----- 409 ----- Dopisi. Iz ogerskega Altenburga 4. dec. — Ker je viša kmetijska učilnica v ogerskem Altenburgu po svetu dobro znana in ste tudi Vi vrednik sami letošnjo jesen ogledali to učilnico in jo v „Novicah" s polivalo omenili, utegne čitateljem našega lista, ki tudi lesem dohaja , všeč biti, ako jim povem , da nas je letos v tej akademii 125 učencev, sinov zelo različnih narodov, med njimi tudi 2 Kranjca (baron Kuno Lazzarini in jez), 2 Stajarca (Praš Otokar in pl. Schwarz Ed.); največ je Ogrov — 44, in Cehov — 33, Moravanov je 11, Poljakov 4 itd. Iz ptujih dežel je 1 Rus, 2 Prusa, 1 Saksonec in 1 Holandec. — Prof. Haberlandt je skušal, ali ne bi bilo dobro, da bi se krompir le malo osipal ? Skušnjo je gosp. profesor natanko popisal. Ako Vam je drago, priobčim Vam v „Novicah" za naše gospodarje to skušnjo.*) — Zagotovljam Vam še, da je-poduk tukaj izvrsten in da se srečnega čislam, da sem si ta stan izvolil; želim le, da bi srečno svoj namen dosegel in da bi kadaj mogel koristiti svoji domovini, Fr. Povše. *) Prosimo! Vred. ------ 410 ------ Iz Maribora 10. dec. —s— Kakor se čuje, bodo nekteri Ptujčani nezaupnico poslali svojemu poslancu pl. Waserju, ker je proti adresi govoril, mariborski, bistriški in šentlenarski volivci pa Feyrer-ju in Lešniku, ker sta cel6 nasproti mislim in željam svojih volivcev glasovala proti adresi. Da sta posebno ta dva poslanca, ki sta izvoljena od samih Slovencev, v svoji predrznosti mogla tako daleč iti, da sta tudi pri tej tako imenitni stvari si upala ravno navskriž glasovati mnenju tolikrat v časnikih in pri vseh javnih okoliščinah izrečenemu, temu se čudimo. Bomo videli, imata li toliko poštenosti, da vsaj odstopita, ko dobita neza-upno pismo. Ker stvar po Smerlingovi ustavi ni šla naprej, so svetli cesar to krivo pot prekinili in pripravili novo pot, pravo pot slobodnega porazumljenja med narodi in med vlado na podlagi 20. oktobra. Ta velikodušni čin od 20. septembra so pozdravili vsi Slovani z navdušenostjo in slava je donela iz vseh slovenskih prs Njih Veličanstvu presvitlemu cesarju Francu Jožefu. Lehko sta se tega prepričala, če ne indi, vsaj pri Slom-šekovi besedi v Mariboru (saj stanujeta v Mariboru) in vendar se drzneta vkljub tej lojalni demonstracii glasovati proti adresi!! Prečudna bi bila drznost, ako po takem še dalje trdita, da zastopata Slovence. Po naših mislih nikakor ne: mnenje štajarskega slovenskega naroda in njuno glasovanje je den in noč. Maribor. (1% čitavnice.} Vsem častitim gospodom članom naše čitavnice se s tem naznanja, da bode v nedeljo 17. decembra t. 1. razun napovedane večerne veselice ob 7. uri zvečer tudi občna skupščina, da se izvoli za prihodnje društveno leto nov odbor. Odbor čitavnice mariborske. Temu oznanilu še pridamo, da bode napovedana volitev novega odbora važnejša memo prejšnjih zavoljo tega, ker dosedanji jaki prvosednik gosp. dr. Srnec in denarničar gosp. dr. Pavlic kot skoro imenovana odvetnika, tedaj prestavljena iz Maribora, in še morda nek tretji odbornik, v vsem tedaj tri najtehtnejše in najdelavnejše moči izstopijo iz odbora. Da se toraj zedinimo, koga postavimo za novega prvosednika in tudi vse druge odbornike volimo društvu v prid in večini po volji, naj se zato te volitve udeležijo vsi udje in naj se nobeden ne odtegne tej važni pravici in dolžnosti društvenega življenja; saj vsi vemo, da na odboru stoji lep košek živahnosti in življenja društvenega, in vsi želimo, da se društvo naše ohrani in okrepi posebno zdaj in posebno tudi ravno tukaj! t-k. Ptuj 10. dec. — V ptujski čitalnici, kjer se je zdaj stalno gledišče napravilo, so sledeče zabave osnovane: 17. decembra šaloigra, 31. decembra večerna zabava s tombolo, 7. januarja 1866 beseda s plesom, 14. januarja veliki ples v narodnem oblačilu, 21. januarja beseda s plesom in tombolo, 4. svečana beseda s plesom in tombolo, 11. svečana veliki ples. V postu je vsako drugo nedeljo glediščina igra in celo zimo vsako sredo in saboto streljanje 8 pušicami. Odbor čitalničin. Iz Haloz pri sv. Andraši v Leskovcah 28. nov. S. S. — Vsem Slovencem drage „Novice"! blagovolite redko svečanost svetu slovenskemu oznaniti. V nedeljo, 26. t. m. je obhajala vesela haloška fara sv. Andraša v Leskovcah zel6 svečaven dan. Imenitost svečanosti terja tedaj, da se ta dan zapise v zlate bukvice župa-nijske zgodovine. Borna pa poštena, od vseh faranov sv. Andraša kakor tudi znancev spoštovana starčeka, zakonska dva, sta si ta dan drugič na onem mestu zakonske obljube ponavljala, kjer sta jih pred 50 leti storila, toda sedaj ne več v strahu za bridko prihodnost, ampak v okrogu svojih pet odraščenih in dobro pdhranjenih otrok , izmed kterih je četrti sin, častiti gospod Juri Duh, novomašnik in bodoči podžupnik nad-škofije zagrebačke, na dan sv. nove maše, očeta in mater svojo, naslonjena na romarsko palico, vdragie poročil. To je tedaj bil gotovo zlate poroke svečaven dan, vreden spomina v javnem listu. Svečanost ta je vsem pričujočim gostom iz 4 far& v obilnem številu prisedšim priljudnim in vselej rado veselim Haložanom globoko v srce segla, in če so se že solze pri slovesnem govoru, na leči po čast. gosp. M. M. v mični in gladki besedi izustenem, obilno z očes vdirale, je še le pravega veselja jok in stok nastal, ko je novomašnik gori omenjeno nalogo pri svojih ljubih starših taka ginljivo opravljati jel! One redke svečanosti pa se je vdeležilo tudi mnogo gospodov duhovnov naše dekanije* po krvi in značaji samih zvestih slave matere sinov. Da pri slovesnem obedu ni bila pozabljena narodna vzajemnost in da smo se živahno pomenkovali o tem> kar nam je sedaj najbolj potrebno, da se spasi očet-njava ali da se ji barem krivica ne zgodi, samo po sebi se razume. Mil spomin tedaj svečanosti naši 26. li-stopada! Od sv. Jurja v Slovenskih goricah 1. dec. — Gotovo je, da kmetu mnogo dobička prinese, ako se marljivo peča s sadjorejo. Že samo češnje, kterih smo letos tako obilo imeli, plačajo marsikteremu davek in sol, še bolj pa, ako če tudi drugo sadje obrodi. Zato je dobro , Če se mladina že v šoli nekoliko v kmetijskih rečeh poduČuje, da se ne zanemarja sadjoreja in čbelarstvo, in v tek pride tudi židoreja. Gosp. Dominik Colnik z Drvanje je mene vsega tega že moja prva leta učiteljstva pri sv. Benediktu tako privadil, da še zdaj njegovih koristnih svetov v šoli nikoli ne pozabim. Hvala mu! Letos mi je čast došla, da sem dobil sre-berno svetinjo od c. kr. kmetijske družbe za darila svojih malih zaslug. Očitno se zahvaljujem prečastnima gospodoma: A. Globočniku, okrajnemu predstojniku, in F. Hegelsbergerju, bilježniku (notaru) v Lotmerku, ki sta me gospodarski družbi priporočila, pa tudi gospodu J. Sartori-u, posestniku pri Svetnjah, ki mi je častna darilo izročil. — 27. dne u. m. smo imeli tu lepo slovesnost, da sta vrla zaročenca Peter in Ana Zlaber^ ki sta doživela 51 let srečnega zakona , obhajala zlata poroko. Celo Njih Veličanstvo presvitii cesar Franc Jožef so poslali po našem gospodu okrajnemu predstojniku J. Cirkelbah-u ženinu za gostovanje 50 gold^ V cerkvi jih je očitno sprejel iz rok go3p. župnika v lepem govoru, ki sopovdarjali veliko milost, da se cesar spominjajo celo revnega življenja. In navdušeno je donela „cesarska pesem" po božjem hramu, ktero je sledila cerkvena slovesnost. M. Rajšp. Iz Sevnice na Staj. 10. dec. B. S. -— Imeli srna skupščino narodne čitalnice sevniške 26. novembra t. L Snidlo se je rodoljubov in družabnikov mnogo. Radostni povemo, da nas je tudi visokočastiti gospod dekan J» Reitz iz Vidma pri skupščini s svojo nazočnostjo počastil in da je iskreni domorodec v volitvi odborovi nas ljubeznjivo podpiral. Predno se je volitev rednega odbora začela, stopi vrli naš rojak gosp. Franjo Valter, kaplan v Sevnici, pred zbrane družabnike, in s krepka besedo razodeva pošteni namen čitalnični, ter srčna željo razodeva, naj bi sevniški ,,Leseverein" kot ženin združil se z mlado nevesto, Čitalnico, da bi tako bra-tovska edinost kraljevala med nami. Govornik konča svoj govor s slavoklicem Njih Veličanstvu svitlemu cesarju Francu Jožefu, kteremu so gromoviti živio-kliei sledili; potem pa je narodna pesem ,,Naprej zastava slave" se razlegala po dvorani. Zdaj je bila volitev odbora. Izvoljeni so bili: gosp. dr. Jakob Razlag, odvetnik in deželski poslanec v Brežicah; gosp. Franjo Vurja^ župnik v Sevnici, gosp. Dragotin Ripšel, župnik y ------ 411 ------ Loki; gosp. Fran j o Valter, kaplan v Sevnici; gosp. Jakob Kavčič, c. k. uradnik v Sevnici, gosp. Anton Smrek ar, bivši rudarski ravnatelj in posestnik v Sevnici, in gosp. Lojze Lenček, posestnik na Blanci. Ti odborniki (gospoda dr. Razlag in D. Ripšel nista pri skupščini bila) volijo po pravilih izmed sebe ravnatelja, podravnatelja, tajnika, blagajnika in knjižni-karja. Dr. Razlag je bil enoglasno kot ravnatelj izvoljen , in v tem trenutku se je sklenilo, da smo po telegrafu mu v Gradec volitvo to naznanili, in kakor vemo, jo je tudi prevzel. To nas neizrečeno veseli ter nam je porok, da bo čitalnica pod vodstvom takega domorodca kmali tisto stopnjo dosegla, ktere se druge njene sestrice danes veselijo. Podravnatelj je gospod Lojze Lenček, tajnik gosp. Fran j o Valter, blagajnik gosp. Anton S mre kar, knjižničar pa gosp. Jakob Kavčič. Ponosni moremo reči, da smo gospode izvolili, kteri so nam porok za najlepšo napredovanje ^mlade čitalnice sevniske. (Kon. prih.) Iz Črnomlja 30. nov. J. K. — Že dolgo se nismo oglasili v „Novicah", pa kaj si čemo! Veselega ne moremo povedati, o slabem pa je bolje molčati. Misle, da utegnejo boljši časi nastopiti pod novim ministerstvom, primem za pero in hočem povedati, kako je kaj pri nas belih Kranjcih. Ljudstvo se prostejše giblje, narodnosti se čedalje bolj zaveda, sem ter tje se poj6 mile domače pesmice s pridobljeno sladko letošnjo kapljico, pa si trude in muke tolažimo. Se rajši pa bi nase vino v denar spravili, al žalibože, premalo kupca je! Neznamo, kaj je temu krivo. Gotovo je to, da smo po nerodnih cestah preveč od sveta ločeni! Naši ljudje so sicer na vse strani začeli popravljati ceste; to je hvale vredno, da bi le še velike ceste drugačne bile! Vreme je dosti ugodno, to je velika sreča za živino, ktera se vedno še pase in si tako za trdo zimo prihrani saj nekoliko krme, ktere se je letos tako malo pridelalo. — Odkar imamo nove učitelje, se je cerkveno petje zbolj-šalo; sliši se, da učitelj gosp. Juvan, izvrsten pevec, misli mladost in odrašence v petji podučevati. Dobro! Pred nekimi leti so „Novice" rekle, da tukajšnji farovž v svoji podrtii slovi po vsem svetu; povejte zdaj, da je bil letos ves popravljen in je sedaj prav čeden; fa-rovški vrtec je tudi olepšan, tako, da vsacemu memo gredoČemu vrlo dopada. V Senožečah, na sv. Katarine dan. •** (Kon.) — Da sadjoreja in ozimina v naši soseski slab sad rodi, temu je kriva paša, ktero srenjčani zagovarjajo, ko se živina prosto po senožetih, memogrede tudi po obdelanih njivah pase, in česar ne ogloje ali ne požre, z nogami poteptd, in tako najlepše mladike in rastline pokonci. Želeti bi bilo to raj, da se ta napaka odpravi, in Go-renec in Dolenec posnemata, ki svoje blago na vrvi po mejah paseta. — Sestavek v 46. listu „Novic" pa nam je čudna zastavica. Od kod ima to, da je bilo po deželnem poglavarji našemu okrajnemu načelniku naloženo , naj se on o gospodarstvu naših gozdov natanko prepriča, kako in kaj ? Tukaj nikomur ni to znano. Pisatelj iz Senožeč v 46. listu „Novic" tudi omeni hiše šolskega zaloga in govori o nji, kakor da bi bila ta hiša srenjska. Ta hiša ni srenjska hiša. Nadzorništvo, a ne ravnateljstvo šolskega zaloga je to hišo za 1000 fl. na dražbi kupilo, ki ste jih nadzorništvo in cerkev imeli pri tej hiši terjati. Vsakemu je znano, da cerkev in šolski zalog nista srenjska reč, ampak sta tako imenovani „moralični osebi", ki ne morete svojeglavno gospodariti, ampak zavoljo imenitnejih reči se s ces. kr. vlado, zdaj z deželnim odborom in pa s konzistorijem posvetovati, in po njunih nasvetih ravnati. Tako je visoka c. k. vlada z odpisom 3. avgusta 1863, št. 8980, določila , naj se po izplačanem cerkvenem dolgu hiša šolskega zaloga po vsem terjatvam dostojni ceni prodd. Bila sta že za hišo šolskega zaloga dva kupca, al oskrb-ništvu nasprotna stranka je podrla to kupčijo, akoravno je bilo za enega po prizadetji županovem načrtano in izgotovljeno kupno pismo. Začasno je bila potem ta hiša srenjskim revežem v stanovanje dovoljena. Ko pa ni od nobene strani kupca bilo, je potem šolskega zaloga nadzorništvo 30. septembra 1865 pod štev. 1665, okrajnega uprava c. kr. deželne vlade prosilo , naj se omenjena hiša popravi, ali pa za vsakter denar proda. C. k. deželna vlada pa je z odpisom 3. oktobra 1865, št. 11144, tukajšnjo okrajno načelstvo pooblastila, naj v omenjeni zadevi stori, kar je najboljše za šolski zalog. Pri zdaj vpeljani obravnavi se kaže, da se bo hiša prodala. Da se šola in kaplanija v to hišo preseliti ne morete, se iz tega vidi, ker ta hiša ni ne lastnina se-nožeške , ne kake druge farne srenje, ampak je hiša šolskega zaloga. Šolsko |n kaplanijsko poslopje pa spada na vse srenje te fare. Šola, ktero pisatelj tako miluje, ima dve učilni sobi, ki ste prostorni, da bi le otroci bolj pridno šolo obiskavali. Stanovanje učiteljev je tako prostorno, da se zastran stanovanja do sedaj še noben učitelj pritožil ni; kjer je pa šola še le pred 20 leti sezidana bila, vsak lahko ve, da ni tako slaba, kakor je popisana. Pisatelj člana v št. 46 „Novic" le o tem resnico govori, da je kaplansko stanovanje sila slabo. Slabo je res tako, da si sedanji gosp. kaplan v njem prebivati ne upa , ker se boji, da ne bi prehitro glave zgubil zavoljo prenizkih sob in pa okornih stopnic, o kterih res ne vem, kje so iznajdene bile. Videl sem že marsiktero kaplanijo po svetu, al takošne nikjer ni razun košanske „izbice." Ko bi kaplana kak ptujec iskal, bi moral iti od Poncija Pilata do Kajfa in Ana, predno to izvrstno kaplanijo zavoha, pa bi se potem še ne upal na stopnice, ktere v stanovanje po nevarnem temnem labirintu peljejo. „Da se resnica prav spozna, je treba čuti dva zvond"; naj čitatelji zdaj sami sodijo, čegavo je pravo. Pravica pa terja, da se o domačih zadevah vselej piše „sine ira et studio." Iz Ljubljane. Konč&n je duševni boj, ki je dva ali prav za prav tri dni trajal v deželnem zboru o ad-resi za septemberski manifest. Stranka februarskega patenta je podrla zaupnico cesarju, stranka september-skega manifesta pa je vničila Auerspergov predlog. Seje so bile tako viharne, da še nikoli tako. Februarska stranka je napela vse žile, da bi bila Blagotinšeka pl. Kaisersfelda razveselila s sporočilom, da kranjski deželni zbor stoji v vrsti „der deutschen Landtage, deren Gemeingut die Erwagungen sind;" al spodletelo ji je. Kranjski deželni zbor se je obdržal v vrsti slovanskih deželnih zborov. Slava mu! — kakor je gosp. Mulej v svojem predlogu dobro rekel. Po Savi je splavala tedaj adresa, ktero so očetje njeni prezgodaj raz nesi po dunajskih centralističnih listih, trdno se zana-šaje na to, da se ji ne bo taka nesreča zgodila kakor Giskrovi v Brni. Al poslanec obrača, Bog pa obrne! Na vrat na nos bila bi se morala že v saboto skleniti adresa; tako so tiščali zagovorniki njeni tisti dan v sklep, da — če tudi je ura že dve popoldne odbila, vročina v zbornici bila nestrpljiva tako, da je cel6 en govornik onemegel, in je bilo še več govornikov vpisanih, da bi ne bilo mogoče pred 7. ali 8. uro zvečer seje dovršiti, — vendar dvakrat ponavljena želja, naj se končd seja, ni našla milosti nasprotne stranke! Posebno smolo so morali tisti dan imeti stoli v zbornici, da se je le 10 poslancev vzdignilo za sklep seje, 18 pa se jih ni ganilo s stola. O taki nemilosti ni desetim poslancem ostalo nič druzega, kakor zbornico zapustiti. Potem pa šteje gospod predsednik ____ 412 ------ — ostale; al bilo jih je za eno glavo premalo, da bi bili mogli kaj skleniti, in šli so saksebi. V ponedeljek pa je gosp. Blagotinšek pl. Kaisersfeld v Gradec dobil — vse drugačno sporočilo, namreč tako, da to, kar še v saboto niso podrli govori Tomana, Sveteca in Blei-weisa, je v ponedeljek razrušil dr. Gosta z baronom Schloissniggom. Slavnega g. grofa Auersperga, kije v svojem govoru „očetovsk opomin" dal narodni stranki, pa zavračamo na predgovor njegovih „Volkslieder aus Krain", da nikakor ni politična modrost to, ako želi „nemški" pesnik, da bi na Kranjskem, „wo sich Ger-manismus und Slavismus noch im Kampfringe wohl-geriistet gegemiber stehen" — si „das Grermanenthum einen vollstandigen, dauernden Sieg" pridobil! Desetino in tlako zemljišč je odpihalo 1848. leto, dušno tlako in robstvo narodno pa odpravlja večna pravica. Ko bi bile okolščine preteklih stoletij tako v naročji zibale slovanstvo, kakor so zibale nemštvo pri nas, Bog me! da bi bile bistre glave slovanske to v svojem jeziku dovršile, kar so dovršile — vpre-žene v jarm germanizma! Slovan noče podjarmiti Nemca; al na svoji zemlji tudi ne trpi, da bi njega pod jarmom imel „germanenthum". Dandanes se ne spodobi več beseda „Sieger" in „Besiegter", o kteri Vi, slavni g. grof govorite, — ravnopravnost je geslo sedanjega veka, in bratinstvo različnih narodov! Kar so nemile o-kolščine preteklega stoietja zamudile, dohiteti se mora vprihodnje. Ako Avstrija ni razpala, ko je hrvaški jezik bival v šolah in uradih hrvaških, madjarski v madjarskih itd., tedaj tudi ne bo razpala, ako slovenski jezik pride do svojih pravic, marveč srečnejša bo in bolj blagoslovljena, ako omika narodna prešine ves narod na materijalnem in duševnem polji. Pa tudi o političnih zadevah gre slovanstvu važna beseda, saj sami na istem mestu resnično pravite: „dass die gros-sen Fragen, welche die Menschheit bewegen, nicht ohne Mitwirkung der machtigen Slavenfamilie nach-haltig zu losen sind, hat in neuester Zeit das weithin vernehmbare Rauschen der alten und vielastigen Slaven-linde deutlich genug angekundiget." Vašemu opominu narodni stranki tedaj povračamo ta opomin: Avstrija — je naša širja domovina, ne pa „Deutsch-land" — Dunaj je srce države naše, ne pa Frank-furt! — To je stališče narodne stranke tudi v deželnem zboru kranjskem. Da pa vidite, da naše besede niso hlimbe, poglejte v zgodovino 1848. leta, kaj se {"e godilo pri nas na Slovenskem, ko se je JelačiS >an napravljal Dunaju na pomoč, — in kaj isti čas v zboru Frankobrodskem, ko je Giskra kričal o prestolih vladarskih in diademih. Facta loquntur! *3L- Njih eksc. deželni poglavar baron Bach je sprejemal pretekli teden učiteljstva in društva ljubljanska, med njimi prav prijazno tudi odbore matice, čitavnice, sokola itd. Naravnost in brez vse reserve je priznal narodno pravo, dostavši, da mu je to resnica; ker zna jezik poljski, se nadja kmali naučiti slovenski. — Prešernov „Krst pri Savici" se je v saboto ponavljal v gledišču z dobrim vspehom. — Gosp. Fr. Levstik bo vredoval slovensko-nemški del Wolfovega slovnika. — V nedeljo se igra v čitavnici naši šaloigra v 3 djanjih ,,Striček", ki jo je g. M. Vilhar poslovenil po nemški. Med igro gode naš orhester. Začetek ob 1/