DESTRNIK, VITOMARCI
Rekrenduma v dveh KS
Na Destrniku in v Vitomar-
cih bodo v nedeljo občani
glasovali o novem samopris-
pevku, ki naj bi jim pomagal
pri uresničitvi nekaterih
želja v kraju, predvsem pri
ureditvi infrastrukture.
Destrničani nameravajo odsto-
tek samoprispevka nameniti za
gradnjo šolskega prizidka z
večnamenskim prostorom,
odstotek pa za urejanje infra-
strukture. V Vitomarcih pa bodo
dobrih 70 odstotkov sredstev sa-
moprispevka namenili izgradnji
vodovodnega omrežja, preostali
del pa urejanju infrastrukture,
predvsem cestam.
Pozitvino mnenje so o sa-
moprispevku izrekli tudi člani
občinskega odbora stranke
SDSS v Vitomarcih, ki menijo,
da je ta v krajevni skupnosti za-
res nuja. S tem so pisno obvestili
vse svoje člane in simpatizerje
ter krajane.
TM
PTUJ / VESELI DECEMBER
Kdaj nas bo obiskal dedek Mraz?
Tudi odrasli se vsako leto znova prepustimo čarobnemu
vzdušju prednovoletnega časa. Zakaj pa ne? Gotovo si mnogi
želijo, da bi tudi njihove vsakodnevne probleme rešilo katero
od skrivnostnih vsemogočih bitij, ki obiskujejo otroke in jim
prinašajo darove, kar si otroci zaželijo. Miklavž, dedek Mraz
in Božiček pridejo povečini ponoči in tako, da jih ne vidi
nihče. Vsako leto pa obiščeta dedek Mraz in Božiček otroke
tudi na povabilo vrtca. Društva prijateljev mladine in celo
Mercatorjeve trgovine Blagovnica.
Veseli december so poimeno-
vali mesec, v katerem smo še po-
sebej pozorni na naše najmlajše.
V Društvu prijateljev mladine,
ZKO in CID so zanje povabili
na Ptuj v petih dneh pet lutkov-
nih skupin. To je darilo
najmlajšim, vsako predstavo pa
bo obiskal tudi dedek Mraz, ki
bo otrokom razdelil balone, ja-
bolka in sladkarije. Vstopnine
predšolski otroci ne bodo
plačali, za šolarje bo simbolična,
100 tolarjev, za odrasle pa 300 to-
larjev. Rezervacij v gledališču ne
bodo sprejemali, vstopnice pa
bodo prodajali pol ure pred vsa-
ko predstavo. Predstavi bosta od
18. do 22. decembra vsak dan
dve, in sicer ob 16.30 in ob 18.
uri. Otroci si lahko ogledajo toli-
ko predstav, kot si jih želijo. Za
najmlajše, torej tri- in štiriletni-
ke, priporoča Nevenka Gerl, ki
je lutkarje povabila, predstavo
Muca Copatarica, šolarjem pa
bosta najbolj všeč predstavi Dva
zmerjavca in Smeško med črka-
mi.
Naslednji teden bo obiskal
2000 otrok dedek Mraz tudi v
vrtcih. Prinesel jim bo darila, ot-
roci pa mu bodo zapeli. Otro-
kom se bo predstavila tudi klov-
nesa Eva Škofič Maurer, v kinu
pa si bodo ogledali risanko Poca-
hontas. Sicer pa bo vrteški dedek
Mraz obiskal tudi občini Destr-
nik in Gorišnico ter otroke s ce-
rebralno paralizo.
Pred trgovino Blagovnica je
Mercator povabil Božička. V
trgovino bo prišel med 17. in 18.
uro, pred trgovino pa razdelil
bonbone in balone iz svojega
sladkega koša.
Milena Zuoanii
V ptujskem gledališču bo dedek Mraz obiskal predstave od
18. do 22. decembra ob 16.30 in 18. uri: v ponedeljek bo na og-
led Brundarija v izvedbi Lutkovnega gledališča Papilu iz
Ljubljane, v torek Pravljica o Velikanu Mrzlaku v izvedbi Lut-
kovnega gledališča Maribor, v sredo Dva zmerjavca v izvedbi
Lutkovnega gledališča Kranj, v četrtek Muca Copatarica v iz-
vedbi Lutkovnega gle*dališča Fnifru iz Ljubljane in v petek
Smeško med črkami v izvedbi Plesnega studia Igen iz Celja.
Orfejčkova parada '95
Generalni pokrovitelj: ŠPORT CENTER BELVI
Pokrovitelji: Gradiš - Gradbeno podjetje Gradnje Ptuj, Ok-
repčevalnica Gastro, IVIesnica in predelava mesa JOŽE FINGUŠT
- Pragersko, Mlekarna Ptuj in mestna občina Ptuj.
Mesečni zmagovalci: ZASAVCI, MLADI PRIJATELJI, ans. SLAPOVI, FANTJE S KLANČKA, PTUJSKIH 5, Ans. JOŽETA ŠERUGE, SLOVENSKO-
GORIŠKI KVINTET, ŠTAJERSKIH 7, ans. PANORAMA, ans. NAGELJ ter ALFI IN NJEGOVI MUZIKANTJE
Gostje: Ivan Hudnik, Irena Vrčkovnik, Pop design, Korado Buzeti, Brendi, Igor in Zlati zvoki, Slovenski muzikantje, Franc Kompare, Ans. Mira
Klinca, Ans. Jožeta Ekarta, ans. Gorenjski muzikantje. Štirje kovači, plesalci Plesnega kluba Tango, Luka in Pepi.
Voditelja: Danica Godec in Ljubo Huzjan.
Predprodaja vstopnic: Radio Tednik Ptuj in T.A. Anka - od ponedeljka, 18. decembra.
2
četrtek, 14. decembra 1995 - TEDNIK
Da bo HhS po upokojHvi žMjenie lepo
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje je v naši državi obvezno in se začne s sklenitvijo delovnega razmerja ali pricetkom opravl-
janja samostojne dejavnosti. Plačevanje prispevkov je obvezno. Tako zbrana sredstva so danes glavni vir za izplačevanje pokojnin.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pa v svo-
jem 25. členu vsebuje tudi prostovoljno zavarovanje za do-
datni obseg pravic. Direktor mariborske območne enote Za-
voda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijan
Papež je povedal, kaj je ta že naredil na tem področju.
Marijan Papež: "V pričako-
vanju vsebinskih in organizacij-
skih sprememb pri pokojnin-
skem zavarovanju je Zavod za
pokojninsko in invalidsko zava-
rovanje Slovenije na podlagi 25.
člena zakona o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju usta-
novil sklad prostovoljnega .do-
datnega pokojninskega zavaro-
vanja. Namen dodatnega pokoj-
ninskega in invalidskega zavaro-
vanja je omogočiti ljudem, da si
s plačevanjem premij v pokoj-
ninski sklad dodatnega zavaro-
vanja zagotovijo boljšo material-
no preskrbljenost po upokojitvi
ali ob nastanku invalidnosti.
Odgovornost za varno jesen
življenja bomo morali vzeti v
svoje roke. Tako je tudi drugod
po svetu, kjer je dobro razvit sis-
tem prostovoljnih zavarovanj, še
posebej pokojninskih.
Omenjeni člen tudi pravi, da
se vse tiste osebe, ki so vključene
v obvezno zavarovanje, lahko
prostovoljno zavarujejo za pri-
dobitev dodatnih pravic iz sta-
rostnih, invalidskih in družin-
skih pokojnin ter invalidnine.
Pravice iz dodatnega prosto-
voljnega zavarovanja pridobi za-
varovanec z izpolnitvijo pogojev
za pridobitev pravic iz obvezne-
ga zavarovanja po tem zakonu
ob hkratnem izpolnjevanju po-
gojev dodatnega prostovoljnega
zavarovanja."
TEDNIK: Kakšen je dosedanji
odziv?
Marijan Papež: "Trenutno po-
teka še informativna akcija - na
izbrane naslove obveznih zava-
rovancev pošiljamo pisma. Zani-
manje je veliko. Res pa je, da
imajo tudi v Sloveniji vsi, ki
želijo skleniti dodatno zavaro-
vanje, več ponudb, saj so nekate-
re druge zavarovalniške družbe
svoja rentna zavarovanja že prei-
menovale v pokojninska zavaro-
vanja. Nič ne škodi, če se lahko
sklenitelj zavarovanja odloča
med več zavarovalnicami."
TEDNIK: Za dodatno zavaro-
vanje sklenitelji sklepajo pogod-
be direktno z vami. So kakšne
težave?
Marijan Papež: "Sklepanje za-
varovanja poteka neposredno
(ob prisotnosti zavarovanca) na
območnih enotah zavoda, in
posredno (brez prisotnosti zava-
rovanca) na območnih enotah
zavoda na podlagi predpriprave
podatkov v podjetjih.
Zavarovanec, ki se bo odločil
za zavarovanje, bo sklenil z zavo-
dom pogodbo, na podlagi katere
se obveže plačevati dogovorjeno
premijo za obdobje, ki je enako
obdobju trajanja obveznega za-
varovanja. Ena od ovir je, ker so
trenutno pravice iz obveznega
zavarovanja še zelo ugodne; se-
veda si želimo, da bi tudi v pri-
hodnje ostale. Glede na to, koli-
ko je upokojencev, in ker vlada
predvideva za leto 1998 novi za-
kon, v katerem se bodo gotovo
zmanjšale dosedanje ugodnosti
iz obveznega zavarovanja, je
smotrno, da že sedaj razmišlja-
mo o dodatnem zavarovanju."
DOLGOROČNO
ZAVAROVANJE
DONOSNEJŠE
TEDNIK: Kaj pa tisti zavaro-
vanci, ki so na začetku delovne
dobe in imajo še dolgo dobo do
upokojitve: lahko zavarovanje
prekinejo in črpajo iz sklada
prej ali šele ob upokojitvi?
Marijan Papež: "Za tiste, ki so
komaj sklenili obvezno zavaro-
vanje, je dodatno zavarovanje
najugodnejše, ker bodo za isto
premijo dobili precej večjo po-
kojnino kot tisti, ki jim manjka
do upokojitve le nekaj let. Naj
omenim, da se lahko dodatno za-
varujejo vsi tisti, ki imajo do
upokojitve najmanj pet let.
V pogodbi je tudi določeno, da
je možno zavarovanje prekiniti.
Po določenih pogojih pa avto-
matično preneha zavarovanje,
na primer če premij ne plačujejo
redno. Izplačajo se premije z
določenimi revalorizacijskimi
količniki.
Naj omenim, da je možno za-
varovanje v več oblikah. Samo za
starostno pokojnino je možno
brez vračila premij ali z vračilom
kapitaliziranih premij ali iz-
plačilo dodatnih pokojnin do 78.
leta starosti. Če tisti, ki se zava-
ruje, v tem času umre, je njegov
zakoniti dedič prejemnik te pre-
mije."
TEDNIK: Lahko sklenejo do-
datno zavarovanje tudi brezpo-
selne osebe?
Marijan Papež: "Brezposelne
osebe ne morejo sklenili tega za-
varovanja, razen tiste, ki so prij-
avljene na zavodu za zaposlovan-
je in prejemajo denarno nado-
mestilo - torej samo tisti, ki so
tudi obvezno zavrovani."
TEDNIK: Vsakega sklenitelja
t^a zavarovanja verjetno zami-
ma, kako varna je njegova
naložba. Ljudje smo nezaupljivi,
saj se pri nas pojavlja precej za-
varovalniških družb in je
vprašljiv njihov obstoj.
Marijan Papež: "Sklad bo za
varnost vloženih sredstev skrbel
z ustrezno naložbeno politiko s
stalnim načrtovanjem bodočih
finančnih tokov, dinamičnim
izračunavanjem matematičnih
rezervacij, oblikovanjem garan-
cijskega sklada in s pozavaroval-
nim zavarovanjem prevzetih ne-
varnosti. Zbrane premije bo na-
lagal v državne vrednostne pa-
pirje, nepremičnine, bančne de-
pozite ter v hipotekarne kredite
pravnim in fizičnim osebam ter
s tem zagotavljal visoko stopnjo
varnosti plačanih sredstev.
Sklad bo profitno naravnan,
vendar bo ta naravnanost popol-
noma usmerjena v korist zavaro-
vancev, ne pa v korist ustanovi-
telja, saj bo le-ta kot javni zavod
neprofitna organizacija.
Zavod odgovarja z vsemi svoji-
mi sredstvi tudi za poslovanje
sklada. Sredstva so na posebnem
žiro računu in ne morejo biti
predmet prisilne poravnave. V
primeru stečaja niso del stečajne
mase, temveč v celoti ostanejo
zavarovancem."
MS
Marijan Papež, direktor mariborske območne enote ZPIZ:
"Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje se razlikuje
od obveznega zavarovanja po tem, da je prostovoljno, da
zbira denar s premijami, ki so vir za izplačevanje pokojnin, da
so sredstva varno in donosno naložena ter finančno in
računovodsko popolnoma ločena od obveznega
zavarovanja."
BOSNA IN HERCEGOVINA:
V Sarajevo prihaja zmeraj več
tujih vojakov, ki bodo sodelova-
li v operaciji zveze Nato. Ame-
riški pogajalec Hoolbrooke je
obiskal Sarajevo ter se o ure-
sničevanju daytonskega spora-
zuma pogovajal s predsednikom
BiH Izetbegovičem ter premie-
rom Silajdžičem. Vodja bosan-
skih Srbov Karadžič je pouda-
ril, da srbska republika ne bo ni-
koli priznala BiH kot države ter
se bo skušala čira manj integri-
rati v BiH. Vodstvo na Palah
zatrjuje, da bo zahtevalo Ka-
radžičevo udeležbo pri podpisu
daytonskega sporazuma 14. de-
cembra v Parizu.
VELIKA BRITANIJA: V Lon-
donu je potekala konferenca zu-
nanjih ministrov več kot 40
držav o povojni prenovi BiH.
Največ pozornosti so namenili
uresničevanju daytonskega spo-
razuma, vzpostavljanju poli-
tičnih in gospodarskih odnosov
na področju BiH ter varstvu člo-
vekovih pravic. Konference se
je udeležil tudi slovenski zunan-
ji minister Thaler.
ČEČENIJA: Ruslan Hasbula-
tov, ki je imel največ možnosti,
da na sobotnih volitvah postane
čečenski predsednik, je teden
dni pred volitvami umaknil svo-
jo kandidaturo. Kot razlog je
navedel možnost, da bodo pri-
hajajoče volitve spodbudile
novo prelivanje krvi.
IZRAEL: Izraelske oborožene
sile so v skladu s sporazumom,
ki sta ga sklenila Izrael in Pales-
tinska osvobodilna organizacija,
zapustile mesto Tulkarm na Za-
hodnem bregu. Prvih 13 policis-
tov PLO pa je prispelo mdi v
Hebron, kjer bodo pripravili vse
potrebno za delni umik židov-
ske vojske.
RUSIJA/BELORUSIJA: Rusi-
ja in Belorusija sta v Minsku
podpisali sporazum o umiku
zadnjih osemnajstih raket z
jedrskimi konicami iz Belorusi-
je do konca leta 1996.
FRANCIJA: Stavkovni val še
traja. Premier Juppe je v televi-
zijskem nagovoru predstavni-
kom sindikatov ponudil poga-
janja, na katerih bi poiskali
rešitev iz krize, ki jo je
povzročila stavka v javnem sek-
torju.
POLJSKA:	Aleksander
Kwašniewski ostaja poljski
predsednik. Tako je po sede-
raurnem zasedanju za zaprtimi
vrati odločilo poljsko vrhovno
sodišče, ko je razpravljalo o pri-
tožbah Walensovih privržencev,
češ da je bila izvolitev nekdanje-
ga komunista Kwašnievskega
nelegalna.
GRČIJA: Zdravje 77-letnega
grškega premierja Papandreuja,
ki je že dober mesec v bolnišnici
in čigar politična kariera je naj-
verjetneje končana, je še naprej
zelo negotovo. Premier ima
težave s srcem, pluči in jetri,
priključen pa je na šest aparatov,
ki vzdržujejo njegove vitalne or-
gane.
ZDA: Nasini znanstveniki v ka-
lifornijskem laboratoriju za re-
aktivni pogon proslavljajo
pričetek prejemanja podatkov iz
Jupitrovega ozračja. Pošilja jih
majhna raziskovalna atmosfer-
ska sonda samodejne postaje
Galileo, ki se je po šestih letih
poleta, dolgega 3.7 milijarde ki-
lometrov, utirila v orbito naj-
večjega planeta našega osončja.
Pripravil: DS
ORMOŽ / SESTANEK UO ZADRUGE
Z letošnjo letino zadovoljni
Na seji upravnega odbora Zadruge za pridelavo sladkorne pese so predstav-
niki pridelovalcev in Tovarne sladkorja Ormož izrazili zadovoljstvo ob zakl-
jučku letošnje sezone.
Tovarna je prevzela 274.000
ton sladkorne pese s povprečno
digestijo okrog 15 odstotkov in s
17 odstotki primesi. Spravilo je
potekalo v zelo ugodnem vreme-
nu, saj kar 33 dni ni bilo dežja,
kar je občutno olajšalo transport,
ki je letos potekal brez večjih
težav. Pridelovalci so dobili 60
odstotkov svojega pridelka že iz-
plačanega, z izplačilom preosta-
lih 40 odstotkov pa bodo pričeli
prihodnji teden. Tudi cena je
bila dokaj solidna - 7,20 tolarjev
pri 16-odstotni digestiji.
V planih za prihodnje leto so
izpostavili, da se bodo zavzeli za
bolj enotne cene kombajnov pri
spravilu pese, saj so bile te na ne-
katerih območjih občutno višje
od povprečja. Različna je bila
tudi cena za tehtanje, ki je v
večini primerov znašala 100 to-
larjev na tono bruto pese, v Len-
davi pa celo 160 tolarjev. Da bi
se v bodoče izognili gneči pri od-
kupu pese, bodo izdelali na-
tančen načrt predaje pese za vsa-
kega pridelovalca posebej, kot je
to običaj v nekaterih drugih ev-
ropskih državah.
Naslednje leto namerava to-
varna urediti novo tehtnico in
laboratorij, ki bosta prispevala k
boljši kvaliteti dela, prideloval-
cem pa dodali še stimulacijo za
dober izkoristek sladkorne pese.
Med plane za naslednjo sezono
sodi tudi povečanje prideloval-
nih površin za 1200 hektarjev in
ureditev pripadajočih odkupnih
postaj, saj ne želijo odstopati od
sedanje prakse, da pridelovalci
nimajo več kot 7 kilometrov do
odkupne postaje.
Člani upravnega odbora so
spregovorili tudi o pomenu in
delu strokovnih javnih služb ter
o zaskrbljujočem podatku, da
kljub povečevanju števila proiz-
vajalcev ostaja količina pridela-
ne pese enaka.
V naslednjih dneh lahko 3800
pridelovalcev pričakuje, da bodo
prejeli vprašalnik za sklenitev
pogodbe o pridelavi sladkorne
pese za leto 1996.
vk
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za
radijsko in časopisno dejavnost
RADIO ■ TEDNIK Ptuj.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di-
rektor in glavni urednik), Ludvik
Katar (odgovorni urednik), Jože
Šmigoc (pomočnik odgovornega
urednika in lektor), Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik, Martin
Ozmec, Marija Blodnjak, Dušan
Sterle in Milena Zupanič (novi-
narji).
TEHNIČNI UREDNIK, celostna
podoba, prelom stavka in
grafika: Slavko Ribarič.
PROPAGANDA:
Oliver Težak, w 776-207
Naslov: RADIO - TEDNIK, Raičeva
6, 62250 Ptuj, p.p. 95; v (062)
771-261, 779-371; 771-226; faks
(062) 771-223.
Celotna naročnina 4.500 tolarjev,
za tujino 9.000 tolarjev.
Ptuj: 52400-603-31023
Tisk: GZP Mariborski tisk, Mari-
bor.
Po mnenju Ministrstva za informi-
ranje Republike Slovenije št.
23/58-92 z dne 12.2.1992 se šteje
Tednik za izdelek informativnega
značaja iz 13. točke tarifne
številke 3, za katerega se plačuje
davek od prometa proizvodov po
stopnji 5 odstotkov.
DESTRNIK - LENART -
PTUJ / DRŽAVA ZA
KOMUNALNE INVESTICIJE
Še letos sedem
milijonov
Ministrstvo za okolje in prostor bo
lokalnim javnim službam za 63 raz-
ličnih investicij v Sloveniji letos dode-
lilo še 732.685.000 tolarjev. Investici-
je so bile izbrane izmed 178 ponudb,
ki jih je prejelo na podlagi javnega
razpisa za pridobitev sredstev iz
državnega proračuna za leto 1995.
Med občinami, ki bodo deležne teh
državnih sredstev, bodo tudi občine
Destrnik - Trnovska vas, Lenart in mest-
na občina Ptuj. Na področju oskrbe z
vodo bo občini Destrnik-Trnovska vas
dodeljenih 7,4 milijona za vodovod v Vi-
tomarcih, občini Lenart pa za vodovod
Zgornje Partinje 7 milijonov tolarjev.
Mestna občina Ptuj bo prejela nekaj čez
10 milijonov za gradnjo kanalizacije se-
verno od Rabelčje vasi, 6,4 milijona za
sistem zgoščevanja odvečnega bio-
loškega blata, 17,5 milijona pa za sana-
cijo in razširitev odlagališča komunalnih
odpadkov v Brstju.	(-0M)
SREDISCE OB DRAVI / NOVA OBČINA?
17. deiembra posveto-
valni referendum
v zadnjem mesecu je iniciativni
odbor za ustanovitev občine Sre-
dišče ob Dravi organiziral zbore
krajanov v vaških in trškem svetu
krajevne skupnosti z namenom,
da svoje ideje predstavi kraja-
nom in ugotovi kakšno razpo-
loženje vlada med prebivalci.
Končno sliko bodo seveda dobili
šele na posvetovalnem referen-
dumu, ki bo v nedeljo, 17. de-
cembra.
Serjanci živijo z željo po lastni
občini že, odkar so jim jo pred sla-
bimi štiridesetimi leti ukinili. In če
ugibamo o razlogih, ki jih vodijo, je
najbrž želja po samostojni lokalni
upravi močnejša kot nezado-
voljnost v sedanji občini.
Predsednik iniciativnega odbora
Branko Panič pravi, da naj bi bila
bodoča občina finančno precej
bolje stoječa kot sedanja krajevna
skupnost, saj sedaj Središčani
prispevajo v skupno občinsko bla-
gajno precej več kot dobijo nazaj.
Veliko si obetajo tudi od direktnega
stika z državnimi organi in skladi,
kjer bi iz sklada za demografsko
ogrožene, stanovanjskega in še
kakšnega sklada lahko zahtevali
svoj delež. Ali ga bodo dobili, pa je
seveda druga stvar. Če si na ravni
občine niso uspeli izboriti tistega,
kar jim po njihovem mnenju pripa-
da, bo to na ravni republike še toli-
ko težje. Takšnih, ki s klobukom v
roki čakajo na denar, je veliko in
nova občina se bo najbrž morala
postaviti na rep te vrste. Ne gre
prezreti tudi dejstva, da se z
združenimi močmi vedno doseže
več. Odbor obljublja, da novih ali
povečanih davkov ne bo. Še več: z
nižjimi davčnimi obremenitvami naj
bi pritegnili čim več zasebnikov in s
tem omogočili večje zaposlovanje
in dohodek občini.
Na zborih krajanov je bilo največ
pomislekov glede bodoče občin-
ske uprave. Odbor je ponovno za-
gotovil, da so načrtovana le tri de-
lovna mesta: za tajnika, finančnega
delavca in administratorja, župan
pa naj bi svoje delo opravljal nepo-
klicno. V novi občini si bodo tudi
posebej prizadevali za enakopra-
ven in sočasen razvoj vseh njenih
delov in bojazen, da bi bili eni kraji
favorizirani, je menda odveč.
Središčani v tem trenutku ne vidi-
jo možnosti rešitve svojih proble-
mov v sklopu občine Ormož, ki
nima razdejanega razvojnega pro-
grama. Imajo občutek, da so jih
pustili same z njihovimi težavami,
ki pa jih zares ni malo: ureditev
cestišča in pločnika regionalne
ceste skozi Središče, Grabe in
Obrež, ureditev cestne razsvetljave
in avtobusnih postajališč, ureditev
kanalizacije na celotnem območju
krajevne skupnosti, izgradnja pli-
novoda, kabelske televizije, vaških
domov in Sokolane. Po ustanovitvi
lastne občine bodo s svojimi
težavami čisto zares sami in takrat
odgovornosti ne bo več mogoče
prelagati na koga drugega.
V krajevni skupnosti že visijo leta-
ki, ki vabijo krajane na referendum,
in prav bi bilo, da na referendumu
izrazijo svojo voljo. Če bo poizve-
dovalni referendum uspel, bodo v
začetku prihodnjega leta razpisali
še uraden referendum. Kdaj pa
bodo - v primeru pozitivnega rezul-
tata referenduma - zares postali
občina, pa je odvisno od državnih
mlinov.
vlc
TEDNIK - Četrtek, 14. decembra 1995
.	. 'T.i&Ji,- Z	i ;	I:	* '..'s- ,Mi-.-;-/.- . t.	. ■ ■
SRiČEN DAN 32 mrUJSKiH PRUŽiN
anes ob desetih bo v Ptuju krajša slovesnost ob predaji 32 nepro-
i fnih stanovanj najemnikom v poslovno-stanovanjskem objektu
' ti'6 ob Osojnikovi cesti. Podjetje za stanovanjske storitve Ptuj, ki je in-
vestitor gradnje, bo ob tej priložnosti 32 srečnim družinam izročilo
ključe stanovanj. Čeprav je bil objekt v gradbenem smislu končan že
v začetku avgusta, je do zamude pri selitvi prišlo predvsem zaradi za-
pletov pri urejanju komunalne infrastrukture, zlasti še okolice bloka.
ZAČITEK PRVE VEČERNI ŠOLE POPJITMIŠTVA
eisnji četrtek se je v Ptuju pričela prva večerna šola podjetništva,
' ^ ki |0 obiskuje 26 podjetnikov in obrtnikov s širšega območja Ptu-
10 in Ormoža. V petih sklopih v skupnem trajanju sto ur bodo obrtniki
' in podjetniki osvojili najpomembnejše znanje o podjetništvu, ki ga
potrebujejo pri svojem delu, če želijo uspešno poslovati. Šolo orga-
nizirata Center za podjetniško svetovanje Ptuj in Gea College. V pre-
t! davateljskem timu sodelujejo tudi Ptujčani.
POSVET T/UNIKOV ŠIRŠEGA OBMOČJA
Ptuju so se v četrtek sestali tajniki občin s širšega območja Ptuja,
Ormoža, Ljutomera in Svetega Jurija, izostanek pa so opravičili
tajniki iz Gornje Radgone, Radencev in Lenarta. Govorili so o odla-
i ganju in ravnanju s komunalnimi odpadki v posameznih občinah,
i Zavzeli so se za strokovno in skupno reševanje teh problemov, s ka-
li terimi se bolj ali manj srečujejo vsi. Posveti tajnikov omenjenih občin
|[ so postali stalna oblika izmenjevanja izkušenj pri reševanju nekaterih
skupnih problemov na tem območju. Govorili so tudi o nekaterih
^ vprašanjih s področja uprave. Ponovno se bodo sestali po novem
letu.
j	PiPiifi NA 36. mmMimmm
: gospodarskem interesnem združenju Poetovio Vivat so že začeli
I M priprave na 36. tradicionalno ptujsko kurentovanje. Odločili so
I se za koncept prireditve, podoben letošnji. Po tem vzoru bodo pri-
i; pravili desetdnevni program prireditev, ki bodo potekale od 10. do
|j 20. februarja. Ker je 36. kurentovanje hkrati s konvencijo evropske
skupnosti karnevalskih mest, bo prireditev še pridobila pomen.
j' OBČNI mm DRUŠTVA NEKAPILCEV PTUJ
' Narodnem domu v Ptuju bo v soboto, 1 6. decembra, ob desetih
- občni zbor društva nekadilcev Ptuj, na katerega so organizatorji
i povabili simpatizerje nekadilskega gibanja iz Ptu a in drugih krajev
Slovenije. Udeležbo je obljubila tudi poslanka v državnem zboru dr.
Mateja Kožuh - Novak. Ob tej priložnosti bodo sprejeli program
I dela, ki bo temeljil na prizadevanjih za življenje brez cigarete.
TISKOVNA KONFERENCA TURISTIČNE ZVEZE
SIOVENIJE
If ponedeljek je bila v Ljubljani tiskovna konferenca Turistične zve-
r Wze Slovenije. Na njej so predstavili predloge in pripombe Turis-
tične zveze na delovno gradivo zakona o turizmu, organiziranosti
J, slovenskega turizma in koncept centra za turistično promocijo Slove-
nije. Govorili so tudi o projektu publikacij Turistična misel in o turis-
tični kartografiji.
ZANIMIVO TURISTIČNO PREPAVANJE
' salonu apartmajske hiše v ptujskih termah je bilo prejšnji četrtek
r * zanimivo predavanje za gostinske in turistične delavce o iz-
|: boljšanju kakovosti v turizmu. Petnajst udeležencev je z zanimanjem
; prisluhnilo predavateljici Heleni CvikI iz srednje gostinske in turistične
I šole Maribor, članici tima ministrstva za gospodarske dejavnosti, ki
se je izobraževal v projektu Phare. V okviru nosilne teme jim je ob tu-
li rističnem proizvodu predstavila pomen odnosa do kupca storitve. V
bodoče bo v organizaciji GIZ Poetovio več podobnih predavanj, na
^ katere bodo vabili udeležence s posameznih segmentov turističnega
delovanja v mestni občini in širše.
I	NAJVEČ ZASLUŽILI DIREKTORJI
f podatkih ptujske izpostave republiške uprave za javne prihodke
f: K so imeli v letu 1994 največje kosmate zaslužke direktorji. Med
|j prvimi desetimi jih je kar polovica, na prvem mestu pa je direktor, ki
je dosegel bruto dohodke v skupnem znesku 23.775.000 tolarjev.
Največja doplačilo dohodnine v tem letu pa je imel obrtnik, ki je do-
? plačal 2.600.000 tolarjev.
I	NA PTUJSKEM SEPEM LEKARN
i\ ^pred kratkim je bit izdelan osnutek lekarniške mreže Slovenije. Ta
|| s za širšo območje Ptuja oziroma nekdanjo ptujsko občino predvi-
»: deva poleg ptujske, majšperške in kidričevske še dve lekarni v Ptuju,
po eno pa v Vidmu in Gorišnici. Sedanja velika lekarno v Ptuju naj bi
se razdelila no dve, eno po naj bi uredil zasebnik. V Majšperku naj bi
! lekarno zgradili v novogradnji, kjer bo tudi vrtec. Občina je že zapro-
I sila na lokacijsko dovoljenje, soglasje za gradnjo pa obljublja tudi
i republiški sanitarni inšpektor za lekarne. Novi objekt bo gradila
: občina Majšperk, ptujske lekarne pa bodo zagotovile denar za njeno
ureditev.
ORFEJČKOVA PARAPA NA PTUJSKI TELEVIZIJI
Sobotna oddaja ptujske televizije je v celoti posvečena Orfejčkovi
, paradi. O prireditvi se je Nada Kotar pogovarjala z idejnim
I očetom prireditve Ljubom Huzjanom, slišali pa bomo tudi nekaj
i uspešnic s prejšnjih prireditev. Orfejčkova parada bo 26. decembra
ob 1 8. uri v dvorani Center v Ptuju.
I	Pripravila: MG
n	s " ' u *

.............................3
PTUJ / SE O 11. SEJI MESTNEGA SVETA
Sprejeli osnutek in
predlog rebalansa
Skoraj štiri ure so v nadaljevanju 11. seje ptujski
mestni svetniki porabili za to, da so sprejeli
osnutek rebalansa proračuna za letos. Ta je za
206 milijonov povečal obseg javne porabe v
mestni občini Ptuj v letu 1995. Največ so od tega
na osnovi izračunanih kriterijev ministrstev do-
bile družbene dejavnosti.
Pri tem so ugotovili, da povišanili sredstev javne porabe na
osnovi kriterijev posameznih ministrstev ne morejo nameniti
za drugo kot za redno dejavnost, kaj šele za investicije, kijih
letošnji proračun sploh ni vseboval. Ena takih naj bi bila ure-
ditev zaporov. Pokazalo se je tudi, da so prioritete, za katere
so se odločili ob sprejemanju proračuna, le popisan kos pa-
pirja in zgolj želje in potrebe v mestni občini Ptuj, ne pa tudi
usmeritev posameznih ministrstev.
V KULTURI SE
NAPREJ ZMEDA
Podobno kot ob sprejemanju
proračuna se je pokazalo, da je naj-
več neurejenosti na področju kul-
ture, kjer tudi ni mogoče govoriti o
preglednosti proračuna, za katero
se ptujski svetniki toliko zavzema-
jo. Tako so nekateri porabniki s
tega področja v njem zajeti večkrat
- pri dejavnostih, projektih in pro-
gramih. Precej so v ponedeljek go-
vorili tudi o razmerah v ptujskem
Pokrajinskem muzeju, kjer kar
mrgoli neurejenosti - od tega, da
enkrat imajo vršilca dolžnosti di-
rektorja, drugič spel ne, da so brez
sveta zavoda, da ni akta o ustano-
vitvi. Ministrstvo za kulturo
plačuje osebne dohodke in materi-
alne stroške za 38 delavcev, zapos-
lenih je 48, ob tem pa v muzeju
dela še dvajset delavcev v okviru
javnih del. Najbolj sporno pa je, da
v tej ptujski kulturni instituciji iz-
vajajo nekatera dela, za katera v
proračunu ni zagotovljenih sred-
stev in jih ta tudi ne predvideva.
Ko pa se zadeve zapletejo, naj bi
jih ta razrešil. Edino, kar je v teh
razmerah mogoče, je, da bi se pro-
račun dodatno zadolžil. Svetniki
se zavedajo pomena, ki ga ima Po-
krajinski muzej v turistično-kul-
turni ponudbi Ptuja in da objekt
brez vsebine ne more dajati tiste-
ga, kar se od njega pričakuje, ven-
darle pa ni mogoče, da bi muzej
deloval, ne da bi imel urejen sta-
tus, in izvajal projekte brez vna-
prej zagotovoljenih virov.
Ustanoviteljski akt bo pripravl-
jen in sprejet v začetku prihodnje-
ga leta, ko bodo tudi izvedli razpis
za direktorja.
Sredstva za kulturo so v pročunu
mestne občine Ptuj za leto '96 do-
segla republiški global. Za dejav-
nost in investicijsko vzdrževanje
je prejela 138 milijonov tolarjev in
60 milijonov za investicije. To po
mnenju nekaterih iz ptujske kul-
ture ni dovolj glede na potrebe, saj
bi tudi kultura lahko dobila več,
kot znaša republiški global, so pre-
pričani. Javna skrivnost pa je, da
so neurejene razmere v ptujski
kulturi posledica "nerazumevanja"
kulturnih institucij z vodjo oddel-
ka za družbene dejavnosti in
obratno.
Pri turizmu je ptujske svetnike
najbolj zanimalo, kakšni so učinki
vloženih javnih sredstev, ali se go-
spodarski del odziva tako, kot bi se
moral. V devetih mesecih naj bi
gospodarsko interesno združenje
Poetovio Vivat prejelo iz pro-
računa skupaj deset milijonov to-
larjev, prihodki pa so v tem obdob-
ju znašali 43 milijonov. Iz
letošnjih sredstev proračuna bodo
pokrili še del dejavnosti iz leta
1994 za turistične aktivnosti, ki so
se izvajale na območju cele
prejšnje ptujske občine, računi pa
so prišli šele letos. Čeprav se je za
porabo tega denarja vedelo, saj so
bile akdvnosti načrtovane in tudi
izvedene in bi jih tudi bilo možno
pokriti do 15. januarja letos iz pro-
računa za leto 1994, se to ni zgodi-
lo, kar dokumentov bojda ni bilo
in jih še vedno iščejo. Peter Vesen-
jak, ki je takrat v občinski vladi
odgovarjal za turizem, se na pozi-
ve, da naj predloži račune za izve-
dene aktivnosti, ni odzval. Čeprav
naj bi na videz šlo za podobno
stvar kot pri kulturi, je vendarle
potrebno povedati, da gre pri tu-
rizmu za stvari iz tekočega poslo-
vanja, ki so bile tudi načrtovane.
GIZ Poetovio Vivat je iz rebalansa
dobil pet milijonov tolarjev.
Osnutek rebalansa proračuna za
letos so ptujski mestni svetniki
sprejeli s štirimi osnovnimi spre-
membami, ki zadevajo financiran-
je strank, dejavnost občinskih or-
ganov, materialne stroške krajev-
nih skupnosti in otroško varstvo
za prireditve v okviru veselega de-
cembra. Zatem so po krajšem od-
moru dobili na mizo predlog reba-
lansa in ga tudi sprejeli. Slavka
Brgleza so imenovali za vršilca
dolžnosti odgovornega urednika
glasila Ptujčan in Sama Strelca za
vršilca dolžnosti direktorja ptuj-
skega gledališča. Imenovali pa so
tudi komisijo za raziskavo povoj-
nih množičnih pobojev, pravno
dvomljivih procesov in drugih ne-
pravilnosti - predsednik je Slavko
Brglez.
MG
Stavka zdravnikov
in zobozdravnikov
v četrtek bo opozorilna stavka zdravnikov.in zobozdravnikov Slovenije, ki jo Organizira sindikat Fidesa, ker se pogajanja niso
iztekla tako, kot so pričakovali, so povedali v torek. Namen stavke je opozoriti oblast na neustrezen družbenoekonomski
položaj zdravnikov in zobozdravnikov.
Trajala bo 24 ur, v času stavke pa
bo delo potekalo tako kot ob ne-
deljah: rednih kontrolnih pregle-
dov ne bo, sprejeli pa bodo vse nuj-
ne primere oziroma tiste, ki so po-
trebni nujne medicinske pomoči.
Prav tako ne bodo delale sam-
plačniške ambulante.
Za člane Fidesa je stavka obvez-
na, drugim zdravnikom pa so pri-
poročili, da se ji pridružijo, ker se
vsi borijo za iste cilje.
Sindikat zdravstva in socialnega
varstva Slovenije stavke ni razgla-
sil, ker so pogajanja o spremembah
in dopolnitvah kolektivne pogod-
be z ministrstvom za zdravstvo in
ministrstvom za delo, družine in
socialne zadeve v sklepni fazi.
Tako bodo člani sindikata zdravst-
va in socialnega varstva Slovenije
tudi v času stavke, ki jo organizira
Fides, normalno opravljali svoje
delo, so zapisali v svojih stališčih.
Zdravniki in zobozdravniki
pričakujejo, da jih bodo zavaro-
vanci razumeli in da bodo v času
stavke iskali pomoč le tisti, ki jo
nujno potrebujejo.
Kakorkoli že, nihče ne oporeka
zahtevam za izboljšanje družbe-
noekonomskega položaja zdravni-
kov in zobozdravnikov, vendar bi
razmere v zdravstvu morali reševa-
ti celovito. Dejstvo je namreč, da
vsi v zdravstvu slabo zaslužijo.
Tudi to, da bodo eni stavkali, dru-
gi delali, ne vodi nikamor, čeprav
naj bi se Fides boril za vse zdravni-
ke in zobozdravnike.
MG
GOptp/ SE ...
,'y^M^psobotno potovanje
migrari^ tamburašev v Cir-
kovcah povečini spremljali
politični predstavniki krajev,
ki so jih muzikantje pred-
> javljali. Tako so vsaj vedeli,
čigavi so. Videmskih ni
spremljal nihče, in ker si tudi
oni želijo imeti občutek pri-
padnosti, razmišljajo, da
bodo na prihodnje koncerte
hodili v gasilskih uniformah.
... DA volilci sirom mestne
občine pričakujejo, da se
bodo njihovi svetniki na eni
bližnjih sej ozrli sami vase in
dali na dnevni red točko: kri-
minalno-moralno stanje v
najvišjem občinskem organu.
Nekateri med svetniki nam-
rt^že nekaj časa niso več
svetniki
... DA bralci že težko čakajo
na prvo številko "Ptujčana",
saj pričakujejo nadvse pestro
vsebino. Tisto, kar se govori,
bo tam zagotovo tudi zapisa-
no!? O sebi namreč ni kazni-
vo pisati, še preden dajo to v
javnost pooblaščene službe.
... DA mora Ptuj še enkrat
priznati, da je ZA Maribo-
rom. Maribor je dobil Mari-
borčana vsaj mesec prej kot
Ptuj Ptujčana. Pa še ena raz-
lika je: Mariborčan se finan-
cira s privatnim kapitalom
in je na trgu, Ptujčan pa bo
žrl denar davkoplačevalcev.
... DA se vračajo stari dobri
časi samoprispevkov. Naša
domovina se na periferiji še
naprej in kljub drugačnim
obljubam dograjuje s samop-
rispevki, dodatnimi prispev-
ki po pogodbah in delčkom
proračunskega denarja, ki ga
prispevamo vsi davko-
plačevalci. Mesta se še na-
prej modernizirajo iz skupne
proračunske vreče. Enako-
pravnost državljanov pa je
še naprej in nepreklicno za-
gotovljena z ustavo in svo-
bodnimi odločitvami na refe-
rendumih.
TEDNIK - Četrtek, 14. decembra 1995
.5
PIŠE: UROŠ VIDOVIČ / GORSKA ODPRAVA PTUJSKIH PLANINCEV -7
Ha jiofVfš/em vrhu Pirenejev
Kljub nenehnim pogledom v sivo nebo se vreme tudi nas-
lednji dan ni izboljšalo. Ob nenehnem pričakovanju sončnih
žarkov vzpodbujamo drug drugega in modrujemo o vreme-
nu. Popoldne se naše želje uresničijo. Najprej poneha dež,
večerno nebo pa je po dveh oblačnih nočeh posejano z zvez-
dami. Navdušenje v taboru iz minute v minuto narašča, čep-
rav se vsak v svoji duši ukvarja z jutrišnjim vzponom.
Zvečer ponovno pregledamo
opremo in se za kratek čas odp-
ravimo k počitku. Podobno kot
na drugih odpravah, tudi tokrat
ne morem zaspati, zato opazu-
jem zvezde, ki se lesketajo na
nebu. Noči pred vzponi, so
običajno prepredene s številni-
mi predvidevanji, ugibanji,
skratka z "notranjimi" pripra-
vami vsakega posameznika.
Številne misli, ki mi švigajo kot
zvezdni utrinki na nebu, ne
morejo preprečiti vsaj nekajur-
nega spanca.
Tako kot smo se dogovorili
zvečer, se zbudim s pomočjo
alarma na uri ob pol štirih. Pre-
den zbudim druge člane odpra-
ve, opazujem meglice, ki se kot
V tej številki nadaljujemo,
v prihodnji pa bomo končali
potopis o odpravi ptujskih
planincev v Pireneje, ki smo
jo zaradi avtorjeve
zadržanosti morali za dober
mesec prekiniti.
koprena podijo med šotori. Ne-
verjetno hitro vsi do zadnjega
prilezejo iz šotorov in ob štirih je
vse pripravljeno za odhod. Ker
so za vzpon, kot je težko pričako-
vani vzpon na Pico de Aneto,
potrebne številne veščine in
predhodne priprave, smo se že
na pripravljalni turi doma
odločili, da se bo na vrh povzpe-
lo šest članov odprave. Milenka
in Dejan sta nam tako zjutraj
zaželela nadvse uspešen dan in
predvsem srečno vrnitev, oblju-
bila pa sta nam tudi okusno in
predvsem obilno večerjo ob
vrnitvi.
Nekaj minut čez četrto že drvi-
mo proti dolini Benasque, poi-
menovani po istoimenskem
mestecu. Nekaj kilometrov pred
koncem makadamske ceste, kjer
se prične vzpon na Pico de Ane-
to, so se razpršile zadnje do-
linske meglice. Kljub dokaj slabi
cesti proti koncu doline, kjer naš
kombi veselo poskakuje po šte-
vilnih luknjah, opazujem Boštja-
na, Mojco in druge, ki v zavetju
toplih puhovk uživajo v jutran-
jem spancu. Toda sladkega dre-
muckanja je kmalu konec, kajti
ob koncu ceste, kjer je bilo par-
kiranih že več deset avtomobi-
lov, se konča naša vožnja. Iz vo-
zila vzamemo vsak svoj
nahrbtnik ter obvezno ponovno
pregledamo opremo. Preden do-
končno zapustimo svojega jekle-
nega konjička, si privoščimo še
slasten zajtrk.
Medtem ko uživamo v hrani,
opazujem zvezdnato nebo in šte-
vilne lučke, ki se svetijo po pla-
ninski poti. Očitno se obeta lepo
vreme, kar dokazujejo kristalno
jasno nebo in številni gorniki na
poti. Ker že vsi nestrpno
pričakujemo priče tek vzpona, se
brez oklevanja podamo na pot.
Ob pogledu na uro ponovno
opazim razliko med Slovenijo in
Španijo. Kljub temu da je bila
ura že šest, je bilo še vedno po-
polnoma temno. Zato smo si del
poti pomagali s čelnimi svetilka-
mi.
Pot se je sprva rahlo vzpenjala,
povsod pa so se kazali znaki mi-
nulega deževja. Na to so opozar-
jali zlasti močno erodirani jarki
in nanesen material na poti. Po
slabi uri hoda nas je pozdravila
zanimiva planinska postojanka
La Renclusa. Kolikor sem opa-
zil, je koča čisto navadno zave-
tišče, brez vsakršnega udobja.
Očitno se Španci vsaj tukaj zave-
dajo posledic naraščajočega tu-
rizma in njegovih negativnih
vplivov. Po svoje je takšna
odločitev, da naj ostanejo
množice pogosto "razvajenih"
turistov v dolinah, v višji svet pa
naj se odpravljajo le osveščeni in
manjzahtevni obiskovalci, kar
dobra. Če pomislimo na težave s
pitno vodo v osrednjem delu
Španije in razkošje kristalno
čiste vode v Pirenejih, nam je ta-
koj jasno, čemu takšno varovan-
je.
Kmalu po prihodu do posto-
janke, nadaljujemo pot po precej
strmem pobočju, ki mu ni bilo
videli konca. Številni vodotoki,
od potočkov do majhnih vodnih
nitk, so nas spremljali od
vznožja do samega roba lega ze-
lenega in z gorskim cvetjem po-
sejanega pobočja. Višje kot nas je
nosil korak, večji so postajali
tudi balvani v okolici poti. Zara-
di južnejše lege in obilice pada-
vin je tukaj rastlinska meja ne-
koliko višja kot pri nas. Zato so
zadnje trave in gorsko pritlikavo
rastje izginili šele približno na
višini 2700 metrov. Od tukaj
dalje je postajala pokrajina vse
bolj podobna luninemu površju.
Obdajali so nas ogromni balva-
ni, pogosto večji od manjše hiše.
Njihovo veličino, je še dodatno
poudarjala črna barva kamenine,
povečini granita. Na višini 2900
metrov smo po treh urah dokaj
naporne hoje, pogosto povezane
tudi z lažjim plezanjem, stopili
na sedlo, ki se kol ostra zareza
zajeda v širok greben. Ob pogle-
du čez rob le naravne zareze se je
pred nami odprl veličasten
pogled na Pico de Aneto in
nižjeležeči ledenik. Kontrast, ki
se človeku ustvari ob pogledu na
črno kamenino vrha in snežno
belo odejo na površini ledenika,
ti kar ustavi korak. Nekajminut-
ni pogledi na mojstrovino nara-
ve privedejo do navezave stikov
z naključnim planincem iz Kata-
lonije. Namenoma sem zapisal
samo Katalonija, ker je zgovoren
možakar ves čas našega druženja
nenehno poudarjal le Kataloni-
jo. Skoraj bi ga vprašaj čemu je
tako naslrojen proti Španiji, a
me spreleti misel o samostojni
Sloveniji. Kaj bi me šele vprašal
on, kajti nam je dejansko že us-
pelo to, za kar se Kaialonci šele
dokaj glasno zavzemajo. Po-
dobno kol drugi člani odprave
ostaneva raje kar pri običajnem
vsakdanjem pogovoru.
Po prijetnem počitku, oboga-
tenem s kaloričnimi priboljški,
nadaljujemo hojo proti ledeni-
ku. Že ob pogledu na obsežno
belo liso se spomnim na stare fo-
tografije Triglavskega ledenika.
Neverjetno sta si podobna, ven-
dar se kaže razlika v današnji ve-
likosti, povezana z različno
nadmorsko višino. Naš največji
ledenik je danes v primerjavi s
tem pravi "malček", a žal čaka
vse podobne pobočne ledenike v
Alpah in drugih srednje- in
južnoevropskih gorstvih po-
dobna usoda.
•O BRANKO CESTNIK / PISMO IZ RIMA
Prevtsraf ga, preden te prevmrmi
Božični prazniki tudi pri nas postajajo prazniki nakupovanj in vsesplošne potrošniške mrzlice. Z naslednjo kratko meditacijo bomo razmislili o pot-
rošniški biti in o zakonih džungle, ki to bit uravnavajo. Da bo meditacija zanimiva, se bomo najprej seznanili z vsakdanjim nerodnim potošnikom, ki
ga mali prevaranti tiho ujamejo v svoje mreže, potem pa s prebrisanim vsakdanjim italijanskim občanom, ki hitro pogrunta sistem, Itako prevarati
državo.
v svetu majhnih tatov, oderuških trgovcev in priliznjenih
lažnivcev je nadvse pomembno, da se ubogi vsakdanji
državljan navadi biti previden in pogumen. Previdno mora
tehtati znane in manj znane obraze, ki ponujajo svoje blago
in storitve, pozorno mora pretipati ponujeno stvar, pogum-
no reagirati, ko se znajde v zanki prevarata. "Život je borba,"
pravi balkanska modrost. In za uspešno bojevanje na mik-
roekonomski ravni ni dovolj denar in prestiž. Potrebno je
imeti pravo mentaliteto.
Če je
svet majh-
nih tatov,
oderuhov
in lažni-
vcev pri
nas rakas-
ta tvorba
omejenih
razsežnosti, je ta isti svet v Ita-
liji hudi rak, ki je sposoben po-
aralizirati celotno družbo. V tej
situaciji previdnost in pogum
nista dovolj. Ni dovolj obram-
ba, potreben je napad. Ni do-
volj, da si želva, katere močni
oklep preprečuje, da je ne stis-
nejo večji in močnejši, moraš
biti kača, ki v nevamsti vseka
prva. "Fregalo, prima che ti fre-
ghi - prevaraj ga, preden te pre-
vara," pravi neapeljska
modrost! Modrost in modri iz-
rek, ki povzemata pravo men-
taliteto - mentaliteto džungle.
Tudi v sodobni potrošniški
džungli nekatere živali lovijo in
žro druge živali. Ene so plenilci,
druge plen. Poglejmo si najprej
primerek živali, ki pogosto
konča kol plen. Preberimo njeno
kratko izpoved o lastni žrtveni
naravi. Poskušajmo razumeli
njene umske in čustvene vzgibe
- vzgibe idealnega potrošnika.
V bližini univerze - v severni pe-
riferiji Rima - je dokaj veliko par-
kirišče. Na njem potujoči trgovci
dvakrat na teden postavijo stojnice.
Obilica poceni blaga in prijaznih
prodajalk ter veliko gospodinj v
medstojnični nakupovalni prome-
nadi. Kolikokrat sem si rekel, da tu
ne bom kupoval, ker bom nasankal,
ker mi bo žal, ker so stvari zanič...
In potem? Potem pa pride dan, ko
zaznam na sebi kavbojke brez bar-
vila ali spreluknjano srajco.
Začenm kukati v izložbe, včasih
celo vstopim v kakšen butik,
prevzamejo me nakupovalni ve-
denjski vzorci. In potem? Ne vem
zakaj, ampak na koncu vedno pris-
tanem na improvizirani tržnici v
bližini univerze, opravim obvezno
promenado med stojnicami, ocenju-
jem blago s zaigranim pogledom in
narejeno držo visoko kvalificirane-
ga tekstilnega strokovnjaka, na
koncu pa kupim srajco tam, kjer je
poceni in kjer me obraz prodajalca
navdaja z zaupanjem. Zadovoljen
sem, ko spravljam novo srajco v tor-
bo. Zdi se mi, da sem pravi tip, ker
se pač znajdem v življenju in ne
mečem denarja tja v tri dni. In kako
se stvar konča? Tako, da pridem
domov, potegnem srajco nase, čez
nekaj ura pa začutim, da sem mo-
ker pod pazduhami, da že zaudar-
jam, ker srajca ne diha, ker srajca
ni iz bombaža, ker etiketa laže. Ni
res, ko piše: "Cottone 100%." Spet
sem nasankal.
Kot vidimo, je ta primerek pri-
mer za džungelsko življenje
obupno neprimerne mentaliiete.
Ne samo da ni sposobne vsekali
kot prvi, nima niti previdnosti
in poguma, da bi pretrgal začara-
ni krog, v katerem se je pač zara-
di svoje nerodnosti in nizkega
socialnega statusa znašel. Znova
in znova pade v isto past. Ampak
ta njegova naivnost in neiz-
kušenost sta še kako potrebni za
ohranitev džungelskega pot-
rošniškega sistema. Veliko zveri-
nic se preživlja na njegov račun.
Bog mu daj zdravja in da bi še
velikokrat priielovadil k stojni-
cam, ki jih dvakrat na leden pos-
tavljajo v bližini njegove univer-
ze - lam v severni periferiji
Rima!
Pojdimo raje k Italijanom, ve-
likim mojstrom iznajdljivosti in
možnim vzornikom tiste menta-
liiete, ki je danes prepotrebna za
preživejie. Stvari, ki jih bomo
opisali, so nenavadne, pa vendar
resnične. Videli bomo, kako
znajo male živali napasti in vse-
kati po veliki Zveri, ki ji pravi-
mo Država. Vse po pravilu: Fre-
galo, prima che ti fraghi! Država
krade? Obkradi jo, preden ti
sprazni žepe!
Najpogostejši napad malega
državljan na državne blagajne
ima obliko prikrivanja dohod-
kov in izmikanja davkom. Pred
nekaj tedni so na Sardiniji fi-
nančni stražniki opravili statis-
tično informativno akcijo o
davkoplačevalcih. Odkrili so, da
na deset državljanov devet pri-
kriva dejansko sanje in le eden
igra pošteno igro.
Po italijanskih zakonih mora
vsak državni organizem (pošte,
železnice, ministrstva, šole ...)
imeli med zaposlenimi vsaj 7 -
10% invalidov. Zakon je globoko
humanitarne narave, saj prep-
rečuje, da bi invalidi bili odrin-
jenin na rob družbe. Letošnjo je-
sen pa so preiskovalni sodniki
odkrili na tisoče in tisoče prime-
rov lažne invalidnosti. Dovolj je
bilo podkupili zdravnika, posla-
ti "invalid", se sklicevati na za-
kon in služba je bila tu. V Rimu
so tako odkrili enega takega "in-
valida", ki je na nekem mi-
nistrstvu dobil službo kot "slep".
Opravljal je delo šoferja. Nemo-
goče je mogoče: slepi vozijo
avtomobile!
Tudi invalidska pokojnina je
prava poslastica za majhne in iz-
najdljive državljane. Na Siciliji,
blizu Catanile, je mestece, v ka-
terem je po uradnih podatkih
40% občanov invalidov. Kako
bogati so tamkajšnji zdravniki,
si lahko samo mislimo.
Lažni invalidi so ena izmed
pogruntavščin, druga so "lažni
živi". Zgodi se, da v družini
umre dedek. Da je nesreča še
večja, z njegovim odhodom v
onostranstvo od hiše odide tudi
njegova pokojnina. V južnoiiali-
janski metropoli Bariju so neka-
teri nabriieži pogruntali, kako je
možno^ ublažili to dvojno nes-
rečo. Če že gre dedek, naj vsaj
njegova penzija ostane! Dovolj
je kaotični in nedosledni
državni administracij prikrili
smrt družinskega člana. V Bariju
so tako pred mesecem dni odkri-
li kar 1600 primerov "lažnih
živih".
Tako! Končajmo našo božično
meditacijo o borbeni in manj
borbeni mentaliieii. Videli smo
primer potrošnika, ki vedno na-
sanka, poglobili smo se v južnoi-
talijansko mentaliteto, ki nika-
kor noče nasankati. Razlika med
obema je očitna. Kakšna pa je
vaša mentaliteta in koliko pripo-
morete vi k dobremu funkcioni-
ranju džungle, pa razmislite
sami!
Branko Cestnik
GLASBA / NOV PROJEKT FARAONOV
Stori iasi
Kako hitro beži čas! Komaj so se naša ušesa privadila na
San Simon, Naj te morje... in druge pesmi z istoimenskega
albuma, že je tu najnovejši projekt primorskih Faraonov.
Da čas na svoji poti res ne postane ali morda po pomoti obr-
ne smeri, so naslovili nov album po najbolj udarni pesmi Ne
bom pozabil na stare čase. To je četrta kaseta, izdana pri
založbi ZKP RTV Slovenija. Kompaktna plošča pa še "peče",
saj je ravnokar izšla v samozaložbi in za njeno distribucijo
skrbi Megaton.
Že pri prvem poslušanju ugo-
tovimo bistveno razliko v zvo-
ku: predvsem zelo karakteris-
tičen, rahlo hripav glas "novega"
pevca Slavka Ivančiča in živo
igranje na akustične instrumen-
te pri večini skladb. Sicer ostaja
glasba še vedno v pop vodah s
poudarkom na električni kitari,
ki je bila do sedaj malce zane-
marjena. In še nekaj čudnega za
današnje (nove) čase: glasba je
popolnoma avtorsko delo Enza
Hrovatina, Ferdija Maraža in
Piera Pocecca. Očitno so Farao-
ni v današnji poplavi vsemo-
gočih priredb izbrali težjo pot do
poslušalcev in lahko samo upajo,
da jim bodo glasbeni uredniki to
tudi upoštevali.
M.F.
6
mmammmm
četrtek, 14. decembra 1995 - TEDNIK
PORTOROŽ / OB FILMSKEM MARATONU
Zaradi premalo denarja dobri
domaii iilmi zgelf nakiluile
Prejšnji teden se je v Portorožu iztekel peti Slovenski filmski maraton - prireditev, na kateri strokovna javnost, ljubitelji slovenskega filma in gledalci
pregledajo, kaj so filmski ustvarjalci delali v minulem letu. Mnenja o kakovosti lanske produkcije slovenskega filma so bila, kot zmeraj, deljena, končno
besedo pa je seveda imela žirija (glej prejšnjo številko Tednika).
Dejstvo je, da je filmska produkcija v Sloveniji izredno
majhna, premajhna, da bi lahko od nje živele filmske ekipe,
ključni člen v postopku nastajanja filma, in prav tako pre-
majhna, da bi se avtorji vsaj kolikor tolikor kontinuirano
lahko preizkušali v filmski umetnosti. Pri tem seveda govo-
rimo o 35-milimetrskih filmih, pripravljenih za kinemato-
grafe. Takšna sta nastala v lanskem letu dva, in sicer
Pevčeva Carmen in Tomašičeva Rabljeva freska. V tele-
vizijski produkciji pa sta bila posneta prav tako celovečerna
filma Zupaničev Radio.doc in Dorinov Striptih. Sicer pa je
bilo v Portorožu na ogled 36 umetniških filmov, med njimi
tudi štirje risani, ki so v večini nastali pod okriljem Televizi-
je. Televizija se v zadnjih letih nasploh pojavlja kot glavni
producent umetniških filmov (razen dolgih še kratkih igra-
nih, koprodukcija študentskih filmov, dokumentarni umet-
niški filmi). Država je pred letom ustanovila Filmski sklad,
ki naj bi skrbel za razvoj kinematografije, a mu je hkrati na-
menila premalo sredstev, da bi pri tem lahko bil uspešen.
Kaj sta za Tednik povedala o
slovenskem filmu direktor
Filmskega sklada Tone Frelih
in odgovorni urednik umet-
niškega programa Televizije
Slovenija Jaroslav Skrušny? In
kako doživljajo film nekateri od
tistih, ki so filmski umetnosti
zelo blizu?
nom sem izjemno zadovoljen. V
Portorožu smo videli tri ce-
lodnevne programe, kar je za
malo Slovenijo in malo denarja,
ki ga vlagamo v to področje, iz-
redno veliko. Največji produ-
cent bo morala kljub Televiziji
biti država. Tisti, ki rečejo -Ah,
Slovenija pa nima filma! mislijo
na filme, narejene za kinemato-
grafe, pozabljajo pa na vse, kar
počne slovenska televizija. Ali je
slovenski gledalec naklonjen
slovenskemu filmu? Ne; sodeč
po obisku v kinematografih, slo-
venski gledalec ne mara slo-
venskega filma zadnjega obdob-
ja. Zakaj ne? Odgovori so vsaj
štirje: slovenski gledalec išče v
slovenskem filmu ameriški
kliše. Ker ga ne najde, in nor-
malno je, da ga ne, odmahne z
roko, češ ni v redu. Drugi vzrok
je vsebinski - film odkriva bolj
pesimistično sliko slovenskega
človeka, in to gledati, je nekoli-
ko odbijajoče. Slovenski gleda-
lec se žal ni pripravljen soočiti s
podobo samega sebe na films-
kem platnu. Tretji razlog je, da
se slovenski film pojavlja v ki-
nodvoranah le občasno. Žal lah-
ko naš gledalec gleda kjerkoli in
kadarkoli ameriški film in ga
ameriška kinematografija do-
besedno bombardira s klišeji, ki
niso naši, pač pa tuji. Slovenski
film se uspe predstaviti le en-
krat, dvakrat, trikrat letno. To je
premalo, da bi lahko film postal
kulturni dogodek. Praktično vsi
evropski narodi se soočajo s tem
pojavom, z izjemo Francije.
Za razvoj slovenskega filma bi
potrebovali več denarja, vendar
ga država očitno ne namerava
več dati. Čeprav smo v Skladu
skupaj z ministrstvom - na-
tančneje z ministrom - zapisali,
da bi leta 1998, 1999 nastalo pet,
šest celovečernih filmov, se že v
prihodnjem letu pričakovanja ne
bodo uresničila. Denarja v pro-
računu je nominalno toliko kot
v letošnjem letu, kar pomeni to-
rej dejansko celo nekoliko manj.
Številka je 315 milijonov tolar-
jev. To ne omogoča niti treh ce-
lovečernih filmov in nekaj krat-
kih. Nevarnost je, da se ta števil-
ka še za kak milijon ali dva
zmanjša. Država se očitno ne za-
veda, da bi lahko film
predstavljal Slovenijo bolje in
ceneje kot srednje velik gleda-
liški ansambel, ki je, kot vemo,
že večkrat potoval v Južno Ame-
riko. Očitno filmski ustvarjalci
ne znajo biti dovolj prepričljivi,
dovolj vsiljivi, da bi dosegli vlo-
go promotorja države. Vendar
slovenski filmi v svetu niso nez-
nanka. Samo letos sta filma Hal-
gato in Radio.doc obredla že
dobršen del zemeljske krogle.
Vsota za promocijo kompletne
filmske produkcije pa je tako za-
nemarljivo majhna, da mi vaši
bralci ne bi verjeli."
Jaroslav Skrušny, odgovorni
urednik umetniškega progra-
ma TVS: "Televizijska pro-
dukcija umetniških filmov je
bila v preteklem letu kar velika,
med najpomebnejšimi sta seve-
da celovečerca Striptih Robarja
Dorina in Radio.doc Mirana Zu-
paniča, sem lahko štejemo tudi
film Braneta Bitenca, imeli pa
smo tudi nekaj dokumentarcev,
pa tudi študentskih filmov, ki so
nastali v naši koprodukciji. Ve-
seli me, da je Televizija Sloveni-
ja tisti producent, ki dela največ,
in očitno, glede na nagrade, tudi
najkvalitetnejše filme, po drugi
strani pa me žalosti, da preostala
produkcija ni dovolj močna. So-
delovanje s Filmskim skladom
še ni steklo, saj obstaja Sklad šele
leto dni, za prihodnje leto pa se
že pojavljajo neki projekti. Ko
produciramo sami, predstavljajo
neposredni stroški 40 do 50
odstotkov, polovico pa prispeva-
mo še s svojimi ljudmi in tehni-
ko, ki jo imamo. Povprečna cena
filma je trenutno približno 100
milijonov tolarjev.
Glede na to, da smo nacional-
na televizija, moramo v svojem
umetniškem programu pokriva-
ti najbolj širok spekter gledals-
kih interesov: od manj zahtevne
televizijske produkcije lažjega
žanra do najbolj zahtevnih,
umetniško najbolj ambicioznih
projektov. Se pravi, da pri ses-
tavljanju letnega programskega
loka upoštevamo vso to pahljačo
zahtevnosti pri publiki, po drugi
strani pa skušamo ponuditi te-
matsko čim bolj pestro paleto:
od sodobnih tem, ki govore o
današnjem družbenem trenut-
ku, do tem, za katere jamljemo
kot predlogo literaturo slovens-
kih pisateljev, pa do nekih čisto
sproščenih žanrov, ki
predstavljajo tisto, kar televiziji
najbolj pripada. Ravnamo pa se
še po enem kriteriju: vsako leto
poskušamo pritegnili vsaj dva ali
tri mlade avtorje. Produkcija
Akademije za gledališče, radio,
film in televizijo kaže zelo viso-
ko raven, mladi pa lep čas ne pri-
dejo do svojega celovečernega ali
vsaj enournega filma. Skušamo
jim to omogočiti.
Televizijski filmi s številom
gledalcev nimajo težav. Po me-
ritvah naših služb si ogleda slo-
venski film pri enkratnem
predvajanju na televiziji od 15
do 20 odstotkov gledalcev, kar je
do 200 tisoč gledalcev."
Matjaž Klopčič, redni profe-
sor na Akademiji za gledališče,
radio, film in televizijo in
režiser: "Sedanji festival kaže,
da je slovenski film na neki
način v krizi s svojo produkcijo.
Številčno je letošnja produkcija
res šibka, vendar pestra, pri
čemer mislim na pojav dveh
avtorjev, Pevca in Zupaniča,
mislim tudi na to, da se v izdel-
kih naše šole kaže nekaj novih
tendenc v kratkem igranem fil-
mu, predvsem v delu študenta
Braneta Bitenca, pa tudi nekaj
dokumentarnih filmov je bilo
prav dobrih. Slovenska kinema-
tografija je soočena s tem, da jo
mora naša družba, naša oblast
bolj podpreti, se zavedati, da oh-
ranja kulturno vez naše civiliza-
cije. Ta vloga še vedno ni
izpolnjena in slovenski film se še
vedno bori za obstoj, pri čemer
potrebuje podporo naše poli-
tične oblasti. Ob primerjanju
današnjega stanja slovenskega
filma s stanjem pred 30 leti ugo-
tavljam, da je danes slabše, ker je
manj profesionalnih članov
filmskih ekip, brez katerih ne
moreš nič narediti. Vsak prob-
lem nastane velik in nerazrešljiv,
če nimaš strokovnjakov. Sloven-
ci smo popolnoma nesamoza-
vestni glede svoje pozicije v Ev-
ropi in žal imamo možnost vide-
ti samo ameriške filme. To sta
dva vzroka, zakaj slovenski film
Slovencem ni zelo zanimiv.
Drugih tujih filmov razen ame-
riških sploh ne vidimo z izjemo
prireditve Art Film Festival vsa-
ko leto novembra v Ljubljani.
Od ameriških filmov pa vidimo
le povprečne, najbolj popularne,
najbolj dojemljive filme za širo-
ko, skoraj bi rekel primitivno
publiko. Mislim, da manjka
neka zavest o vlogi filma."
filmskih ustvarjalcev: "Filmski
maraton je nadaljevanje Tedna
slovenskega filma v Celju. Letos
ga je prvič organiziralo Društvo
skupaj s Skladom. Filmska pro-
dukcija je bolj skopa, sodelovala
pa je Televizija s svojim films-
kim programom, pa tudi Akade-
mija s svojimi filmi. Filmov je
zadnja leta manj. Sama jih ne
morem ocenjevati, vsak avtor pa
se trudi, da bi napravil svoj film.
Mislim, da je potrebno vsakega
pohvaliti. Edino kritika je tista,
ki lahko film raztrga. Ni pa prav,
da ga raztrga, še preden ga vidijo
vsi slovenski gledalci. V zadnjih
desetih letih so slovenski gledal-
ci zelo gledali filme Babica gre
na jug. Do konca in naprej, pa
televizijski film Mirana Zupa-
niča Operacija Cartier in novi
Radio, doc istega avtorja."
Brane Bitenc, absolvent
filmske režije na Akademiji za
gledališče, radio, film in tele-
vizijo, dobitnik bronaste nagra-
de Metoda Badjure: "Nagrade
enostavno ne moreš pričakovati.
Scenarij za kratki film Lojze se je
zbudil tako, kot ponavadi sem že
pred tremi leti oddal takratni
Kulturni skupnosti. Naslednje
leto sem praktično na cesti izve-
del, da je scenarij izbran. Dobil
sem dotacijo od ministrstva za
kulturo, lahko sem uporabljal
Vibino tehniko, koproducent je
bila Televizija, ki je dala del teh-
nike, Filmski sklad pa je dal de-
nar za povečavo na 35 milimet-
rov. Film je obenem šolski film
za 4. letnik. Produkcijski pogoji
so torej zelo zapleteni. Večinoma
delam za Televizijo Slovenija,
kjer imam pogoje za to, da se
kontinuirano ukvarjam s tem, za
kar sem se izšolal. Televizija je
najbolj realna možnost, saj je za-
enkrat najbolj resen producent v
Sloveniji in ima veliko bolje iz-
delano programsko politiko od
Filmskega sklada."
MZ
Katere slovenske filme bomo
gledali v prihodnjem letu in
katere v letu 1997? Trenutno se
s financiranjem Filmskega
sklada končujejo trije novi ce-
lovečerni filmi: Fclix Boža
Šprajca in Hercog, kopro-
dukcija Sklada in Televizije
pa bo Šterkov film Ekspres
ekspres. Za snemanje v pri-
hodnjem letu sta že izbrana
dva filma: Brezno in Napisi
nad mestom, enega pa ho po-
sebna komisija k izbrala.
Tone Frelih, v.d. direktorja
Filmskega sklada: "Z Marato-
ZATO PA PIKA V NOVO LiTO! / KRCMARICA
PONOVNO NA PTUJU
Ali se svet res vrti okoli
denarja in ljubezni?
Gledališče TA TO. Ptu j je uspešno končalo fazo A iz mo-
dela za profesionalizacijo gledališča na Ptuju. Mestni
svet mestne občine Ptuj je sklenil, da začne s 1.1.1996 de-
lovati javni zavod Gledališče Ptuj.
V novem zavodu bodo našli
mesto ptujski poklicni gleda-
liški projekti, gostovanja slo-
venskih poklicnih gledališč,
drugi gledališki projekti in
strokovno izobraževanje mla-
dih v Gledališkem studiu.
Seveda pa bo v stavbi gleda-
lišča, kakor doslej, prostor
tudi za druge skupine, društva
in dejavnosti, ki svoje delo
obiskovalcem predstavljajo z
odra.
iztekajoče se leto končujemo
s komedijoŽe
več kot tridesctic bomo gledal-
ce poskusili nasmejati v situa-
cijah, ki govorijo o pehanju za
denarjem in pohlepu po ženski
riti...
KRČMARICO so videli gle-
dalci v Ljubljani, Ajdovščini,
Kopru, Dobro vem, Sežani,
Lovrencu na Pohorju,
Volčjem Gradu na Krasu, Ve-
lenju, Brežicah, Dolskem pri
Ljubljani, Portorožu, Maribo-
ru, Ra\Tiah na Koroškem,
Ormožu, \'eliki Nedelji. Po-
vabljena je na festival slovens-
kih poklicnih gledališč Dnevi
komcdiit v Celje.
KRi SURICO so si nekate-
ri ■Kkdali že večkrat;
KRCMARICA, pravijo ne-
kateri, morda vendarle ni
ravno ne vem kaj...!?
KRČMARICA je KRCMA-
RICA, pravimo v Zato.-ju.
Ne verjemite nam ali dru-
gim. Ustvarite si svoje mnenje
sami.
GLEDALIŠČE PTUJ, 29.
in 30. decembra 1995 ob 19.
uri. Rezervacija vstopnic:
TlC-Ptuj, tel.: 062/779-60L
Posebno obvestib:
Tistemu, ki ima na dan
predstave rojstni dan. Gledališče
7.A TO. podarja brezplačno
vstopnico. Dobi jo oh predložitvi
osebnega dokumenta pri blagajni.
O PRIPRAVLJAMO O
Komedija SMEJfČI, gosto-
vanje Slovenskega ljudskega
gledališča iz C^elja; petek, 26.
Danica Ikovic, poslovna
sekretarka Društva slovenskih
TEDNIK - Četrtek,14- decembra 1995
!
1
DR. MATIJA MURKO / STOLETJE NARODOPISNIH PRIZADEVANJ NA SLOVENSKEM
Mvrkovi "Nauki za Slovence"
in sodobna slovenska družba
In prišlo je leto 1896. Prof. dr. Matija Murko je v Letopisu
Slovenske matice objavil Nauke za Slovence, ki pomenijo
zaključno poglavje njegovega obsežnega prispevka z naslo-
vom Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi leta 1895. In
ravno zaradi teh naukov smo mu Slovenci lahko še danes
neizmerno hvaležni. In ravno ti nauki pomenijo v zgodovini
slovenske etnologije tako veliko in usodno prelomnico, da
jim v letošnjem letu namenjamo še posebno strokovno po-
zornost tako na nacionalnem kot na mednarodnem nivoju.
In kljub pretečenemu stoletju so ti "nauki" še danes prav
tako aktualni kot nekoč. In imamo jih za prvi slovenski na-
rodopisni in muzeološki program oziroma načrt, ki nakazu-
je predvsem na pomen zbiranja, pa tudi varovanja, razisko-
vanja in promocije naše kulturne dediščine.
Murko kot ujetnik intelektual-
ne dediščine konec 19. stoletja,
se je zavedal pomembnosti zbi-
ranja najrazličnejših pričevanj o
kulturi naroda. A v tem se ni
razlikoval od svojih predhodni-
kov in sodobnikov. To, kar ga od
njih dela drugačnega, je, da Mur-
ko zavrže romantično teorijo in
stopi na realna tla, po katerih naj
bi v bodoče hodilo tudi slo-
vensko narodopisje kot moderna
veda. (France Kotnik)
Njegova drugačnost se je kazala
tudi v njegovem razumevanju
fenomena zbirateljstva, ki se ne
sme omejevati zgolj na zbiranje
predmetov, temveč tudi na zbiran-
je narodnih pesmi, pravljic, pripo-
vedk, pregovorov, neznanih na-
rodnih besed in tistih, ki se upo-
rabljajo v nenavadnih pomenih.
Zbirati je potrebno tudi narodne
vraže in prazne vere, šege in nava-
de, pa tudi to, kako se ljudstvo
zdravi, kako poje, gode, pleše, se
igra in veseli, pa tudi žalosti, meni
Murko.
S področja opredmetene kulture
nas Murko opozarja na zbiranje
noš, pa tudi na zbiranje pisanih
knjižic, starih listin, oporok in pi-
sem, starih knjig (in tudi informa-
cij o tem, kaj ljudstvo najraje bere
iz tedanjih tiskanih knjig in časni-
kov), omeni pa tudi smisel izdelo-
vanja modelov različnih stavb.
Murko razumeva fenomen zbi-
rateljstva izredno kompleksno,
zato apelira na potrebo po sistema-
tičnem in organiziranem zbiranju,
pri katerem morajo pomagati
učitelji in duhovniki, dijaki in
profesorji, pravniki, arhitekti,
umetniki, omikani obrtniki in
kmetje ... Pri tem se od "zbiravcev
ne more zahtevati, naj presojajo
svoje gradivo, je-li narodno ali ne,
in tudi gospodje, ki bodo zbrano
gradivo obdelovali, naj se ne
spuščajo preveč v taka vprašanja,
ako niso strokovnjaki". Murko nas
torej opozorja, naj se z raziskovan-
jem in interpretacijo ukvarjajo za
to poklicani profesionalci. To bi si
veljalo zapomniti še danes!
Murko je vedel, da ni pomem-
bno zbiranje samo po sebi. Zato
nas nagovori s vprašanjem: "Kaj
pa početi z zbranimi rečmi?" Opo-
zarja nas na pomen javne dostop-
nosti do zbirk (nekoč so bile zbir-
ke dostopne samo za redke izbran-
ce), ki naj bodo na ogled tako v
muzejih kot v šolah in drugih
javnih poslopjih. Zaveda se, da je
ob zbiranju in raziskovanju pred-
metov še kako pomembno, da le-ti
ne služijo zgolj strokovnjakom in
za znanstvene namene, temveč
tudi, da so te zbirke dostopne
javnosti. Deponirani predmeti ali
bolje rečeno deponirane infor-
macije ne služijo nikomur!
Murko meni, da se preučevanje
ne bi smelo več nanašati samo na
preteklost, ki je sicer zelo poučna,
vendar je pomembnejše poznanje
sodobnega ljudskega življenja in
mišljenja. Pri tem je še kako po-
membno in potrebno fotografirati
ter opazovati, kje in kako ljudstvo
živi, kaj dela in kako gospodari bo-
disi na svoji ali tuji zemlji.
Ob Murkovi nenehni misli na
sedanjost in prihodnost bi rad
opozoril na pomembnost doku-
mentiranja in raziskovanja poja-
vov v sedanjosti, pa tudi na zbiran-
je predmetov iz sedanjosti. Zbi-
ranje danes za jutri pomeni tisto
metodološko usmeritev v muzeo-
logiji, ki je po svetu poznana kot
sistem SAMDOK. Gre za sistem
sodobnega dokumentiranja pred-
metov in ljudi, zlasti na Švedskem,
ki so ga začeli uporabljati
predvsem v t.i. etnoloških in soci-
alnozgodovinskih muzejih. Njiho-
va prizadevanja so povezana s čim
podrobnejšim dokumentiranjem
pojavov v sedanjosti z namenom,
da bi tamkajšnji muzeji lahko nu-
dili sodobni publiki in raziskoval-
cem v prihodnosti čim boljšo
možno sliko načina življenja v
današnjem času. Njihova aktivna
sodobna dokumentacija se drži
načela, naj raje dokumentiramo
"danes" kot "včeraj". Švedski muze-
ji dajejo prednost "sodobnosti pred
zgodovino, vitalnemu pred umira-
jočim, vsakdanjemu pred nena-
vadnim in tipičnemu pred enkrat-
nim" (Gunilla Cedrenius)!
Presenetljivo in navdušujoče je,
da se je Murko že pred sto leti za-
vedal pomembnosti ne le zbiranja
predmetov iz preteklosti, temveč
tudi tistih iz sedanjosti. Žal pa slo-
venski muzealci in raziskovalci
posvečajo premalo pozornosti tako
raziskovanju sodobnega načina
življenja kot tudi zbiranju pred-
metov iz sedanjosti. Bržkone pa se
moramo ob tem zavedati, kako po-
membno je vzpostavljati kritičen
odnos tako do preteklosti kot do
tradicije. S tem v zvezi nas nagovo-
ri takole: "Ne pretirujmo pa nika-
kor v ljubezni do vsega starega,
resnično in navidezno narodne-
ga!"
S stališča Murkovih muzeo-
loških prizadevanj je pomembno
njegovo problematiziranje z idejo
kranjskega deželnega muzeja
(današnji Narodni muzej v Ljubl-
jani), "ki se nikakor ne upravlja in
ne razširja tako, da bi vsaj slovens-
ki narod na Kranjskem primerno
predstavljal domačinom in tu-
jcem". Ta dilema, ki je bila aktual-
na pred sto leti, je pereča tudi še
danes.
Ob kranjskem deželnem muzeju
Murko v svojih "naukih" izpostavi
tudi potrebo po narodopisnem slo-
venskem muzeju, ki bi predstavljal
ves naš narod, kakršen je sedaj, in
^o možnosti tudi, kakršen je bil.
Številne njegove zamisli se žal
udejanjajo šele danes. In koliko
naključne simbolike je v dejstvu,
da je ravno letos, ko slavimo sto let
Murkovih "Naukov za Slovence",
bila podpisana pogodba, po kateri
se Slovenskemu etnografskemu
muzeju dodeljuje samostojna
zgradba za muzejsko dejavnost v
prostorih bivše vojašnice na Me-
telkovi v Ljubljani. S tem pa
končno, a žal s preveliko zamudo,
dobivamo tako težko pričakovani
muzej o ljudski kulturi in načinu
življenja Slovencev.
Matija Murka je treba častiti
tudi kot muzeološkega vizionarja,
ki se je zavedal potrebe ne le po
deželnem in narodopisnem muze-
ju, temveč tudi po ustanavljanju
narodopisnih oddelkov po
različnih muzejih. Zavedal pa se je
tudi pomena slovenske narodopis-
ne razstave, ki je pomembna tako
zaradi nas samih kot zaradi naše
umestitve v širši evropski prostor.
Le-ta "ne bo sicer tako lepa niti
razmeroma tako velika, kakor je
bila češka, ali vendar bo lahko dos-
tojna našega naroda". Žal se v tem
pogledu še ne moremo pohvaliti.
In kdo ve, zakaj ne? Murko izpos-
tavi, da bi za realizacijo takšnega
projekta bilo potrebno tudi mnogo
truda in požrtvovalnosti - pa še
marsičesa drugega, dodajamo mi!
Za konec si prikličimo v spo-
min tisto tako velikokrat citi-
rano, pa tako slabo razumljeno
Murkovo misel iz njegovih epo-
halnih Naukov za Slovence: "Zbi-
rajmo in hranimo torej svoje sta-
rine, samobitne in prisvojene,
kolikor moremo, ker človeka, ki
ni barbar, bo vedno zanimalo,
kako so živeli njegovi predniki.
Od njih se lahko večkrat tudi
marsičesa naučimo."
Aleš Gačnik
Spomenik Matiji Murku v Sončnem parku pred Do-
minikanskim samostanom na Ptuju. Bronasto
portretno glavo je leta 1956 izdelal kipar France
Gorše.	Foto Aleš Gačnik
Prejšnji teden je bila v Ljubljani v Cankarjevem domu slovesnost, na kateri so podelili priznanja za
delo na področju Zveze kulturnih organizacij Slovenije.
Posebna priznanja ob jubilejih so prejeli: Mica Mičon Čebin iz Ni-
zozemske, Prosvetno društvo Vitomarci, KUD Slavko Osterc iz
Veržeja, Tomaž Holmar z Obirskega, Štefan Žvižej iz Celja in Da-
rinka Čobec iz Lenarta. Odličje ZKO S s srebrnim listom sta preje-
la Tatjana Lampret iz Grosupljega in Danilo Japelj iz Izole, z zla-
tim listom pa FILM MLADJE iz Koroške dijaške zveze.
Na svečani podelitvi je o ljubi-
teljski kulturi v slovenski družbi
govoril predsednik ZKOS, pisa-
telj Franček Rudolf. Med drugim
je dejal:
"Značilno za slovensko družbo je
izrazito pomanjkanje civilne
družbe, institucij civilne družbe,
civilne iniciative posameznikov in
manjših posebnih skupin. Tu so
kulturne organizacije, dediči
društev iz prejšnega stoletja, iz
časov boja za ohranitev slovenstva,
redka izjema. Civilna družba se v
zadnjih štirih ali petih letih ni raz-
vila, kot bi bilo nujno. Spremembe
sistema so prinesle veliko novih
možnosti, vendar še ne toliko no-
vega bogastva in še ne toliko novih
možnosti na tržišču kulturnih
dobrin, da bi zaradi tega bilo Ijubi-
teljstvo manj potrebno ali manj za-
nimivo. Kljub temu da morajo v
državah s tržnim sistemom insti-
tucije civilne družbe bistveno os-
treje posegati v politiko in se
bistveno ostreje organizirati in bo-
jevati, če hočejo kaj doseči, je slo-
venska družba ostala romantična,
in kar je najbolj smešno - nena-
vadno konservativna.
Vse tisto, kar cenimo na
področju ljubiteljske kulture kot
pomemben element ohranjanja
slovenskega naroda, lahko postane
skrajno nevarno kot model na
področju gospodarstva, trgovine,
znanosti, razvoja medijev in po-
vezovanja z Evropo.
Država, ki se je po desetletjih
umirjenega socializma znašla v iz-
razito tržnih razmerah, enostavno
ne zna selekcionirati, kaj ji je
potrebno in kaj ji je nujno za obs-
toj nacionalnega kulturnega raz-
voja. Še manj ji je jasno, kako
uskladiti delovanje ustanov in
podjetnikov na odprtem tržišču,
da bodo posamezniki sploh moti-
virani za kakršnokoli ustvarjanje
in posredovanje tega ustvarjanja
ter investiranje v razvoj kvalitete.
Tu se moramo ustaviti ob poli-
tičnih strankah. Ob občinskih vo-
litvah noben astranka ni posebej
mahala s kulturo in z vprašanji
kulture. Tudi v državnem zboru
kultura ni tema v ospredju. Poleg
zunanje politike je vlada samo še
na področju kulture nepopisno ne-
rodna. Vse tri koalicijske stranke
imajo vsaka svoj koncept kulture,
ki so si različni že v temeljih. Opo-
zicijske stranke so izredno napa-
dalne pri razpravah o kulturi, prav
tako so izredno uspešne pri
polaščanju medijev, posebno lo-
kalnih. Nekatere njihove misli bi
celo lahko koristile splošnemu
razvoju kulture, še več teh namer
pa je izredno nevarnih: uničijo
lahko celo tisto, kar že dolgo ni več
vprašanje.
Ljubiteljska kultura je lahko
priročen izgovor za karkoli. In
karkoli lahko pričakujemo v
državi, kjer stranke in država ne-
nehno prirejajo proslave na dosti
nižji ravni, kot smo jih vajeni v
ZKO v še tako oddaljenem kraju.
Liberalizem Liberalnodemo-
kratske stranke predvideva, da
bodo ljudje dovolj pametni in si
bodo sami poiskali in kupili tisto,
kar bodo od kulture želeli, avtorji
in ustanove pa bodo tako pametni,
da jim bodo vse to dostavili v pri-
merni obliki in ceni.
Koncept Slovenskih krščans-
kih demokratov je vračanje kultu-
re h koreninam slovenske pretek-
losti in upoštevanju avtoritet ter
ponavljanju vzorcev. Sorazmerno
velikemu delu prebivalstva ta
način povsem zadostuje.
Združena lista socialnih demo-
kratov pravzaprav zagovarja umet-
nost ljubiteljev in ustanov.
Ponavlja optimizem iz prejšnih
desetletij, da bodo ljudje strpni in
da bodo potrpeli z drugače mis-
lečimi, posebej če bodo to umetni-
ki.
Janševi socialdemokrati ohran-
jajo^ disidentsko držo iz preteklos-
ti. Če je sistem res tržno naravnan
in torej daje možnosti vsakomur,
ki vlada zanj povpraševanje na
trgu, je trpljenje odveč.
Slovenska ljudska stranka bi
naredila veliko, če bi izbojevala za
svobodne umetnike in kulturne
delavce iste pogoje, kot jih je
vedno znova sposobna izboriti za
individualne kmetovalce.
Demokratska stranka skrbi za
posameznapodročja v kulturi: nje-
na skrb je dobrodošla, vendar ne
more in ne more pripeljati do
učinkovitosti kulture.
Vse oblike narodnjaštva pa so na
področju kulture zatonile celo pre-
ko nekega nujnega minimuma.
Za ljubiteljsko kulturo bi
utegnila biti največja nevarnost
popolna zapacanost profesionalne
kulture. Ta nevarnost je realna. Če
Slovenci niso pripravljeni plačeva-
ti za razvoj svojega jezika, bo slo-
vensščina hitro propadla.
Za ljubiteljsko kulturo bi napo-
vedal, da jo čaka sijajna vloga v od-
krivanju mladih talentov, povezo-
vanje s šolskim sistemom in nav-
dušenje mlajših in starejših ljubi-
teljev na področjih, za katera sicer
niso specialisti, so pa povezava z
njihovim vsakdanjim delom in
razumevanjem sveta."
Ko je predsednik čestital nagra-
jencem, je končal s besedami:
"Vsak od nagrajencev najbolje ve,
kako naporna in nehvaležna so
pota umetnosti, ustvarjanja, razvi-
janja človeških sposobnosti in boja
za kvaliteto. Kako je težko in zap-
leteno najti razumevanje, prija-
teljstvo, privrženost, veselje nad
dosežki, da zmoremo kaj žlahtne-
ga in prijetnega ohranjati za pri-
hodnje rodove in tudi sami zase, za
čim daljšo mladost nas samih."
Povzel: Franc Lačen
PTUJ / KOSTUMSKA DELAVNICA
še nekaj več kot dva meseca nas ločita od pusta, pa vendar
ni nič prezgodaj razmišljati o pustnem kostumu. Letos si ga
lahko izdelate ob pomoči Stanke Vauda, ki v organizaciji
Centra interesnih dejavnosti Ptuj vodi kostumsko delavni-
co. v kateri bodo izdelovali nustne kostume.
Stanka Vauda je absolventka od-
delka za oblikovanje oblačil in
tekstilij na Tekstilni fakulteti v
Ljubljani, poznamo pa jo
predvsem kot kostumografinjo v
gledaliških predstavah (Zaprta
vrata Gledališča ZATO, produkci-
ja AGRFT, ptujski Gledahški stu-
dio, skupina Stopinjice), pa tudi
kreatorko modnih revij (slovenske
Anarhije v Portorožu, medna-
rodni natečaj Smirnof). Stanka
Vauda se v mislih že dolgo ukvar-
ja, tako kot mnogi Ptujčani, tudi z
obogatitvijo ptujskega pustnega
karnevala. Če želi namreč Ptuj oh-
raniti karneval, je nujno, da se
vanj v večjem številu in v domisel-
nih kostumih vključujejo mladi in
odrasli.
"Lep in domiseln kostum je
mogoče izdelati zelo enostavno. V
decembru bo pričela potekati de-
lavnica, v kateri se bomo vsakikrat
posvetili izdelavi drugačnih kostu-
mov, predvsem iz sveta narave. Iz-
delovali bomo torej kostume živali
in rasdin, ki bodo v pustnem času
lahko oživeli tako na plesih kot
tudi v povorki. Namen delavnice
pa je tudi vzpodbujanje mladih k
izražanju lastne kreativnosti,"
načrtuje Stanka Vauda.
Pustna kostumska delavnica je
namenjena predvsem osnovnošol-
cem, za katere se v prostorih Cida
(staro kopališče) v Dravski ulici
pričenja ob petkih ob 16. uri, in
srednješolcem ter študentom, za
katere je rezervirano ob sobotah
med 10. in 13. uro. S seboj ni
potrebno prinesti prav nič, saj bo
za ves material poskrbela Stanka
Vauda.
MZ
8
četrtek, 14. decembra 1995 - TEDNIK
PO if4Sfff KRAJIH
UUBLJANA / OB ZAKLJUČKU PRVEGA DELA PROJEKTA
Cankarievem domu
Projekt Korak k sončku, ki ga že dobro leto dni vodi Zveza društev za ce-
rebraino paralizo Slovenije, so v ponedeljek, 4. decembra, tudi uradno
zaključili.
Videmski malčki se prepevali o veveričku Čopku.
V Cankarjevem domu so se zbrali Čopkovi prijatelji,
predvsem osnovnošolci drugih in tretjih razredov iz več kot
sto osnovnih šol Slovenije; skupno jih je danes v druščini že
več kot 6000. Ustvarjalnost Čopkov, njihova doživetja in raz-
mišljanja so bila predstavljena v Kosovelovi dvorani CD,
vmes je potekala okrogla miza z naslovom Zakaj pa Ti ne
hodiš z mano v šolo, osrednja televizijska zabavnoglasbena
prireditev Na poti k sončku pa je bila pozneje v Gallusovi
dvorani.
Prvi Korak k sončku je po
dobrem letu že narejen, Čopki
pa bodo po tej poti prehodili še
mnogo korakov. Osrednje vodi-
lo jim je bila knjiga avtorjev
Svetlane Makarovič in Marja-
na Mančka Veveriček posebne
sorte, kjer so se srečali z glavnim
junakom slikanice Čopkom in
njegovo drugačnostjo.
S posebnim zanimanjem so sli-
kanico, ki sta jo avtorja nameni-
la otrokom s cerebralno paralizo,
prebirali tudi na treh osnovnih
šolah našega okolja, in sicer v
Markovcih, Juršincih in
Vidmu pri Ptuju. Kot smo lahko
slišali ob koncu prvega delčka
projekta, so osnovnošolci lansko
šolsko leto obiskovali razvojne
oddelke vrtcev in šol s prilagoje-
nim programom, varstveno-de-
lovne centre, različne zavode,
centre za varstvo in usposabljan-
je ter posamezne družine in
odrasle invalide. Veliko so se
tudi pogovarjali z zdravniki, so-
cialnimi delavci in drugimi stro-
kovnjaki, urejali svoje kotičke
po razredih, napisali številna
pisma in spise, bili so tudi majh-
ni novinarji - radovedneži, ves
čas pa je bila z njimi tudi glasba.
Po besedah Marije Božič, vodje
projekta, je prva Čopkova
druščina pred dobrim letom -
spoznali so jo na Orehku pri
Kranju - štela le 18 članov, danes
pa je to število neverjetno naras-
lo na 6000.
"V okviru projektov je nastalo
toliko lepih vtisov, misli, ročnih
umetnin in toliko pripravljenos-
ti narediti nekaj za lepše sožitje,
da moramo vse to pokazati širši
javnosti. Vsi se namreč zavzema-
mo za spoštovanje, razumevanje
in sprejemanje vsake drugačnos-
ti, vendar je zavzemanje le pre-
malo, potrebno je tudi nekaj sto-
riti v ta namen. Prav izkušnje
tega projekta so najboljša pripra-
va na sprejetje v redno šolanje
otrok, ki so v našem okolju dru-
gačni," je med drugim na sloves-
nosti v CD povedala Marija
Božič.
Veveriček Čopko je v dobrem
letu postal prijatelj mnogim os-
novnošolcem v Sloveniji, dobil
je mesto v njihovih druščinah in
v prihodnje se bodo z njim prav
gotovo srečali še kje. Kot dobre-
mu prijatelju so posvetili števil-
ne zgodbice in pesmice; ena
takšnih je nastala tudi v zborčku
na OS Videm. Mali Čopki pa so
obljubili, da bodo v veseli
druščini ostali skupaj, pridobili
še več prijateljev ter si z veve-
ričkom in mnogimi sončki nare-
dili vsak dan obsijan s sončkom.
V Čopkovi druščini sva bila
tudi Tatjana in Dušan.
GOCOVA
Po petdesetih letih, odkar sta si prvič izrekla DA, sta Janez in Mčarija RašI
iz Gočove 39 pri Sveti Trojici v Slovenskih Goricah ponovno stopila pred
matičarja.
V zakonu se jima je rodilo pet
otrok, od teh pa še živita sinova
in hčerki. Mladost jima v sta-
novanje sedaj prinašajo vnuki
in vnukinje.
Zlato poroko sta ob
navzočnosti svojcev potrdila in
si obljubila zvestobo za jesen
življenja 19. novembra v poročni
dvorani v Lenartu. Obred sta
opravila župan občine Lenart dr.
Slavko Kramberger in
matičarka Jožica Jug. Cerkveni
obred pa je bil v nedeljo, 20. no-
vembra, v cerkvi pri Sv. Trojici
v Slovenskih goricah. Slavje se je
nadaljevalo ob prijetni glasbi do
rane ure naslednjega dne.
Tekst in fotografija:
Foto Brumen
PTUJ / SREDNJESOLSKI CENTER
fff^fjj ^^Ijl fjljfif^^ljf^^ljl /If It^iiili jfl^^^ ^plil^jjl^^f^p^
Minuli petek se je v prostorih Srednješolskega centra Ptuj pričel štirid-
nevni seminar, namenjen pedagoško-andragoškemu usposabljanju
obrtnikov in podjetnikov, ki v okviru obrtnega načina usposabljanja nudi-
jo praktične izkušnje vajencem elektro in strojnih strok.
"Seminar je že drugič pripravila Poklicna elektro in stro-
jna šola v sodelovanju z republiškim Zavodom za šolstvo ter
Območno obrtno zbornico Ptuj.
Novi zakon o poklicnem in
strokovnem šolstvu namreč
narekuje, da mora vsak obrtnik
in podjetnik, ki bo sprejel na
prakso vajence, opraviti 32-
urni seminar, ki obsega peda-
goško psihološka znanja, meto-
de praktičnega poučevanja in
usposabljanja ter konkretne
napotke v podjetju oziroma
obratovalnici.
V omenjenih vsebinah želijo
izobraževalce seznaniti s so-
dobnimi pristopi poučevanja v
posameznih poklicih ter v sode-
lovanju s šolo razviti dualni sis-
tem, katerega perspektivo vidijo
tudi v prihodnje. Gre za perio-
dični način izvajanja prak-
tičnega usposabljanja, kjer so
učenci deležni polletnega
izobraževanja v šoli, drugo polo-
vico pa opravijo pri obrtniku ali
podjetniku.
Na tokratni seminar se je pri-
javilo 28 obrtnikov in podjetni-
kov s področja strojništva, 6 s
področja elektrotehnike ter 17 iz
frizerske stroke.
Ravnatelj Poklicne elektro in
strojne šole Milan Cimerman
nam je povedal, da so k sodelo-
vanju pridobili vrsto strokovnja-
kov za posamezne seminarske
vsebine: Danico Starki, ravna-
teljico Dijaškega doma Ptuj, za
psihološke vsebine, Marijo
Tome z Gospodarske zbornice
Slovenije za didaktične vsebine,
Janjo Meglic z republiške
Obrtne zbornice za vsebine s
področja zakonodaje in predpi-
sov v obrti, dr. Armanda Paput-
nika z mariborske Pedagoške fa-
kultete za metode praktičnega
usposabljanja, Antona Zadra-
vca, organizatorja praktičnega
pouka in učitelja SŠC, za vsebine
s področja praktičnega pouka in
usposabljanja v strojništvu in or-
ganizaciji dela ter Olgo
Hohnjec, strokovnjakinjo iz
Srednje frizerske šole v Celju za
program frizerske stroke.
Seminar je poleg predavanj ob-
segal še učne delavnice, upora-
bno reševanje problemov ter ne-
formalno preverjanje znanja.
V Poklicni elektro in strojni
šoli so zainteresirani za tovrstni
način dela in ga nameravajo raz-
vijati tudi v prihodnje. Ravnatelj
Milan Cimerman je še povedal,
da so bili udeleženci tmed semi-
narjem zelo prizadevni in v svo-
jih predlogih izboljšanja učno-
vzgojnega dela pri obrtnikih in
podjetnikih izhajali iz lastnih, že
pridobljenih izkušenj. Ob koncu
so prejeli še potrdilo o usposobl-
jenosti za pedagoško andragoško
delo z vajenci.
Seminarji takšnega us-
posabljanja postajajo potreba in
nuja ter hkrati ustvarjajo pozi-
tivno jedro poklicnega
izobraževanja tudi v drugih stro-
kah - v gradbeništvu, lesarstvu
in drugih.
DS
TRGOVISCE / PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO
gS^^ubmsii
Trgoviško prostovoljno gasilsko društvo je bilo usta-
novljeno 14. julija 1895 in je bilo od vsega začetka slo-
vensko. Poleg svoje osnovne naloge - pomagati v prime-
ru požara - so v svoji zgodovini dosegali lepe rezultate
tudi na različnih športnih in gasilskih tekmovanjih.
Diplomam in priznanjem se je pred kratkim pridružilo
še letošnje priznanje turistične zveze Slovenije. V akciji
Moja dežela - lepa, urejena in čista so v kategoriji ga-
silskih domov osvojili prvo mesto. Predsednik društva
Anton Kace je dejal, da je k temu v veliki meri poleg
lepe urejenosti gasilskega doma pripomogla tudi letošnja
proslava ob stoletnici društva.
TEDNIK -14. DECEMBER 1995
NASl KRA.T1 IN LJUD.TE - 9
PREJELI SMO / PREJELI SMO
Proraiuni "ptujskih pbiin"
Proračunsko leto se izteka, zato sem poizkusil napraviti pri-
merjalno analizo proračunov vseh devetih občin, ki so bile
ustanovljene na območju "nekdanje" občine Ptuj. K temu me
je vzpodbudilo več časopisnih zapisov (tudi v Tedniku), češ
da imajo posamezne občine premalo proračunskih sredstev.
Za osnovo primerjeve sem
vzel proračun občine Ptuj za
leto 1994. Pri tem sem upošte-
val dejstvo, da je z uvedbo lo-
kalne samouprave bilo na
državo (z ustanovitvijo uprav-
nih enot ali tudi drugače) pre-
nesenih 10 - 18% nalog
prejšnjih občin. Upošteval pa
sem tudi napovedano inflacijo
za leto 1995 v višini 10%.
Osnovni podatki v razpredel-
nici so vzeti iz Poročevalca
državnega zbora št. 47/94 in iz
uradnih glasil, kjer so bili ob-
javljeni proračuni. Pri številu
prebivalcev so možne manjše
razlike, a te bistveno ne vplivajo
na izračunane podatke.
Podatki iz razpredelnice
pokažejo, da je povprečna pora-
ba na prebivalca v novoustanovl-
jenih občinah približno enaka.
Manjše razlike se pojavljajo za-
radi tega, ker posamezni pro-
računi izkazujejo tudi sredstva
občanov, ki jih ti prispevajo po
pogodbah, ter še nekatera druga.
Zelo velika rast proračunskih
sredstev (več kot 80%) je zaznati
v proračunu mestne občine Ptuj.
Realno pa je povprečna višina
proračunskih sredstev vseh de-
vet občin za 30,6% višja od leta
1994.
Po izračunanih podatkih naj
bi se občanom mestne občine
Ptuj "cedila med in mleko". Zal
to ne velja za vse. Velika pro-
računska sredstva se porabijo v
glavnem za zadovoljevnaje po-
treb ožjega območja mesta Ptuja,
okolica pa je odrinjena in še ved-
no predstavlja "kolonijo" mesta.
Ker razpolagam samo s podat-
ki porabe v KS Hajdina (menim
pa, da je podobno v drugih "pri-
mestnih četrtih"), sem samo te
primerjal s porabo v mestni
občini Ptuj. V KS Hajdina ("pri-
mestni četrti") bo ob neupošte-
vanju investicije v osnovno šolo
Hajdina letna poraba na prebi-
valca cca. 15.000,00 SIT. Investi-
cijo v osnovno šolo sem nameno-
ma zanemaril, ker menim, da
nam "kolonialna metropola" to
investicijo dolguje že več let.
Krajani KS Hajdina smo že leta
1988 prispevali celoletni samop-
rispevek kot svoj del investicije.
V primerjavi s povprečno por-
abo na prebivalca v mestni
občini Ptuj, ki je za 81,7% višja
od leta 1994 in znaša 78.400,00
SIT na prebivalca (po pred-
loženem rebalansu pa več kot
85.000,00 SIT), je predvidena
poraba v KS Hajdina samo
"mrvica z bogatinove mize". Žal
pa to "mizo" obilno zalagamo
prav krajani KS Hajdina, saj se
je samo v devetih mesecih t.l. od
davkoplačevalcev iz KS Hajdina
na različne načine steklo v
občinsko blagajno več kot 120
milijonov SIT.
Vsiljuje se zaključek, da je v
občini Ptuj dovolj proračunskih
sredstev, vendar se z njimi ne-
pravično in razsipno ravna. Do-
kaz, da je tako, je ustanavljanje
"svetniških" pisarn, ustanovitev
"privatnega" poklicnega gleda-
lišča, prav posebej pa ustanovi-
tev glasila "Ptujčan", saj ustano-
vitvi le-tega davkoplačevalci
niso naklonjeni.
Upam, da se boste ptujski
oblastniki zamislili nad svojim
ravnanjem! Ne pozabite: čez tri
leta bodo zopet volitve.
Albert Brenicevič
LOVRENC NA DRAVSKEM POUU / SEJA OBČINSKEGA SVETA
Kfe /e rešitev za gramozniio P/eter/e?
Kidričevski svetniki so se minuli konec tedna sestali na redni seji ter se v glasni razpravi dotaknili
nekaterih perečih vprašanj, ki so v občini znana že dlje časa.
Tako je bilo slišati, da nobeden od sklepov - gramoznica Ple-
terje, plačilo odškodnine za odstavni pas in globinski vodnja-
ki - ni bil realiziran. Precej časa so svetniki namenili še pro-
blematiki ogrevanja naselja Kidričevo, kjer naj bi v letošnji
kurilni sezoni nastalo preveč stroškov. V razpravi je bil tudi
rebalans proračuna za letošnje leto, nekateri prodlogi odbo-
rov, svet pa je dobil še poročilo o porabi sredstev za gospo-
darsko infrastrukturo.
Gramoznica Pleterje je že dalj
pereča tema v občini, saj upravl-
jalca Gradbeno podjetje Ptuj in
Tampon ne najdeta skupnega
dogovora z občino. Predvsem je
problem pri plačilu odškodnine
za črpanje gramoza. Tudi do
plačila stroškov uporabe občin-
skih cest na področju gramozni-
ce Pleterje še naj ne bi prišlo
kmalu; tako Tampon v pismu
občini Kidričevo med drugim
navaja, da podjetje odvaža gra-
moz po industrijski cesti ^ tudi
ta je bila v zadnjem času gramo-
zirana - in ta cesta nikakor ni v
upravljanju občine. Prav tako pa
Tampon še navaja, da ni zakoni-
tih osnov za izvedbo dodatnih
obdavčitev gramoza. Svetniki si-
cer obema upravljalcema gra-
moznice niso preveč naklonjeni,
kajti po mnenju nekaterih lahko
gramoznica v prihodnje postane
občini veliko ekološko breme.
Maks Medved je menil, da je
potrebno jamo ponovno izmeri-
ti, narediti temeljito revizijo in
po normalni poti izterjati denar.
Gramoznice sicer naj ne bi več
mogli širiti, nekateri svetniki so
menili, da bi jo bilo bolje zapreti
ter na njenih površinah posaditi
drevesa. Predsednica statutarno-
pravne komisije Matilda Kla-
sinc je med drugim na podlagi
poročila povedala, da za lastnika
oz. eksploatatorja nastaneja
fmačne obveznosti plačila
odškodnine v višini 5 odstotkov
prodajne cene za kubični meter
izkopanih rudnin, plačal pa naj
bi tudi nadomestilo za uporabo
stavbnega zemljišča ter promet-
ni davek. Sicer pa bodo morali
po mnenju Klasinčeve ob tem
proučiti še povračilo za čezmer-
no uporabo ceste na območju
gramoznice, takse za obremenje-
vanje okolja po zakonu o varstvu
okolja ter nadomestilo za upor-
abo stavbnega zemljišča na pod-
lagi zakona o stavbnih
zemljiščih.
Prav tako glasno so svetniki
razpravljali tudi o plačilu
odškodnine za odstavni pas. Ta
bi morala biti plačana do 30. ok-
tobra in za to bi se moral vmes
obnoviti tudi denacionalizacij-
ski postopek. Kot smo lahko
slišali na seji, odškodnina za od-
stavni pas še ni bila plačana in
župan Alojz Šprah je menil, da
bi rok lahko podaljšali; tako so
se svetniki pozneje tudi dogovo-
rili.
Globinska vodnjaka 1 in 2, ki
naj bi ju zgradili do konca
letošnjega leta, naj bi bila velike-
ga pomena tudi za del občine
Kidričevo, ki se napaja iz črpa-
lišča v Skorbi. Kot smo lahko že
večkrat slišali, bo gradnjo obeh
vodnjakov krila komunalna tak-
sa, preostala dva vodnjaka pri-
hodnje leto pa naj bi zgradili iz
kreditnih sredstev ekološkega
sklada. Kot je povedal direktor
ptujske Komunale Jože Cvetko,
naj bi z leti vodovodno omežje v
občini Kidričevo povezali v ce-
loto, tudi do črpališča v Šikolah.
Kot je bilo na zadnji seji med
drugim povedano, so se stroški v
letošnji kurilni sezoni za naselje
Kidričevo znatno povečali, saj
naj bi bila poraba toplotne ener-
gije veliko večja kot na Ptuju.
Zato je Komunala predlagala ne-
katere možnosti pokrivanja raz-
like v ceni, uskladili naj bi jo z
občino, krajevni odbor Ki-
dričevo pa je predlagal, da se raz-
lika v ceni ogrevanja subvencio-
nira iz naslova prispevkov za
stavbno zemljišče. Izgub v to-
plotnem sistemu, ki je po novem
speljan iz kidričevskega Silke-
ma, naj bi bilo le 8 odstotkov, v
prihodnji kurilni seznovi pa naj
bi jih še zmanjšali.
Svetniki so imeli različno
mnenje tudi glede oskrbe s pitno
vodo prebivalcev vodovodngea
omrežja v Strnišču, ki jim jo je
Talum po nekaterih podatkih
podaril, kvaliteta vodo pa naj bi
bila po podatkih Zavoda za
zdravstveno varstvo Maribor
enaka kvaliteti vode, s katero
Komunala oskrbuje svoje odje-
malce.
Občina Kidričevo naj bi
letošnje leto za gospodarsko in-
frastrukturo porabila skoraj
osem milijonov tolarjev sred-
stev.
T. Mohorko
AVTOCESTA MARIBOR - MADŽARSKA /
PESTRA IZBIRA VARIANT
Se bo zataknilo že pri
prostorskih nairtih?
v četrtek je v Murski Soboti potekal informativni pogovor, kje in kako naj bi potekali avtocestni od-
seki od Maribora do državne meje z Madžarsko.
Po dveh urah zamude so predstavniki ministrstva za okolje
in prostor ter republiški urad za protorsko planiranje le
prišli na sestanek, ki so ga v Murski Soboti sami sklicali.
Vzrok za zamudo: slabo splužene ceste in gost promet.
Jože Novak, direktor držav-
nega urada za planiranje, je
navzoče župane ter druge pred-
stavnike občin, ob katerih bo po-
tekala avtocesta, seznanil z naj-
novejšimi variantami in postop-
ki za načrtovanje gradnje avto-
ceste.
Ministrstvo za promet in zve-
ze je predlagalo štiri različice za
traso nove avtoceste, kar je po
Novakovem zagotovilu temelj za
lokacijski načrt, na osnovi kate-
rega Dars dobi dovoljenje za
delo.
Prvi odsek naj bi tekel iz Ma-
ribora po pesniški dolini do Le-
narata, vendar so že tudi v pre-
cejšnjih dilemah, kje ga speljati.
saj bi večji del trase potekal sredi
kmetijskih zemljišč. Za ta odsek
so izdelane tri različice.
Drugi odsek je od Lenarta do
Cogetnicev in tudi tu obstajata
severna varianta, kjer bi tekla
avtocesta severno od Črnega
Lesa in Hrastovca do Cogetin-
cev ali južno od Lenarta ob
Ščavnici. Obstaja pa tudi tretja
možnost, da bi se severno od
Lenarta prek Slovenskih goric
prebila do ščavniške doline. Co-
getinci naj bi bili neke vrste pro-
metna točka in od tu bi tekla ces-
ta do Radmožancev. Veliko je
tudi variant okrog Murske Sobo-
te, saj naj bi se ji avtocesta bolj
ali manj približala. Obstaja tudi
več možnosti, kje naj bi bil slo-
vensko-madžarski mejni.
Do končnega sprejema
načrtov naj bi po vseh proce-
durah minili dve leti. Nekoliko
jasnejše podatke, za katere vari-
ante se bodo projektanti odločili
v sedanji pestri izbiri, naj bi po-
samezne občine dobile v treh
mesecih. Takrat bodo dobile po-
samezne načrte tudi v javno
obravnavo. Predstavniki mi-
nistrstev so tudi povedali, da
tudi če katera od občin ne bi so-
glašala s sprejeto različico avto-
ceste, obstajajo zakonske
možnosti, da jo državni zbor
vseeno potrdi; tako namreč
počnejo tudi v tujini.
Metod di Battista iz Darsa, ki
skrbi za tehnično izvedbo del, je
dejal, da je finančna konstrukci-
ja za izgradnjo avtoceste v okvi-
ru nacionalnega programa zago-
tovljena z zbiranjem bencinske-
ga tolarja, cestnin ter z
domačimi in tujimi posojili. Za
prihodnja dela, projektiranje,
odkup in spremembo namemb-
nosti zemljišč ter lendavsko ob-
voznico ima Dars prihodnje leto
že rezerviranih petsto milijonov
tolarjev.
Kot je bilo slutiti na četrtko-
vem srečanju, bo do končno
oblikovanih mnenj v posamez-
nih krajih potrebno še veliko po-
dobnih srečanj. Vsi navzoči
župani so v četrtek dali vedeti,
da sicer avtocesto nujno potre-
bujejo in so za takojšnjo gradnjo,
vendar ne za ceno velikih kom-
pleksov kmetijskih zemljišč.
Zato je tudi interes, da čimprej
dorečejo, katera planirana
možnost je tista, po kateri bi čim
prej prišli do avtoceste.
M. Slodniak
PREJELI SMO / ODPRTO PISMO
ZUPANU MIROSLAVU LUCIJU
Ptujian je
kukavUie /a/ce
Spoštovani župan in člani
mestnega sveta!
Z osuplostjo smo sprejeli vest,
da namerava mestna občina iz-
dajati svoje glasilo, Ptujčana, ko
pa smo prebrali, da je svet to tudi
sprejel, smo postali ogoročeni.
To je navadna propaganda in
metanje denarja davkoplačeval-
cev skozi okno!!! Politična pro-
paganda, ki bo služila le kot
brezplačna propaganda za
SDSSS in župana Miroslava Lu-
cija!!!
Kako to utemeljujemo:
Kar razlikuje propagando od
drugih oblik informiranja, je to,
da ti izvor informacije - v tem
primeru časopis Ptujčan - nad-
zoruje neka politična stranka ali
posameznik. Od drugih oblik
političnega komuniciranja
(oglaševanja, shodov ...) se loči
po tem, da ni jasno razvidno, da
gre za politično komuniciranje,
propaganda se skriva pod novi-
narskem poročanjem, ki mu
ljudje verjamejo mnogo bolj kot
oglasom. Vsebina in oblika spo-
ročil je podrejena političnim cil-
jem tistega, ki nadzoruje medij.
To je očitno vam, gospod župan,
in najbolj stranki, ki ji pripada-
te, pa tudi drugim strankam vla-
dajoče garniture očitno jasno,
strankam, ki predstavljajo opo-
zicijo na Ptuju, pa očitno ne!
Kajti jasno je, da bo urednika
Ptujčana postavila vladajoča
stranka in župan, kar pomeni, da
bo ta urednik tudi služil njenim
interesom! Tisti iz drugih
strank, ki mislite, da bo v
Ptujčanu tudi vaš glas, se krepko
motite!!! Za vas v Ptujčanu ne
bo prostora, v vsaki številki bo
župan, ki je naredil to in to, če ne
bo naredil nič, bo pa članek o
njegovi družini ipd. Kaj mislite,
kdo bo poročal s sej mestnega
sveta? Tisti "novinar", ki ga bo
tja poslal urednik. In to bo nek-
do, ki bo poslušen uredniku, ta
pa županu in njegovi stranki!
Ali mislite, da bodo predlogi
drugih strank enakopravno
obravnavani? Potem ste pa neiz-
merno naivni! Propaganda se
lahko izvaja tudi skozi obliko
sporočila in ne samo skozi vsebi-
no!!!
Mi, davkoplačevalci pa naj to
plačujemo??? Sedem milijonov
tolarjev letno!!! S sedmimi mili-
joni rajši financirajte dejavnsoti
mladih na Ptuju. KJE JE
KLJUB MLADIH, kje je pros-
tor, kjer bi se lahko mladi zbrali
in kulturno udejstvovali?
Ali vam je propaganda po-
membnejša od mladine? Mla-
dih, ki se zapijajo po gostilnah,
mladih, ki postajajo narkoma-
ni, mladih, ki zapadajo v krimi-
nal, ker ne morejo na tem Ptuju
nič drugega početi?
MLD odločno protestiramo
proti zapravljanju denarja za
propagando nekaj ljudi, medtem
ko mladi propadajo!!! Gospod
župan, ali to podpirate?
Mladi Liberalni demokrati in
demokratke
Občinski odbor Ptu[
PTUJSKA GORA / OBČANI ŽELIJO ASFALTIRATI CESTO
Romarska pot urejena spomladi
Ptujskogorčani naj bi spomladi asfaltirali krajevno cesto med Podložami in
Ptujsko Goro. Prva zemeljska dela so se pričela v novembru, asfaltiranje kra-
jevne ceste, ki pelje po severni strani iz ptujske smeri od vznožja griča do cer-
kve, pa naj bi po prvih izračunih stalo dobrih 12 milijonov tolarjev.
Cesta je po besedah Cvetka Pepelnika, predsednika gradbenega odbora, del
nekdanje romarske poti. Vaščani, ki živijo ob njej -17 gospodinjstev -, ji želijo v
prihodnje nanneniti več pozornosti. V prihodnje naj bi cesta med Podložami in
Ptujsko Goro, ob kateri so tudi najdbišča izkopanin in grobišča iz 4. In 5. stoletja
pred našim štetjem, postala osrednja romarska pot do Marijine cerkve.
"Rujska Gora je del občine Majšperk in spada med slabo razvita območja v
Sloveniji. Kljub temu si krajani zmeraj prizadevamo za prijaznejši videz svojega
kraja in okolice. Tudi asfaltiranje krajevne ceste naj bi prispevalo k temu, vendar
pa brez pomoči posameznikov in podjetij ne bomo uspeli. Občina Majperk bo
prispevala 30 odstotkov denarja, preostalih 70 odstotkov pa ostaja na naših ra-
mah. Za krajane, ki živimo ob tej ceste, je to mnogo preveč, zato smo za pomoč
prosili že nekatere posameznike in podjetja. Upamo, da naša prošnja ne bo preve-
lika za nekatere, in vsem se že zdaj želim zahvaliti," je povedal Cvetko Pepelnik.
Krajevna cesta naj bi bila asfaltirana v spomladanskih mesecih, do takrat pa naj
bi krajani zbrali potrebna sredstva za investicijo; denarno pomoč zbirajo na žiro
računu občine Majšperk, na številki: 52400-630-20764, sklic na št. 301.
T. Mohorico
TEDNIK - 14. DECEMBER 1995
PO NAŠIH KRA.TIH - 10
Ena
Vestiike s
svetniškim
sijem
Kljub temu da so novinarji
vložili protestno noto in izrazili
svoje globoko ogorčenje, na
zadnji seji občinskega sveta spet
niso imeli kompletnega gradi-
va na klopeh. Zato bi občinski
upravi predlagali sledeče: na-
mesto fizičnih delavcev, ki pred
vsako sejo premeščajo klopi gori,
doli, pa tudi naokoli po grajski
dvorani in s tem povzročajo ne-
male težave svetnikom, ko iščejo
svoj prostor, predpisan s pravil-
nikom, naj raje zaposlijo
kakšnega intelektualca, ki bo
znal številu kopij za svetnike
prišteti še predvideno število ko-
pij za novinarje.
V prejšnji številki Tednika
smo izbor in serviranje osladne-
ga soka neodgovorno pripisali
okusu predsedika občinskega
sveta Alojzu Soku, za kar se mu
opravičujemo. Po pazljivem
preučevanju situacije se je nam-
reč samo po sebi pojasnilo, kdo
časti s sokci: pred sejo na mizi
na vsakega svetnika čakata dva
sokca in kozarec, le na mizi, za
katero sedijo župan in suita, so
stali trije sokci za vsakega. Ser-
janci imajo prav: vsak najprej in
najbolje poskrbi zase.
Na zadnji seji se je sindikat
ormoških svetnikov odločil
tudi, kam jo bodo mahnili na
letošnji sindikalni izlet. Ker v
kasi ni bogve koliko denarja in
na specialno željo posameznikov
si bodo svetniki ogledali grad in
etnografsko zbirko v sosednji
občini Velika Nedelja.
Naš planet je razdeljen na
časovne pasove, kar pomeni, da
sedaj v Ormožu in Pekingu ura
ne kaže enako. V silni želji im-
portirati čim več svetovljanstva,
smo te časovne pasove prenesli
tudi na raven naše občine. Tako
je, če vaša ura kaže 12.00, pri
županu ura 11.55, na ormoških
firmah 12.10, na sejah sveta
12.15, v novi občini Središče pa
12.25. Če se dogovarjate za
kakšne zmenke, upoštevajte kra-
jevni časovni zamik, da ne bi
prišlo do neljubih čakanj. Goto-
vo pa vas bo razveselila novica,
da zagnani podjetniki že raz-
mišljajo, da bi na trg poslali uro,
ki bi upoštevala osebni čas po-
membnejših osebnosti in oko-
liških krajev.
Ormoška komunala skrbi za
urejanje mejnega prehoda v
Središču. V ta namen pokasira
Ormožu je tako, Čeprav je v ne-
posredni bližini centra - pred
gradom in ob cerkvi - visokoras-
lih jelk na pretek in gotovo ni
nobenega tehtnega razloga, da
mora vsako leto pasti v ta namen
drevo. Če pa že kdo želi drevo
ravno na tem mestu, pa naj ga
posadi, in če bo imel dobro
zdravstveno oskrbo, bo mogoče
dočakal, da ga bo videl zrasti
tako velikega, kot je to, ki so ga
posekali letos.
Navodila
za uporabo
Sestava: vestičke vsebujejo
zrnce resnice, sredstvo za napi-
hovanje, 500 mg hudomušnosti
in 0% škodoželjnosti. Delovan-
je: vestičke Gori, doli, naokoli
lovanje je zelo subjektivno. Do-
ziranje in uporaba: Odrasli: ob
četrtkih, najboljše po zajtrku v
kombinaciji s pravo kavo. Za
otroke neprimerno. Hramba ni
potrebna, zdravilo je namenjeno
enkratni uporabi.
viki iciemenčič
LENART / KAM S KOMINALNIMI ODPADKI
Na nedavnem zboru krajanov
v Voličini so krajani zahtevali,
da lenarški župan Slavko Kram-
berger umakne svoj podpis v
zvezi z aktivnostmi za regijsko
deponijo odpadkov. Na seji od-
bora za gospodarsko infrastruk-
turo, urbanizem in okolje pri le-
narškem občinskem svetu pa so
ponovno obravnavali problema-
tiko odlaganja opadkov v občini
in pretehtali, kakšne so možnos-
ti, da občina Lenart pristopi k
regijskemu projektu gospodar-
jenja z odpadki v Mariboru, na
katerega so v občini ves čas
računali. Potrdili so sicer že sta-
ro ugotovitev, da se v občini
lahko v bližnji prihodnosti zelo
zaplete pri odlaganju komunal-
nih odpadkov, saj se odlagališče
v Hrastovcu polni in ne ustreza
več predpisanim normativom.
Zato so predlagali občinskemu
svetu, naj potrdi sklep o poveza-
vi z mestno občino Maribor ter
drugimi občinami, ki so že pod-
pisale pismo o nameri za ure-
sničevanje omenjenega projekta.
Dodali so še, da morajo tako pri
iskanju lokacije kot pri gradnji
regijskega odlagališče prevladati
strokovne odločitve, ne pa cene-
ne variante ter politični interesi.
Prav tako so povedali, da občina
nima dovolj sredstev, da bi
lahko pristopila h gradnji svoje-
ga sodobnega odlagališča. Seve-
da bodo pri iskanju novih mest
za deponijo upoštevali interese
občanov.
MS
PTUJ / SKUPŠČINA NSS
Offozorilpa Stavka
vianuariu
Na redni letni skupščini so Neodvisni
sindikati Slovenije prejšnji petek na Ptu-
ju sprejeli smernice svojega delovanja v
prihodnjem letu. Spremljati nameravajo
notranje delničarstvo podjetij, razkrivati
in preprečevati korupcije in gospodarski
kriminal, opozarjati na pravno neena-
kost delavcev na sodiščih in podjetjih v
primerjavi z vodilnimi v podjetjih in dru-
gih priviligirancih, sprožiti nameravajo
ustavni spor glede zakona o stavki, saj v
Nedvisnih sindikatih menijo, da država
ne more urejati sindikalnega delovanja,
delovati nameravajo na delovnoprav-
nem področju, ustanoviti solidarnostni
stavkovni sklad, izboljšati notranje delo-
vanje lastne organizacije in sodelovati z
drugimi sindikati, organizacijami in
strokovnjaki. Neodvisni sindikati Slove-
nije so napovedali enoumo opozorilno
stavko v januarju zaradi trenutnega
stanja delavcev, plač, ki niso v skladu s
kolektivno poMdbo, usode Tama, Hi-
dromontaže, Čevljarstva, Konusa, La-
boteksa in drugih.	(MZ)
zajetne zneske. Glede na to, da v
prvem letošnjem snegu štiri dni
niso našli priložnosti, da bi
počistili gospodarski plato, bodo
to neopravljeno delo gotovo
Pa še ena resna in kruta šala.
V predbožičnem času v vseh
mestih na trge postavijo čudovi-
te velike posekane jelke, ki jih
potem okrasijo z lučkami, in mi-
moidoči spuščamo vzdihe
očaranja in razočaranja. Tudi v
delujejo protistresno, protide-
presivno in v nekaterih primerih
tudi humorno. Indikacije: kro-
nična slaba volja, depresivnost,
pomanjkanje distance do lokal-
nih dogodkov, kratkovidnost in
druge težave z vidom. Kontrain-
dikacije: dolgotrajno in redno
prebiranje lahko povzroči
popačeno sliko realnosti, ljube-
zen do absurda in odvisnost.
Stranski učinki: so redki in bla-
gi. Lahko se pojavi preobčutlji-
vost ali blaga oblika zamere, de-
odšteli od skupne vsote.
Zdaj je zares čas obtoževanj.
Med Liberalno demokracijo in
Slovenskimi krščanskimi de-
mokrati ter njunima liderjema
dr. Drnovškom in Peterletom
poteka prava besedna vojna
(tudi z nizkimi udarci z obeh
strani). Tako se tudi v praksi
potrjuje Drnovškova teza, da je
"ta koalicija že od začetka
težavna", pa tudi Peterletovo
mnenje, da bi se morali koali-
cijski partnerji pogosteje sesta-
jati in ne samo dvakrat, trikrat
letno. Ce bi znotraj koalicije
bolj sproti in bolj sistematično
razjasnjevali posamezne zame-
re in sporne zadeve, potem se-
veda ne bi bilo tolikšne potrebe
po javnem pranju "umazanega
perila", razen seveda če to po-
sameznim partnerjem ne ustre-
za iz posebnih taktičnih razlo-
gov.
ZAIETAVI PREPIRI -
NORMALNO DELO VLADE
Vsekakor bo sedanja "velika
koalicija" zapisana v zgodovini
tudi po tem, da so jo prepogosto
pretresali (nekontrolirani in za-
letavi) prepiri strankarskih koa-
licijskih vodij in po razmeroma
"normalnem" delu tristrankar-
ske vlade, kar je seveda svojevr-
sten paradoks. Na specifičnost
odnosov znotraj koalicije opo-
zarja tudi nedavna izjava pre-
miera dr. Drnovška, da sedanja
vlada (kljub vsemu) lahko nor-
malno konča mandat. Tudi
predsednik SKD Lojze Peterle
pravi, da Krščanski demokrati
ne nameravajo zapustiti vlade in
da bo trenutek, ko Slovenski
krščanski demokrati ne bodo
več pripravljeni sodelovati v vla-
di, napočil takrat, "ko jih bo
predsednik vlade vrgel iz nje".
Peterle še dodaja, da bi bil izstop
iz vlade napaka, in s tem vztraja
pri svojem starem stališču, da so
pravzaprav krščanski demokrati
pozitiven dejavnik v tej sicer
"problematični" vladi. Takšnega
njegovega stališča pa ne spreje-
majo vsi njegovi zavezniki iz
tako imenovanega kroga strank
"slovenske pomladi" (zlasti SLS
in SDSS). Peterletu in krščan-
skim demokratom namreč za-
merijo vztrajanje v vladi in ga
podobno kot koalicijska partner-
ja prikrito, pa tudi ker odkrito
kritizirajo, da poskuša hkrati se-
deti na dveh stolih - na vlada-
jočem in opozicijskem. Peterle je
pred nekaj dnevi svoje stališče,
da se izplača (in mora) biti in os-
tati v vladi, še dodatno utemeljil
z ugotovitvijo, da tista ministrst-
va, ki jih trenutno vodijo krščan-
skodemokratski ministri, "še
edino delujejo v skladu s sloven-
skimi interesi in brez napak, ki
so značilne za delo vlade v go-
spodarstvu, v zunanji politiki in
na drugih pomembnih po-
dročjih". Najnovejše Peterletove
trditve še niso doživele reakcij iz
Liberalne demokracije in
Združene liste socialnih demo-
kratov. Pač pa poteka "veliko"
razjasnjevanje okoli nekaterih
drugih trditev, ki so jih izrekli
posamezni koalicijski partnerji.
KAJ JE REKEL
DR. DRNOVŠEK?
Predsednik vlade dr. Janez
Drnovšek je v nedavnem televi-
zijskem nastopu dejal, da je ne-
normalno, da bi bila neka stran-
ka v vladi, hkrati bi pa v javnosti
in parlamentu nastopala proti
vladi. Ko je govoril o odnosih s
SKD, je predsednik vlade - kot
je poročala agencija STA - med
drugim omenil željo te stranke
po "kadrovskih fevdih" oziroma
trgovanju s položaji. Povedal je
Še, da je na sestanku koalicije
sprožil tudi vprašanje o jasnih
merilih za financiranje strank in
pravili lobiranja in opozoril, da
se oboje preveč povezuje s ka-
drovskimi fevdi.
Krščanski demokrati so v po-
sebni javni izjavi zapisali, da je
predsednik vlade in predsednik
LDS "izrazil vrsto očiktov na
račun SKD, češ da se pogovori s
SKD oziroma njihovim pred-
sednikom v koaliciji velikokrat
zreducirajo samo na to, katere
pozicije bodo dobili. Tako se
skoraj vsak vsebinski pogovor z
njimi konča s kadrovskim trgo-
vanjem, ter da je 'v zadnjem času
začel preganjati takšne pojave
povsod, /.../ tudi v stranki SKD;
namigoval je na to, da naj bi bila
SKD domnevno nenaklonjena
preglednosti financiranja poli-
tičnih strank oziroma da bi cela
izvajala financiranje v nasjDrotju
z veljavno zakonodajo. Čeprav
razumemo težaven položaj, v ka-
terem se je ob primerih Tam in
Tajnikar znašel predsednik vla-
de in predsednik LDS, zlasti pa
ob že za vse Slovence duhamor-
nem in utrujajočem dejstvu, da
ministrski svet EZ in meseca v
mesec odlaga razpravo o pri-
druženem članstvu Slovenije v
EZ, se čudimo ravni politične
kulture, ki jo je v omenjeni od-
daji pokazal Janez Drnovšek,
"piše med drugim v izjavi Slo-
venskih krščanskih demokratov.
MEŠANJE V "NOTRANJE "
ODNOSE
V SKD menijo, da je grobo za-
vajanje javnosti, da bi bila SKD
kakorkoli nenaklonjena jasnosti
financiranja političnih strank.
"TO stranka LDS, ki obvlada
dela največ kadrovskih in fi-
nančnih fevdov v državi, sama
dobro ve. SKD zavrača tudi
Drnovškove očitke v zvezi s tako
itnenovanim ' strankarskim
ključem pri kadrovanju in pou-
darja, da je ravno Liberalna de-
mokracija oblastno vztrajala pri
strankarskem ključu, ko je šlo za
kandidaturo Jožefa Školča za
predsedniško mesto v državnem
zboru. Prav tako naj bi predsed-
nik valde pred kratkim od parla-
menta zahteval takšne spremem-
be zakona o vladi, ki bi mu omo-
gočile, da bi lahko neomejeno
nadomeščal kar štiri ministre.
Na tiskovni konferenci je Lojze
Peterle izjavo dopolnil še z ugo-
tovitvijo, da ima LDS v rokah
predsedstvo vlade, predsedstvo
državnega zbora, predsedstvo
državnega sveta, zunanje mi-
nistrstvo itd. Krščanski demo-
krati se bojijo, da bi bilo takšno
izjavo predsednika LDS moč ra-
zumeti tudi kot napoved priti-
skov na člane SKD, zaposlene v
državni upravi.
V SKD prav tako zavračajo
vpletanje predsednika LDS v
notranje razmerje v stranki
SKD, ko po eni strani hvali nje-
ne ministre, po drugi pa hoče
očrniti njenega predsednika, če
se ta ne strinja z vsem, kar v koa-
liciji ponuja vladajoča stranka.."
Ta očitek Drnovšku, da se
meša v "notranje odnose SKD",
ni prvi, prav tako pa glede tega
tudi Peterle ni povsem "ne-
dolžen". Tudi Peterle rad govori
o odnosih znotraj LDS, pa o
tem, da se ne ve, kdo v resnici
vodi stranko oziroma da se je z
Drnovškom težko kaj dogovori-
ti.
NADALJEVANJE
PREPIROV
Na izjavo SKD so v LDS do-
govorili s svoje izjavo, v kateri
pišejo, da je polemika odveč, saj
je vsakemu nepristranskemu
poslušalcu bržkone jasno, da gre
za popačeno in izkrivljeno razu-
mevanje Drnovškovih besed,
pogledov in stališč. Liberalna
demokracija poudarja, da je
predsednik Drnovšek pojasnje-
val nekatere težave in trenja, s
katerimi se srečuje v koaliciji in
na čelu vlade in ki povzročajo
zaskrbljujoče motnje v delovan-
ju vlade, nekaterih drugih
državnih institucijah in državi
nasploh, ter predstavil nekatere
svoje zamisli in pobude, kako te
odpraviti in odstraniti. Izjava
KSD v tej zvezi ne kaže na nič
drugega kot na večno razdvoje-
nost te stranke na svojem mestu
in vlogi v koaliciji, kar je očitno
za stranko nepresežen problem,
ki pa ga lahko razrešuje le sama
... Predsednik Drnovšek in Li-
beralna demokracija Slovenije se
ves čas zavzemata za urejanje
vseh spornih vprašanj s strpnim
koalicijskim sporazumevanjem,
za katerega je tem manj možnos-
ti in prostora, kolikor bolj se
razvnema neobvladano koalicij-
sko obrekovanje, piše na koncu
izjave LDS. Koalicija se nadal-
juje, prepiri tudi...
Jak Koprive
TEDNIK ■ 14. DECEMBER 1995
OD TOD IN TAM - 11
CIRKOVCE / MEDOBČINSKO TAMBURAŠKO SREČANJE
znamenju tambun€
V soboto je bila v Cirkovcah medobčinska revija tambu-
raških orkestrov, ki sta jo pripravila Zveza kulturnih orga-
nizacij Ptuj in Prosvetno društvo Cirkovce. Nastopilo je kar
šest tamburaških orkestrov in le redka zveza kulturnih or-
ganizacij v Sloveniji se lahko pohvali s toliko delujočimi
tamburaši.
Po uvodnih pozdravih pred-
sednika ZKO Ptuj in domačega
prosvetnega društva je neutrud-
na Vida Toš najprej na oder po-
peljala otroški tamburaški or-
kester iz Vitomarcev, sledili so
mladi Cirkulančani, ki jih je vo-
dil že izkušeni domačin Boštjan
Polajžer in s tem obnovil tam-
buraško delovanje v Cirkulanah,
ki v bistvu pomeni začetek ljubi-
teljskega kulturnega delovanja v
tem delu Haloz. Za njimi je nas-
topil tamburaški orkester iz Vi-
tomarcev, ki ga že nekaj časa
vodi Marjan Horvat. Novega
vodjo je dobil tudi tamburaški
orkester PD Franceta Prešerna
iz Vidma pri Ptuju. Maksa Vau-
potiča je zamenjal Jože Šmigoc,
ki je kratek čas že vodil tambu-
raše iz Vidma. Imeli so lep,
ubran nastop z upoštevanjem di-
namike in agogike. Najbolj
izkušeni na reviji so bili tambu-
raši iz Gorišnice, ki jih že nekaj
časa vodi Boštjan Polajžer in z
dominantno igro in vodenjem
daje nastopom svojih varovan-
cev ustrezen muzikalni občutek,
ki mu sledijo uspešni nastopi.
Revijo je končal domači tambu-
raški orkester, ki ga vodi Drago
Klein, dolgoletni uspešen diri-
gent tamburaških orkestrov.
Nastopili so precizno in do-
padljivo, v interpretacijo pa so
vključili tudi flavto in saksofon.
Tamburaši se pri svojem delu
srečujejo z nemajhnimi proble-
mi, ki se kažejo v pomanjkanju
originalne literature in v raz-
ličnih uglašenih sistemih tam-
buraških orkestrov; tako se do-
gaja, da v nekaterih orkestrih
uporabljajo kar tri različne siste-
me uglasitev, kar nedvomno
vpliva tudi na izvajanje posa-
meznih tamburašev. Že pri vizu-
alnem spremljanju igranja posa-
meznikov se to opaža, saj neka-
teri pri igranju uporabljajo zgolj
dva prsta na ubiralki, le redki
vse štiri.
Tamburaški dirigenti oziroma
mentorji si praviloma morajo
vzgojiti svoj kader, saj se tambu-
raških instrumentov ni mogoče
učiti na glasbenih šolah.
FL
IM tocf lit tam
### Klepet I nagrajenimi
ustvarjalci
Redkokatero leto je za ptujske ustvarjalce tako
plodno kot letošnje. Kar trije Ptujčani so letošnji
dobitniki najvišjih nagrad v državi na svojem ust-
varjalnem področju.
To so pesnik Aleš Šteger, ki je za pesniško zbir-
ko Šahovnice ur prejel Nagrado Slovenskega
knjižnega sejma za literarni prvenec zadnjih dveh
let, kustodinja Pokrajinskega muzeja Ptuj Darja
Koter, ki je prejela Valvasorjevo priznanje za izje-
men razstavni projekt Glasbena zbirka, in režiser
Miran Zupanič, ki je prejel za film Radio.doc Zla-
to nagrado Metod Badjura 1995 za najboljši film
leta. Zveza kulturnih organizacij Ptuj, knjižnica
Ivana Potrča Ptuj in Pokrajinski muzej Ptuj so pri-
hodnji četrtek povabili vse tri nagrajence na "kle-
pet" v Narodni dom. Prireditev, na katero so po-
vabljeni vsi, ki jih zanima ustvarjalnost nagrajen-
cev in želijo z njimi poklepetati, se bo pričela ob
19. uri. Pokroviteljstvo je prevzel župan mestne
občine Ptuj Miroslav Luci.
MZ
### Viktorinov večer z de-
cembrskimi dobrotami
Prazniki so povezani s smislom, tradicijo in ku-
hinjo. Povsod po svetu je tako, pri nas je to še po-
sebej res. V Sloveniji že dolgo živi dobro ješč na-
rod.
O praznični decembrski kuhinji bo v tem tednu
govorila dobra poznavalka s. Nikolina Rop. Priha-
ja kol predavateljica decembrskih Viktorinovih
večerov, ki jih organizira ptujsko društvo izo-
bražencev v soboto, 16. decembra, ob 17. uri v re-
fektoriju minoritskega samostana.
Nekateri jo poznajo kot posredovalko oz. avtori-
co številnih kuharskih receptov v periodnem tisku
in dveh samostojnih knjižnih izdajah. Sestra Ni-
kolina je redovnica, šolska sestra, ki živi v samos-
tanu v Repnjah pri Vodicah. Vodi kvalitetne tečaje
kuhanja in gospodinjenja za mlado in staro.
Viktorinov večer vedno navdihnejo tudi dobri
'glasbeniki, tokrat iz Maribora.
Ana Muhič
##9 Srečanje upokojenih
učiteljev in vzgojiteljev
Ljudje že razmišljajo, kako in kje bodo preživeli
zadnje letošnje dni, kje bodo silvestrovali in si re-
kli "srečno".
Pri društvu upokojencev Ptuj so se odločili, da v
tem času pripravijo pednovoletno srečanje vseh
tistih, ki so dolga leta vodili in izobraževali našo
mladino. Zato vabijo vse prosvetne in druge upo-
kojence (iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol), ki so
v preteklosti živeli in delali na območju bivše
občine Ptuj, na srečanje 20. decembra ob 15. uri
popoldan v OS Olge Meglič.
Društvo upokojencev tudi želi, da se srečanju
pridružijo tudi vodilni delavci, ki jim vzgojno delo
kaj pomeni.
Pripravl[alni odbor
### Picasso V Janežovcih
v Janežovcih, na poti v Voličino, je podjetni Da-
rij Predan iz Ptuja staro družinsko hišo predelal v
prikupen gostinski lokal in s tem popestril že do-
kaj pestro gostinsko ponudbo v tem delu Sloven-
skih goric. Zakaj Picasso? Lastnik pravi, da je
umetniška duša. Sicer pa - španski Picasso je
uspel!
PREJELI SMO
Ptujski podvoz
Ni v moji navadi, da bi odgo-
varjal na članke v časopisu. Pi-
sanje v vašem cenjenem časopisu
gospoda Gabrijela Berlič, pos-
lanca državnega zbora, pod nas-
lovom Ptujski podvoz pa zahteva
odgovor, ker je v članku več
netočnosti in napačnih informa-
cij (ne mislim pa komentirati
njegove ocene dela Urada Mest-
ne obbčine Ptuj, Oddelka za ok-
olje, prostor in gospodarsko in-
frastrukturo). Pojasnila so
strnjena v naslednjih točkah:
1.	Urad Mestne občine - Odde-
lek za okolje, prostor in gospo-
darsko infrastrukturo ni dajal
informacij o proračunskih vred-
nostih podvoza za leto 1995, saj
so podatki objavljeni v Uradnem
listu Republike Slovenije.
2.	Avtor članka omenja, da je v
letošnjem državnem proračunu
^n^n^ei^jeno^z^ podvoz 4(X) mili-
jonov SIT; pravilno se glasi, da
je namenjeno 303.321.000,00
SIT pod postavko 2906 M-3/248
Ptuj - železniški nadvoz (EBRD)
- glej Uradni list RS št. 40/95,
stran 3015. V predlogu pro-
računa za leto 1996 pa je namen-
jeno za podvoz 280 milijonov
SIT (Poročevalec št. 44/95, stran
70).
Podrobneje se ne spuščam v
razlago zapletov v zvezi z
gradnjo podvoza, ker bo to ob-
javljeno na novinarski konferen-
ci v tem mesecu ob prisotnosti
predstavnikov Ministrstva za
promet in zveze Ljubljana.
3.	Iz članka je razvidno, da av-
tor ne ločuje pojmov ureditveni
načrt, lokacijski načrt in projekt
in da ne spremlja dogajanj v Ptu-
ju na področju planiranja in ur-
banizma.
4.	Povedati je potrebnoj da in-
vesticija ne pelje DARS, ampak
Direkcija Republike Sloveniej
za ceste s pomočjo sredstev
EBRD.
5.	V Ptuju se ni zataknilo pri
podvozu v letošnjem letu, saj
smo opravili vse svoje obveznos-
ti, vključno s prestavitvijo infra-
strukturnih vodov, ki so vezani
na podvoz.
6.	Ministrstvo za promet in
zveze je poslalo pisno poročilo
(zapisnik) o zapletih pred pričet-
kom gradnje podvoza.
Ob tej priložnosti predlagam,
da še naprej poteka sodelovanje
med občinsko upravo in poslan-
ci državnega zbora iz Ptuja v ko-
rist Mestne občine in širšega
območja, kot je to potekalo do
sedaj - večkrat zelo uspešno na
področju republiških planinskih
aktov, nacionalnega programa za
avtoceste itd.
Mestna občina Ptuj -
Vodja oddelka za okolje, prostor
in gospodarstvo infrastrukturo
, , , ^Stanisl^v Napast
BOVEC /18. ŠTUDIJSKI DNEVI MITJE GORJUPA
P novinariih
in novinarstva
Da smo se slovenski novinarji na 18. študijskih dnevih Mitje Gorjupa v Bovcu lo-
tili pravih tem, priča že udeležba, kajti kljub zasneženim in spolzkim cestam se
je trodnevnega srečanja udeležilo 81 novinark in novinarjev iz vseh osrednjih in
v glavnem tudi vseh regijskih in lokalnih medijskih hiš.
Na srečanju smo obravnavali nadvse zanimive cehovske
teme, ki bodo po vsej verjetnosti prav kmalu posebej aktu-
alne. Lotili smo se pravzaprav sami sebe, saj smo se opre-
delili do časnikarstva v predvolilnih bojih in na volitvah.
Posebej smo obdelali problematiko neodvisnega časni-
karstva. O tem so nam izredno veliko povedali naši gostje:
dr. Michael Williams, opazovalec sveta Evrope, odgovoren za
medije, predvsem pa Elena Chemiavskaya, sodelavka evrop-
skega inštituta za medije iz Dusseldorfa, ter avstrijski kole-
ga	F. Baratsis-Altemherg, podpredsednik avstrijske-
ga časnikarskega sindikata.
Alenka Leskovic pa je pred-
stavila pomembno knjižno no-
vost - knjigo Predpisi o novi-
narjih in medijih z uvodnimi
pojasnili Marjana Sedmaka in
Jana Urbasa, ki jo je izdal časo-
pisni zavod Uradni list.
Na Gorjupovih dnevih so no-
vinarjem podelili tudi nagrade
Društva novinarjev Slovenije.
Prejeli so jih: Igor Gruden, ko-
mentator Televizije Slovenija, za
življenjsko delo; Uredništvo zu-
nanjepolitičnih oddaj Televizi-
je Slovenija, za izstopajoče čas-
nikarske stvaritve, in sicer za od-
dajo o kolaboraciji, ki so jo pri-
pravili ob 50. obletnici konca
druge svetovne vojne; Drago
Senica, karikaturist maribor-
skega Večera, za dolgoletne iz-
stopajoče aktualne časnikarske
dosežke na področju karikature;
Robert Škrlj, novinar - urednik
Primorskih novic, za izstopajoče
časnikarske dosežke; Vesna
Bleiweis, urednica glasila Mer-
cator, za izstopajoče dosežke pri
obveščanju delavcev v podjetjih;
posebni debitantski nagradi za
mlade, obetajoče novinarje sta
tator Večera.
Na slovesnosti v prostorih no-
vogoriškega Hita je predsednik
DNS Marjan Sedmak podelil še
vrsto priznanj s srebrnikom
DNS za 25 let uspešnega dela v
novinarstvu. Z našega območja
sta srebrni priznanji prejela tudi
nekdanja novinarja Tednika, se-
daj večerovca Jože Slodnjak in
Jože Rakuša - obema tudi naše
Nagrajeni novinarji.
Foto: M. Ozmec
Jože Slodnjak

prejela De|an Pušenjak, novi-
nar in komentator Dela, ter Bo-
ris Jaušovec, novinar in komen-
čestitke!
M. Ozmec
PTUJ / DRŽAVNO TEKMOVANJE V STANDARDNIH PLESIH 95
Uspeni pksatm Tanga
9. decembra so se plesalci Plesnega kluba Tango uspešno odrezali na državnem
prvenstvu v Velenju, ki ga je organiziral Plesni klub Urška.
Tekmovalo je šest ptujskih plesnih parov. Kljub temu da v
novih sestavih plešejo kratek čas, so dosegli lepe rezultate.
V pionirski kate-
goriji sta Jernej
Brenholc in Mojca
Mohorič dosegla
polfmalno 7. mesto
in za točko zgrešila
finale. Bojan Verlak
in Miška Horvat sta
si v razredu mlajših
mladincev priplesala
polfinale. Ravno
tako so polfinale
osvojili Tomaž Ja-
kab in Mateja
Cuček ter Matjaž
Matjašič in Ana
Starki, ki so plesali v
razredu mladincev.
Četrtfinalno uvrsti-
tev je dosegel v is-
tem razredu par Pe-
ter Pintarič in Maja
Klemenčič.
Najbolje se je uvr-
stil par Jernej Slej-
ko in Maja Petek, ki
sta si po kratkem
skupnem delu (5
mesecev) priplesala
finalno uvrstitev
med 6 najboljših v
državi v kategoriji
mladincev (14 - 16
let). Uspeh mladega
para pa ne pomeni
počitka. V nas-
lednjih tednih se
bosta intenzivno
pripravljala na
odprto mednarodno
prvenstvo na Dan-
skem "Copenhagen
Open", ki bo od 16.
do 18. februarja
1996.
Darja Petek
Jernej Slejko in Maja
Petek
SOLSKI ZVONEC
oš MLADIKA • Minuli četrtek so na šoli
praznovali dan šole, na katerem so učenci
nastopili v kulturnem programu in predstavili
projekt V tem prostoru živimo, ki so ga pove-
zali s projektom mestne občine Ptuj - zdravo
mesto. Poskušali so prodreti v skrivnosti goz-
da, reke, vrtnarjenja, ukvarjali so se s proble-
mom onesnaženja vode, varstvom rastlin pred
škodljivci, obiskali rudnik konglomerata, pa
tudi kulturne spomenike. Zaposlene v Mladiki
in obeh podružničnih šolah ter goste sta poz-
dravila tudi župana občin Ptuj in Destrnik-
Trnovska vas.
Petek so učenci preživeli i/ ptujskem gleda-
lišču, kjer so si ogledali predstavo skupine
Stopinje Srečna hiša Doberdan, predstavo
Stopinjic Ena trikratna štorija, šolski gledališki
krožek pa je izvedel igro Svinjski pastir.
OŠ GORIŠNICA # Kako sta se igrala moja
babica in dedek je naslov projektnega tedna
drugošolcev v gorišniški osnovni šoli. Spoz-
nati želijo igre svojih babic in izdelati igrače,
kakršne so izdelovali nekoč. Jutri bodo izdela-
li papirnato kačo s pomočjo dedkov in babic
in se z njimi tudi poveselili v šoli.
MZ
12 - ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
14. DECEMBER 1995 ■ TEDNIK
PTUJ / AFERA S PONAREJENIMI SPRIČEVALI
Do potrdila s 1500
do 2500 markami
Ena zadnjih ptujskih afer \e v zvezi s ponarejenimi spričevali, ki naj bi jih ptuj-
ski in bližnji samostojni podjetniki posamezniki kupovali na veliko za 1500 do
2500 nemških mark. Ker so oči veliko in želje ljudi po senzacijah tudi, so števil-
ke temu primerne. Vzpenjajo se odvisno od primera do primera. Po eni inačici
naj bi bilo odkritih 107 ponarejenih spričeval, po drugi 12 do 15. Bolj ali manj
so poznana tudi imena prodajalcev, ki so Ptujčani, le vrh ostaja za zdaj skrit, in
čeprav organi pregona o tej temi v interesu preiskave ne želijo govoriti, je ven-
darle nekaj ključnih padatkov pricurljalo v javnost.
Dejstvo ob tem ostaja nespremenjeno: v resnici gre za proda-
jo ponarejenih spričeval, ki bo kmalu dobila epilog. Trenutno
je preiskava v polnem teku, javnost pa bo o njenih izsledkih
obveščena, so radovednim novinarjem povedali v upravi za
notranje zadeve Maribor.
Novi obrtni zakon določa mi-
nimalno stopnjo izobrazno, ki
jo mora izpolnjevati, kdor želi
dobiti obrtno dovoljenje. Ko
nekdo nima izobrazbe oziroma
ne izpolnjuje nekaterih pogo-
jev za opravljanje dejavnosti,
se začne lov za ustreznimi do-
kumenti.
Po neuradnih podatkih naj bi
največ ponarejenih spričeval ku-
pili nosilci dejavnosti, ki niso
člani Območne obrtne zbornice
in sodijo pod okrilje Gospodar-
ske zbornice. Do sedaj naj bi bilo
največ ponaredkov odkritih rav-
no med zasebnimi trgovci, ki pa
niso obvezni člani Obrtne zbor-
nice, lahko pa se vanjo vključijo
prostovoljno. Kot nečlanom jim
zbornica tudi ne izdaja obrtnih
dovoljenj. Ena od možnosti za
tiste, ki ne izpolnjujejo izobraz-
benega pogoja, bi bila tudi, da
zaposlijo delavca z ustrezno izo-
brazbo. Ker pa se podjetniki po-
navadi ne želijo vezati na delav-
ce, jim ne preostane drugega, kot
da opravijo preizkus znanja. Pri
gostincih je veljalo, da če so do 7.
julija letos delali v gostinstvu, ta
preizkus opravijo na Obrtni
zbornici, sicer pa ga morajo
opraviti pri Gospodarski zborni-
ci Slovenije. Znani so primeri,
ko so so se zaradi tega preizkusa
nekateri gostinci obračali na
Srednješolski center za gostinst-
vo v Mariboru, trgovci pa na
srednejšolski center v Ptuju. Na
tej poti so po vsej verjetnosti
tudi prišli do ljudi, ki so ponuja-
li ta potrdila oziroma preizkuse.
Podatke o teh naj bi imeli tudi
na Območni obrtni zbornici v
Ptuju. Da se z omenjeni doku-
menti nekaj dogaja, so na ptujski
Območni zbornici prejeli namig
iz Obrtne zbornice Slovenije,
kjer so tudi povedali, da to dela
eden od ptujskih zasebnih trgov-
cev.
Sedaj, ko se je začel klobčič
odmotavati, so nekateri v hudih
stiskah. Na Območno obrtno
zbornico prihajajo ljudje, ki niso
člani, imajo pa ponarejene doku-
mente in so tik pred odrtjem dej-
avnosti, za katere pa sedaj več ne
izpolnjujejo pogojev. Vse več je
tudi vprašanj, kaj bo s tistimi
podjetniki posamezniki, ki so na
osnovi ponarejenih dokumentov
prišli do dovoljenj in ki tudi za-
poslujejo^elavce.
Več o tem v prihodnjem Tedniku
MG
POLICIJA OPOZARJA / ZAKAJ ODTRGANI PRSTI IN RAZTRGANE ROKE?
Nevarne petarde in rakete
Božični in novoletni prazniki so vse bliže, po vaseh in mestih je predvsem ob
večerih vse pogosteje slušati pokanje petard. Predvsem mlajše pokanje prijet-
no vznemirja, mnoge, predvsem bolne in od vsakodnevnih napetosti ter utruje-
ne od dela pa zelo moti.
Na to opozarjamo že vrsto let, pa kakor gluhemu dobro jutro.
Ne le da kot starši dovoljujemo, otrokom celo sami kupujemo
petarde in druga "praznična" pirotehnična sredstva ter jih ob
tem ponavadi premalo resno opozorimo, kako nevarna so
lahko ob neprevidni uporabi.
V preteklosti smo bili odvis-
ni pri nakupu petard in raket
odvisni od mednarodnih pre-
kupčevalcev, saj so bile napro-
daj le v tujini, zadnji dve leti za-
deva pa jih že prodajajo nekate-
re naše trgovine. Tudi na ptuj-
skem območju jih lahko kupite,
tuintam vam jih skrivaj iz torbe
ali predala ponudi kakšen pro-
dajalec na ptujski tržnici, med-
tem ko so oglasi v časopisju o
prodaji petard in najraz-
ličnejših raket po pošti že vsak-
danja stvar.
Petarde in rakete so torej med
nami, bodisi skrite pod postelja-
mi in ža omarami mladoletnikov
bodisi pod stopnicami, za hišo
ali celo v šolskih torbah ... In
mnogi se že sedaj zgražajo ob
zlih slutnjah, da bo zaradi tega
zagotovo tudi med letošnjimi
prazniki tekla kri.
Po podatkih kriminalistov je
mariborska regija med tistimi,
ki so temu najbolj izpostavljene.
To potrjujejo tudi podatki. V
letošnjih devetih mesecih so v
Sloveniji zaplenili 1.137.738 ko-
sov petard in drugih piro-
tehničnih sredstev in od tega
samo na območju UNZ Maribor
1.073.000 kosov.
V lanskem letu so v času
božičnih in novoletnih prazni-
kov na mariborskem območju
obravnavali dve hudi kaznivi de-
janji telesnih * poškodb, zaradi
česar sta bili dve osebi lažje, ena
pa huje telesno poškodovana.
Poleg tega so 29 v glavnem mla-
doletnih kršiteljev predlagali za
kaznovanje zaradi kršenja javne-
ga reda in miru. Posamezniki si
namreč privoščijo najrazličnejše
dodatke in načine, da je pokanje
petard bolj močno. In prav taki
primeri so lahko zelo ekplozivni
in celo smrtno nevarni.
Ko so na nedavni tiskovni
konferenci kriminalisti pokazali
novinarjem fotografije nekaj
poškodb, ki so jih povzročile pe-
tarde, je mnogim vzelo sapo:
človeška dlan z odtrganimi tre-
mi prsti, spet druga razmesarje-
na do zapestja, do črevesja razpa-
ran trebuh, okrvavljen obraz z
izpuščenim očesom, od esplozije
treh zvezanih petard odtrgano
uho, za ppt velika raztrgnina na
nogi... Žal novinarska etika ne
dovoljuje objave vseii teh groz-
nih posnetkov. Pa morda le ne bi
bilo napak, da bi jih vseeno obja-
vili, sedaj ko za nekatere še ni
prepozno. Morda bi to marsiko-
ga zdramilo, še preden bo tekla
kri.
M. Ozmec
DESTRNIK - TRNOVSKA VAS
Ponovno o pred-
sedniku sveta
Po dobrih treh mesecih, kolikor je od odstopa predsednika
občinskega sveta v občini Destrnik - Trnovsl^ vas, bodo da-
nes ponovno odločali o njem. Na zadnji seji do te točke niso
prišli, tokrat pa sta na dnevnem redu le dve.
Franc Pukšič, župan občine
in predsednik občinskega obora
SDSS, je dejal, da so svetniki
omenjene stranke že dvakrat z
glasovi podprli kandidata SLS,
vendar nobeden od predlaganih
ni dobil zadostnega števila gla-
sov. Tokrat so se pri SDSS
odločili, da bodo za predsednika
občinskega sveta predlagali se-
danjega podpredsednika sveta
Venčeslava Krambergerja iz
vrste SDSS. Pukšič tudi meni,
da lahko SLS tako dobi kar dva
podpredsednika. Po Pukšičevih
besedah bi morale seje sveta po-
tekati tako dolgo, dokler ne pri-
de do dogovora in izvolitve pri-
mernega kandidata za predsed-
nika sveta. Za vse so namreč od-
govorni člani sveta; odgovornost
je predvsem pri tistih svetnikih,
ki brez posebne obrazložitve
zapuščajo seje sveta in s tem
povzročajo nesklepčnost.
Današnja seja sveta ni izredna,
temveč je le nadaljevanje
prejšnje, nedokončane, poleg iz-
volitve predsednika sveta pa
bodo svetniki razpravljali še o
razdelitvi zagonskih sredstev v
občini.
Tatjana Mohorko
PTUJ / POSLANSKE SKUPINE O PRORAČUNU '96
Želja la pet proraiunskih let
Ptujski župan dr. Miroslav luci bo mestnim svetnikom osnutek proračuna za prihodnje leto predstavil pred novim letom. Po sedaj znanih podat-
kih njegov obseg ne bo bistveno večji od letošnjega. Glede na pričakovana merila za zagotovoljeno porabo se lahko zgodi, da bodo imeli svet-
niki v novem proračunskem letu bistveno manj možnosti za odločanje o porabi javnih sredstev kot letos.
v proračunu za prihodivje leto bodo morala biti prednostno
zagotovljena sredstva za zagotavljanje zdrave pitne vode in
razširitev vodovodnega omrežja ter kanalizacije, urejanje
prometa, dograditev nekaterih osnovnošolskih objektov, na-
daljevanje oskrbe s plinom, urejanje malega gradu, ureditev
infrastrukture na grajskem hribu in razpis za Investitorja za
ureditev grajske restavracije. Vrsto pomembnih projektov so
predložile tudi krajevne skupnosti, poslanske skupine in po-
samezni občani.
Predloženi projekti za leto
1996 so petkrat večji od predvi-
denega proračuna. Župan pra-
vi, da bodo prioritetne projekte
"evidentirali" in jih poskušali
rešiti, kolikor se bo dalo, v nas-
lednjih treh letih, del pa jih
bodo zapustili naslednjim
oblastnikom. Ker je želja in po-
treb petkrat več, kot bo v nas-
lednjem letu denarja za pokri-
vanje skupnih potreb v mestni
občini, usklajevanje ne bo
lahko. Hoteli ali ne, tudi pro-
račun '96 ne bo bistveno dru-
gačen kot v prejšnjih letih, saj
bodo po sili razmer prevladova-
li "komunalni" projekti. Nad-
standard in drugo, kar pomeni
novo kvaliteto v tem okolju, pa
bo moralo počakati na kasnejši
čas. Mesto bi moralo naprej, a
ne more, ker v njegovi nepos-
redni okolici še nimajo osnov-
nih pogojev za normalno živl-
jenje in delo.
Pri mesrnem svetu mestne
občine Ptuj deluje devet poslan-
skih skupin: SDSS (pet članov),
SKD (pet članov), LDS (šest čla-
nov), SLS (štirje člani). Zeleni
(trije člani), DeSus (trije člani),
ZLSD (dva člana). Lista KS
mesta Ptuja (dva člana) in pos-
lanska nacionalna skupina (dva
člana - po en iz SNS in SND). O
proračunu mestne občine Ptuj
ua leto '96 so nam povedali:
Tomaž Neudauer, vodja pos-
lanske skupina SDSS: "Pro-
račun '96 pomeni prvi pravi pro-
račun mestne občine Ptuj. Svet-
niki ga vidimo predvsem kot
sredstva davkoplačevalcev, s ka-
terimi je potrebno gospodariti
na ta način, da se z minimalnimi
vložki doseže maksimalni
učinek. Da se to lahko tudi de-
jansko doseže, je potrebno posa-
mezne projekte za vse proračun-
ske postavke pripraviti izredno
strokovno in na realnih fi-
nančnih ovrednotenjih ter pred-
videvanjih učinkov, prav tako pa
je za nas izredno pomemben
nadzor realizacije posameznega
projekta.
Pri proračunu '96 si želimo, da
bi v okviru možnosti pomenil
korektiv državnega proračuna,
ki po našem mnenju ni obliko-
van tako, da bi omogočal nova
delovna mesta in socialno
pomoč tistim, ki jo potrebujejo.
Zato je potrebno prednostno za-
gotoviti sredstva za vzpodbujan-
je gospodarstva, odpiranje novih
delovnih mest in za aktivno po-
litiko zaposlovanja ter na drugi
strani tudi sredstva, ki bodo na-
menjena socialno ogroženim, in-
validnim in ostarelim osebam,
katerih dohodki ne omogočajo
normalnega in potrebam pri-
mernega življenja. Več sredstev
je potrebno nameniti za delo-
vanje humanitarnih organizacij
in društev ter letovanje socialno
ogroženih otrok. Na področju
infrastrukture je potrebno zago-
toviti nadaljevanje projekta raz-
voja vodovodnega omrežja, saj je
cilj SDSS, da bo ob zaključku
mandata tega mestnega sveta vo-
dovod v vsaki hiši oziroma go-
spodinjstvu v mestni občini.
Prav tako bo potrebno zagotoviti
sredstva za sanacijo kakovosti
pitne vode, kjer bo potrebno
iskati širši regijski interes. Na
področju šolstva je potrebno
končati projekt gradnje šol
Ljudski vrt in Hajdina ter na-
meniti več sredstev za investicij-
sko vzdrževanje vrtcev v mestni
občini. V kulturi je potrebno za-
gotoviti dovolj sredstev za nor-
malno delovanje inštitucij in
povečati učinkovitost vloženih
sredstev v smislu promocije bo-
gate naravne in kulturne
dediščine Ptuja - staroste sloven-
skih mest. Vzpodbujati je po-
trebno tudi ekološke projekte,
med katere poleg sanacije pitne
vode sodijo tudi projekti oskrbe
s plinom in sanacije divjih odla-
gališč ter razvoj in ureditev de-
ponije komunalnih odpadkov.
Za delovanje javnih služb je po-
trebno zagotoviti sredstva, ven-
dar pa je zelo pomemben tudi
nadzor nad kvaliteto storitev na
tem področju."
Boris Gornik, Lista KS mes-
ta Ptuja: "Program Liste KS
mesta Ptuja, ki ima v mestnem
svetu dva mandata, je naravno
nadaljevanje dosedanjih progra-
mov krajevnih skupnosti,
bodočih mestnih in primestnih
četrti, saj novo lokalno samou-
pravo razumemo kot nadgradnjo
dosedanje samouprave v krajev-
nih skupnostih, ki je bila sino-
nim za urejanje zadev in uredi-
tev kraja, ne pa kot neka 'visoka
politika'. Večina mestnih svetni-
kov takšno poslanstvo mestnih
in primestnih četrti podpira, o
čemer se lahko prepričamo s
pregledom vsebine proračuna in
rebalansa proračuna za leto '95,
ki smo ga sprejeli te dni. Vsake-
mu občanu je menda jasno, da
vse potrebe in želje ne bodo
mogle biti uresničene naenkrat,
ampak bomo sestavili prednost-
ni in terminski program dejav-
nosti tudi glede na razpoložljiva
finančna sredstva. Za sistem
vrednotenja po takšnih merilih
se bo Lista KS mesta Ptuja zav-
zemala že pri oblikovanju pro-
računa mestne občine za leto '96.
Vsem sestavljalcem proračuna
'96, tako strokovnim službam,
odborom in mestnemu svetu, bo
v pomoč seznam najaktualnejših
potreb krajanov, za katere meni-
jo mestne krajevne skupnosti, da
bi jih morali razporediti v leto
1996 in pozneje po že omenjenih
kriterijih. Menim, da upra-
vičeno pričakujem, da bo mestni
svet dal prednost vodovodnemu
in kanalizacijskemu omrežju,
obnovi ulic, cest in poti, pri tem
pa posredno še gradnji pločni-
kov in javne razsvetljave ob
vpadnicah v mesto in ureditvi
parkirišč. Krajevne skupnosti pa
opozarjajo oblastne organe tudi
na potrebe po urejanju avtobu-
snih postajališč, semaforizaciji
križišč, povezavi KTV sistemov,
ureditvi površin in objektov za
šport in rekreacijo in podobno."
Slavko Brglez, vodja SLS: "V
skladu s programom podružnice
SLS Ptuj in programskimi
načeli stranke bomo podprli fi-
nanciranje projektne dokumen-
tacije za izvedbo namakalnega
sistema na področju Sobetincev,
Strelcev in dela Zabovcev, idej-
nih zasnov za namakanje
zemljišč na območju Spuhlje,
Zabovcev, Markovcev, Nove
vasi, Prvencev in dela Borovcev
ter sofinanciranje razvoja kme-
tijstva na področju živinoreje,
poljedelstva, zelenjadarsrva, sad-
jarstva in vinogradništva, kle-
tarstva, urejanja in odkupa
zemljišč, kmetijskega in gospo-
dinjskega izobraževanja po pro-
gramih kmetijske svetovalne
službe, različne prireditve (Do-
brote slovenskih kmetij) in dru-
go. Podprli bomo tudi financi-
ranje 'ptujske trojke' (minoritski
samostan - pošta - knjižnica),
ptujskega gledališča in ZKO.
Zavzemamo se tudi za ureditev
kolesarskih stez in poti po Ptuju
in večjih naseljih. V Ptuju naj se
uredi neavtomatska metereo-
loška postaja. Podpiramo tudi
programe krajevnih svetov pri
urejanju mesta in naselij."
Poslansko nacionalno skupi-
no sestavljata svetnika iz SNS
in SND. Na naše vprašanje je
odgovarjal svetnik Anton Ci-
glar: "Slovenska nacionalna
stranka se zavzema za transpa-
rentnost proračuna '96. V njem
se mora bolj kot doslej upošteva-
ti socialna stiska občanov mest-
ne občine. Za te namene se mo-
rajo predvideti večja proračun-
ska sredstva. Več denarja pa mo-
rajo dobiti tudi znanost in razi-
skave."
Združena lista socialnih de-
mokratov je o proračunu za nas-
lednje leto zapisala: "Glede na
obseg razpoložljivih sredstev in
na dinamiko porabe, ki glede na
pozen sprejem proračuna ni mo-
gla biti proporcialna, ter glede
na predvideno realizacijo plan-
skih aktivnosti bo stranka
podprla realizacijo projektov v
izobraževanju, socialnem varst-
vu, otroškem varstvu, kulturi,
zdravstvu in raziskave ter pro-
grame, ki imajo za cilj izboljšati
kvaliteto življenja. Pri tem ni
nujno, da so vse aktivnosti dobe-
sedno precizirane s proračunsko
postavko. Če bo kateri od drugih
predlogov v skladu s programom
naše stranke in v interesu
občanov, smo vedno pripravljeni
na razgovor in usklajevanje
mnenj."
Poslanska skupina SKD,
predsednik Emil Tomašič: "Pri
projektih predlagamo izdelavo
projektov za oskrbo s pitno vodo
za vsa gospodinjstva v mestni
občini, za kanalizacijo, dogradi-
tev čistilne naprave, oskrbo s pli-
nom, sanacijo ptujskega jezera
in njegove izrabe v gospodarsko-
turistične namene, za Turnišče
kot izobraževalno-kmetijsko-tu-
ristično-športni objekta. Izdelali
naj bi tudi novi projekt za novo
mestno pokopališče, spremeniti
pa bo potrebno tudi projekt za
ureditev grajskega hriba. Pri in-
vesticijah dajemo prednost sana-
ciji pitne vode, nadaljevanju
projekta 'ptujska trojka' s pou-
darkom na preselitvi pošte, sofi-
nanciranju gradnje podvoza, do-
graditvi OŠ Ljudski vrt, začetku
gradnje OŠ Hajdina, sanaciji OŠ
Markovci, sanaciji gramoznice v
Borovcih, ureditvi kanalizacije v
Budini in Rabelčji vasi ter ure-
ditvi pločnikov, kanalizacije in
parkirišča v Novi vasi. Podpira-
mo pa tudi nekatere druge pro-
jekte: preselitev vojašnice, izra-
bo vojaških prostorov za izo-
braževalno-kulturne namene,
promocijo mesta, turizma, kme-
tijstva, podjetništva in izo-
braževanja, ljubiteljsko kulturo,
športna društva, humanitarne
organizacije, ureditev prometa
in povečanje parkirnih prosto-
rov, praznovanje 1150-letnice
cerkve sv. Jurija ter ureditev
protokolarnega prostora na gra-
du. Poveča naj se štipendijski
sklad ter ustanovita mestna gar-
da in mestni kočijaž."
Stranka Zelenih, predsednik
poslanske skupine Vladimir
Čuš: "Poslanska skupina Zele-
nih Ptuja je ob sprejemanju pro-
računa za leto '95 opozorila, da
se ekološkim problemom in nji-
hovemu reševanju namenja pre-
malo pozornosti in finančnih
sredstev. Še posebej smo se zav-
zeli za zaščito vodnih virov in iz-
boljšanje kakovosti pitne vode
ter sanacijo divjih odlagališč.
Uspeli smo s pobudo za nabavo
vodnih filtrov vsem ptujskim
novorojenčkom in njihovim ma-
teram, saj je znano, da naša voda
vsebuje preveč nitratov. Od pro-
računa '96 pričakujemo večja
vlaganja na področju okolja in
ekologije. Prednost dajemo nas-
lednjim projektom: zaščiti vod-
nih virov in izboljšanju kako-
vosti pitne vode, sanaciji divjih
odlagališč in potoka Grajene,
preselitvi odpada na Zadružnem
trgu, ureditvi krajinskega parka
Šturmovec in vključitvi v pro-
jekt naravnega parka Drave,
čiščenju in sanaciji ribnika v
okviru parkovnega kompleksa
Turnišče, nadaljevanju projekta
oskrbe s plinom na območju
mestne občine ter izobraževal-
nim akcijam in raziskovalni dej-
avnosti na področju ekologije.
Poseben problem je sanacija
ptujskega akumulacijskega jeze-
ra.
Promet je tista kritična točka,
ki občane naše mestne občine še
posebej prizadeva. Zaradi pro-
metnih razmer smo vsi ogroženi.
I Prizadevamo si za projekt za ko-
I lesarje prijaznega Ptuja, za nor-
j malizacijo razmer v mestnem
I prometu, za zgraditev novega
I mostu, ki bo razbremenil obsto-
I ječega, in za lesen most, ki bo
I povezal levi in desni breg Drave
: ter bo namenjen samo pešcem in
I kolesarjem, za zavarovanje vseh
i železniških prehodov in drugo,
i Na področju šolstva moramo
! vsem našim osnovnošolcem za-
gotoviti pogoje za hkratni pre-
hod na devetletni program
šolanja. Pri tem ne smemo zaos-
tati za drugimi občinami v Slo-
veniji. Pri nadaljnjem gospodar-
skem razvoju se zavzemamo za
okolju prijazne tehnologije. Tu-
rizem naj bi postal tudi kot fi-
nančna postavka na strani pri-
hodkov pomemben element go-
spodarstva.
Na področju kulture, zdravst-
va in šolstva dajemo prednost
reševanju prostorskih proble-
mov in strokovnim rešitvam, ki
bodo tem dejavnostim omo-
gočile uveljavitev v slovenskem
in mednarodnem prostoru."
DeSUs, vodja poslanske sku-
pine dr. Mitja Mrgole:
"Pričakujemo, da bo proračun za
prihodnje leto čim bolj usklajen
že v samem predlogu, tako da ne
bo preveč obremenjeval davko-
plačevalcev. Postopoma se mora-
mo dokončno odpovedati avto-
matičnemu indeksiranju po-
trošnje. Naša želja je, da se skup-
na poraba ne bi povečevala, mo-
rajo pa se v njenem okviru najti
rešitve, ki ne bodo zavrle razvoja
posameznih dejavnosti, te pa se
morajo vendarle racionalizirati.
Gospodarstvo potrebuje več pri-
ložnosti, kot jih je imelo doslej.
Nismo pristaši odpiranja novih
potrošnih mest, če se lahko tako
izrazim, če to ne prinese nove
kakovosti. Ne mislimo pa, da se
tudi v sektorju javne porabe ne
smejo povečati sredstva, če to
prinese v končni obliki dejansko
racionalizacijo. To velja
predvsem za kadre in opremo.
Prednost v proračunu '96 daje-
mo predvsem urejanju neureje-
nih zadev na področju kulture,
kjer vlada precejšnja zmeda."
Poslanska skupina LDS,
vodja Lidija Majnik: "Če bo
proračun '96 enak letošnjemu, se
bodo vse začete akcije nadaljeva-
le, vse večje pa se bodo po-
daljšale v naslednja leta. Mestna
občina namreč nima toliko de-
narja, da bi večje in zahtevne
projekte sfinancirala v enem
letu. Kar zadeva prioriteto, je
zelo težko reči karkoli. Ne glede
na to, da se na vsakem področju
pokrivajo najnujnejše potrebe, je
potrebno znotraj posameznih
sklopov postaviti prioritetne cil-
je. Ce se cilji spremenijo iz ob-
dobja v obdobje, to ne vodi nika-
mor. Vsako področje ima točno
določen obseg, znotraj tega pa
dobesedno 'pesniš' glede na veli-
ke potrebe občine po svežem in-
vesticijskem denarju. Mi nismo
ravno optimisti, kar zadeva raz-
voj mestne občine oziroma mes-
ta samega. Usmeritev, ki so bile
narejene z nekaterimi študijami,
bi se morali držati, pa se jih ne.
Mesto, ki se hvali s turističnimi
potenciali, bi od turizma moralo
imeti več. Veliko sredstev je bilo
vloženih v promocijo, premalo
pa sedaj vlagamo v oblikovanje
oziroma bogatenje ponudbe.
Mesto je tudi prometno zelo
neurejeno. Zakaj Prešernova še
ni cona za pešce in območje z
elitnimi prodajalnami? Razvoz
blaga, ki se zdi nekaterim tako
kritičen, bi lahko organizirali z
brezposelnimi. Mesto bi moralo
imeti svojo strategijo, da bi se
vedelo, kako se bo razvijalo in
kako dosegalo pričakovane cilje.
V mestu bi moral vladati že nad-
standard, tako pa se moramo v
mestni občini ukvarjati z razvo-
jem vodovoda, kanalizacije,
oskrbe s plinom in še čim. To ni
pravi razvoj."
Ptujski župan in drugi župani
z območja nekdanje ptujske
občine se bodo s poslanci in
državnimi svetniki omenjene
volilne enote morali zagristi tudi
v državni proračun za leto '96. K
tvornemu sodelovanju jih je po-
vabil državni svetnik Branko
Brumen, ki predvsem opozarja,
da je ta izrazito nenaklonjen de-
mografsko	ogroženim
območjem, med katere sodi tudi
širše ptujsko območje. Neza-
dostno rešuje tudi vprašanje
transferjev občinam, infrastruk-
ture, turizma in varstva okolja.
Iz teh razlogov je predlog držav-
nega proračuna in proračunske-
ga memoranduma za naslednje
leto zavrnila tudi komisija
državnega sveta za regionalni
razvoj, ki jo vodi.
Pripravila: Majda Goznik
14 - ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
14. DECEMBER 1995 - TEDNIK
RADENCI / ALEŠ OGRIN - DRŽAVNI PRVAK V MEŠANJU PIJAČ
Barmanstvo
se razvi/o
V Sloveniji se žal ne moremo pohvaliti, da je v gostinstvu barmanstvo ali
priprava mešanih pijač že razvito in uveljavljeno, je pa kar nekaj ljudi, ki
o tem veliko vedo in se tudi radi pogovarjajo. Eden teh je letošnji državni
barmanski prvak in udeleženec svetovnega prvenstva v Kanadi barman
Aleš Ogrin.
Aleš je sicec končal srednjo
gostinsko šolo v Ljubljani, toda
barmanstvo je opazoval samo
od daleč in ni niti zaslutil, da se
mu bo zazdelo zanimivo in ga
bo tako ogrelo, da bo postal v
barmanstvu resnični mojstec
Po naključju se je spoznal z ne-
kaj barmani iz Portoroža, ki so
ga za barmanstvo navdušili in
ga počasi vpeljali v posel. Kar
dve leti je trajala njegova pri-
prava, leta 1988 pa se je odločil
tekmovati na gostinsko-turis-
tičnem zboru v Postojni. Njego-
vo tekmovalno pot bi lahko
opisali s starim Cezarjevim iz-
rekom Prišel, videl, zmagal:
osvojil je zlato medaljo.
Nepričakovani uspeh ga je ne
samo razveselil, ampak tudi nav-
dušil za odločitev, da se z bar-
manstvom začne ukvarjati zares.
Včlanil se je v društvo barmanov
Slovenije in to ga je zaradi nje-
gove nadarjenosti ob pomoči
raznih sponzorjev poslalo v
mednarodno šolo za barmane v
Italijo. Tam je spoznal veliko
barmanov iz celega sveta in še
danes ima z njimi prijateljske
stike. 'E izkušnja mu je tudi utr-
dila prepričanje, da barmanstvo
ni samo mešanje pijač, ampak v
nič manjši meri tudi nenehno
iskanje in utrjevanje stikov z
drugimi ljudmi in navsezadnje
prijateljskih zvez. Ob vsem tem.
če gre za ljudi iz drugih držav,
gre tudi za simpatično uveljavl-
janje Slovenije.
Poleg vseh uspehov na držav-
nih in mednarodnih tekmovanj-
ih mu največ pomeni četrto mes-
to na svetovnem prvenstvu v pri-
pravi after diner cocktailov
(mešanih pijač, ki se strežejo po
obroku) leta 1992 v Kanadi. Na
tekmovanju je zastopal Sloveni-
jo z mešano pijačo GREEN
SLOVENIA in z doseženim
uspehom popeljal našo državo in
seveda sebe v sam vrh svetovne-
ga barmanstva. Aleš Ogrin pa se
ob svojih uspehih rad spominja
tudi tistih trenutkov, ko mu ni
vse šlo po željah in marsikdaj ni
bil dovolj razpoložen, da bi dose-
gel, kar je želel. 'Bda kot najbrž
velja za vse v življenju, velja tudi
v barmanstvu, da je treba vztra-
jati, vzdržati, se izpopolnjevati
in uspehi ne morejo izostati.
In kaj meni Aleš o barmanst-
vu pri nas? Barmanstvo se razvi-
ja. K sreči imamo nekaj dobrih
starejših barmanov, ki radi po-
magajo podmladku in so vsake-
mu, če le hoče, dobri mentorji.
Zato je tudi zanimanje za bar-
manstvo med mladimi kar pre-
cejšnje, ne glede na to, da ker ni
dobro razumljeno, ne more biti
dovolj cenjeno. Barman mora
biti razgledan človek s širokim
znanjem in ki se zna s pivcem
svoje mešane pijače prijazno po-
govoriti o čemerkoli. Znanje vsej
dveh tujih jezikov je pri tem
samo po sebi razumljiva potreba
in nujnost.
Aleša lahko najdete v znani
pizzeriji Boter na Vrhniki. Kot
barman vam bo ponudil zapelji-
vo izbiro mešanih pijač, prilago-
jeno vsakemu letnemu času.
Zaželimo mu pri njegovem delu
in vseh bodočih tekmovanjih
čim več uspehov. In če ga boste
kot ljubitelj mešanih pijač spoz-
nali, boste videli, da je kot bar-
man in človek teh dobrih želja
vreden!
Goran Čebuij
PTUJ / MODNA REVIJA ZA MOČNEJŠE
Tudi okrogle lepo in
modno obleiene
Butik Mozamo Marije T-obi-
ne iz Ljubljane, ki svoje izdelke
prodaja v butiku Nina v poslov-
no-trgovskem centru Domino
v Trstenjakovi ulici v Ptuju, je s
sobotno modno revijo oblačil
za močnejše pokazal, da ni nuj-
no, da imaš manekensko posta-
vo, če želiš biti lepo in modno
oblečen. Hvaležno občinstvo,
ki je napolnilo centei; je z izdat-
nim ploskanjem nagradilo mo-
dele, ki so predstavljale
oblačila. T) niso bile maneken-
ke, temveč zadovoljne uporab-
nice: Iča, Maruča in druge, ki
so do nedavnega zaman iskale
modne izdelke večjih številk v
naših trgovinah. V šestih izho-
dih so predstavile oblačila za
letošnjo jesen in zimo, od
dnevnih do večernih.
Napovedani medijski dogo-
dek se je tudi v resnici zgodil.
Pripravljalci revije so se potrudi-
li in so ga tudi kulturno obarva-
li. Uvodni del so v celoti posveti-
li rojstnemu dnevu največjega
slovenskega pesnika Franceta
Prešerna. Voditelj je bil Janez
Dolinar. V pavzah med posamez-
nimi izhodi so zaplesali člani fo-
klorne skupine Vinka Koržeta iz
Cirkovc.
MG
Z modne revije za močnejše v Dominu.
Foto: Langerholc
PORTOROŽ / ZAKUUČEK AKCIJE MOJA DEŽELA - LEPA, UREJENA IN CISTA
Trikrat prvo mesto za Ptui
V Portorožu je bila v 24. novembra okrogla miza, na kateri so ocenili letošnjo akcijo Afoja dežela
- lepa, urejena in čista. Govorili so predvsem organizatorji občinskih in regijskih ocenjevanj ter
predstavili pobude za nadaljnjo širitev projekta in slovesnost ob zaključku letošnje akcije, na ka-
teri so podelili priznanja najboljšim v letošnji akciji.
Ptuj je že četrtič zapored zmagal med turističnimi kraji, T;rme Ptuj, ki so tekmovale med manjšimi
zdravilišči, pa so letos bile v svoji skupini pete. Priznanja najboljšim zdraviliščem so podelili na slo-
vesnosti prvega decembra v 'Ermah Čatež.
Letošnja akcija Tiristične zveze Slovenije je bila za Ptuj še posebej pomembna, saj ni slavilo samo
mesto, ki sicer tekmuje med turističnimi kraji, ampak tudi Mercatorjeva Blagovnica na Novem trgu
3 v Ptuju, ki je bila v kategoriji trgovin Mercator prva med blagovnicami. Prvo mesto je v kategoriji
manjših vojašnic osvojila vojašnica Ptuj.
MG
PO AVSTRIJSKI KOROŠKI / IZLET V ORGANIZACIJI REVIJE TAJNICA
Če tofnic0 na ra/io gre...
.Ob prebiranju jesenske številke revije Tajnica, ki že drugo
leto izhaja pri Gospodarskem vestniku, sem opazila objavo
za izlet slovenskih tajnic po avstrijski Koroški. V trenutku
sem imela v rukah škarje in pismo s kupunčkum je ronialu v
poštni predal. Vse se nii je nasmejalo ob veselem sporočilu,
da sem bila med kiir zajetnim kupom prijav izžrebana tudi
jaz. Žal sem se s ptujskega konca prijavila edina.
Četudi sama ne delam kot
tajnica, so bila moja dosedanja
službena leta toliko povezana s
tem poklicem, da sem si zelo
želela preživeti dan v družbi
kolegic iz vse Slovenije, kate-
rih vsakdanjik je izredno pester
in nepredvidljiv.
Od 21. oktobra je minilo že
kar nekaj tednov, a vseeno se mi
zdi prav, da spravim na papir
svoja "poizletniška občutja", ki
verjetno niso le moja, ampak
tudi prijetni vtisi vseh novih
znank in prijateljic, s katerimi
smo tisti dan preživele v nepo-
zabnem neslužbenem druženju.
Ker sem v prejšnji številki 'Edni-
ka zapisala nekaj misli o ustano-
vitvi Kluba tajnic na Ptuju in
okolici, sem se odločila, da k
temu dodam še ta prispevek, ki
bi morda nekoliko vzpodbudil
razmišljanja o tem, da bi si po-
dobna srečanja in krajše izlete
lahko organizirale tudi me. Dos-
lej za razliko od finančnih in
računovodskih delavcev namreč
nismo imele neke stanovske or-
ganizacije, ki bi nas povezovala.
In sedaj k izletu. Ko smo se
zbrale na ljubljanskem kolodvo-
ru, smo poskusile pozabiti, da
smo doma pustile vsaka svoje tri
vogale, da je bil petek nič manj
natrpan z obveznostmi kot vsi
drugi dnevi v tednu in da nas v
nedeljo čakajo sobotno-nedelj-
ske psihično sprostitvene aktiv-
nosti, kot npr. kuhanje, pranje,
likanje ... Posedle smo se po av-
tobusu in nekatere med nami
smo dobile nove sopotnice.
Predstavitev po imenih in fir-
mah z vseh koncev Slovenije, ki
smo jo opravile po prvih kilome-
trih vožnje, je že prebila led. Ne
bi opisovala poti po geografsko-
kulturnozgodovinski plati, po-
vedala bi raje to, da je bila ideja,
kogarkoli je že bila, da nas pova-
bi na ta potep, pri vseh pozdravl-
jena z navdušenjem. Ne gre le za
dan, ki smo ga skupaj preživele,
bolj pomembno je, da smo se
spoznale, izvedele, kdo in od
kod smo, da smo navezale stike
in poznanstva, ki bodo v več pri-
merih pomenili nova prijateljst-
va, ta pa bodo prinesla nekaj
svežega, prijetnega, drugačnega
v naš delovni vsakdanjik. Iz-
menjava delovnih izkušenj, pri-
merjava podobnega dela, pot do
lažjih in enostavnejših rešitev,
spreminjanje navad, prilagajanje
novim zahtevam - oh, koliko
vsega je bilo slišati v odmorih, ki
smo jih imeli med prijetno
vožnjo po krajih na senčni strani
Alp.
Ves čas smo ugibale, komu se
moramo poleg revije 'Ejnica za-
hvaliti za to, da je bil naš izlet
tako zelo poceni - plačilno
sredstvo je bil namreč veljavni
potni list. Odogovor smo izvede-
le šele zvečer ob vrnitvi, ko se je
avtobus ustavil v Sv. Vklburgi pri
Smledniku in smo vstopili v
Club Kanu. Po okusni večerji
smo si ogledali prijetne hotelske
prostore in okolico z bazenom,
teniškimi igrišči, na koncu pa
nas je čakal še obisk diskoteke
Dacota v Ljubljani, ki spada k
istemu podjetju. Club Kanu je
namreč povabil skoraj pet dese-
tin slovenskih tajnic na enod-
nevni potep, revija Bjnica pa je
poskrbela za poln prtljažnik hra-
ne, tekočo okrožnico in za to, da
nam ne bi ob ogledovanju turis-
tičnih znamenitosti in vztraj-
nem klepetanju preveč "padel
sladkor".
Reviji Tajnica in vsem,
predvsem pa gospem Mojci,
Karmen in Majdi in gospodu
Dragu, ki so si prizadevali za naš
21. oktober, se v imenu vseh ude-
leženk najlepše zahvaljujem in
upam, da prvič ni bilo tudi pos-
lednjič. Uredništvu želim, da bi
'Ejnica dobila čim več novih
naročnic, pa tudi da nikoli ne bi
nehala izhajati oz. še bolje, izha-
ja naj vsaj vsaka dva meseca, da
ne bo treba tako dolgo čakati
nanjo!
Tekst in fotografija:
Silva Brodnjaic
Ko bo na naslednjem izletu bolj množično zas-
topan naš konec Slovenije, bomo objavili skupin-
sko sliko udeleženk, tokrat pa predstavljamo
"dežurne krivce", zaradi katerih bo v prihodnje
potrebno za izlet tajnic naročiti posebni vlak. Fo-
tograf je Drago Kralj, demonstratorka uporabe
klobuka Karmen Slabe in budna kontrola Majda
Zlodi. V mislih pa je bila ves čas z nami tudi ured-
nica Tajnice, prof. Mojca Apih-Lamovec.
PTUJ / IZBRALI PRVO SLOVENSKO VINSKO KRALJICO
Kronali
slovensko
vinsko kraljico
V zadnjih dneh novembra je posebna strokovna komisija v
prostorih Slovenske vinske akademije Veritas v Ptuju izbrala
prvo vinsko kraljico Slovenije. Krono je na slovesnosti, ki je
bila v torek v Vipavskem hramu v Vipavi, dobila 18-letna di-
iiikinin Lidiin Mnvretič iz Rele Krniine.
Izbor slovenske vinske lepoti-
ce naj bi v Sloveniji postal tradi-
cionalen, vinska kraljica pa naj
bi prestol zasedala eno leto ter v
tem času kot predstavnica
odličnosti slovenskih vin pro-
movirala bogastva slovenskih
kleti. Letošnjo sedemčlansko
komisijo so sestavljali glavni
enolog krške kleti Zdravko
Mastnak, prokonzul Gradiščan-
sko-panonskega reda vitezov
vina Fedor Pirkmajer, samostoj-
ni publicist Drago Medved,
predsednik nadzornega odbora
delniške družbe SVA Veritas
Branko Resnik, stalni sodelavec
in fotograf revije Veritas Stojan
Kerbler, novinarka Veritasa
Anemari Kekec in direktor SVA
Veritas Branko V)dušek kot
predsednik strokovne komisije.
TM
PTUJ / PRIPRAVA KARTE PTUJA
Za turiste in
stroliovnjake
če ne bo novih zapletov,
bo nova karta mesta Ptuj
zagledala luč sveta še v tem
mesecu, sicer pa zagotovo v
začetku prihodnjega leta.
Karta Ptuja, ki bo zajela
celo območje mesta, je večna-
menska in jo bodo lahko s
pridom uporabljali strokovn-
jaki, delavci mestne uprave in
turisti ter vsi drugi. Osnovni
poudarek je na turistični iz-
vedbi, ki jo pripravlja Studio
Marketing v sodelovanju z
GIZ Poetovio Vivat. Izvajalec
del pri novi karti mesta Ptuja
je Geodetski zavod Republike
Slovenije, njeno vsebino pa
so zasnovali v Območni geo-
detski upravi v Ptuju. Kot je
povedal njen direktor Boris
Premzl, bo karta izšla v na-
kladi tri tisoč izvodov, poleg
slovenskega še v angleškem,
nemškem in italijanskem je-
ziku. V zgibani obliki jih bo
2700, tristo v nezgibani obliki
pa so jih namenili strokov-
nim in upravnim službam ter
drugi zainteresirani javnosti.
Z izdajo nove karte Ptuja
bo uspešno zapolnjena vrzel,
ki na tem področju traja že
vrsto let.
MG
TEDNIK -14. DECEMBER 1995
NASVETI - 17
Kuharski nasveti
Drobno pecivo
Približujejo se prazniki, zato
bodo ta in naslednji kuharski
nasveti namenjeni jedem, ki jih
pripravljamo v tem času oziroma
za praznike.
Od vseh jedi, ki jih priprvlja-
mo, najprej naredimo drobno
pecivo oziroma kekse. Drobno
pecivo, ki ga pripravljamo iz
krhkega testa, pripravimo zme-
raj par dni prej, da za praznike
dobi ravno pravo krhkost.
Krhko testo je enostavno pri-
praviti, uporabljamo pa ga lahko
na različne načine. Najpogosteje
iz njega pripravljamo različno
oblikovane kekse, okraske, ki jih
lahko obesimo tudi na smrečico,
ali je za podlago pri pripravi raz-
ličnih pit in drugega peciva. Na-
jenostavnejše krhko testo pri-
pravimo tako, da vzamemo del
sladkorja, dva dela maščobe in
tri dele moke. Čim več je
maščobe na količino moke, tem
bolj bo testo krhko. Sladkor v
drobno pecivo dajemo naj-
večkrat v prahu. Prah poskrbi,
da je pecivo posebno krhko. Jaj-
ca in tekočina niso potrebni, do-
damo pa lahko oboje; s tem iz-
boljšamo vezavo testa in lažjo
obdelavo. Krhko testo najpogos-
teje pripravljamo brez pecilnega
praška.
Pripravimo ga tako, da vse ses-
tavine natančno stehtamo.
Maščoba je lahko maslo ali mar-
garina, sme imeti temperaturo,
kakršno ima prostor, v katerem
delamo, narežemo pa jo na ko-
smiče. Če se držite razmerja 1 - 2
- 3 med sladkorjem, maščobo in
moko, potem modela, v katerem
pečete, ni potrebno namastiti,
saj pecivo vsebuje dovolj
maščobe in se ne prijema. Iz na-
tehtanih sestavin na hitro ugne-
temo gladko testo, ga oblikuje-
mo v kepo, pokrijemo z vlažno
krpo in damo na hladno počivat
pol ure.
Najpogosteje krhko testo
pečemo rpi temperaturi 200C.
Spočitega razvaljemo na pomo-
kani deski in iz njega pripravi-
mo različne praznične kekse. Na
primer božične srčke. Te pripra-
vimo tako, da testo razvaljamo
za nožev rob na debelo in izrezu-
jemo iz testa s pomočjo modela
srčke. Eni naj bodo polni, drugi
z odprtinicami oziroma znotraj
srčka izrežemo še manjši srček.
Tako izrezane spečemo v pečici.
Ohlajene cele srčke premažemo
z marmelado, ki smo jo ogreli in
ji dodali malo ruma. Na nameza-
ne srčke položimo srčke z
odprtinico in potresemo s slad-
korjem v prahu. Del marmelade
damo v vrečko in z njo okrasimo
še sredino srčkov. V dobro zaprti
posodi lehko hranimo te kekse
tudi do dva tedna. Na podoben
način lahko pripravite še druge
oblike teh keksov, na primer
kroge, polmesce, zvezdice.
Med obdelavo se krhko testo
ogreje in zmehča, toda moke mu
nikoli ne smemo dodati, ker bi s
tem poslabšali kakovost. Če pri-
pravljate večjo količino, si iz hla-
dilnika vzemite večkrat manjše
količine testa.
Osnovno krhko testo lahko po
pripravi tudi razdelite na dva
enakomerna dela in en del obar-
vate s kakavom ali čokolado v
prahu. Spočito testo oblikujemo
v podolgovati svaljek in ga raz-
režemo na majhne kolobarje. Iz
njih s pomočjo rok oblikujemo
tanke svaljke, po dva in dva raz-
ličnih barv zvijemo(belo testo
okrog rjavega), na koncu pa iz
dobljene spirale oblikujemo
krog. Trakove na koncu dobro
stisnemo, da se ne odpirajo.
Tako pripravljeno pecivo lahko
obesimo tudi na smrečico.
Krhko testo lahko izboljšamo
tudi s skute, vendar pri pripravi
zraven skute dodamo še rumen-
jake in naribano limonino lupi-
nico. Lahko ga obogatimo z raz-
ličnimi začimbami, kot so
noževe konica zmletega karda-
moma, zmleti klinčki, zmlet ci-
met, zmleti mandeljni in lešniki,
vaniljin sladkor, navadno pa tes-
tu zraven moke, sladkorja in
masla dodamo tudi malo pecil-
nega praška, ker je testo nekoli-
ko pretežko in se ne rahlja do-
volj. To testo razvaljamo še bolj
na tanko kot navadno krhko tes-
to, najpogosteje pa iz njega ize-
zujemo različne like živali, ki jih
prav tako uporabljamo za
krašenje smrečice. Čas pečenja je
približno od 10 do 15 minut.
POSEBNi KEKS! iZ
KRHKEGA TESTA
Potrebujemo:
-	50 dag mehke moke
-	2 zravnani čajni žlički pecilne-
ga praška
-	25 dag sladkorja v prahu
-1 zavitek vaniljinega sladkorja
-	2 noževi konici zmletega kar-
damoma
-	2 noževi konici zmletih
klinčkov
-1 zravnana žlička zmletega ci-
meta
-	2 jajci
-	20 dag masla ali margarine
-	10 dag mletih mandljev ali
lešnikov
KRHKO TESTO Z
DODATKOM SKUTE
Potrebujemo:
-	60 dag gladke moke
-	40 dag masla ali margarine
-	4 dag mletega sladkorja
-	25 dag skute
-	6 rumenjakov
-	limonina lupina (naribana)
Iz naštetih sestavin na hitro
ugnetemo testo in ga damo pol
ure počivat na hladno. Polovico
testa obarvamo s kakavom v pra-
hu. Nato testo oblikujemo v po-
dolgovat svaljek, ga razrežemo
na enakomerne dele, iz njih obli-
kujemo podolgovate palčke in
po dve in dve različnih barv med
sabo zvijemo. Na koncu obliku-
jemo v krog in konce dobro sti-
snemo, da se ne odpirajo.
Pečemo pri temparaturi 180C 15
do 18 minut. Tople lahko poval-
jamo v sladkorju v prahu in jih
obesimo na smrečico.
Nada Pignar,
učiteljica kuharstva
Drobno pecivo iz krhkega testa: na vrhu janeževi keksi, levo
rogljički, spodaj dvobarvni venčki iz krhkega testa s skuto (glej
recept).
KRVODAJALCI
28. NOVEMBER - Slavko Lau- '
ra, Gorišnica 139; Slobodan
Cicmanovič, Ul. 25. maja, Ruj; I
Dušan Jeza, Rimska pl. 21,
Ptuj; Zvonko Auer, Mihovce 12,
Cirkovce; Ivan Bilanovič, Ul. 25.
maja 7, Ruj; Radko Hojak,
Volkmerjeva c. 28, Ruj; Zvonko
Frčeč, Doklece 25/a, Rujska ;
Gora; Janez Čeh, Krčevina 69, ^
Ruj; Antonija Štebih, Potrčeva j
42, Ruj; Bojan Cimerlajt, 4
Tomaž 16; Darko Horvat, Tržeč \
11/b, Videm pri Ruju; Simon
Laura, Gorišnica 139,
Gorišnica; Bojan Verbančič,
Reševa 29, Ruj; Marjan Reber-
nišek. Mestni Vrh 42/a, Ruj;
Branko Spolenak, Mejna c. 2,
Ruj; Zvonko Muršec, Zechner-
jeva 18, Ruj; Dalibor Babšek,
Pečke 31, Makole; Janez Vogri-
nec, Pobrežje 140/a, Videm;
Leon Kozenburger, Pergerjeva
15, Ruj; Davorin Muzek,^bjak
5, Rogoznica; Danica Bombek,
Gajevci 29, Gorišnica; Marjan
Lampret, Župečja vas 50, Lov-
renc; Leon Pišek, Apače 299,
Lovrenc na Dravskem polju; Al-
bin Intihar, Gerečja vas 12; Ma-
tevž Mohorko, Apače 3, Lov-
renc na Dravskem polju; Andrej
Horvat, Gorišnica 95; Vincenc
Krajnc, Bukovci 182, Markovci;
Janko Milošič, Jablovec 56/a,
Podlehnik; Alojz Zoreč, Minorit-
ski trg 4, Ruj; Kristina Žgeč,
Kraigherjeva 21, Kidričevo.
30. NOVEMBER - Marjan
Potrč, Sovjak 7/a, Trnovska
vas; Bojan Verdenik, Krčevina
pri Vurgergu; Dragica Bavdek,
Apače 194, Lovrenc; Janez
I Horvat, Poljska 2, Ruj; Jože To-
I manič, Kungota 58, Kidričevo;
I Stanko Širec, Kočice 70/a,
I Žetale; Renato Rižner, Apače
i 118, Kidričevo; Marjan Valenko,
I Moškanjci 19, Gorišnica; Ivanka
I Zemljarič, Kajuhova 12, Ki-
I dričevo; Branko Frangež,
j Sestrže 92, Majšperk; Peter
I Nahberger, Župečja vas 20;
I Jožef Rajh, Apače 294, Lovrenc
i na Dravskem polju; Alojz
j Janžekovič, Strelci 5, Markovci;
I Albin Brumen, Trnovski Vrh 14,
I Trnovska vas; Franjo Vrbanec,
I Kajuhova 3, Ruj; Alojz Samec,
I Zagrebška 115, Ruj; Branko
KrošI, Lovrenc na Dravskem
polju 2; Dušan Krajnc,
Aškerčeva 10, Ruj; Bojan Pe-
tek, Tibolci 34, Gorišnica; Dar-
ko Pintarič, Ul. 5. prekomorske
i 2, Ruj; Miran Jerenko, Lancova
I vas 41, Videm; Stanko Jus,
I Rujska Gora 2; Radovan Mesa-
I rič, Slape 17, Rujska Gora; An-
I ton Danko, Potrčeva 40, Ruj; |
j Miran PešI, Arbajterjeva 8, Ruj; |
I Janez Tominc, Zg. Pristava 12, |
Rujska Gora; Ivan Bezjak, Breg |
37, Majšperk; Božo Amidič, I
Kraigherjeva 4, Ruj; Marjan |
ŠamperI, Ul. B. Kraigherja 26, |
Ruj; Robert Zemljič, Andrenci |
34, Cerkvenjak; Milan Pihler, S
Podvinci 24, Ruj; Daniel Cafu- |
ta, Ul. Šercerjeve brigade; Mi- |
lan Gašparič, Kog 83/a; Franc j
Marinič, Osluševci 57/a, Pod-
gorci; Ivica Gašparič, Kog 83/a; J
Kari Furek, Draženci 87/a, Haj- i
dina; Daniel Petrovič, Podvinci
124/a, Ruj.
Po lepeh, suhem in so-
razmerno toplem jesen-
skem vremenu je deželo
prekrila snežna odeja.
Snežno prekrivalo je za
rastlinje in tla potrebno in
koristno iz več razlogov:
rastline pod snegom lažje
in ugodneje prezimijo, ob-
dobje zimskega mirovanja
trajnic je manj moteno,
zemlja in s tem korenine
so zavarovane pred globo-
ko zmrzaljo ali občutno in
naglo ohladitvijo, in kar je
še posebej pomembno,
zemlja se se snežnico pos-
topoma napoji kot z rezer-
vo talne vlage, ki zadostu-
je vse do poletnih sušnih
obdobij.
Sneg vrtičkarjev ni pre-
senetil, zeleno pokrajino
pa je prekril ob pravem
času. Snežne padavine pa,
čeprav koristne, lahko, če
jih pade prekomerno, v
vrtu povzroče tudi
nevščečnosti in škodo,
zato ga ne prepustimo ne-
nadzorovanega.
V SADNEM VRTU
drevesa, s katerih še ni od-
padlo listje, ob prvem
obilnejšem sneženju otre-
semo, da se mladi po-
ganjki in veje pod težo
mokrega snega ne bi polo-
mili. Ob nadaljnjem
sneženju dreves ni več po-
trebno otresati, če se je
osmukala in odpadla
večina listja, ker vejam
več ne grozi, da bi se nanje
nalagalo toliko snega. Če
pa drevo vendarle ogroža
sneg, ki lahko zdrsne s
strehe, pod katerim je po-
sajeno, ga ustrezno zava-
rujemo. Nekatere sadne
vrste in sorte imajo krhek
les vej in poganjkov in pri
njih lahko lom zaradi sne-
ga povzroči škodo, še po-
sebej če nimajo ustrezne
opore.
Po zapadlem snegu je
mnogo lažje nadzorovati
in slediti, ali ni morda v
sadovnjak zašla divjad in
bi z objedanjem poškodo-
vala ali uničevala sadno
drevje. V snežni zimi, ko
bo v naravi iz dneva v dan
manj hrane za divjad, se
bo ta borila za preživetje
in prišlo ji bo prav vse, kar
gre pod zob. Če imamo
sadni vrt ograjen, naj bo
ograja tako visoka, da je
ob višjem snegu divjad ne
bo zmogla preskočiti, če
pa to ni, je potrebno biti
toliko budnejši in po po-
trebi sneg ob ograji odme-
tati ali vsaj stepati. Snega
lahko kaj kmalu zapade
toliko, da bo segel do
spodnjih vej drevesne
krošnje. Veje in brste
ubranimo pred objedan-
jem srnjadi in zajcev tako,
da izpod vej sneg
odmečemo, veje pa pre-
mažemo s kakim
odvračalnim sredstvom za
divjad.
Tudi v OKRASNEM
VRTU ob izdatnejših
snežnih padavinah otrese-
mo okrasne rastline, da
jih snega ne bi poškodo-
val. Nekatere vrste iglav-
cev, ciprese in zizmelene
grmovnice imajo krhek
les in se njihove veje pod
težo snega prej polomijo,
druge z vitkimi in živali-
mi poganjki pa krošnjo
pod težo snega upogndo
in trajno deformirajo. Če
otresanje snega ne poma-
ga, okrasno rastlinje ubra-
nimo pred poškodbami z
ustreznimi oporami in
privezovanjem.
Ko se bo sneg pričel ta-
liti, v okrasnem vrtu po
njem potresimo lesni pe-
pel. Ta je naravno rastlin-
sko gnojilo, bogato z rud-
ninskimi snovmi, zato ga
ne zavrzimo, ker je v njem
ostanek negorljivih rud-
nin, ki jih rastline nujno
potrebujejo za rast in so že
v obliki uporabne rastlin-
ske hrane, saj so jih drev-
nine že pred tem potrebo-
vale za svojo rast. Pepel je
najbolje trositi po snegu
zato, ker se rudninske
snovi, ki so v lesenem pe-
pelu, v snegu bolje topijo
in pronicajo v tla, kjer
bodo ob začetku vegetaci-
je že na voljo trati in okra-
snim rastlinam.
V ZELENJAVNEM
VRTU je v začetku zime,
ko ga je že pred tem obde-
lala jesenska slana, izpod
snega obran brstični
ohrovt najokusnejši.
Brstični ohrovt pri tempe-
raturi pod - lOC pomrzne,
zato je priporočljivo, da
pred večjim snegom nekaj
stebel pospravimo in hra-
nimo v prostoru, kjer ne
zmrzuje, druge rastline pa
osipljemo s snegom, da bi
jih zavarovali pred
zmrzaljo ob ostrejši zimi.
Iz tunelov in prekritih
gredic pospešeno pobira-
mo endivijo, radič, kitaj-
sko zelje in ohrovt, ker ze-
lenjave, ki smo jo tako
preprosto zavarovali pred
pozebo na prostem, ob
nastopu ostrejše zime ne
bo mogoče več ohraniti.
Prednostno porabimo
solato, ki so ji začeli krov-
ni in obodni listi rumene-
ti in se sušiti.
Korene radiča, ki smo
jih hranili za siljenje,
pričnemo vlagati. Vlaga-
mo postopoma, po potre-
bi. Po velikosti, dolžini in
debelini prebrane korene
vložimo v dovolj globoko
posodo, napolnjeno z
mešanico kompostovke,
šote in peska. Koreni naj
bodo posajeni tako globo-
ko, da bo njihova glava
oziroma vrh za 2,5 cm nad
prstjo in 15 cm vsaksebi,
da bi bilo dovolj prostora
za obraščanje listne glavi-
ce - štručke. Posodo po-
krijemo, sicer rastoče
stručke na svetlobi poze-
lenijo in pogrenijo. Prst
naj bo stalno vlažna, tem-
peratura pa 10 do 18C.
Rasline, ki jih silimo v
kleti, zrastejo hitreje kot v
topli gredi, in če sd bili
koreni dovolj krepki,
lahko glavice režemo že
po 3 do 4 tednih.
Po biokoledarju je pri-
poročljivo sejati in saditi
rastline, ki jih prideluje-
mo zaradi lista od 10. do
12. decembra, zaradi plo-
dov od 12. do 15. ter 22. in
23. decembra, zaradi kore-
nike od 15. do 18. decem-
bra ter zaradi cveta in
vrtna zelišča 10., 18. in 19.
decembra.
Miran Glušič, ing. agr.
PRIPRAVIJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE
Vstop v šolo in šolanje
Mnogi povezujejo ta pojem skoraj izključno s spolnim zoren-
jem in povečano spolno aktivnostjo mladostnikov, kar pa ni
povsem pravilno. Puberteta je namreč v prvi vrsti obdobje
pospešenega osebnostnega in socialnega razvoja in s tem ob-
dobje številnih novih duševnih problemov in konfliktov mla-
dega človeka.
Na splošno opažamo, da mla-
dostniki danes hitreje dozorijo
kot nekoč. Tako je na primer
pregled vseh šoloobveznih otrok
na Koroškem pred leti pokazal,
da dobijo deklice sedaj v pov-
prečju osem mesecev prej men-
struacijo kot pred desetletjem.
Zanimivo je, da pospešen tele-
sni razvj ni povsod enak, ampak
fe odvisert od vrste naselja, v ka-
terem otrok živi, ter od socialne-
ga in ekonomskega statusa
družine. V odmaknjenih naselj-
ih in vaseh tega pospešenega raz-
voja niso opazili, v mestih pa je
ta dosegel povprečno eno leto.
Vlogo igra tudi poklicna struk-
tura staršev: največjo po-
spešenost v telesnem razvoju so
kazali otroci uslužbencev z viso-
ko izobrazbo.
Hitrejši telesni razvoj pa ne po-
meni, da mladi ljudje tudi hitre-
je duševno dozorijo. Več študij
ugotavlja, da današnji mladost-
niki v svojem razvoju celo neko-
liko zaostajajo za svojimi enako
starimi vrstniki izpred petdeset
in več let.
Težko je reči, kdaj se obdobje
pubertete zaključi. Nekdo je du-
hovito pripomnil, da si je treba
le ogledati moške, kako navijajo
na nogometni tekmi, in ti posta-
ne jasno, da traja pri nekaterih to
obdobje do pozne starosti. V tem
je nekaj resnice. Pubertetno ob-
dobje se ne konča le s telesno
zrelostjo, pač pa tudi z dušeno
zrelostjo in enakopravno
vključitvijo v svet odraslih. O
tem, kako burno je pubertetno
obdobje, ne odločajo hormoni.
Ker kaže mladostnik zlasti željo,
da bi se postavil na svoje noge,
spremenil svet, ga naredil
boljšega in našel svoje mesto v
njem, so pubertetne krize, mla-
dostniški nemir, upornost in
drugo, o čemer večkrat govori-
mo kot o nujnem razvojnem zlu,
znak, da je mladostnik pri tem
naletel na razne ovire.
Velikokrat je ovira v njem sa-
mem. O tem pa več naslednjič.
mag. Bojan Sinko
18 - ŠPORT
14. DECEMBER 1995- TEDNIK
NK DRAVA / OB POLOVICI SEZONE 95/96
lahko bi bilo boljše
Nogometaši Drave so v jesenskem delu prvenstva v drugi slovenski nogometni
ligi zasedli enajsto mesto z osvojenimi devetnajstimi točkami. V klubu so
pričakovali vsekakor več, žal pa so izgubili preveč točk na domačem iarišču.
igra ni bila stalna, še posebej takrat ko je prišlo do kartonov in poškodb.
o minuli polovici prvenstva
smo se pogovarjali s podpred-
sednikom kluba Martinom Vo-
grincem.
#	Lahko ocenite nogometno
jesen '95?
"Z uvrstitvijo Drave v jesen-
skem delu prvenstva nismo za-
dovoljni. Računali smo na višje,
vsaj po tistem, kar je kazalo na
začetku prvenstva. Do začetka
oktobra smo igrali zelo dobro in
bili pri vrhu lestvice. Potem so
prišle težave - kartoni in poškod-
be, pa tudi finančni problemi.
Znano pa je: če nisi pravi čas na
pravem mestu, na koncu ni pra-
vega rezultata."
#	Katere cilje ste si zastavili
pred pričetkom sezone 95/96?
"V klubu sodimo, da ima Dra-
va kvaliteto za uvrstitev od tret-
jega do desetega mesta; po tihem
smo upali na peto msto. Po pri-
kazanih igrah na gostovanjih bi
lahko tam tudi bili, če bi seveda
v Ptuju igrali tako, kot znamo.
Na svojem igrišču smo izgubili
deset točk, kar je vsekakor pre-
več za ekipo, ki želi biti v zgorn-
jem delu prvenstvene razpredel-
nice."
# Kje je vzrok za spremenlji-
ve igre?
"V vsakem športu, še posebej v
nogometu je dosti razlogov.
Težko je, ko izgubiš na svojem
igrišču, pred svojimi navijači,
vendar se ni dalo nič narediti.
Drava po kvaliteti sodi v sredino
druge lige, a imamo premalo
kvalitetnih igralcev. To je
osnovni problem."
% Drava je bila edini klub, ki
se v prestopnem roku pred no-
vim prvenstvom ni okrepila.
Ali ste menili, da imate dovolj
kakovostnih igralcev ali pa ni
bilo denarja za nakupe?
"Za kakšnega pravega igralca
je na Ptuju premalo finančnih
sredstev, nima pa smisla pripel-
jati igralca srednje kvalitete ali
povprečnega. Na Ptuju imamo
dober svoj kader, dovolj izkušen,
da Drava z njimi ostane stabilen
drugoligaš. To pa je težko, če ni
pravih finančnih sredstev."
#	Koliko pa stane kvaliteten
igralec?
"Težko je kaj reči. Pravi igralci
stanejo nekaj tisoč mark - tudi
deset tisoč in več. V to se nismo
mogli spustiti iz enostavnega
razloga, ker ni sredstev."
#	Imate veliko tekmovalcev
- kadete in mladince v prvi ligi,
člane v drugi, tukaj so še
mlajše selekcije. Koliko stane
nogometno udejstvovanje v
enem letu?
"Če hočeš, da kolikor toliko
živiš, potrebuješ, skromno
rečeno, 200.000 mark letno; pa je
ta vsota v drugi slovenski nogo-
Martin Vogrinec. Foto: Kotar
metni ligi le za preživetje. Kdor
se ne ukvarja z nogometom, ta
ne ve, koliko to stane. Naj dam
za primer organizacijo ene tek-
me v drugi slovenski nogometni
ligi: to stane 130.000 tolarjev.
Organizacija kadetske in mla-
dinske tekme stane 60.000 tolar-
jev, če igramo na gostovanjih.
Naj še za ilustracijo povem, da
stanejo nogometni čevlji za član-
sko in mladinsko vrsto najmanj
500.000 SIT, da ne govorimo o
taksah itd."
#	Kako bi ocenili zanimanje
gledalcev, politike in gospo-
darstva za nogomet?
"Kar se tiČe gledalcev, vidimo,
da je nogomet v Ptuju potreben.
Imamo ogromno publike, ki nas
spremlja doma in na gostovanj-
ih. Ljudje v občini, ki skrbijo za
Ptuj, bi to morali vedeti. Moral-
na podpora sicer je. Vedeti mo-
ramo, da Drava predstavlja mes-
to vse leto po celi Sloveniji, da se
ime Ptuja pojavlja skoraj v vseh
medijih. Ptuju bi moral biti NK
Drava v ponos. Ljudje v občini
bi se morali zavzeti za nogomet.
Odbor, ki vodi Dravo ali jo bo še
vodil, je delal izključno na pros-
tovoljni osnovi, ni bilo dnevnic,
kilometrin itd., kljub temu da
smo hodili na razne sestanke, re-
gistracijske komisije itd. Da ni
podpore mesta, je zelo žalostno."
#	Dodatna sredstva bi lahko
dobili od sponzorjev.
"Res je, od države več tudi ne
pričakujemo. Lahko bi pa
občina priskočila na pomoč pri
pridobitvi sponzorjev z raznimi
pogovori itd. Poskušamo dobiti
generalnega sponzorja, toda ni-
kakor se ne moremo ujeti."
#	Koliko ljudi je delalo v od-
boru Drave? Kako si predstavl-
jate delo kluba v naprej?
"Na koncu jesenskega dela so v
klubu delali največ trije ljudje.
Na tak način je klub zelo težko
voditi. Iščemo nove ljudi. Kdor
bo predsednik, bo zbral svoj tim
ljudi, da Dravo pripelje do mesta
stabilnega drugoligaša. Sam tega
ne more voditi, imeti mora se-
dem, osem ljudi, da o drugih niti
ne govorimo. Sedanju upravni
odbor ni naredil malo. Druga
slovenska nogometna liga danes
ni mačji kašelj."
#	Kdaj bo skupščina kluba?
"Predvidevamo, da v prvi polo-
vici decembra. Vendar ne bi radi
delali skupščine, dokler ne
bomo imeli ljudi, ki bodo Dravo
prevzeli. Na Ptuju je zelo težko
najti ljudi, ki naj bi delali."
#	In kakšna so pričakovanja
za pomladni del prvenstva -
okrepitve?
"Okrepitve bomo iskali v Ma-
riboru, tudi zunaj države, pa
tudi znotraj naše MNZ. Če bi se
dobro pripravili, bi lahko prista-
li v zlati sredini, kar bi izpolnilo
cilje kluba. Predvsem pa se mo-
ramo dobro organizirati."
D.K.
NOGOMET / ŠPORTNI PORTRET
Nogometaš Zoran Volk
Nogometaši ptujske Drave so končali tekmovanje v drugi slo-
venski nogometni ligi. V jesenskem delu prvenstva je bil zelo
dober tudi Zoran Volk, a zaradi poškodbe ni zaigral na
zadnjem srečanju proti Črnučam. V tem delu prvenstva je
dosegel tudi nekaj zadetkov.
Kako je prišel do ptujske
Drave? Najprej je iz Maribora
odšel k Steklarju iz Rogaške
Slatine, a je v tamkajšnjem klu-
bu šlo vedno slabše, in ko so ga
povabili v ptujsko Dravo, se ni
bilo težko odločiti.
Zoran je Mariborčan, a se mu
ni bilo težko vživeti v ptujsko
nogometno okolje. "Prava klapa
smo, in če bi odšel v drugo nogo-
metno okolje, bi mi bilo zelo
žal," pravi. Dobil je sicer nekate-
re ponudbe, toda zatrjuje, da je
edino v Dravi bilo vse tako, kot
so se dogovorili. Za kaj več v no-
gometnem Ptuju manjka spon-
zor. Ljudje v upravi se zares tru-
dijo, zbirajo denar, kolikor ga
lahko pač zberejo. Zavedati bi se
morali, da je Drava ogromno
"podjetje" in v njej igrajo pre-
težno doma vzgojeni igralci. To
pač stane, a še vedno manj kot
nakupi igralcev.
Zoran je v bistvu vezni igralec,
kljub temu pa ga najdemo med
strelci golov. "Na tekmi se pač
zgodi, da prideš v situacijo, ko
dosežeš zadetek. Meni je to uspe-
lo," pravi. Po prihodu iz vojske je
sicer zaigral nekoliko slabše, a
bolj kot se je bližal konec jesen-
skega dela prvenstva, boljše so
bile njegove igre.
"Lep je občutek, če vidiš, da ti
gre. Škoda samo, da sem se pred
srečanjem s Črnučami poškodo-
val in nisem mogel nastopiti,"
pojasni Zoran.
Drava bi po njegovem mnenju
lahko osvojila več točk, a kljub
vsemu moramo biti na koncu za-
dovoljni. Na pomlad pa bo bolje
in več točk, kar bi Dravo popel-
jalo v sredino, kamor tudi sodi,
je prepričan.
In kakšne so Zoranove nogo-
metne ambicije? Verjetno bo os-
tal v Dravi še pol sezone, potem
pa bo videl, kako se bo napletlo.
"Srčno upam, da bom lahko en-
krat zaigral v prvi slovenski no-
gometni ligi, samo v Mariboru
verjetno ne več, ker so me čudno
zbrisali."
D.K.
Zoran Volk (prvi z leve) na srečanju proti Rudarju iz Trbovelj.
Foto: Danilo Klajnšek
PLANINSKA ZVEZA / MLADINA IN GORE
T. državno tekmovanje
v soboto, 18. novembra, je bilo na OŠ
Antona Šibelje-Stjenke v Komnu na Krasu
7. državno tekmovanje Mladina in gore.
Priredili sta ga mladinska komisija Planin-
ske zveze Slovenije in OŠ Komen, ki je lani
na tekmovanju zmagala. Letos smo se ga
prvič udeležili tudi učenci iz OŠ Martina
Koresa Podlehnik, ki sme edini zastopali
Planinsko društvo Ptuj.
Štiričlansko ekipo so sestavljale Anja Go-
lub, Karmen Kodrič, Martina Turk in Karmen
Arnuš, pripravljala pa jih je učiteljica Jožica
Feguš.
Tekmovalo je 65 ekip. Tekmovalci so pi-
sali teste s 40 vprašanji. Podlehničanom žal
uvrstitev v finale ni uspela, razlike v točkah
med ekipami pa so bile majhne, vendar kot
je pred tekmovanjem povedal vodja Roman
Podnebšek: Ni važno tekmovanje, ampak
pridobljeno znanje.
Ob koncu se želimo zahvaliti PD Ptuj in
naši OŠ Podlehnik za finančno podporo ob
tekmovanju.
J.F.
Učenke, ki so tekmovale na kvizu Mladina in gore (od leve):
Anja Golub, Karmen Kodrič, Karmen Arnuš in Martina Turk.
Foto: Jožica Feauš.
GIMNAZIJA PTUJ / ROKOMETASICE
Prezahteven
kažipot znaniot
Polfinale državnega prvenst-
va v rokometu za dijakinje, ki je
nekaj zadnjih let med najbolj
privlačnimi, se tudi tokrat ni
izneveril tradiciji. Organizator-
jema - SŠC in Športnemu zavo-
du - lahko prisodimo najvišjo
oceno, srečanja pa si je ogleda-
lo vsaj 600 vrstnikov in njiho-
vih staršev. Trem nastopa-
jočim ekipam (odsotne so bile
tekmovalke iz Velenje) so pri-
pravili pravo tekmovalno
vzdrušje. Tekmovanje je
svečano odprl podžupan mest-
ne občine Ptuj Ervin Hojker.
Uvodno srečanje med Gimna-
zijo Ptuj in Srednjo tehnično
šolo Celje se je končalo z 18:9,
saj je bila kakovostna razlika
tekmic res prevelika.
V obračunu gostiteljic z ekipo
Srednje frizerske tekstilne, stroj-
ne in prometne šole iz Celja pa
so Ptujčanke prikazale šolsko
uro rokometa: čvrsto v obrambi,
v napadu pa hitro in domiselno.
Ton igri so dajale odlična zu-
nanja igralka Renata Petek,
srednja organizatorka igre Meta
Šijanec in krožna napadalka Li-
dija Srebernak. Pod "taktirko"
prof. šp. vzg. Marjete Malek so
za zmagovalke igrale Vidovič,
Cvetko, Šijanec, Srebernak, Boj,
Kolar, Ferčič, Maračič, Petek,
Bezjak, Žuran.
Direktorica SŠC Ptuj Meta
Puklavec je udeleženkam polfi-
nala podelila lične pokale z veli-
ko željo, da bi Ptuj ponovno iz-
brali za prizorišče velikega fina-
la. Ob tem sta bili podeljeni tudi
priznanji najboljši strelki in vra-
tarki. Dobili sta jih Saša Šimek
STŠ Celje (15 zadetkov) in Sanja
Peharda STŠ Celje.
Izidi: Gimnazija Ptuj - STŠ
Celje 18:9; Gimnazija Ptuj -
SFTSPŠ Celje 18:14; SFTPŠ
Celje - STŠ Celje 13:12. Vrstni
red: I. Gimnazija Ptuj; 2.
SFTSPŠ Celje; 3. STŠ Celje.
Renata Petek, najboljša strelka
in igralka Ptujčank, je povedala:
"Menim, da je kvaliteta
srednješolskega ženskega roko-
meta v vzponu. Do vrha se je
moč prebiti samo, če treniraš šti-
rikrat tedensko. V klubu imamo
izredno slabe možnosti za vad-
bo. Izhajam iz športnega opti-
tnizma, da se bodo stvari uredile.
Čestitam soigralkam, bile so
izvrstne."
I.K.
Renata Petek, najboljša
igralka Ptujčank
KOŠARKA
Pritelek srednješolske lige
V	četrtek, 14. decembra, se začne 1. kolo štajerske košarkar-
ske lige srednjih šol. Kot edina predstavnica ptujskih srednjih
šol bo igrala gimnazija, ki je tudi gostiteljica prvega srečanja.
V	dvorani srednješolskega centra se bosta v četrtek ob 13. uri
pomerili ekipi ptujske gimnazije in srednje šole za gostinstvo
in turizem in Maribora (SŠGT).
Aleksandra Orlač
MALI NOGOMET
I. UGA MNZ PTUJ
Rezultati tekem L kroga:
Bistro Špic Markovci - Ma-
jolka 1:3, Krona Zagi - Bu-
tik Ivana 9:5, Gostišče pri
Tonetu - Gumanno 4:5,
Tomaž - Sara 9:2, Vitomarci
Petlja - Slonček 7:2.
Rezultati tekem 2. kroga:
Sara - Vitomarci Petlja 1:5,
Majolka - Slonček 3:3, Gu-
manno - Tomaž 1:4, Butik
Ivana - Gostišče pri Tonetu
2:7, Bistro Špic Markovci -
Krona Zagi 5.4.
1.TOMA	Ž....................2 2 O O 13:3 6
2.	VITOMARCI PETUA. 2 2 O O 12:3 6
3.	MAJOLKA................2 11 O 6:4 4
4.	GOST. PRI TONETU. 2 1 O 1 11:7 3
5.KR0NAZAG	I............2 1 O 1 13:103
6.	BISTRO ŠPIC............2 1 O 1 6:7 3
7.	GUMANNO..............2 1 O 1 6:8 3
8.	SLONČEK.................2 O 1 1 5:10 1
9.BUTIKIVAN	A...........2 O O 2 7:16 O
lO.SARA......................2 O O 2 3:14 O
Razpored tekem 3. in 4.
kroga: športna dvorana
Center v Ptuju, sobota, 16.
decembra: 10.00 - Gostišče
pri Tonetu - Bistro Špic
Markovci, 10.55 - Tomaž -
Butik Ivana, 11.50 - Krona
Zagi - Majolka, 12.45 -
Slonček - Sara, 13.45 - Kro-
na Zagi - Gostišče pri Tone-
tu, 14.40 - Bistro Spic Mar-
kovci - Tomaž, 15.35 - Gu-
manno - Slonček, 16.30 -
Majolka - Sara.
2. LIGA MNZ PrUJ
Rezultati tekem 1. kroga:
Juršinci - Podlehnik 3:4,
Gastro Žetale - Copy Canon
Ambiente 4:2, Zavod 93 -
Bistro Milena 2:4, Cirkula-
ne-DAB Team2:7.
1.DABTEA	M...............1 1 O O 7:2 3
2.	GASTRO ŽETALE.....1 1 O O 4:2 3
3.	BISTRO MILENA......1 1 O O 4:2 3
4.	PODLEHNIK............1 1 O O 4:3 3
S.iURŠINCI.................1 O O 1 3:4 O
6.ZAV0D9	3................1 O O 1 2:4 O
7.C0PYCAN0NA	M.....1 O O 1 2:4 O
8.CIRKULAN	E............1 O O 1 2:7 O
Razpored tekem 2. kroga:
športna dvorana Mladika v
Ptuju, nedelja, 17. decem-
bra: 17.10 - Podlehnik -
DAB Team, 18.05 - Bistro
Milena - Cirkulane, 19.00 -
Copy Canon Ambiente - Za-
vod 93,19.55 - Juršinci - Ga-
stro Žetale.
B.L.
TEDNIK ■ 14, DECEMBER 1995
ŠPORT - 19
ROKOMET
V Murski Soboti
poraz Drave in
zmaga Ormoža
v vzhodni skupini druge
državne moške rokometne lige
so bile v soboto tekme desetega
kroga. Drava je v Murski Soboti
visoko izgubila s Pomurko,
Ormož JE malce nepričakovano
lahko opravil s Poletom, Velika
Nedelja pa je v svoji dvorani po
pričakovanju premagala Krog.
Rezultati: Pomurka - Drava
39:26, Polet - Ormož 20:27, Velika
Nedelja - Krog 32:28, Radeče - Go-
renje B 31:23, Dol Hrastnik - Celje
Pivovarna Laško B 29:29 in Lisca
Sevnica - Brežice 32:19.
Rezultat zaostale tekme: Goren-
je B - Lisca 26:26.
RADEČE......................108 2 0 269:227 18
POMURKA...................107 1 2 291:230 15
LISCASEVNICA...........106 3 1 257:223 15
DRAVA........................107 O 3 268:241 14
GORENJE B.................106 1 3 249:247 13
ORMOŽ........................104 1 5 244:241 9
DOL HRASTNIK...........103 2 5 258:280 8
POLET.........................103 1 6 224:241 7
CEUEP.LAŠKOB.......103 1 6 274:293 7
VELIKANEDELJA........103 O 7 247:249 6
BREŽICE......................103 0 7 224:292 6
KROG..........................100 2 8 250:290 2
V soboto bodo tekme enajstega,
zadnjega kroga prvega dela
prvenstva. V Ptuju bo derbi med
Lisco iz Sevnice in Dravo, v
Ormožu pa med Veliko Nedeljo in
Ormožem. Tekmi bodo začeli ob
19. uri. Drugi pari: Krog - Pomur-
ka, Celje Pivovarna Laško B - Po-
let, Gorenje B - Dol pri Hrastniku
in Brežice - Radeče.
I.k.
POMURKA - DRAVA
39:26 (17:9)
Drava: Veljko Margušič 3, Kram-
berger 4, Pucko 1, Belšak 2, Pšajd 2,
Belič, Pisar 3, Kozel 3, Zajšek 1 in
Mlakar.
V	derbiju 10. krop v drugi slo-
venski rokometni ligi so rokome-
taši Pomurke zasluženo ugnali ro-
kometaše Drave. Domači so pričeli
silovito in že v deveti minuti vodili
s petimi zadetki razlike in to razli-
ko samo Še povečali. Ob koncu
polčasa je bilo osem zadetkov raz-
like.
V	drugem polčasu so ptujski ro-
kometaši zaigrali nekoliko bolje.
Domačim so se približali na šest
zadetkov, nato pa zopet popustili.
Igra rokometašev Drave je bila ka-
tastrofalna. Niso igrali v obrambi,
še manj v napadu, domači pa so za-
devali, kakor so hoteli.
Fizično je Drava dobro pripravl-
jena, le psihološko slabo ali pa jih
je uspavalo vodeče mesto na
prvenstveni razpredelnici. Tokrat
si pohvale zaslužijo mlajši igralci,
ki so vsaj poskušali, medtem ko so
nosilci igre povsem razočarali.
D.K.
POLET - ORMOŽ
20:27(11:14)
Ormož: Feguš, Potočnjak 1, Jfova-
novič, Fridrih 2, Djermati, praprotnik
6, Grabovac, Rajh 5, Kirič 5, Želo-
dec, Javemik 8 in Šulek.
Rokometaši Ormoža se vračajo z
dvema točkama, ki so ju zasluženo
osvojili pri direktnih konkurentih
za uvrstitev med prvih šest ekip.
Domačini so takoj pričeli tesno
pokrivanje graditelja igre pri
Ormožu Alana Potočnjaka. Prika-
zali so hitro igro z menjavanjem
mest in natančno realizacijo.
Domači so poskušali odgovoriti z
bolj grobo igro, vendar ni šlo. Po
začetnem vodstvu Ormoža z dve-
ma zadetkoma so naredili preobrat
in povedli z 10:9, to pa je bilo tudi
vse.
V	drugem delu srečanja so
Ormožanci zaigrali še bolje. Če ne
bi zgrešili nekaj metov s črte, bi
lahko rezultat bil še veliko višji.
Ta zmaga vsekakor veliko pomeni
pred "velikim derbijem", ki bo v
soboto v ormoški dvorani, ko se
bodo pomerili z lokalnim konku-
rentom Veliko Nedeljo.
D.K.
Športne noviee
JUDO # Gorišnica uspešna na Na-
gaoki
Na tradicionalnem mednarodnem tek-
movanju judoistov Nagaoka '95 v
Ljubljani so bili uspešni tudi
Gorišničani, čeprav državni reprezen-
tant Damjan Petek zaradi poškodbe
gležnja ni nastopil. V svojih kategori-
jah 80 dosegli naslednje uvrstitve:
Donald Rus drugo mesto, Denis Rus,
Boštjan Vinkovič in Filip Žnidarič tretje
ter Dani Rus peto mesto, če omenimo
le najvidnejše uvrstvitve.
I.k.
KEGLJANJE • Ptuj dvakrat zmagal
V	nadaljevanju medregijske kegljaške
lige so ptujski kegljači v 4. kolu s 6:2
premagali ekipo Ruš, v 5. kolu pa so
se v Lendavi pomerili z Lokomotovo II
in prav tako zmagali - tokrat z rezulta-
tom 5:3. Na obeh srečanjih je bil naj-
boljši Drago Amuš, ki je podrl 829 in
818 kegljev.
Po petih kolih so Ptujčani z 8 točkami
na odličnem 2. mestu.
S.R.
STRELSTVO • Trzin - Ptuj
1611:1673
V	prvi državni ligi ptujski strelci nadal-
jujejo serijo zmag. V petek, 8. decem-
bra, so v Trzinu zmagali z razliko kar
72 krogov. V konkurenci posamezni-
kov so člani SD Ptuj zasedli prva tri
mesta. Zmagal je Janez Štuhec s 568
kragi, drugi je bil Ludvik Pšajd (560),
tretji pa Sašo Porok (545).
S četrto zmago v šestih kolih so ptuj-
ski strelci zadržali četro mesto v ligi.
SI
2. LIGA # Kopačevina - Ptuj Petlja
1534:1577
Petlja iz Ptuja je v šestih kolih že
četrtič zmagala, tokrat v Škofji Loki.
Posamezno je zmagal Milan Stražišar
(538), druga je bila Majda RaušI, tret-
ja pa Tanja Ribič iz Škofje Loke. Mla-
dinka Alenka Peteršič je nastrelila 506
krogov.
SI
MLADINSKI TURNIR • Medalje za
Alenko in Saša
Na drugem državnem tumirju mlajših
mladince z zračno standard pištolo so
si ptujski strelci priborili tri bronaste
odličja. Sašo Porok, ki je imel kar tri
tekme v 24 urah (v prvi ekipi Ptuja, na
Evrospektru in na drugem tumirju
mlajših mladincev) je s 353 krogi za-
sedel tretje mesto, Filip Fabrici je bil
peti, mladinka Alenka Peteršič pa si
je tudi priborila bron v kategoriji
mlajših mladink s 330 krogi.
SI
EVROSPEKTER • SD Ptuj Petlja de-
veta
Na velikem tekmovanju v Ljubljani so
se ptujski strelci dobro odrezali. Petlja
Ptuj je nastopila v postavi Alenka Pe-
teršič (518), Majda RaušI (538) in
Slavko Ivanovič (533) in zasedla so-
lidno deveto mesto ter za samo dva
kroga prehitela ekipo Pokrajinsko po-
veljstvo VS Maribor v sestavi Milan
Stražišar (541), Sašo Porok (533) in
Pavel Fabrici (514). Največji favorit za
zmagovalca posameznikov Janez
Štuhec se tekme ni udeležil, ker ni bil
pravočasno obveščen. Majda RaušI
je v članski konkurenci zasedla tretje
mesto.
SI
NOGOMETNI TURNIR
NK Drava bo v nedeljo, 17. decembra,
ob 9. uri pripravil turnir za mlajše
dečke. Nastopilo bo osem ekip: Mari-
bor Branik, Železničar Maribor, Mura
iz Murske Sobote, Aluminij iz Ki-
dričevega, Gorišnica, gostje iz Avstri-
je in dve domači ekipi.
D.K.
KOŠARKA D LIGA • Koroška - Ptuj
46:62 (27:34)
Po enakovrednem začetku so gostje
prevzeli pobudo in z odlično igro v
obrambi ter s kombinatomo igro v na-
padu popolnoma nadigrali domačine.
Pri gostih, kjer so zaigrali vsi igralci,
sta bila še posebej razpoložena M.
Rozman in T. Bojnec. Koše za Ptuj so
dosegli: Bojnec 15, Damiš 8. Jagari-
nec 8, Arnuš 7, Rozman 10, Rojko 6,
Hojnik4, Kostanjevec 4.
Ptuj-Duplek 70:40 (41:18)
Derbi je tokrat več kot zasluženo pri-
padel domačinom, ki so imeli pobudo
prav so tekmo. Rezultat požrtovalne
igre v obrambi ter kolektivne igre v na-
padu je visoka zmaga. V ekipi Ptuja
zaslužijo pohvalo prav vsi igralci, po-
sebej razpoloženi pa so bili T. Bojnec
in B. Rojko v obrambi ter R. Kotnik, A.
Ho nik A. in J. Arnuš v napadu. Koše
za Ptuj so dosegli: Bojnec 4, Damiš 6,
Jagarinec 2, Amuš 12, Rozman 4,
Rojko 6, Hojnik 10, Kotnik 18, Kos-
tanjevec 8.
NAMIZNI TENIS • Rekreacija
Namiznoteniški klub Petovia Ptuj vabi
vse ljubitelje namiznega tenisa, ki želi-
jo nastopati v rekreacijski ligi, da se
prijavijo do 22. decembra na telefon
772-111. V ekipi lahko nastopata po
dva igralca. Liga bo potekala v prizid-
ku športne dvorane Mladika vsak to-
rek in četrtek od 20. do 22. ure. Vljud-
no vabljeni.
I.B.
Armand Krojne - dobitnik zlate rokaviee
v športni dvorani Center je bila 15. tradicionalna boksarska prireditev, ki si jo je ogledalo več kot
600 gledalcev. Prikazane kvalitetne borbe so gledalce navdušile.
V uvodni svečanosti ob 25-letnici Boksarskega kluba Ptuj je podžupan Ivan Jurkovič skupaj s
predsednikom kluba Jankom Gabrovcem podelil priznanje Prejeli so jih Slavko Doki, pn/i predsed-
nik BK Ptuj, nekdanji boksani Boris Horvat, Robi Krajnc, Anton Novak in Albin Mero, ki so dostojno
zastopali barve Ruja, ter Peter Vesenjak, Janko Gabrovec in Radio-Tednik Ruj
Izidi 11 borb: lahka kategorija. Jančič (Siov. 8.) - Rakuš (Pt.) 2:0. polvelter Podvršnik (SB) -
Žugelj (ZG) 0:2, Rašič (MB) - Leitner (Gradec) 2:0, Žerak (Teh.c. Ptuj) - Holc (PT) 0:2; poisrednja:
Zavec (Teh.c.Ptuj) - Novkovič (MB) 2:0; srednja Habjan (SB) - Horvat (PT) 0:2, Jalušič (V2) - Arnuš
(PT) 0:2, Vogrinec (V2) - Krajnc (PT) 0:2; poltežka: Brinec (NM) - Božič (ZG) 0:2, težka: Sakuta
(ZG)- Durovič (ŽBK MB) prekinjeno, super težka: Sijecalj (W) - Fleischer (PT) 0:2 prekinjana v
zadnji rudni po zdravniški odločitvi.
Pokale so prejeli Kristjan Vogrinec kot najbolj borbeni boksar, najboljši tuji boksar Zdravko Žuelj
Zg., najboljši mladinec Robert Holc, zlato rokavico za leto 1995 pa je prejel Amiand Krajnc, Ruj,
izročil pa mu jo je župan mestne občine dr. Miroslav Luci skupaj s predsednikom kluba (-anc)
20-ZA RAZVEDRILO
14. DECEMBER 1995- TEDNIK
TEDNIK - 14. DECEMBER 1995
ZA KRATEK CAS - 21
Info - glasbene novice!
Inffo - kvix
Ali veste, katera skupina je na
sliki? Izrežite glasovnico,
vpišite odgovor, in če vam bo
sreča naklonjena, vam bodo v
prodajalni Tehnika Emone
Merkurja Ptuj podarili
zgoščenko (če verjamete ali ne,
tako naj bi se po slovensko ime-
noval CD).
Da je bila pred štirinajstimi
dnevi na sliki Regina, je med
drugimi ugotovila Martina Ko-
ren, Pristava 15,CirkuIane.
Čestitamo!
Odgovore na današnje vprašanje
pošljite (ali prinesite) na: Ted-
nik Ptuj, Raičeva 6, p.p. 95. Rok:
četrtek, 21. decembra.
Mesevaiec:_
Naslov:_
Ime skupine:_
Mladi skozi najstniška leta dozo-
revajo in se počasi specializirajo za
svojo glasbeno zvrst. Ustvarjajo se
skupine poslušalcev, ki poslušajo
določeno glasbeno zvrst. In prav je
tako: naj vsak posluša glasbo, ki mu
je všeč!
SIMPLE RED so v desetletni ka-
rieri posneli pet albumov: Picture
Book, Man and Woman, A New Fla-
me, Starš in Life. Preprosto rdeči ali
SIMPLE RED se še potepajo po
lestvicah s super hitom Fairground,
ki mu sledi pesem REMEMBE-
RING THE FIRST TIME.
(^ ^ ^ )
Britanski najstnik SEAN MA-
GUIRE je na Otoku požel slavo s
skladbami Someone to Love, Take
this Time, Suddenly. SEAN je tokrat
v pop verzijo priredil velik disco hit
iz leta 1976 skupine The Real Thing
z naslovom YOU TO ME ARE
EVERVTHING. (****)
PJ & DUNCAN sta veliki TV
zvezdi BBC-ja s svojo otroško pev-
sko oddajo. Tokrat PJ & DUNCAN
predstavljata komad PERFECT.
Francescu Bontempiju in Olgi De
Souza iz skupine CORONA se je
pridružil znani italijanski producent
in D.J. Lea Marlovv. CORONA osta-
ja pri razpoznavnem plesnem stilu v
novem komadu I DONT WANNA
BE A STAR.
Danska manekenka in pevka
WH1GFIELD je slabo priredila po-
pevko dua \^AM z naslovom
LAST CHRISTMAS v plesno verzi-
jo.
Topla Jamajka me spominja na
reggae, ki vam ga predstavljajo: BIG
MOUNTAIN - Caribeen blue, RED
RAW - Ooh ia la la, CJ LEWIS - R2
the A.
Ameriški raper COOLIO je sku-
paj z LV-jem za film Dangerous
Minds posnel rap komad leta 1995 z
naslovom Gangsta's Paradise. COO-
LIO pa bo poizkušal novi met s ko-
madom TOO HOT.
Prince Roger Nelson ali SYM-
BOL je novi album naslovil z The
Gold Experience in z njega že snel
tri pesmi: The most Beautiful Gid in
the Wodd, Dolphin in I Hate you.
Kot četrto pošilja SYMBOL v boj
pesem GOLD.
Švedski kvartet REDNEX je letos
naredil pravi "boom" s komadi Cot-
ton Eye Joe, Old Pop in an Oak,
Wild N'Free in balado Wish you
were bere. Debitanski album so
REDNEX naslovili s Sex & Violins
in z njega ponujajo novo balado
ROLLING HOME.
Trio ETERNAL je do sedaj izdal
dva albuma: Always and Forever in
Power of a Woman. Božična pesem
tria ETERNAL nosi naslov FM
BLESSED.
Ameriška pevka DEBBIE GIB-
SON beleži največ uspeha z balado
Foolish Beat. DEBBIE se vrača s
prijetno country folk balado DID-
N'T HAVE THE HEART.
Rocker LENNY KRAVITZ je
med snemanjem novega albuma Cir-
cus preživel težke čase, saj se je ločil
od francoske pop zvezde Vanesse
Paradise. Po udarnem hitu Ročk N'-
Roll is Dead se je LENNY umiril v
naslovni skladbi CIRCUS.
ANNIE LENNOX je z albuma
Medusa že pripravila pesmi No
more "I Love you's", A Whiter Shade
of Pale in Waiting in Vain. ANNIE
tokrat poje v duetu s PAULOM SI-
MONOM pesem SOMETHING SO
RIGHT.
•o David Breznik
^^ prodajalna
TEHNIKA
EMONA MERKUR d.0.0.
PTUJ
1.	Free as a Bird
-	THE BEATLES
2.	Exhale
-	WHITNEYHOUSTON
3.	Lucky Love; Beautiful Life
-ACEOFBASE
4.	Eartti Song
-	MICHAEL JACKSON
5.	Gangsta's Paradise
-	COOLIO &LV
6.You'IISee
-MADONNA
7.	Lie to me
-BONJOVI
8.	Like a Rolling Stone
-	ROLLING STONES
9.	Heaven for Everyone
-OUEEN
10.	Last Christmas
-	WHIGFIELD
Lestvico POPULARNIH 10
lahko poslušate vsak petek v
večernem sporedu radia Ptuj.
Mladi dopisniki
MATIRAL SEM OČETA
Bilo je nekega popoldneva. Vreme
ni bilo kaj prida in tudi dolgčas me
je spremljal.
Premišljeval sem, kaj bi lahko
počel. Nenadoma sem pomislil na
šah. Pred nekaj meseci me je ati
naučil šahirati. "Ati, ali greš igrat
šah?" sem vprašal." Z veseljem," je
odvrnil. Kadar sva šahirala, je ved-
no zmagal on.
Začela sva igrati. Igrala sva že ne-
kaj minut, nakar se mi je začelo
dozdevati, da bi ga lahko prema-
gal. Srce^ mi je začelo nabijati od
veselja. Čeprav to ni tako zelo po-
membno, toda želel sem biti boljši.
Sledila je še samo ena poteza. Ve-
selje je naraščalo, usta so se mi raz-
tegnila v nasmeh.
"Zmagal sem!" sem veselo zakričal.
Glasno sem se zasmejal in ta moj
prvi mat slovesno objavil mami in
sestri, sedaj pa še vsem vam.
Matjaž Trčko, 6. b
OŠ Cirkovce
KAKO SE ODTRGAMO
OD TELEVIZIJE
Mnoge mlajše in starejše je gledan-
je televizije že kar zasvojilo. Da gre
v resnici za pravo zasvojenost, se
pokaže tedaj, ko se gledalci skušajo
tega odvaditi.
Jaz se poskušam odvaditi, ampak
brez uspeha. Če je vključena, mo-
ram gledati. Ne morem je izklopiti
... Ko iztegnem roko, da bi aparat
izključila, je roka brez moči. Tako
ure in ure presedim pred njo. Mis-
lim, da večina mladih konec tedna
preživi prilepljena za TV sprejem-
niki.
TV zasvojenost prinaša množico
skritih težav. Televizijski zasvo-
jenci dobivajo v šoli slabše ocene,
posebej še iz branja, saj jim za
branje preostane malo ali pa sploh
nič časa. Zaradi gledanja televizije
mladi preživijo manj časa z
družino, tako se lahko poslabšajo
družinski odnosi, saj se zasvojenec
loči od drugih, živi v svetu filmov,
ne pa v resničnosti. Mladi so tudi
izpostavljeni slabim vplivom, saj
nam kabelski programi prinesejo v
domove pornografijo, vojne, strel-
janje in posilstva. Nasilje na TV
ekranu lahko spodbuja k preklin-
janju ali grdemu govorjenju, k na-
silju v športu ali igrah in v veden-
ju.
Vse to vpliva na obnašanje posa-
meznika. Včasih se pojavijo motn-
je v spanju, saj otrok lahko sanja o
grozljivih prizorih in se ponoči
zbudi.
Obstaja pa tudi dobra plat gledanja
teltevizije. V zgodnjih večerih po-
gosto gledamo oddaje o življenju
živali. Televizijski program pri-
naša tudi prvovrstni balet, operne
predstave in glasbo, včasih pa tudi
dobro dramsko delo.
Samoobvladanje se prične s pos-
tavljanjem ciljev. Razmisliti bi
morali o svojih navadah. Kdaj TV
vklopiš in kdaj izklopiš? Če televi-
zija ni ravno pri roki, je tudi
skušnjava, da bi jo vključili,
manjša. Televizijsko zasvojenost
lahko premagamo s tem, da TV
enostavno izklopimo, si poiščemo
prijatelje, se sprehajamo, ribarimo,
kuhamo. Lahko se tudi ukvarjamo
s športom, kar je pač nekomu všeč.
Zakaj bi torej televizijo povsem iz-
koristili oziroma bili sužnji njene-
ga programa?
Melina Janičijevič, 8. c
OŠ Mladika, Ptuj
SAM DOMA
Starša sta odšla na izlet. Prvič sem
ostal sam. Kakšna svoboda! Sprva
sem mislil, da je super, če sem sam
doma. Kasneje se je vse dogajalo
drugače, kot sem pričakoval. Pa
poglejmo, kaj se je dogajalo!
Po pouku sem prišel domov. Vsto-
pil sem v stanovanje in zagledal
list papirja. Na njem je pisalo:
"Odšla sva na sejem. Vrneva se
zelo pozno. Na mizi je denar. Pojdi
. si kupit kaj.z^kosilo..Kiipi še kruh
in druge stvari, ki so na listu."
Ko sem prebral, sem pogledal po
stanovanju. Vse je bilo tako tiho.
Zamislil sem si, kako bi izkoristil
dan. Najprej sem naredil nalogo in
se naučil. Po končanem učenju
sem odšel v Hip hop, da bi si kupil
pečen krompirček. Joj, zaprto je
že! Vrnil sem se in odšel v trgovi-
no. Nakupil sem stvari, ki so bile
na listu, in se vrnil domov. Sklenil
sem, da si sam pripravim hrano.
Pogledal sem v hladilnik, a v njem
ni bilo skoraj nič. Pogledal sem še
na balkon. Videl sem dva lepa
krompirja. Sklenil sem, da si bom
sam pripravil pečen krompirček.
Rekel sem si: "Uh, še sreča, da smo
si krompirček pripravljali v
četrtem razredu!"
Najprej sem krompir umil in ga
olupil. Nato sem ga narezal in ga
posušil v krpi. Vzel sem olje in ga
vlil v posodo. Ob neprevidnem
gibu sem ga spustil na tla. "Oh,
ne!" sem rekel, "sedaj ga bom mo-
ral še enkrat umiti." Po ponovnem
umivanju sem ga končno dal v po-
sodo. Čez nekaj časa je bil pečen.
Joj, kako je bil dober. Ponosen sem
bil nase, kajti pekel sem ga prvič.
Po okusnem kosilu sem pomil po-
sodo. Za sladico sem si pripravil
sadni napitek. Narezal sem bana-
no in jo dal v posodo z mlekom.
Vse sem še sladkal in zmlel s po-
sebnim apartom. Napitek je bil do-
ber. Vklopil sera televizijski ekran
in gledal risanke. Kam naenkrat
sem zaspal. Zjutraj sem ležal v pos-
telji. Odšel sem v kuhinjo. Mama
me je pozdravila in skupaj smo
zajtrkovali.
Če si sam, je super. Vendar po re-
snici povedano, je bolje biti s
starši.
Matej Crnjavič, 6. a
OŠ Olge Meglič
POBEGNIL SEM
Nekega sončnega dne so me posa-
dili. Mamica me je vsak dan previ-
jala in me hranila. Če sem se poka-
kal, me je tudi natepla.
Ko sem postal visoko drevo, sem
lahko ponoči preštel vse zvezde.
Leta tisoč devetsto triindevetdeset
so začeli okrog mene podirati moje
prijatelje. Čez nekaj dni so prišli
otroci in vame metali odpadke.
Nek fant je ob meni pustil
pločevinko. Glasno se je smejal.
Razjezil sem se in sklenil, da se
bom preselil na Kozjak, kjer živi
moja oma.
To sem tudi storil.
Oma me je naučila, kje je največ
gozdov. Dočakal sem zimo. Listje
mi je odpadlo. Začelo me je zebsti.
Zime ne maram. Rad imam pom-
lad, ko sem ves zelen.
Na pomlad sva z omo šla na izlet
na Snežnik, potem pa še na Go-
renjsko. Videl sem veliko bratov
in sester. Povedali so mi, da se tudi
njim včasih hudo godi.
Zvečerilo se je in vračala sva se do-
mov. Srečevala sva živali, ljudi,
rastline. Zdeli so se nama žalostni.
"Da se le doma ni kaj zgodilo," je
potožila oma.
In res se je zgodila nesreča. Dedek
je umrl. Poškodovala ga je strela,
potem pa je dobil še pljučnico.
O človek, ti si tega kriv, ker one-
snažuješ zrak!
Bil sem zelo žalosten. Zvečer ni-
sem mogel zaspati, zato mi je oma
zapela uspavanko.
Novo jutro je bilo kljub vsemu
lepo. Ptice so letale nad mano in
prepevale čudovite pesmi. Pozabil
sem na bolečino in na jezo.
Zvečer sem omo prosil, ali lahko
ostanem vedno pri njej. Nekaj časa
je razmišljala in mi potem vsa ve-
sela dovolila.
Dedka je izgubila, dobila pa je
mene. Sedaj sem že star, zdi pa se
mi, da otroci danes naravo bolj
čuvajo kot v mojih mladih letih.
To mi ugaja, zato: "Hvala!"
Marko Lalič, 4. a
OŠ. Tptuai firi,Oinv)Žn . . .'. ',
22 - POSLOVNA SPOROČILA
14. DECEMBER 1995- TEDNIK
TEDNIK - 14. DECEMBER 1995
POSLOVNA SPOROČILA - 25
26 - POSLOVNA SPOROČILA
14. DECEMBER 1995- TEDNIK
TEDNIK - 14. DECEMBER 1995
OGLASI IN OBJAVE - 27
Oče /e mislil zares
Poročali smo že, da se je 4. decembra nekaj minut čez sedmo uro zjutraj v Studenicah pri
Poljčanah zgodila tragedija. Oče - 36-letni brezposelni hrvaški državljan Miroslav Stojak, ki so
ga pred tedni priprli - je krvavo obračunal s 14-letno hčerko Ivano in se pri tem ubil sam. Tra-
gedija ni pretresla samo te mirne vasice, temveč vso Slovenijo.	__
Kaj se je tik pred grozljivim dogodkom pletlo v glavi očeta
Miroslava Stojaka, da je na tako grozljiv način ubil hčerko
in sebe, ne bomo izvedeli nikoli. Brez dvoma to očetovska
ljubezen ni bila, prej vse kaj drugega. Tudi tega ne bomo iz-
vedeli, zakaj se je hči Ivana tako neznansko bala očeta, da
je pred njim zbežala. Kaj se je dogajalo med njima v tistem
poldrugem letu, ko je bila pri njem, bi lahko povedala samo
Ivana. Kot pri vsaki stvari se tudi tukaj širijo govorice, ki pa
jih ne moremo uporabiti.
Teden dni po tragediji, v
ponedeljek popoldan, smo se
odpravili v Studenice, da bi
mogoče izvedeli še kaj, kar dos-
lej ni bilo povedano ali ob-
javljeno drugje. Prišli smo do
hiše na številki 51, ki je tik pred
studeniškim domom kulture.
Kakšnih 30 metrov vstran je
avtobusno postajališče, nas-
proti pa most čez Dravinjo. Kot
vemo, je oče v bližini tega pos-
tajališča prežal na hčer. Ko pa
ga je Ivana zagledala, je odvrgla
šolsko torbico in bežala pod ok-
rilje babičine hiše. Oče jo je na
nesrečo ujel; kaj se je kasneje
zgodilo, pa tako ali tako že
vemo.
Nekoliko te spreletava srh, ko
opazuješ preprosto, vendar lepo
urejeno hiško z belo fasado in se
zaveš, da sta tam na čuden način
ugasnili dve življenji. Zdi se, kot
da je izmumrla pod debelo
snežno odejo, kljub temu da sta
pločnik okoli hiše in potka do
nje očiščena snega. Na desnem
vogalu sta dve svečki, okno, ki
ga je poškodovala eksplozija, pa
je zabito z belim lesonitom.
V	minulih dneh je okoli hiše
hodilo toliko neznanih obrazov,
da te ljudje, ki gredo mimo, prav
tako pa tudi avtomobilisti, ki
brzijo dalje, gledajo nekoliko
čudno in z nezaupanjem. Nič
bolj zaupljivi niso sosedje, ki ne
govorijo radi o tem, kar se je do-
gajalo v njihovi neposredni
bližini. Odpravijo te z besedami,
češ saj smo že vse povedali, ne bi
več govorili o tem, je bilo že vse
zapisano.
V	času tragedije, ko je Ivana
pribežala v hišo, so bili v kuhinji
Ivanina mama, 34-letna Slavica
Papič, 55-letna babica Zorka
Podboj, 27-letni Andrej Pristov-
nik, ki je prebival v hiši kot
podnajemnik, in njegova prija-
tdjica Barbara. Vnel se je prepir,
med katerim je Stojak zahteval,
naj gre hči z njim. Ker pa Ivana
tega ni hotela, jo je porinil na
kavč, se vrgel nanjo in sprostil
bombo.
Posledice so bile grozljive: na
kavču sta obležali dve zmaličeni
trupli, na tleh pa hudo ranjena
.in nezavestna babica Zorka in
hudo poškodovana mama Slavi-
ca. Drobec je ranil tudi Pristov-
nika, ki pa je bil kljub vsemu to-
liko priseben, da je poklical poli-
cijo.
V	minulem tedno smo iz
dnevnega časopisja izvedeli, da
se obe, mama in babica borita za
življenje, nekaj dni kasneje, v to-
rek, pa smo čisto uradno izvedeli
na Policijski postaji v Slovenski
Bistrici, ki so za nas opravili to
poizvedbo, da je mama Slavica
izven življenjske nevarnosti,
hudo pa je še vedno z babico
Zorko.
BILA JE PRIJETNA
DEKLICA
Poklicali smo osnovno šolo
Poljčane, njenega ravnatelja Sta-
neta Kovačiča, ter se pozanima-
li o Ivani Stojak. Ravnatelj
Kovačič je povedal, da je bila
Ivana prijetna, simpatična dekli-
ca. Ko so se 1987. leta priselili iz
Travnika v Studenice, je mala
Ivana obiskovala najprej vrtec,
kasneje pa v Poljčanah še prvih
šest razredov: "Bila je solidna
učenka, mogoče v tistem času
nekoliko bolj zaprta kot kasneje,
ko je v začetku letošnjega no-
vembra prišla ponovno na našo
šolo. Menda jo je takrat motilo
to, ker )e mama, ki je imela
težave z živci, večkrat prišla na
šolo, jo tam čakala in objemala
ter poljubljala pred drugimi
učenci. Deklici, ki je hodila ta-
krat v peti in šesti razred, to
najbrž ni bilo najbolj povšeči,
zato se je menda sprva veselila
tega, da bo po končanem šestem
razredu šla k očetu, ki je takrat
po povsem legalni poti urejal
skrbništvo nad deklico."
Oče, ki se je prišel dvakrat po-
govarjat k njemu na šolo, se je
zelo lepo in mirno pogovarjal,
tako da je naredil na človeka pri-
jeten vtis, vendar mu ravnatelj
vsega, kar je govoril, češ da je
podjetnik, ki zaposluje preko
dvajset delavcev in podobno, ni
povsem verjel.
Tako je Ivana Stojak konec
šestega razreda odšla z očetom -
menda najprej na Hrvaško, v
Crikvenico, kasnej pa na Dunaj,
kjer je obiskovala sedmi razred
osnovne šole. "Tudi to spričevalo
je bilo solidno, po naše je sedmi
razred izdelala z dobrim uspe-
hom, kar je brez dvoma lep us-
peh, še posebej ker je Ivana ho-
dila v nemško šolo. Na našo šolo
je prišla ponovno letos v začetku
novembra, v isto oklje, ki ga je že
poznala, in sošolci so jo z vesel-
jem sprejeli medse. Lahko bi re-
kel, da je bila celo v središču po-
zornosti in sošolci so jo imeli
radi. Ker pa je zamudila dobra
dva meseca, smo se na šoli dogo-
vorili, da bomo do nje pač neko-
liko tolerantni, saj smo predvi-
devali, da bo zamujeno zlahka
nadoknadila. Upali smo, da bo z
njo vse v redu, kljub temu da
smo vedeli, da )o oče nadleguje
po telefonu. Babica Zorka je bila
zelo skrbna, prihajala je v šolo in
se zanimala za njen napredek.
Na šoli je bila še v četrtek in pe-
tek pred ponedeljkovo tragedijo.
Pozanimala se je, ali denimo Iva-
na še kaj dolguje in podobno," je
še dodal Stane Kovačič.
Ivano so pokopaH na pokopa-
lišču na hribčku pri cerkvi svete
Lucije, pod katerega je stisnjena
njihova hiška, truplo očeta Mi-
roslava Stojaka pa so odpeljali iz
Slovenije. Baje so hoteli odpelja-
ti z očetom tudi Ivano, vendar so
materini sorodniki to preprečili.
Kaj bi zapisali za konec? Stro-
kovnjaki pravijo, da bo tega tako
imenovanega vietnamskega sin-
dorma, ko je prag tolerance pri
človeku zaradi bližine vojne
uničen, čedalje več. Menda bo
moralo naše sodstvo prav zaradi
tega v zvezi s tem sprejeti kakšne
strožje zakone in družine, ki jim
kdorkoli grozi z ubojem, dru-
gače zaščititi, kajti po toči zvoni-
ti je prepozno. Tudi v Ivaninem
primeru.
Vida Topolovec
Hiša v Studenicah 51, kjer se je 4. decembra zgodil
dogodek, ki je pretresel vso Slovenijo. Danes hiša
počiva pod snegom mirno in tiho, kot da se pred de-
setimi dnevi tu ne bi zgodilo nič. Le dve drobni lučki,
prižgani na desnem vogalu hiše, povesta nakl-
jučnemu popotniku, da sta tu, kdo ve zaradi česa,
ugasnili dve življenji.	(Fotoarhiv Panorame)
PTUJ • PD Simona Gre-
gorčiča iz Velike Nedelje bo
drevi ob 19. uri v gledališču
uprizorilo Goldonijevo ko-
medijo Lažnik.
PTUJ • V klubu na
Muršičevi ulici bo jutri, 15.
decembra, ob 22.30 nas-
topila velenjska ročk skupi-
na RES NULLIUS, ki se bo
tako od glasbene scene za
leto dni poslovila. Predsku-
pina koncerta bo zag-
rebška R&R skupina THE
RATTLEHEADS.
PTUJ • Jutri ob 19. uri bo
v refektoriju minoritskega
samostana dobrodelni
koncert Podaj mi roko, ka-
terega izkupiček bo na-
menjen obdaritvi prizadetih
otrok pred Božičem.
KIDRIČEVO • V dvorani
Talum bo v soboto, 16.
decembra, ob 19. uri me-
dobčinska revija pihalnih
orkestrov.
PTUJ • V gledališču bodo
od 18. do 22. decembra
vsak dan gledališke
predstave za otroke, ki jih
bo obiskal dedek Mraz.
JUROVSKI DOL • ZKO
Lenart pripravlja v petek ob
18. uri v tamkajšnji dvorani
kulturnega doma prija-
teljsko srečanje otroških in
odraslih folkornih skupin.
LENART • V soboto ob
18. uri bo galeriji Konrada
Krajnca otvoritev novoletne
razstave lastne produkcije.
LJUBLJANA • Pravljični
svet Cankarjevega doma
bo od 14. do 24. decembra
pripravil za otroke živ žav in
Mini festival otroških
predstav, na katerem bo
na ogled 14 predstav, tudi
ptujski Ena trikratna štorija
in Srečna hiša Doberdan.
PTUJ • V četrtek, 21.
decembra, bo v Glasbeni
šoli Novoletni koncert
učencev Glasbene šole
Ptuj.
PTUJ • V četrtek, 21.
decembra, bo ob 19. uri v
Narodnem domu pogovor
z letošnjimi nagrajenci:
pesnikom Alešem Šteger-
jem, kustodinjo Darjo Koter
in režiserjem Miranom Zu-
paničem.
PTUJ - RAZSTAVE • V
Lugaričevi galeriji so na og-
led risbe Borisa Miočino-
viča, v Mestni hiši oljne sli-
ke Cecilije Bernjak in v Bla-
govnici slike Rozine Šebe-
tič.
PTUJSKA GORA • V Ga-
leriji Paleta razstavlja Kar-
men Menoni predmete iz
svile, platna, papirja, stek-
la, kovine in gline.
KINO PTUJ • Do konca
tedna vrtijo ob 18. uri film
Willy II, ob 20. uri Tuja
vrsta, v soboto in nedeljo
ob 16. uri pa risani film
Pocahontas. Prihodnji te-
den bo na sporedu ob 18.
uri film Oblegani, ob 20. uri
pa Apollo 1 3.
AVTOM PO NASIPU
V JAREK
v ponedeljek, 4. decembra,
popoldne je po regionalni cesti
iz Ormoža proti Ljutomeru vo-
zila osebni avto 28-letna Silva
R. iz Libanje. V naselju Pavlovci
jo je v levem ovinku začelo
zanašati, zapeljala je po nasipu
dva metra globokega jarka,
kjer jo je odbilo, tako da je s
sprednjim delom avtomobila
obstala na cestišču. V nezgodi
se je težje ranila sopotnica, 25-
letna Alenka B. iz Libanje, KS
Ivanjkovci, voznica pa se je le
lažje ranila.
Z NOŽEM V TREBUH
v petek, 8. decembra, po-
poldne so se v Bistroju Niki v
Gočovi pri Lenartu možje in
fantje običajno zabavali. Med
drugim so tudi metali pikado.
Ta igraje Branka K. in Franca F.
tako razvnela, da sta se začela
prepirati. Beseda je dala bese-
do in nazadnje je Franc F po-
tegnil iz žepa noč (bil je na-
vadni žepni nožič) ter z njim za-
bodel Branka K. v trebuh.
Hudo ranjenega so prepeljali v
mariborsko bolnišnico.
VLOM V TRGOVINO
KZ LOVRENC
v noči na ponedeljek, 4.
decembra, je neznanec vlomil
v samopostrežno trgovino KZ
Lovrenc na Dravskem polju.
Ukradel je večjo količino ciga-
ret, kave in mesnih izdelkov ter
pobral menjalni drobiž. Po
oceni je zadrugo oškodoval za
okoli 300.000 tolarjev.
RAZMEROMA MALO
PROMETNIH NEZGOD
čeprav so bile minuli teden
naše ceste mokre in večinoma
zasnežene, ni bilo večjih pro-
metnih nesreč, zlasti ne na
našem območju. Tudi minuli
konec tedna je bil po vsej
državi razmeroma miren.
Javno so zabeležili le tri večje
prometne nesreče, žal vse tri s
smrtnim izidom po enega od
udeležencev.
GROZIL ŽENSKI IN
OTROKU
v petek, 8. decembra, so
ptujski policisti odvzeli prostost
34-letnemu Romanu S. iz Nji-
verc zaradi tega, ker naj bi že
dalj časa grozil z ubojem 31-
letni D.T. in njenemu otroku. Pri
hišni preiskavi so mu zasegli
lovsko puško šibrovko in večji
lovski nož. Privedli so ga pred
preiskovalnega sodnika
okrožnega sodišča v Ptuju z
utemeljenim sumom kaznive-
ga dejanja ogrožanja varnosti.
KRAJE NOBOŽNIH
KIPCEV
Konec minulega tedna je
neznanec s križa, ki stoji ob
cesti v Gradiščaku, občina
Zavrč, ukradel okoli meter vi-
sok kip Marije, po strokovni
oceni vreden najmanj 50.000
tolarjev. V soboto ali nedeljo pa
sta bila iz kapelice v Poljčanah
ukradena lesena kipca Marije
in sv. Petra, visoka okoli 1,20
metra, vredna najmanj 80.000
tolarjev.
VLOM V STANO-
VANJSKO HIŠO
Ob koncu minulega tedna je
neznanec vlomil v stano-
vanjsko hišo Irene Z. v Štukih
pri Ruju. Našel in ukradel je
zlatnino in večjo vsoto denarja.
S tem je lastnico oškodoval za
dobrega pol milijona tolarjev.
FF
RODILE SO - ČES-
TITAMO: Helena
Rajh, Trnovci 23,
Tomaž - Kaljo; Silva
Gojkošek, Grajenščak
96, Ptuj - dečka; Da-
nica Fras, Koračice
42, Tomaž - dečka;
Aleksandra Kolednik,
Draženci 87/a, Pluj -
dečka; Simona Ho-
jnik-Varju,
Kovačičeva 38, Koper
- Filipa; Mija Petro-
vič, Gradišča 84, Cir-
kulane - Patrika; Sla-
vica Petek, Cvetkovci
107, Podgorci - Leo-
na; Hinka Šerod,
Drakšl 11, Velika
Nedelja - Klaro; Petra
Petrijan, Hajdoše
59/b, Ptuj - Karin;
Helena Lazar, Vičanci
28, Velika Nedelja -
Majo; Marjeta Kra-
jačič, Zasavci 2,
Miklavž - deklico;
Alenka Tomanič-
Žlebnik, Črtkova 10,
Ptuj - Živo; Milena
Toplak, Dragovič 47,
Juršinci - deklico;
Marija Mlakar, Pacin-
je 28, Dornava -
dečka.
UMRLI SO: Jožefa
Vegan,	rojena
Majhen, Vičava 122,
Ptuj, 1920 - t 1.
decembra 1995; Kata-
rina Šulek, rojena
Grubič, Gomila pri
Kogu 35, iic 1905 - t
3.	decembra 1995;
Katarina Turk, rojena
Vidovič, Gorca 61, ❖
1921 - t 1. decembra
1995; Franc Rubin,
Jastrebci 34, 1929 -
t 30. novembra 1995;
Angela Rajh, rojena
Šulek, Ul. dr. Hrvata
10, Ormož, 1906 -1
4.	decembra 1995;
Neža Dovečar, rojena
Krajnčič, Zamušani
45, iic 1913 - t 5.
decembra 1995; Lud-
vik Kramberger,
Slavšina 6, 1926 -1
4. decembra 1995;
Ana Lozinšek, rojena
Habjanič, Zakl 26, t
7. decembra 1995;
Marija Veronek,
Zgornja Hajdina 61,
1904 - t 7. decem-
bra 1995.