PRIMORSKI DNEVNIK - V GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SL OVENSKO PRIMORJE TRSTr celrlek, 26. julija 1945 ■ Lelo 1. šlev. 63 Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni št. 1-1 Telefon št. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne vračajo. Poštnina plačana. Cena 2.- liri Rušilci mirul Ob drugi obletnici abkor smo resnično veseli vsa-borca, ki je pripravljen bo-** *® ga ideale demokratičnega ^evanja med narodi in naj-•®*wne/še0a nasprotovanja proti hujskanju k nacionalni tako )km vsak nov pojav !<§P^ne miselnosti, po tolikih ki jih je od demokratičnih zahtevala zmagovita borna. f"0*4 nacifašističnemu zasui-navdaia * razumljivim in ogorčenjem. Uh razlogov se popolnoma *jamo z besedami pomočnika hiierui.*- •»ni zunanjega ministra Jo- 8. Grewa, ki jih je nedavno Pegovoril po radiju in dejal: *Ti- fohlU *° imeIi Pmkko ogledati si f-J*1 P°*ledice nacističnega pro-I **Toja, ®° ®4 menda l _ 1’ *** Is treba tak način vojne l r tfe resnično za vojno — , „ . «. kot uporabo nasilja — i ^°&e Proglasiti za nezakonit. Poir j** bi t0SPel°, Se nam ne bo „0, «*ti odstraniti nevarnosti ne b* izpolnili obljub naro^f i« ” • ki jih vsebuje statut zdru-^ ^torodov, kakor je bil sprejet j terena v San Franciscu.» *lalt^Tnv ttetih razlogov se čudimo It, j 411ključnim besedam uvodni-( So »La voce liberan objavlja ItiLfo.J* drugi številki: « Zdravo ** it 1,0 ^uliteke Benečije ima čut f, 0^rnoat 4n se kot tako ne mo-Iti f ^Uti od stoletnih tradicij, kor° WOcl8 u vavo borbo proti fašizmu, fluju, v tej borbi nismo vedeli za Brbe, Hrvate, Slovence ®, RP®^ smo poznali samo Iju-btliu *° bili kot mi pripravljeni, HojlJ'8 *° iste cilje svobode, dc-S tiJ/te in bratstva med- narodi. smo se povezali v skupno •(»pj’ * temi trpeli najtežje ure, *fSlQ*’na'oali- s temi smo bili pri \ ^sihu, s temi pri Stalingra-*** «teWl< V Teheranu, na Krimu «n Franciscu. Z iatimi smo SZ Potsdamu. To je naša de-^ ^ to Je naša civilizacija, ••‘Podna nifi vzhodna niti t0 te oiuHizacija an ti- *6nih •ki ljudskih množic vsega H n® pozna nobenih tobramb-Pred drugimi svetovi in °*i)*li*ocijami, in tudi ne n°bent zviije zapadne civi-ker Je ta enotna fronta \ rd(ic!nih.j miroljubnih naro-v današnjih razmerah °ttHlizacija in edini o-^ ^ »id proti vsakemu poiz-^attetične reakcije. Vsaka \ Stilizacija, ki ni ona veli-Vjj Vr*"iških narodov Amerike, V ^ritanije, Francije, junaške J 9 *t,«»® in nič man) juna- \ij*00*lai>i)e ter italijanskih ** jp, 0,,> te lahko zviija* samo padhike oivilizacijt manga-'Si rto,MU®oucpa olja in Hktor-0 ^ H, >>ri n® dvomimo. Enako trditi o pisou ome-NlKjL Uv°dnika. Pisec tega u-je dokazal, da pozna ’ w 0 n°sti fašistično izrazoslov- fašistično izrazoslov-nega zidu* proti dru- X °Pom, višje «inte*o zapad-° ^ ”ltt te prepro-'y. 0/trntič„a beseda popolno-^0m’ katerim fašistično \ bte tudi ni španska vas, iSuau dabro, kaj vse se za ft-*kriin». X; *“ drzen napad na itali-,j ',,Wow®n»feo bratstvo, skova-,Ll\Upni borbi proti tisti evišji ^f^adne civilizacije*, ki je s^Hl'n po1 razsajala, pokigala O 'i 1 P° ■Bo,kanu ,n M« samo ^ S ^ 4 bi z razbitjem tega, s h* 6ra,VJ° 1>v žrtvami pridobljs-*tva rada u»(varilo nov« i,. tesnoimi izlet na Balkan L .N u ^ Desetletja skupnega trpljenja ln zasramovanja je množice združilo v boju proti fašizmu. Žrtve so padale, Slovenci in Italijani so prvid v zgodovini prelivali kri v strnjenih borbenih vrstah, da uničijo skupnega sovražnika in da si položijo temelje za novo življenje. 25. julija 1943. so dosegli svojo prvo zmago. Proslula fašistična diktatura je bila čez noč pometena. Zato je antifašistična italljansko-sloven-ska zveza proglasila ta zgodovinski dan za ljudski praznik. Ljudstvo pa borbe proti fašizmu se ni končalo in jo nadaljuje še danes ter jo bo nadaljevalo do popolnega iztrebljenja vseh fašističnih elementov. Danes prvič v zgodovini, v svobodi, ki je sad te borbe protifašističnih množic praznuje slovensko in italijansko protifašistično prebivalstvo Trsta obletnico te svoje prve zmage. Ze v jutarnjih urah so se po ulicah pojavili letaki, ki so pozivali prebivalstvo k manifestaciji ob tej obletnici. Istočasno pa so se po zidovih in tramvajskih vozovih pojavile italijanske in jugoslovanske zastavice, zastave mesta Trsta ter napisi: «Nočemo fašistov, fašiste v zapore in na svobodo aretirane protifašiste, hočemo Jachseticha na svobodo!* itd. Po tržaških ulicah so bili raztreseni letaki, ki so nosili napis 38. julij 1943.-25 julij 1945., ki so podajali trpljenje ljudstva in zločine fašistov in Dacistov ter borbo Italijanov in Slovencev, s katero sta si ustvarila oba naroda neraz-rušljivo bratstvo. Poudarjajo, da Je bilo naša geslo, in da ostane še nadalje: Smrt fašizmu! V zapor failstal Ob sedmih zvečer so se na bivšem trgu Impero pričele zbirati italijanske in slovenske protifašistične množice. Z vseh strani so prihajali tisoči ili tisoči v povorkah z zastavami in transparenti. Poleg italijanske zastave z rdečo zvezdo so nosili slovenske in jugoslovanske, ki so dokazovale strnjenost in bratstvo obeh narodov. Ljudstvo Je z napisi na transjarentih poka- zalo, kaj zahteva. Zaveda se, da borba proti fašizmu še ni končana, da so v Trstu še vedno na odgovornih mestih znani fašisti, ki so vsa leta zatirali delovno ljudstvo ln ki so si sedaj našli način, da so si po zasedbi teh krajev, osvobojenih s krvjo antifašistični borcev, s pomočjo zaveznikov, omogočili povratek na mesta, ki so jih imeli v dobi fašizma. Napisi kot: «V zapor z Deretto, v zapor z Antonicellijem, v zapor z Marzuttom, v zapor s fašističnimi kriminalci*, so pričali, da se ljudstvo dobro zaveda, da njegova borba še ni končana, da je trdno odločeno, da jo nadaljuje. Obenem pa ljudstvo zahteva, da se mu po tolikem trpljenju in žrtvah zagotovi življenje, ki si ga je zaslužilo. Mir, dalo, kruh Ljudstvo zahteva samo svoje pravice: odstranitev fašistov, mir, delo in kruh. Na mestih, na katerih bi morali biti borci, ki so se borili skupno z zavezniki proti fašizmu, so še danes prav ti fašisti, ljudje, borci protlfašistl pa so lačni, brez posla, po zaporih. Na trgu se je množica vedno bolj večala, Zastave in transparenti so valoveli nad italijanskim in sloven- še vedno pijejo kri ljudstva ter niti malo ne pomislijo, da ljudstvo strada, oni pa živijo v izobilju. Fašizem še ni popolnoma mrtev. Mi se bomo borili do njegovega uničenja. Ti gospodje, ki čistijo danes čevlje zaveznikom, so nastopali proti njim, ko so ti iz strateških raz- logov bombardirali mesto. Prebivalstvo Sv. Jakoba, ki Je zaradi teh letalskih napadov izgubilo svoje domove, pa ni nikoli protestiralo. V zaključnem delu svojega govora je dejal: Toplo pozdravljamo italijanske napredne sile, ki jih vodi tovariš Ercoli. Mrtvim glasnikom živih teženj Govorniki so izrazili misli ljudstva. Ljudstvo hoče delati z vsemi, ki so protifašisti, ker mu bo le z uničenjem zadnjih ostankov fašizma zagotovljena boljša bodočnost. Kdor ni za lepšo bodočnost vsega ljudstva, ker noče njegove enotnosti, je fašist in bo kot tak tudi uničen. Množice so se začele pomikati po ulicah. Cut dolžnosti jih je vodil, da se oddolže spominu onih, ki so darovali svoja življenja v borbi proti fašizmu. ? očasi, v največji tišini so napolnili ulico Gegha. S seboj so prinesli vence, Jih položili ob hišo, v kateri je bilo obešenih 61 njihovih najzvestejših tovarišev. Zastave so se poklonile. Ljudstvo je počastilo spomin svojih najbolj- Potem so se množice znova premaknile. pesmi in vzkliki so oživili ulice, po katerih so se že začele prižigati luči. Se en kamen je težil srca množice. Tudi v ulico Massimo d'A-zeglio je morala! Tudi tam so krvaveli njeni sinovi in vsaka kaplja krvi njenih tovarišev je njena — ljudska kri. Spomin Je bil veličasten. Mik množic, ki so bile včeraj brezpravna raja, v katerih moč ni nihče verjel razen njih samih, je vedno nekaj velikega. Po zahvali padlim so se pomaknili zopet po ulicah. Počasi so »e začeli razhajati. Slovesnosti ljudskega praznika so bile končane. V srcih vseh pa Je ostaloi še nadalje veselo in praznično razpoloženje ob zavesti. «Mi smo protifašisti! Naša je bodočnost!*. Tesne vezi z Albanijo Beograd, 25. Tass. — Dne 23. julija Je albanski poslanik izročil svoje poverilnice jugoslovanskim regentom. Predaji poverilnih listin je prisostvoval zunanji minister dr. Ivan Subašič. Ob priliki predaje je imel poslanik Kapas govor, v katerem Je med drugim dejal: »Prijateljstvo med našima državama je bilo potrjeno s krvjo najboljših sinov albanskega naroda in narodov Jugoslavije v boju proti skupnemu sovražniku. Po koncu vojne ostajata demokratična federativna Jugoslavija in nova demokratična Albanija še nadalje v tesnem sodelovanju. Ravno tako, kakor sta pomagali ena drugi v boju za svobodo in neodvisnost naših dveh držav, si bosta pomagali tudi pri obnovi in prerodu.* Poslaniku Kapasu je jugoslovanski regent dr. Mandič odgovoril s sledečo izjavo: »Junaška borba narodov Sovjetske zveze proti krvoželjnim napadalcem, nezlomljiva sila Rdeče armade ln armad velikih zaveznikov nas je — tako Jugoslavijo kakor Albanijo — utrdila v našem boju proti skupnemu sovražniku. Trajna prijateljska zveza med Anglo-sasi in Sovjetsko zvezo Je bila Jamstvo končne zmage nad sovražnikom naprednega človeštva. Kljub vsem poizkusom mednarodne reakcije je ta zveza ostala trdna in neomajna. Spomin na sodelovanje al. banske divizije v bojih proti skupnemu sovražniku bo ostal živ pri naših narodih in to sodelovanje bo vedno izraz trdnega prijateljstva in bratstva miroljubnih narodov.* Odločni glasovi iz Amerike Ameriikl Makedonci proti grikl strahovladi Nastop amerliklh Albancev New York, 25. Tass. — V zadnjih tednih so številne organizacije a-merišklh Makedoncev priredile množična zborovanja v znak protesta proti grškim fašistom na Balkanu. Na zborovanju so zahtevali odstranitev strahovalne tiranije atenske vlade. Grško-amerlškl svet je 13. julija pozval veliko trojico, naj zagotovi demokratično rešitev grške krize in naj ustvari grško demokratično vlado v smislu krimske določbe ter naj takoj skliče medzaveznlško komisijo, ki bo nadzorovala svobodne volitve. Grški fašisti lahko v prihodnjosti vršijo fašistične akcije na Balkanu ln ogražajo mir v Evropi. Detroitski odsek grško-aimeriškega sveta je podal Izjavo, v kateri pravi, da sc nahajajo v grški vladi quislingi, da je vlada zaprla 15.000 rodoljubov, grško narodno gospodarstvo je v kaotičnem stajnju in prebivalstvo gladuje. V izjavi je rečeno, da lahko Grčijo rešijo samo določbe krimske konference z ustanovitvijo široke reprezentativne vlade, ki bi uresničila Carktski sporazum ter bi ustalila notranjo gospodarsko politiko. Morala bo zagotoviti narodnostne pravice Grčije, izvesti plebiscit in svobodne volitve. Izjavo je podpisar predsednik organizacije Valstos. Tirana, 25. Tanjug. — Kakor jav. lja list »Bashkimi*. bodo albanski naseljenci v Združenih državah A-merike priredili v avgustu tega leta veliko protestno zborovanje proti grškim šovinističnim zahtevam po južni Albaniji. Razen tega bodo na zborovanju zahtevali priznanje sedanje albanske demokratične vlade. Ne bomo pozabili Izjava amerlikega diplomata: Edinost zavoznl* kov najvainejio dejstvo za mir sklm ljudstvo. V povorkah so sta- j ših. 11 delavci, meščani, žene in mladina j obeh narodnosti. Prepevali so pro- - wwwwwww^wivwwwuww tifašistične pesmi, vzklikali svojim voditeljem in zahtevali svoje pravice. Vzkliki: Hočemo čiščenje, niso hoteli prenehati. Z delavsko godbo na čelu, se je ogromna množica pričela pomikati v nepregledni povorki po ulici Car-ducci proti Borznemu trgu na trg Unita. Takoj za godbo so nosili zastave zaveznis*kih držav, Rusije, Anglije in Amerike ter zastave obeh narodnosti, slovenske in italijanske. Njim pa so sledile množice s svojimi zastavami in transparenti, ki so neprestano prepevale in vzklikale antifašistična gesla. Godba pa je igrala protifašistične koračnice. Potsdamska konferenca in Daljni vzhod Vesti o sovjetski posredni intervenciji v volni proti Japonski • Konferenca se ne prekine Na trgu resnične enotnosti »Naprej, naprej* je vrelo v ljudeh. Naprej s pesmijo, vzkliki in zastavami, na trg Unitd — na trg enotnosti. Prerojeno Je ljudstvo, prerojeno pa je tudi ime tega trga, trga resnično enotnosti protifašističnih ljudskih množic. Razne barve zastav z rdečimi zvezdami so se prelivale v ljudeh v veliko misel enotnosti. Pesmi in vzklikov ni bilo ne konca ne kraja. Naenkrat se je pojavil na balkonu magistrata mlad tovariš v delavski obleki, ki je med zastavami zaveznikov izobesil zastavo Sovjetske zveze, rešiteljice človeštva. Takoj nato pa so izobesili zastavo demokratičnih italijanskih množic ter slovensko in jugoslovansko zastavo. Pesmi so naenkrat prenehale, vzkliki so za hip zastali v grlih. Potem pa se je utrgal iz prsi množic e sam klic, vzklik zmage trpečega ljudstva: Živelo italijansko-slovensko bratstvo, prekaljeno v borbi proti fašizmu! Živeli borci proti fašizmu! Smrt fašuzmu! Laurentl: Kje so oatall fallsti I Med vzklikanjem ln petjem se je na avtomobilu sredi trga pojavil govornik. Ljudstvo se je vse zbralo okoli njega V imenu protifašistične italijansko-slovenske zveze je pozdravil navzočo množico. V svojem govoru Je poudaril zasluge ln delo antifašističnih množic ter stanje, v kakršnem se J* sedaj znašlo antifašistično prebivalstvo Trsta. Kljub žrtvam še danes prebivalstvo Trsta ni doseglo svojih pravic, se še danes v Trstu ne more izvajati prava demokracija, Se danes sedijo na vodilnih mestih fašisti. Tovariš Laurenti je v svojem govoru dejal: Danes lahko svobodno slavimo padec fašizma Ui končno lahko vzklikamo *»mrt fašizmu*. Prikazal pe, kam je dovedel fašizem naše ljudstvo. Prinesel mu je glad in revščino. Omenil Je klevete, ki jih širijo fašistični elementi. V Trstu izhaja tisk, v katerem fašisti širijo laži, da je v Sloveniji zaprtih S000 fašistov. Mi pa smo ob osvoboditvi Trsta našli v fašističnem domu na mizi zveze nega tajnika seznam, ki je obsegal imena 8650 fašistov. Pravijo, da fašistov ni, Danes so osi nedolžni. Mi pa zahtevamo, da se očisti Tarst tudi tistih 3650 fašistov, ki so se vedno tu. Ljudstvo zahteva, da se zapre Antonicelli, da se očisti Sepral, ker za po njegovi London, 25. Reuter. — Kot rezultat sestanka Velike trojice bodo zavezniška letala kmalu bombardirala Tokio s sovjetskih oporišč, ki so 300 milj bliže japonski prestolici kot Oktnawa. To najnovejše poročilo o pripravljajoči se sovjetski intervenciji v vojni na Pacifiku je podal danes diplomatski dopisnik «Dally Tele-grapha*, ki pravi, da Je sedaj splošno mnenje, da je mogoče, da bo ZSSR, ne da bi neposredno intervenirala, dovolila Britaniji in ZDA uporabo oporišč na področju Vladivostoka za operacije proti Japonski. Dopisnik zatrjuje, da »privatna poročila, ki so dospela v London v zadnjih 24 urah krepijo mnenje, da bo »posledica potsdamske konference, da bo ZSSR započela definitivno akcijo v vojni proti Japonski*. Čeprav ta poročila uradno nikakor niso potrjena, ker ostajajo razprave v Potsdamu strogo tajne, dodaja dopisnik, kažejo vendar »raz- kmxfi ljudstvo strada. Naša borba na znamenja, da se razpravlja o se bo nadaljevala z geslom smrt fašizmu*. In« sama drullna Med ostalimi govorniki je bil tudi tov. fltoka, Poudaril js: Z našo borbo, t našimi žrtvami smo si ustvarili ljudsko oblast, z našo borbo smo sl ustvarili osvobodilni svet. Trst j« naš, zgradili smo ga z našo krvjo, e našimi žulji, rešili smo ga z našo borbo proti failzmu. V Trstu so še vedno ljudje, ki so za časa borbe govorili da niso pozvani da bi pričeli borbo proti fašizmu, ki pa so med seboj odrejali, kdo bo prefekt ln kdo bo župan. Tl ljudje sedaj snežijo čevdje zaveznikom. Toda do obnove našega mesta imamo pravico le mi, ki smo se borili ob strani zaveznikov. Ti ljudje sedaj govorijo o italljanstvu Trsta. Mi pa vemo, da »mo sedaj ena sama družina z italijansko večino v Trstu, s slovensko povsod drugod. ruskem stališču nasproti Japonski In da so bile sklenjene gotove priprava*. Smatrajo, da bo ZSSR najprej dala na razpolago svojo pomorsko oporišče in Istočasno največje opo-rlže za letala, mogočno pomorsko trdnjavo Vladivostok, ki leži ob Japonskem morju, približno v središču polkroga, ki ga opisujejo Japonski domači otoki. Vladivostok, ki leži na koncu najjužnejšega rus. kega polotoka, Je oddaljen 700 milj od Tokija In 400 milj od najsevernejšega japonskega otoka Hokaldo, ki Je bil pred kratkim prvič bombardiran ob enem - izmed drznih napadov admirala Halaeya. Obmorska pokrajina Blkota, v kateri leži Vladivostok, meji na dve od Japoncev kontrolirani ozemlji: Mandžurijo in Korejo. Razlog za tako indirektno rusko Intervencijo, izjavlja diplomatski dopisnik «Dally Te-lcgrapha*, bi moglo biti dejstvo, da ima Rusija še vedno pogodbo o Tovariš Stoka je nato govoril o I nevtralnosti z Japonsko, ki ostane raznih »patriotskih* špekulantih ki C® mi i ***** sintez» »tafsso mirnega demo- *°šlt>« med Italijani (n venskem Primorju t« pošteni Ita- 4h Si. vLi 1 »a 00an<' ki so v uri borbe 11 Pr;-°*/s in niso pisali po- šla ^ ®ra*not\ Ista borba nas **ti strani barikad. Ta " nam Je prinesla °r ba skupno zmago in skupno ljudsko oblast. Zakaj bi s« morali sedaj ločitiI Samo zaradi tega, ker to med nami nekateri slovanske, a drugi italijanske narodnostif Čuden argument v ustih človeka, ki bi moral nekaj vedeti o mednarodne m »nočaju vsake resnične kulture in oivilizacije. A piscu omenjenega članka to nikakor ne gre o račun. Ogreva se za višjo sintezo zapadne civilizacije in ta višja sinteza ni niti ameriška niti angleška niti francoska, mogoče* js falangistična španska, na vsak način pa italijanska. Katerih Italijanov tn katere Italijet Italije po ptvi svetovni vojni Takrat so Slovanom v Trstu poigali »Balkan*. Italije po letu 19tlt Brez komentarja. Italije partizanske narodnoosvobodilne borbe f Potem je to tudi naša Italija in ndša sinteza 01-vilizacij«. a ta Italija je danes politično še prešibka, in omenjeni u- vodnik ni napisan v imenu te nove porajajoče se Italije, ampak na žalost v duhu tiste Italije in tiste »eiviJisacdje*, proti kateri so nova Italija, nova Jugoslavija in ves svobodoljubni svet zgrabili za orožje in jo premagali. To so dejstva. Mi, ki vidimo V slovensko-itall-janski antifašistični »vesi edino jamstvo za srečnejšo bodočnost i Italijanov i Slovanov t> teh pokrajinah, ki edino lahko prepreči povratek roparskega fašizma, odloč- kljub svoji odpovedi v veljavi do 5. aprila prihodnjega leta. Nedavni rusko-kitajskl razgovori v Moskvi, ki »e bodo obnovili, ko se bo kitajski ministrski predsednik T. V. Sung vrnil v Moskvo po zaključku konference treh velesil, se tudi smatrajo za dokaz, da Je ZSSR na tem, da napravi nove korake, zaključuje Primorje in Trst, in član stt. Naše oblasti morajo biti narodne v pravem pomenu besede. Dovolj imajo moči o svojem delokrogu, da pristopijo i« lastne iniciative k reševanju vseh vprašanj, ki zadevajo narodne koristi, narodno blaginjo. Toda narodna oblast je mlada. Pri obilici dela se zaradi tega nujno pojavljajo tudi napake. Popolnoma napačno bi bilo te zatajevati, zamolčevati ali zahrbtno, potuhnjeno o njih razpravljati. 0-blast je narodna, ljudska in zato je dolžnost Vudstva, da jo z objektivno, zdravo i» konstruktivno kritiko podpira. Ne se bati take kriti, ke, to je bilo in bo naše močno orožje v delu za obnovo domovine. Le tako se bomo iz napak učili. Odbori si cesto zastavljajo vprašanja. Kaj naj bo naša prva naloga pri obnavljanju gospodarstva, kam naj prvenstveno usmerijo svoje začetne korake. Izkušnje iz drugih Jerajev, kjer so ljudje že dal) časa prosti fašističnega okupatorja, so pokazale, da je treba obrniti vso skrb in pozornost sledečim vprašanjem. Prvič. Posvetiti vso skrb pridelku hrane in krme. Nobena ped zemlje no trme ostati neobdelana. Noben travnik no sme ostati nepo-košetn. Ce manjka pri kaki hiši de. lovnih moči, je treba organizirati vzajemno pomoč. Tudi mladina naj se zaposli. Vsa mladima naj gre na delo. Ne samo tista, ki jo velikost lastnih posetev kltčfi h delu. Kaj je lepšega kot gledati vedro mladino pri delu. Kaj ni ena najlepših ndšog naših mladinskih organizacij organizirati pomoč pri delu. Posvetiti vso skrb sadnim pridelkom. Pobrigati se dovolj zgodaj za sušil-nioe. Brigati se za najboljše načine sušenja in predelave sadja v sok in mezgo. Vso potrebno pažnjo posvetiti tudi trti. Iščite nasvetov pri izkušenih ljudeh. Obenem zahtevajte od nadrejenih oblasti navodil in sredstev. 8 tem jih boste opozorili na važne naipge. Skratka: treba je storiti vse, da se pridelek sadja kar najsmotreneje izkoristi. Partizanska mladina je v času o-svobodilnih borb ogromno doprinesla k reševanju vprašanja prehrane. Ne bi bilo prav, da bi sedaj, ko delo ni izpostavljeno tolikim težavam, popustila. Drugič, Vso skrb posvečati proizvodnji gradbenega materiala kot je les, kamenje opeka, apno. To so e-lementi za stvarno obnovo. Kako naj obnavljamo brez njih hiše, ceste, železnice. Ne čakati naročil, gradbeni material bo gotovo potreben. Pri proizvajanju gradbenega materiala polcažite podjetnost in Iznajdljivost. 8 kako preprostimi sredstvi se da pristopUti k delu, samo če je dobra volja, so dokazali često ravno pri graditvah noči partizani. Izkoristite vsako delovno uro, vsak delovni dan. Tretjič, Imejte pred seboj skrb za kurivo. Trenutna potreba kuriva ni tako pereča, ker smo v poletju, toda misliti moramo naprej. Pripravljanje drv naj bo v tesni zvezi e skrbjo za gozdove. Ze či. IOOF, ter tov. Laurenti Eugenio, tajnik PO ASIZ-a za Slovensko Primorje in Trst, tov. Branko Babič, tajnik OO ASIZ-a za tržaško okrožje ter član IOOF-a, tov. Grmek Alfonz, tajnik okrožnega Izvršnega odbora in član Glavnega odbora OF, tov. Bernetič Marina, zastopnica slovenskih in itajianskih antifašistk Trsta ter tov. Fedor Hrovatin, član OO ZSM za tržaško okrožje. Borbene iene, ki se ne dajo ogoljufali Tov. Zmaga, tajnica OO AFZ za tržaško okrožje je konferenco otvo-rila in pozdravila vse navzzoče delegatke in goste. Ze uvodoma je tovarišica Zmaga naglasila, da mora biti ta konferenca dokaz bratstva in edinstva slovenskih in italijanskih protifašističnih žena, na konferenci pa smo vsi udeleženci to res živo občutili. Pred seboj nismo imeli Slovenk in Italijank, imeli smo le množico borbenih žena, ki se za svoje s trpljenjem in krvjo priborjene pridobitve narodno-osvo-bodilne borbe ne dajo ogoljufati. Vsi gostje so posamič pozdravili delegatke konference. Iz njihovih pozdravov je izzvenela ona toplota in prisrčnost, ki lahko Izzveni samo iz duše borca, ki se zahvaljuje tistim, ki so mu pomagali, da je borbo zmagovito končal. Most iez nekdanji prepad Tov. Bevk je naglasil, da če hočemo zmagati v tem poslednjem boju, je nujno potrebno, da ohranimo narodno enotnost in da čvrsto sodelujemo v slovensko-italijan-skern bratstvu. Tov. Laurenti pa je med drugim v svojem pozdravnem nagovoru rekel: »Prejšnji režimi so na vprašanju Trsta stvorili prepad med Slovenci in Italijani, mi pa smo z borbo napravili most, na katerem počiva slovensko-italljan-sko bratstvo, ki ima svojo največjo oporo v Titovi Jugoslaviji. Za tov. Laurentijem je žene pozdravil tajnik ONOO za tržaško okrožje Grmek Alfonz, ki se je ženam zahvalil za njih veliko pomoč pri gradit- vi narodne oblasti in izrazil prepričanje, da bodo žene znale prav tako čuvati to oblast, katero so same pomagale graditi. Tov. Mahničeva je zbranim ženam pripovedovala o delu žena v Jugoslaviji, o njihovih pripravah na volitve, o pomoči pri čiščenju odborov. Rekla je: »Vemo celo to, da na Primorskem danes ne morete odstraniti fašistov, kot jih mi z ljudsko pomočjo. Pri Vas prihajajo celo na oblast«. Prepričana pa sem, da bo primorska, žena v borbi vsega primorskega ljudstva za njegove demokratične pravice doprinesla enak delež, kot ga je doprinesla v narodrjo-oevobodilni borbi«. Poudarila je, da je danes velika naloga primorskih žena, da pritegnejo v svoje vrste še tiste žene, ki so ostale do danes izven organizacije. Čuvati morajo veliko pridobitev naše borbe —> italijasko-slovensko bratstvo. Slovensko in italijansko ljudstvo na Primorskem ni osam- vsi napredni narodi sveta. Največjo pomoč pa imajo naše žene v sovjetski ženi. H Koncu Jih je spomnile Titovih besed ob priliki obiska primorskih žena pri njem, ko jim je priporočil naj pomagajo našemu primorskemu ljudstvu ohraniti, kar si je priborilo —. našo demokratično oblast. Tudi tov. Bernetičeva, ki je delegatke pozdravila v imenu tržaških žena, je v svojem nagovoru dala največji poudarek italijansko-slovenskemu bratstvu. Dejala je: »Tu tovarišice vidim za vedno pokopano' zaničevanje, ki so ga bile slovenske tovarišice včasih deležne v Trstu. Danes pa je slovenska Sena, ki je zmagoslavno izšla iz borbe, vzor italijanski ženi. Ganljive so bile besede tov. Marine Berneti-čeve, ko je dejala: «Naprošena sem od italijanskih žena, naj se obrnem do slovenskih žena jn jim izrazim nase občudovanje, da so njihove matere znale odpustiti krivice, ki ljeno, za njim stoji ves slovenski 'jim jih je prizadejal italijanski fa-narod, vsi jugoslovanski narodi, ter šizem. Naloge naših antifašistk ščenje gozdov, zbiranje dračja, okltščkov, napravljanje butar pomeni korak k zboljšanju težav v pogledu kuriva. Na zimo bo prišla vsaka iver v korist. Tudi na tem polju se naša mladina lahko dobro izkaže. To naj bodo prve elementarne skrbi vsakega gospodarstvenika pri naših Narodno osvobodilnih odborih. Ce bodo nastop tja težave pri poedincih, zettečtte se k vzajemni pomoči. Ce lastna iniciativa posameznika ne zmore ene ali druge težave, pristopite k organiziranju zadrug. Preboleli in preživeli smo vojno. Preboleli in preživeli nismo se nujnega spremljevalca vsake vojne-gospodarskih težav. Dokazujmo na vsakem koraku, da smo pripravljeni in sposobni premagati tudi te in da se zavedamo odgovornosti, ki nam jo čas nalaga. Po pozdravu, tov. Bemetičeve, je tov. Branko Babič, tajnik ASIZ-a za tržaško okrožje orisal trenutni politični položaj, s posebnim ozirom na ozemlje zasedeno po zaveznikih. Govoril je o sestanku »velikih treh«, ki so se sestali prvič po končani vojni v Evropi, da sklepajo o za-siguranju miru na podlagi Atlantske karte in sklepov teheranske in krimske konference da osigurajo svoboščine narodov, zlasti malih narodov, ki so bili vse doslej žrtve velikih imperialističnih narodov odnosno držav, ki so se z malimi narodi igrale kot -mačko z mišjo, dokler jih niso popolnoma podvrgle svojemu razbojniškemu pohlepu. Prikazal je na eni strani svetovno reakoijo, ki hoče vzpostaviti staro stanje, na drugi strani pa napredne demokratične sile, ki vidijo ravno v tej konferenci proroš-tvo za ostvaritev vsega, kar so si z orožjem priborili. Največje preroštvo, da bodo vsa vprašanja pravično rečena, pa je Sovjetska zveza. Za nas je konferenca se posebnega pomena, ker je eno izmed mnogih nerešenih vprašanj, ki se obravnavajo na njej, vprašanje Trsta in Slovenskega Primorja. Kljub žrtvam, ki jih je naše ljudstvo doprineslo v tej vojni, na katerih si je ustvarilo silno enotnost v borbi proti fašizmu, ter svojo demokratično narodno oblast, so danes na delu sile, ki nam skušajo okrniti te pridobitve, za katera smo plačali tako velik krvni in materialni davek. Opravičujejo se, da mi sami n lemo sposobni reševati razna v-prsuranj* in je za to potrebna intervencija od zunaj. Vsiljujejo nam ljudi, ki ao se do včeraj še pajdaših z okupatorjem in na vsakem koraku ovirah naše borbo. Medtem borci brez vsakega povoda. Mi tega ne moremo razumeti. Naša enotnost, ki se je pokazala v zadnji stavki, in italijansko-slovensko bratstvo, pa sta nam porok, da tem silam njihovi mračni načrti ne bodo uspeli. Ob zaključku svojega referata je pred zbrane antifašist-ke postavil naloge, ki jih morajo izpolniti: krepitev italijansko-slo-venskega bratstva, krepitev masovnih organizaciji, obramba naše narodne oblasti ter obnova naše dežele. Iz tržaškega življenja Koncert št. Jakobskega zbora V soboto 28 julija ob 9. uri zvečer priredi St. Jakobski jjevski zbor koncert, ki bo v dvorani III. sektorja v ulici Caprin. Na sporedu so moški in mešani zbori ter solo-spevi. Ljubitelji petja so vabljeni na to prireditev, ki bo posvečena lepi slovenski pesmi. Priporočamo točnost! Sindikat zdravnikov Vodstvo zdravniškega sindikata objavlja: Za ponedeljek 30. t. m. ob 19. se vabijo zdravniki1 v knjižnico Glavne bolnice. Na sestanku se bo obnovil sindikat in izvolilo njegovo vodstvo. Sestanek skupne komisije za Primorsko Na četrtem sestanku skupne jugoslovanske komisije ao bila včeraj predložene poročila podkomisij, ki so se v preteklih dveh dneh posvetovale v Trstu. Komisija je v naj-prisrenejšem razpoloženju razpravljala o raznih gospodarskih vprašanjih, ki so pomembna za obe področji Primorske. Peti sestanek skupne jugoslovanske (gospodarske komisije bo 10. avgusta t. 1. Jugoslovanski delegati komisije so bili nocoj gostje Zavezniške vojaške uprave za Primorsko podpolkovnika Bickestetha. Dramatsko-glasbeni večer Enotni sindikat prosvetnih ‘de-lavceal K Trstu pcu stenčas. WWWWWWtfWUW Od Triglava do Jadrana Smrtna neažeča borca. Pred nekaj dnevi se je pri opravljanju svojih dolinosthi smrtno ponesrečil tov. Ciril Čermelj. Bil je eden izmed! najboljših in najpožrtovalnejših borcev naše vasi. Udarec je za nas posebno težak, ker ne bomo zlahka našli ko se po Trstu svobodno spreha- i nalogami, ki jih bodo obrazložile i med nami tako dobrega in zveste- jajo dovčerajšnji črnosrajčniki in celo ponovno zavzemajo odgovorna mesta, se pa zapirajo antifašistični skupno izpolnile. ■AV.VW.WAWA AWW.\W.V.VS%VW.VW.VAV. tovarišicam, ki se konference niso j ga tovariša. Vojaška oblast je ta-mogle udeležiti, ter jih bodo nato koj poskrbela za prevoz njegovega trupla v domačo vas, kjer mu je prebivalstvo pripravilo svečan pogreb. Na zadnji poti ga je spremlja- Naše socialno skrbstvo Za čim hitrejšo pomoč prizadetim družinam v tej vojni so se postavile po vseh okrajih posebne komisije za razdelevanje podpor. Te komisije bodo natančno presojale vse prizadete in nato tudi prisodile potrebne podporo. V poštev pridejo vsi, ki se v resnici ne morejo preživljati s svojim dohodki. Podpore se bodo pričele izplačevati že v prihodnjem mesecu. Potrebna bo precejšnja vsota, ker so ljudje zelo prizadeti in ker se je k temu pridružila še druga neprilika, namreč suša v severni Istri. V prvi vrsti imajo pravico do podpor: matere padlih sinov, invalidi, družine vojnih ujetnikov in vojne sirote. Podpore se bodo določile tako, da bodo vsi dobili toliko, da bodo lahko živeli in da ne bodo nikaka miloščina. Poleg tega skrbijo naši odseki za socialno skrbstvo za naše repatrli-rance, za obnovo domov onemoglih, za mladinske domove vojnih sirot in za počitniške kolonije z* najbolj potrebne otroke. Do sedaj Je socialno skrbstvo temeljito samo na prostovoljnih pri- spevkih in smo že s tem veliko dosegli. V bodoče, ko bomo izdajali redne podpore, bo imelo naše prizadevanje še več uspeha. Težave so velike odseki si prizadevajo rešiti toda tudi to važno vprašanje. TRŽAŠKI RADIO Spored za četrtek. 26. 6.58 otvoritev, 7. glasba za dobro jutro, 7.10 napoved sporeda v slovenščini, 7.15 poročila v italijanščini, 7.30 poročila v slovenščini, 7.45 koledar, 8. jutranij ritmi in pesmi, 8.30 zaključek. 12.28 otvoritev, 12.80 melodije (plošče), 13. napoved časa in poročila v italijanščini, 13.16 poročila v slovenščini, 13.30 mali radjiski orkester pod vodstvom dirigenta Cer-golija, 14.10 obvestila svojcem, 14.30 zaključek. 18.58 otvoritev, 19. obvestila svojcem, 19.20 ameriški plesni orkester, 20. napoved časa in poročila v italijanščini, 20.15 poročila v slovenščini, 20.30 zbor Sv. Jakoba, 21. pre-dav^njte od Sertlja, 21.10 slavni valčki, 21.30 igra: «1 Sulllvan« od Mersville, 23. zadnje vesti v italijanščini, 23.10 zadnje vesti v slovenščini, 23.20 plesna glasba, 24. zaključek. lo ljudstvo iz vse vasi in večja skupina borcev, ki so mu zapeli v slovo ialostinko. Družini izrekano najgloblje sožalje. HERPELJE - KOZINA V okraju Herpelje-Kozini so obnovitvena dela v polnem teku. Primanjkuje delovnih moči, ker so ljudje prezaposleni s kmečkim delom. Kljub temu popravljajo hišp in gospodarska poslopja. Okrajni NOO pomaga z materialom tistim, ki so imetje in ostali v večini slučajev brez strehe. Tako je v zadnjem času izročil vasi Beka 12.92 m3 desk, 60.70 m3 tramov ter 40 q apna, vasi Ocizlja 16.38 m3 raznih desk, 42.47 m3 tramovja ter 40 q apna, Brezovem! brdu 19.96 m3 desk, 104.42 m3 tramov, 202 q apna, 3 ovitke lepenke in 1 barako iz Obrovega. Vaši Artvize je dal tisoč komadov etemita ter dvajset ovitkov lepenke. V okraju je pripravljeno že vse za graditev vodovoda, potrebne so le še delovne moči. MALOVŠE Smrt starega aktivista. Pred kratkim nas je zapustil 85 letni starček Podgornik. Bil je zelo znan med aktivisti, ki go se v času ofenziv zatekali k njemu v bunker. Ko je prenehala nevarnost, je ponavadi prišel pred bunker in parkrat za-kašljal, da je s tem opozoril tovariša, da je nevarnost minula. Tako je tudi kljub svoji starosti pomagal našemu gibanju. Njegova dela nam bodo ostala v lepem spominu. v teku naše borbe izgubili svoje w. V.VVAWAV.V.V. VW. S poti po Furlaniji Po mestih Vidmu, Trevisu, Me-strah. kjer je vojna neusmiljeno bičala in rušila mesta, vasi, polja in ostalo, se pričenja veliko delo za obnovo. Počasi vozijo prvi vlaki preko popravljenih mostov, po popravljenih cestah gazijo težki motorni vozovi, popravljajo se poškodovane železniške postaje, zidajo in krijejo se hiše, zravnavajo se jame in luknje, čistijo se ceste. Počasi, komaj vidijo gre to ogromno, težavno delo od rok, brez pomoči ujetnikov. Italijani sami zidajo, popravljajo in obnavljajo z ljubečimi rokami svojo izmučeno deželo. Italijanski narod dela — samo dela ln ne misli na zabavo. Na stenskih lepakih ni vabil k prireditvam, vidiš le gospodarske odloke za urejanje in izboljšanje materialnega stanja porušene domovine. Prijetno me je iznenadilo, ko sem čital na stenskih lepakih in v časopisih, s kakšnim navdušenjem je sprejel italijanski narod svoje garibaldince, ki so se bojevali ob strani naših partizanov po slovenskih gozdovih za svobodo vseh pra-vicoljubnih narodov. WWVAWVV.W■^A^V^.^^^AVAW■VČAVAV.^V/AVA^W/A^A^WA^^WČAWČČAV.^.V■V.^^^V.^^^V.V.V.*.W.V.,.^.^AV.V■VA^V.^.V.^.^.■.V.V.VVW.V.^.V.V.■. Iz dnevnika Titovega mornarja n. Pred tretjo salvo smo bili zavarovani z zidom umetne megle, v kateri »mo vršili manever, da bi prevarali sovražnika. Po tretji salvi je sovražnik prenehal streljati in malo potem tudi naše spremstvo. Sprva »mo mislili, da »e je sovražnik samo umaknil, da bi nas prestregel in znova aapadel iz ugodnejših položajev. Ves dan »mo bili v nestrpnem pričakovanju novega napada, toda na našo srečo, ga ni bilo več. Tako smo v nestrpnosti ln pričakovanju zaključili staro leto 1942 z edino željo, da »e nikoli več ne povrne. Ugodna vest Z nobenim posebnim razpoloženjem nismo pričakali novega leta. Prišlo je hladno, ne zaradi hladnega vremena, temveč zaradi duševne depresije prejšniega dne. Skratka pozabili »mo, da je opolnoči napočilo novo leto. Čestital sem poveljniku: «Happy New Year gledal, potem je, kot da bi se prebudil iz globokih misli, odgovoril: «0 yes! Hvala vam, srečno Novo leto.« Tudi ostali niso bili navdušeni nad prihodom Novega leta, le stisk desnice je Izrazil iskrene želje. Ob polnoči po Greenwichu sem prejemal radio Rugbi, ki Je poleg ostalega dajal tudi čestitke mornarjem, ki jih je poslal predsednik vlade, minister mornarice in ostali visoki državniki Združenih narodov. Čestitke so bile polne pohvale in lepih želja pomorščakom vojne in trgovske mornarice Združenih narodov. Za nas je bila najboljša čestitka in uteha vest, ki Jo je sporočil radio Rugbi In ki se je glastla nekako takole: »Danes »e je odigrala velika pomorska bitka v Severnem ledenem morju med zavezniško ln nemško floto. En sovražnikov rušilec Je potopljen, drugi težko poškodovan se potaplja in tretji je verjetno poškodovan. Sovražnik je pobegnil proti severu in naše enote mu sledijo. Ta- »lišail vest, ki sem jo sporočil poveljniku, se je vest kot iskra raznesla po vsej ladji in mnogi »o prihajali k meni, da bi se osebno prepričali o resnici. Vest sem takoj razmnožil in jo izobesil na deski, kjer smo ponavadi lzobešali razne ladijske odredbe. Vsem je bilo lahko pri duši in šele sedaj se je o včerajšnjem dogajanju razvila debata. Mnogi od njih so sedaj videli ne samo zadetke in eksplozijo, temveč skoraj, kako so se potapljale sovražnikove edinice. Topniški oficir se mi je opravičeval in dejal, da sem imel prav ko sem rekel, da Je sovražnik zadet. Izgovarjal se je, da je prvikrat videl pravo borbo (kakor da bi Jo jaz že kdaj prej) in smatral me Je za strokovnjaka v borbi, posebno je bila nad vse presenetljiva. Dr. Goebbels Je v svojem izumetničenem poPočilu javil, da je bil v Severnem ledenem morju napaden zavezniški konvoj in da je bilo potopljenih 17 trgovskih ladij in veliko število spremstva. Torej nič manj kot dve ladji več, kakor Jih je sploh bilo v konvoju. Ne samo, da ni bil* niti ena ladja iz konvoja potopljena, marveč niti ena ni bila poškodovana. Največja in nenadomestljiva škoda v konvoju Je bil strah, ki »mo ga prestali. Kar tako dr. Goebbels, td nas samo potaplaj, če tl Je tako bolje. Na račun Goebbelsovega vojnega poročila so ves dan padale šale. Eden od mornarjev je dejal, da Šele sedaj ve, zakaj nas ni nemška flota znova napadla. Zato namreč, ker je »Der Grosse Admiral«, ki Je še. ko sem v praktičnem streljan- vodJ, floto najbrže tudi sam ver- Sciper«. Preprosto, kot da bi bil j koj sem stekel na most in obvestil presrečen, me Je nekaj sekund j poveljnika. Ko so ostali prisotni ju poslal vseh deset, nabojev v sredino. Čeprav sem v tem pogledu laik, slabši kot on, so mi vendar ob njegovih laskavih pripombah rastla krila. Zanimalo me Je, kakšno bodo o tej borbi nemške vesti, kaj bo o tej borbi serviral »vojim vernim poslušalcem dr. Goebbels. Zares. Vest jel Goebbclsu ter nas je zato prenehal zasledovati, ali pa zato, ker je sam šel »na dno«, da bi nas poiskal ln točno preštel, da bi lažje podal točen raport. Ne zanikam, da je bilo nekaj žrtev na vojnih ladjah našega spremstva, toda vse to je bito neznatno napram Škodi in žrtvam, ki Jih je imel sovražnik. Nasedli Ravno na dan Novega leta smo zagledali kopnino Sovjetske zveze, toda vendar smo bili še daleč od našega cilja - Murmanska. Zal mi je, da ne morem zaradi vojnih prilik podrobneje opisati našo pot in naša doživetja, ki so vojaškega značaja, toda upam, da mi bo to mogoče po vojni. Tudi v mirnih časih se dogaja, da ladje nasedejo na plitvino. Tako se je zgodilo nam, ko »mo v noči 2. januarja nasedli na murmanski obali, kakih 40 milj od samega mesta. To nikakor ni bila sovražnikova, temveč čisto naravna stvar, ki se dogaja mnogim izkušenim mornarjem. Na pomoč ao nam takoj prišli sovjetski remorkerji, toda vsak nji-hov poizkus Je bil zamam, kajti dobro »mo nasedli na kamenlto steno, ki se Je zarezala v dno ladje. Prišle so male tovorne ladje in takoj smo pričeli lzkrcevatl tovor. Ker je bilo morje razburkano, je naša ladja udarjala ob dno ln skozi vedno nove odprtine Je vd 'rp>» v-da v »'rojno kabine. Ko je voda vdrla v samo strojnico, je prenehalo delovati parno segrevanje in na ladji ni bilo mogoče več zdržati. V vojaških barakah Tako smo morali našo ladjo predati sovjetskim strokovnjakom, ki so nadaljevali z reševanjem. Sovjetski inženir major, ki je reševanje nadzoroval, mi je zatrdil, da bo rešen ves tovor ln mogoče tudi ladja. Poveljnik, prvi oficir in vodja strojev z nekoliko mornarji so ostali na ladji, vsi ostali smo se z malo motorno ladjico prepeljali na obalo v ribiško mesto, nedaleč od naše ladje. Na obali nas Je prejel poročnik, komandir luke, ki nas je spremil v vojaške barake, ki so bile že pripravljene za nas. Dodeljene ao nam bile štiri ženske -vojaki, ki so nam brž pripravile žaj ln večerjo. Vsakdo od naše po. sadke je dobil slamarico, tri odeje, rjuhe ln brisačo. V baraki Je bila velika zidana peč. katero »ta stalno oskrbovala dva dežurna vojaka, eden pa je bil stalno pri vratfh in pazil, da se ne bi kdo oddaljil od barake: Naši fantje v Marseilla V naslednjem nadaljujemo seznam naših fantov v marsejskih taboriščih: Kokofavec Albjz, 4.9.1911, Veliki Dol; Kolenc Rudolf, 11.4.1902, Vojsko; Komac Jožef, 24.9.1913, Soča; Kos Franc,16.4.1912, Kobdllj; Kra-šna Ciril, 28.11.1926, Duplje; Kravanja Anton, 2.1.1907, Soča; Kristan Ivan, 24.5.1926, Rakolik; Križanac Franc, 15.7.1923, Krestenica; Kuk Anton, 24.11.1908, Doblar; Kuk Bruno, 16.6.1914, Frečnili; Kukanja A-lojz, 26.12.1926, Mali Dol; Kumar Ivan, 8.6.1926, Sv. Duh; Kumar I-van, 17.3.1926, Kojsko; Kumar Rafael; 234.0.1904, Gorenjak Tribuša; Kutin Franc, 17.9.1901, Breznlca; Kraljevič Anton, 13.7.1910, Martinčiči (Pulj); Kozlovič Andrej, 7.11.1911, Rižana; Kozlovič Emil, 3.10.1912, Buje-Krosica; Karlovic Ivan, 2.4. 1912, Smokvica; Kocijan Anton, 25. 12.1920, Povir. Laščak Alojz, 16.6.1905, Kanal ob Soči; Leban Viktor, 8.9.1912, Volče; Laginja Ivan, 22.9.1911, Klana; Laginja Jožef, 3.4.1917, Klana; Lapanja Ludvik, 13.8,1908, Sp. Tribuša; Lesica Herman, 18.1. 1914, Kur-se; Likar Viktor, 10.10.1905, Spodnja Idrija; Lože j Jožef, 23.2.1912, Vojščica; Ličen Kazimir, 11.3.1914, Podgraja. Madon Stefan, 21.12.1907, Avče; Maganja Anton, 7.7.1907, Rožice; Makuc Ivan, 15.5.1908, Sv. Peter pri Gorici; Mališa Ivan, 3.8.1923, Zo-vice; Maljavec Andrej, 19.10.1922, Koteševo; Marinčič Ivan, 17.11.1919, Sepčiči; Martinuc Ivan, 21.11.1902, Bilje; Matevžič Jožef, 23.4.1914, Krestenica; Matko Jakob, 11.7.1913, Prilože; Mavrič Stanko, 29.4.1912, Kraten ica; Medvešček Adolf, 102 1906, Ročinj; Morčina Pavel, 25.12. 1912, Goče; Mikus Miroslav, 5.2. 1926 Idrija, Milavec Vinko, 15.7. 1901, Postojna, Močilnik Franc, 9.9.1902, Gorenja; Močnik Andrej, 19.11.1903, Breg; Mohorič Filip, 19.4. 1906, Idrija; Mongan Jožef, 28.8. 19KI Kopair; Mozenič Emil, 8.10. 1920, Vodnjan; Mrak Anton, 13.1. 1910, Lokavec; Mrak Matija, 29.8 1902, Novaki; Muravec Leopold, 11.4.1903, Lokavec. Nanut Jožef, 12.4.1901, štandrež; Nefat Ivan, 22.6.1918, Krušici 8, (Pulj). Oblak Gašpar, 31.12.1902, Gorenja Tribuša. Derdik Alojz, 13.3.1904, Drežnica; Perič Jožef, 17.3.1906, Brestovica; Picek Boris, 24.12.1919, Črnice; Pijanec Vincenc, 2.7.1906, Idrija; Premrl Cvetko, 27.4.1925, Zimno; Primožič Angel, 29.9.1922, Tinjan. Rutar Stanislav, 12.12.1908, Volarje (Tolmin); Radešlč Paskal, 2.3.1913, Gardoši 81 (Pulj).; Raspet Bernard, 13.8.1905, Planina; Rav-šček Anton, 8.6.1905, Sv. Lucija; Rebula Jožef, 29.12.1911, Brje; Rupnik Vinko, 17.1.1911, Godoviče; Rupnik Ivan, 7.10.1906, Idrija. Semec EmEll, 11.1.1922, Sv. Sa-cerb; Šinkovce Rudolf, 15.4.1904, Reka pri Sv. Ivanu; Sitar Viktor, 5.12.1925, Batuje; Škapin Stanko, 12.12.1928, Jakovica; škrt Bernard, 20.8.1913, Lokavec; Skočaj Anton, 9.11.1912, Markovščina; Skočir Jožef, 24.1.1926, Potoki; Skok Feliks, 3.3.1905, Bača; Skomina Rudolf, 24.4.1910, Gradišče; Sovdat Mihael, 27.2.1904, Prapetno; Spacal Marija, 19.4.1904, Kostanjevica; Staraj Marija, 28.10.1921, Dolenje; Su-ran Ivan, 2.9.1923, Suran; Svetličič Vinko, 18.1.1911, Mrzli Vrh; Sulič Albert, 14.4.1908, Prvačina; Spik Jernej, 11.8.1921, Podlaniž; Sirca Franc, 12.1.1909, Podkraj; Sumelj Ladislav, 28.3.1920, Podgozd; Škodnik Jožef, 23.3.1906, Škodniki; Suc Jožef, 25.10.1904, Pliskovica; Šuligoj Anton, 16.1.1906, Gorenja Tribuša; Suša Jožef, 4.2. 1904, Hru-šovlje; švara Alojz, 9.2.1906, Gabro-vica, Sturm Jožef, 4.12.1904, Gorica; Šuligoj Vincenc, 3.7.1903, Slap ob Idriji; škofic Narcis, 3.7.1922, Vra-"nhti Terčon Dominik, 25.7.1908, Terlikar Ivan, 25.12.1912, Log4 mažič Jožef, 16.3.1910, Celje P. ka); Turkovič Ivan, 12.12.192t govda. Ukovič Jožef, 223.9.1911, M*^, ja; Ujčič Franc, 12.12.1913, ^ Ušaj Peter, 20.7.1926, Ravna; ji konja Leopold, 30.10.1905, nja Idrija; Vivoda Viktor, J, 1907, Sv. Ivan; Vojska Vi »J 13.3.1903, Idrija; Volarič 13.9.19225, Smast; Volarič j« 15.5.1904, Kobarid; Vončina *5j 22.1.1904, Trnovo ((Gorica)! m čina Ivan, 16.6.1906, Sv. Vončina Ludvik, 17.8.1904, voc; Vodopivec Ernest, 1?.«, I Breg; Volarič Alojz, 14.8.1903-gozd. Zele Franc. 4.6.1909, Truj«!, V* darič Mirko, 9.6.1912, Morska , Zimic Albin, 5.11.1926, Zorn Viktor, 14.9.1912, Prid® Cotič Ivan, 10.1.1914, G*‘ (Pulj). ŠT. VID Most med št. Vidom in eleJct ‘Me Jieifc »Jobi c* b< #ež , »iain letal f da t •o s Jitci »ion S; )»l no c d« j K> gl »ifca i) Ud ri velovi brigadi«. — Sabini M* roj. 1913, politkomisar pri ;etr Volčjadraga 370 (Gorica). 'a Po ‘01 de, h s *ei