai in Omačkov ofor-torij. Na voliki petek dopoldne: Vittorijeva Impro-perio, zvečer ob pol osmih žn'ostinke slovenskih skladateljev in dva Paies'rinova motela. Na veliko soboto pri sv. inasi okrog tričetrt na 10: Velikonočni koralni Kyrie. Skopova Gloria, Sanctus in Benediclus, Foers'erjcv graduai, koralne večornice, Premrlova »Danica svetila«. Pri slovesnem vs'ajenju ob štirih popoldne: Dva Premrlova resjionzorija. Rihnrjeva »Zveličar naš jo vstal iz groba, Sallnerjev Te Deum, Kilkrjevn Regina coeli, Foersterjev Tnnlum ergo štev. 5. No velikonočno nedeljo pri pontifikalni maši ob desetih: dr. Kimovčeva an ifona »To je dan«., Franekovn Missa eolemnis v F-molu. Premrlov graduai in sokvenca. Filkejev ofertorij tn Klemenči-čevu»Poglejte, duše, grob odprt«. Velikonočni ponedeljek: Premrlov« Marijina maša. graduai in sekvenca, Fllkejevs Reginn Mladost«, enkratna prireditev Dramatičnega društva Kljub temu prazno gledališče. Prvo dejanje je bilo popolnoma diletantsko, drugo je bilo mnogo močnejše, tretje zopet šibkejše. Vsekakor pa bi morali diletantje besedilo bolje znati. Igra ima izredno ločene tipe in zahteva močne igravce. Vinko Rožanski (župnik) je bil izboren po maski; že jx> prirodi je ustvarjen za Hoppeja. Udobnosti in miline je ime ldovolj. še preveč. Bil je zelo komoden tudi tam, kjer se Hoppe grudi od bolesti 3. dej.!). V prvem dejanju pa je preko svoje miline igral, da je dišalo že po zvodništvu. Mira Kamilova (Anica) je prav prisrčna; v ljubkosti je bila pri-rodna, tudi v žalosti 3. dejanja; v grenkih izbruhih pa ne. Trne Slana je mnogo hotel; ali zavratni idiotski Amandus je zelo težek in ga ni zmogel. Maks Furjan (kaplan) je bil preveč pédant in premalo asket. (Kaplanu asketu se je bliščal prstan na desnici!) Svoje asketstvo je izjavljal s prisi-kanimi grimasami, ki so bile ironične. Morda je baš s to ironijo zadel Halbejev namen, ki je hotel udariti po svetohiingtvu poljskega kaplana. Na slovenskem odru je to bolje odbrusiti — in bo drami le v korist. Tako je bil FUrjanov kaplan izven takta soigravcev. Rado Nakrst se je vživel v študenta in ustvaril dober lik, za diletanta prav dober. Mimika in geste pa so bile povečini posnetki stereotipnih teatralnih poz. Maruška je bila nerodna. — Sicer so bili diletantje in zaslužili milejšo sodbo in brezobzirno priznanje za marljivost in pogum. Vendar treba, da se baš diletantje zavedajo, da, kadar nas'opijo pod naslovom >nar. gledališča«, sme vsakdo pričakovati svežine in zdrave izvirnosti. Po tem zdravju jih sodimo, nikakor pa ne glede na to, v kolikor znajo posnemati naše poklicne igravce. — Dr. F. S. 2 minuti za 1:67.8. Ker je Sohwab Švicar, je njegov rekord svetovni, nemški pa ne, ker more napraviti nemški rekord le Nemec. Tako so registrirali Siewertov čas 2:05:12.4 kot nemški rekord, za 4 minute in 28.6 sekund boljši kot dosedanji Miillerjev iz leta 1921. Splošno se hoja malo goji, tek bolj vleče. Največ beremo še o Angležih in Amerikancih, šele v zadnjem času so začeli tudi drugi s sistematičnim treningom. V dveh urah 25 kilometrov, to je pa že nekaj! PROCESIJE VELIKEGA TEDNA V SEVILLL Veliki teden nazivljajo mnogi narodi sveti teden, tudi Angleži. To so najresnejši dnevi za vsaKcga kristjana. Saj je znano, da veliki četrtek in petek privabita celo take ljudi v cerkev, katerim sicer celo leto ni mar zanjo. To je tudi za vsako katoliško župno cerkev teden največjih in najslovesnejših obredov. A nikjer pa ne praznujejo velikega tedna tako slovesno kot v Sevilli na Španskem. V nekem angleškem katoliškem listu opisuje George Long dogodke velikega tedna v Sevilli, katerim je bil sam priča. Na Cvetno nedeljo prinesejo k blagoslovu oljko in palmo, toda blagoslovljenega lesa ne zataknejo za tablo ali križ v kotu, ampak postavijo ga na balkone hiš, ali na drug primeren kraj, tako da so ta dan vse ulice okrašene z blagoslovljeno oljko in palmo. Cvetno nedeljo se prično tudi že procesije. Vsaka cerkev v mestu pošlje svoj »paso«, to je kip kakega svetnika ali simbole Križevega pota. To postavijo na nekak oder in okoli kipa prižgo stotine sveč. Cela stvar tehta dostikrat nad eno tono. Oder nosi 30 do 40 mož, ki so vsi oblečeni v dragocena oblačila. Ker je teža tako velika izberejo le močne može, a v prejšnjih časih so nosili odre za pokoro. Cerkve tekmujejo, katera bo dala lepši »paso«. Za »pasom« koraka veliko število »Hermandadov«, to je članov cerkvene bratovščine, ki imajo vsi zakrite obraze. Sevilci pravijo tej procesiji »pogreb Našega Gospoda«, Vojaštvo, policija in vse ljudstvo je resnega vedenja, nikogar ni, ki bi se drznil motiti svečanost procesije. Hermandadi imajo prižgane sveče v rokah. Procesija prične pozno popoldne ter traja navadno vso noč. Na svojem potu gre procesija tudi skozi katedralo. Na veliki petek je že ob šestih zjutraj pridiga o trpljenju Kristusovem, nato pa se prične počastitev sv. križa, a zvečer se vrše večernice v popolni temi in se moli le šepetaje. Na veliko soboto blagoslovijo velikonočno svečo, ki je 24 čevljev visoka in tehta skoraj 500 kg, a ob deseti uri se pretrga »velo negro«, črno zagrinjalo, na kar za-zvone Zvonovi celega mesta. Celi teden ni slišati o najmanjšem neredu v Španiji, Na veliko nedeljo pa se zopet vrši velika procesija in pontifikalna maša. Poročevalec zaključuje opis s tem, da je šel v stolnico eno uro pred pričetkom ceremonijela na vel. ner deljo in dasi je to ena največjih gotskih cerkva, v katero gre več tisoč ljudi, vendar je le s težavo dobil prostorček, kjer je stal med opravilom. Iszpred sodišča ODMEV OBLASTNIH VOLITEV. PRETEP. Včeraj sta se vršili pred senatom deželnega sodišča ljubljanskega dve obravnavi. Prva obravnava se je vršila proti Francetu Mačku, gostilničarju iz Dol. Logatca, ki je bil obtožen, da je točil na dan oblastnih volitev ko je bilo tečenje alkoholnih pijač prepovedano tri dni, in sicer dan pred volitvami na dan volitev in dan po volitvah. — S tem se je pregTešil glasom obtožnice po členu 70 in 113 zakona z dne 3 septembra 1920. — Obtoženi je priznal, da je res prinesel petim znanim domačim gostom, izmed katerih so bili trije še celo njegovi sorodniki, liter vina, to pa ne v gostilniško sobo, marveč v domačo kuhinjo. Tega vina pa ni prodal kot gostilničar, marveč ga je v veseli in dobro razpoloženi domači družbi, kot sorodnikom in znancem poklonil in to le v kuhinji, katero je smatral in smatra samo za domač družinski in ne javni gostilniški prostor. — Zalotil pa ga je pri tem orožnik in pa je ovadil. — Dalje se je zagovarjal gostilničar, da so ga njegovi zasebni gostje, ki so čakali v njegovi kuhinji na rezultat volitev, posebno ker so bili vmes trije sorodniki, ki jih mora smatrati za domačine, toliko časa nadlegovali, da jim je podaril par čaš vina. — Kljub vsem tem ugotovitvam pa je bil obtožfenec obsojen na 50 Din globe in na 24 ur zapora ali če noče sedeti, še na 50 Din, in sicer z utemeljitvijo, da se ob prepovedanem času tudi zastonj ne sme dajati prepovedana alkoholna pijača in to tudi ne v kuhinji, ker spada tudi le ta v njegov gostilniški obrat. — Kot drugi obtoženec se je vsedel na zatožno klop Peter Studen, po domače Urbanček, iz Visokega pri Kranju, sicer kot je odgovoril na običajna vprašanja predsednika zdrav, sam célo zimo prehlajen, na umu pa dober in tudi vseskozi umnih starišev sin. — Ta pa je bil obtožen, da je dne 16. januarja lani tam na Visokem udaril v sovražnem namenu z lopato čez desno pleče in levo stran prsnega koša Janeza âlibarja in mu prizadjal s tem močno kon-tuzijo hrbta in hrbteničnih vretencev. — Poleg tega pa ga je še tožil državni pravd nik na temelju raznih ovadb in poizvedb, da ga je vrgel v sneg, ga \ brcal in skakal po njem. — Obtoženec je priznal, . da ga je malo po snegu povaljal. — Zanimivo je bilo pri tej obravnavi dokazovanje. Bila sta dva j tabora prič — vse skoro navzoče ali v bližini — kljub temu pa so si ti ljudje v izpovedih dogodkov tako nasprotovali, da sodniki sami niso vedeli, kam bi se obrnili. — Konec je bi! ta. da je bil Peter Studen obsojen samo radi lahke telesne poškodbe po § 411 in pa radi samovoljne poškodbe snežnega pluta, kateremu je odbil stranske odrivatne deske, na tri dni zapora in bo moral plačati tožitelju 100 dioariev za bolečine in Da 50 Din za zdravnik*. Gospodarstvo Hmeljarska anketa v Celju. (Konec.) Debate so se udeležili tudi zastopniki marn-berškega hmeljskega okoliša, ki so povdarjali, da smatrajo njihov hmelj kvalitativno istovrednim s savinjskim hmeljem ter ne vidijo razloga, zakaj bi ne bil tudi njihov hmelj šel pod isto znamko kakor savinjsH hmelj, saj je doslej tudi njihov hmelj šel pod isto firmo kakor savinjski hmelj v denar. Izrazil je tudi svoje začudenje nad tem, da zastopniki Hmeljarskega društva, ki ima ime Hmeljarsko društvo za Slovenijo, ne zastopajo enako tudi interesov izvensavinjskih hmeljarjev. Iz njegovega izvajanja je izzvenela tiha g'rožnja, da bodo Marnberžani izvajali konsekvence, ako bi se njimi mačehovsko postopalo. Glede imena znamke je vztrajal g. Roblek na dosedaj že vpeljanem imenu »Južno-štajerskl savinjski hmelj« in odklanja vsako novo ime za savinjski hmelj. Od druge strani pa se je stavil kompromisni predlog, da se naj vpelje znamka »Slovenija« in pod tem imenom zaščiti savinjski hmelj :> posebno označbo »savinjski« (prej južno-štajerski). Za enkrat bi naj samo ta znamka veljala in bi naj tudi hmelj izven savinjskega območja šel pod to znamko, ako kvalitativno odgovarja savinjskemu hmelju. V naredbi oziroma zakonu pa bi naj bilo prepuščeno korporaciji, ki bo oskrbovala oznamenovanje (Hmeljski svet) po podani potrebi upeljati šc novo provem-jenčno označbo n. pr. marnherški itd. Istotako naj bi bilo tej korporaciji pridržano, da z odobritvijo nadzorne oblasti preide v danih razmerah iz fakultativnega oznamenovanja na obligatorno ali ev. narobe. Uvedba enega ali drugega načina ozn imenovanja naj bo tej krajevni korporaciji pridržano iz razloga, da bo naredba oziroma zakon kolikor mogočen prožen in se bo lahko vedno prilagodil vsakojakim razmeram in potrebam. Okoli tričetrt na 11. uro je bila debata oziroma ^en'keta končana. G. načelnik se je zahvalil udeležencem za njihovo udeležbo in nasvete, katere bo pri sestavi načrta nove uredbe oziroma zakona o zaščiti hmelja uvaževal, v kolikor so v interesu plodonosnega razvoja hmeljarstva. Gospodu načelniku inž. Teržanu pa sta se zahvalila g. Piki in g. Vabič za njegov trud in ga prosila, da tudi v bodoče obrača vso pažnjo tej važni panogi našega kmetijstva kakor doslej. Omenjamo še, da je gospod načelnik kmetijskega ministrstva g. Gjurič prišel že dan poprej popoldan z inženerjem Teržanom v Celje ter je predvsem izrazil željo, da si ogleda obe hmeljarni v Žalcu in hmeljske nasade po savinjski dolini. Oba gospoda sta se takoj odpeljala v spremstvu dr. Ogrizeka iz Celja v Žalec, kjer sta si predvsem ogledala obe hmeljarni. Iz Žalca so se odpeljali skozi Polzelo na Braslovče, kjer se je g. načelnik zanimal posebno za prostor., kjer bi se nai ustanovila selekcijska postaja za sadeže. G. dekan Medved, trgovec Pauer in gostilničar Maršlč so obljubili, da bodo, ako bo kmetijsko ministrstvo želelo, priskrbeli prostor za to ustanovo. Iz Bra-slovč je vodila pot skozi Gomilsko na veliko cesto, ter zopet nazaj proti Celju G načelnik, ki je bil to pot prvič v savinjski dolini se je izrazil, da mu je savinjska dolina in hmeljska kultura danes tako imponirala. da bo ob prvi priliki zopet prišel v ta lepi kraj Slovenije. Obenem je izrazil svoje zadovoljstvo, da si je na licu mesta ogledal hmeljarne m hmeljske nasade, da bo lahko s tem večiim razumevanjem delal v ministrstvu na to, da bo hmeljska kultura deležna kar največ zaščite in podpore od strani države. « » • Prospekt za emisijo druge transe Blairovega posojila. Ob priliki emisije druge transe Blairovega posojila v znesku 30 milijonov dolarjev nom. je bil s strani obeh bank, ki sta izvedli emisijo (Blair & Co in Chase Nationalbank of the City of Newyork) izdan prospekt iz katerega posnemamo sledeče važne podatke o finančnem stanju naše države in o garancijah za to posojilo. Prospekt navaja celokupne obveznosti (dolgove) naše države v znesku 562 milijonov dol. (vključno nove tranše od 30 milijonov dol.) ali 30.1 milijard Din; tako da odpade na posameznega prebivalca 43 dol ali 2.440 Din. K temu so prifteti še nefundirani vojni dolgovi in sicer v Franciji 1.700 milijonov frankov in v Angliji 33 milijonov angl. funtov V prospektu se navaja, da je pričakovati, da se bodo te obveznosti iz vojne znatno reducirale. Presežek proračuna za L 1925—6 znaša 5.1 milij. dol. (290 milijonov Din) kateri znesek se je porabil za gradnjo železnic. Dinar je od 1. 1925 stabilen. iije obtoka bankovcev v zlatu, srebru in valutah, računanih po dnevnih kurzih, znaša danes 25.7%. Zunanja trgovina 6e od 1. 1924 ugodno razvija. — Garancije za to posojilo so določene v zakonu iz 1. 1922. Tudi obligacije druge tranše dobijo predpravico na vse čiste dohodke drž. monopolov (tobak, cig. papir, petrolej, sol, kolki in užigalice) in na čiste dohodke carin, izvzemši onega dela, ki |e potreben za kritje predvojnih dolgov Srbije in Črne gore, kakor tudi prvo hipoteko na bruto dohodke omrežja drž. železnic, ki so proste vsake obremenitve. Obresti dolarskega posojila so z navedenimi garancijami 28krat krite. Posojilo je od 1.1937 mogoče odpovedati vsako leto 1. maja po kureu 105%, ki se po preteku vsakih 5 let zniža za 1%. __ Naš izvoz jabolk. V letu 1926 je' bilo iz naše države izvoženih 21.902 ton jabolk v vrednosti 47.2 milijonov Din. Z ozirom na celotni pridelek je obseg izvoza sicer majhen, vendar pa nam pokaže. koliko denarja bi se moglo dobiti, če bi se izvozu tega blaga posvetila večja pažnja in če bi se izvozna trgovina organizirala. Največ jabolk smo Izvozili v Avstrijo (11.408 ton) in v Nemčijo (7.184 ton). Naša delegacija za mednarodno gospodarsko konferenco. Pripravljalna dela za mednarodno gospodarsko konferenco, ki se vrši 4. maja v Ženevi so zaključena. Tudi ekspoze o gospodarsko-finanč-nih raznjerah v naši državi je dovršen. Vlada je končno določila člane naše delegacije, ki bo na tej konferenci zastopala interese naše države. Za predsednika našo delegacije je določen g. Milan Todorovič, profesor belgrajskega vseučilišča, za delegate pa g. Oto Frangeš, profesor zagrebškega vseučilišča, g. Velja Stojlcovič, načelnik poljedelskega ministrstva in g. Ivan Avsenek, industrijec iz Ljubljane. Dalje so za eksperte določeni: g. Rad. Bujdič, inšpektor finančnega ministrstva, g. Gj. čurčin, tajnik centrale industrij, korp. v Belgradu, g. Marodič, tajnik trgovske zbornice v Belgradu, g. Mohorič, tajnik trgovske zbornice v Ljubljani, g. Šimaček, tajnik trgovske zbornice v Zagrebu in g. Besarovič, tajnik trgovske zbornice v Sarajevu. Zakon o pobijanju nepotrebne konkurenee. Upravi za zaščito industrijske svojiae je bila te dni poverjena naloga, da izdela načrt zakona o pobijanju nepoštene konkurence v trgovini. Ta zakonski načrt se bo izdelal s sodelovanje trgovskega ministrstva in trgovskih zbornic. Industrijske bilance. Tovarna usnja Franc Woschnagg in sinovi d. d. je zaključila preteklo poslovno leto z dobičkom od 192.000 Din napram 213.000 v 1. 1925. Od celokupnega bruto-dobička v znesku 3.25 mil. Din je morala družba plačati za davke nič manj kot 2.83 mil. Din (1925 bruto-dobi-ček 2.20 mil. Din, davki 1,90 mil. Din). — Delniška družba pivovarn Žalec in Laško izkazuje za prêt, poslovno leto, ki je bilo zaključeno 30. sept. 1926, izgubo v znesku 183.000 Din (1924/25 izguba 616 tisoč Din). To je zadnja samostojna bilanca tega podjetja, ker se je združilo z pivovarno »Union« d. d. v Ljubljani. — Elektrarna Škofja Loka in okolica d. d, je zaključila leto 1926. manj ugodno kot lani (čisti dobiček 6.600 Din), vendar pa je bila v stanju od svojih investicij odpisati 177.000 Din, kar odgovarja preko lf % celotnih investicij. Kopiorcializacija poštne uprave v Nemčiji V Nemčiji se vršijo predpriprave ža komercijalizacijo poštne uprave, ki naj se po vzorcu železnic, spremeni v delniško družbo. Do jeseni se namerava uvesti tudi monopol na tobak in razširiti monopol na alkohol in žganje. Znatno povečanje produkcije sladkorne pese v Evropi. Znani statistik F. 0. Lieht, je te dni objavil prvo statistiko z sladkorno peso obdelane ploskve v Evropi. Po tej statistiki se je povečala obdelana ploskev za 20%. V Italiji in Angliji se je povečala obdelana ploskev za ca 50%, v Češkoslovaški pa za 9%. l&orsza Dne 13. aprila. DENAR. Zagreb, Berlin 13.5037—13.5337 (13.50-13.53), Italija 277.44-279.4-1 (274.44—276.44), London 276.20—277 (276.20—277), Newyork 56.75—56.95 (56.75—56.95), Pariz 222.75—224.75 (222.75 do 224.75), Praga 168.30-169.10 (168.30-169.10), Dunaj 8.005—8.035 (8.005—8.035), Curih 10.94 do 10.97 (10.94—10.97). Čarih. Belgrad 9.13 den. (9.13), Budimpešta 90.60 (90.65 bd.), Berlin 123.21 (123.21), Italija 25.57 (25-15 den.), London 25.25 (25.2475), Newyork 519.24 (519.875 bi.), Pariz 20.36 den. (20.36), Praga 15.395 (15.40 bi.), Madrid 91.50 (90.70 bi), Bukarešt 3.19 (3.21 den.), Sofija 3.76 (3.7605), Varšava 58.10 (58.05) Amsterdam 207.95 (208.05). Dunaj, Devize: Belgrad 12.46, Kodanj 189.50 London 34.48, Milan 34.995. Newyork 709.75, Paris 27.81, Varšava 79.20. — Valute: dolarji 709.25. lira 35.17, dinar 12.45, češkoslovaška krona 20.99. Praga. Devize: Lira 166.17, Zagreb 59.22, Pariz 132, London 163.42, Newyork 33.61. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7 odst. invest. pce. 86 50—87, vojna odškodnina 343 den., zastavn' listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22. Celjska 195—197, Ljublj. kreditna 150 den., Merkantilna 99—100, Praštediona 850 den. Kred. zavod 160—170, Trbovlje 430 bi, Vevče 135 den.. Stavbna 55—65, šešir 104 den. Zagreb. Agrarne obv. 54—54.50, 7 odstot. in v. posoj. 86.50—87, vojna odškodnina 342—344. za april 342—343, za maj 343—346, Hrv. esk. 104.50 do 105, Kred. 93—95, Hipobanka 58.50—60, Jugo-banka 95--95.50, Praštediona 850—860, Ljublj. kreditna 150 den., Drava 480—510, Isis 46—50, Šečerana 40 den., Gutmann 270, Slavex 101 den., Slavonija 28—29, Trbovlje 427.50—429, Vevče 135 do 140. Dunaj. Don.-savska-jadr. 80.75, Alpine 46.20, Greinitz 6.25, Kranjska industrijska 49.50, Trbovlje 54.80, Hrv. esk. 14, Leykam 12.50, Jugobanka 11, Hip. banka 7.40, Gutmann 35, Slavonija 3.5Û BLAGO. Ljubljana: Smreka, jelka: brzojavni drogi 200—260, bordonali merkanlilni 260—320, trami merkantilni 200—250, tramiči 240—275, madrieri 500-560; bukev: frizi 600—800, hlodi Ia225—250, hlodi I., Ila 170—200; hrast: hlodi I., Ha 350—450, deske plohi ostrorobi (podnice) 1250—1400, frizi 900—1300; oglje bukovo 80—95. Žito: pšenica bačka 75 kg, 2—3 odst. 345 do 355, oves bački 230—240, oves bosanski orig. 210 do 215, koruza bačka I- 205—215 (franko vagon (pariteta) Ljubljana). Tendenca: za les neizpremenjena, za deželne pridelke neizpremenjena, zaključki: les 10 vagonov. Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 13. aprila 1927. Višina barometra 308'8m Opazovanja 13aro-metei loploln v C Kel. vloga Veter ln brztaa Oblač- Vrsta padavin 5 ca trni il—10 ol) opazovan|u 1 v mm do 7« II fs 7 767'2 5-2 92 mirno 10 dež 1-5 13-7 4*2 Ljubljana (dvorec) 8 767-2 5-4 80 mirno 8 14 765-1 13-4 50 W 1 5 21 767-0 9-2 67 mirno 7 Maribor 767-1 5-0 94 SW 5 5 dež 2-0 17 ?. Zagreb 766-7 9-0 88 SE 2 6 17 20 2У 24 16 7 Belfjrad 8 767-7 8-0 83 W 2 7 dež 3-0 4 Sarajevo 766-4 9-0 5S ESE 4 7 5 Skoplje 765-7 12-0 57 S 5 2 10 Dubrovnik 7654 14-0 37 E 2 0 7 Praga Split 7 765 1 12-0 54 NNE 2 0 19 11 i Dunajsko vremensko poročilo za 14. aprila: počasno zboljšanje vremena, temperatura zrasle, v južnih p redalih lepo^ Knjige in revije Za P. H ugo I in Sattnerjevo opero >Tajda< je napisal libreto dr. Ivan Pregelj pot) naslovom: »Kumpoeteljski romarji«. Knjižico je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani in ee dobi v vseh knjigarnah po Din 10 za izvod. Dr. Pregelj nam riše v tej igri slovenske romarje iz srednjega veka ko so naši pradedje hodili na božjo pot k Sv. Jakobu v Kampostelje. Dr. Pregljeva živa pesniška beseda je temboljj zanimiva, ker je vzsta iz slovenske zgodovine. Založil je Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Ravno 200 verskih govorov je natisnjenih v dozdaj izišlik knjižicah ljubljanskega stolnega pridigarja dr. Mihaela Opeka. Kdor si jih nabavi vse, bo imel veliko lepega in koristnega berila v svoji domači knjižnici. Celo zbirko (12 zvezkov) dobite po nekoliko znižani ceni. nevezano za 200 Din, v p o 1 p l a t n o, pa trdno vezano za 310 Din, v elegantni, salonski vezavi za 470 Din. Naj bi zlasti društvene knjižnice (orlovske, izobraževalne, itd ) ne bile brez tega berila! Naročila sprejema Prodajalna K. T. D. II. N i č m a n o v a v Ljubljani. Domači vrt. Praktičen navod, kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo. Pojasnjeno z 69 podobami iu 2 barvanima slikama. Spisal Martin Humek. Cena 33 Din, vez 40 Din. Ta krasna knjiga nam nudi vse potrebne nasve'e kako si domači vrt obdelujmo. Uredimo in krasimo, da bomo imeli z njim veselje, užitek in mnogoleri dobiček. Vsi. ljubitelji vrtnarstva po kmetih in mestih naj sii to knjigo nabavijo. Budila bo vsepovsod veselje in širila trajno ljubezen do našega vrtnaisiva. Knjiga ima mnogo slik in barvanili prilog. Založila jo je Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. M. Ilumek: Praktični sadjar. Zbirka najval-nejših sadjarskih naukov, pojasnjena s 24 barva-nimi prilogami in 92 slikami v besedilu. Cena ves. izvodu 80 Din. Knjiga obsega 409 strani in mnogo večbarvnih tabel. Okusna Ln smotrena oprema je naravnost sijajna in cena za tako obširno knjigo skrajno nizka. Lepe barvane podobe so poklicane širiti prcpolrebno spoznanje sadnih vrst in škodljivcev sadnega drevja. Slike v tekstu pojasnjujejo pa tako izrazilo zlate nauke, da se že na prvi pogled razumejo. Vsebina nudi vre kar treba vedeti za umno pridelovanje sadja. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. M, Humek: Breskev in marelica. Navodilo, kako ju vzgajajmo in oskrbujmo. Pojasnjeno z 22 slikami in 2 barvanima prilogama. Cena 10 Din. Tudi ta knjiga je eimnentne važnesti za vsakega, ki hoče gojiti in pravilno ravnati z breskvijo in marelico, ki rodila izmed vseh naših sadnih plemen najplemenilejši sad. Knjiga obsega vse kar treba vedeti in je okrašena z 22 slikami in 2 barvni vi л prilogama. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Najuspešnejše sredstvo za pokončavanje črvadi in mrčesa je pravi »DALMATINSKI BUHAČ« Proizvaja na debelo: V. A. BRAČA MADIRAZZA, Trogir, Dalmacija Tvrdka ustanovljena 1837, Lesna trgovina na deželi išče žensko pisarniško moč. Prednost imajo one, ki so zmožne več jezikov v govoru in pisavi. Ponudbe pod šifro »Takoj« na Aloma Company, Ljubljana. 2898 Zobni atelje Pavla Mariia kociančič vsSed odhoda od 13. t. m. do 1 maja zaprt Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril »Higijenično brivnico« v Trnovem — Cerkvena ulica št. 1 ter se cenj. občinstvu kar najtopleje priporočam. Specieluo striženje bubi-irizur. FRANJO ŽABJEK, brivski mojster, Ljubljana 3. .............................. MAEI OGLASI V.aka drobna vr.lFco 1-50 Din «U vsaka be.cda SO par Najmanjši og'aa 3 ali 3 Din. Oglasi na«, dcvel vrstic cc račune|o više. Za odgovor «ram vo l*a vprsšanta brrs гпетКс ne odgovnr|amo I SODNA DRAŽBA malega zemljišča z gostih o in pripravno hišo za obrt ali trgovino — v Topolah št. 18 p. Mengšu bo pri okrajni sodniii v Kamniku dne 20. aprila t. 1. ob pol 10 dopoldne. Pojasnila pri sodišču v Kamniku, pri Mestni hranilnici ljubljanski in pri dr Žcnkotu, odvetniku v Kranju. 2860 Starejše kmečko dekle si želi službe v preprosti družini. - Zna priprosto kuhati in nekoliko šivati. Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod: »Preprosta« štev. 2872. Trgovcem, podjetjem itd., ki nimajo lastnega pisarniškega osobja, urejuje in vodi knjigovodstvo prvovrsten strokovnjaki Pride tudi na dcžclol — Vprašanja podi »Brez Personal a« štv. 2785 na upravo lista. KROMPIR zdrav, prebran — nekaj vagonov, ima še za oddati »KMETIJSKA ZADRUGA« V PTUJU. P tati! to dobro izvež-Г ICIIljO bane na vseh strojih, sprejmem s 1. majem proti dobri plači in event. prosto hrano in stanovanjem. — Naslov v upravi lista pod št. 189Z ŽAGARJA za beneč. jarm na 2 rezili, z dobrimi spričevali, se sprejme takoj za stalno in trajno delo. Sprejme se tudi UČENCA, ki ; ima veselje do te stroke, od 16. leta naprej. Plača j po dogovoru. Ponudbe je poslati na: Anton Logar, Ccrknica 169, p. Rakeku. BOLJŠE DEKLE, ki zna kuhati, in opravljati vsa hišna deli. se sprejme v gosposko hišo. Oziralo se bo samo na taka dekleta, ki so služila v dobrih hišah. Plača 500 Din, ako odgovarja vsem -navedenim pogojem. Ponudbe na naslov: RUMA, Srijein, poštni predal 38. 2733 V^led opiisfltve prodaj»' koles so uililn'o svetovno xnmil blelkll po neverjetno inlia-ulli cenah 0. ŽUŽEK Ljnbltana, Tavfarjera 11 H ERLE Y-DAVIDSON 7/9 PS, v dobrem stanju, se takoj proda za Din 12.500. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2846. JABOLČNIK iz prvovrstnih jabolk — preskrbi vsako nnožino po zmerni ceni Matija ARH, Svečina pri Maribora, Slov. gorice. Umetne zobe in čeljusti kupim. Pridem na dom. Dopisnica zadostuje na upravo »Slovcnca« pod: Umetnost 2889. LEPA SOBA solnčna, mirna, meblova-na, elektrika — se odda gospodu. Levstikova 19, II. nadstr., Brežnik. HIŠO ali VILO z vrtom kupim v Ljubljani ali bližnjem predmestju, samo v zdravi solnčni legi. Ponudbe z navedbo skrajne cene na j upravo »Slovcnca« pod: | »Plačam takoj« št. 2873.' Podpisana tvrdka naznanja cenj. odjemalcem, da je začela z razpečevanjem svojega po monakovskem načinu varjenega BOCK-PIVA predvojne kakovosti in najvljudneje vabi na obilna naročila Pivovarna „UNION", Maribor Amerikan. žage »Atkins-Saws« — velika zaloga vseh velikosti Rudolf Deržaj LJUBLJANA SLOMŠKOVA ULICA 1. KROMPIR Oncida, semenski, nudim iz škofjeloške okolice. — Cena pri odjemu celega vagona Din 160.—, pri manjšem odjemu Din 165 franko Š k o f j a Loka. Ivan Auguštin. LANDAVER v dobrem stanju prodam. Naslov v upravi: št. 2S82 OGLEJTE SI svilene klobuke in SLAMNIKE od 100.— Din naprej v mod. salonu STUCHLY-MAšKE LJubljana, Židovska ul. 3. Popravila sc sprejemalo. №arfi! Bi, proso, n.ldo In Ječmen kupite mi leeneje pri A. VOLK. LJUBLJANA veletrgovina ilta In moke. Stavimo pod iotje ACCETT0 & drugovi družba z o. z Maribor, KoroS^va nI. Inserirajfe v „Slovencu"! Svarilo. ccNnTnoabtnm stvu, da nisem več plačnik za nastale dolgove, bodisi v trgovinah ali gostilnah, od Pavla Keb'a, užitkar (preje Peronik), Sv.. Anton na Pohorju. — Franc Krcm'jak, posestnik, Sv. Anton n. Pohorju i/eselo Veliko noč Vam bo napravit samo naš pravi 41П0|Г.$Н gramofon znamke „His Ma.ter's Voice" Kolosalna, naravnost očarljiva jakost in čistost glasu naš h aparatov je nedosegljiva. Д. Rasberger, Ljubljana Tavčarjeva ulica št. 5. NAZNANILO. P. n. občinstvu iz Ljubljane in okolice vljudno naznanjam, da olvorim poleg že staro/nanc gostiln« »PRI FLORIJANČKU« no Ježici na veliki ponedeljek nov, prostoren in moderno urejen salon kjer se ločijo najboljša vsakovrstna vina, po« streglo se bo tudi vedno p. n. goste z dobrimi mrzlimi in gorkimi jedili po zmernih cenah. Pri otvoritvi sodeluie koncertni orkester. Za obilen obisk in solidno postrežbo jamči ia se vljudno priporoča Anton štirn in Marija Kaline. POZOR ! OGLAS SHRANITE 1 Kdo rabi dobsr instrument, bodisi glasovir, pianino, harmonij, gosli itd., le najboljše kakovosti svetovno znanih tvrdk — po nizki ccni? — Tudi mojsterske instrumente! — Nasvet pri prolesorju glasbe A. MUNDA — WIEN VII., Burggassc 115. zlato in zlatnike, briljanto in bisere pfl najvišjih dnevnih ccnah. R. UmoSlBCUEBr, СвЛб, Prešernova nl.l NAPRODAJ je radi preselitve kompl. spalnica in nekaj kuhinj, oprave po zelo nizki ceni. Naslov v upravi pod: 2885. 2 mala ročna vozička sta naprodaj. Rožna dolina, cesta 9, Št. 2. ŠTEDILNIK- močan, dobro ohranjen, s 3 luknjami, prodam takoj. — ŠKERJANEC, p. Radomlje. 2850 so cev]ji znam«:© Tovarne Peter Kozina i Ko., Tržič Najnovejši modeli dobe se v lastnih trgovinah LJUBLJAMÂ, êrlgS2ofrova cast2' se s a [S Ê! Š sa m si B3 з B9 Sven Elvestad: 9 Mož, ki je oropal mesto, »Samo zamišljene ženske izgubljajo svoj denar,« je pripomnil zdravnik v šali. »Preskrbel vas bom s ploščicami. Naročil bom isto ko vi, potem mi je treba samo dvojno zahtevati. Torej, moj dragi Jean, osem po sto, šest ix) petdeset in ostanek drobno.« Jean je začel naštevati rdeče, modre in rumene ploščice, in zdravnik je segel v žep. Toda pridržal je roko v suknji, in nato je začel vohati po zraku, kakor bi bil opazil nekaj izredno čudnega. Ko je potegnil roko iz žepa, je bila prazna. »Od sile!« je vzkliknil. »Kaj tako čudnega se mi pa še ni primerilo v vsem mojem dolgem življenju. Tudi jaz sem pozabil svojo listnico.« »To vendar ni mogoče!« so mu klicali. »Iščite tudi po drugih žepih, dragi prijatelj!« Zdravnik je živahno preiskal tudi druge žepe, toda brez vsakega uspeha. Prizor je postajal že smešen in gospodje so se smehljali. Sedaj je stopil v ospredje gospodar in rekel gospodoma, da jim da rad poljubno vsoto za igro. »Koliko?« je vprašal smehljaje se in segel v žep. »Koliko smem ...« Toda konec stavka mu je zamrl v grlu in nenadoma je obledel. »Joan,« je rekel slugi, »pojdi v mojo sobo in poglej, ali nisem pustil listnice morda na mizi.« Bučen smeh je pozdravil te besede. »Lažeš, Birgerk so mu klicali. "Za učinkom hlastaš! Gotovo imaš svojo listnico!« Toda konzul je samo zmajal z glavo in zatrjeval, da ni res. In njegov obraz je moral prepričati tudi najbolj neverne, da je govoril resnico. Sluga, molčeči stari sluga, se je vrnil in zmajal s svojo resno, belo glavo. Listnice da ni našel. Sedaj so se zresnili vsi, veselost je izginila. Naenkrat je dejal neki glas: »Gospodje, preiščimo vsi svoje žepe!« Asbjorn Krag je bil, ki je zaklical. Poziv ni bil potreben, ker so že vsi gospodje stikali po žepih. V naslednjem trenotkn je bila vsa družba, prej tako vesela in navdušena, čudno prestrašena in osupla. Nekoliko gospodov ni vedelo, kaj bi, in so okle-vaje držali roke v žepih. Drugi so slikali ko nori po svoji obleki. Čula se je kletev in jezni ter razočarani vzkliki. In iz vseh kotov v sobi je dopelo: »Tudi jaz. Tudi jaz. Da bi doživel kaj takega! Tudi jaz!« Toda naenkrat jo to začudenje presekal glas: »Jaz ne!« . Bil je Asbjorn Krag. Pokazal je svojo listnico, ko je pregledal vsebino. Bila je nedotaknjena. Celo Asbjorn Krag sam je bil iznenaden in ni mogel prikrivati svoje osuplosti. Gospodar je prestrašeno pogledoval sedaj toga potem onega. Najdalje se je pomudil pri Asbjôrnu Krogu. Nato je povzel besedo profesor za stare jezike: »Priznajmo rajši takoj izvršeno dejstvo: »Okra-deni smo.« Začudeni vzkliki. »Okradeni! Toda od koga? In kje? Kdaj?« Vse je govorilo. Glasovi so se križali. Krag je posegel vmes. »In ker sem edini, ki ni okraden, predlagam, da zaklenemo vrata.« Toda ravno v tem trenotku je vstopil v sobo neki mlad sluga in prinesel na srebrnem podložku pismo. »Tu je pismo za gospoda Asbjorna Kraga. Baje je tu v družbi.« »Asbjorn Krag? so začeli mrmrati_ gostje začudeno. »Detektiv? Tega vendar ni tukaj!« Toda sedaj je stopil naiičeni detektiv k slugi in odprl pismo. »Jaz sem,« je rekel. V pismu je bil bnnkovec za sto kron in dopisnica. Na dopisnici so bile besede: »Ker gospodje morda nimajo drobiža za avto, jim pošiljam v prigibu sto kron. Z odličnim spoštovanjem Mož iz vile Rosenhain.« Zadnje minute so bile presenetljive dovolj. Toda sedaj so umolknili vsi gostje in strmeli v Asbjorna Kraga, ki je stal pred njimi popolnoma mirno in bral čudno sporočilo. V njegovi roki so videli stotak. Ko je Krag natanko pregledal dopisnico, se je obrnil h gospodarju: »Pokliči slugo!« Gospodar je okleval. Sedaj so se začeli tudi drugi gostje riti naprej. Zahtevali so pojasnila. »Detektiv v hiši!« je rekel višji zdravnik. »Sramota!« Konzula Birgerja je oblil pot. Bil je ves bled, tako je bil razburjen. »Vedel sem,« je mrmral, »vedel sem. Sedaj imam sramoto!« »Pokliči slugo!« je ponovil Asbjorn Krag, ne da bi se dal motiti. Konzul je pozvonil. Potem se je obrnil k svojim gostom in rekel: »Gospodje! Mislim, da smo žrtve neke tajne spletke, neke neslane šale.« »Morda Imate v hiši tudi žeparja?« je vprašal prekupec in uledal srepo, 111=111= O» ГТ1 o 2 g> ? zr < g n — f ' •e t. C - Б 2 h °xi t ° = a O • e mi O " i-< I f K 5 « P « p o S oo 2. « h j. m O a- ~ a. g: » D" tr o 5 t» j •o « Sa * z OI — S. C —. 'Л ° jrt: e ч x\ o o 3 т o o ? O ? x P 1 » 00 R- T « (Ë t> re. K B & s- pi ГГ < fil a. b . . B p » I r: s 3 X - c n ° -a B ?! D f * % 5 IIIEIIIE Pomlad ! Nogavice. Kravate, srolce, rokavice, naramnice, žepni robci, nahll za obleke. otroške majice, nahrbtniki, palice, dežniki, hl«l! v veh barvah, Sifoni. SOllnfićn škarje, noZI. potrebStlne za krolače, ceviiarje, tapetmke, Sivltle in sedlarle. Razna dišeča mila — samo pri Josip Peteline blizu Prešernovega spomenika, ob vodi итшт Najnižje cene! lotna postrežba! Nikahe posredovalne prodate! H tovarne naravnost U vamf Vabimo Vas, da si ogledate našo zalogo pomladne mošKe konfekcije kakor tudi oblek za dijake in otroke. Ne dafemo no obroke! Pač pa smo posebno ceni in solidni ! Mehanična lovarna oblek d. d. podružnica ljubljena, neseni trg st. s Priporoča se DELIKATESNA TRGOVINA Maribor — Aleksandrova cesta 31 — v bližini glavnega kolodvora Velika izbira vedno svežega delikatesnega blaga ter vedno svežega peciva od prvovrstne tvornice V. Bizjak in drug, Rogaška Slatina. Na drobno in debelo po originalnih tvorniških cenah! — Istotako se priporoča ZAJUTRKOVALNICA in VINARNA s pristnimi domačimi in dalmatinskimi vini ter prvovrstnim odprtim pivom iz Maribora. — Z odličnim spoštovanjem FRANC KURINČIČ - MARIBOR. Hočete dobro prodati? Hočete ugodno kupiti? Potem se obrnite na komisijsko prodajno podjetje ii Ljubljana, VeSesejem, paviljon »S«, telef. 2140. Prevzema v komisijsko prodajo dobro ohranjene predmete, pohištvo, stroje, avtomobile, motorje, kolesa itd. — Prodajni predmeti so cenj. občinstvu na ogled vsak dan na Velesejmu, v paviljonu >1«, telefon 2140. Poslužite se ugodne prilike! — Vsa pojasnila brezplačno! P fl 7 fl R I P°scstnik: bencinmotorjev in tovornih avtomobilov. Glasom iUfciUn ■ odredbe gen. direkcije davkov z dne 31. marca 1927 dobijo od dne 1. aprila 1927 naprej vsi posestniki motorjev za pogon obrtnih, industrijskih is poljedelskih strojev bencin trošarine prosto! Priporočamo se za dobavo trošarine prostega bencina po Din 4.— pri 1 kg ceneje od zatrošarinjenega. Dravogradska rafinerija mineralnega olja, d z. o. z., Dravograd. Edini dobavitelji trošarine prostega bencina Slovenije. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma sin, brat in svak, gospod Franc Leskovar posestnik, gostilničar in mesar v sredo dne 13. aprila 1927 ob pol 12 dopoldne po dolgi, muka-polni bolezni in v neizmerni potrpežljivosti, previden s tolažili sv, vere, v 36. letu svoje starosti, Bogu vdano preminul, Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 15. aprila t. 1. ob 15. uri popoldne iz hiše žalosti, v Pragerskem št. 75, na župno pokopališče v Spodnji Polskavi, Sv maša zadušnica bo darovana v torek, dne 19. aprila ob 8 zjutraj v župni cerkvi v Spodnji Polskavi. Pragersko, dne 13. aprila 1927, 1 LJUDMILA LESKOV AR roj. MULE, soproga, in vsi ostali, globoko žalujoči. Zahvala. Povodom prebridke izgube našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, gospoda Rajmunda flndretto tovarnarja nam je došlo toliko odkritih izrazov sočutja, da nam je nemogoče zahvaliti se vsakemu posebej. Zato izrekamo tem potom našo najglobokejšo zahvalo vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, posebno pa grdbenemu društvu >Grada-ščica« za ganljive žalostinke, kakor tudi gasilnemu društvu Vič - Glince za častno spremstvo pri pogrebu. Nadalje velja naša zahvala tudi vsem številnim pokojnikovim prijateljem in znancem, ki so ga v tako mnogobrojnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat naša srčna zahvala. Vič - Ljubljana, dne 14. aprila 1927. žalujoča rodbina Andretto. Ali se hočete osvoboditi protlna bolečin v boku in išfasa brez nevarnosti? Revmatizem je grozovita, zelo razširjena bolezen, ki ne prizanaša ne revnemu ne bogatemu, svoje žrtve išče v borni koči pa tudi v palačah. Zelo mnogotere so oblike, ki ee v njih pojavlja ta bolezen, in prav pogosto niso boli, ki jim dajemo vsa druga ifaena, nič drugega kot revmatizem. Sedaj so bolečine v udih in sklepih, sedaj zopet otekli udje, sključene roke tn noge, trganje, zbadanje po raznih delih telesa, da celo slabe oči so prav pogosto posledice revmatičnih in protinskih boli. Kakor pa je raznolika podoba, ki jo nud' ta bolezen., tako mnogo-stranska so vsa mogoča in nemogoča sredstva, zdravila mešanice in mazila, ki se priporočajo trpečemu človeštvu. Največji del med njimi ne more prav nič pomagati, kvečjemu prinese polajšanje za kratko dobo. Kar Vam tu priporočamo, je neškodljivo zdravljenje s pitjem, ki je že mnogim trpečim pomagalo! Naše zdravljenje je izborno in učinkuje naglo tudi pri zastarelih, kroničnih slučajih. Da si pridobimo prijateljev, smo se odločili, da bomo vsakomur, ki nam piše poslali popolnoma zastonj našo zanimivo, zelo poučno brošuro o vodnem zdravljenju. Kogar torej mučijo bolečine, kdor se hoče na nagel način osvoboditi svojih bolezni brez vsake nevarnosti, naj piše še danes! AugusS Marzke, Berlin-Wîlmersdorî Brucbsalerstrasse 5, Abtli. 313 Zahvala. Ob rani in bridki izgubi našega sina, brata, gosp. Josipa Semrajca izrekamo tem potom iskreno zahvalo vsem onim, ki so ga v tako obilnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno smo dolžni se zahvaliti čč. duhovščini za spremstvo in gg. pevcem za ganljive žalostinke in vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov. Tomačevo - Ljubljana, dne 13. aprila 1927. Globoko žalujoča rodbina Semrajc-eva. -v*••■.A;'^rï; : Zahvala. Za mnogobrojno izraze odkritosrčnega sožalja in vsem onim, ki so z nami sočustvovali ob izgubi nadvse ljubljene soproge in mame Marije Vehovec izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo. — Posebno se zahvaljujemo preč. gg. dekanu Gnidovcu in kaplanu Raztresenu za zadnja tolažila, kakor tudi vsem gg. duhovnikom, ki so se pogreba udeležili. Posebej se pa zahvaljujemo tukajšnjemu zdravniku g. dr. Pavlovčiču za preljubeznivo pozornost in nadčloveški trud ves čas bolezni. Obenem se zahvaljujemo gg. pevcem za ganljive žalostinke ter gasilnemu društvu za udeležbo pri pogrebu. — Zahvala obenem vsem prijateljem in znancem, ki so rajno spremili k večnemu počitku. Žužemberk, dne 12. aprila 1927. ŽALUJOČI OSTALI. Zahvala. Vsem, ki so sočustvovali z nami v dnevih bridke izgube naše ljubljene mame Sne Zarit roj. Ш izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo. Posebej se še zahvaljujemo prečastiti duhovščini, darovalcem lepega cvetja in vsem, ki so našo dobro mamo spremili na zadnji poti. Krtina, 12. aprila 1927. žalujoči ostali. V sedanji stavbni seziji priporočamo za nakup vsako< vrstnega stavbenega materllala, kakor nosilk (traverz), prima portland cementa, štukaturja, žične mreže, žlčnlkov, okovja in druge železnine znano domačo tvrdko SCHNEIDER & VEROVŠEK v Liubliani. Dunaiska cesta 16 z največjo zalogo po najnižjih konkurenčnih cenah na veliko in na malo. USNJE JN PODPLATE kakor tudi vsakovrstne čevljarske potrebščine kupite zelo dobro in po brezkonkurenenih cenah samo pri Vac/av Vošinek, Maribor, Koroška e. 13 АЛ UUBU ovec^RJOJ* лејтм! тас Rabimu nujno večje število . OGLARJEV. za takojšnji ali poznejši sprejem v delo. Plača po dogovoru. — Obrniti se je pismeno ali ustmeno na Gozdni urad Karla Auersperga v Kočevju. Priporoča se MAST znamke J. P. lastni izdelek tvrdke Evaid PopoviC, Ljubljana Cena nizka, blago izborno. Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kg. PRERA]ENO MESO vedno v zalogi, po izvanredno nizki ceni. Najboljši in najekonomičnejši ektromotorji iz znanih čeških tvornic Škodovih Zavodov v Plznju se nahajajo v velikosti V4KS do 30 KS stalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na Civ. inž. M, A. Štebi, Ljubljana Selenburgova 7 Telefon 2966 Najboljši šivalni in pletilni stroj le edino le GRITZNER In ADLER za dom, obrt ln Industrijo v vseh opremah. Istotam švicarski pletilni stroj DUBIED Ponk v vezenin brezplaSen. Večletna garancija. Nizke cene tudi na obroke. Josip Peteline, LJUBLJANA novega spom. Cene/še kot pri RAZPRODAJAH se dobi vsakovrstno manu/akturno blago samo pri /. TRPIN, MARIBOR, Olaonttrg štev. 17. Najcenejši nakup! 8% popusta! Bogata izbira gotovih oblek, perila, čevljev, sandal, klobukov, čepic, potnih košar, dežnikov, palic, nogavic, ter vsakovrstnega galanter. blaga samo pri Anton Tkaiec, Maribor Glavni trg št. 4. Z« Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karol Ce& Lzdaiateli: dr. Fr. Kulovec, Urednik: Franc Teraeflav.