121 Rok Kastelic* za zgodovino med letoma 1945 in 1991 Arabs and the Crusades in the History Syllabi between 1945 and 1991 - toma 1945 in 1991 so z obravnavo Arabcev - pa hkrati ovrednotimo skladno s spoznanji, ki so nam dostopna danes. Tako se analiza in - kod izvirajo mnogi predsodki in strahovi lju- - sti. vek Arabs, the Crusades, Orientalism, syllabus, Middle Ages Abstract Through their treatment of Arabs and the Crusades, the history syllabi in the period be- tween 1945 and 1991 contributed to the growth of Orientalist discourse. The analysis of the latter is based on a reasonable grouping of several syllabi into thematic sets related to ideas about Arabs and the Crusades. The syl- labi analysis is then further extended by the insights of contemporary historiography, as we attempt to view the documents of a bygone era in the light of the knowledge of that time while at the same time evaluating their con- tent in the light of the knowledge available to us today. Analysis and explanation are thus intertwined in an attempt to show ways out of Orientalist and Marxist discourses, which would enable Slovenia and Europe today to understand better their own history, the his- tory of their region and, above all, the origin of many of the prejudices and fears that peo- ple still hold today. In times of migration and globalisation, it is undoubtedly vital to ques- tion the views of the past and to seek ways of coexistence in the future. * 122 besede – ideološko. Ideološko kot nekaj, kar ne pusti drugi interpretaciji oz. dru nega branja, ki je na sledi diskurza kurikularnega orientalizma (vsako branje ima zumevanje prebranega), pozorni na vsak namig ideološkosti, kar pa je naporna 1 , Ljubljana: Studia humanitatis, 2011, str. 30–31. 123 ljudi. 2 3 nesporno dokazati. Vsebinski sklopi, ki jih predstavljamo v nadaljevanju, tudi »Arabska nevarnost« 4 5 6 za katero vidimo, »njih« sicer ni eksplicitno zapisana, vendar se lahko vprašamo, ali so bili Arabci nevarni sami sebi. Ker je odgovor verjetno ne, sledi, da so nevarni drugim – kar pa je odraz nekakšne tihe agresivnosti, ki stoji za Arabci. Tako lahko sledimo ori entalizmu, ki tiho plete svoj diskurz, za katerega niti ne opazimo, kako izrazito 2 Ibid., str. 21. 5 Vestnik ministrstva za prosveto Ljudske republike Slovenije, Letnik II, priloga 1 k številki z dne 2. oktobra 1947, številka 13, str. 4. (Ljubljana, 1946), str. 20. 124 pristranski je. In vendar ga lahko opazimo v raznih pripombah »strokovnjakov« Zahoda »edina razumna stvar za Arabce, da sklenejo mir /.../, za Arabce v tej situaciji ne velja taka logika, kajti objektiv nost v arabskem sistemu ni vrednota /.../ Dejansko je bilo v arabski plemenski saj so bili plenilski pohodi ena od dveh najpomembnejših podlag gospodarstva«. 7 Vidimo lahko, da avtor prepoznava kar nekakšne vrojene ideje v Arabcih in zahodni pogled na svet. S tem reduciramo ga lahko po mili volji podredimo, saj »nam« ni enakovreden. Od tega orientaliz ki jo lahko spremljamo v 21. stoletju. Tako lahko skupaj s Saidom spoznamo, da je »orientalizem polje z velikanskimi zemljepisnimi ambicijami«, 8 saj sta ved pleksnosti, ki je skrita za regionalizacijo kot tako). »Razum zahteva red, red pa 9 zaveda, na varno, vedno isto mesto, se pravi tako, da dodeli stva rem vlogo, ki jo imajo v ekonomiji predmetov in identitet, ki sestavljajo okolje.« 10 zadosti svoji potrebi po varnosti v nedvoumnosti. To narekuje razsvetljenski dis kurz, v katerem smo vsi Zahodnjaki. 7 Harold W. Glidden, citat vzet iz: Edward W. Said, , 8 Said 1996, str. 70. 9 V citirani knjigi je besedica razum obakrat prevedena z um, vendar sem jo zamenjal na podlagi razlage gesla razum, kakor ga podaja Modrijan, 2007, str. 1020. 10 Said 1996, str. 74–75. 125 Arabci bagdadski in kordovski kalifat. Kultura. (2 uri.)« 11 To se zdi veliko, vendar ko pog vek (5.–11. stol.)), opazimo, da je Arabcem pravzaprav namenjenega dokaj malo ure, Bolgarija eno uro, jugoslovanski narodi eno uro, za utrjevanje snovi pa so namenjene tri ure. 12 13 uvodu pri razjasnitvi pojma, kaj mislimo, ko pišemo o Arabcih. Kakor koli, naj tukaj ponovimo zgolj Bauerjev sklep, da »islamska religija osvajalnih pohodov 14 Zaradi pojava islamske religije, ki tudi musliman. To dokazuje, da »verski fanatizem ni bil vodilni motiv osvajalnih pohodov«, 15 kakor si dandanes marsikdo predstavlja. 16 Takoj 17 11 prosveto LR Slovenije, 1948, str. 84. 12 Ibid. 13 - 31, 2022, št. 1, str. 99–124. 14 Thomas Bauer, , Ljubljana: Krtina, 2014, str. 199. 15 Ibid. 16 17 Ibid. 126 treba biti zelo pozoren na to, kaj je arabsko in kaj islamsko. 18 Vera in narodnost oz. pripadnost nekemu ljudstvu sta pri Arabcih in islamu na videz res šla z roko v se je zelo spremenila in razrasla, saj je vase vsrkala veliko drugih kulturnih vpli prevajanje Korana prepovedano. Bauer dokazuje, da so se prevodi pojavljali, saj ni bila nujna. 19 la nove arabske prišleke in bi se ti asimilirali v okolje, kamor naj bi prišli vladat. so se z davki, ki pa so bili pobrani izrazito regionalno, in tako je vsaka garnizija 20 21 Šele okoli leta 700 pa v 18 Bauer 2014, str. 170. 19 Ibid., str. 119–124. 20 Chris Wickham, Framing the Early Middle Ages – Europe and the Mediterranean 400–800, 21 Ibid., str. 143. 127 22 entirani na lokalne trge. Kljub temu pa trgovine ne smemo podcenjevati, saj so 300 kilometrov stran od karolinške Barcelone, so bili na prodaj številni produkti Orienta, 23 obalah Sredozemlja pa so cvetela mesta Tunis, Aleksandrija, Kairouan, pa tudi tamkajšnji trgovci pa so ga znali izkoristiti. Trgovali so prek Šrilanke s Kitajsko, pa 24 trgovali. Kljub dobrim ladjam Arabci nikoli niso pluli okoli rta Dobrega upanja, do 13. stoletja), ki je povezoval njihovo pomembnejše trgovsko morje s Sredo 25 Zahod se vse do 13. stoletja nikakor 26 22 Ibid., str. 241–242. 23 Michael McCormick, 300-900. 24 Ibid., str. 585. 25 - ja, ekonomija in kapitalizem, XV.–XVIII. stoletje II zofska fakulteta, 1988, str. 194. 26 Bauer 2014, str. 199. 128 po rodu niso bili Arabci, aktivno sodelovali pri arabizaciji. Vzpostavitev nove riti novo terminologijo za razne formularje, ki morajo biti dokaj enotni po vsej obliki redno negovati. 27 Jezikoslovje, ki se je razvilo v 8. stoletju, »je krepko presegalo dotedanje jezikovne 28 Tu je treba poudariti, da obstaja kopica dokazov za trditev, da »zagon arabskega jezikoslovja ni imel reli gioznih vzrokov«, 29 islamu in za Arabce do 19. stoletja ne velja. 30 ter o Bizancu, ki ga obdela mnogo 31 in vloga islama v tem razvoju. Osvajanja in razdelitev na bagdadski in kordovski 32 Kljub boljši zasto fevdalizem. To se zdi malo nenavaden pojem in bi – glede na svoje trhle temelje 27 Ibid., str. 200. 28 Ibid., str. 202. 29 Ibid., str. 203. 30 51 do preklica. 1950, str. 29. 31 32 1955, str. 21. 129 kovite in pristojni uradniki, ki niso bili Arabci, so aktivno sodelovali v procesu arabizacije. 33 Silno zanimiv zapis o Arabcih oz. o tem, kako jih obravnavati, najdemo v ske vere pri arabskem osvajanju in pomen Arabcev v posredovanju znanosti in kulturo.« 34 hovem prenašanju znanosti in kulture pa bomo pisali v naslednjem poglavju. razumevanja razlike med arabskostjo in islamom, na splošno pa o Arabcih in mu 35 hkrati pa je ta zelo kompleksna in mora opraviti s kopico negativnih predsodkov. 33 Bauer 2014, str. 200. 34 str. 263. 35 Edward W. Said, of the world 130 skurz v didaktiko malo nenavaden, vendar menimo, da nam lahko razkrije, kako ki so za razumevanje Orienta bistvene. Arabci kot most »Arabce obravnavamo kot most med grško kulturo in kasnejšo kulturo Evro pe,« 36 ološkost oz. razlage tipa »zgodilo se je tako in tako, zato da je zdaj tako in tako«. Se nam pa takšen tip razlage nezavedno rad prikrade v misli, zato moramo biti skrajno pozorni, da zgodovine ne razlagamo teleološko. Ob zavedanju tega lahko Evropi. Jezikoslovci pa so ta okvir 37 sta takrat cvetela v Orientu, sta tisti pridobitvi te kulture, ki sta najbolj vplivali na razvoj evropske 38 V tem citatu se skrivata Zahoda orientalske kulture. Zahodni pogled na Orient no spregledal, saj niso vplivali na razvoj Zahoda. Tako arabsko jezikoslovje, ki je »tuje« kulture za »nas« sploh ne obstaja), saj ga ni razumela, ni bilo cenjeno vse do danes, ko jezikoslovci odkrivajo njegove pravzaprav kar postmoderni Zahod v 19. stoletju bil sposoben recepcije arabskega kar prihaja iz Orienta, nekako manjvredno oz. da se Zahod od Orienta ne more 36 stvo, 1975, str. 30. 37 History of the Arabs from the earliest times to the present 38 1955, str. 23. 131 39 40 Ali pa npr. da so imeli zahodnjaki. 41 Torej je nevarnost teleološkega pogleda vedno prisotna in neizogibna, saj je vsako zgodovinopisje vedno le del sprevoda, ki se pomika skozi zgodovino (pri tem pa 42 Evrope«, 43 seveda zgodi prav to. Torej Orient ni vreden obravnave sam po sebi, vreden pa je Zahodu men za znanost in gospodarstvo« 44 45 39 Bauer 2014, str. 204. 40 Ibid., str. 219. 41 42 Edward Hallet Carr, , Ljubljana: Studia humanitatis, 2008, str. 36. 43 stvo, 1975, str. 30. 44 1945, str. 11. 45 Ibid., str. 13. 132 46 Tej obravnavi v drugem ra vojne – vzroki, potek, pomen in posledice«. 47 obravnavane dokaj podrobno, vendar pa napotek, »naj posamezni zgodovinski 48 ter 49 50 povezavi z razvojem mest in kulture obravnavajo tudi po letu 1960 51 ). 52 opredelitev te ere njeno nasilje z verskimi koreninami. Zelo predvidljiv marksisti kovske vojne ali invazije. 53 ki je pomembno vplival na skupno dojemanje Evrope 46 Vestnik ministrstva za prosveto ljudske republike Slovenije, Letnik II, priloga 1 k številki z dne 47 Vestnik ministrstva za prosveto ljudske republike Slovenije, Letnik II, priloga 1 k številki z dne 2. oktobra 1947, št. 13, str. 5. 48 Ibid., str. 7. 49 Ibid. 50 prosveto LR Slovenije, 1948, str. 85. 51 52 53 Amin Maalouf, 133 in demografske rasti v Evropi, ki je prinesla številne mlade, ki so bili brez zemlje Zahodu krotiti, in zdelo se je najbolje preusmeriti ga nekam navzven. 54 evropskih cilj: nevernike jitve. 55 56 Turkom od 15. do 17. stoletja. 57 nad Judi v Evropi. razen na Iberskem polotoku, kjer so jih muslimani dokaj mirno tolerirali, v 11. 58 Te ljudske razbojniške osvojili tudi Jeruzalem. Ko so prišli v mesto, so pobili muslimane in Jude, katerih 54 55 56 Tim Dowley, ur., 57 M. D. Knowles, D. Obolensky, Zgodovina Cerkve 2 – srednji vek (600–1500) 1991, str. 169–201. 58 134 izhod v primeru predaje – po predaji pa so jih naslednji dan poklali. Izmed pre bivalcev Jeruzalema so se pokolu izognili zgolj kristjani vzhodnih Cerkva, saj jih Judov, saj se na zunaj niso vidno razlikovali, tako da bi jih doletela enaka usoda). Zasedbi Jeruzalema je sledila ustanovitev latinskega kraljestva Jeruzalem, 59 poleg (Judom) in imeti nadzor nad svetim mestom 60 (ki pa je sveto tudi za Jude in Orienta ni prostor nadvse kompleksen in da so vsakršne predstavitve v smislu preproste vojne Zahoda proti Vzhodu 61 Orient zadnjega obleganja mesta v letih 717–718, ko so zamejili arabsko ekspanzijo v tem delu sveta. 62 mest« 63 59 Ibid., str. 121. 60 Ibid., str. 111. 61 Evropa in islam 62 Ibid., str. 43–44. 63 135 64 65 66 izpustiti. vojskovanje mnogo bolj urejeno ter da so korektno ravnali s tistimi, ki so se pre mesta.) Trije veliki evropski slabo organizirana in je tako iztrgala Saladinu zgolj ozek obalni pas. 67 Tudi ta kri Evrope. 64 Ibid., str. 2. 65 Dowley 1992, str. 279. 66 Knowles, Obolensky 1991, str. 202. 67 Ibid., str. 203. 136 voz, katerim so morali po poti zavzeti Zadar, ki je bil v ogrskih rokah in trn v peti nad mesto Bizanc. Oplenili so ga, zasedli in razglasili Latinsko cesarstvo. 68 »Tra 69 med Rimom in Zahoda, Orientu Evrope je koristen poduk vzvišeni kulturi Zahoda, ki v sebi rada vidi civilizacijo, boljšo pa so si umazale roke z najhujšimi grozodejstvi. Seveda v grozodejstvih v obdob ju srednjega veka nikakor ne vodijo Evropejci, evropskem okviru ali pa vsaj navdahnjene od ideologije, ki se je rodila v Evropi. Jeruzalema, ki so ga zagrešili Ajubidi iz Kaira, 70 nato pa še pred Tunis, kjer je ta evropske Orientu. S tem je razvodenelo 71 in Evropa vse do druge polovice 15. nah radi videli predhodnika evropskega kolonializma v 16. in poznejših stoletjih. 72 pojav.« 73 68 Ibid. 69 Ibid. 70 71 Knowles, Obolensky 1991, str. 204. 72 73 Ibid., str. 124. 137 74 so poudarki, ki se jih na temo delo Georgesa Dubyja, ki je leta 1977 objavil študijo o socialni strukturi udele 75 primanjkovalo zemlje, kar bi sicer drugorojene in tretjerojene plemiške sinove si lilo v izseljevanje. 76 drugi pa socialni katalizator, da je preusmeril socialne neenakosti, ki so kulmini rale v nasilju, v zunanje cilje. 77 Da je papeštvo s tem izboljšalo svoj ugled in da se evropskem nobenega dvoma. 78 za papeštvo pravico do postavljanja škofov, a hkrati tudi pravico, da nevrednega reformami je ustvarjal red in disciplino v Cerkvi, s cesarjem Henrikom IV. pa se je o primatu papeštva nad drugimi oblastmi. 79 Zaradi investiturnega boja je Henrik II. skrbeti za svoj ugled, hkrati pa je tudi on nadaljeval gregorijanske reforme v nega. 80 74 1955, str. 23. 75 76 Ibid. 77 78 79 Metod Benedik, 80 Ibid., str. 142. 138 sta svoja dejanja izvajala prav iz osebne odgovornosti do ljudi, ki so jima bili za upani v pastirstvo. 81 pojavijo, 82 83 Ker vsekakor treba v šoli malo osvetliti skozi prizmo zgodovinopisnih raziskav – ven razen gimnazijcev) nikoli ni izvedela niti osnovnih dejstev. To so bila plodna tla 84 Evropi Evrope nad Orientom. Dobro ga zajema Cha 85 86 evropske ideje na Slovenskem usidrale z nekaj zamika) in je lebdelo v prikritem kurikulu, ki je sad podzavesti, 87 81 Knowles, Obolensky 1991, str. 169–171. 82 83 84 85 V oklepaju je Saidova opomba k Chateaubriandovemu pasusu. 86 Chateaubriand, citat vzet iz: Said 1996, str. 219. 87 Dowley 1992, str. 277. 139 dvestotih letih razvili svojo kulturo, ki je bila nekakšen preplet navad z Zahoda in Vzhoda, in prezir zaradi podobnosti z muslimani. 88 razvoj znanosti. 89 navamo kot most med grško kulturo in kasnejšo kulturo Evrope«. 90 opozoriti, da je arabsko znanje prešlo v Evropo v Evropo znanjem, ki je Evropejce 91 zato je omemba bilo omeniti marelice. 92 dostop do blaga z vzhoda. Ker pa so v kraljestvu nenehno nastajala nesoglasja, 93 je vprašanje, ali je to kraljestvo dejansko pospeševalo trgovino ali pa bi trgovina 88 Ibid., str. 279. 89 1945, str. 11. 90 stvo, 1975, str. 30. 91 Cardini 2003, str. 87. 92 93 Cardini 2003, str. 84–85. 140 biti v napoto, saj je McCormick pokazal, da religiozna pripadnost ni pretirano vplivala na trgovanje. ta preplet Zahoda in Vzhoda, jih. 94 Zahodnjaki, Evropi. 95 Iz takšnega dogajanja pa je v Evropi tizerji muslimanov, kar je med letoma 1307 in 1312 privedlo do sodnih postopkov zoper njih zaradi krivoverstva, kar so bili seveda montirani sodni procesi. 96 O stalni prisotnosti Zahoda zaradi neenotnega Orienta, 97 94 Ibid., str. 85. 95 Ibid. 96 Ibid., str. 86–87. 97 Ibid., str. 88–90. 141 mnogo pristaniških naprav, zmanjšali kmetijsko proizvodnjo in s tem razširili Evropejce, ki bi imeli vojaške ambicije, te Evropejci še vedno cenili Jeruzalem in 98 Vidimo lahko Sklep Zaradi zgornjih ugotovitev in zaradi preproste zgodovinske korektnosti je zgodovine, pa tudi gospodarske zgodovine – ki pa ni ravno analovske usmeritve, razumevanje širših kulturnih horizontov. Viri in literatura Literatura Bauer, Thomas: , Ljubljana: Kr tina, 2014. Benedik, Metod: 1989. , Ljubljana: Studia humani tatis, 2011. - rialna civilizacija, ekonomija in kapitalizem, XV.–XVIII. stoletje II, Ljubljana: 98 Ibid., str. 90. 142 Evropa in islam Dowley, Tim, ur.: 1992. Hallet Carr, Edward: , Ljubljana: Studia humanitatis, 2008. History of the Arabs from the earliest times to the present 2006. Kastelic, Rok: , Ljubljana: 1991, , 31, 2022, št. 1, str. 99–124. Knowles, M. D., Obolensky, D.: Zgodovina Cerkve 2 – srednji vek (600–1500), Lju Maalouf, Amin: McCormick, Michael: commerce, A.D. 300-900. , Ljubljana: Modrijan, 2007. Said, Edward W.: we see the rest of the world Said, Edward W.: , Ljubljana: Studia Wickham, Chris: Framing the Early Middle Ages – Europe and the Mediterranean 400–800, Viri dek šolstva LRS (Ljubljana, 1962). (Ljubljana, 1983). šolstvo (Ljubljana, 1975). 143 za prosveto LR Slovenije (Ljubljana, 1948). maturi. Ljubljana, 1955. Vestnik ministrstva za prosveto Ljudske republike Slovenije. Letnik II, priloga 1 k številki z dne 2. oktobra 1947, številka 13. Spletne strani