G fírapharl- Kotalkarica Poleta Tanja Romano je na državnem prvenstvu v kratkem programu osvojila prvo mesto /27 Poklon spominu na padle novinarje Danes sklepne predstave letošnjega - Mittelfeste / 12 Primorski NEDELJA, 22. JULIJA 2007_ št. 172 (18.955) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Harry Potter in čarobni marketing Aljoša Fonda V noči na soboto so knjigarne v Londonu sekundo po polnoči odprle vrata in vanje so se zgrnile trume mladih in manj mladih oboževalcev najbolj znanega čarovnika sodobnega časa: Harryja Potterja. Isto se je zgodilo v ostalih državah in celinah. Izšla je namreč zadnja knjiga serije izpod peresa J. K. Rowlingove, zaključno dejanje, ki so ga milijoni bralcevtežko pričakovali. Do petka so prodali 325 milijonov izvodov prvih šestih knjig sage Harryja Potterja, zlobnega lorda Voldemorta in ostalih junakov, da o filmskih uspehih ne govorimo. Pisateljici je čarobni svet navrgel bajne vsote, ki jo postavljajo v sam vrh najbogatejših Zemljank. Številke so že danes nedvomno narasle; gre za komercialni uspeh, kakršnega v svetu književnosti ne pomnijo. Usti, ki Potterjevih dogodivščin ne ljubijo ali jih ne poznajo, se že dolgo sprašujejo, kako je kaj takega mogoče. Marketinški analitiki, sociologi, psihologi in literarni kritiki nimajo enotne razlage, ki bi pojasnila, zakaj toliko ljudi »požira« knjige o malem čarovniku. Nekateri opozarjajo na staro privlačnost zgodb o boju med dobrim in zlim v stilu Gospodarja prstanov, ki so baje še popularnej-še po 11. septembru 2001; drugi primerjajo glavnega junaka legendarnim in šarmantnim osebnostim, kot sta Ahil in kralj Artur; tretji pripisujejo neverjetni uspeh genialnim marke-tiiiškim potezam pisateljice in njenih sodelavcev. Dejstvo je, da je Harry Potter predvsem čarovnik, pripovedi o čarovnicah in zlodejih pa že stoletja zba-dajo domišljijo otrok. Morda je to znak, da smo ljudj e kljub vsemu še vedno podobni svojim dedkom in prednikom. PODNEBJE - Vročinski val je zajel več držav stare celine Vročina Evropi še vedno ne prizanaša Nevihte v Veliki Britaniji in Nemčiji - V Italiji omejili hitrost vlakov SOFIJA, LONDON, MÜNCHEN, BUKAREŠTA, RIM, TRST - Evropo je tudi včeraj pestil vročinski val, ki vztraja že nekaj dni. V Romuniji je vročina zahtevala novi smrtni žrtvi, v Bolgariji in na Hrvaškem pa se borijo z ognjenimi zublji. Medtem iz Velike Britanije poročajo o hudih poplavah zaradi močnih padavin, ki so zahtevale dve življenji in zaradi katerih so morali številni prebivalci preživeti noč v kriznih centrih. Voda je poplavila tudi ceste in železniške proge. Na Bavarskem pa so neurja povzročila veliko gmotno škodo. O požarih poročajo tudi iz Hrvaške, predvsem iz splitsko-dalmatinske županije in v bližini meje s Črno goro. Huda vročina pesti tudi Italijo, kjer napovedujejo, da bo vročinski val trajal do prve polovice prihodnjega tedna in bo na jugu države lahko dosegel in celo presegel 40 stopinj Celzija. Situacija je tako resna, da vlaki po Italiji že štiri dni vozijo z omejeno hitrostjo zaradi prekomernega segrevanja tračnic, kjer so senzorji ugotovili temperaturo kar 58 stopinj Celzija. Množijo se tudi pozivi k zaščiti kategorij državljanov - v prvi vrsti gre za starejše osebe - ki so iz zdravstvenih razlogov najbolj izpostavljene negativnim vplivom vročinskega vala. Kot drugod po Italiji, je tudi v Fur-laniji Julijski krajini vročina pestila prebivalstvo, zlasti pa številne turiste, ki so se podali na pot v morska letoviš-čarska središča v FJK, Sloveniji in na Hrvaškem. Na cestah so se ustvarile dolge kolone avtomobilov. Na avtocesti A4 je pri odcepu pri Latisani tako nastala kar enajst kilometrov dolga vrsta, ob izhodu avtoceste pri Moščenicah pa so avtomobili ustvarili skoraj pet kilometrov dolgo vrsto. Vrste so nastale tudi na mejnih prehodih s Slovenijo, čeprav se je v po pol dan skih urah po lo žaj precej normaliziral. Vročinski val je zajel vso celinsko Evropo in vsakdo si pomaga, kot pač more. Tudi mestni vodnjaki pridejo prav. Posnetek je iz Varšave ansa H OPTOSTUDIO Katja Slobec Optika Optometrija Kontaktne leče očala, kontaktne leče in tekočine za vzdrževanje, najboljših znamk II- i Th 1 1 1 TV " >-r V Boljuncu prvič javno o petem koridorju po podpisu dogovora med Slovenijo in Italijo Na 2. strani GOSTILNA Zelena luč metanu v termoelektrarni Endesa v Tržiču EJSWISSFLEX ^scfräcvn ulica Carsia 45/2A Opčine telefon: +39-040-214561 urnik: od torka do sobote 8.30-12.30 15.00-19.00 VALERIA Na 8. strani od leta 1904 odprti vsak dan Dunajska cesta 52 • 34151 Opčine tel. 040 211 204 Šempeter-Vrtojba: podelili priznanje bivšemu goriškemu županu Brancatiju Na 9. strani / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 22. julija 2007 2 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it BOLJUNEC - V gledališču France Prešeren predstavitev trase petega koridorja Prvo javno srečanje o projektu po podpisu dogovora Di Pietro-Božič Proga bi na ozemlju Občine Dolina ustvarila velik lok, potekala pa bi približno 120 metrov pod zemljo A v KAVARNA SAN MARCO - Predstavitev knjige I Libronauti Popotovanje po knjigarnah po sledeh bibliofila Diliberta Marsikdo pozna Oliviera Diliberta predvsem kot sekretarja Stranke italijanskih komunistov ali docenta na rimski La Sapienza, malokdo pa ve da je zagnan bibliofil, pravi knjižni molj. Kdor se je sinoči mudil v kavarni San Marco, je lahko izvedel, daje njegova velika ljubezen do knjig pognala tudi publikacijo, ki nosi naslov I Libronauti - Potovanje med knjigarnami v Italiji in po svetu. Iz službenih razlogov je tekom let obiskal veli- ko italijanskih mest, večkrat je poletel tudi onkraj meja (v Vietnam, na Kitajsko ali Kubo, na primer) in vsakič ga je strastna sila privabila v eno izmed lokalnih knjigarn, kjer se je z užitkom predal vsakič novemu kulturnemu popotovanju. Ob Dilibertu sta bila sinoči tudi deželni predsednik SIK Antonino Cuffaro, ki je uvodoma predstavil avtorja, in pisatelj, germanist ter univerzitetni docent Claudio Magris. Slednji je imel nalogo, Z včerajšnje predstavitve v kavarni San Marco; od leve proti desni Diliberto, Cuffaro in Magris kroma da je številni zbrani publiki predstavil zanimivo publikacijo, »knjigo o knjigah, o knjigarnah in o ljudeh, ki jih upravljajo, knjigo o stari Italiji, ki se nikakor noče umakniti modernizaciji, ampak vztraja pri svoji tradiciji.« Gre v bistvu za prikaz manjših in večjih knjigarn v Italiji in po svetu, v katerih se je avtor najreje prepustil mističnemu izkustvu knjig in radovednemu klepetu z najrazličnejšimi lastniki. Istočasno ponuja knjiga nekaj pripomb na račun literature, ki naj bi bila demokratična, se pravi za vse bralce, in naj bi odražala raznolikost literarnih kategorij brez izključevanja nobene izmed njih. »Pisanje in branje sta sinonim za spoznavanje sveta. Človek mora stopiti v knjigarno lahkega srca, željan spoznavanja in presenečanja. Vstop vanjo pomeni namreč predajanje potovanju skozi čas, skozi zgodovino,« je še opozoril Magris. Spremno besedo je prispeval pisatelj Umberto Eco, v dolgem seznamu knjigarn pa najdemo tudi našo mestno knjigarno Saba. »Največkrat stopim v knjigarno brez posebnih želja. Slastno si ogledujem razstavljene knjige in vselej uživam ob spoznavnju novih. Lahko bi rekel, da sem v teh primerih podoben iskalcem zlata, ki so v rečnem pesku potrpežljivo in skrbno iskali njihov vir sreče,« je izpostavil avtor. Ljubezen do knjig mu je vlila mama, ki je poučevala zgodovino in filozofijo, od takrat pa se je ta samo še okrepila. Kot je sam poudaril si je tekom let ustvaril dragoceno zasebno knjižnico, na katero je seveda izredno ponosen. Med potovanji je odkril tudi mnoge znamenite in redke knjige, v zadnjih letih pa je začel zbirati knjige s posvetili znanih in še živečih osebnosti, ki jih bo morda v prihodnje celo objavil. Ob koncu pa je Diliberto publiki postregel z ugotovitvijo, »da so se nekoč politiki posvečali branju in pisanju, večina se jih je lahko ponašala z bogato knjižnico. Današnji politični razred pa silno zaostaja in treba mu je povrniti dostojanstvo. Kako? Z učenjem, branjem, poglabljanjem, knjige pa ostajajo pri tem seveda neomajna osnova.« (sas) Inž. Mario Goliani in županja Fulvia Premolin na predsinočnjem srečanju v Boljuncu kroma SESLJAN - Včeraj Nesrečni padec Letovanje v naših krajih ni prineslo sreče mladi francoski turistki, ki je pri padcu v morje nesrečno padla na hrbet. Do nesreče je prišlo včeraj popoldne okoli 15.30 pri kopališču Caravella v Sesljanskem zalivu. Dekle, po nekaterih ugotovitvah staro 20 let, medtem ko nam pri službi 118 niso potrdili tega podatka, se je nahajalo v umetnem tunelu, ki se nahaja v skali visoko nad morjem in iz katerega kopalci radi skačejo v vodo. Ni jasno, kako je do nesreče sploh prišlo, saj včeraj nam niso vedeli povedati, ali je dekle skočilo ali padlo v vodo. Dejstvo je, da je z višine kakih 12 metrov v vodo končala s hrbtom in dobila očitno močen udarec. Na prizorišče so prihiteli reševalci službe 118 iz Trsta in Tržiča, ki so nesrečno turistko, zmedeno, a pri zavesti (reševalcem se ni zdela v življenjski nevarnosti), prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so jo na oddelku za intenzivno opazovanje podvrgli podrobnim pre gle dom. Danes v FJK stavka vlakov Danes bo v Furlaniji Julijski krajini od 9. do 13. ure stavka železničarjev, ki so jo oklicala deželna tajništva sindikatov Fit, Uilt, Ugl, Fast in Rdb-Cub proti načrtom deželne uprave o preureditvi krajevnih javnih prevozov. Zaradi tega danes iz Trsta ne bo odpotoval jutranji vlak eurostar za Rim (krenil bo iz Mester), glede krajevnih vlakov pa državne železnice ne bodo mogle zagotoviti minimalnih storitev za glavne časovne pasove, saj so te predvidene le ob delavnikih. Omejitve in odprave vlakov bodo možne tudi pred in po stavki, zato državne železnice pozivajo potnike, naj se predhodno informirajo o vlakih, ki dejansko vozijo. Le nekaj dni po podpisu dogovora med ministroma Italije in Slovenije za infrastrukture oz. transport, Antonia Di Pietra in Janeza Božiča, o gradnji čezmejnega odseka petega koridorja je prišlo do prvega javnega srečanja o tej problematiki. Pobudnica le-tega je bila Občina Dolina, po teritoriju katere bi tekel končni del odseka pred priključitvijo na progo Ko-per-Divača v Sloveniji. Proga bi potekala v bistvu v celoti pod zemljo, kar od pi ra pre cej vpra šanj v zve zi z mo -rebitnimi tresljaji, onesnaževanjem vodnih virov, izkopom materiala idr., o čemer je tekla beseda predsinočnjim v dvorani gledališča France Prešeren v Boljuncu. Ob tej priložnosti je zbranim v bo ljun skem gle da li šču po tek tra se ori sal inž. Ma ri o Go li a ni, ki se pri družbi za italijansko železniško mrežo (RFI) ukvarja z mednarodnimi projekti in novimi progami. Problem velikih gradbenih del na območju dolinske občine dobro poznajo (nenazadnje se v tem obdobju soočajo z gradnjo avtocestnih predorov pri Katinari), zato je razumljiva zaskrbljenost domačinov pred novimi posegi v okolje. Na to, da je teritorij Ob či ne Do li na v pre te klos ti že pla čal visok davek gospodarskemu razvoju, je v svojem posegu opozorila tudi dolinska županja Fulvia Premolin, bolj konkretno pa so o posameznih vprašanjih govorili občani, ki so posegli v razpravo. Njihove bojazni je inž. Goliani skušal odpraviti s predstavitvijo trase, ki bi po teritoriju Občine Dolina tekla v bistvu v celoti pod zemljo, kjer bi tvo ri la ve lik lok. Bo do ča pro -ga naj bi na teritorij Občine Dolina stopila nekaj sto metrov stran od Ric-manj, za tem bi te kla pod Je ze rom in Dra go ter bli zu Pre be ne ga, na kon cu pa bi se pri Črnem Kalu v Sloveniji združila s progo Koper-Divača. Srednja globina trase bi po besedah inž. Golianija znašala približno 120 metrov, pre dor, ki bi bil vse ka kor kar tri -krat manjši od avtocestnega predora, bi vrtali s stroji in se ne bi posluževali min, tresljaje bi morale zaznati samo naprave, ne pa prebivalci, prav tako naj ne bi bili v nevarnosti vodni viri, delavci pa naj ne bi smeli naleteti na morebitne jame, ker bi proga tekla skozi območje, ki je sestavljeno iz fli-ša, ne pa iz apnenca. Va ri an ta tra se, o ka te ri sta pod -pisala dogovor ministra Di Pietro in Božič, je po Golianijevih besedah najboljša (hipotez je bilo drugače več), ni pa rečeno, da bo proga tudi dejansko zgrajena po obstoječem načrtu, saj so vedno možne spremembe, ker se bo načrtovanje zaključilo leta 2013, na voljo je torej še nekaj let. Na pri pom bo, da bi se lah ko po slu ži li že obstoječih tirov, pa je gost odgovoril, da se železniški promet povečuje za pet odstotkov na leto in da zato potrebujejo infrastrukturo, ki bi zdržala vsaj 150 let. Vsekakor je Goliani dejal, da se bodo pri dokončnem projektiranju načrtovalci posvetovali s krajevnim prebivalstvom. Predstavnik družbe RFI ni imel odgovorov na vsa vprašanja, ki so mu jih postavili udeleženci srečanja, omeniti pa velja, da je bilo tisto, kije potekalo predsinočnjim v Boljuncu, le uvodno srečanje in da so za september oz. oktober napovedana že druga srečanja, načrtujejo pa tudi sestanke po posameznih vaseh. Drugače je županja Premolinova z deželnim odbornikom za infrastrukture Lodovicom Sonegom dogovorjena, da dolinska občinska uprava prej me od De že le v de se tih dneh ce -lotno dokumentacijo o petem koridorju. / TRST Nedelja, 15. julija 2007 3 NOVINARSTVO - Včeraj podelitev nagrad in večerna prireditev na Velikem trgu Priznanja za nadaljevanje dela Luchette, Ote, D'Angela, Hrovatina Zmagali so kakovostni prispevki iz najbolj nesrečnih držav sveta - Zvečer nastopili številni glasbeni gostje Radovednost, zagretost za lasten poklic in skrb, da bi javnost seznanili s krutimi stvarnostmi z raznih koncev sveta so gonilne sile, ki vodijo novinarje, fotografe in snemalce na pot v najrazličnejše dežele. Na tej poti so pred 13 leti izgubili življenje Marco Luchetta, Saša Ota, Dario D'Angelo in Miran Hrovatin, po katerih nosi ime novinarska nagrada, ki so jo slovesno obeležili včeraj v Trstu. Nagrade v raznih kategorijah so prejeli prav tako ženske in moški, ki z besedo in sliko redno poročajo z najbolj nesrečnih območij planeta. Novinarsko nagrado je že četrtič organizirala istoimenska fundacija, ki se vseskozi ukvarja s humanitarnimi pobudami na področju otroškega zdravstva. Včerajšnje dogajanje bilo kar bogato. V mali dvorani gledališča Verdi se je odvijala podelitev nagrad, zvečer pa je bil čas za televizijsko prireditev na Velikem trgu z naslovom »I nostri angeli« (Naši angeli), katero so obarvali nastopi številnih glasbenikov in umetnikov. Dobitniki letošnjih nagrad so novinarji Sabina Fedeli (TG5), Barbara Schiavulli (svobodna novinarka) in Michael Howard (The Guardian), fotograf Yannis Kontos (agencija Grazia Neri) ter snemalca Silvio Giulietti (TG2) in Fulvio Gorani (TG2 in deželni sedež RAI za FJK). Sabina Fedeli je v svojem prispevku za televizijsko oddajo Terra! obravnavala probleme palestinskih žensk. Slednje so zelo pogosto podvržene nasilju s strani moških -možev, bratov in očetov, ki jih nemoteno tepejo, posiljujejo in ob priložnosti celo ubijajo, saj je »zločin zaradi časti« v Palestini močno prisoten. »Prispevek je pomemben, ker razsvetljuje nepoznana ozadja palestinske družbe in daj e glas ženskam, ki so navadno prisiljene molčati« je povedala Fede-lijeva. Barbara Schiavulli je avtorka pretresljive reportaže za tednik L'Espresso. V družbi domačinke je pogumna mlada novinarka več mesecev potovala po Iraku in se delala, daje gluhonema, saj bi drugače takoj razumeli, da ni Iračanka. S pomočjo te zvijače je prisostvovala neizmernim vojnim grozotam in skrajni bedi ter s tem pritegnila pozornost številnih bralcev. Po nagrajevanju je pojasnila, da »življenje svobodnega novinarja ni lahko. Sama potujem po svetu brez večjih sredstev in predvsem brez zavarovanja, na koncu pa ostaja še možnost, da ti časopisi ne objavijo članka...«. Oče Michaela Howarda je doma iz iraškega Kurdistana, zato je bila reportaža angleškega novinarja posebej občutena. Opisal je globoke psihološke posledice, ki jih vojna pušča pri iraških otrocih. »Ni šlo zgolj za novinarsko delo, tema me je presunila globoko v duši« je bil Howardov komentar. Snemalec TV dnevnika TG2 Silvio Giulietti je z učinkovitimi posnetki prikazal še eno zgodbo o izgubljenem otroštvu. Obiskal je afganistanske otroke, ki za razliko od njihovih sovrstnikov drugod po svetu ne hodijo v šolo. Namesto tega se osem ur dnevno ukvarjajo s tkanjem preprog. Snemalec je včeraj povedal, da je na licu mesta navadno zelo koncentriran v delo, ob po-vratku v Italijo pa začne resneje razmišljati o izkušnji, ki jo je doživel. »Po nekaj letih se ti vse to nabere in vsega skupaj ni lahko prenesti«. Z njim se je strinjal kolega Fulvio Gorani, Tržačan, kije pripravil posnetke reportaže o življenju kenijskih otrok v bednem predmestju Nairobija. Oddaja TG2 Dossier je prispevek z naslovom »Božiček ne pride do Nairobija« predvajala 24. decembra lani. Grški fotograf Yannis Kontos, ki je v Trst prišel šele zvečer, je zmagal s sliko iz afriške države Sierra Leone. Na njej je prikazan otrok, ki oblači odraslega moškega, saj je slednji med vojno ostal brez obeh rok. Nagrado za življenjsko delo si je priboril dopisnik Corriere della Sera Ettore Mo. Na večerni prireditvi je ob skupini Sta-dio in drugih nastopil pevec Simone Cris-ticchi, ki je pred tem obiskal tržaški oddelek za umsko zdravje. Glasbenik je osvojil letošnji festival v Sanremu ravno s pesmijo o duševnih bolnikih, zato je bil obisk »Ba-saglieve domovine« zanj obvezen. (af) Z leve proti desni: Michael Howard, Silvio Giulietti, Enzo Angiolini (predsednik fundacije Luchetta), Fulvio Gorani, Sabina Fedeli in Barbara Schiavulli kroma ZNANOST - V okviru mednarodnega srečanja o tumorskih virusih Odkrili pet tipov virusa, povzročitelja kožnega raka Znanstveniki so odkrili tipe virusov, ki so povzročitelji kožnega raka, tako da je zdaj možno izdelati ustrezno cepivo. To izhaja iz nekaterih raziskav onkologov, ki so jih predstavili med potekom petdnevnega srečanja o DNK-ju tumorskih virusov, ki poteka na Pomorski postaji v Trstu. Srečanje se je v organizaciji Mednarodnega centra za genetski inženiring in biotehnologijo (Ic-geb) začelo v torek in se bo zaključilo danes, udeležuje pa se ga preko 270 svetovno znanih raziskovalcev in izvedencev na področju rakastih obolenj iz celega sveta, ki so se na tem srečanju seznanili z najnovejšimi rezultati raziskav na področju boja proti raku. Iz predstavljenih raziskav izhaja, da so znanstveniki ugotovili, kateri tipi virusov povzročajo vrste kožnega raka, ki večkrat prizadenejo osebe, ki so se podvrgle presaditvenim posegom. Na podlagi podatkov so namreč ugotovili, da 25 let po posegu kar 90 odstotkov pacientov zboli za rakom, ki skoraj vedno prizadene kožo. Po mnenju direktorja laboratorija za tumorsko vi-rologijo centra Icgeb Lawrenca Bank-sa do rakastih obolenj pride zaradi zdravil proti zavračanju presajenih organov, ki jih dajejo pacientom in ki preprečujejo tudi normalno delovanje njihovega imunskega sistema. Poleg tega se veliko teh pacientov tudi izpostavlja soncu, kar tudi pripomore k razvijanju rakastih obolenj. Sočasnost oslabitve imunskega sistema in izpostavljenosti sončnim žarkom je namreč eden od vzrokov virusa pri nastajanju kožnega raka. Raziskave so ugotovile, da gre za kar pet različic znanega virusa HPV, ki povzroča kožnega raka. Znanstveniki so namreč že vedeli za HPV in za to, da povzroča razvoj tudi drugih malignih tumorjev, kot so npr. tumorji materničnega vratu, črevesja, grla, požiralnika, možganov idr. Ta virus namreč povzroča po svetu kar 500.000 smrti in j e pri ženskah druga najbolj smrtonosna vrsta raka. V Furlaniji Julijski krajini je virus HPV odgovoren za eno najvišjih stopenj razširjenosti raka na požiralniku na svetu. Znanstveniki so torej že vedeli vse to, niso pa še vedeli za tipe virusov. Zdaj ko je to znano, meni Banks, se lahko začne z izdelovanjem specifičnega cepiva. Cilj je namreč, da se pacienti cepijo že pred presaditvenim posegom, s čimer bi odpravili enega od najbolj verjetnih vzrokov bolezni. Srečanja o DNK-ju tumorskih virusov potekajo že trideset let večinoma v Združenih državah Amerike in v Veliki Britaniji, udeležujejo pa se jih največji izvedenci rakastih obolenj na svetu. Tokrat poteka srečanje v Trstu že drugič, kar je zasluga direktorja laboratorija Icgeb Lawrenceja Banksa, za katerega preučevanje virusov, povzročiteljev rakastih obolenj, ne samo da omogoča razvijanje učinkovitih načinov preprečevanja obolenja, ampak predvsem predstavlja ključ za razumevanje mehanizmov nastajanja tumorjev in posledično za razumevanje, katere so strategije, s katerimi lahko premagamo ta obolenja. Mozartov Rekviem na pokopališču pri Sv.Ani Na pokopališču pri sv. Ani bo danes ob 21. uri na sporedu pravi glasbeni večer. V dokaj nenavadnem avditoriju se bodo publiki z znamenitim Mozartovim Rekviemom predstavili so-pranistka Gisella Sanvitale, altistka Silvia Bonesso, tenorist Andrea Binetti in basist Luca Tittolo, ob spremljavi tržaških madrigalistov in pianista Federica Consolija. Glasbeni večer prireja tržaški komorni orkester v sodelovanju s tržaško občinsko upravo, podjetjem Acegas-APS in fundacijo CRTrieste. Zaradi kolesarske tekme delno oviran promet V zvezi s kolesarsko tekmo z dirkalnimi kolesi namenjeni kat. Začetnikov 1. in 2. leto, ki jo prireja SK Devin v sodelovanju z ZSŠDI kot 1.MEMO-RIAL BRUNO ŠKERK v nedeljo 22.julija 2007 bo deloma omejen promet med 9.00 in 13.00 na progi, ki je izpleljana krožno v sledečih krajih: Trnovca-Samatorca,Salež,Gabrov-ca,Božje polje. Križ,Brišče,Trnovca. Tudi avtobusne povezave bodo rahlo spremenjene, ker bo promet zastal, medtem ko kolesarji vozijo mimo teh krajev. Danes na Radiu Trst A koncert v čast Merkuju Radio Trst A bo danes ob 15. uri, v okviru popoldanskega pasu Nedeljsko popoldne predvajal posnetek koncerta ob 80. življenjskem jubileju tržaškega skladatelja, muzikologa, etnologa in slavista Pavleta Merkuja, ki je potekal v torek, 10. t.m., v Kulturnem domu v Gorici. Koncert z naslovom Zasul si me z zvezdami - Pa-vletu Merkuju ob 80. jubileju so s skupnimi močmi organizirali Zveza slovenskih kulturnih društev, USCI -Zveza zborovskih združenj Furlanije Julijske krajine, Glasbena matica in Slovenski program Deželnega sedeža RAI za Furlanijo Julijsko krajino. Tudi tistim, ki jim ni bilo mogoče se osebno udeležiti goriškega slavnostnega večera, bo torej Radio Trst A v nedeljo nudil priložnost, da preko radijskih valov prisluhnejo bogatemu in kakovostnemu koncertnemu sporedu, na katerem so nastopili Mešani pevski zbor Jacobus Gallus iz Trsta pod vodstvom zborovodje Matjaža Ščeka, violinist Črtomir Šiškovič, flavtistka Alenka Zupan in kitarist Marko Feri, Komorni godalni orkester Glasbene matice pod taktirko Črto-mirja Šiškoviča in Ženski pevski zbor Multifariam iz Rude pod vodstvom zborovodje Gianne Visintin. Spored Merkujevih skladb in slavnostni govor dr. Mirana Košute pa je povezovala Tamara Stanese. BOLJUNEC - V petek pri Parovelu tradicionalno poletno srečanje Izletniki Primorskega dnevnika zadovoljni z izletoma v Bosno in v pribaltske države V petek zvečer so se pri znanem vinogradniku Parovelu zbrali številni letošnji izletniki Primorskega dnevnika. Bilo jih je več kot 100 in z zadovoljstvom so obudili nekaj spominov na dva letošnja izleta: prvi je bil namenjen v Bosno, kamor so iz Trsta in Gortice popeljali trije avtobus, kmalu zatem pa sta dve sku pi ni obis ka li balt ske dr ža -ve, Litvo, Latvijo in Estonijo. Srečanje je kot običajno pripravila potovalkna agencija Aurora, ki od vsega začetka prireja izlete Primorskega dnevnika. Direktorica agencija Divna Čuk je izletnike pozdravila, se jim zahvalila za udeležbo in jim tudi prikazala nekaj posnetkov letošbnjih izletov. Večer se je nadaljeval v sproščenem pogovoru, med katerim so izletniki tudi izpolnilo - i vprašalnik. Na njem so napisali, da so bili z letošnjimi izleti zelo zadovoljni, izrazili pa so tudi nekaj želja za prihodnje le to. Am pak to, kam bo pri mor ski dnevnik potoval v letu 20087, naj os-ta ne zaen krat še skriv nost. Veselo vzdušje pri Parovelu kroma 4 Nedelja, 22. julija 2007 TRST / DEVINSKI GRAD - Odprtje razstave »Rainer Maria Rilke: Pesnik in njegovi angeli« Pogled na Rilkejevo življenje skozi 80 črno belih »oken« Posebna pozornost posvečena pesnikovim angelom oz. ženskam - Razstava bo odprta do 21. oktobra S previsne pečine, nad katero kraljuje mogočni devinski grad, se pogled vsakega obiskovalca kratkomalo izgubi v obširnem Jadranskem morju. Misli zaplavajo tja do Tržaškega zaliva in Gradeža, se povrnejo na skalnato obalo nekdanjega ribiškega naselja in se naposled porazgubijo med stenami čudovitega gradu, ki je last družine Thurn und Taxis. Najbrž je podoben pogled svojčas navdajal z romantičnostjo tudi češkega oziroma avstrijskega pesnika Rainerja Mario Rilkeja (1875-1926), ki je leta 1911 kot gost grofice Marie Thurn und Taxis preživel dalj časa na gradu, kjer je našel navdih za svoje znamenite Devinske elegije. Sentimentalne, melanholične pesmi z žalostno vsebino je pesnik pisal, ko se je vračal s sprehodov po kraškem robu in se s terase utapljal v prekrasnih sončnih zatonih. Izbira izredno sugestivne lokacije za razstavo z naslovom »Rainer Maria Rilke: pesnik in njegovi angeli« ni bila torej naključna. Princ Carlo Alessandro je včeraj slavnostno odprl vrata svojega gradu in ob prisotnosti deželnega odbornika za kulturo Roberta Anto-naza, predsednice tržaške pokrajinske uprave Marie Terese Bassa Poropat, devinsko na-brežinskega župana Giorgia Reta, avstrijske generalne konzulke Eve Marie Ziegler, generalnega konzula RS v Trstu Jožeta Šušmelja, predstavnika dežele Gornje Avstrije in direktorice avstrijskega foruma za kulturo v Milanu Stelle Avallone sprejel številne goste, ki so se udeležili uradnega odprtja razstave. Ugledni gostje so si bili v svojih pozdravih skorajda edini, da je bil lik velikega pesnika dvajsetega stoletja, ki se je vtisnil v srca širokega bralstva po vsem svetu, doslej premalo ovrednoten. Razstava, ki jo je uredil predsednik milanskega kulturnega združenja Dionisio Pier Giorgio Carizzoni, je strukturirana kot sklop »oken« nad Rilkejevim življenjem; 80 črno belih fotografij popelje obiskovalca mimo pesnikovega otroštva, njegovih neštetih ljubezni in prijateljstev, številnih pomembnejših potovanj, vse do zadnjih dni življenja v kliniki pri Ženevskem jezeru. Večji poudarek so si v sklopu razstave zaslužili njegovi angeli ali ptice duše, kot jih sam imenuje; to so njegove ženske - življenjske sopotnice, ljubimke, prijateljice in zaupnice, ki so v dobrem ali slabem pogojevale oziroma dajale smisel njegovemu življenju. Ob fotografijah je razstavljenih več originalnih dokumentov in rokopisov, pisem in odlomkov iz najlepših poezij; gre za prave mojstrovine, ki izžarevajo pesnikovo genialnost, ljubezen, trpljenje, osamljenost in hrepenenje. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan (razen ob torkih) od 9.30 do 17. 30 in bo odprta vse do 21. oktobra. (sas) Na sliki desno utrinek z včerajšnjega uradnega odprtja razstave; spodaj protagonist razstave, pesnik Rainer Maria Rilke kroma NABREZINA - VZPI - ANPI V petek svečanost pred spominsko ploščo »Preteklo nedeljo so se sestali v dvorani kina v Nabrežini aktivisti OF iz vsega okraja. Prišli so tudi taki, ki so pričeli dvomiti v zmago načel, ki si jih je OF zadala že takoj ob svoji ustanovitvi. Tov. Kenda je v kratkih besedah povedal, da OF še živi. Ne samo v Jugoslaviji, nego tudi v krajih, ki bodo pripadali Italiji in na tržaškem ozemlju. Združeni v OF oz. v SIAU-ji se bomo lahko upirali nasprotnikom, ki imajo namen nas razdvojiti in potem zavladati«. Tako beremo v Primorskem dnevniku z dne 2. avgusta 1947 med »vestmi s podeželja.« Nepodpisani kronist je poročal o dopoldanskem ljudskem zboru v nedeljo 27. julija istega leta, ki mu je sledilo slovesno odkritje spominske plošče vaščanom, ki so padli v boju ali bili vsekakor žrtve nacifašističnega terorja. V nadaljevanju članka beremo, da se je svečanosti udeležilo veliko število ljudi. Zbranim »sta spregovorila tov. Kenda in Petronio. Godba je zaigrala žalostinko, nakar je sledilo polaganje vencev.« Devinsko-nabrežinska sekcija VZPI-ANPI vabi zato v petek, 27. julija, ob 18.30 na spominsko svečanost ob 60-letnici odkritja plošče, ki še danes stoji na zidu nasproti osrednjega spomenika na nabrežinskem trgu. V imenu združenja bivših partizanov bo spregovoril Ivan Vogrič. (igb) Nesreča v Križu: mladi sopotnik podlegel poškodbam V bolnišnici na Katinari je včeraj podlegel poškodbam 18-letni Francesco Colle iz Trsta. Ranjen je bil v prometni nesreči, ki se je pripetila v sredo zvečer v Križu, kjer je avto iz še nepojasnjenih razlogov silovito trčil v obcestni drog. Voznika in sopotnika so prepeljali v bolnišnico in stanje slednjega je bilo zelo resno. Kljub zdravniškim negam je včeraj umrl. Voznik, čigar imena niso sporočil, je še vedno v bolnišnici, vendar ni v življenjski nevarnosti. PROSEK - V Prostorih šole Fran Levstik Palček kratkohlačnik nosilna tema letošnjega poletnega središča Sklada Mitja čuk Pred dnevi smo obiskali prostore šole Fran Levstik na Proseku, kjer poteka že tradicionalno poletno središče, in sicer v priredbi Sklada Mitja Čuk. Malčki, stari od treh do osmih let, se dopoldne in popoldne zadržujejo v poslopju proseške nižje srednje šole, saj je bližnji vrtec, v katerem je središče potekalo prejšnja leta, letos v popravilu. Poletna središča Sklada Mitja Čuk imajo za seboj zelo bogato zgodovino, saj stopajo že v tretje desetletje svojega obstoja. Na začetku so se odvijala v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah, sedaj pa že vrs to let potekajo na Pro seku. Pro seš -ko poletno središče pa ni edino, ki ga prireja Sklad Mitja Čuk, saj je tovstna ponudba v poletnih mesecih na voljo tudi na Goriškem, in sicer v Dober-do bu. Letoš nje polet no sre diš če na Pro seku se do -gaja pod geslom Palček kratkohlačnik na zlatem otoku, otroci pa v njem spoznavajo skrivnostni svet gusarjev. Malčki štiri julijske tedne preživljajo v družbi svojih sovrstnikov. Kakim petdesetim otrokom, ki so seveda razdeljeni po starostnih skupinah, sledi kar deset učiteljic in pet prostovoljk. Približno petina otrok je italijansko govorečih. Kot smo že zapisali, se letošnje poletno sre-diš če odvija na temo gusar ske ga sve ta. Ta se se- veda odseva tudi v različnih delavnicah, kijih obiskujejo otroci. Najpomembnejša izmed njih je prav gotovo likovna. Z razliko od prejšnjih let letos v tej delavnici otroci ne oblikujejo izdelkov in jih zato ne bodo razstavili ob zaključni prireditvi. Vse sile so namreč usmerjene v pripravo scenografije za igrico, ki bo potekala v sklo pu zaključ ne pri -reditve. Poleg likovne pa na Proseku seveda poteka še cel kup drugih delavnic. Med njimi je tudi šport-no-ples na, ki le tos poteka v še poseb no ugod nih pogojih. Obiskovalci poletnega središča imajo namreč letos na razpolago tudi šolsko telovadnico. Z mentorji v teh dneh pridno vadijo koreografije, s katerimi se bodo staršem in sorodnikom predstavili na zaključni prireditvi. Poskrbljeno pa je seveda tudi za oddih in zabavo. Otroci gredo namreč večkrat na sprehod po bližnji okolici. Ko pa jim je vroče, se lahko ohladijo v bazenu, ki so ga postavili na košarkarsko igrišče. Zaključna prireditev, na katero so seveda toplo vabljeni starši in sorodniki, bo potekala v telovadnici šole Fran Levstik, in sicer v petek, 27. julija ob 15. uri. S tem se bo letošnji poletni center v priredbi Sklada Mitja Čuk tudi sklenil. (ps) V tej pripeki se kopel v bazenu še kako prileže kroma / TRST Nedelja, 22. julija 2007 s PRAPROT - KD Primavera - Pomlad Uspel tečaj homeodinamičnega kmetijstva Z ogledom skrbno urejene kmetije družine Auber - Paulina iz Praprota se je konec aprila končal 20 urni tečaj homeodinamičnega kmetijstva, ki ga je priredilo društvo Primavera-Pomlad iz Nabrežine. Tečaj se je odvijal v razstavni dvorani Zadružne Kraške Banke na Opčinah. Tečaja se je udeležilo 35 tečajnikov, ki so bili izraz teritorija od Doberdoba tja do Milj. Raziskovalec in izvedenec gospod Nastati je v teku predavanj natančno obrazložil namene homeodinamičnega kmetijstva in ukrepe, ki jih mora človek vzeti v poštev pri obdelavi zemlje po homeodinamični metodi. Dandanes se pozoren in osveščen človek sooča s tremi perečimi pojavi, kot so: resnost ekološkega stanja (fizikalno-kemijsko, biološko, elektromagnetno, radioaktivno in transgensko onesnaževanje, pomanjkanje pitne vode itn.),potreba po potenciranju hranilne vrednosti snovi, kar krepi človeka v vseh njegovih komponentah (biološki, duševni in duhovni),omejena finančna sredstva, s katerimi razpolaga kmetijstvo. Treba je poiskati nove stvarne poti: homeopatija lahko nudi pomoč v tem smislu. Kot je splošno znano, rastlina izrazi ne več kot 30-40% svojega genetskega materiala (DNK); preostanek obstaja, vendar je »neizražen«. Zaradi tega domnevamo, daje v rastlinskem svetu navzoč izjemen potencial prilagodljivosti in reševanja zgoraj opisanih kritičnih pojavov, ki omejujejo kmetijsko proizvodnjo in povišujejo njene stroške. Homeodinamična metoda deluje tako, da spodbuja faktorje »neizraženega« življenja, sposobnost prilagajanja in odpornost proti parazitom in klimatskim stresom; ti faktorji začnejo na tak način razvijati svojo dragoceno dejavnost, ki ščiti življenje, proizvodnjo in njuno kakovost. Termin »homeodinamičen« pomeni torej, da se ukrepi izvajajo s proizvodi, ki spadajo v homeopatsko področje: gre za posege, ki s pomočjo tinkture in maceracije iz-vlečejo informacijo, ki se nahaja v določeni naravni snovi, in jo nato v obliki informacije prenesejo v rastline ali limfe zemlje preko njenega vodnatega sestavnega dela. Voda je osnova vsakega živega bitja: zaradi njene sposobnosti prenašanja informacij je torej mogoče spodbujati prilagodljivost katerekoli oblike življenja. Predavatelj je večkrat poudaril, da ho-meodinamična metoda lahko spodbuja: proces nastajanja humusa v zemlji (tudi brez dodajanja organske snovi),proces kompostiranja organske snovi, aktiviranje procesov čiščenja v zemlji, rastlinah in vodi.glavne rastlinske procese (klitje, cvetenje, obrašča-nje, dozorevanje itn.),odpornost proti klimatskim stresom (mrazu, toploti, suši, vla-gi),odpornost proti slani vodi,odpornost proti pelodom GSO,odpornost proti elektromagnetnim poljem,odpornost proti parazitom in plevelom. Po istem principu so izdelali tudi naprave, ki potencirajo namakalno sposobnost vode (do 6 krat), ki so idealne v sušnih razmerah. Kot je razložil predavatelj način uporabe homeodinamičnih proizvodov je zelo enostaven: navadno kmetovalec razredči proizvod v vodi (10 ml proizvoda v 40 litrih na hektar) in poškropi polje z razpršenim curkom. Homeodinamično kmetijstvo se poslužuje homeopatije in je zaradi tega kot poljedelska metoda povsem ekološko (homeodinamični izdelki so namreč v 100% sestavljeni iz vode), razen tega prispeva tudi k proizvodnji visoko kvalitetne hrane na izredno cenen način, kar omogoča znižanje proizvodnih stroškov. Če torej povzamemo, je homeodina-mična metoda učinkovit ukrep za reševanje treh zgoraj navedenih kritičnih pojavov. Vsi tečajniki, ki so z velikim navdušenjem sledili večkrat tudi napornemu in intenzivnemu predavanju, so bili zelo zadovoljni in ob koncu tečaja so že povpraševali, kdaj in kje bo društvo še priredilo tako zanimiva in koristna predavanja. KD Prima-vera-Pomlad se mora toplo zahvaliti Zadružni Kraški Banki, ki je dala na razpolago prostor za izvedbo tečaja in upa, da bo odbor bančnega zavoda tudi v bodočnosti priskočil na pomoč za izvedbo takih pobud. (pda) Trieste Tour tudi letos Na pobudo avtoprevoznikov pri stanovskem združenju Canfartigianato in ob gmotnem prispevku Fundacije CRTrieste bo tudi letos stekla pobuda Trieste Tour - izlet skozi mesto. Poseben, brezplačen avtobus bo ob četrtkih in sobotah, od danes do vključno 8. septembra, odpeljal zainteresirane osebe na ogled osrednjih kulturnih, zgodovinskih in arheoloških znamenitosti našega mesta. Pobuda, ki beleži letos šesto izvedbo, je namenjena predvsem turistom. Ob četrtkih bo avtobus ob 9.30 pričakal radovedneže pred tržaško Pomorsko postajo in jih popeljal najprej na grič Sv. Justa in nato še do Miramarskega gradu; ob 13. uri bo izleta konec in avtobus se bo vrnil pred postajo. Ob sobotah pa bo izlet krenil nekoliko dlje in turiste popeljal vse do Devinske-ga gradu, urnik in kraj odhoda oziroma vrnitve pa ostajata nespremenjena. Lani je pobuda naletela na velik odziv, saj se je izletov udeležilo skoraj tisoč ljudi. Obiskovalci so bili najbolj navdušeni nad ogledom Devinskega gradu, tako da so mu organizatorji letos posvetili celo jutro. IZLETNIŠTVO - Tradicionalno srečanje Klub prijateljev srede tudi letos v Ribnici Klub prijateljev srede se je tudi letos, že desetič, srečal s člani Planinskega društva Ribnicva. Srečanje je potekalo v Ribnici in je po zaslugi prizadevanja Ribničanov dobro uspelo, kar je naj bo loj še jam stvo, da se bo do ta ke družabnosti tudi nadalkjevale. Udeleženci srečanja so seveda poskrbeli za obvezno spominsko fotografijo, ki jo na njihovo prošnjo radi objavljamo. Včeraj danes Danes, NEDELJA, 22. julija 2007 MAJDA Sonce vzide ob 5.37 in zatone ob 20.46 - Dolžina dneva 15.08 - luna vzide ob 14.07 in zatone ob 23.57. Jutri, PONEDELJEK, 23. julija 2007 BRANISLAV VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 29,5 stopinje C, zračni tlak 1013 mb raste, veter 14 km na uro se-vero-vzhodnik, vlaga 60-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 29,1 stopinje C. OKLICI: Stefano Visintin in Giada Di-miccoli, Alessandro Rancan in Adriana Ferrari, Cristian Spangaro in Lidia Mi-rabile, Roberto Bonini in Debora Sirchia, Tedi Soldati in Elide Di Gregorio, Claudio Venturin in Cinzia Bursich, Walter Turcovich in Laura Iozzi, Fabrizio Mattana in Francesca Radettich, Silvio Silla in Claudia Crecich, Fulvio Di Cosmo in Maria Neglia, Marco Francescon in Sara Vincenzi, Michele Marzio in Donatella Diminich, Alessandro Casini Nicosanti in Daria Cosmini, Abdel Baffet Farhani in Agota Garai, Renato Lucani in Nadia Briscech, Aldo Pahor in Lucia Bulfon, Igor Florenin in Jana Pečar, Stefano Buc-ci in Chiara Oretti, Massimo Amarante in Alessia Valmarin, Massimo Campa-gnone in Nadia Milena Bula Goenaga, Marco La Valle in Alice Giacomini, Christian Riosa in Patrizia Formica, Alberto Marchese in Barbara Paluello. [I] Lekarne Nedelja, 22. julija 2007 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg Sv. Ivana 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan (040 299197) Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Sonnino 4 (040 660438), Ul. Alpi Giulie 2 (040 828428), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124)Sesljan (040 208334) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg Sv. Ivana 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A.Se-sljan (040 208334) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Ivana 5 (040 631304) Od ponedeljka, 23. julija, do sobote, 28. julija 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Cavana 11 (040 302303), Oširek Osoppo 1 (040 410515). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 1, Ul. Set-tefontane 39. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 (040 390898). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraz-nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Čestitke Na tržaški univerzi sta uspešno diplomirali MARTINA CORETTI in KARIN CRISSANI. Iskreno jima čestita SKD Primorec. Naša odbornica KARIN CRISSANIje uspešno zaključila študij ekonomije na tržaški univerzi. Iskrene čestitke AŠD Primorec. Dobrodošel mali Luka! Mamici Jerci in očku Klemenu iskreno čestita, novorojenčku pa želi veliko radosti in sreče v življenju ŠKD Cerovlje-Mavhinje Na tržaški univerzi je iz statističnih in aktuarialnih ved uspešno diplomirala naša Erika Cossutta Iz srca ji čestitamo in želimo še mnogo nadaljnjih uspehov vsi domači Na tržaški ekonomski fakulteti je uspešno diplomirala Karin Crissani Iskreno ji čestitamo in želimo mnogo uspehov mama, nona Pierina in nono ter teta Tiziana z družino Na inženirski fakulteti tržaške univerze je z odliko in pohvalo dokončala specializacijo za management in logistiko dr. Martina Coretti Iskreno ji čestitava in želiva, da bi uspešno dosegla zastavljene življenjske cilje stric Francko in teta Matilde V četrtek je na ekonomski fakulteti v Trstu uspešno diplomirala Karin Crissani Z njo se veselimo in ji želimo nadaljnjih uspehov žlahta iz Cerovelj V soboto sta Vasijan in Erika starša postala, malega Mateja bosta ljubeznivo pestovala. Vse najboljše! SKD France Prešeren NAROČNIKOM MMMSSKCEGW a ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 040-7786331 vsak dan od 12. do 16. ure ali 0481-533382 v dopoldanskih urah. Na inženirski fakulteti sta dokončala specializacijo Martina Coretti z odliko in pohvalo za management in logistiko Matej Budin v telekomunikacijskih vedah. Iskreno jima čestitamo vsi domači iz Trebč Draga Valentina in Mitja, dočakala sta čudoviti dan, ki sta ga dolgo sanjala. Izrekamo vama iskrene čestitke. Mali MARTINI pa želimo veliko sreče, zdravja in čudovito otroštvo. Družine Sosič, Gergolet in Žagar. 20. julija 2007je v Gropado štorklja priletela, Valentini in Mitji je MARTINO v zibelko položila. Da bi zrasla zdrava in vesela, te so želje none Rosanne, nonota Ginota, pranone Stelie in strica Paula z Brigito. V Gropadi hišica stoji, v njej mala MARTINA se smeji. Mnogo zdravih, srečnih in veselih dni mamici Valentini in očku Mitju pa mirnih noči želimo mi vsi: Boris, Miranda, Walter, Franko, Erik in Vesna. V vročem julijskem popoldnevu je pokukala na svet mala MARTINA CANTE. Mamici Valentini in očku Mitji iskreno čestitamo in mali MARTINI želimo mnogo sreče, zdravja in veselja v življenju, nona Lili, nono Angel, Roberto in Annamaria, sestrični Lisa in Gaia pa ji pošljejo koš poljubčkov. Naš EDI je mož postave in danes z roko v roki kot mi vsi mu Abraham želi sreče prave. Se na mnoga srečna, zdrava in vesela leta mu želi klapa dobre pustolovščine. N'ša KARIN je doktorca postala in n'm usem bo račune držala. Da be taku pridna bla ku zdej, je klapa želi še naprej. MATIJA je svoj praznik slovil, zato je v naših mislih ves tisti dan bil. Da bi srečen in vesel še polno življenjskih uspehov žel, saj daleč naokrog ni tako dobrega mladeniča kot je on. Z zadovoljstvom mu pojemo »Bog te živi« vsi iz Trebč, ki ga imamo radi. Toplega julijskega večera je ko-rajžno zakorakala v življenje mala VIKTORIJA. Veselo novico sporočajo presrečni nonoti Nirvana, Aldo in Pe-pi, tete, stric in sestrične. Staršem želijo mirne noči, mali VIKTORIJI pa veliko sreče in zdravja. Valentini in Mitji se je pridružila MARTINA. Z njimi se veselimo, mali MARTINI pa želimo veliko sreče in zdravja, Alenka, Aljoša, Mara, Martin in Andrej. Končno se je rodila MARTINA. Z mamico Valentino in očkom Mitjo se veselimo in srečni družinici voščimo vse naj, naj... Ivanka, Savica, Mario inNe-da z družino. Dragi nono ZVONKO, nešteto zdravih, srečnih in veselih dni v krogu tvojih najdražjih ti iz srca voščijo Gi-gione, Gigieto in vsi, ki te imamo radi. Hip hip hura! Tudi naš prijatelj FUNZIONARIO jih 50 ima. Dvignimo kozarce in na zdravje! Vse naj, naj, naj boljše ti iz srca želimo, v upanju, da vabilo za megafešto čim prej dobimo. Prijatelji serije Z (vvžžpk) Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Drevored Campi Elisi 59, Milje - Trg Caduti Liberta, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin - državna cesta 14 ESSO Trg Foraggi 7, Opčine -križišče Q8 Istrska ulica 212 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VETS TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3 V sodelovanju s FIGISC Trst ÍDom SCoveniji in ItaCiji www.artes-immobiliare.com vala s sledečim urnikom: ponedeljek 16.00 - 18.30, sreda 9.00 - 11.30 in 16.00 - 18.30. Od 1. do 31. avgusta bo zaprta za poletni dopust. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU je do 6. avgusta odprta po običajnem urniku (ob pon. in sredah od 15. do 19. ure). KRUT obvešča, da je pisarna odprta s poletnim urnikom 9.00 -13.00. DUHOVNE VAJE za žene in dekleta od ponedeljka, 20. avgusta, do srede, 22. avgusta, v Domu blagrov. Vodil bo znani p. dr. Leopold Grčar z Brezij. Prijave na tel. št. 040-299409 (Jež). NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici v poletnih mesecih odprta od 8. do 14. ure. KRUT vabi na skupinsko bivanje v Toplicah Dobrna od 26. 8. do 4. 9. 2007. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072. KRUT vabi na skupinsko bivanje v Šmarjeških toplicah od 26. 8. do 4. 9. 2007. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072. MO SPDT prireja Planinsko Šolo, namenjena osnovnošolcem, na Planini pri jezeru od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Za informacije in prijave: 338-5953515 (Katja). SOMPD VESELA POMLAD vabi na poletni pevski teden za osnovnošolske otroke »Poj z menoj«, ki bo od 27. do 31. avgusta 2007, v prostorih Marija-nišča na Opčinah. Vsak dan od 8.30 do 17. ure bodo zborovodkinja Mira Fabjan in animatorji vodili pevske vaje, plesne, športne in kulturne dejavnosti. Prijave in informacije na št. 040213582 (Manica), 040-213104 (Silvia) in 040-213249 (Nataša). OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, da je pri Okencu Urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Na-brežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 1417) na razpolago kartica za znižano parkirnino za parkirišče v Sesljanskem zalivu, ki velja do 30. septembra 2009. Vsak občan lahko dobi 1 kartico (vsako družinsko jedro pa toliko kartic, kolikor je družinskih članov z vozniškim dovoljenjem); za izdajo kartice je treba izpolniti prošnjo, ki je na razpolago na glavni spletni strani Občine www.comune.duino-aurisi-na.ts.it oziroma pri Uradu za stike z javnostjo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, ki še niso dopolnili 26. leta starosti, da je pri Okencu Urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Na-brežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 1417) na razpolago Mladinska karti-ca/Carta giovani. Kartica, ki velja v 39 evropskih državah, omogoča popuste na vseh prodajnih mestih, ki so pristopila k pobudi. Mladim pod 26. letom starosti nudimo kartico brezplačno; kdor želi zaprositi za kartico, naj se osebno oglasi pri Okencu Urada za stike z javnostjo in s seboj prinese osebni dokument in fotografijo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291. PESNIKI DVEH MANJŠIN, potujoča fotografska razstava Zveze Slovenskih kulturnih društev in Italijanske Unije bo na ogledu v Narodni in študijski knjižnici (Ul. sv. Frančiška 20) do konca poletja. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da tajništvo deluje s poletnim urnikom 9.00 - 13.00. ENOTI KOSOVELOVE KNJIŽNICE SEŽANA delujeta s poletnim urnikom in bosta za obiskovalce odprti: Knjižnica Divača, torek in petek 1118, Knjižnica Kozina, ponedeljek 7-14 in sreda 11-18. Osrednja knjižnica v Sežani in Knjižnica Komen imata nespremenjen urnik. KRUT vabi na oddih, ob koncu poletja na Malem Lošinju od 2. 9. do 9. 9. 2007. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR prireja intenzivni tečaj ritmične gimnastike za deklice od 7. leta dalje, ki so že lani trenirale ritmično gimnastiko. Tečaj bo potekal v jutranjih urah od 0MAIIZACIJE IZ BAZOVICE vas prüazno vabüo na tradicionalni JifiSKS DM.«« -m* Za glasbo in dobro razpoloženje bo posKrbei ansambel Mi Delovali bodo dobro založeni kioski! jam rt se danes 22.>|l|li padriče Snecinliteter n;i znru! r PD Slovenec Fantovska in dekliška Boršt-Zabrežec vabita na ŠAGRO V ZABREŽCU v parKu Hribenca Danes, 22. julija ob 20.00 ples z ansamblom MEGA MIX OBA DNEVA BODO DELOVALI DOBRO ZALOŽENI KIOSKI S SPECIALITETAMI NA ŽARU IN VINOM DOMAČIH VINOGRADNIKOV 3. do 7. septembra na Stadionu 1. maja. Za informacije in prijave: 338 5953515 (Katja) in 328 2733390 (Petra). Vabljene! Hi Osmice GIGI IN BORIS sta odprla osmico v Sa-matorci. KMETIJA SLAVEC je odprla vrata svoje osmice v Mačkoljah na št. 133. Toplo vabljeni! KONTOVEL-NA KAMENCEH so odprli osmico Dario, Andrej in Danilo. OSMICA je odprta v Mavhinjah pri Normi (družina Gabrovec). Tel. št.: 040-299806. OSMICA je v Dolini, pri Mariju Žer-jalu. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040-327104. OSMICO sta odprli Mavrica in Sidon-ja v Medji vasi št. 10. Tel. št. 040208987. OSMICO ima odprto Stubelj v Šempo-laju. OSMICO je odprl Carlo Pegan, Zgonik 58. V KRIŽU je odprl osmico Martin Kosuta. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. ŠUBER ima odprto osmico na Opčinah. 34151 Opčine (TS) - Narodna ulica, 40 - Tel. in faks: 040 2158112 / TRST Nedelja, 22. julija 2007 7 GODBENO DRUŠTVO "NABREZINA" se iskreno zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k uspehu praznika ob 110. letnici ustanovitve. Posebna zahvala naj gre BERTU KRASNIČU in BORISU DEVETAKU JADRALNI KLUB CUPA pripravlja za člane in prijatelje izlet 6 Qitpa a Qeitoua? na ogled navtičnega salona ali pa akvarija in drugih zanimivosti Potovanje bo 5., 6. in 7. oktobra 2007. Zaradi rezervacije avtobusa potrebujemo prijavo do 27. julija. Informacije in prijave na tajništvu kluba - tel. 040-299858 Umik: ponedeljek, sreda in petek od 9.00 do 12.00 sobotaod 16.00 do 18.00 Loterija 21. julija 2007 Bari 75 44 77 15 31 Cagliari 15 57 88 71 61 Firence 62 65 67 61 69 Genova 28 55 43 64 90 Milan 69 25 79 61 33 Neapelj 64 69 22 88 73 Palermo 18 79 21 69 16 Rim 81 5 79 28 3 Turin 6 44 55 40 12 Benetke 3 59 23 74 58 Nazionale 6 77 72 30 13 Super Enalotto Št. 87 18 62 64 69 75 81 jolly 3 Nagradni sklad 3.568.334,81 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 16.917.294,00 € 2 dobitnika s 5+1 točkami 356.833,48 € 12 dobitnikov s 5 točkami 59.472,25 € 1.296 dobitnikov s 4 točkami 550,66 € 54.546 dobitnikov s 3 točkami 13,08 € Superstar 6 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 1 dobitnik s 4 točkami 55.066,00 € 172 dobitnikov s 3 točkami 1.308,00 € 2.681 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 17.638 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 43.349 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Mi Kino ALCIONE - Dvorana bo v poletnem času zaprta. AMBASCIATORI - 15.15, 17.30, 20.00, 22.15 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«. ARISTON - (poletna arena) 21.30 »Little miss sunshine«. CINECITY - 10.45, 11.30, 12.30, 13.30, 14.45, 15.15, 16.00, 16.30, 17.30, 18.00, 18.45, 19.15, 20.30, 21.00, 21.30, 22.00 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; 10.50, 12.50, 14.50, 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »I fantastici 4 e silver surfer«; 10.50, 12.50, 14.50, 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Vacancy«; 11.00, 15.30, 18.30, 21.30 »Transformers«. EXCELSIOR - Dvorana bo zaprta v poletnem času. EXCELSIOR AZZURRA - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Desiderio«. FELLINI - 16.15 »La duchessa di Langeais«; 18.30, 22.15 »Solometro«; 20.00 »Le vite degli altri«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Fe-arless«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il mio ragazzo e un bastardo«. KOPER - KO LOSE J - 12.40, 15.30, 18.20, 21.10 »Harry Potter in Fenik-sov red«; 14.00, 16.30, 19.00, 21.30 »Vroča kifeljca«; 14.30, 17.00, 19.30, 22.00 »Hanibal: Rojstvo zla«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 16.30, 19.00, 21.30 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; Dvorana 2: 11.00, 16.15, 20.00, 22.15 »Transformers«; Dvorana 3: 11.00 »TMNT -Teenage Mutant Ninja Turtles«; 16.15, 17.45, 20.40, 22.20 »Vacancy«; Dvorana 4: 11.00, 16.15, 18.30 »The Reef - Amici per la pinne« 19.15 »I fantastici 4 e silver surfer«; 18.50 »Ocean's thirteen«; 17.30, 20.45, 22.20 »L'uomo medio piu medio«. SUPER - film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.20 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; Dvorana 2: 16.30, 19.00, 21.30 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; Dvorana 3: 17.50, 20.10, 22.10 »Il mio ragazzo e un ba-stardo«; Dvorana 4: 16.30, 18.30 »Lupin 3 - Il castello di Cagliostro«; 20.30 »Trasformers«; Dvorana 5: 18.00, 20.15, 22.15 »Catacoms - Il mondo dei morti« prepovedan mladim pod 14. letom. 0 Prireditve SKD TABOR prireja TABOR 2007-P0-LETJE POD KOSTANJEM: v četrtek, 19. julija, ob 21.15 celovečerni film LA RICERCA DELLA FELICITA' (R.Gabriele Muccino); v petek, 27. julija, ob 21.00, slovenske etno-rock-jazz skupine JARARAJA. Vse prireditve bodo na dvorišču Prosvetnega doma, v primeru slabega vremena pa v dvorani. Deloval bo tudi poletni osvežilni kiosk. Čakamo vas! OBČINA DEVIN-NABREŽINA prireja »Poletne večere pod zvezdami« v Na-brežini na trgu pred županstvom: danes, 22. julija, gledališka predstava »I ragazzi del coro« gledališke skupine Amici di S. Giovanni; jutri, 23. julija, Folkest - koncert skupine Genti- corum (Quebec); v torek, 24. julija film »Svalvolati on the road«; v sredo, 25. julija, selekcija za lepotni natečaj Miss Italia Sorriso; v četrtek, 26. julija, film »La gang del bosco«; v petek, 27. julija, koncert »Nessun peri-colo per te - Tributo a Vasco Rossi«; v soboto, 28. julija, gledališka predstava »Devo serar quel cercio« v sklopu gledališkega festivala Ave Ninchi. Začetek ob 21.15. V primeru slabega vremena se bo program odvijal v občinski telovadnici v Nabrežini. Vstop je prost. 9 Šolske vesti DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA IVAN CANKAR v Trstu sporoča, da bo julija in avgusta ob sobotah šola zaprta (tudi v torek 14. avgusta). DTTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah, in sicer od 7. julija do vključno 01. septembra 2007. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da ob priliki posodobitve zavodskih lestvic za učno osebje posluje urad v Ul. Carducci 8 (2. nadstropje) ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 10.30, do vključno jutri, 23. julija. Sindikat spominja, da morajo prošnjo predstaviti tudi osebe, ki so že vključene v pokrajinske lestvice habilitiranih. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je do jutri, 23. julija, čas za vložitev prošnje za vključitev v šolske (zavodske) lestvice učnega osebja. Prošnjo je treba vložiti na prvo od izbranih šol, navedenih na temu namenjenem seznamu. Podrobnejša navodila in obrazci so dosegljivi na spletni strani www.pubblica.istru-zione.it. Urad posebej opozarja, da morajo letos prošnjo predstaviti tudi kandidati, ki so že vključeni v pokrajinske (bivše permanentne) lestvice. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da so bile v prostorih Deželnega šolskega urada v Ul. S. Anastasio 12 v petek, 20. julija 2007, objavljene dokončne pokrajinske lestvice učnega osebja. RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA FRANCE PREŠEREN sporoča, da bo šola med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti do 1. septembra 2007 ob sobotah zaprta; šola bo zaprta tudi v ponedeljek, 13. avgusta 2007 in v torek, 14. avgusta 2007. Tajništvo bo delovalo od ponedeljka do petka, od 9.30 do 12.30. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola ob sobotah zaprta do 1. septembra 2007. M Izleti SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v nedeljo, 29. julija, avtobusni izlet na Weissensee na Koroškem. Izlet, ki ga vodi Lojze Abram, je primeren za vse. Prijave (obvezne) sprejema Vojka na tel. št. 040-2176855 ali 333-5994450, ki vam nudi tudi dodatna pojasnila. KMEČKA ZVEZA IN ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA prirejata v nedeljo, 29. julija 2007, tradicionalni članski izlet na kmečki praznik na koroškem, ki ga »Skupnost južnoko-roških kmetov« organizira v Šen-tprimožu v Podjuni. Cena izleta je 20,00 evrov in krije samo stroške prevoza. Vpisovanje v uradih Kmečke Zveze Trsta, Gorice in Čedada. SPDT vabi 5. in 6. avgusta na izlet na Raduho v Kamniško-Savinjskih Alpah. Dvodnevni izlet je primeren za vse planince. Zainteresirani naj se javijo čimprej zaradi pravočasnega rezerviranja ležišč v koči. Vse potrebne informacije dobite na tel. št. 040220155 (Livio). B Mali oglasi 4000 KV. METROV nezazidljivega zemljišča, med Opčinami in Rep-nom, dostop z avtom, prodam za 27.500evrov. Tel. 347/6145807. DVA MESECA IN POL STAR PSIČEK mahjne rasti, mešanček, išče dobre- ga gospodarja. Tel. 0481-78154 ali 347-1243400 IŠČEMO pridno in pošteno gospo za pomoč v gospodinjstvu enkrat ali dvakrat tedensko. Klicati na št. 3477375429. LJUBITELJEM ŽIVALI podarimo simpatične mucke, tel. 334-6060899. MEDNARODNO TRGOVSKO PODJETJE IZ GORICE išče osebo za delo v komerciali-nabava. Če si star do 30 let, natančen, dinamičen in z znanjem angleščine, pošlji CV na Poštno številko 33 LOČNIK - LUCINICO (GO) - geslo: »Nabava«. NA VZHODNEM KRASU prodamo brez posrednika zazidljivo parcelo. Tel. v večernih urah na št. 040911924. ODDAJAMO V NAJEM manjše in večje opremljeni stanovanji na Pro-seku. Tel. na št. 329-5667321. PODARIM psičke mešance. Tel. na št. 329-1013504. PODJETJE IŠČE vajenca za prevoze in delo v skladišču z vozniškim dovoljenjem B in z znanjem slovenščine. Ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod geslom »Skladiščnik«. PRODAM VOLKSWAGEN POLO 1.4 TDI Sportline, 80 k.m., črno meteli-zirane barve, junij 2006, 13.000 km, 3 vrata, po ugodni ceni. Tel. 3473452051. PRODAM olje Avgusta Černigoja. Informacije na tel. št. 347-6145807. RESNO DEKLE z izkušnjami v poletnih centrih išče zaposlitev kot otroška varuška. Tel. 334-6060899 ali tel. 334-6690936. STILNA RABLJENA MIZA 205 x 95 in 6 stolic za veliko dnevno sobo ali drugi veliki prostor ter drugo raznovrstno novo in rabljeno pohištvo prodam po zelo ugodni ceni. Tel. 040-54390 ali 348-2801144. V DEVINU prodam trisobno stanovanje z garažo in pogledom na morje ter na grad. Tel. na št. 3355976052. ZARADI SELITVE prodajamo dobro ohranjeno omaro za dnevno sobo. Dimenzija 220 x 220 x 55 po ugodni ceni. Tel. 338-4288100. + Nenadoma nas je zapustila naša draga Olga Kukanja vd. Rolich Žalostno vest sporočajo sin Karlo s Sonjo, hči Sonja s Paolom, vnuki Matej', Marko z Valentino in Igor. Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno. Nabrežina, Trst, 22. julija 2007 Za drago Olgo žalujejo sestra Anica in nečaki z družinami Ob izgubi mame Olge sočustvujejo s Karlotom in družino Vojko, Alenka, Goran, Roberta, Mauro, Tjaša Ob izgubi drage mame Olge sočustvujejo z Roličevimi družine Pilat, Volpi, Baldassi in Čuk t Zapustila nas je naša draga Paolina Doglia por. Cerniava Žalujoči mož Carlo, sinova Bruno in Dario z družinama Pogrebni obred bo v ponedeljek, 23. julija ob 12.40 v mrtvašnici v ulici Co-stalunga, 1. avgusta bo v Samatorci žar-ni pogreb. Trst, 22. julija 2007 t Po dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi Angelo Satta Žalostno vest sporočajo žena Anna, sestra Frida, brat Bruno, nečaki in vsi sorodniki Pogreb bo v ponedeljek, 23. julija ob 12.00 iz ulice Costalunga v cerkev v Ma-vhinje. Trst, 22. julija 2007 Pogrebno podjetje Alabarda Opčine Zadnji pozdrav dragemu stricu Angelu Graziella, Sonja, Luciano, Irene, Grazia, Nadia in Marina z družinami Ob težki izgubi nepozabnega Angela sočustvujemo z našo pevko Anico ter izrekamo njej in svojcem občuteno sožalje. Cerkveni pevski zbor v Mavhinjah Ob težki izgubi dragega Angela izreka ženi Anici in ostalim sorodnikom iskreno sožalje ŠKD Cerovlje-Mavhinje 23.7.2005 23.7.2007 Fulvio Simonutti Z ljubeznijo se te spominjajo vsi tvoji Salež, 22. julija 2007 24.7.2005 24.7.2007 Marija Vidali Uršič Spomin nate v naših srcih še naprej živi. Tvoji najdražji Kolonja, Bani, 22. julija 2007 Pridružujemo se žalovanju drage Anice in svojcev ter jim izražamo iskreno sožalje. Društvo Cello&Music Ob smrti dragega Vilija se pridružujeta žalovanju Sonje in Petra Elvio in Ester 8 Nedelja, 22. julija 2007 O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it TRŽIČ - Pozitivno mnenje komisije za ocenjevanje učinkov na okolje VIA Zelena luč metanu v termoelektrarni Endesa Okoijevarstvena organizacija Legambiente poziva k čim prejšnji uresničitvi projekta Po dolgoletnem pričakovanju bodo v tržiški termoelektrarni po vsej verjetnosti le začeli sežigati metan. Državna komisija VIA (Valutazione di im-patto ambientale), ki ocenjuje učinke na okolje, je namreč dala zeleno luč načrtu družbe Endesa, ki namerava dva generatorja na kurilno olje (vgrajena sta bila leta 1983 oz. 1984) zamenjati s plinskima generatorjema. Gre za naložbo, ki velja 350 milijonov evrov in bo omejila negativne učinke, ki jih ima na okolje uporaba kurilnega olja. Oddelka centrale na kurilno olje sta namreč po oceni okoljevarstvenikov velik vir onesnaževanja, ki povzroča stalne nevšečnosti predvsem občanom tržiške mestne četrti »Enel«. Vest o pozitivnem premiku je sporočila zveza Legambiente, ki je izrazila zadovoljstvo, saj se bodo na podlagi pozitivne ocene komisije VIA končno lahko uresničile želje okoljevarstvenikov, ki si že veliko let prizadevajo za sežiganja metana namesto kurilnega olja. Zveza Legambiente sedaj poziva vse soudeležene dejavnike, od ministrstva za gospodarski razvoj in družbe Endesa do občine Tržič in dežele FJK, da čim prej omogočijo začetek del za pretvorbo centrale na metan. Družba Endesa je že zagotovila, da bo znova sestavila načrt za tempiranje posega, ki ga je doslej oviral postopek komisije VIA, sicer pa bodo dela predvidoma trajala 26 mesecev. Po pozitivni oceni komisije VIA bo družba morala počakati na okoljsko av-torizacijo, ki jo bo dobila iz ministrstva za okolje, in na odlok ministrstva za gospodarski razvoj. Nato se bo začel postopek za razlastitev in pridobivanje gradbenih dovoljenj. Če bo odlok nared pravočasno, se bodo dela lahko začela že v prvi polovici prihodnjega leta, nato pa naj bi se zaključila pred koncem leta 2010. Možno je, da bodo istočasno startala tudi dela za gradnjo plinovoda, ki bo služil za pogon centrale. Naložba znaša približno 20 milijonov evrov. Plinovod, za izgradnjo katerega bodo potrebovali osem mesecev, bo dolg 17 kilometrov, začel pa se bo pri Vi-lešu, kjer bodo cevi priključili na državno omrežje. Medtem so se v tržiški termoelektrarni že začela dela za namestitev naprav za omejevanje emisij dveh generatorjev, ki proizvajata električno energijo z izgorevanjem premoga. V pričakovanju na metan bodo v termoelektrarni do decembra namestili nove naprave za omejevanje emisij dveh generatorjev, ki proizvajata električno energijo z izgorevanjem premoga altran Na vrtu indijska konoplja Namesto zelenjave je 34-letni F.M. po rodu s Sardinije in s stalnim bivališčem v Ronkah v svojem vrtu gojil indijsko konopljo, karabinjerji pa so v sredo zvečer njegov nasad naključno odkrili in rastline zasegli. Agenti so na kraju posredovali, ker se je Sardinec glasno prepiral s svojo partnerko. Ob pogledu na karabinjerje je moški takoj prekinil prepir in stekel v vrt; agenti so mu sledili in pred sabo zagledali 14 rastlin marihuane, ki so lepo uspevale. Nedovoljene rastline so zasegli, zaradi njihovega gojenja pa so moškega prijavili goriškemu sodišču. Prejšnjo nedeljo so tržiški karabinjerji prijavili 22-letnega G.A., pomorščaka kitajskega rodu, ki se je po mestu vozil z ukradenim kolesom. Praznik breskev v Prvačini Ob prazniku breskev se danes v Prvačini obeta več etnoloških, kulturnih in glasbenih predstavitev. Večer bo zaokrožil nastop skupine Happy Day, v kulturnem domu pa bo na ogledi razstava breskev, peciva, slik in rezbarij. S spominsko ploščo in razstavo poklonili tudi spominu na aleksandrinke. Prometna nesreča v Fari Včeraj ob 6. uri je na državni cesti 351 v Fari prišlo do nesreče, v kateri je bilo ranjeno 24-letno dekle. V.O. iz kraja San Pier d'Isonzo je bil za volanom avta znamke citroen C2, ob njem pa je sedela vrstnica P.R. Vozila sta se po ulici Gradisca v smeri iz Gorice proti Gradišču, na ovinku pa je mladenič izgubil nadzor nad avtomobilom. Vozilo se je zavrtelo in silovito trčilo v zid ob cesti. Na kraju so posredovali agenti prometne policije, ki vodijo preiskavo o vzrokih nesreče, in osebje službe 118, ki je dekle odpeljalo v goriško bol- Veja padla na žensko Včeraj zjutraj je v Ločniku prišlo do nesreče, v kateri je poškodbe na nogah utrpela ženska. Okrog 9.30 se je le-ta sprehajala po ulici Brigata Re, kar na lepem pa je z murve padla težka veja in jo zadela. Na kraju so posredovali policisti, mestni redarji, gasilci in osebje rešilne službe 118, ki je ponesrečenko odpeljalo v goriško bolnišnico. Truplo v kanalu V kanalu De Dottori pri hidroelektra-ni v ulici Anconetta v Tržiču so včeraj dopoldne našli truplo 70-letne ženske B.M. iz Romjana. Na kraju najdbe so posredovali gasilci in policisti, ki vodijo preiskavo o vzrokih nesreče. GORICA - Pokrajinsko tajništvo SSk O Demokratski stranki in težavah teritorija Zadnje zasedanje goriškega pokrajinskega tajništva SSk je imelo pester dnevni red, v katerem so bile tematike, ki zadevajo celoten pokrajinski teritorij. Zasedanja sta se udeležila tudi deželni tajnik stranke in deželni svetnik Mirko Špacapan. Najprej so člani tajništva obravnavali ustanavljanje Demokratske stranke na pokrajinski ravni, kjer stranka SSk aktivno sodeluje, njena prisotnost pa je tudi zaželjena in cenjena. »Gre za pomemben političen proces, ki naj bi na državni in lokalni ravni prinesel marsikatero novost. Prav zaradi tega je pomembno, daje Slovenska skupnost aktivno prisotna, kot je bila svoj čas tudi prisotna pri ustanavljanju Marjetice, ne da bi pri tem žrtvovala svojo identiteto, specifičnost in neodvisnost,« so izpostavili na zasedanju SSk. Tajništvo je pozitivno ocenilo imenovanje Božidarja Tabaja za načelnika svetnikov Oljke, ki je najmočnejša opozicijska skupina v goriškem občinskem svetu, kar je tako za slovensko narodno skupnost kot za SSk zgodovinski dogodek. Tabaj je tudi poročal o porazdelitvi svetnikov Oljke po raznih komisijah, ob tem pa spregovoril o pr- vih zasedanjih goriškega občinskega sveta in poudaril pomembnost, da se v občinskem svetu v prihodnje čimveč uporablja slovenščino, čeprav ta ni predvidena po statutu. Pokrajinska odbornica Mara Cernic je poročala o delu na goriški pokrajini. Njeno poročilo se je dotikalo občin Sovodnje in Doberdob. Obe občini se srečujeta z nelah-kimi težavami, ki se tičejo okolja in uprave s teritorijem. Cerničeva je povedala, da je pokrajina pri tem vsestransko pripravljena pomagati, kot je to že naredila za sovodenj-sko občino glede odlagališča na Malnišču, kjer se odpira možnost rešitve. Nato je še napovedala nadaljnje postopke glede komisije, ki obravnava emisije solkanske Livarne ter bližnjo spremembo pokrajinskega načrta za mestne odpadke, ki ga pokrajinska uprava namerava posodobiti in iz njega izključiti možnost odprtja odlagališč in upe-peljevalnikov. Podani sta še bili poročili glede delovanja sovodenjske in doberdobske sekcije SSk ter njenih predstavnikov v občinskih svetih. Dario Bertinazzi je izpostavil dejstvo, daje s sedanjo doberdobsko občinsko upravo sploh težko komunicirati. TRŽIČ - Državni tajnik SIK Diliberto z zaposlenimi v Ineosu »Divji kapitalizem« Politika bi morala namenjati več pozornosti delavcem, ki ostanejo na cesti Vzroke za krizo številnih italijanskih podjetij je treba po mnenju državnega tajnika Stranke italijanskih komunistov Oliviera Diliberta iskati v »divjem kapitalizmu«, ki se ne zmeni za težave delavcev. »Ko podjetje zapre, nastrada na desetine družin. Politika bi morala namenjati tovrstnim problematikam veliko pozornost, tega pa pogosto ne počenja,« je menil Diliberto med srečanjem z zaposlenimi v tržiški tovarni Ineos, ki se že dalj časa borijo za obrambo svojega delovnega mesta. Ob kritikah državni vladi zaradi njene ne ravno levičarske usmeritve je Diliberto napovedal, da bo SIK predlagala amandma finančnemu zakonu v zvezi z industrijskimi območji. Po njegovih besedah je treba namreč preprečiti špekulacije s spremembo namembnosti industrijskih zemljišč, ki čez noč pridobijo na vrednosti. Na srečanju sta bila prisotna tudi deželni tajnik SIK Stojan Spetič in deželna svetnica Bruna Zorzini, sicer pa je v imenu enotnega sindikalnega predstavništva tovarne Ineos spregovorilTiziano Pizzamiglio, kije napovedal, da se bodo sindikati in predstavniki angleškega lastnika ponovno srečali v četrtek, ko naj bi dosegli dogovor o dopolnilni blagajni. Dilberto med srečanjem z zaposlenimi v tovarni Ineos altran / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 22. julija 2007 9 1 ŠEMPETER-VRTOJBA - Podelili priznanje bivšemu goriškemu županu Brancatiju »Pot, ki smo jo začrtali, ne more biti prekinjena« Čezmejno sodelovanje nujno iz družbenih, zgodovinskih in gospodarskih razlogov Na včerajšnji slavnostni seji občine Šempeter-Vrtojba je župan Dragan Valenčič podelil posebno priznanje bivšemu goriškemu županu Vittoriu Brancatiju. Na seji so bili prisotni tudi župani okoliških občin in predstavniki številnih občin iz italijanske strani meje. Valenčič je posebno priznanje podelil drugič v devetih letih obstoja občine. V utemeljitvi je zapisal, da je Vittorio Brancati v prostor čezmejnega sodelovanja vnesel nov zagon, ki je resnično temeljil na medsebojnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju, priznavanju različnosti in objektivnem vrednotenju zgodovine, pa tudi hotenju po skupnem družbenem in gospodarskem razvoju ter vzpostavljanju geografsko skupnega čezmejnega prostora. Brancatiju je Valenčič priznal, da je še posebej začutil prostor Gorice, Nove Gorice in Šempetra-Vrtojbe kot prostor skupnega mesta z velikimi razvojnimi možnostmi, ki potrebuje združene politične, strokovne in družbene sile. »Ni možno spregledati tudi njegovega pozitivnega odnosa do slovenske manjšine in premikov pri uresničevanju zaščitnega zakona,« je bilo rečeno na slavnostni seji in dalje: »Nepozabni bodo ostali trenutki skupnega praznovanja ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, ob odprtju skupnega trga med Goricama in ob množici skupnih praznovanj.« Vittorio Brancati je po utemeljitvi, ki je vsebovala še več laskavih opisov njega in njegovega dela, vidno ganjen stopil na oder in vse prisotne pozdravil v slovenščini ter prav tako v slovenskem jeziku dejal: »Veseli me biti z vami na tej proslavi in zahvaljujem se vam za povabilo.« Po burnem aplavzu je nadaljeval, da je sodelovanje potrebno gojiti, ne le iz družbenih in zgodovinskih ampak tudi iz gospodarskih razlogov. Delo, ki je bilo opravljeno, je Brancati ocenil za pomembno: »Verjamem, da sta Mirko in Dragan skupaj z mano sanjala še o nečem večjem, kar nismo uresničili, ampak opravili smo kljub temu pomembno delo.« Za pomembno je označil ureditev odnosov med slovensko manjšino in Italijani, pa tudi odnosov med Slovenci in Italijani čez mejo. »Zato sem prepričan, draga Mirko in Dragan, da pot, ki smo jo začrtali, ne more biti prekinjena. Morda bo prišlo do upočasnitev ali ovir, vendar pot je bila jasno vzpostavljena, zato pogumno naprej,« je povedal Brancati. Obdobje svojega županstva je opisal kot vzneseno obdobje tako na politični kot osebni ravni. Za zaključek je prisotne pozval, da izkoristijo nove priložnosti, ki se bodo pokazale ob pridružitvi Schengenu in ob predsedovanju Slovenije Evropski uniji. »To sta pomembna dogodka, ki bosta močno zaznamovala politično in kulturno življenje v tem prostoru,« je zaključil Brancati. (sj) Župan občine Šempeter-Vrtojba Valenčič podeljuje priznanje Brancatiju foto s. j. NOVA GORICA - 60-letnica priključitve Primorske Na svoji zemlji Osrednja proslava bo 8. septembra - Pričakujejo 10.000 udeležencev Ljudsko zborovanje Na svoji zemlji, kot so organizatorji poimenovali proslavo ob 60. obletnici priključitve Primorske k matični domovini, bo 8. septembra v Novi Gorici. Tako so pred dnevi sklenili predstavniki organizacijskega odbora za proslavo, potem ko so se o tem dogovorili z župani šestih goriških občin in veteranskih organizacij. Obenem opozarjajo še na pomembni obletnici dogodkov, ki sovpadajo v tisti čas: na 80. obletnico ustanovitve organizacije TIGR in 65. obletnico ustanovitve prvega primorskega partizanskega bataljona Simona Gregorčiča. Omenjeno proslavo so podprle tudi druge primorske občine. »Zavedamo se, da pripraviti prireditev z 10.000 udeleženci ni lahko delo, zato je organizacijski odbor, ki ga sestavljajo predstavniki vseh veteranskih organizacij in občin, že pripravil osnovni koncept proslave,« pojasnjuje Vladimir Krpan, predsednik omenjenega odbora. Pred osrednjo proslavo 8. septembra bo od konca avgusta in ves september potekalo več spremljajočih prireditev, ki bodo zabeležile posamezne sovpadajoče dogodke. »Vse prireditve predstavljajo obogatitev državne proslave, ki bo 15. septembra na Tatrah. Koordinacijski odbor za državne proslave pri vladi bo vse te prireditve opisal v posebni brošuri, ki bo izdana ob državni proslavi priključitve Primorske k domovini,« še dodaja Krpan. Osrednja proslava bo tako potekala 8. septembra na travniku pred mestno občino Nova Gorica. Program bodo v režiji Emila Abrška oblikovali Združeni pevski zbori Goriške in zamejstva, godba na pihala, mladi recitatorji in plesalci ter igralci SNG Nova Gorica. Na ta dan bo tudi tradicionalni pohod »Po poteh Goriške fronte« s prihodom pohodnikov na prireditveni prostor. Slavnostno bodo vkorakali tudi brigadirji mladinskih delovnih brigad - graditeljev Nove Gorice in približno sto praporov in bojnih zastav veteranskih organizacij. »Kdo bo slavnosti govornik ni še določeno,« dodaja Krpan. Organizatorji pričakujejo udeležbo 10.000 obiskovalcev iz vse Slovenije, zlasti pa s Primorske. Druge prireditve, ki bodo obogatile osrednjo proslavo, pa bodo potekale po sledečem vrstnem redu: 26. avgusta bo proslava 65. obletnice ustanovitve prvega primorskega bataljona Simona Gregorčiča v Ozeljanu. 5. septembra bo v avli mestne občine Nova Gorica odprtje razstave zastav iz časa NOB in dokumentov Pariške mirovne pogodbe, 7. septembra bodo začeli Dnevi domoljubja s srečanjem mladih na Cer-ju, istega dne bo zvečer, ob 19. uri, svečana akademija ob 80. obletnici ustanovitve organizacije TIGR v Sežani. 9. septembra bo spominska svečanost v Bazovici, 16. septembra bo kolesarjenje ob obeležjih osamosvojitvene vojne iz leta 1991,17. septembra primorski »Čedermaci« v Goriški knjižnici Franceta Bevka, od 14. do 22. septembra bo promocija »slikovne dopisnice« Filate-lističnega društva dr. Marušiča, od 22.-23. septembra bodo v Bovcu in Čezsoči potekali »Skalarjevi dnevi«, 29. septembra pa bo na Kostanjevici nad Novo Gorico potekala slovesnost v spomin na ženske fašistične zapore. (km) Harry Potter osvaja Tržič Harry Potter osvaja Tržič, kjer so včeraj prodali več desetin angleških izvodov zadnje knjige pisateljice Joanne K. Rowling. »Dopoldne smo prodali 32 izvodov knjige "Harry Potter and the deathly Hallows" (Harry Potter in svetniki smrti),« so v prvih popoldanskih urah povedali iz knjigarne Rinascita v Tržiču, kjer se je Pot-terjevska vročica nadaljevala vse do večernega zaprtja. Knjiga je šla uspešno v prodajo tudi v raznih knjigarnah v Gorici, sicer pa se nikjer v goriški pokrajini niso odločili za nočno odprtje, da bi takoj po polnoči začeli prodajati knjigo. »Ko bo januarja izšel italijanski prevod knjige, bo tudi pri nas prodaja startala opolnoči,« so še pojasnili iz knjigarne Rina-scita. V Koprivnem za DS Odprtost vsem občanom, včlanjenim in nevčlanjenim v stranke, ter želja po sodelovanju pri nastajajoči Demokratski stranki, ki mora preseči vse spore in ločevanja. To je značilnost odprte liste za Demokratsko stranko, katere somišljeniki so se sestali v ponedeljek v Koprivnem. »Odprta lista ne namerava graditi zidov, pač pa želi sodelovati z Marjetico in Levimi demokrati za doseganje ciljev nove stranke,« pravijo predstavniki odprte liste. Med prioritetami, ki so jih izpostavili na ponedeljkovem srečanju, so ponovna vzpostavitev učinkovite komunikacije med strankami in civilno družbo, pa tudi znižanje stroškov in transparen-tnost politike. »Med stvarnimi cilji je omejevanje birokracije in potrate v javnih ustanovah, potrebno pa je tudi ovrednotenje zaslužnih delavcev. Pomembno je ne nazadnje ohraniti avtonomijo goriške pokrajine s svojo zgodovinsko in kulturno dediščino,« menijo pri odprti listi. Te prioritete so navedene v dokumentu, ki ga bodo za oktobrske primarne volitve pripravili Nicolo Fornasir, Giorgio Brandolin, Elisabetta Damianis in Giuseppe Cingolani. »Na vsa naša srečanja so vabljeni tudi predstavniki Marjetice, LD in pokrajinskega odbora za ustanavljanje Demokratske stranke,« je povedal glasnik odprte liste Cingolani. Prihodnji sestanek bo 27. julija ob 20.30 v hotelu Franz v Gradišču. Koreografinja Duhova v Perli V novogoriški Perli bo nocoj še zadnjo predstavo pripravila plesna skupina Todes, ki jo je pred 21 leti ustanovila svetovno znana ruska koreografinja Alla Duhova. Med slavnimi imeni, za katera je Duhova pripravljala koreografije, so Ma-riah Carey, Ricky Martin, Boys 2 Man, posebej za dobrodelna koncerta v Muen-chnu in Seulu pa je koreografijo oblikovala Michaelu Jacksonu. Vendar pa Duhova ni zgolj koreografinja. V Rusiji in na tujem vodi več kot 40 plesnih šol. Duhova se lahko pohvali tudi kot ena izmed 15 najvplivnejših in najuspešnejših Rusinj -to priznanje je prejela na posebnem sprejemu v Kremlju, kamor jo je povabil predsednik Vladimir Putin. (pmt) DOBERDOB - Krvodajalci pri prijateljih kranjskega Rdečega križa Z obiskom v Kranju stekle priprave na praznovanje 20-letnice pobratenja V drugi polovici junija so krvodajalci iz Doberdoba organizirali izlet za člane in prijatelje v Kranj. Vesela družba izletnikov je po malici v tipični gostilni dospela v gorenjsko mesto, kjer so jo pričakali tamkajšnji prijatelji. Na sedežu Območnega Združenja Rdečega križa je novoizvoljeni predsednik Magan Gantar izrekel dobrodošlico krvodajalcem iz Doberdoba. Predsednik doberdobskih krvodajalcev Aldo Jarc se je zahvalil gostiteljem za sprejem, nato pa čestital Gantatju za izvo- Doberdobski krvodajalci med obiskom v Kranju litev na predsedniško mesto ter izrazil željo, da bi bilo sodelovanje med društvoma v prihodnosti še bolj izrazito. Medtem ko so si izletniki v spremstvu vodiča ogledali mesto, sta se na sedežu Rdečega križa predsednika domenila za pobude, ki naj bi jih izpeljali prihodnje leto, ko bodo proslavili 20. letnico pobratenja. V prvih popoldanskih urah so šli krvodajalci iz Doberdoba s prijatelji iz Kranja na kosilo v znano pivovarno v Makalu, kjer so zaplesali ob zvokih ansambla Vojsk. PEVMA - Visok jubilej Anice Figelj Težko bi ji prisodili leta, ki jih v resnici ima Na svojem domu v Koštaboni pri Pevmi je predvčerajšnjim slavila visok življenjski jubilej Anica Figelj. Kdor Anico pozna, bi ji težko prisodil leta, ki jih je dopolnila, pa vendar se jih je nabralo kar 85. Pri svojih letih je slavljenka še izjemno živahna, načitana, delovna in polna življenjske vedrine. Vse si najraje opravi sama in kot pravi, noče biti nikomur v breme. S svojim avtomobilom se odpravi po nakupih in drugih opravkih in če se pokaže potreba rade volje »da eno roko« svoj im otrokom in vnukom, pa tudi prijateljem in sosedom, saj so vrata njene hiše v Koštabonu vselej odprta. Kot večini prebivalcev s tega predela Goriške, tudi življenjska pot Anice ni bila z rožicami postlana. Rodila se je v Pevmi 20. julija 1920. Fašizem je odredil, da je morala obiskovati italijansko šolo, ni pa mogel preprečiti, da bi zrasla v zavedno pripadnico slovenskega naroda. Med vojno je opravljala nevarno in zahtevno delo terenke. Po vojni se je omo-žila z Darkom Prinčičem. Zakoncema so se rodili trije otroci, najprej Neva nato pa trojčki Dario, Daria in Loredana. Usoda je hotela, da ji j e leta 1962 huda bole zen vze la mo ža, pred ka kim le tom pa še hčerko Nevo. Vse do moževe smrti je Anica delala v podgorski tekstilni tovarni, nato pa je vse do svojega 65. leta bila zaposlena kot postrežnica na slovenskih višjih srednjih šolah v Gorici. Za svoj rojstni dan je te dni je Anica prejela veliko voščil. Še na mnoga leta ji kliče tudi redakcija našega dnevnika. (vip) 10 Nedelja, 22. julija 2007 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Kinoatelje gost festivala Amidei O meji med filmi in družbo Predstavitev knjige »Con fini di celluloide« Kinoatelje bo danes popoldan gost 26. filmskega festivala za nagrado Sergio Amidei. Društvo bo priložnost izkoristilo za predstavitev knjige Morena Zaga »Confini di celluloide« (Meje na celuloidu), ki jo je Kinoatelje založil. To bo nasploh prva prava predstavitev dela po vsebinski napovedi, ki je potekala na postaji Topolove 1. julija. Knjiga, kije pravkar izšla, je v sozvočju z založniškimi smernicami Kinoateljeja, ki v zadnjih letih raziskuje odnose med našim ozemljem in sedmo umetnostjo, z deli kot sta na primer »Schermi slove-ni a Gorizia. Block notes di uno spet-tatore 1981 - 2000« Alberta Pesceja in »Nora Gregor. L'imperfezione della bellezza«, ki jo je uredil Igor Devetak. Zago, ki živi v kraju Visco, kjer so nekoč stale carinarnice kraljevine Italije in avstroogrskega cesarstva, poučuje sociologijo meja na univerzi v Trstu. Tema meja ga zanima že dalj časa, kot pričajo nekatera njegova dela kot so »Al di la dei nuovi muri«, »Gorizia, Nova Gorica e le aree di confine«, »Spazi e identita di confine« in »Transfrontie - r co-operation in the Balkan-Danube area«. »Confini di celluloide« je po zasnovi svojevrstna novost. Ne gre za sociološko knjigo, čeprav jo je napisal sociolog, pač pa za knjigo, ki z metodo družbenih znanosti obravnava film in avdiovizualno produkcijo ter razlaga predmet svoje raziskave: mejo in različnost. Knjiga, katere predgovor je napisal predsednik Kinoateljeja Aleš Dok-torič, vsebuje opis vsebin in odlomke di- alogov iz igranih in dokumentarnih filmov ter opozarja, da bi vizualne tehnike morale postati eden temeljnih inštrumentov družbenih raziskav. To ni le knjiga o meji, njenih pomenih, pojavih, uporabi in posledicah, ampak tudi knjiga o meji med filmom in družbo, med fikcijo in realnostjo, med filmsko nara-cijo in sociološkim jezikom. Njeno besedilo je osredotočeno na razumevanje kompleksnosti življenja vzdolž meje kot življenja na območju strasti in preteklih, sedanjih ter prihodnjih napetosti, ki pa je po drugi strani tudi območje velikih možnosti, na trenutke dramatičnih, drugič spet smešnih dogodkov, a vedno ovito v dvoumno, privlačno in močno čustveno vzdušje. O knjigi bosta ob 18.30 v dvorani 2 spregovorila Moreno Zago in Aleš Doktorič, v okviru festivala pa bosta ob tej priložnosti predstavljeni tudi knjigi »Franco Giraldi, lungo viaggio attraverso il cinema« Luciana De Giustija in »Autori del reale. Studi su Kiarostami, Loach, Moretti, Olmi« Roya Menarinija. Današnji, četrti festivalski dan se bo začel že ob 10. uri v Kinemaxu s projekcijo drugega dela filma »La meglio gi-oventu«, ob 11. uri pa se bosta zavrtela dokumentarca »La ciudad universitaria« in »La liberacion de Madrid«. Ob 14. uri bo na vrsti film »La tregua«, ob 16.15 pa projekcija filma »Laurel Ca-nyon«. V parku vile Coronini bo ob 21. uri na sporedu kratki film »Appunti inu-tili«, nato pa celovečerec »Dopo il matrimonio«. Ob 23.45 v Kinemaxu Gorica se bo filmski maraton zaključil z delom »Secretary«. SPDG - 22. spominski pohod na Triglav Na vrhu očaka Slovensko planinsko društvo se pohvali z najmlajšimi pohodniki Letošnji 22. spominski pohod na Triglav seje zaključil z izredno udeležbo. Kot vsako leto smo se tudi letos zamejci udeležili vzpona na slovenskega očaka. Udeležba je bila rekordna, saj se je pohoda udeležilo kar 638 planincev iz cele Slovenije, in sicer člani Zveze borcev NOB, veterani vojne za Slovenijo 91, slovenski oficirji, Narodna zaščita, slovenska policija in gorska reševalna služba. Letošnji pohod je bil posvečen 60. obletnici priključitve Primorske matični domovini in 80. obletnici smrti slovenskega duhovnika in planinca Jakoba Aljaža. Pohod je bil izjemen, ker so bili prisotni predstavniki mednarodnih gorskih vojaških enot iz Slovenije, Italije, Nemčije, Avstrije, Francije, Španije, ZDA, Poljske in Švice z na čelu divizijske-ga generala v pokoju Josipa Cristiana, ki je tu- Danjel Bajt (desno) in Filip Prinčič na vrhu Triglava fotos.r. di spregovoril o pomenu takih pohodov. Poleg drugega je omenil tudi to, da bi se večkrat srečevali na takih lepih in prijaznih prireditvah. Na Pokljuki, kjer je bil slavnostni govornik podpredsednik slovenske vlade Vasja Klavora, je kot vsako leto sprejelo pobudnike, ki so se vračali s Triglava, kakih pet tisoč ljudi. Zelo lepo se mi je zdelo, ko mi je neki planinec iz Turina z zadovoljstvom rekel, da kaj takega ni še preživel. Slovensko planinsko društvo iz Gorice je posebno ponosno, da so njegovi člani, in sicer 16-letni Danjel Bajt iz Števerjana, Filip Prinčič iz Pevme in komaj 10-letna pohodnica Kekče-ve poti Sara Terpin iz Števerjana, bili najmlajši med 600 in več planinci, ki so se podali na Triglav. Saverij Rožič [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, trg sv. Frančiška 4, tel. 0481530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.20 »Harry Potter e l'Ordine della Fe-nice«. Dvorana 2: rezervirana za Festival Sergio Amidei. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Il matrimonio di Tuya«. CORSO: zaprt. FILMSKI FESTIVAL SERGIO AMIDEI - Ki- nemax Gorica: 10.00 »La meglio gio-ventù - Atto secondo«; 11.00 »Espana. Una, grande, libre!«; 14.00 »La tregua«; 16.15 »Laurel Canyon«; 23.40 »Dopo il matrimonio«; v parku Vile Coronini Cromberg: 21.00 »Appunti inutili«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.20 »Harry Potter e l'Ordine della Fe-nice«. Dvorana 2: 16.30 - 19.00 -21.30 »Harry Potter e l'Ordine della Fenice«. Dvorana 3: 17.50 - 20.10 - 22.10 »Il mio ragazzo è un bastardo«. Dvorana 4: 16.30 - 18.30 »Lupin III - Il castello di Cagliostro«; 20.30 Transformers«. Dvorana 5: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Ca-tacoms«, prepovedan mladini pod 14. letom. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da so bile v prostorih Pokrajinskega šolskega urada v Gorici v petek, 20. julija, objavljene dokončne pokrajinske lestvice učnega osebja. RAVNATELJSTVO ŠOL CANKAR - VEGA - ZOIS sporoča, da se bo pouk za dijake treh šol pričel v ponedeljek, 10. septembra, (razen 3., 4. in 5. razreda Cankar, ki pričnejo delovno prakso 3. septembra). Koledar za šolsko leto 2007/08 je izobešen na oglasni deski šole; objavljen je tudi na spletni strani šole www.potep.org. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je do 23. julija čas za vložitev prošnje za vključitev v šolske (zavodske) lestvice učnega osebja. Prošnjo je treba vložiti na prvo od izbranih šol, navedenih na temu namenjenem seznamu. Podrobnejša navodila in obrazci so dosegljivi na spletni strani www.pubblica.istru-zione.it. Urad posebej opozarja, da morajo letos prošnjo predstaviti tudi kandidati, ki so že vključeni v pokrajinske (bivše permanentne) lestvice. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so objavili začasne lestvice, upo- Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia 40 ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN OMV- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 50/a RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN AGIP- Ul. Manzoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) rabne do imenovanja vseh kandidatov za goriške šole s slovenskim učnim jezikom vseh vrst in stopenj. Sporočajo tudi, da bo urad pred objavo dokončnih lestvic poskrbel za popravo in dopolnitev le-teh v skladu z dopisom št. AOODGPER 13317 z dne 27. junija letos, ki so ga prejeli 28. junija. Upoštevali bodo namreč točke rezerviranih habilitacij v smislu M.O. 85/05, ki so se zaključile v poletnem roku 2006-07. Opozarjajo dalje, da bo na osnovi prej omenjenega dopisa polnopravna vključitev kandidatov kljub temu pogojena od izida rekurza na Državni svet, ki ga je vložilo ministrstvo za šolstvo. Na osnovi 11. člena odloka št. 3578/C7 deželnega šolskega ravnatelja za FJK z dne 6. aprila letos lahko kandidati v roku petih dni po objavi začasnih lestvic vložijo ugovor. Pristojni urad si tudi pridržuje pravico, da bo po potrebi vnesel morebitne popravke ali dopolnitve. M Izleti ¿j Čestitke □ Obvestila ROMANS AGIP- Ul. Aquileia 34 KNJIŽNICA FEIGEL obvešča, da bo do 14. septembra odprta po poletnem urniku: vsak dan razen sobote od 8. do 16. ure. Knjižnica bo zaprta za dopust od 13. do 24. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA v Doberdobu bo zaprta od 23. julija do 13. avgusta. OVER NIGHT - Goriška pokrajina nudi vsako soboto brezplačni avtobusni prevoz do zabavišč in nočnih lokalov. Odhod avtobusov: Gorica -Rdeča hiša 21.50, Travnik 21.55; Tržič - ul. Pocar 22.10, 22.20, 23.10, 23.15, ul. Valentinis-Gaslini 22.20, 22.30, 23.20, 23.25; Se-sljan - morje 22.35, 22.45, 23.35, 23.40. Vrnitve: Sesljan - morje 1.10, 2.10, 3.10, 4.10; Tržič - ul. Valentinis-Gaslini 1.25, 2.25, 3.25, 4.25, ul. Pocar 1.35, 2.35, 3.35, 4.35; Gorica - Travnik 3.00, 5.00, Rdeča hiša 3.05, 5.05; informacije na spletni strani www.aptgorizia.it« ali na tel. 800-955957. PRI KULTURNEM DRUŠTVU SKALA GA-BRJE je v teku do sobote, 28. julija, 21. gabrski turnir v nogometu. Sodelujejo moške in ženske ekipe. Vsak večer deluje dobro založen kiosk z domačim vinom. V DVORANI OBČINSKEGA SVETA v Gorici bo v ponedeljek, 23. julija, ob NAROČNIKOM PJM@]RM€M a ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 040-7786331 vsak dan od 12. do 16. ure ali 0481-533382 v dopoldanskih urah. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo na izlet v Kranj in Radovljico odpeljal prvi avtobus v soboto, 4. avgusta, ob 5.45 iz Ja-melj s postanki v Doberdobu, na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah in Štandrežu. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 6. uri iz Gorice izpred gostilne Primožič, nato izpred Pevmskega mosta (pri vagi), iz Podgore (pred spomenikom in telovadnico) ter iz Štandreža (pri cerkvi). Udeleženci so naprošeni, da čim prej poravnajo akontacijo 20,00 evrov. Vsak mora imeti veljavno osebno izkaznico ali potni list. SPDG obvešča, da bo izlet z gorskimi kolesi danes, 22. julija. Cilj: dolina Preo-ne. Zbirališče ob 8. uri na parkirišču pri goriškem sejmišču. UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo enodnevni izlet v soboto, 1. septembra, na Goli otok; informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Peric (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 048178121) do 15. avgusta. V sredo, 18. julija, je na videmski univerzi doktoriral SAIMON FER-FOLJA. Novopečenemu doktorju iz srca čestitamo in mu želimo še mnogo nadaljnjih uspehov ponosna starša in nonoti Srečko, Bruna, Mario in Jolanda. Obenem mu voščimo vse naj naj... za 24. rojstni dan. Per Bedrejetevih DUHTERJA smo dobili, SAIMONA FERFOLJA u srjidu z diplomu počastili. Po bueškeh se buš zdej odpravou, serne, merjasce nu fazane lohko ozdravou. Usje naj naj Ti voščimo usi mi, prav vsi Be-drejetevi. Poseben 3-kratni zdravo Ti kličejo tueji kužini Marija, Anika, So-raja in Saša. Mami in noni ANICI, ki je praznovala 85 let, želijo vse najboljše Dario, Daria, Loredana, Alessandro, Andrea, Katia, Lara, Marko in Roberta. 18. uri srečanje, na katerem bo tekla beseda o preventivnih normah za omejevanje tigrastih komarjev. Predaval bo predstavnik pokrajinskega zdravstvenega podjetja, prisoten pa bo tudi goriški odbornik za okolje Francesco Del Sordi. V GALERIJI DRŽAVNE KNJIŽNICE v Gorici bo do 5. avgusta na ogled prodajna razstava dragocenih grafik, knjig in zemljevidov StampAntica 2007. ZSKD obvešča, da je goriški urad odprt po poletnem urniku od 9. do 13. ure. Prireditve »MONFALCONE ESTATE« v organizaciji občine Tržič: do 5. avgusta (Občinska galerija sodobne umetnosti na trgu Ca-vour) »Onde Mediterranee« med 20. in 23. uro fotografska razstava Stefana Grazianija in video razstava italijanskih umetnikov z naslovom Albedo; v ponedeljek, 23. junija, (Trg Falcone e Bor-sellino) 21.30 film »La ricetta della fe-licita«; v četrtek, 26. julija, 21.30 film »Un ponte per Terabithia«. LEG (LIBRERIA EDITRICE GORIZIANA) vabi na notranje dvorišče knjigarne na korzu Verdi 67 v Gorici na srečanja z naslovom Avtorji in knjige na dvorišču, v soboto, 28. julija, ob 18. uri. Avtor Marco Peroni in glasbenik Edoardo Cerea bosta predstavila pred kratkim izšel cd »Come se fosse normale«. NA HITOVI PLAŽI v Novi Gorici bodo v organizaciji Mladinskega centra Nova Gorica gledališke in lutkovne predstave za otroke: v soboto, 28. julija, ob 10. uri potujoče gledališče Pro Fortis; informacije na tel. 003865- 3334021 (Vanja Peršolja). OBČINA ROMANS organizira prireditev »Insegui la tua storia«: v Vilešu v četrtek, 26. julija, ob 17.30 laboratorij z naslovom »Impronte di terra«, ob 21. uri na vrtu občinske knjižnice gledališka predstava »Dal diaro di un bambino di campagna«. V OKVIRU FESTIVALA SERGIO AMIDEI bodo danes, 22. julija, ob 18.30 v Hiši filma, na Travniku 41, predstavili knjigo Morena Zaga »Confini di celluloide - Il cinema dei confini e delle frontiere«. Spregovoril bo Aleš Doktorič. Prispevki Ob 5. obletnici smrti drage mame in žene Gabrijele darujeta Danjel in Jordan Ra-detič 100 evrov za ŠKD Kremenjak iz Jamelj. Ob 30. obletnici smrti očeta Ludvika De-vetaka darujeta sinova Karlo in Ivo 100 evrov za sekcijo VZPI-ANPI iz Vrha. 21.7.2002 21.7.2007 Gabrijela Čandek Vedno si v najinih srcih Jordan in Danjel Ob prerani izgubi dragega očeta Al-dota Tabaja izrekamo Eriki in družini naše iskreno sožalje prijatelji / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 22. julija 2007 1 1 GABRJE - Tradicionalni turnir v malem nogometu v organizaciji kulturnega društva Skala Naval obiskovalcev presenetil prireditelje »Letošnja je najbolj uspešna izvedba doslej« Zaključek v petek s koncertom skupine The Maff Show - Gabrci že tri leta vlagajo na deželo prošnje za ureditev slačilnic Utrinka z letošnjih nogometnih tekem bumbaca, kd skala Letošnja izvedba tradicionalnega gabr-skega turnirja v malem nogometu je nadvse uspešna. Od ponedeljka do petka je travnato površino za sedežem kulturnega društva Skala dobesedno preplavila množica, ki se je v soparnih večerih minulega tedna zatekla v senčni kotiček male vasice, kjer se je osvežila s požirkom hladne pijače in ogledom tekme. »Obiskovalcev imamo letos ogromno, pri kiosku in ob robu igrišča se je težko premikati. Menim, da se je v ponedeljek in petek zbralo približno petsto gledalcev. Letošnja je najuspešnejša izvedba turnirja doslej,« je z zadovoljstvom ocenil predsednik društva Skala Edi Sambo, ki se že 26 let zavzema za organizacijo priljubljene športne manifestacije. Ženski in moški turnir se bosta nadaljevala tudi ta teden. Med ženskami so se uvrstile v drugi krog ekipe Štandrež, Medja vas, Sovodnje in Rupa-Peč, med moškimi pa Podgora, Doberdob, Quelli che iL, Rupa-Peč, Štandrež, Martinščina, Ločnik in Sovodnje. Ženski finalni tekmi sta predvideni v četrtek (ob 20.40 in ob 21.30), moški finalni tekmi pa v petek (ob 19. uri in ob 19.50). V petek bo potekalo tudi nagrajevanje, ki bo kot običajno zelo bogato, večer pa se bo zaključil s plesom. Na dvorišču društva Skala bo okrog 21.30 zaigrala rock skupina The Maff Show, ki bo s svojimi ritmi in energijo prav gotovo spodbudila h plesu tudi najbolj sramežljive. Po zaključku dvotedenskega turnirja bo gabrsko obnovljeno nogometno igrišče ponovno zaživelo med 13. in 16. septembrom. Domače društvo bo v sodelovanju z mladinskim sektorjem nogometnega društva Mon-falcone priredilo tretji turnir Igrajmo nogomet, na katerem se bodo pomerili mali nogometaši, ki so rojeni med leti 1995 in 2001. In ravno na mlade upe gledajo tudi načrti za prihodnost društva Skala, ki želi iz sedeža narediti pravi večnamenski športno-kulturni center. »Začeli smo sodelovanje s krajevnimi nogometnimi društvi, s katerimi si prizadevamo za uresničitev središča, ki bi bilo namenjeno predvsem mladini. V ta namen že tri leta vlagamo prošnje na deželo, da bi nam dodelila 120.000 evrov za ureditev slačilnic. Zaenkrat nismo še dobili odgovora,« je povedal Sambo. (Ale) Zadružna Banka Doberdob in Sovodnje Povsod prisotni, nas potrebujete.., V Sovodnjah: Prvomajska 120/A, Tel 0481.882155 OGLASE NA TEJ STRANI JE ZBRALA IN PRIPRAVILA AGENCIJA Ulica Duca d'Aosta 6 GORICA - TEL. 0481/536602 Faks 0481.536603 - aws.it@tin.it ERRE TRE Sedež: Maurizio Romanut 34070 Sovodnje ob Soči, Kosovelova 26 GRADBENO Tel. 336 526199 - Faks 0481 392245 PODJETJE E-mail: erretre23@libero.it - info@impresaedilerretre.com 5 > 73 f PROIZVODNJA IN INSTALACIJA KLEPARSTVA MARIO MUCCI & C. s.n.c. Ulica A. Gregorčič 20/2 • 34170 GORICA Tel. 0481/21828 • Fax 0481/524657 info@muccilattonerie.com • www.muccilattonerie.com ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE KOVAŠKI IZDELKI Tabaj F.lli s.n.c. Miloš in Rajmund ŠTANDREŽ - GORICA Ulica A. Gregorčič 24 • Tel. 0481/21514 • Faks 0481/21987 MARK S.r.l. Ul. S. Michele, 334 34170 - GORICA - ITALY Tel.: +39 0481 21711 Fax.: +39 0481 20719 E-mail: info@mark-medical.com Web: http://www.mark-medical.com 12 Nedelja, 22. julija 2007 MITTELFEST / ČEDAD - Letošnji Mittelfest prešel v sklepno fazo Od barvite baročne glasbe do pravic najmlajših v operi Danes konec festivala z zadnjimi predstavami - Za sklep tomunska pevka Olga Balan Danes se bo odprlo zadnje poglavje 16. Mittelfesta. Jutri bo že čas za obračun o poteku festivala, ki je skušal opozarjati na spoštovanje človekovih pravic z govorico glasbene, plesne ali gledališke umetnosti, a tudi z besedami pričevalcev, protagonistov današnjega boja za pravice, ki so v sklopu niza predavanj postavili v ospredje na najučinkovitejši način predlagane vsebine. Današnji finale bo simbolično združil več držav srednjeevropskega prostora, saj bo glasbeni in gledališki spored obsegal avstrijske, italijanske, hrvaške, srbske in romunske produkcije. Edoardo Erba in Carlo Goldoni bos ta snov gle da liš kih upri zo ritev in priredb reškega Narodnega gledališča I.Zajca in mednarodne koprodukcije Bitefa in beneške Bienale, na glasbenem področju pa bo dan potekal v zna -menju orgelske glasbe, sodobnih del v izvedbi tria Sofia in sklepnega dogodka s cigansko glasbo in romunsko pevko Olgo Balan. BAROCCO FLAMBOYANT »Barocco flamboyant« je naslov koncerta, ki je vžgal petkov večer Mittelfesta s plameni virtuozističnih okraskov baročne glasbene estetike. Glasbena domišljija in čar sakralne ter ustvarjalne vneme sta kot značilna elementa glasbe tega obdobja povezovala skladbe na programu, ki je združil dva velikana baročnega časa, beneškega »rdečega duhovnika« Antonia Vivaldija in izrednega mojstra takratnih opernih scen Georga Friedricha Händla. Skupina solistov, zboristov in instrumentalistov iz naše dežele je gostovala v čedajski cerkvi sv.Frančiška s programom, ki je po vsebinah in slogu prikazal »mistično ekstazo in sakralno silo« z vrsto nabožnih skladb, v pestrem zaporedju različnih zasedb. V prvem delu sta za kvaliteto izvedb jamčili imeni dveh solistk, ki sta mednarodno priznani prav na področju izvajanja baročne literature. Sopranistka Annamaria Dell'Oste se je suvereno soočila s strminami vivaldi-jevega moteta »In furore justissimae irae«. Koncertni motet sestavlja zaporedje recitativov in arij , ki so po takratnih konvencijah v značajskem kontrastu, z vrtoglavimi okraski na eni strani in liričnimi trenutki na drugi, kar daje pevcu možnost, da se preizkusi v mnogih odtenkih vokalnega in inter-pretativnega izražanja. Koloraturni prehodi so zelo ustrezali izredni Gramscijev pepel. Mittelfest skoraj ne more mimo Pasolinija prožnosti sopranistke, ki je kazala manjšo naklonjenost do ekspresivne-ga razvoja liričnih trenutkov. Goriška mezzosopranistka Romina Basso se je izkazala kot popolna interpretka pri iz- vedbi moteta »Longe, mala, umbrae, terrores«, ki je s svojim miroljubnim sporočilom proti vsem vojnam in krivicam v besedilu anonimnega avtorja v določenem smislu dal svoj posredni prispevek k temi letošnjega Mittelfesta. Poleg nedvomne kvalitete glasu, je pevka sposobna obvladati virtuozistične skladbe in osmišljati številne okraske, ki jih tankočutno uporablja za dodat- no, ekspresivno poudarjanje vsebine in muzikaličnosti stavka. V drugem delu je zazvenel psalm za zbor, soliste in orkester »Dixit Do-minus«, ki ga je Händel napisal v Rimu po naročilu kardinala Colonne. V solističnih prehodih zelo pestre strukture skladbe so se zvrstili pevci zbora Collegium Apollineum, ki združuje pevce iz naše dežele pod skupnim imenovalcem ljubezni do literature ^.stoletja in ga krepi sodelovanje članov goriške vokalne skupine Musicum. Zbor sestavljajo zelo motivirani in navdušeni pevci, ki so zagnano oblikovali resnično ognjevite zborovske prehode, pri katerih je bilo opaziti potrebo po večji zvočni kohezivnosti in ravnovesju, predvsem pri sopranih. Solisti, ki so izvedli solistične prehode, so kazali neenake pevske sposobnosti, a s skupnim, smiselnim in prepričanim pristopom. Agilna, filološko nastroje-na instrumentalna skupina Collegium Apollineum je pod vodstvom Marca Feruglia dosegla dobro soglasje s solisti, s pozornostjo do zvočnega ravnovesja in ekspresivnih odtenkov. Tudi s tem koncertom, ki je osvetlil deželni potencial, je festival potrdil srečno roko pri izbiri ponudb letošnjega glasbenega dela programa. MALI DIMNIKAR Leta 1949 je eden od najbolj zanimivih mojstrov angleške scene Benjamin Britten napisal opero »Mali dimnikar«. Posebnost tega dela je skladateljeva želja, da bi otroci, odrasli in celo publika sodelovali pri ustvarjanju miniature, ki vsebuje vse elemente večjih opernih stvaritev: vsebino, ki izhaja iz vrste »reševalnih oper« o begu iz kakega zapora, uporabo orkestra (v manjši, komorni zasedbi godalnega kvarteta, klavirja in tolkal), solistov in zbora. Po glasbeni obliki imajo solisti arije, dialoge v slogu glasbene komedije ali singspiela, duete in druge skupne prizore, ki jih Brittnova govorica obarva z bistveno, a izvrstno preprostostjo. Z uprizoritvijo te male opere v italijanskem prevodu je Mittelfest skupaj s producentom, festivalom Scato-la sonora, lahko govoril tudi o zelo pomembnih pravicah najmlajših. Zgodba po libretu Erica Croziera govori o otroku, ki ga starši prodajo dimnikarjem , ga skupina srečnejših otrok reši iz dimnika in mu pomaga pri begu. Vsebina jasno poudarja vedno aktual- MITTELGUSTO - Posebej za sladokusce Vonji in okusi žlahtne srednjeevropske kuhinje Kulturna atmosfera Čedada, je te dni začinjena tudi z izrednimi vonji in okusi. Moni Ovadia je eden najboljših prijateljev Carla Petrinija, piemontskega intelektualca, ki je pred več kot dvajsetimi leti ustanovil gibanje Slow Food. Takoj ko je sedanji umetniški vodja sprejel oblikovanje kulturnega sporeda srednjeevropskega gledališkega festivala, je napovedal, da bo gledališko, glasbeno in plesno čedajsko izložbo dopolnil tudi z enogastronomsko ponudbo. Nastal je tako Mittelegusto, ali Mittelokus, se pravi pobuda, ki mešanici kultur, narodnosti in žanrov, ki vsako leto julija preplavijo Čedad, dodaja še bogato ponudbo okusov, seveda vezanih na države srednje Evrope. Osrednji lokali, gostilne in restavracije Čedada, kot tudi bližnje okolice, vključijo v svoj običajni me- ni še poseben krožnik, avstrijske, češke, hrvaške, madžarske, slovaške, slovenske ali srbske kuhinje, kar zagotavlja popolnejše spoznavanje in zbliževanje okusov in ljudi. Kot je nekoč povedal sam Carlin Petrini, je »kuhinjska tehnika navsezadnje samo zadnji Elen dolge gastronomske verige, ki se priE-ne ae pri poznanju antropologije in ob oceni poljedelstva in politiEne ekonomije, uspe obrazložiti tudi razvoj in kulturne spremembe, do katerih je prišlo znotraj določene druabe, države ali teritorija«. Tudi zato se je Ovadia odločil za pot Mittelfesta okusov, ki seveda dopolnjuje spoznavanje tradicij in običajev narodov, čigar ustvarjal-nostpolni čedajske odre. »Kuhinjske navade in sestavine, ki jih pri tem uporabljamo, še najbolje razodevajo specifičnost navad in ljudi, ki tam aivijo in hkrati omogočajo vsem, ki se prepustijo taki enogastronomski pustolovščini, da pri priči razumejo, da smo si Evropejci določenega območja zelo podobni tudi ko se vse-demo za mizo. Sestavine, ki jih uporabljamo v vsej srednji Evropi, so živ dokaz tega, da imamo marsikaj skupnega«, kot je obrazložil Ovadia. Čedajska ponudba bo tako tudi v prihodnjih dneh, se pravi, ko se bo Mittelfest že zaključil, ob krajevnih specialitetah, ponujala tudi avstrijske Kasespatzle, čevapčiče, dalmatinske ribje specialitete, madžarski parafojzelek, «srednjee-vropske» palačinke, zelenjavno čorbo, bogato ponudbo slovenskih okusov, med katere spada tudi kar nekaj slaščic, nepogrešljivo zelje s klobasami, kuhan pršut s hrenom in za tiste, ki jim je hrano všeč zaliti tudi s pristno pijačo: originalno češko pivo. Ljubitelji vinske kapljice pa si bodo lahko v kar treh čedajskih lokalih, privoščili tudi Kantetovo vino. (Iga) / MITTELFEST Nedelja, 22. julija 2007 13 ni obliki s cigansko glasbo no temo pravic otrok in v tem smislu se je tudi rahla režijska zamisel Luce Valentinija usmerila v poklon vsem otrokom, ki so tudi v današnjem svetu žrtve krivic in izkoriščanja. Postavitev je otroško naivna, z belimi blazinami, rjuho in spalnimi srajcami otrok, ki jih delo dimnikarja ne maže. Dimnikar Sam je lutka, za katero otroci s svojo domišljijo prizadevno skrbijo; njegov lik postane tako univerzalni simbol položaja mnogih otrok, katerih obrazi se pojavljajo na projekcijah. Po zasnovi je produkcija nastala v otroškem in mladinskem krogu, s sodelovanjem učencev konservatorija Vivaldi iz Alessandrie in malih zbori-stov, ki so naštudirali svoj part v okviru poletnega centra v čedadu. Britten je označil skoraj pedagoški smisel in neposredni, družabni značaj svojega dela s podnaslovom »Naredimo opero«. Po želji avtorja, ki si je zamislil sodelovanje »pojoče« publike, je dirigent Giuseppe Schiff pred začetkom izvedbe poskrbel za malo korepeticijo , namenjeno gledalcem. Mladinski zbor konservatorija se je razen malih spodrsljajev odrezal zelo prepričljivo in je pri solističnih delih lahko računal na res dobre in samozavestne mlade soliste. žal pa bi bilo Brittnovo delo vredno pevcev s so-lidnejšo tehniko v vlogah, ki so namenjene odraslim. Pri izgovorjavi tekstov je bilo zaslediti več tujih naglasov, saj je bila dodatna vrednost predstave mednarodna zasedba mladih izvajalcev, ki so prihajali iz štirih celin. GRAMSCIJEV PEPEL V krogih kulturnih delavcev in umetnikov se pogosto pojavlja misel, da bi današnja kulturna stvarnost potrebovala intelektualca, kot je bil Pier Paolo Pasolini. Njegove besede imajo še preroško moč, lucidnost, ostrino in poetičnost, ki segajo v globine duše in ponujajo nešteto iztočnic za analizo družbenega položaja in bolj osebne, eksistencialne razsežnosti človeka. Za aktualno sporočilnost teh besed je pričal polno zaseden parter sugestivnega, zaupnega dvorišča bivšega samostana Uršulink, kjer je publika v petek pričakovala z velikim zanimanjem izvedbo zahtevnega in vsebinsko tehtnega projekta Sandra Lombardija in Virgilia Sienija po Pasolinijevi pesnitvi »Gramscijev pepel«. Pesniško besedilo, ki postane »gledališče besed« potrebuje nadgra- Barocco flamboyant, virtuozistični okraski baročne glasbene estetike ditev za osmišljanje prehoda iz papirja na oder in v tem primeru je koreo-grafsko tolmačenje pridobilo ključni pomen. Tekst se vseskozi razvija na dvojnem nivoju giba in recitacije, telesa in glasu. V sugestivni polsenci telesi težita k zemlji, se vlečeta in podpirata kot neločljiva celota v obrednem dogajanju, ki v izključno koreografskih medigrah uprizarja posvetno snemanje s križa umirajočega. Deklamativno podajanje samozavestnega igralca je pridobilo ek-spresivne poteze počastitve in javne izpovedi, ki premišljeno interpretira globoko analizo goste, vsebinsko strnjene govorice. Med plesom in recitacijo se po Lombardijevi izjavi vname »atrakcija, občutek medsebojnega zaupanja«, ki vodi v uglašeno polifonijo enotnega čutenja . »Gramscijev pepel« je tekst, ki izpričuje avtorjevo politično vero: na praznem odru se v izvrstnem, minimalističnem gledališkem obredu pojavljata le dva simbola: rdeč robec in venci, ki z rožami rišejo besede »Odhajam«. Predstava je sestavljena tudi s kančkom sentimentalnosti, ki jo izraža tudi dopadljiva glasba Angela Badala-mentija, učenca Nina Rote. Praizved-ba je doživela dober sprejem publike, ki je zbrano sledila doživeti povezavi dveh govoric v imenu istega teksta. Rossana Paliaga SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Veliki brat na odru v slovenski produkciji Opera Mali dimnikar z aktualno vsebino pravic najmlajših Tudi Mittelfest je včeraj, na predzadnji festivalski dan, imel svoj reality show in v hišo Velikega brata postavil tako publiko, kot igralce. Za to je poskrbela slovenska produkcija, točneje gostovanje tistega, ki velja danes za eno najbolj nekonvencionalnih in zato tudi zanimivih odrskih realnosti: Slovensko mladinsko gledališče. Z delom Fragile so Ljubljančani us peli naj ti skup ni ime -novalec celotnega če-dajskega festivala, saj so v gledališču Ristori predstavili prepričljivo delo, ki združuje v eno glas bo, ples vizu al no umetnost in gledališče. Da gre pri tem za izredno produkcijo, poleg producenta Dujana Pernata (na sliki), kije v projekt verjel že od samega začetka, najbrž dokazuje predvsem vizitka, s katero se predstavlja danes Fragile. Po devetnajstih mesecih od premierne izvedbe, so na njej, kot je povedal sam Pernat, »zapisana imena pomembnih mednarodnih festivalov in evropskih prestolnic, v katerih je delo že gostovalo«. Od prestižnega Exita v Novem Sadu, kjer so Fragile predstavili pred manj kot enim mesecem, do Sarajevske zime, gostovanj v Zagrebu, Splitu, Rimu in Madridu, kjer bo predstava na ogled jeseni. Sedem mladih slovenskih igralcev, med katerimi so tudi Seba-stjan Cavazza in Janja Majzel, se preizkuša v svojevrstni zmesi med posodobitvijo glasbenega muzikala Fame in gledališke variante velikega brata. New York in njegovo ope-kasto predmestje, ki je takrat zaznamovalo življenje Le Roya in ostalih, je zdaj zamenjal London, s svojimi sivimi stavbami, kjer se v zloglasnem Michi's Clubu, srečajo in spoznajo Mila, Mar- ko, Tjaša in Erik. Iz rodne Jugoslavije so se tja preselili s kovčkom sanj in upanj, ki pa dan za dnem bledijo, predvsem zato, ker se mora druščina tudi preživljati. »Po tekstu mlade hrvaške pisateljice Tene Stivičic - pravi Dujan Pernat -je Matjaž Pograjc postavil predstavo, ki je pripoved o skupini mladostnikov, ki so na angleških tleh okusili zrelost. Pi- sanje, kot tudi postavitev sta zelo doživeta, saj izhaja avtorica iz osebne izkušnje, kar je seveda takoj opazno«. Gre torej za nekakšno jugono-stalgično pripoved? Ne, v delu so v ospredju predvsem posamezniki in njihov vsakdan. Zrtvo-vanje, na katerega so pripravljeni, da bi dosegli to, v kar verjamejo. Iščejo namreč svoj prostor pod soncem. Dejstvo, da se znajdejo v Londonu je posledica jugoslovanske vojne in padca berlinskega zidu, ki jim seveda omogoča drugačno prihodnost a jih istočasno potisne na rob družbe. Stivičiceva je z delom želela premostiti ste-reotipe Vzhoda in zato preselila mladostnike, njihove načrte in pričakovanja, na Zahod. V London so seveda dospeli s travmami in težavami, a v njihova življenja je posegla ljubezen, čustvo, ki ni poznalo jezikovnih ali političnih mej. Ob odrskem dogajanju pa se razpleta tudi vizualna nit. Med predstavo je postavljenih nekaj kamer, ki vseskozi sledijo igralcem in publiki. Simultane posnetke je tako mogoče videti že v dvorani in publika je soudeležena pri predstavi, saj nastopa na ekranu. Kako je prišlo do tako posebne predstave? Pri SMG pustimo avtorjem popolno svobodo pri postavitvi del. Matjaž Pograjc je predlagal tekst in ga priredil konceptualni niti, ki jo predvideva multimedial-na predstava. Jo bomo v prihodnji sezoni lahko videli tudi v Trstu? O tem se še nismo dogovorili. S tržaškim gledališčem bomo v koprodukciji med SMG, mariborskim teatrom in Cankarjevim domom postavili pomembno delo, ki ga bo režiral Vito Taufer. Ivana Godnik 14 Nedelja, 22. julija 2007 DNEVNE NOVICE / INDIJA - Znani izidi četrtkovih volitev Pratibha Patil prva ženska na mestu indijske predsednice Izvolitev je bila pričakovana, saj je bila Patilova kandidatka vladajoče koalicije NEW DELHI - Na četrtkovih predsedniških volitvah v Indiji je v skla du s pri ča ko vanji zma ga la kan -didatka vladajoče koalicije Pratibha Patil. Po navedbah indijske volilne komisije je Patilova v volilnem kolegiju, sestavljenem iz vseh neposredno izvoljenih članov zveznega par la men ta in čla nov vseh par la -mentov zveznih držav, prejela skoraj dve tretjini glasov, s čimer je Indija dobila prvo predsednico, poročajo tuje tiskovne agencije. 72-letna Pratibha Patil, ki se je na volitvah pomerila s 84-letnim indijskim podpredsednikom Bhaironom Singhom Shekhawatom, ki ga podpirajo hindujski nacionalisti, bo na položaju nasledila sedanjega predsednika Ab-dula Kalama. Za petletni mandat naj bi po navedbah nemške tiskovne agencije dpa zaprisegla v sredo. Pred re zi den co Pa ti lo ve v New Delhiju se je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP že zbrala množica njenih privržencev, v njenem rojstnem mestu Jalgaon v zvezni državi Maharaštra pa so ljudje od navdušenja nad njeno zmago plesali po ulicah. Kandidatura Patilove za bolj ali manj protokolarno funkcijo je bila objavljena v času, ko so javno-mnenjske raziskave pokazale, da ve či na In dij cev pod pi ra dru gi man -dat Ka la ma, ki je bil iz vo ljen v ča su prejšnje nacionalistične vlade. Ka-lam se je iz pred sed niš ke tek me umaknil, ko se Kongresna stranka in hindujsko nacionalistično zavezništvo nis ta mo gla ze di ni ti, da bi ga podprla za še en mandat. Kon gres na stran ka je ob od lo -čitvi za nominacijo Patilove pojasnila, da daje s tem ženskam možnost, da prevzamejo najvišji položaj v državi, kjer se ženske soočajo s hudo diskriminacijo. Opozicija pa meni, da je bi la Pa ti lo va iz bra na, ker je zvesta indijski politični dinastiji Ne hru-Gand hi. V zadnjem času se je Patilova znaš la pod pla zom ob tožb, da je za -šči ti la čla ne svo je dru ži ne pred ob -tožbami zaradi umora in pomoči pri sa mo mo ru. V skladu z ustavo je v Indiji večji del izvršne oblasti v rokah premi e ra. Pred sed nik ima po memb no vlogo predvsem pri oblikovanju vlade na zvezni ravni in v zveznih državah. (STA) V Indiji ženske v politiki niso novost, saj je vlado dolga leta vodila Indira Gandi. Patilova pa je prva ženske, ki zaseda mesto predsednika države ansa ZDA - Predsednik klonil številnim mednarodnim in domačim pritiskom Bush podpisal ukaz o prepovedi mučenja terorističnih osumljencev WASHINGTON - Ameriški predsednik George Bush je v petek podpisal izvršni ukaz o prepovedi okrutnih in nečloveških postopkov, vključno s poniževanjem in zaničevanjem verskih prepričanj, med zapiranjem in zasliševanjem terorističnih osumljencev s strani obveščevalne agencije CIA. Bela hiša ni šla v podrobnosti o tem, kaj bo dovoljeno in kaj ne. Sicer pa ukaz navaja, da imajo ujetniki pravice v skladu z Ženevsko konvencijo, ki bo veljala za program CIA za zapiranje in zasliševanje terorističnih osumljencev.Evropske zaveznice ZDA so kritične do postopanja z ujetimi terorističnimi osumljenci v taborišču Guantana-mo in še posebej v tajnih zaporih CIA, ki so bili tudi na evropskih tleh. Ameriška administracija doslej ujetim terorističnim osumljencem ni priznavala zaščite v skladu z Ženevskimi konvencijami, za ujetnike v Guantanamu pa je ustanovila posebna vojaška sodišča. Vrhovno sodišče ZDA je leta 2006 razsodilo, da ta sodišča, ki obtožencem dajejo manj pravic kot običajna vojaška ali civilna, niso v skladu z ameriško zakonodajo. Bush je zato kongresu naročil, naj spremeni zakonodajo, kar je istega leta tudi storil. Bushev petkov izvršni ukaz dopolnjuje omenjeno zakonodajo. Bushev ukaz izrecno pravi, da imajo ujetniki pravice v skladu z Ženevsko konvencijo, ki bo veljala za program CIA za zapiranje in zasliševanje terorističnih osumljencev. Kot je dejal tiskovni predstavnik Bele hiše Tony Snow, je Bush lani septembra že pojasnil, kako je tak program CIA preprečil teroristične napade in rešil življenja Američanov ter da se mora nadaljevati na zdravih pravnih temeljih. Uslužbenci CIA morajo vedeti, da zaradi dela, ki ga opravljajo po pravilih, ne bodo v pravni nevarnosti. Bush je sicer doslej le veliko govoril o tem, da Američani ne mučijo, ni pa nikoli natančno opredelil, kaj to pomeni. Prepovedane tehnike zasliševanja niso objavljene, vendar je direktor CIA Michael Hayden od pravosodnega ministrstva ZDA zaprosil za pravno mnenje, kaj bo dovoljeno. CIA bo svojim operativcem na terenu izdala navodila, česar pa ne bodo objavili in tako preprečili, da bi se teroristi Al Kaide začeli uriti v premagovanju zasliše- vanja, če bi padli v roke Američanov. Hayden je izrazil zadovoljstvo, da bodo imeli pravno jasnost za nadaljevanje tega nenadomestljivega programa, ki pridobiva informacije o najbolj nevarnih in fanatičnih sovražnikih. Kot še navaja Bushev ukaz, osumljencev v času zaprtja ali zasliševanja ne smejo mučiti oziroma uporabljati drugih nasilnih dejanj, ki se lahko opredelijo kot umor, poniževanje, pohabljanje, okrutni in nečloveški postopki, namerna dejanja zlorabe osebnosti, spolna ponižanja, posilstva, siljenje v spolne odnose, siljenje v spolno ponižujoče poze, grožnja s spolnim ponižanjem, zaničevanje religije in podobno. Osumljenci morajo dobiti osnovne potrebe, kot so hrana, voda, zavetje pred ek-stremno vročino ali mrazom, oblačila, osnovna ali nujna zdravstvena oskrba. Zasli-ševalske tehnike pa naj bi določili odvisno od posameznika. Ni pa med omenjene možnosti uvrščena pravica do spanja, prav tako ne pravice do stika z družinskimi člani niti z Rdečim križem. (STA) Protislovne novice o nemških talcih KABUL - Na afganistanskem zunanjem ministrstvu so zavrnili novico, da so talibani včeraj ubili nemška talca, ki so ju ugrabili v sredo. Kot so poudarili, je eden od talcev umrl zaradi srčnega napada, medtem ko je drugi še živ in si prizadevajo za njegovo izpustitev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Jusuf Ahmadi, ki se predstavlja kot tiskovni predstavnik talibanov, je dopoldne sporočil, da so talibani zaradi nezainteresiranosti Nemčije in Afganistana za pogajanja za izpustitev Nemcev najprej ubili enega talca, kasneje še drugega. Nemško zunanje ministrstvo novice o smrti talcev ni potrdilo. Talibani so še sporočili, da so ubili tudi pet Afganistancev, ki so jih prav tako ugrabili v sredo. Med njimi naj bi bil tudi svetovalec predsednika afganistanskega parlamenta Arif Nurzaj. V Perugi razkrili domnevne teroriste PERUGIA - Italijanska policija je včeraj v Perugi po dvoletni preiskavi razbila domnevno teroristično celico in pri tem aretirala tri Maročane, imama in dva od njegovih sodelavcev, medtem ko četrtega osumljenca še iščejo, skrival pa naj bi se nekje v tujini. Po navedbah policije naj bi celica mošejo v mestu uporabljala za »teroristično šolo«. Kot so sporočili iz protiterorističnih enot policije v Rimu, je skupina vodila tečaje borilnih veščin ter s svetovnega spleta snela in uporabljala propagandne filme in dokumente o tem, kako pripraviti strupe in eksploziva ter kako upravljati letalo boeing 747. Policisti so ob aretaciji v mošeji zasegli še kemične snovi, vključno s kislino, nitrati in ferocianidi. Te snovi so osumljenci uporabljali med poskusi v mošeji. Albanski parlament izvolil predsednika države Tirana, 21. julija (STA) - Albanski parlament je po treh neuspelih poskusih v petek končno izvolil novega predsednika države. Od skupno 90 navzočih poslancev jih je 85 podprlo Bamirja To-pija iz vladajoče Demokratske stranke, medtem ko je njegov tekmec Neritan Ceka, vodja opozicijskega Demokratičnega zavezništva, prejel le pet glasov. Z izvolitvijo predsednika se je parlament v Tirani izognil predčasnim volitvam, ki jih morajo v skladu z albansko ustavo razpisati, če parlament v petih krogih ne uspe izvoliti predsednika države. 50-letni Topi je po izobrazbi profesor biologije, sicer pa je namestnik predsednika Demokratske stranke. Je poročen in oče dveh otrok. Nekdanji minister za kmetijstvo in častni predsednik nogometnega kluba FK Tirana je v Albaniji precej priljubljen, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Sile ZN vpletene v spolne zlorabe ABIDJAN - Združeni narodi so sprožili notranjo preiskavo potem, ko so se pojavile obtožbe, da so bili pripadniki mirovnih sil v Slonokoščeni obali vpleteni v številne primere spolnih zlorab in izkoriščanja. Kot je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal vir iz ZN, je v središču preiskave kontingent sil iz Maroka, Pakistana, Bangladeša in Gane s 732 pripadniki, ki so bili nameščeni v mestu Bouake na severu države, poročajo tuje tiskovne agencije. Kot so sporočili iz svetovne organizacije, so se zaradi tako resnih obtožb ZN odločili uvesti polno preiskavo. Obenem so ZN sprejeli odločitev o začasni prekinitvi dejavnosti omenjenega kontingenta, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Po besedah predstavnikov ZN je bilo v zadnjih treh letih zaradi spolnih zlorab in izkoriščanja predmet preiskave več kot 300 pripadnikov mirovnih misij ZN po vsem svetu, med drugim je do teh primerov prihajalo v Kambodži in na Haitiju. Doslej so zato odpustili 18 civilnih uslužbencev, 17 pripadnikov mednarodnih policijskih enot in 144 članov vojaškega osebja, poroča ameriška tiskovna agencija AP. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 22. julija 2007 403 APrimorski r dnevnik M S srečanjem zunanjih ministrov držav članic Evropske unije se bo jutri v Bruslju začel postopek za oblikovanje nove evropske pogodbe, besedila, ki bo nadomestilo propadlo ustavno pogodbo, ono, ki so jo na referendumu zavrnili volivci Francije in Nizozemske, poleg tega pa z njo niso bili zadovoljni še v nekaterih drugih državah, od Velike Britanije do Poljske. Na vrhu EU, ki je v preteklem juniju označil konec nemškega predsedstva so voditelji držav članic sklenili, da Evropska unija ne bo imela ustavne pogodbe, ampak bo le nadgradila prejšnjo pogodbo, sklenjeno v Nici pred sedmimi leti. To je vsekakor korak nazaj v evropskem integracijskem procesu. Tu bi bilo predolgo, pa tudi nesmiselno, obnavljati vse dogodke zadnjih sedmih let, vendar je treba opozoriti na nekatere mejnike, ki so pomembni za razumevanje dogodkov, ki so privedli do dosedanjega težkega stanja. Po Nici je Evropska unija vzporedno sprožila dva politična procesa. Prvi proces je bil širitev, ki naj bi po prvem konceptu v začetni fazi zadevala le manjše število držav; govor je bil o štirih državah in med kandidatkami za to širitev so bile Slovenija, Madžarska, Češka in Estonija, čeprav je Nemčija vztrajala pri Poljski. Potem sta se pojavili še dve novi kandidatki, Ciper in Malta. Prelomni dogodek pa je zagotovo bil 11. september 2001, ko je spremenjena geopolitična slika sveta terjala nov pristop k mednarodnim odnosom tudi v Evropi. Ta pristop se je izrazil v pospešitvi širitve, pri čemer je Evropska unija zamižala na eno oko, če ne celo na obe očesi, in je dopustila tudi državam, ki niso izpolnjevale vseh pogojev za članstvo, da postanejo članice Evropske unije. Tako je leta 2004 prišlo do širitve na deset novih držav, namesto nameravanih štirih, z letošnjim letom pa sta v EU vstopili še Romunije in Bolgarija. Obema državama, pa tudi nekaterim drugim, bi zagotovo koristilo še nekaj let predsobe, ko bi se z ustreznim izkoriščanjem priključitvenih programov dovolj opremili za dejansko članstvo. Politični interesi so velevali drugačno rešitev in politika je odločila drugače. Vzporedno je tekel postopek za odobritev ustavne pogodbe Evropske unije. To je bil velik projekt; sedaj ugotavljamo, da je bil očitno prevelik. Evropska unije je imenovala posebno konvencijo, ki je v večmesečnem delu oblikovala besedilo ustavne pogodbe. To besedilo je vrh EU sprejel in ga poslal v postopek ratifikacije držav članic. Napaka je bila pravzaprav v vzporednosti. Po eni strani so se nekatere »stare« članice počutile opeharjene, ker je Bruselj dovolil vstop državam, ki niso bile pripravljene in slednje so bile motilni element evropskega trga. Francozi so zavrnili ustavno pogodbo zaradi sindroma poljskega inštalater-ja: to je iz negodovanja, ker bi lahko postala cenena delovna sila iz novih držav članic motilni element v starih članicah. Ta sindrom pa je neposredna posledica prenagljene širitve EU. Po drugi strani so »nove« članice dvignile greben. EU ima železna pravila. Eno izmed teh pravil je, da nečlanice nimajo nobene pravice, članice pa takoj vse pravice, so takoj enakovredne v vsem. To pomeni, da Malta s 300 tisoč prebivalci lahko z vetom prepreči glavnino odločitev EU. V državah Zahodne Evrope je bila konsolidirana demokracija dokaj trdno jamstvo, da ne more priti do večjih odklonov; dejansko je to tudi držalo, z nekaterimi izjemami, ki pa so jih kmalu popravili. Ko so na primer irski volilci na referendumu zavrnili eno izmed zadnjih pogodb, je vlada po nekajmesečni informativni kampanji ponovila referendum in Irci so predlagano besedilo potrdili. Glede glavnine novih članic o taki konsolidirani demokraciji ne moremo govoriti in veliko nihanje v volilnih izidih (pri čemer je Slovenija edina izjema) kaže na še neustaljeno demokracijo. To nihanje se je odražalo tudi na odnos novih članic do Evropske unije: pred vstopom, ko je bilo članstvo najpomembnejši, če ne celo edini cilj, so bile pripravljene sprejeti vse postavljene pogoje. Dan po vstopu pa so se začele obnašati kot ostale članice, pri čemer so skrbele bolj za lastne kot za evropske interese v veliko večji meri od starih članic, v katerih se je evropski duh vendarle močno za-koreninil. Na evropsko ustavno pogodbo so torej gledale izključno skozi prizmo lastnih interesov, in niso je bile pripravljene kar tako sprejeti. Napaka, ki je bila storjena, je pravzaprav enostavna: Evropska unija bi morala imeti ustavno pogodbo pred širitvijo. V tem primeru bi jo verjetno vse stare članice ratificirale. Za nove članice pa bi bila ratifikacija eden izmed pogojev za članstvo. Tega EU ni naredila, ker se je postopek za odobritev ustavne listine zavlekel, s širitvijo pa se je zelo mudilo. In tako se sedaj nahajamo zopet na začetku. Postopek za odobritev nove pogodbe je zelo zaposlen, vendar naj ne bi bil pretirano dolg. Iztekel naj bi se v vsega treh mesecih, od jutri pa tja do druge polovice oktobra, ko bo v Lizboni izredni vrh EU, kjer naj bi odobrili novo pogodbo, ki se bo tako imenovala Lizbonska listina. Vendar še zlasti stanje na Poljskem kaže, da ni rečeno, da se bo vse izteklo po načrtih. Neznank je torej na pretek. med temi je tudi ena, ki je za nas še posebno zanimiva. Ustavna pogodba je bila namreč dokument, ki je v primerjavi s prejšnjimi pogodbam i vseboval kar nekaj novosti glede jezi- kov, jezikovne raznolikosti in manjšin. V njej je bilo kar nekaj postavk, ki so kazale na znaten napredek in na preseganje strogega ločevanja med uradnimi jeziki EU, katerim so priznane vse pravice, in ostalimi jeziki, katerim Evropa ni priznavala ničesar. Tako so bile v ustavni pogodbi prvič v zgodovini EU izrecno omenjene pravice pripadnikov manjšin, poudarjena je bila prepoved diskriminacije glede na jezik, ustavna pogodba je predvidevala oblikovanje seznama jezikov, ki niso uradni jeziki EU in v katere naj bi bila pogodba prevedena, poleg tega pa je postavil vrednotenje jezikovne različnosti med temeljne cilje EU. Kako bo s temi postavkami v novi pogodbi? To je seveda še odprto vprašanje, vendar obeti niso najboljši. Že v smernicah ki jih je vrh EU sprejel junija v Bruslju, je namreč vprašanje jezikovne različnosti omejeno. Ustavna pogodba je uniji poverjala skrb, da zanjo skrbi, smernice za novo pogodbo pa določajo samo spoštovanje različnosti in skrb za evropsko kulturno dediščino. Korak nazaj, če ne celo velik korak nazaj. Ta točka je v smernicah jasno izpisana, ostale pa ne. Predsednik konvencije, ki je pripravila osnutek ustavne pogodbe, nekdanji francoski predsednik Giscard d'Estaing je dejal, da je bila ustavna pogodba za Evropejce res težko razumljiva, nova pogodba pa bo povsem nerazumljiva. To zagotovo velja že za smernice, ki so sicer na razpolago javnosti na spletni strani Evropske unije, vendar nikakor ni mogoče trditi, da bi jo javnost lahko tudi razumela. Birokratska govorica presega raven razumevanja poprečnega Evropejca. Tako bo treba počakati. če je namreč jasno, da bo v primerjavi z ustavno pogodbo nova pogodba zagotovo korak nazaj, zaenkrat še ni mogoče ugotoviti, kolikšno bo to nazadovanje in katera področja bodo najbolj prizadeta. Iz tega, kar je mogoče razbrati in razumeti, pa je že jasno, da se manjšinam, njihovim jezikom in vrednotenju jezikovne različnosti zagotovo ne pišejo boljši časi. OD USTAVNE POGODBE EU DO MEDVLADNE KONFERENCE Gotovo korak nazaj, kolikšen pa bo, še ne vemo Bojan Brezigar / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 22. julija 2007 16 V OTROŠKEM VRTCU V ŠKEDNJU SO SE MALI RDEČI, RUMENI IN MODRI MEDVEDKI PRAV LEPO IMELI. Z ROKO V ROKI SO SE S PRAVIM RAZISKOVALNIM DUHOM PODALI V OKOLICO, SI JO OGLEDALI, JO OTIPALI, POVOHALI IN KO JE BILO POTREBNO, SO JO TUDI POLIZALI. TAKO KOT VSI OTROCI SO SE ZELO RADI GIBALI, TELOVADILI, PLESALI IN KOLESARILI. V JESENI SO SE NAUŽILI KOSTANJEV IN PELI PESMICO O KOSTANJČKU. MEDVEDJO LAKOTO SO POTEŠILI S ŠKEDENJSKIM KRUHOM. VSELEJ SO SE VESELILI, TUDIMEDZIM-SKIM SPANJEM. ODPOČILI SO SE LE DO PUSTA, NATO SO SE PREBUDILI IN SE BRŽ, BRŽ NAŠEMILI V PINGVINČKE. KO STA SE JIM PRIDRUŽILA ŠE DVA NOVA - STAREJŠA MEDVEDKA, SO SE VSI MEDVEDKI ŠE TRDNEJE POVEZALI MED SABO IN JIMA IZ DNEVA VDAN IZRAŽALI NAKLONJENOST IN PRIJATELJSTVO. LE-TO JE KOT MAVRICA NA NEBU POVEZALO TUDI NJIHOVE DRUŽINE, KI SO ZELO RADE SODELOVALE Z VRTCEM IN Z VESELJEM PODPIRALE VSAKO POBUDO. MEDVEDKI SO ZELO RADI NASTOPALI Z DEKLAMACIJAMI, S PETJEM IN PLESOM, DA BI RAZVESELILI VSE, KI JIH IMAJO RADI. TAKO JE VESELO VZDUŠJE IN PETJE SPREMLJALO TUDI PRIHOD GUSARJEV V ŠKEDENJ. ŠKEDENJSKI ZAKLAD, KI JE DOBER KOT KRUH, PA JE NAJBOLJŠI, ČE GA DELIŠ S PRIJATELJI!!! r s jfis ZJUTRAJ SMO SE PRAV SRCKANO IN PRIJAZNO POZDRAVLJALI S PESMICO DOBRO JUTRO. 1 rh j - J ■ iSfi&i'^ OB POLDNE SMO ŽE MALO ZABRUNDALI, DA SMO LAČNI, LAČNI.....HOČEMO JEST. :;:!■;::;::;..... V OB GLAS BI SMO SKUP NO Z DRU ŽI NA MI TU DI ZAPLESALI IN SE NESKONČNO ZABAVALI. , v -'I OBIČAJNO MI, MEDVEDKI, LIŽEMO MED, POLETI PA IMAMO RAJŠI SLADOLED. BOŽALI SMO TUDI ŽIVALI V LJUBLJANSKEM ŽIVALSKEM VRTU. / trn * / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 22. julija 2007 17 KULTURNI osebna izkaznica IME: Slovensko kulturno društvo Igo Gruden KRAJ IN DATUM ROJSTVA: Nabrežina, septembra 1951 NASLOV: Nabrežina 89 KONTAKTI: skd@igogruden.org DEJAVNOSTI: zborovstvo, dramska, plesna in razstavna dejavnost, tečaji telovadbe, delavnice, predavanja ODBOR: Mariza Skerk (predsednica), Igor Pipan (podpredsednik), Tamara Caharija (tajnica), Ivana Pertot (blagajničarka), Damjan Gerli (odgovoren za informatiko in mešani zbor), Vera Tuta (kulturna referentka), Ani Tretjak (odgovorna za razstave), Vera Kukanja (odgovorna za stike z osnovno šolo), Sergij Kosmina, Karlo Masten, Martin Petelin, Martin Venier (gospodarji), Nadja Doljak, David Krebl (odbornika) POSEBNI ZNAKI: delavnost, raznolikost dejavnosti SLOŽNI MED SABO IN USTVARJALNI Na začetku julija meseca je slovensko kulturno društvo Igo Gruden imelo svoj redni občni zbor. Poročila odgovornih za razne veje delovanja so pričala za izredno bogato in razvejano dejavnost društva, ki se kot kulturno središče širi in krepi iz leta v leto. Od petja do gledališča, razstav, telovadbe, delavnic, vsak najde v društvenih prostorih možnost, da goji dejavnost, ki ga najbolj zanima, ali se preprosto odpočije v lepem okviru čisto nove kavarne Gruden. V načrtu za prihodnjo sezono so najprej vsakoletno sodelovanje z občinsko upravo pri oblikovanju programa praznika sv.Roka, z začetkom nove sezone pa krepitev stikov s šolsko stvarnostjo, slavnostna počastitev 80letnice smrti Iga Grudna, posodobitev načina obveščanja s pomočjo interneta, da bi se približali širšemu krogu predvsem mladih ljudi. DOM IN KAVARNA Društvo je lastnik doma, v katerem deluje. V prihodnji sezoni bo verjetno dočakalo dopolnitev obnovitvenih del, ki zadevajo strop, razsvetljavo, reflektorje, opremo pisarne in Radovičeve sobe. V isti stavbi deluje od aprila meseca tudi kavarna, ki je postala zbirališče odbornikov in vaščanov ter prostor, ki ga društvo uporablja v kulturne namene. Pred kratkim so v kavarni odprli razstavo slikarke Majde Massera, seznam umetnikov, ki bi hoteli razstavljati v tem elegan- tnem okviru pa je vedno daljši in društvo bo moralo v prihodnjih mesecih upoštevati številne prošnje. Prav gotovo se Nabrežin-ci lahko ponašajo z enim od najlepših društevnih sedežev v našem teritoriju. MEŠANI PEVSKI ZBOR Zbor je letos nastopil na Srečanju obmejnih pevskih zborov v pobrateni občini Ilirski Bistrici, na reviji Primorska poje in ob društvenih prireditvah, med katerimi izstopa slovesnost ob 30letnici postavitve spominske plošče v nabrežinskem pristanu. Mešani zbor predstavlja najmočnejšo os kulturnega delovanja društva, ker prihaja iz njegovih vrst večina odbornikov in najbolj aktivnih članov. Število pevcev pa se vsako leto manjša in zborovodja Goran Ruzzier se bo moral v prihodnji sezoni odpovedati tej funkciji. Zato društvo išče nove pevce in dirigenta, da bi s prenovljenimi močmi stopil v novo pevsko leto in počastil 40letnico svojega delovanja. DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR KRAŠKI SLAVČEK Mladinski zbor društva deluje od letošnje sezone pod vodstvom Mirka Ferla-na. Dekleta so nastopila na raznih društvenih prireditvah, na reviji Primorska poje in so sodelovala na osrednji Prešernovi proslavi, ki jih je odločno in uspešno postavila v ospredje. OTROŠKI PEVSKI ZBOR Letos je društvo gmotno podprlo delovanje otroškega zbora znotraj osnovne šole Virgila Ščeka v Nabrežini. V načrtu pa je ustanovitev društvenega otroškega zbora, ki ga bo vodil Mirko Ferlan, in h kate- MARIZA SKERK Vsako delo, posebno prostovoljno, kot je naše, prinaša težave, predvsem pa zadoščenja. Ko po kaki prireditvi komentiramo uspešnost večera, z veseljem ugotavljamo, da je vedno prisotnih veliko ljudi, da so ti zadovoljni in ko pohvalijo živost našega društva, se tega veselimo, kar nam daje dodatnega elana. Naše kulturno društvo ima pomembno vlogo v tem prostoru, saj povezuje ljudi, ponuja vsem možnost sprostitve in zabave, ampak tudi kulturnega užitka. VERA TUTA Velik obisk občinstva pri vseh različnih prireditvah in pobudah, ki smo jih letos imeli, tudi pri takih, ko si nismo pričakovali velikega obiska, kaže na to, da domačini čutijo tale dom za svojega, da ga potrebujejo, da vejo, da bodo dobili tu vedno kaj lepega, Zato bomo nadaljevali v odboru po tej poti, složni med sabo in odprti do vseh, ki pridejo pomagat z dobrimi nameni. remu bodo lahko pristopili tudi otroci iz okolice. DRAMSKA SKUPINA Mladinska dramska skupina društva je nastala leta 2005 in je združila višješol-ce iz Nabrežine in okolice. Mentorica Ali-da Bevk je v letošnji sezoni predala koordinacijo skupine igralcu Gregorju Geču. Pod njegovim mentorstvom je ansambel pripravil uspešno predstavo »Molière za mlade«, s katero je bila skupina prisotna izven programa tudi na letošnjem festivalu amaterskih dramskih skupin v Mavhinjah. RAZSTAVE V društvenih prostorih se je v letošnji sezoni zvrstilo več razstav, od otroških risb do opusov mladih in že priznanih slikarjev. S poudarkom na kvaliteto razstavljenih slik in ubranost celote, ki mora ob vsaki raz- agenda-agenda-agenda-agenda-agenda-agenda Vm m POZOR UDELEŽENCI DELAVNIC ZSKD!!! VLJUDNO PROSIMO UDELEŽENCE, KI ŠE NISO PORAVNALI VPISNIN NAJ TO STORIJO ČIMPREJ OZIROMA PRED POČITNICAMI (OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. URE). KONCERTI MLADINSKEGA ORKESTRA INTERCAMPUS 2. avgusta 2007 ob 21. uri, Tartinijev trg, Piran 5. avgusta 2007 ob 10.30, Tržnica Lonka, Izola UDELEŽENCI INTERCAMPUSA, POZOR! Zbirališče bo v soboto, 28.07. ob 14. uri v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli Rtič (prvi obrok večerja). Starši prevzamejo udeležence v nedeljo, 5.08. po zaključnem koncertu v Izoli (približno ob 12.30). Imejte s seboj osebni dokument!! Pričakujemo vas in vam želimo uspešen študij in zabavo!!! OBVESTILO UDELEŽENCEM LIKOVNE KOLONIJE 2007 Kolonija se bo pričela v nedeljo, 29. julija 2007. prihod udeležencev je predviden za 18. uro v k&k centru v Šen-tjažu v Rožu. V četrtek, 4. avgusta 2007 pa bo v k&k cen- tru zaključek z razstavo opravljenega dela, na katerega so vabljeni starši. ČE SE BOSTE ODPRAVILI NA VIDEMSKO... Fotografska razstava Dentro i paesi/Zno-traj vasi, Valli del Natisone 1968/Nediške Doline 1968, fotografije Riccardo Toffoletti, Čedad, cerkev »Santa Maria dei Battuti«. Arheološka razstava »Med Nadižo in Sočo; zgodovina in arheologija neke po-krajine_Tra Natisone e Isonzo; storia e ar-cheologia di un territorio«. Možni so skupinski vodeni obiski. Postaja Topolove: od sobote, 30. junija do nedelje, 15. julija večeri s kulturnim programom. Podroben koledar prireditev dobite na ZSKD. ZBOROVSKE NOVICE: Občutena vsemanjšinska proslava na BAZOVIŠKI GMAJNI se bo odvijala v nedeljo, 9. septembra 2007 ob 15. uri. Združeni zbori pod taktirko Pie Cah bodo zapeli pesmi »Žrtvam, Bazovica, Smrt v Brdih« in »Vstajenje Primorske«. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD. Skupna vaja bo 7. septembra 2007 ob 20. PESNIKI DVEH MANJŠIN potujoča fotografska razstava je na ogled v Narodni in študijski knjižnici (Ul. San Francesco 20, I. nadstropje) od ponedeljka do petka od 9. do 16. ure. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. 9. Mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor 2008 se bo odvijalo od 18. do 20. aprila 2008. Namenjeno je ženskim, moškim in mešanim zborom. Rok prijave zapade 23. novembra 2007. RAZISKOVALNA DELAVNICA O "SI-NESTEZIJI" GLASBE "Glasba postane gledališče in gledališče postane glasba" v organizaciji JSKD bo potekala v soboto, 18. in v nedeljo, 19. avgusta 2007 v Dijaškem domu v Novi Gorici. Namen dvodnevne delavnice je predstaviti osnove uporabe glasbe v različnih umetnostih. Rok za oddajo prijav je petek, 13. julij 2007. ZA LJUBITELJE PLESA. 6. TANGO FESTIVAL IDRIJA v organizaciji JSKD bo 27. in 28. julija 2007 v atriju gradu Gewerkenegg, v primeru slabega vremena pa bo v glasbeni šoli v Idriji. DELAVNICA DOKUMENTARNEGA FILMA JSKD razpisuje seminar, ki je namenjen mladim do 29 let, ki se v okviru mladinskih klubov ali centrov, društev ipd. ukvarjajo s fil-msko/video produkcijo. Delavnica bo potekala v obliki tabora na Trški Gori pri Krškem od 9. do 19. avgusta 2007. Prijaviti se je treba najkasneje do 16. julija 2007. KINOATELJE OBVEŠČA: Danes, 15. julija 2007 ob 21.00, Androna de-gli Orti 4b, Trst; v okviru mednarodnega pregleda kultur "Donne al cinema 2007" (Žen- ske v kinu 2007), ki ga organizira kulturno združenje žensk "Luna e Laltra" iz Trsta, projekcija filma MESTO NA TRAVNIKU, r. Anja Medved in Nadja Velušček. Prisotna bo režiserka Nadja Velušček. Vstop prost. ZA LJUBITELJE JAZZOVSKE IN ZABAVNE GLASBE Koncert slovenskega jazzovskega zbora PERPETUUM JAZZILE v organizaciji KD Nova Gorica in Imago Sloveniae bo v petek, 20. julij 2007, ob 21.00 v Amfiteatru pri gradu Kromberk, Nova Gorica. ROCK MARATON 2007- 7. državno tekmovanje rockovskih skupin za "ZLATO ČINELO" - Tekmovanja, ki bo potekalo 20. oktobra 2007 v Kočevju, se lahko udeležijo skupine iz Slovenije in zamejstva, ki gojijo rock, jazz rock, funky, fuscion in ostalo sodobno glasbo mladih ter tudi same ustvarjajo, iščejo nove poti in ustvarjalne možnosti. Prijavo je potrebno poslati do ponedeljka, 13. avgusta 2007. 20. FESTIVAL LJUBITELJSKIH GLEDALIŠČ - ČUFARJEVI DNEVI Izšel je razpis za 20. Čufarjeve dneve 2007, ki se bodo odvijali od 14. do 19. novembra 2007 v Gledališču Toneta Čufarja v Jesenicah. Rok za prijavo zapade 20. septembra 2007. VSE INFORMACIJE O TEČAJIH IN RAZPISIH NUDI ZSKD TEL. ŠT. 040 635 626, E-MAIL TRST@ZSKD.ORG stavi ustvarjati primerno energijo in vzdušje, si za koordinacijo teh pobud prizadeva Ani Tretjak. TELOVADBA IN YOGA Društvo je pridobilo veliko novih članov s prirejanjem tečajev raznih zvrsti telovadbe, pri kateri je metoda Pilades žela največji uspeh, in yoge. Redna srečanja udeležencev teh tečajev so postala prijetna stalnica, ki odločno prispeva k zadovoljstvu in dobremu počutju. NABREŽINA SKOZI STOLETJA Pred kratkim so v društvu predstavili ponatis knjige »Nabrežina skozi stoletja«, za katero je veljalo veliko povpraševanje. Izčrpna publikacija, ki jo je uredila Vera Tuta, je zdaj izšla v razširjeni in dopolnjeni različici, ki obsega tudi poglavja o povojnem življenju in delovanju v vasi. iz O C i v O C i Ime in priimek: Erik Figelj Kraj in datum rojstva: Gorica 19-091981 Zodiakalno znamenje: devica Kraj bivanja: Škrlje - Sovodnje ob Soči E-mail: erikfigelj@yahoo.it Stan: srečno zaseden Poklic: sodelavec na projekt v Uradu za evropske zadeve na Goriški pokrajini Najboljša lastnost: altruist Najslabša lastnost: ne dopuščam si pomagati Nikoli ne bom pozabil: pravih prijateljev Hobiji: Kulturno društvo »Sovodnje«, nogomet pri ljubiteljih, Šd »Sovodnje« Knjiga na nočni omarici: zaradi pomanjkanja časa žal trenutno nobena Najljubša risanka: Holly e Benji Najljubši filmski igralec: Robin Williams in Johnny Depp Najljubši glasbenik: Lene Marlin Kulturnik stoletja: Vilko Fajt Osebnost stoletja: Papež Janez Pavel II Ko bom velik, bom.. .starejši Moje društvo: Kulturno društvo »So-vodnje« Moja vloga v njem: predsednik Svojemu društvu želim: da bi mlajše generacije vzljubile ideale, ki so vodili njihove prednike v kulturnem udejstvovanju Moj življenjski moto: V življenju lahko dosežemo karkoli si želimo... vse odvisi od česar smo pripravljeni žrtvovati, da to lahko dosežemo. Moje sporočilo svetu: Nasmešek na ustih je najlepši pozdrav / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 22. julija 2007 19 Ruža Lucija Petelinova sodi med tiste naše ljudi, ki so že zgodaj zapustili svoje rodno mesto in zato pogosto o njih ne vemo dosti, čeprav so se v svojem življenju marsikje uveljavili. Neprimerno bolj znano je njeno ime na Hrvaškem, zlasti v Zagrebu, kjer je preživela precejšnji del svojega življenja, pesnila, pisala in prevajala. Zanimivo je tudi to, da so njena dela pisana deloma v slovenščini, deloma pa v hrvaščini, pa tudi prevajala je v slovenščino in hrvaščino, včasih pa tudi iz slovenščine ali hrvaščine v nemščino, če so jo za to pro si li. Kdo je bila ta vsestransko aktivna že na, o kateri smo pri nas do slej malo slišali? Rodila se je 6. septembra 1905. leta v Trstu očetu Alojziju Petelinu in materi Frančiški Baša. Oče je bil kmečki sin iz Tomaja, mati pa je prišla iz Dornberga na Vipavskem. Oba sta bila zavedna Slovenca in Aloj zij je sode lo val pri dveh tr žaš kih pevskih zborih in v tamburaškem, pa še v »Poštni rog«, glasilo slovenskih poštarjev, je pisal nekaj časa. Rad pa je zahajal tudi v Narod ni dom h gle -dališkim predstavam in seveda tja vo dil tudi svo je otro ke, Ruža je ime -la namreč še sestro in brata. Sestra je žive la po tej voj ni spet v Trstu. Igrala je in pisala. Poznali smo jo pod imenom Zora Jugova, poročena je bila z igralcem Justom Košuto. Mala Ruža je začela obiskovati osnovno šolo v Trstu. A že sredi prve svetovne vojne so se starši z otroki pre seli li na Dolenj sko, v bli žino Krškega. Tu je potem Ruža Lucija obiskovala med leti 1917 in 1921 meščansko šolo. V njej so živeli spomini na predstave v tržaškem Narod nem do mu in ze lo si je že le la, da bi sme la ne koč tudi sa ma sto pi ti na odrske deske. S tem namenom je v Krškem celo dramatizirala »Jefteje-vo prisego« Simona Gregorčiča in sestavila svojo mla din sko dram sko sku -pi no, ki pa se je še pred pre mi e ro raz šla. Ruža Lucija pa je šla jeseni na učiteljišče v Ljubljano in po maturi 1925. leta na svoje prvo učiteljsko službeno mesto v Radeče. Veselje do gledališča je še vedno ni zapus ti lo, zlasti še, ker si je v času ljubljanskega študija pridobila z rednim obiskovanjem gledališča precej dragocenih izkušenj. Uporabila jih je v dramskem odseku So-ko la, ko je režira la Petro -vičev Vozel (1926. leta). Že naslednje šolsko leto pa jo najdemo v Škocija-nu na Dolenj skem. Tudi tukaj poleg šole naj de do -vo lj časa za režijo, na pi še pa tudi svojo prvo komedijo Perpetuum mobile in enodejanko Slovensko Kosovo. Iz Škocijana se preseli na šolo v Žužemberk, kjer pri Soko lu reži-ra svo jo igro Per petuum mobi le, ki je potem ob šla še več pode žel skih odrov. A ni sa mo režirala, tem -več pogos to tudi sa ma igra la. Ves ta čas je mo ra -la zaradi razmer zatirati v sebi staro željo, da bi se popol no ma posve ti la gle -da li šču, zlasti režiji, seve -da v poklic nem gle da li -šču, s katerim pa je že v tistem času navezala tesne stike. Že 1931. leta so namreč diletanti uprizorili na odru ljubljanske Opere njeno pravljično igro Žaromil v režiji Jo si - POMEMBNE, A NAM NEPOZNANE TRŽAČANKE Ruža Lucija Petelinova Pesnica, pisateljica in prevajalka (1905-1974) pa Šesta. Ta igra je potem obšla še precej slovenskih in hrvaških odrov, kjer so jo igrali pod naslovom Priča o zemlji u kojoj kamen plače. Igral jo je tudi Ljudski oder v Trstu. Vendar dramatika ni bilo edino področje, kjer se je uspešno uveljavljala. Poleg dramskih tekstov je namreč napisala tudi okoli 80 slovenskih in 20 hrvaških pesmi, ki so izšle v raznih slovenskih in hrvaških listih in revijah. Prav njene prve pesmi so bile tudi povod, da se je njena pot zasukala še v drugo smer. Njen profesor petja na učiteljišču, Emil Adamič, je namreč bral nekaj nje nih pes mi in potem sve toval svo -ji bivši učenki, naj se posveti pisanju opernih libretov. Sam si je želel kom-poni ra ti ope ro in pro sil jo je, naj mu na pi še lib reto po na rod ni le gen di Skrb in Smrt. A pre den je ute gni la do kon čati besedi lo kakor sta se na -zadnje dogovorila, je Adamič umrl. Zanimivo je, da bi se opera morala imenovati Amadeja, in sicer po planetu, ki ga je odkril astronavt Adam. Petelinova in Adamič sta namreč hotela legendo modernizirati in upo-šte vati v njej naj mo der nej še teh nič -ne dosežke in možnosti. To torej pome ni, da smo ime li v na ši li tera turi že 1927. leta prvega astronavta, ki pa žal ni nikoli stopil na oder. Vendar pa je zasukal pot Ruže Lucije Petelinove, ki se je posvetila pisanju opernih besedil. Tako je nastal Kurent, za katerega se pa ni ogrel no -ben slo ven ski glas benik. Temu je sle -dil Krst pri Savici, za katerega je do -bi la tik pred voj no na na tečaju v Ljubljani prvo nagrado. Uglasbil ga je Anton Lavrin, a partitura je na žalost med vojno zgorela. Ves ta čas je Ruža Lucija Petelinova poleg svojega učiteljevanja tudi pri dno pre vaja la oper ne lib rete iz italijanščine, nemščine in hrvaščine; prosila jo je zanje ljubljan- ske ga Ope ra. Pa tudi nje na dram ska us tvar -jalnost ni počivata. 1940. leta je sode lo vala pri dram skem na te -čaju v Zagre bu in njena drama Prva krona je bila nagrajena. Ta uspeh ji je poma gal do pla ča-ne ga štu dij ske -ga do pus ta. že -le la se je posve -ti ti režiji in se vpi sa ti v pri zna -no dramsko šolo Maxa Reinhard-ta na Dunaju. Ker pa ji v Beo -gra du ni so odob rili šti pen -dije, se je morala zadovoljiti s študijem v Za-gre bu. S to odlo -čitvijo se je prav zaprav za ved no poslo vila od Slovenije, čeprav je še naprej pi sa la in pre vaja la v slo ven šči -no in ob rat no. Sre di štu di -ja jo je pre sene -ti la voj na. Znašla se je v Zagrebu brez sredstev. Njeni starši so takrat že več let žive li v Banja lu ki in ker so takrat tam potre bovali gle da liš -kega tajnika, je s priporočilom svojih zagrebških znan cev do bi la to mes to. A ostala je tam sa mo pol le - Ruža Lucija Petelinova. Spodaj njen portret, ki ga je narisal Božidar Jakac ta. raz me re so bi le tež ke, pri tisk ustašev vedno hujši, zato se je 1942. le ta vrni la v Zagreb, kjer se ji je po-sre či lo do bi ti službo pri Zavo du za zaščito avtorskih pravic, kjer je ostala do konca voj ne in tudi še po njej, vse do 1955. leta, ko se je upo ko ji la. Gle da li šče, režija, vse to so ostale ne -izpolnjene želje. Pač pa še dol go potem no odlo -žila peresa. Še med voj -no je spi sa la dra mo Petra, ki so jo upri zo rili v Zagrebu. Jakov Gotovac pa je na njen lib reto skom poni ral ope ro Dal -ma ro, ki je do žive la svo -jo krst no izved bo 20. de -cembra 1964. leta v zagrebški Ope ri. Poleg tega je pri dno pre vaja la. Nje na pre vod na li tera tura ob sega poleg oper nih besedil, otroških in dru -gih pes mi, še mla din ske pri poved ke, pro zo in tudi strokovne knjige z glas bene ga področja. Med pre vo di se je zvrs -ti la še vrs ta mla din skih iger, med temi Prihod naših dedov na morje, Praz nik mor skih bi serov, Raja maj, Ko so utih -nili topovi, Ponavljalni izpit in Gene ral Bom ba. Napi sa la je ne kaj prav -ljic, zapela ne kaj otroških in dru gih pes mi. Vse -kakor raz gibano in plodno življenje. Pri vsem tem pa je še našla čas, da je od 1947. do 1951. leta vo di la pi o nir ski pod-odsek Kul tur ne ga pro -svetne ga društva Slo ven -ski dom, v kate rem so de lo vali Slo ven ci, ki so žive li v Zagre bu. Nje ni pionirji so igrali v Zagrebu, Celju, Mariboru in Ljubljani njeno igrico Ko so utihnili topovi. Kak šna je bi la nje na poe zija? Naj nam bo v ilustracijo njena pesem Ma terino pis mo, ki je izšla 1936. leta v mariborski reviji Piramida. Starši so takrat, kot smo že prej ome ni li, žive li v Banja lu ki. Materino pismo Ne vem, kako je mati to dosegla, v nečem je čudo. Mar v njenih rokah, ki slabotne, suhe jih vselej volja v jeklo je skovala? Je čudo v njenem velikem pogledu, ki mi je vladal, ko bila sem dete, z neprevarljivim, strogim lesketanjem, a zdaj z otroškim, blaženim smehljanjem, ki bi zločin ga bilo premodriti? Ljubeče piše mi: »Le pridi kmalu, da vidiš! Zemlje smo kupili. Pod bregom teče Vrbas in sosedje me vabijo na črno turško kavo. Z očetom sva oba se pomladila. Lepo je svojo zemljo preorati. In glej, da se ne boš mi prehladila med vožnjo!Pridi! - Tvoja mati.« Ta mama, ki se je tako ljubeče oklepa Ružina misel, je umrla spomladi 1970. leta. Takrat je Ruža Lucija še delala, a ne več s takim zanosom kot nekoč. Vojna je tudi na njej pustila svoje sledove. Sanje so se umaknile resničnosti. Bila pa je še vedno živahna in ustvarjalna, in taka je ostala do zadnjega, do svoje nepričakovane in nenadne smrti, 27. aprila 1974. leta v Zagrebu. Nekaj dni potem so jo na njeno lastno željo pokopali v Sežani, kjer so že počivali njeni starši, ki so se po drugi vojni iz Banjaluke preselili v Sežano. Tako se je šele po smrti vrnila počivat v bližino svojega rodnega Trsta. Prav bi bilo, da bi kdo v Sloveniji napravil kritični pregled njenega literarnega dela. Lelja Rehar Sancin / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 22. julija 2007 NEDELJSKE TEME 20 POGOVOR O SICILIJI IN MAFIJI OB OBLETNICI UMORA SODNIKA BORSELLINA - Zmagali smo bitk V Corleoneju sedim in ca » Umor sodniške dvojice Falco-ne-Borsellino je močno pretresel si-cilsko javnost. Na Siciliji so si edini, da se j e njena zavest leta 1992 končno prebudila: kar ni zmogel umor Peppina Impastata (njegovo zgod bo je učin ko vi to pre ne sel na filmsko platno režiser Marco Tul-lio Giordana v svojem I cento pas-si), kar ni zmogel umor generala Dalla Chiese in številnih bolj ali manj znanih mafijskih žrtev, je uspe lo pa lerm ski ma sod ni ko ma in njunim »angelom«. Ena izmed to-li kih vdov, ki jih za se boj pu šča mo -ril ska ma fij ska ro ka, je ta krat, pred pet naj sti mi le ti sto pi la pred mi kro -fon. Rosaria Schifani, ki je v atentatu pri Capaciju izgubila sedemin-dvaj set let ne ga mo ža, je med nje go -vim pogrebom v solzah dejala: mafij ci, če že li te na še od pu šča nje, mo ra te po klek ni ti pred na mi ... Nih če ni po klek nil, Ro sa ri a je zapustila Sicilijo, kjer pa se je kljub temu začelo marsikaj spreminjati. Ljudje so se opogumili, nastala so protimafijska združenja. Med temi je najbolj aktivno Libera - Associa zi o ni, no mi e nu me ri con tro le mafie, ki združuje kar tisoč dvesto or ga ni za cij, sku pin in šol. Med nje -nimi aktivnostmi: šolski tečaji demokracije in zakonitosti, protima-fijski tabori, upravljanje premoženja, ki ga na podlagi zakona 109/96 zasežejo mafijcem, distribucija proizvodov in pridelkov, ki jih proizvajajo na zaplenjenih terenih. Tudi v Corleoneju, hriboviti va si ne da leč od Pa ler ma, ki je v sve -tu zas lo ve la pred vsem po za slu gi film ske sa ge Bo ter, se je mar si kaj spre me ni lo. »Popokolih, ki so zaznamovali leto 1992, je bil Corleone na zelo slabem glasu, predvsem zato, ker so bili njeni mafijci odgovorni za umor Giovaniija Falconeja,« pravi Gino, prijazen fant sicilskega rodu in angleškega naglasa. Gino vodi danes CIDMA - Centro inetrnazionale di documentazione sulle mafie e del movimento antimafia (Mednarodni dokumentacijski center o mafijah in protimafijskemu gibanju). »Zato se je poskusilo podpreti pro-timafijski boj, vsaj delno spremeniti videz vasi, podobo, ki jo je svet imel o Corleoneju. Organizacija združenih narodov je prenovi stavbe San Lodovico v središču vasi namenila tristo tisoč ameriških dolarjev. Potem se je vse ustavilo, denarja, s katerim bi lahko speljali kak projekt, ni bilo, zato smo si zavihali rokave in tudi s pomočjo Občine začeli v teh prostorih prirejati »nevtralne« pobude, take, ki niso imele nič kaj opraviti z mafijo, na primer predstavitve knjig, zato da bi se ljudje navadili na ta center. Zato da bi predvsem otrokom pokazali, da poskušamo spremeniti okolje, v katerem živimo.« Gino je odraščal v Veliki Britaniji. »Videl sem veliko sveta, ampak tako lepega otoka in tako čudovitih ljudi kot na Siciliji, nisem našel,« in z nasmehom dodaja, da Sicilijancev ne mara samo takrat, ko sedijo za volanom. »O Corleo-neju večkrat pravijo, da je čudovit kraj, a da bi bilo treba zamenjati enajst tisoč glav. Sicilijanci cenijo lepoto svoje dežele, ampak trdijo, da je potrebno spremeniti mentaliteto njenih ljudi. Vsi, ki to trdimo, pa grešimo, saj bi morali najprej začeti pri sebi.« Kako to, da dela v protima-fijskem centru tujec? »Razlog za moje sodelovanje je predvsem znanje angleščine, ampak tu živi kar nekaj ljudi, ki jo obvlada in bi bili za to delo bolj sposob- Leto 1992je ostalo zapisano v italijanski zgodovini kot leto mafijskih pokolov. Po umorih številnih novinarjev, politikov, sindikalistov, policijskih funkcionarjev, celo duhovnikov, je bilo to leto, v katerem je Cosa No-stra ubila morda svoja najvidnejša nasprotnika, sodnika Gio-vannija Falconeja in Paola Borsellina. Z nekaterimi drugimi sodniki (Giuseppejem Ayalo, Roc-com Chinnicijem) sta sestavljala tako imenovani »pool antimafia«, ekipo sodnikov, ki je skušala spodriniti temelje mafijske organiziranosti. Bila sta v prvi liniji na prvem mafijskem maksi procesu, ki je leta 1986 videl v Pa-lermu na stotine obtožencev. Procesu, na katerem je prvi vidnejši mafijski skesanec Tommaso Bu-scetta, prikazal celostno podobo »cupole«, pojasnil njeno notranjo ureditev in strukturo. Podoba o sicilski mafiji ni bila nikoli tako jasno izrisana. In vendar... Bilo je pred natanko petnajstimi leti: 23. maja 1992je na avtocesti, ki palermsko letališče povezuje z mestnim središčem, eksplozija ubila Falconeja, njegovo ženo Francesco Morvillo in tri policiste, zadolžene za njuno varnost. Letališče je danes posvečeno dvojici Falcone-Borselli-no. Na kraju eksplozije, ob izhodu za Capaci, stoji spominski obelisk. Na bližnjem hribu, kjer je mafijska roka pritisnila na gumb in sprožila eksplozijo, velik napis NO MAFIA. Na središčni ulici Notarbartolo se je drevo pred hišo, v kateri sta živela zakonca Falcone, spremenilo v kraj romanja in spomina. Na njem mimoidoči puščajo cvetje, risbe in plakate. Na enem izmed njih, pod sliko obeh umorjenih sodnikov, piše: Niso jih ubili. Njihove ideje se premikajo z našimi nogami. Sedeminpetdeset dni kasneje, 19. julija 1992, se je na Ulici D'Amelio raztreščil fiatov 126. Avtobomba je ubila Borsellina, ki je pravkar pozvonil na zvonec maminega stanovanja, in njegovih pet agentov - angelov varuhov, kot jim je pravila Paolova mama. Kdo je tistega nedeljskega popoldneva pritisnil na dalji-nec in povzročil tolikšno razdejanje, ostaja še danes skrivnost: mafijci, obsojeni zaradi atentata, niso imena nikoli izdali. Ravno v dneh, ko se v Palermu spominjajo petnajstletnice umora, se je pojavila novica, da bi za Bor-sellinovo smrtjo lahko stal del italijanskih tajnih služb. Na kraju atentata so očividci videli agenta, ki so ga sodniki danes identificirali s policistom, ki je bil nekaj mesecev prej premeščen v Firence: kaj je delal na kraju atentata? Je on kriv za izginotje Borsellinove rdeče agende, v katero je sodnik redno zapisoval vse in jo nosil vedno s seboj? Kaj pa tisti telefonski pozivi med mafij-ci in skrivnostnimi telefonskimi številkami, ki so bile last podjetij, blizu tajnim službam? Ali se morda uresničujejo napovedi tistih, ki so bili od nekdaj prepričani, da je bila Cosa Nostra samo materialni izvajalec atentata, in da so se zanj odločili nikoli identificirani predstavniki »Države«?Borsellinova družina je prepričana, da je atentat v Ulici DAmelio ena od številnih italijanskih skrivnosti. Tistih, ki jih obdaja tako imenovani gumijasti zid, državna tajnost: tako kot atentat pri Ustici ali tistega na Trgu Fontana. Paolov brat Sal-vatore je pred nekaj dnevi javno in brez ovinkarjenj zapisal, da so sodnikovo smrt naročili visoki politični krogi, ker ni bilpripra-vljen opustiti preiskav na relaciji Palermo-Rim. Ker se ni želel podrediti ustaljeni praksi, tistemu paktu, ki sta ga nekje skrivaj podpisali mafija in Država. Od te iste Države, od njenih institucij zahteva Salvatore Borsellino jasne odgovore. Zakaj ni bila na Ulici DAmelio predvidena prepoved parkiranja, kljub temu, da je bilo očitno, da je Paolo Bor-sellino v življenjski nevarnosti, če je dan pred atentatom dejal: vem, da je v mesto prišla pošiljka eksploziva zame? Kaj so na srečanju, do katerega je prišlo oseminštirideset ur pred atentatom, visoki ministrski funkcionarji zahtevali od Paola? Po njem je bil palermski sodnik baje tako šokiran, da je istočasno kadil dve cigareti ... In nenazadnje: kdo je ukradel tisto rdečo agendo? ni kot jaz. Saj je po eni strani absurdno, da delovanje tega centra promovira Gino iz Velike Britanije. Gino, ki lahko jutri naredi kovčke in odide. Upam, da bodo tu kmalu zaposlili tudi kakega domačina.« Ginovo znanje angleščine je v centru koristno predvsem od trenutka, ko se je za Corleone začela zanimati agencija Grand Circle. »Predlagali so nam, da bi svoje turiste pripeljali v Corleone, če bi obstajal kak itinerarij. Razumeli smo se, da je lahko to dobra priložnost za naš protimafijski center in pripravili posebno predavanje o povezavah z ameriško mafijo. Na tak način smo jih pritegnili v Cor- leone in lahko spoznavanje mafijske zgodovine povežemo s tistim, kar se dogaja v vasi, s poskusi spreminjanja ...« Največje bogastvo centra je nedvomno njegov bogat arhiv. »To je arhiv tako imenovanih prvega, drugega in tretjega maksi procesa. Predvsem s pomočjo sina Rocca Chinnicija, sodnika, ki ga je umorila mafija, je naš center dobil gradivo največjih protimafijskih procesov, ki ga hrani sodišče v Pa-lermu. To je bila zelo pomembna pridobitev, saj lahko ljudje pridejo k nam in v miru raziskujejo, preučujejo dokumente. Uporaba centra je tako postala večplastna: na eni strani njena vzgojna vloga med otroci, ko jim skušamo predstaviti koncept mafije in kakšno škodo lahko povzroči. Po drugi pa arhiv, ki je na razpolago raziskovalcem.« Kako je bil center sprejet med prebivalstvom? »Na začetku ni nihče vedel, da je to CIDMA in še danes veliko ljudi pravi, da gre na predstavitev knjige v San Lodovico, ne pa v pro-timafijski center. To me vedno preseneča. Nekateri bi na primer radi, da bi, ko se v teh prostorih odvija dogodek, ki nima z mafijo nič skupnega, sneli portrete mafijcev, ki visijo na stenah. A smo vztrajali, da morajo slike ostati tam, kjer so: tako da je protimafijsko delo- vanje našega centra vedno nekako prisotno, pa čeprav v ozadju. Center je bil vsekakor sprejet na različne načine, predvsem glede na starostno stopnjo. Starejši prebivalci, soletniki Riine in Provenzana, o njem ne govorijo, ker so doslej poznali samo tisto življenje v zatišju. Taki se še danes izogibajo televizijskih kamer, ki občasno obiščejo vas: strah jih je in mi jih skušamo razumeti, saj so se rodili in odraščali v takem sistemu.« Med mladimi je najbrž vzdušje drugačno. »Žal mi je, da moram ločevati na tak način, ampak tudi med mladimi so taki, ki se zanj ne zmenijo: delavke in delavci, ki si želijo samo ustvariti svoj dom, svoje življenje in vedo, da ne smejo nikogar »motiti«. Tisti, ki se želijo izobraziti in jim je ta možnost dana, pa se soočijo tudi s problemom mafije. Morda se bojijo, da jim bo prej ali slej postavila polena pod noge, zato se bolj zanimajo za dogajanje v tem centru. Kdor se želi razvijati in napredovati z vasjo, ga je sprejel. Prav gotovo pa njegovo delovanje bolj cenijo ljudje, ki ne živijo v Corleoneju.« Okrog centra je bilo v preteklih letih tudi kar nekaj polemik. »Če ima center tudi politično podporo, se seveda pojavijo tudi problemi, na primer vprašanje, kdo dela v tem centru, kam gre javni denar, zakaj so nekatere njegove pobude deležne znatne finančne podpore. Lani smo pripravili sklop prireditev v podporo protimafij-skemu boju, ki so se v vasi odvijale 24 ur, veliko ljudi pa je postavilo v dvom, ali je prav, da jih prirejamo z javnim denarjem. Je pa tudi res, da delovanje centra ni še popolnoma definirano: ko se spremeni občinska uprava, lahko ta center namenijo čemu drugemu. Določijo lahko, da moramo sneti tiste portrete in raje pustiti prostor sodnikom, ki naj v njem upravljajo premoženja, ki so jih zaplenili mafijcem. Vse se lahko še spremeni ... « Njegovo delovanje je vsekakor deležno podpore občinske uprave. »Župan Nicolo Nicolosi je priskrbel nekaj sredstev za upravljanje centra, za njegove uslužbence, saj se je večkrat zgodilo, da so turisti našli zaprta vrata. Njegovi politični nasprotniki so dvignili val prahu, zakaj so v službo vzeli tega in ne onega, v bistvu pa pozabljajo na prvenstveno vlogo tega centra in ga izrabljajo v politične namene. Prihajajo tudi drugi prispevki: od Evropske unije, OZN a tudi iz Rima, na primer za filmsko ponudbo, ki jo v sodelovanju z občino ponujamo, da bi promovirali delovanje centra. Mislim, da ima Rim interes, da je Corleone na barikadah proti mafiji. Vsaka stranka je danes, hočeš nočeš, prisiljena voditi pro-timafijsko kampanjo. Podpora centru je lahko torej koristna, zato si najbrž ne bo težko zagotoviti potrebnih sredstev. Čeprav je birokracija počasna in čeprav se ljudje sprašujejo: zakaj namenijo 50.000 evrov temu centru, ko pa mi vozimo po tako slabih cestah cestah, ki nam uničujejo avtomobile? Strahu, da bi ga zaprli zaradi pomanjkanja sredstev, torej ni? Mislim, da ne. Katerikoli politični upravi bo protimafijska politika koristila. Čeprav ne gre poza- / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 22. julija 2007 21 co, vojna pa bo še dolga km « biti, da je bilo njegovo delovanje dolgo ustavljeno: zato mislim, da je treba zaploskati tistim, ki so omogočili njegov zagon.« Ste bili v preteklosti deležni pritiskov ali ustrahovanja? Carmeli, eni od sodelavk, ki je pri dvaintridesetih letih vdovela in ostala sama s tremi hčerkami, so zažgali avto. Ampak to je bil izoliran primer. Več težav in groženj je, ko govorimo o zaplenjenih posestvih in nepremičninah, ki jih po zaslugi zakona dajo na razpolago zadrugam mladih. Na teh terenih, ki so bili nekoč v lasti družin Pro-venzano ali Riina, je vsako leto podtaknjen ogenj, pridelki so uničeni, stroji tudi. V našem centru nočemo žaliti nikogar: ljudem predstavljamo samo dejstva, ki so prišla na dan na procesih. Nismo tu, da bi sodelovali s silami javnega reda, poročali o tem, kar se dogaja v vasi. Center moti nekatere ljudi, ampak je v glavnem toleriran, poleg tega začenja privlačiti turiste. Ko pa se dotakneš mafijskih imetij, tistega, kar je po njihovem mnenju njihova last, se rodijo problemi. Imamo na primer Riinovo hišo, ki so jo spremenili v šolo: te šole in njenih učencev ne želi nihče motiti. To bi bila tudi za mafijo grda reklama. Ko pa dajo posestva na razpolago mladim, jih uničijo, ker nočejo, da bi kdo služil z njihovimi tereni. Zato bi danes tudi težko našli petnajst mladih, ki bi pristopili k taki zadrugi. Malo je takih, ki želi sodelovati: ne iz ideoloških razlogov, ampak ker vedo, da bi lahko imeli s tem težave. Temu se raje izognejo. Če bomo prišli do tega, da bo delo v teh zadrugah varno, da jih bodo sile javnega reda ščitile, potem bo po mojem mnenju pritok mladih večji. Če in kdaj bomo prišli do tega pa ne vem ... So te mladinske zadruge razširjene? »Nekaj jih je, čeprav ne zaposlujejo velikega števila ljudi. Ena izmed teh je Libera Terra: distribuira pašto, pridelano s pšenico, ki je zrastla na poljih Totoja Riine. « Kako je vas sprejela nedavno aretacijo Bernarda Provenzana? »Z nekoliko zadrege: po triinštiridesetih letih »begunstva« je bil aretiran v Corleoneju, le dva kilometra od tu. Zakaj ga niso prej? So se bali njegovih besed? Osebno dvomim, da bi bil pripravljen prelomiti molk in spregovoriti o povezavah med mafijo in politiko ... Tudi glede tega vprašanja pa se občutki ljudi razlikujejo na podlagi starosti. Starejši občan mi je zaupal: za Corleone pomeni njegova aretacija konec! Provenzano jim je predstavljal neko varnost, saj je resnici na ljubo tu življenje mirno, nobenih prekupčevalcev mamil, kraj in podobnega ... Kdor ni študiral, kdor ni informiran, vidi v tem sedemdesetletnem krhkem gospodu dobrohotnega nonota ali očeta in se sprašuje, ali je bi res zmožen take krutosti? V njih vzbuja skoraj nežnost. Tudi zato, ker vsi v vasi poznajo njegova otroka, ki sta čudovita: olikana, prijazna, diskretna, povsem različna od Riino-vih otrok. Živita obe družini še vedno v vasi? »Riinova sinova sta zaprta. No, če sta Gianni in Salvo Riina v zaporu, sta prav gotovo imela ne- Za hrbtom Gina Felicettija je ogromna polica gradiva preiskave o umoru Giovannija Falconeja in Paola Borsellina. Na sliki levo Borsellino in Falcone legalne posle, tudi na prostosti sta vedno opozarjala nase, bila arogantna, kruta: podoba pač svoje družine, ki je od nekdaj bila bolj groba. O ostalih pa lahko rečem le to, kar vidim: da so prijazni ljudje. Včasih se mi zdi, da je njihova krivda predvsem ta, da so se rodili v teh dveh družinah. Angelo Provenzano je na primer oseba, s katero si rad v družbi, ki se skuša integrirati v vas. In to ni poza, kajti človek lahko igra tako vlogo nekaj časa, ne pa dan za dnem. Ko so aretirali njegovega očeta, je bil resnično šokiran, vsi so mislili, da bo ta obroč zaščite, ki ga je obdajal, trajal večno. Morda pa je sam Provenza-no rekel: dovolj. Morda je želel imeti bolj redne stike s svojimi družinskimi člani, konstantno zdravniško pomoč. Dan Provenzanove aretacije je postal občinski praznik. »Mislim, da je želela občinska uprava evforijo, ki je vladala v tistih dneh, izrabiti na čim boljši način: uspelo ji je. To je želel predvsem župan Nicolosi: kot bi želel dati signal, da se stvari lahko spremenijo, da se bo vas borila. Saj ni imel drugih razlogov, lahko bi bil ostal diskretno v ozadju, medtem ko je bil v tistih dneh vedno prisoten.« Se je z njegovo aretacijo kaj spremenilo? »Zmagali smo bitko, vojna pa bo še dolga. Ne vem, če je Proven-zano blefiral, ampak ko so ga aretirali, je dejal: saj ne veste, kaj delate. Kako naj beremo te njegove besede, kaj napovedujejo? Nov izbruh mafijskega nasilja, podobno kot se je zgodilo po aretaciji Luciana Ligia, ki je bil takrat številka ena? Mafija je tako dobro organizirana, da je ne bo uničila ena aretacija: Cosa Nostra se ne bo sesula, če ji uničiš stranico trikotnika. Sestavljajo jo ljudje, ki jim je bilo dovoljeno z ustrahovanjem in zvestimi sodelavci postaviti na noge odlično organizacijo, boljšo od državne vlade: popolnoma arogantni, nepismeni, a vendar sposobni organizirati državni udar ne da bi prijeli za orožje, kot je ob Ligiovi aretaciji dejal takratni poveljnik finančne straže. Velikih in takojšnjih sprememb ne bo. Vsi sedimo in čakamo, kaj se bo zgodilo. Morda pa bo njegova aretacija delovala simbolno. Korupcija in podkupnine bodo žal vedno obstajale. In to v vseh državah sveta, le da jih drugje ne imenujejo mafija ... « Poljanka Dolhar Mafija Mafija - Izraz je prvič javno uporabil dramaturg Giuseppe Rizzotto v svoji gledališki igri I mafiusi di la Vicaria, ki jo je postavil v palermski zapor Vicaria. Delo je izšlo leta 1862 in imelo velik uspeh, v Italiji pa se je okrog njega razvila dolga javna debata o mafiji. O izvoru besede mafija obstaja več teorij. Nekateri trdijo, da je beseda latinskega, drugi francoskega, zelo verjetno pa naj bi bila arabskega izvora. Izhajala bi lahko iz besed mahafal (skupščina ljudi) ali mu'afah (zaščita, varnost). IPERMERCATO PRAVO MORJE DOBRIH KUPČIJ Sadni jogurt SELEX več okusov B kosov x125 g Digitalna videokamera SAMSUNG VPD 361 ločljivost ccd senzorja 800.000 slikovnih točk, format mini dv-audio stereo, optični zoom 33x, digitalni zoom 1200x, barvni okular, 2,5" led zaslon, digitalni stabilizator slike, digitalni efekti, izhodi dv,s/video,av, litijska baterija MONFALCONE/TRZIC, kraj San Polo, ul. Pocar avtobus: proga 10 APT - Ulica S. Grado P.C. 19 - Tel. Hipermarketa 0481/416740 URNIK: ponedeljek 14.30 - 21.00, od torka do sobote NEPREKINJEN URNIK 9.00 - 21.00 Hipermarket Emisferc 11500 parkirnih | mest Dkrepčevalnica|| Bar Kinder garten | [vrtec) / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 22. julija 2007 411 OBLETNICA - Boleče praznovanje Pakistana Družbeni nemiri pod krinko verskih sporov Provladna manifestacija pakistanskih žensk ansa Pakistan bo sredi avgusta obeležil 60. letnico nastanka. Gre točneje za datum 14. avgusta, ko se je tudi na papirjih udejanila razdelitev Indije. Nastali so celo trije deli, kajti britanske kolonialne oblasti so skušale dokaj korenito ločiti večinske Hindujce od Muslimanov. Pakistan je dobil dokaj nenavadno obliko sestavljeno od zahod ne ga de la in vzhod ne ga, ki je za -piral Bengalski zaliv. S tedanjimi prometnimi zvezami je bil vzhodni del od samega začetka odrezan od glavnine nove države in začel v razvoju dogodkov vse bolj zaostajati. V doglednem času je prišlo do resnejše politične krize med obema deloma. Indija, ki je zadevo napihovala, je izkoristila pravi trenutek in se pakistanske oznake na vzhodni meji iznebila s kratkotrajno voj no. Na vsak na čin je na sta nek no -ve države dolgoročno blagodejno vplival tudi na osrednji Pakistan, za čigar je bilo vzdrževanje oddaljene enote zelo velik zalogaj. Razdelitev prvotne države danes ne predstavlja travme in zaradi tega ni težav ne z Indijo ne s samim Ban gla de šem. Pred obletnico, ki jo bodo oblasti zanesljivo zabelile s vojaškimi paradami (ne pozabimo, da ima Pakistan jedrsko orožje) in retoriko, pa je zelo od me ven na pad voj ske na Rde čo mo -šejo v Islamabadu. Šlo je za vedno bolj odkrito merjenje moči med kasto vojakov in visoko ter dejansko fevdalno buržuazijo na eni strani ter revnimi plastmi ljudstva na drugi. Da bi slednjo stran takoj očrnili, so upornike v Rdeči mošeji uvrstili med islamske skrajneže in torej teroriste. Namen prispevka pa je pregled zgodovinskih dogodkov, ki so sovpadali z eno največjih postkolonialnih delitev sveta. Po drugi svetovni vojni so bili namreč Britanci prešibki, da bi lahko s silo nadzorovali velik del južne Azije, ki jim je dejansko pripadal. Po delitvi Indije so nato nastale še Šri Lanka (prej Ceylon) in Burma (danes My-an mar), kar pa ni v no be ni zve zi z da -našnjimi odnosi med Pakistanom in Indijo. Najlažji način razlaganja sporov med ljudmi tretjega sveta so verske razlike, kar pa zdaleč ne predstavlja res nice. Na in dij skem po lo to ku so na primer kakih 350 let gospodarili vladarji, ki so bili po veri muslimani, vendar so go spo da ri li nad pre tež no hindujskim vernikom. Skoraj neizbežno je bilo, da so uživali muslimani nekaj privilegijev in od njih zavist za trenja. Odkar so začeli beležiti dogodke, je bilo v Indiji veliko prask in krvavih spopadov med ljudmi različnih veroizpovedi. Prve zametke zamisli o samostojni državi s samo muslimanskim prebivalstvom so izdelali pred dobrimi sto leti, stvar pa se je nato samo krepila. Že veliko pred britanskimi političnimi odločitvami je nastal tudi pojem Pakistana. Je to dežela Pakijev? Tega naroda ni v nobeni zemljepisni ali etnografski knji gi. Kako je nastalo ime bodoče države? Nekdo j e vzel v poštev imena pokrajin: Pundžab je ponudil črko P, Afganistan (očitno je bil v načrtih zaradi naroda Paštunov, ki živi na obeh straneh meje) je dal črko A, Kašmir je pri spe val K. Črko I so vnesli, da bi se izognili kakofoniji. Pokrajina S je predstavljala obmorski Sind, puščavski Baluči-stan pa je dodal samo »tan«. Tako je nastal PAKISTAN, kije povsem umetno ime in že za ra di tega ne mo re pre -tirano družiti tamkajšnjih prebivalcev. Britanske oblasti so z režijo podkralja Louisa Mountbattena 3. junija 1947 objavile načrt delitve, katere meje je dejansko sam risal londonski odvetnik Cyril Radcliffe. Imel je sicer dva po moč ni ka vsa ke stra ni, ki pa sta bi li red no spr ti in je na kon cu od lo čal sam. Očit no se je Bri tan cem ze lo mu -dilo, kar je bilo razumljivo, razsežnos- ti posega pa niso mogle obiti dramatičnih in tragičnih dogodkov. Dve novi državi (Dominion of Pakistan - kasneje Islamska republika Pakistana - in Union of India - nato Republika Indija) sta nastali samo na papirju, dejansko brez osrednje uprave. Britanci so cinizem izkazali do skrajne mere. Datum 14. avgusta pomeni nastanek Pakistana, 15. avgust pa obeležuje rojstvo današnje Indije. Indijo so premaknili za en dan naprej samo zato, da je lord Mountbatten iz Ka-račija, kjer je potekala protokolarna slovesnost, lahko pripotoval v Delhi, kjer so enako šablonsko krstili Indijo. Obe potezi sta sprožili val velikega nasilja med ljudmi različnih verstev. Materialni razlogi so bili ob tej priložnosti prikriti. Na papirjih je pisalo, da se vsa kdo lah ko pro sto pre se li na stran, ki mu bolj prija. Resnica je bila veliko hujša. Iz muslimanskih pokrajin se je v Indijo pretežno panično zate kla ma sa iz sed mih do de se tih mi li -jonov ljudi. Iz Indije se je proti Pakistanu zganilo nekaj nad sedem milijonov duš. Če bi te številke priredili za današnjo Italijo, bi doživeli teoretski premik dveh milijonov ljudi. Med sosedoma pa je bilo preseljevanje ozemeljsko dokaj omejeno. V največji meri na pokrajino Pundžab. Seveda ni šlo brez nasilja. Ljudje, ki so zapuščali svoje kraje so največkrat uničili vse svoje imetje. Prišleci niso našli nobene strehe nad glavami. Matični uradi tam niso bili številni in točne raziskave o žrtvah so bile nemogoče. Umrlo naj bi od 200 tisoč do milijona ljudi. Morda je prava številka nekje na sredini. Število žrtev in verska pripadnost sta še danes vezani na vir, ki podatke navaja. Pristranskost je opazna tudi pri navajanju škode in privilegijev, ki naj bi jih obe strani utrpele ali uživale od delitvenega procesa. Velikokrat je bilo nasilje povezano z krutostjo, pri kateri so posebno nastradale ženske. Na obeh straneh so na pri mer za be le ži li ne kaj že lez niš kih vagonov polnih trupel žensk, katerim so odrezali dojke. Dolge karavane ljudi so se v eno ali drugo smer premikale brez po mo či in za se boj pu šča le sled trupel tistih, ki so na poti omagali. Ker je bila Evropa tedaj v primežu velikih političnih napetosti in so bili tudi mediji na razumljivo skromni ravni, je odzivov na delitev dokaj malo. Največkrat je nastopalo mesto Lahore (danes v Pakistanu), kjer je živela zelo bogata hindujska elita, na katero so se novopeče-ni Pakistanci vrgli s posebno jezo. 60-letna zgodovina Pakistana je prepletena z državnimi udari manjše in večje ostrine, z obešanjem odstavljenega predsednika, z atentatom na letalo trenutnega diktatorja in pred kratkim tudi z verjetnim poskusom atentata na letalo predsednika-dikta-torja Mušarafa. Vmes je bilo tudi nekaj mirnejših obdobij, ki so obetale pragmatizacijo politike, vse pa se je vedno dogajalo v grozeči senci vojske. Stalni spopadi, ki jih ob stremljenju kriminalizacije narodov z muslimansko vero, mediji navadno postavljajo v okvir medverskih nasprotij, že dolgo segajo v izrazito socialno poglavje. Marsikaj v Pakistanu krojijo razne mafije, pretežno pa tista, ki ima v rokah trgovino z mamili iz Afganistana. Zaostrili so se odnosi med narod-nostimi, ker imajo sicer večinski Pun-džabi v svojih rokah preveč vzvodov politične in predvsem gospodarske moči. Pundžabov je za 55 odstotkov prebivalstva in njihovo glavno mesto Lahore je v simbolnem boju za gospodarsko prevlado nad pristaniščem Ka-rači, ki pripada Sindu. Sindijev je le za kakih 12 odstotkov, njihovo gospodarstvo pa se v pretežni meri naslanja na poljedelstvo. Ključ uspeha v tej panogi je seveda voda, oziroma veletok Ind. Podobno kot v primeru številnih drugih rek, se tudi Ind bliža izlivu v morje močno izsušen. Njegovo vodo vedno bolj izkoriščajo za industrijske namene in za gasitev žeje v velemestih ob severnem delu toka. Očitki Sinda letijo na račun neracionalne porabe vode in na odkrito potrato, ki se izraža v pri me ru bo ga ta šev pre ko raz koš nih ba ze nov. V severnozahodno pokrajino se je med vojnami v Afganistanu začasno ali trajno zateklo nekaj milijonov pre bež ni kov pa štun ske na rod nos ti, ki je bila tudi sicer avtohtono prisotna v Pakistanu v odmerku kakih 12 odstotkov. Njihova domovina nima niti svojega imena in je upravno zabeležena kot »northwest frontier« (severnoza-hodna meja). Svoj čas so jo hoteli domačini preimenovati v Pahtunistan, centralna vlada pa predloga ni sprejela, ker bi ime predstavljalo skupen prostor z enako (večinsko) narodnostjo Afganistana in morebitno sredobežno silo. Z nastanitvijo nekaj milijonov pre-bežnikov se je vpliv Paštunov v Pakistanu zelo povečal. Prodrli so največ v vojsko in dosegli nekaj zelo visokih funkcij. Dokaz njihovega razvoja je očitna nemoč pakistanske vojske na območju meje z Afganistanom, torej tam kjer naj bi se skrival Osama bin La den. Is to čas no je se ve ro za hod tu di oporišče za oskrbovanje talibanskega gibanja z orožjem, hrano, denarjem in ljudmi. Iz begunskih oporišč izhaja pretežna večina tistih, ki se vključijo v gverilska gibanja za borbo proti »križarjem«. Manjšo grožnjo za državno enotnost predstavljajo Baluči na jugozahodu. Teh je le za nekaj odstotkov, na njihovem ozemlju pa s pomočjo Irana delujejo misijonarji, ki skušajo predvsem sejati nezaupanje v državo. Postavka, ki drži Pakistan skupaj je ne dvo mno Kaš mir. V res ni ci gre za dve zemljepisni enoti (Kašmir in Dža-mu), med na rod no pa je znan sa mo kaš mir ski prob lem. Ta nekdanja upravna enota je večinsko muslimanska, razmerje proti Hindujcem in Sikhom pa je v odstotkih minimalno. V času delitve Indije je v Kašmirju vladal plemič hindujske vere. Val nasilja bi ga verjetno odpihal, zato je skušal svoje privilegije zavarovati s pozivom indijski vojski naj ga za-šči ti. In dij ci so va bi lo se ve da ta koj sprejeli in uresničili. Že v prvih mesecih po delitvi se je zaradi Kašmirja razvnela prava vojna, ki je formalno trajala skoraj leto dni. Razmejitvena črta je stopila v veljavo ob koncu leta 1948 in vztraj a še danes ob večji ali manjši dejavnosti muslimanske gverile. Že nekajkrat v zadnjih letih sta bili Indija in Pakistan zaradi Kašmirja na pragu vojne, v pokrajini pa se je medtem že močno razvila ideja po samostojni državi. Urdu Urdu je uradni jezik Pakistana. Poleg angleščine. Piše se ga z arabskimi črkami in nekaterimi derivati iz le-teh. Gre za indo-evropski jezik, ki se je obogatil z doprinosi iz perzijske govorice, v nekoliko manjši iz arabske in nekaj iz turške. Vsekakor je jezik urdu eden od 23 uradnih jezikov tudi v Indiji, le da ga tam pišejo s pisavo »de-wanagari«. Posebno po delitvi so se seveda utrdile nekatere razlike, v povprečju pa je glavni indijski jezik »hindi« dokaj podoben klasičnemu urdu-ju in jezikoslovci ga imajo za en jezik z dvema načinoma standarizacije. V Pakistanu razumejo urdu skoraj vsi prebivalci velikih mest, katerih prebivalstvo se je v desetletjih premešalo zaradi političnih dogodkov in gospodarskih potreb. Veliko manj je tistih, ki v tem jeziku občujejo doma ali v širši civilni družbi. V teh krogih se navadno uporabljajo jeziki posamez- nih narodnosti. Šolski sistem predvideva uporabo jezika urdu in angleščine. V desetletjih je zraslo na milijone ljudi, ki govorijo in pišejo v urdu, materine jezike pa samo govorijo. Postopoma se podlaga urduja vsekakor širi, dejstvo, da je v Pakistanu še veliko nepismenih (posebno med ženskami), pa oddaljuje dan ko bo urdu splošno govorjen. Nekaj generacij bo potrebnih, da bo postal tudi materin jezik večine prebivalcev.. V Indiji je urdu uporabljen kot uraden jezik v številnih zveznih državah in mestih. Na primer v delih države Utar Pradeš, v prestolnici Delhi, v Hyderabadu, v mestih Bangalore in Ahmedabad. V krajih z večinsko muslimansko populacijo tudi v Indiji poučujejo v urdu in tam izhaja kar 2900 dnevnikov v tem jeziku. V samem Pakistanu imajo vsekakor nekaj težav s sporazumevanjem. Večinski Pundžabi govorijo jezik, ki je v pisni obliki razumljiv klasičnemu poznavalcu urduja, težje dojemljiv pa kot govorica, ker je fonetika skregana z uradnim jezikom. Zaradi velikega izseljevanja Pa-kistancev na zahod in kot cenene delovne sile v državice in emirate Perzijskega zaliva, se je jezik urdu močno razpršil v vsem svetu. V Veliki Britaniji so marsikje v njem napisane razne informacije. Volitve? Zelo veliko nemirov, ki s smrtnimi žrtvami postavljajo v nevarnost že itak majavo stabilnost države, je povezanih z volitvami, ki naj bi spremenile sedanji status generala Mušarafa iz vojaškega diktatorja v demokrata. Obstaja sicer nekaj zakonskih ovir glede možnosti njegove kandidature, režim pa bo te preskočil. Dejstvo, da je predsednik pred kratkim odstavil glavnega tožilca Iftihkarja Chaudhry-ja, je v zvezi prav s tem. Za Chau-dhryjem stoji bivša premierka Benazir Bhutto, ki živi v izgnanstvu v Veliki Britaniji. Čeprav stopnja njene aktivnosti med volilno kampanijo in morebitno sestavo kasnejše vlade ni točno opredeljena, je javno mnenje zelo močno naklonjeno njeni vrnitvi tudi v brk grožnjam aretacije. Omenjajo jo kot novo premierko in to tudi za več mandatov. Možen datum volitev je 11. oktober, nemiri pa bi utegnili vso stvar zakasniti ali morda celo pokopati. (dk) / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 22. julija 2007 NEDELJSKE TEME 24 MANJŠINE - V Pecsu na Madžarskem 11. mednarodna konferenca o manjšinskih jezikih Predstavitev aktualne problematike slovenske manjšine V madžarskem mestu Pecs, v katerem živi kar nekaj manjšin, j e v prejšnjih dneh potekal 11. Mednarodni kongres o manjšinskih jezikih, veliko znanstveno srečanje, ki se odvija vsako drugo leto, vsakič v drugem mestu. Tokrat se j e na Madžarskem zbralo več kot 150 raziskovalcev in strokovnjakov, povečini iz Evrope, pa tudi iz drugih držav sveta, od ZDA in Kanade pa vse do Bruneja. Govorili so o manjšinskih jezikih, o identiteti, o izobraževalnih modelih, o medgeneracijskem prenosu jezikov in še o marsičem. Kongres je namreč pomembno srečanje znanstvenikov, pretežno sociolingvistov, pa tudi jezikoslovcev, sociologov, pravnikov, politologov, ki se vsako drugo leto srečajo za koristno izmenjavo mnenj. Prejšnji kongres je potekal v Trstu leta 2005 v organizaciji Slovenskega raziskovalnega instituta in bil je nadvse uspešen. Prav glede na to svojo zavzetost izpred dveh let se je Slori s kakovostno predstavitvijo nekaterih aspektov problematike slovenske manjšine predstavil v Pecsu, kjer sije zagotovil samostojen seminar v delovni skupini, dolgo četrtkovo popoldne, ko se je pod skupnim naslovom Manjšinski jezik med tradicijo in modernostjo: primer italijansko-slovenske meje zvrstilo pet posegov, zasedanje pa je vodil znani profesor iz univerze v Alberti v Kanadi Tom Priestly, človek, ki se že dolga leta ukvarja z vprašanji slovenske manjšine, pa čeprav je svojo pozornost namenjal v prvi vrsti koroškim Slovencem. Sicer pa je Priestly znan tudi po svojih prevodih Prešernovih poezij v slovenščino. Priestly je tudi uvedel Slorijevo predstavitev z zelo širokim pogledom, saj je izhajal iz novih izzivov, pred katerimi se nahaja evropska celina, sicer domovina nacionalizmov, pa tudi območje, kjer se najbolj prepletajo različne teritorialne in kulturne identitete. Glavni izziv pa je, kako zastopati v enem samem sistemu toliko različnih interesov. Z integracijo so začele države tudi namenjati večjo pozornost svojim večkulturnim regijam in ozemljem ob meji, ki so prevzemale nove funkcije v integracijskem procesu. Regionalni razvoj seveda ne more mimo poudarjanja značilnosti posameznih regij, česar novi razvojni modeli ne morejo zanemarjati. Ker so bile značilnosti posameznih regij vedno povezane z njihovo kulturno in jezikovno specifiko, ne preseneča, da je vzporedno z evropskim integracijskim procesom potekalo tudi osveščanje manjšin in drugih krajevnih skupnosti. »Območja, v katerih je bila kulturna in jezikovna različnost nekako zaščitena, so s svojimi jeziki postala večjezična, jezikovna različnost pa se je prelila v socialno harmonijo,« je ocenil Priestly, kije poudaril, da ta območja ne predstavljajo več potencialnih konfliktnih predelov Evrope. Seveda so zelo pomembni aspekti, ki so kakorkoli povezani z institucionalizaci-jo manjšinskih jezikov in povezavo ohranjanja manjšin z ozemljem, na katerem te Pecs je izrazito večkulturno mesto manjšine živijo. Raziskovanje manjšin oziroma manjšinskih jezikov na kontaktnih območjih je torej zelo pomembno, saj je prisotnost manjšin v takem prostoru izredna razvojna priložnost, je še ugotovil Priestly. To so bile tudi teme, ki so jih predstavili predavatelji v tej delovni skupini. Devan Jagodic je predstavil rezultat empirične raziskave o jezikovnih navadah med slovensko manjšino na Tržaškem in o prehajanju na večinski jezik. Na vzorcu dveh generacij je analiziral, kako manjšinska jezikovna skupina v nekaterih okoliščinah počasi prehaja na dominantni jezik, kako se to dogaja v posameznih generacijah, in kje se to dogajanje najbolj pojavlja. Primerjava med dvema generacijama je tudi jasno pokazala različno vedenje pri teh pojavih. Jagodic je razloge, zakaj prihaja do prehodov na večinski jezik med drugim našel v demografskih pojavih, v mešanih zakonih, v socialnem statusu jezika, v zaščitnih določilih in v gospodarskem pritisku. Raziskava je pokazala, da je slovenščina še trdno zasidrana v zasebni sferi: v družini, v kulturni in športni dejavnosti in v cerkvi; večinski jezik pa prevladuje na institucionalni ravni, v odnosu z oblastmi, na delovnih mestih in tudi pri vsakodnevnih stikih z okoljem, ki ljudi obdaja. Slovenska manjšina je vsekakor primer prehajanja z manjšinskega na večinski jezik, Jagodic pa je med nujnimi ukrepi nakazal potrebo po jezikovnem načrtovanju ter po promociji in vrednotenju jezika. Zaira Vidali je predstavila raziskavo Projekta mozaik, katerega nosilka je pri Sloriju Norina Bogatec. Gre za preučevanje pomena večetničnosti v osnovnih šolah, raziskavo, ki so jo izvedli med starši, učitelji in učenci dveh italijanskih in šestih slovenskih šol na Tržaškem. Njen namen je bil ugotavljanje odnosa do večetničnosti pri učiteljih, starših in učencih, preveriti, ali obstajajo razlike med slovenskimi in italijanskimi anketiranci in oblikovati pobude, ki bi lahko prispevale k boljšemu sožitju v večetničnem okolju. Raziskava je pokazala, da se dejstvo, da manjšinske šole že dolgo delujejo v večetničnem okolju vpliva tudi na odgovore. Večetničnost v manjšinskih šolah pojmujejo kot nevarnost, ker ocenjujejo, da ogroža manjšinski jezik. Manjšinske šole prenašajo na učence skrb za materni jezik, medtem ko večinske šole za to niso občutljive. Poleg tega je v manjšinskih in večinskih šolah občutena potreba po skupnem razmišljanju učiteljev o večetničnih razredih. Zadnja ugotovitev pa je, da je prisotnost otrok priseljencev v večinskih šolah priložnost za vključevanje manjšinske tematike v te šole. Maja Mezgec je svojo raziskavo namenila predvsem funkcionalni pismenosti slovenske manjšine v Italiji, to je sposobnosti, ki presega navadno branje in pisanje jezika, ampak zadeva njegovo znanje na ravni, ki omogoča rabo jezika v vsakodnevnem življenje, torej njegovo ustno in pismeno rabo za dosego ciljev posameznika in za njegovo sodelovanje v družbi. Raziskava je bila zelo kompleksna, saj je vsebovala vprašalnike, samopreverjanje in empirično analizo rabe jezika pri dveh različnih starostnih skupinah. Tuje na primer Mezgečeva ugotovila, da starejša generacija bolje obvlada jezik od mlajše generacije, kar velja še zlasti za pisno rabo jezika. Funkcionalna pismenost je vsekakor boljša v italijanskem jeziku kot v slovenskem, še zlasti pri pisanju in izpolnjevanju obrazcev; razlika je manj zaznavna pri tistih, za katere je slovenščina tudi jezik v delovnem okolju. Na pomanjkljivo funkcionalno pismenost zagotovo vpliva dejstvo, da status jezika v javnosti ni urejen in prevlada slovenščine v zasebni sferi ne zapolnjuje te vrzeli. Raba slovenščine torej ni tako pogosta, to pa že samo po sebi vodi v zmanjšanje znanja jezika. Suzana Pertot je predstavila izsledke kvalitativne raziskave o medgeneracijskem prenosu jezika; gre za analizo pogovorov s skupino očetov dijakov slovenskih srednjih šol o jezikovni identiteti, o pripadnosti manjšini in o tem, kako si predstavljajo prihodnost, svojo in svojih otrok. Pogovori so segali v globino in se dotikali jezika v družini, problema, ki je zelo občutljiv v mešanih zakonih, občutka pripadnosti manjšini, odnosa do Jugoslavije prej in Slovenije sedaj; skratka, gre za zelo poglobljeno analizo občutkov skupine ljudi, ki, kot je izrecno dejala Pertotova, ne predstavlja- jo idealnega vzorca, vendar so zelo zanimiv pokazatelj čutenja do manjšine. Iz teh pogovorov torej izhaja, da pri slovenski manjšini v Italiji razpoznavnost identitete, ki je bila običajno sprejeta kot pravilo, češ, gre za golo pripadnost manjšini, ki temelji na znanju slovenskega jezika, danes ni več tako umevna, saj se s socialno interakcijo in preko socialnih procesov oblikujejo drugačni pomeni in razumevanje identitete, ki je s padcem Jugoslavije zadobila drugačno zgodovinsko in politično dimenzijo. Bojan Brezigar je skušal probleme, ki so bili nakazani v prejšnjih predavanjih, utemeljiti s pravnim okvirom. Opozoril je, da sije slovenska manjšina že takoj po koncu druge svetovne vojne vzela nekatere pravice: šole je ustanovila sama, medije prav tako, tudi gledališče in druge ustanove. V nekaterih občinah, kjer je bila večina, je uvedla jezikovne pravice brez zakonodajne podlage. To je imelo za posledico dejstvo, da je krivulja dejanskih pravic nad krivuljo uzakonjenih pravic, obstaja pa še tretja krivulja, izvajanja zakonodaje, ki je najnižja. Tu je Brezigar kot primer navedel dejstvo, da ima slovenska manjšina vrsto šol, ni pa še formalno določeno ozemlje, kjer manjšina živi. To pa manjšini onemogoča naravni razvoj pravic, ker jo utesnjuje zakonodaja: dokler krivulja zakonodaje ne bo dosegla krivulje obstoječih pravic, se manjšina na bo mogla ustrezno razvijati. Levo: udeleženci seminarja Slorija. Od leve Bojan Brezigar, Tom Priestly, Zaira Vidali, Maja Mezgec, Devan Jagodic in Suzana Pertot. Desno: udeleženci konference v Pecsu med plenarnim zasedanjem. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 22. julija 2007 25 ČLOVEK IN ZEMLJA Izvršni odbor Kmečke zveze o delovanju in pobudah V torek, 10. t.m. se je sestal v razstavni dvorani Kraške zadružne banke na Opčinah izvršni odbor Kmečke zveze. Po uvodnem po zdra vu je pred sed nik Alojz Debelis poudaril pestro delovanje ustanove in nakazal zahtevne vsestranske pobude, ki jih zveza izvaja ali jih namerava ude-janiti v bližnji bodočnosti. Podrobneje pa je delovanje prikazal tajnik Edi Bukavec. Med pomembnejše pobude spa da nas top zve ze na De že li v korist govedorejcev, ki so utrpeli veliko škodo zaradi suše, kije skoraj izničila pomladanski odkos sena. Po seg zve ze je bil od me ven, saj so pobudo osvojile razne javne ustanove, devinsko - nabrežin-ska Občina, tržaška Pokrajina, tržaška Trgovinska zbornica ter krajevno Kmetijsko nadzorniš-tvo. Žal ni naletel na želen sprejem pri deželnem odborniku za kmetijstvo Enzu Marsiliu. Kljub temu pa obstajajo konkretne možnosti, da se bo našla pozitiv- na rešitev za ta pereč problem. Vsled odpovedi Dežele prispevka tržaški Pokrajini, zaradi zgrešene interpretacije tozadevnega zakona, ki ureja dodeljevanje prispevkov za svetovalno pomoč, je Pokrajina morala prekiniti delovanje svetovalne službe na področju vinogradništva in oljkar-stva, ki uspešno opravlja že vrsto let. Tudi v tem primeru je Kmečka zveza odločno nastopila zoper nesprejemljivo odločitev Dežele in zahtevala, da se v letošnji rebalans proračuna vnese tozadevna postavka. Glede oljkarstva pa je zaprosila organizacijo Centro Na-zionale Olivicolo, ki je pridružena vsedržavni stanovski organizaciji CIA, da najde sredstva za dodelitev ekoloških lovilnikov oljčne muhe za integrirano varstvo olj-čnikov. Žal pa je Dežela v svojem re ba lan su po pol no ma pre zrla predlog o postavki za pomoč tr-žaš ke mu kme tij stvu, ta ko kar za -deva svetovalno službo Pokrajine, kot pomoč kraškim živinorejcem zaradi škode po suši. S tem je še enkrat potrdila svojo neobčutljivost do problemov tržaškega primarnega sektorja. Tajnik je nato prikazal članom odbora delovanje v zvezi z izredno aktualnim problemom naravovarstvenih območij tržaškega in goriškega Krasa vključenih v mrežo Natura 2000, ki zajemajo po sedanjem obsegu približno 12.000 ha, kar je dobra polovica tržaške pokrajine. Zveza bo priredila v petek 27. julija posvet, ki ga je podprla in ga bo gostila tržaška Trgovinska zbornica, namenjen tej tematiki z naslovom: sistem zaščite in omejitve na območjih Natura 2000 - vpliv na kme tij stvo tr žaš ke ga in go riš ke ga Kra sa z druž be no go spo dar ske ga vidika. Na po sve tu bo do ime li svoj poseg razni strokovnjaki in izvedenci. Med predavatelji bo odvetnik Scoccini, ki je pripravil v ime nu Kmeč ke zve ze pri ziv na predsednika Republike zoper omenjeno vključitev. Ta vključitev ima lahko, glede na hude omejit- Alojz Debelis in Edi Bukavec arhivski posnetek ve, ki jih postavlja Natura 2000 pri uporabi teritorija, izredno hude posledice za slovensko narodno skupnost. Priziv sta podpisali tudi Zveza neposrednih obdelovalcev ( Coldiretti) ter Agrarna skupnost jusarjev in srenj. Analizo vplivov omenjene vključitve bo prikazal v svoji študiji Gianluigi Gallenti, profesor ekonomije na tržaški univerzi. Poleg navedenih, so zagotovile svojo prisotnost in doprinos s svojimi posegi izstopajoče osebnosti in sicer Miloš Budin - pod-tajnik na Ministrstvu za mednarodno trgovino, Peter Vrisk -pred sed nik Kme tij sko goz dar ske zbornice Slovenije, ter Giuseppe Politi - vsedržavni predsednik CIA (Confederazione Italiana Agricoltori), ki bo podal zaključke ob kon cu po sve ta in je obe nem prvi podpisnik priziva. Nato so prisotni posvetili svojo pozornost problemu namakanja kmetijskih površin. V ta namen, je podčrtal Bukavec, je razpoložljivih 5 milijonov evrov za tržaško pokrajino. Denar pa se lahko ko ris ti, le v pri me ru kon kret -nih načrtov, zato morajo krajevne ustanove, predvsem Občine in Pokrajina, prevzeti potrebne pobude in uresničiti na kmetijsko uporabljivih zemljiščih namakalne sis te me, brez ka te rih ni več možno gospodarno kmetovanje. Sejo je zaključil tajnik z neprijetno novico, da je bila Kmečka zveza izključena iz t. i. »plave-ga omizja« za ribištvo in ribogoj-stvo, ki se je mo ra lo iz re či o de -želni normativi v zvezi z omenjenima dejavnostima. Za odsotnost Kmeč ke zve ze je kriv de žel -ni odbor, kije ob sprejemu svojega sklepa, za ustanovitev »deželnega plavega omizja«, enostavno spregledal slovensko strokovno organizacijo, v brk vsem izjavam o enakem dostojanstvu naše organizacije z večinskimi. (MG) NA TRGOVINSKI ZBORNICI V petek posvet o sistemu zaščite in vplivu na kmetijstvo Kmečka zveza prireja v petek 27. julija 2007 posvet na temo: »Sistem zaščite in omejitve na območjih Natura 2000: vpliv na kmetijstvo tržaškega in goriškega Krasa z družbeno gospodarskega vidika«. Posvet se bo odvijal v Veliki dvorani tržaške Trgovinske zbornice z začetkom ob 9.30, ko bosta prisotne pozdravila predsednik zveze Alojz Debelis in predsednik Zbornice Antonio Paoletti. Uvodno poročilo bo imel profesor Gianluigi Gallenti, docent okoljskokmetijske ekonomije na ekonomski fakulteti Tržaške univerze. Ta je pripravil študijo v kateri nakazuje kako neprimerne so za Kraško območje uvedeni inštrumenti za upravo okolja, ki jih Dežela vnaša na osnovi normative Natura 2000. Pri tem so najbolj prizadeti: kmetijstvo, okolje in slovenska narodna skupnost. Nato bodo sledili posegi Enrica Scoccinija, odvetnika iz Rima in Petra Močnika, odvetnika v Trstu, ki bosta predstavila teze na katerih sloni priziv, ki so ga na predsednika italijanske Republike naslovili poleg Kmečke zveze še: Confederazione Italiana Agricoltori C.I.A. - Rim (Konfederacija kmetov Italije) Federazione Provinciale Coldiretti - Trst (Zveza neposrednih obdelavcev) Confagricoltura Trieste e Gorizia Confederazione Italiana Agricoltori CIA. FVG - Videm (Konfederacija kmetov Italije FJK) Agrarna skupnost Trst ter srenje in jusi v tržaški pokrajini Združenje zasebnih kraških lastnikov Svoj poseg na posvetuje zagotovil Miloš Budin, podtaj-nik na ministrstvu za mednarodno trgovino, ki je dober po-znavatelj Krasa in njegovih značilnosti. Peter Vrisk, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije organizacije, ki združuje 170.000 slovenskih kmetij, bo poročal o položaju in izkušnjah, ki jih imajo kmetje v Sloveniji v zvezi s kmetovanjem v zavarovanih območjih, Natura 2000. Zaključke bo podal vsedržavni predsednik Confagrico-ltori - CIA Giuseppe Politi organizacije, ki je vseskozi na strani slovenskega kmeta in Slovenske narodnostne skupnosti v FJK. Zaradi važnosti posveta, Kmečka zveza računa na množično udeležbo kmetov, lastnikov, jusar ev, pa tudi zainteresiranih javnih upraviteljev in političnih predstavnikov. NEKAJ NASVETOV ZA DELA NA VRTU O dveh cveticah, ki jih gojimo julija Julij je čas, ko začnemo z gojenjem nekaterih okrasnih rastlin. Predvsem je sedaj čas, ko sejemo dvoletne rastline. To so rastline, ki od setve do cvetenja potrebujejo nekoliko več časa. Če jih sejemo v juliju, za-cvetijo naslednjo pomlad. Dvoletnice seje-mo vsako leto znova. Opisali bomo mačehe, ki so ene najbolj razširjenih dvoletnih rastlin. Poleg mačeh spadajo med dvoletnice še spominčice, belis, dvoletne zvončnice, dvoletne vrtne nageljčke in še nekatere druge. Od sedaj naprej j e tudi čas, da sadimo druge priljubljene cvetice, to so bradate perunike, ki so trajnice in tudi cvetijo spomladi. MAČEHE Mačehe izvirajo iz Evrope in Male Azije. To so hibridi, ki so jih žlahtnitelji selekcionirali iz raznih spontanih vrst rodu Viola. Dobimo jih v različnih barvah, vse imajo na sredini cveta temno barvo. Mačehe zahtevajo zmerno vlažna tla, obogatena z organsko snovjo. Lepo rastejo v delni senci, pa tudi na soncu, le da ni preveč močno. Zemljo za gojenje mačeh moramo pravočasno obdelati, pred tem pa gnojiti, a ne preveč, da ne bi rastline zrasle preveč bujne. Na ta način bolje prenesejo zimo. Sejemo v juliju, prav v tem času. Ker počasi in težje kalijo, je najbolje, da sejemo v dveh izmenah, z 10 dnevnim presledkom. Zelo važno je, da takoj po sejanju setveno površino zasenčimo, saj mačehe kalijo v temi. Sejano površino pokrijemo z vrečevi-no, papirjem ali kakim drugim materialom le da ni plastika, da se ne bi površina pretirano ogrela. Pazimo, da je površina vedno vlažna. Mačehe kalijo dva do tri tedne. Ko mačehe začnejo kaliti, površino pravočasno odkrijemo, da se rastline spet polagoma privadijo na svetlobo. Lahko jih se-jemo tudi v zaboje in jih do kaljenja postavimo v temen notranji prostor. Stalno moramo zalivati, da je površina vedno vlažna, zemlja pa ne sme biti preveč razmočena. Ko rastlinice razvijejo drugi par listov, lahko presadimo v lončke. Presadimo jih od julija, nekako do oktobra. Lončke denemo na sončen prostor. V lončkih se razvijejo čvrste korenine. Zato jih lahko vsak trenutek presadimo na stalno mesto. Presadimo lahko že jeseni, ali pa šele naslednjo pomlad. Presaditi jih moramo vsekakor pravočasno, da se pred nastopom nizkih temperatur dobro ukoreninijo. Pred zimo rastlinice zavarujemo s pajčevinastim vlaknom, vejicami, kakim drugim materialom ali pa s tunelom. Rastlinice moramo zavarovati tudi pred pretirano mokroto. Vsekakor dobro zdržijo nizke zimske temperature. Jeseni je tudi priporočljivo pognojiti z gnojilom, ki vsebuje zelo malo dušika, a vendar dosti fosforja, da se korenine bolje razvijejo. Spomladi cvetijo. Odcvetele cvetove redno odstranjujemo. Režemo jih čim bliže stebla. Mačehe lahko gojimo tudi na balkonih in na okenskih policah. V tem primeru vaze napolnimo z dobro namensko zemljo, na dno postavimo drenažo in gnojimo z gnojili z dolgotrajnim delovanjem. BRADATE PERUNIKE Poznamo jih tudi kot iris, saj jih botanično opredelimo v istoimenski rod. To so zelo znane okrasne trajnice. Nekoč so bile veliko bolj razširjene, posebno na Primorskem in na Krasu, od koder izhajajo avtohtone vrste. Danes jih pri nas veliko prosto raste po zapuščenih kmetijah ali okrog naselij. Perunike so zelo razširjene na vsej severni polobli. V naravi obstaja kar 300 spontanih vrst. Človek je s selekcijo pridobil različne oblike in barve. Na svetu je veliko ljubiteljev perunik, ki tudi sami skušajo pridobiti nove sorte. Od leta 1957 se v Firencah vsako leto vrši Mednarodno tekmovanje perunik, kjer nagrajujejo najlepše cvetje iz vsega sveta. Mogoče ni naključje, da je perunika prikazana na grbu Firenc. Rod Iris se deli v dve veliki skupini: v prvo skupino delimo tiste, ki se razvijejo iz korenik, v drugo pa tiste, ki se razvijejo iz čebulice. Korenika ali rizom je podzemsko in vodoravno rastlinsko steblo, ki se nahaja zelo plitvo pod površino zemlje, iz katerih poganjkov rastejo nove rastline. V ko- reniki se kopičijo rezervne snovi. Najbolj razširjena je skupina, ki se razvije iz kore-nik, posebno spontana vrsta Iris barbata ali Iris germanica. Ime barbata ima zaradi tega, ker je v cvetu prisotna kot nekaka krtača, ki spominja na brado. Po slovensko ji pravimo bradata perunika, katero bomo opisali. Značilnost cveta perunik so trije zunanji venčni listi nagnjeni navzdol, ter trije bolj notranji venčni listi, ki pa so pokončni. V prodaji dobimo sorte z najrazličnejšimi barvami. Dalje razlikujemo nizke in visoke. Prve so ob polnem razvoju visoke 20 do 40 cm in cvetijo od konca marca do polovice aprila. Visoke sorte pa dosežejo 70 do 100 cm in cvetijo med polovico aprila in začetkom maja. Perunike so zelo trpežne rastline in njihovo gojenje ni zahtevno. Sadimo jih prav v tem času, in sicer od polovice julija vse do konca septembra. Postaviti jih moramo na tako lego, da imajo vsaj polovico dneva sončne svetlobe. V senci rastline proizvajajo preveč listov in malo cvetja. Perunike se prilagodijo vsem vrstam tal, le da so propustna in ne preveč glinasta. Dobro se razvijejo v apnenčastih tleh. Tla, kjer bomo posadili perunike, pripravimo vsaj mesec prej. Obdelamo 25-30 cm globoko. Še prej pognojimo z dobro zrelim hlevskim gnojem in s kakim mešanim gnojilom z nizkim odstotkom dušika. V primeru bolj kompaktne zemlje ji primešamo pesek ali šoto. Nato naredimo luknjo in van- jo položimo koreniko. Nato pokrijemo z zemljo. Zelo važno je, da ostane zgornji del korenike iz zemlje. Med rastlinami naj bo razdalja 20-25 cm za nizke sorte, 40-50 cm pa za visoke sorte. Na koncu sajenja dobro in obilno zalijemo. Zemlja naj bo stalno rahlo vlažna v naslednjih 2-3 tednih po sajenju. V naslednji pomladi rastline začnejo rasti in končno zacvetijo. Ni treba, da jih zalivamo, razen, če je v teku daljša suša. Po končanem cvetenju rastline gredo v počitek, listi počasi rumenijo in se sušijo. Takrat po-režemo odcvetela stebla 10 cm od tal. Jeseni odstranimo posušene in porumenele liste. Naslednjo pomlad, v marcu, gnojimo z mešanim gnojilom, ki vsebuje malo dušika in površinsko okopljemo. Pazimo, da ne ranimo korenik. Mesec julij je najboljši čas, da delimo korenike. To naredimo vsakih 4-5 let, ko rastlina je pregosta in cvetenje postaja bolj ubogo. Celo rastlino potegnimo iz zemlje, lahko s pomočjo dolgih vil, in koreniko režemo z ostrim nožem na več delov. Vsak del naj bo približno velik 7-8 cm. Nato liste skrajšamo na 15 cm od tal. Ponovno posadimo le korenike, ki se nahajajo na straneh, ne na sredini. Slednji so bolj mladi in torej bolj bujni, ki bodo dali lepše cvetove. Obenem odstranimo vse pokvarjene in bolne dele. Posadimo tako, da pustimo zgornji del korenike zunaj. Imeti morajo dovolj korenin. Nato zalijemo. dr. Magda Šturman 26 Nedelja, 22. julija 2007 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it KOLESARSTVO - 13. etapa Toura de France Na prvem kronometru pravi monolog Vinokurova Na zahtevni 54-kilometrski progi je vse tekmece premagal za več kot minuto ALBI - Na kolesarski dirki po Franciji je bil včeraj v 13. etapi na sporedu prvi od dveh kronometrov. Z zahtevno 54 kilometrov dolgo »uro resnice« v Albi-ju je najhitreje opravil Kazahstanec Aleksander Vino-kurov (Astana), ki je vse tekmece premagal za več kot minuto. Drugo mesto je z zaostankom minute in 14 sekund zasedel Avstralec Cadel Evans, tretji pa je bil moš-tveni kolega Vinokurova pri Astani, Nemec Andreas Kloeden, zaostal je minuto in 39 sekund. Čeprav je vožnja na čas kar precej premešala vrstni red najboljših, pa je vodstvo zadržal Danec Michael Rasmussen.Tekmo- valec Rabobanka je za zmagovalcem zaostal dve minuti in 54 sekund (11. mesto) ter ima zdaj točno minuto prednosti pred drugouvrščenim Cadelom Evansom. Tretji je Španec Alberto Contador (+2:30). Tadej Valjavec je glede na vse, kar se mu je v zadnjih etapah dogajalo, svoj nastop opravil solidno. Z zaostankom petih minut in 31 sekund je zasedel 40. mesto, v skupnem seštevku je ostal 25., njegov zaostanek za najboljšim zdaj znaša 13 minut in 41 sekund. Koroški kolesar iz Loč ob Baškem jezeru Peter Wrolich pa je za vodilnim zaostal za dobrih deset minut. Nesrečni kazaški kolesar Alexandre Vinokurov je končno stopil na najvišjo stopničko ansa Izidi: 1. Aleksander Vinokurov (Kaz/Astana) 1:06:35; 2. Cadel Evans (Avs/Predictor-Lotto) +1:14; 3. Andreas Kloeden (Nem/Astana) 1:39; 39. Alessandro Ballan (Ita/Lampre Fondital) 5:31; 40. Tadej Valjavec (Slo/Lampre-Fondital) 5:31; 151. Peter Wrolich (Aut/Gerolsteiner) 10:42. Skupni vrstni red: 1. Michael Rasmussen (Dan/Rabobank) 58:46:39; 2. Cadel Evans (Avs/Predictor-Lotto) + 1:00; 3. Alberto Contador (Špa/Discovery Channel) 2:31; 25. Tadej Valjavec (Slo/Lampre-Fondital) 13:41; 146. Peter Wrolich (Aut/Gerolsteiner) 1.43:44. NAŠ POGOVOR - Udinesejev vratar Samir Handanovič V »super« A ligi se ne boji konkurence s kolegom Chimentijem Samir Handanovič se je v minuli sezoni izkazal bodisi pri Riminiju v B ligi (tam je bil na posodi) kot v dresu slovenske članske izbrane vrste. Kot vra tar je do ka zal, da je do zo rel in da lahko obleče dres številka ena kakega A ligaškega kluba. Dobre Samirjeve nastope pri Udineseju v Vidmu niso spre gle da li. Ljub ljan ski vra tar, ki je pred kratkim dopolnil 23 let, se pravkar mudi na pripravah z videmskim klubom v kraju Mezzocorona pri Tren-tu. Udi ne se pa je za pri hod njo se zo no najel še enega izkušenega vratarja, to je 37-letni Antonio Chimenti, ki je nazadnje igral pri Cagliariju. Med vama se torej obeta huda konkurenca? »Tako je. Nihče nima zagotovljenega mesta v prvi enajsterici. Treba se bo pošteno potruditi in se izkazati iz tekme v tekmo. To pa me ne straši, saj sem bil doslej tega navajen. Na koncu bo kot vedno odločil trener Marino.« Vsekakor te povratek v A ligo navdušuje... »Nedvomno. V Vidmu so pač videli, da sem v lanski sezoni pri Rimi-niju igral dobro in poklicali so me nazaj. Letošnja A liga bo zelo izenačena in zanimiva. Nekateri so jo že preimenovali v »super A ligo«.Proti Milanu, Interju, Juventusu in Romi bo treba igrati sto deset odstotno. Povratek v Videm je pozitiven, ker bom zelo blizu domače Ljubljane, tako da se bom lahko občasno vračal domov.« Kdo pa je tvoj glavni favorit za naslov? »Glavni favorit ostaja še vedno Inter, čeprav je Juventus najel kar nekaj odličnih igralcev. Potem pa sta še Milan in Roma, mogoče Fiorentina.« Kaj pa Udinese? »Smo mlada ekipa, čeprav je napadalec Quagliarella prava dodana vrednost. Je zelo kvaliteten igralec, s katerim lahko merimo zelo visoko. Mogoče pokal Uefa.« Tvoj bratranec Jasmin Handa-novič bo letos branil pri Mantovi v B ligi. »Jasminu želim čimbolj uspešno sezono. Je odličen vratar in ima vse možnosti, da se izkaže tudi v Italiji. Lepo bi bilo, da bi Mantova napredovala v A ligo, tako da bi igrala proti.« Letos je kar nekaj mladih slovenskih nogometašev odpotovalo v Italijo, predvsem z Obale. »Primorski klubi imajo zelo dobre nogometne šole. So prava ko-vačnica talentov. Odhodi dobrih nogometašev v tujino pa vpliva negativno na slovensko prvo ligo, ki ni najbolj kakovostna.« (jng) PRIČEVANJE Novi črni oblaki nad Dancem Rasmussenom PARIZ - Nad Dancem Michaelom Rasmussenom, vodilnim na kolesarski dirki po Franciji, se zgrinjajo črni oblaki. Potem ko so ga zaradi izogibanja dopinškim kontrolam izključili iz danske kolesarske zveze, je za nov sum, da si nosilec rumene majice do uspehov pomaga na nedovoljen način, poskrbel še ameriški gorski kolesar Whitney Richards. Razkril je, da ga je pred leti Danec skušal prepričati k tihotapljenju prepovedanih sredstev v Italijo. Richards, nekdanji gorski kolesar, je pojasnil, da gaje Rasmussen leta 2002 skušal izkoristiti kot kurirja za prenašanje prepovedanih sredstev. Takrat naj bi mu iz ZDA v Italijo prinesel paket, v katerem so bili po Dančevih zagotovilih kolesarski čevlji, nato pa se je izkazalo, da prenaša epruvete s krvnimi pripravki. Zadevo je odkril po naključju, saj je želel v prtljago zložiti le čevlje brez embalaže, pri tem pa je v škatli odkril sumljiva sredstva z oznako Biopure. Ugotovil je, da gre za hemoglobinski pripravek, ki je na seznamu prepovedanih sredstev Svetovne protidopinške agencije WADA. Hamilton v ograjo NUERBURGRING - Finec Raikkoenen (Ferrari) je bil najhitrejši na kvalifikacijah za današnjo VN Evrope (ob 14. uri po Rail in Pop Tv) v Nemčiji. Deseto letošnjo dirko bo z drugega startnega mesta začel svetovni prvak Španec Alonso (McLarenMercedes), tretji pa je bil drugi Ferrari-jev voznik Brazilec Massa. Kvalifikacije je zasenčila nesreča vodilnega v SP Hamil-tona (McLaren-Mercedes). Hamilton se ni poškodoval in bo nastopil na današnji dirki, imel bo deseto startno mesto. Motociklizem: nocoj VN ZDA LAGUNA SECA - Nocoj (ob 22.45 na Italia 1 in Pop Tv) bo na sporedu tudi mo-tociklistična VN ZDA na dirkališču Laguna Seca. Tekmovali bodo samo v kraljevem razredu MotoGP. Intertoto: zmaga Sampdorie BURGAS - V 3. krogu nogometnega pokala Intertoto je Sampdoria v gosteh premagala bolgarski Černo More z 1:0. Milanese k Triestini TRST - Branilec Mauro Milanese bo v prihodnji sezoni igral pri tržaškem B li-gašu, s katerim je podpisal enoletno pogodbo. Azijski pokal: Irak v polfinalu HANOI - Branilci naslova prvaka azijskega pokala v nogometu Japonci so v prvem četrtfinalnem dvoboju v Hanoju po streljanju enajstmetrovk s 4:3 (1:1) izločili Avstralijo in se kot prvi uvrstili v polfinale. Drugo mesto med najboljšo četverico so si priigrali Iračani, ki so z 2:0 v Bangkoku odpravili Vietnam. Preostala dva četrtfinalna obračuna (Iran - J. Koreja in S. Arabija - Uzbekistan bosta na sporedu danes. Slovenska odprava za EP ZREČE - Slovenska moška članska košarkarska reprezentanca se je danes zbrala na Rogli in pričela priprave za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo med 3. in 16. septembrom v Španiji. Selektor Aleš Pipan je na priprave povabil šestnajst igralcev, žal pa med njimi ni vseh najboljših slovenskih košarkarjev.Za nastop na EP se bodo potegovali: Aleksandar Čapin, Goran Dragič, Jaka Klobučar, Jaka Lako-vič, Samo Udrih, Goran Jagodnik, Domen Lorbek, Emir Preldžič, Sandi Čebu-lar, Erazem Lorbek, Rašo Nesterovič, Uroš Slokar, Matjaž Smodiš, Gašper Vidmar, Željko Zagorac in Hasan Rizvič. Italija boljša od Slovenije ATENE - Slovenska košarkarska kadetska selekcija je na EP do 16. leta starosti izgubila proti Italiji z 62:51. NBA v središču sodniške afere NEW YORK - Vodstvo ameriške košarkarske lige NBA in ameriški zvezdni preiskovalni urad (FBI) sta sprožila preiskavo proti nekdanjemu sodniku, obtoženemu nameščanja tekem. V preiskavi se je znašel Tim Donaghy, ki naj bi v zadnjih dveh sezonah stavil na tekme v ligi NBA, tudi na tiste, kjer je sam opravljal naloge delilca pravice. Donaghy, sodnik s 13-letnim stažem v NBA, naj bi na nekaterih tekmah sodil tako, da so se končale v skladu z vplačanimi stavami, na katerih je potem skupaj s sodelavci pobral precejšnje količine denarja. Pokal Davis: zmaga Italije ALGHERO - Italija je s 3:0 premagala Luksemburg in tako dosegla obstanek v B ligi teniškega pokala Davis. Slovenija pa vodi z 2:1 proti Maroku. Jadranje: FJK 5. RIM - Z včerajšnjo zadnjo regato v Ostii (zmagala je posadka iz Parme, FJK je bila 6.) se je zaključil jadralni »Giro d'Ita-lia«. Končna zmaga pa je šla posadki Riva del Garda. Posadka iz naše dežele, s katero je tekmoval tudi Sirenin jadralec Andrej Gregorič, je bila skupno peta. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 22. julija 2007 27 UMETNOSTNO KOTALKANJE - Člansko državno prvenstvo v Roccarasu Poletovka Tanja Romano vodi po kratkem programu Francesca Roncelli je zasedla 4. mesto, Luca Raccaro pa je bil 7. - Danes še dolgi program Po prvem dnevu članskega državnega prvenstva v umetnostnem kotalka-nju v Roccarasu v Abrucih je kotalkari-ca openskega Poleta Tanja Romano suvereno osvojila prvo mesto v kratkem programu. Tanji, ki sicer svojega programa ni opravila brezhibno (delno zgrešila skok dvojni axel), je žirija podelila same visoke ocene, od 9.3 do 9.8. Na drugo mesto se je uvrstila Baldisserje-va, tretja je bila Gasparinijeva. Tržaška Slovenka Francesca Roncelli, ki tekmuje za tržaški klub Gioni, je bila včeraj 4. Danes bo na sporedu še dolgi program, ki bo odločal o novi državni prvakinji. V moški konkurenci je slovensko govoreči tekmovalec kotalkarskega kluba iz Gradišča na Goriškem Luca Raccaro zasedel 7. mesto. Na prvo mesto se je uvrstil lanski svetovni mladinski prvak Marco Santucci. V četrtek in petek je na državnem mladinskem prvenstvu (v prostem programu) v Roccarasu nastopil tudi Poletov mladinec Daniele Zorni, ki pa je zasedel le 9. mesto. (jng) Tanja Romano (levo) je glavni favorit za državni naslov, Francesca Roncelli (desno) je bila včeraj 4. kroma ATLETIKA - Na 36. Trofeji CUS na Kolonji pri Trstu Novi rekord Anne Giordano Bruno Skakalka s palico je izboljšala svoj državni rekord (4,40 m) - Biserka Cesar zmagala v metu diska in krogle - Tekla je tudi Marlene Ottey Atletski miting tržaškega CUS-a bi se bil moral odvijati nekje v Sloveniji, saj je bila velika večina nastopajočih iz Slovenije. Vsekakor je najbolj odmeven rezultat dosegla skakalka s palico Anna Giordano Bruno, doma iz Por-denona, ki je dosegla nov italijanski rekord z rezultatom 4,40 m. Atletinja je brez velikega prepričanja poskusila tudi 4,45 metrov, kar bi bila norma za nastop na svetovnem prvenstvu, podvig pa je morala za sedaj prestaviti nekam drugam. Osrednja osebnost pa je bila brez dvoma Jamajčanka s slovenskim potnim listom Marlene Ottey. Kljub svojim 47 letom, je iz blokov dejansko skočila in po 50 metrih je bilo jasno, da bo zmaga njena. Čas je bil še vedno uglednih 11,72. Bilo je še nekaj zelo dobrih rezultatov. Dvajsetletni Mariborčan Jagarinec je 400 metrov pretekel v času 47,08, Jan Žumer je blestel na 100 metrov z 10,49 in 200 metrov 21,02. Slovenski rekorder na visokih ovirah, Damjan Zlatnar je 110 metrov pretekel v odličnem času 13,94. V metu kladiva je italijanski državni reprezentant Lingua dosegel 77,31 metra. Dvojno zmago je dosegla Biserka Cesar, ki je najprej disk zagnala do 47,82 m, kasneje pa kroglo do 13,05. (DK) h Anna Giordano Bruno (desno) iz Pordenona je izboljšala državni rekord. Trebenka Biserka Cesar (zgoraj) je zmagala v metu krogle in diska kroma SMUČANJE - Poletne priprave naših smučarjev na hladnem Gadi marljivo trenirali na avstrijskem ledeniku Hintertux Kondicijske priprave je vodil Aleš Sever - Avgusta meseca še na švicarski ledenik Saas Fee Končal se je prvi del kondicij-skih priprav za mladince projekta Ski pool Gadi. Trenirali so trikrat tedensko na Trnoven pod strokovnim vodstvom trenerja Aleša Se-verja, ki je iz ekipe iztisnil kar največ. Že v mesecu juniju in v prvem tednu julija pa je ekipa mladincev na ledeniku Hintertux v Avstriji tudi opra vila test z no vimi smuč mi -in začela »piliti« tehniko. Sedaj jih čaka zaslužen oddih saj se bo drugi del kondicijskih priprav začel že proti koncu julija, tokrat v Kranjski Gori. Dru gi teden avgus ta in na -to še na kon cu me seca bodo pr vič šli na ledenik v Švico, to je v Saas Fee. Tu se jim bodo pridružili tudi mlajši smučarji projekta Ski pool Gadi ( ki sta ga zas no vala druš tvi Mladina in Devin) za kategoriji dečki in naraščajniki. Vsi udeleženci ocenjujejo priprave kot zelo uspeš ne in zato tudi ne strp no čaka-Gadi na avstrijskem ledeniku Hintertux na nove preizkušnje na snegu. NOGOMET Igor Ghezzo k Zarji Gaji Arandželoviča snubi Pro Gorizia Nogometna kupoprodajna borza je še v polnem teku, čeprav bo čez dobra dva tedna kriška Vesna (elitna liga) že začela priprave na novo sezono. »Plavi« bodo s treningi začeli na sintetični travi pri Domju. Prihodnji teden bo znano, če bo branilec Žarko Aran-dželovič tudi v prihodnji sezoni oblekel dres kriške ekipe, saj ga snubi Pro Gorizia v promocijski ligi. Proseško Primorje (1. AL) bo skušalo zadržati napadalca Alessi-a Giannello (letos 16 zadetzkov), ki pa si ga močno želijo v Tržiču (pri ekipi Monfalcone v elitni ligi). Nekaj novosti pa prihaja tudi iz tabora Zarja Gaje. K rumeno-modrim je prišel vezni igralec Krasa Igor Ghezzo (letnik 1987) iz Gropade. Vzhodno-kraški klub pa se zanima tudi za kakovostna igralca Mulnerja (San Luigi) in Zu-gno (lani pri Vesni). JADRANJE - 420 Simon in Jaš odpotovala na EP v Istanbul Čupina posadka v razredu 420, ki jo sestavljata Simon Si-vitz Košuta in Jaš Farneti, bo od torka, 24. julija, do 2. avgusta nas topala na absolut nem evropskem prvenstvu v Istan-bu lu. Jaš in Si mon se bos ta pomerila s celinsko elito, čeprav spadata še v kategorijo mladincev. V nedeljo bosta odpotovala z ostalimi italijanskimi jadralci iz Ljubljane s trenerjem Antonazem. Tržaško odpravo bo dopolnjevala tudi ženska posadka Vetzl in Parladori bar-kovljanskega društva Barcola-Grig na no. Cilj mladih jadralcev je br žko ne uvrs ti tev v zla to sku -pino, vse pa odvisno od vetrovnih in vremenskih pogojev. Odlič ni nas topi na Gardskem jeze ru mi nuli teden so do kazali, da sta Jaš in Simon v odlični for mi. Zaostala sta le za naj -boljšo italijansko posadko 420 Mancinellijem in Defelicijem, ki bosta na celinskem prvenstvu ciljala na visoko uvrstitev. Mladinca bosta po absolutnem nastopila še na mladinskem evropskem prvenstvu na Ni zo zem skem, kjer bos ta v konkurenci vrstnikov ciljala na mesta v prvi deseterici. SP europa: Valentičevi in Ceschiuttijevi na Nizozemskem ne gre Jadralki Sirene Nataša Va-lentič in Giulia Ceschiutti, ki se te dni mudijo na članskem svetovnem prvenstvu v razredu europa na Nizozemskem, tudi včeraj nista imeli sreče. Vremenske razmere so še naprej nagajale in veter je bil tudi včeraj precej močan. Z razliko, da je tokrat pihal v smeri obala-morje. »Morje je bilo valovito in obe sva imeli težave z jadri,« nam je po telefonu dejala Va-lentičeva, ki se je na včerajšnjih regatah uvrstila na mesta okrog štiridesetega mesta. Giu-lia Ceschiutti je bila na prvi regati 25., zatem pa je tudi ona zdrknila za dobrih petnajst pozicij. Danes bosta na sporedu dve regati, jutri pa bo na svetovnem prvenstvu prost dan. □ Obvestila ^■ OD BOR prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja od 27. avgusta do 1. septembra odbojkarski kamp za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol (vsak dan od 8. do 17. ure na Stadionu 1. maj). Dodatne informacije in vpisovanje: info@od-bor.com ali 3497923007 (v večernih urah). ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici v poletnih mesecih odprta od 8. do 14. ure. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR prireja intenzivni tečaj ritmične gimnastike za deklice od 7. leta dalje, ki so že lani trenirale ritmično gimnastiko. Tečaj bo potekal v jutranjih urah od 3. do 7. septembra na Stadionu 1. maja. Za informacije in prijave: 338 5953515 (Katja) in 328 2733390 (Petra). Vabljene! PD NOVA GORICA vabi v nedeljo 29.07.2007 na zelo zahteven izlet na Srednjo in Visoko Ponco v Julijskih Alpah - pristop iz italijanske strani. Obvezna popolna oprema za gibanje po zavarovanih plezalnih poteh. Prevoz z osebnimi avtomobili. Sestanek z udeleženci v četrtek, 26. julija ob 18. uri na sedežu društva. 28 + Nedelja, 22. julija 2007 RADIO IN TV SPORED ZA DANES Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.25 Risanka: Gurugu - Družina se množi 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Reportaža: Slovenski etnografski muzeje 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Sedem dni v parlamentu 6.30 Nad.: Sottocasa 6.30 Razvedrilna odd. o dobrem počutju: Sabato, Domenica & ... (vodita Sonia Grey in Franco Di Mare) 9.35 Linea verde - Obzorja 10.05 Aktualno: Tistega dne v Nazarethu - Zgodba katoliške cerkve 10.30 Verska oddaja: A Sua immagine 10.55 Maša 12.00 Angelus 12.20 Aktualna odd.: Linea verde v živo 13.10 13.30 14.00 15.45 16.15 17.00 17.10 19.05 20.00 20.35 20.40 21.20 23.20 23.25 0.25 1.00 1.20 Šport: POle Position Dnevnik Avtomobilizem F1: VN Nemčije Šport: Pole Position Dok.: Quark Atlante - Življenje morskih ptičev Dnevnik in vremenska napoved Film: I soliti ignoti (kom., It., '58, r. M. Monicelli, i. Vit-torio Gassman, Toto, M. Mastroianni) Nan.: Komisar Rex - Zarota (i. Ge- deon Burkhard) Dnevnik Rai Tg šport Variete: Supervariete Nan.: Don Matteo 5 (i. Terence Hill, Nino Frassica, Flavio Insinna) Dnevnik Aktualno: Posebna odd. Tg1 Aktualno: Oltremoda Reloaded Nočni dnevnik/Knjige Kinematograf V^ Rai Due 6.35 6.45 7.00 8.00 8.20 9.00 9.05 9.45 9.50 10.00 11.30 12.10 13.00 13.25 13.40 14.00 15.35 17.15 18.00 18.05 18.50 19.40 20.30 21.05 22.35 23.20 23.30 0.55 0.50 1.25 Odvetnik odgovarja Dok.: Morje ponoči Nan.: Girlfriends, 7.40 Strepitose Parkers Jutranji dnevnik Tg2 Nan.: Freddie Dnevnik Variete: Random Jutranji dnevnik Tg2 Šport: Numero Uno Avtomobilizem F1: VN Nemčije Nan.: Ed (i. Tom Cavanagh) Nan.: JAG (i. David James Elliott, Catherine Bell, D. Stockwell) Dnevnik Tg2 Motorji Tg2 Eat Parade TV film: Un amore a Venezia (dram., Nem.-It., '05, i. Gedeon Burkhard) Nan.: Turbo 2 (krim., It., '99, i. Anna Valle, Roberto Farnesi) Rai šport: Numero Uno Dnevnik, vreme Dok.: Tg2 Dosje Nan.: Jake 2.0 Risanke Disney Dnevnik Tg2 Nan.: Numb3rs (i. Rob Morrow, David Krumholtz, Judd Hirsch) Nan.: Crime Stories Nočni dnevnik Tg2 Športna nedelja Šport: Dresura Nočni dnevnik Rubrika o židovski kulturi ^ Rai Tre 6.00 Fuori orario 7.00 Variete za najmlajše 9.10 Variete: Screensaver 9.35 Film: Toto' in Kleopatra (kom., It., '63) 11.20 Dok.: Carosello dado Star 11.15 Nan.: Saranno famosi 12.00 Dnevnik, šport, vreme 12.10 Aktualno: Telecamere 12.40 Okkupati 13.10 Aktualno: Nagrada za novinarstvo "Ischia" 14.00 Dnevnik, deželne vesti 14.30 Športno popoldne: Kolesarstvo: 94. Tour de France (14. etapa), 17.15 Dresura 18.10 Nan.: Stargate Sg-1 18.55 Tg3 Meteo 19.00 Dnevnik, deželne vesti, vremenska napoved 20.00 Šport: Tour de France 20.05 Variete: Blob 20.30 Hum. nan.: Colpi di sole 21.00 Aktualno: Alle falde del Kiliman- giaro (vodi Licia Colo') 23.05 Dnevnik, deželne vesti 23.20 Film: Volevo solo dormirle addos-so (dram., It., '04, r. E. Cappuccio, i. Giorgio Pasotti, C. Capotondi) 1.00 Tg3 Night News Rete 4 6.05 Nan.: Pot za Avonleo 7.00 Pregled tiska 8.30 Nan.: Pacific Blue 9.35 Dok.: Čudovita Italija 10.00 Maša 11.00 Planet morje 11.30 Dnevnik Tg4, promet 12.10 Aktualno: Melaverde 13.30 Dnevnik Tg4, vreme 14.05 Film: Wagon lits con omicidi (kom., ZDA, '76, r. A. Hiller, i. Gene Wilder, Jill Clayburgh) 16.25 Film: Zorro il cavaliere della vendetta (pust., It., '70, i. Malisa Longo) 18.20 Nan.: Hiša Vianello 18.55 Tg4 dnevnik/Meteo4 19.35 Nan.: Colombo (i. Peter Falk, Joyce Van Patten, T. O' Connor) 21.15 Nan.: The Unit (i. Scott Foley, Dennis Haysbert) 23.00 Nan.: 24 od 21.00 do 23.00 (i. Kiefer Sutherland, Arnold Vosloo) 0.55 Pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Na prvi strani 7.55 Promet - Meteo 5 8.00 Jutranji dnevnik Tg5 8.40 Politična oddaja 9.35 Film: Elina (dram., Švedska-Fin., '02, i. Natalie Minnevik, Bibi An-dersson) 11.00 Tg com/Meteo 5 12.00 Nan.: Summerland (i. Taylor Cole, Ryan Kwanten, Jesse McCartney) 13.00 Dnevnik, vreme 13.35 Aktualno: Giffoni Film Festival 13.40 TV film: Il bello delle donne 2 - Junij (i. Eva Grimaldi, Gabriel Garko) 15.35 Film: Nine Months (kom., ZDA, '95, r. Chris Columbus, i. Hugh Grant, Julianne Moore) 16.30 Tg com/Meteo5 18.00 Nan.: Carabinieri 4 - Ljubimec (It., '04, i. Alessia Marcuzzi, Roberto Farnesi, Paolo Villaggio) 20.00 Dnevnik TG 5 in vreme 20.40 Film: Dante's Ppeak (dram., ZDA, '97, r. R. Donaldson, i. Pierce Bro-snan, Linda Hamilton) 21.40 Tg com/Meteo 5 22.50 Film: I ragazzi della mia vita (dram., ZDA, '01, r. Penny Marshall, i. Steve Zahn, Drew Barry-more) 1.20 Nočni dnevnik, vreme O Italia 1 6.05 7.50 9.20 10.55 11.55 12.25 13.00 14.00 16.00 18.30 19.00 19.25 20.00 20.20 21.00 22.45 0.40 2.15 4.05 Nan.: Off Centre Film: Toto' Sapore e la magica sto-ria della pizza (ris., It., '03) Variete za najmlajše Nan.: Robin Hood Športna odd.: Grand Prix Odprti studio, vreme Nan.: Tata - Samov rap (i. Fran Drescher) TV film: La corsa di Virginia (dram., ZDA, '02, i. Gabriel Byrne)i Variete: Tutto Ditta Odprti studio, vreme Nan.: Love Bugs 3 Nan.: Prima o poi divorzio (i. Anthony Clark, Mike O' Malley) Tg com/Meteo Variete: Candid camera Nan.: Un ciclone in famiglia (i. Massimo Boldi, Barbara De Rossi, Maurizio Mattioli, Monica Scatti-ni) SP v motociklizzmu: VN ZDA, 0.00 Grand Prix - Fuori Giri Variete: Pokermania Film: Johnny Mnemonic Talk Radio ^ Tele 4 / LA 7.00 9.50 11.45 13.35 15.20 16.35 17.45 20.30 21.30 23.30 0.30 1.25 La l (T Slovenija 1 7.00 9.55 10.25 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.10 14.25 14.55 16.25 17.00 17.15 18.15 18.30 18.55 19.20 19.55 21.10 21.55 22.15 22.40 0.25 0.50 (t Slovenija 2 6.30 8.40 9.10 9.20 10.20 11.00 11.30 12.00 13.00 14.10 14.40 15.15 17.40 18.15 20.00 20.50 21.15 22.50 23.40 1.15 Dnevnik zamejske TV 1.45 Zabavni infokanal 9.30 Horoskop, svetnik dneva 11.00 Nad.: Marina 11.30 Rubrika o gospodarstvu 12.00 Papežev blagoslov 12.40 Dok.: Drevesje 13.00 Automobilissima 13.15 Poletne osebnosti 13.35 Oddaja o kmetijstvu 14.05 Nan.: Bonanza 15.45 Dok.: Cesarska Kitajska 17.30 Risanke 20.35 Vsi na morje 20.50 Poletna srečanja v kavarni "Versi- liana (vodi Romano Battaglia) 22.30 Film: Bruce Lee, il colpo che fran-tuma (pust., '79, i. Chen Hsiao Tung), 0.05 Cercasi genitori, di-speratamente (kom., '94, i. Matt Frewer) Koper 12.00, 20.00, 0.30 Dnevnik Film: Tempo d' estate 8kom., ZDA, '55) Superbike: VN Češke Film: Cartoline dall' inferno (dram., ZDA, '90, i. Meryl Streep) Superbike: VN Češke Dok.: Lee Marvin Film: La capra (kom., Fr., '81, i. Gerard Depardieu) Variete: Šef za en dan Film: L' uomo che volle farsi re (pust., VB, '75, r. John Huston, i. Sean Connery, Michael Caine) Nan.: Sex and the City Športna oddaja Film: Caccia alla vedova (kom., it., '91, i. Isabella Rossellini) 14.00 14.10 14.20 14.50 16.40 17.10 18.00 19.00 19.25 19.55 20.25 20.55 21.35 22.35 22.50 23.20 23.50 0.20 0.35 12.00 18.00 18.15 18.30 19.15 19.35 19.45 20.00 20.30 21.15 21.30 22.35 23.35 Čezmejna TV Euronews Odmev SP v hokeju na ledu 2007: Kanada - Finska Dok. oddaja Glasbena oddaja Program v slovenskem jeziku: Vur- nerk festival Vsedanes, 19.20 Šport Dok.: Morska plovba Vesolje je... Istra in... Srečanja v skupnostih Italijanov: Izola (pripr. Monika Bertok) Dok. oddaja Vsedanes - TV dnevnik Srečanje z... (vodi Rebeka Legovic) Dok.: City Folk Glasbena oddaja Vsedanes-TV dnevnik Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka Videostrani Duhovna misel Tedenski pregled Miš maš Rože z mojega vrta Ne prezrite Pravljica Razgledovanja Spoznajmo jih Hitova plaža v Novi Gorici Polka in majolka Turbo Angels v Novi Gorici Videostrani Živ žav Šport špas: Srednja zdravstvena šola Celje Dok.: Pod evropskim nebom Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Poročila, vreme, šport Koncert iz naših krajev TV nad.: Vrtičklarji - Tammara Film: Harold in Maude (ZDA, '71, r. Hal Ashby, i. Ruth Gordon, Bud Cort) Hum. nan.: Nikar tako živahno Poročila, šport, vreme Velika imena malega ekrana - Galerija igralcev: Janez Škof Risanke Žrebanje lota/Risanke Vreme, dnevnik, šport Zrcalo tedna, šport Dajmo, naši! Kamera tukaj in tudi teče, portret: Peter Zobec Ars 360 Poročila, vreme, šport Film: Prijatelji Dnevnik Infokanal Zabavni infokanal TV prodaja Skozi čas 35 let Vala 202 Oddaja o turizmu: Poletna potepanja Naša pesem 2007: MePZ Anton Fooerster, Ljubljana, KPZ Vox Car-niolus, Jesenice Med valovi TV prodaja TV priredba predstave Primorskega dramskega gledališča: Bužec on, bužca jaz (M. Tomšič in Saša Pavček) TV prodaja SP v gorskem kolesarstvu Kolesarstvo: 94. Tour de France (prenos) Slovenci po svetu: Venecuela Film: Druga poročna noč Dok.: Dežele sveta Hum. nan.: Frasier Umetnost glasbe in plesa: Gala koncert ob 70. obletnici izraelskega filharmoničnega orkestra Nad.: Strelice nasprotne usode -Slings & Arrows (Kan., '03, r. Peter Wellington, i. Paul Gross, Martha Burns, 10. del) TV film: Vseeno moja RADIO TRST A 8.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Prijetni motivi; 10.30 Otroški kotiček: Zidovi hranijo spomin (piše M. Perat); 11.15 Nabožna glasba; 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Zgodbe v prostoru in času: Meta Krese - novinarka in reportažna fotografinja pos vetu in doma; 13.00 Dnevnik, sledi Napo-vednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Stari časi družab-nsoti; 15.00 Zasul si me z zvezdami - Pavle-tu merkuju ob 80. življenjskem jubileju, sledi Lahka glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Srednjeevropski obzornik, sledi Glasba za vsakogar; 19.00 Dnevnik; 19.20 Napovednik, nato Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6 - 104,3 - 107,6 MHz) 7.30 Kmetijski nasvet; 8.10 Po domače; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Kronika; 10.00 Klepet z znanimi Slovenci; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Poletna torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 15.00 Z vročega asfalta; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in promet; 19.00 Dnevnik; 19.45 Kronika; 20.00 Večer večnozelenih s Tuliom Furlaničem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come... easy go... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 8.30, 10.30, 12.30; 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 9.45 Moje mnenje; 10.00 Kino-Gledališče; 11.00 7 dni; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Razglednica; 14.00 Izbrane strani; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.00 Ferry sport; 16.00 Sigla single; 18.00 Album charts; 19.00 Potopisna odd. ali Alpe Adria; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.30 Giulianine note; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 The magic bus. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 8.05 Igra; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Labirinti sveta; 10.10 Sledi časa; 10.40 Zbori; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.10 Pod lipo domačo; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 18.05 Zabavna igra; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Minute z ansamblom... ; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.00 Kronika, promet; 8.15 Dobro jutro, vreme; 8.40 Koledar; 9.10 Reportaža; 9.35 Popevki; 10.00 Izlet; 10.45 Gost; 12.00 Let 35; 13.00 Poročila, vreme, športno popoldne: Športnik izbira glasbo; 15.00 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.40 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba za prave moške; 23.00 Drugi val SLOVENIJA 3 8.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Maša; 11.05 Slovenski concertino; 11.30 Izbrana proza; 13.05 Evrora-dijski koncert; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 16.05 Glasba, naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Nove operne plošče; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.00 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška!-Guten Morgen, Kärnten- Duhovna misel; 18.00-19.00 Glasbena; - Radio Agora: dnevno 10.0014.00/18.00-2.00; Radio Korotan: dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00.- 13.30 ORF 2 HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Dopu-stniški čas vam omogoča, da se posvetite tistim stvarem, ki vam veliko pomenijo. Morda jih ne bi smeli zanemariti niti takrat, ko so pritiski z vseh strani prehudi... m^l BIK 21.4.-20.5.: Počasi si boste tudi vi privoščili nekoliko bolj lagoden ritem življenja. Čeprav si boste zadali manj delovnih nalog, ne boste imeli miru. Poskušajte usmeriti presežek energije v fizično aktivnost. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Čez dan boste zelo učinkoviti. Potrebujete veliko svobode, da se izrazita vaši iznajdljivost in ustvarjalnost... Poiskali boste rešitve s katerimi boste ubili več muh na en mah... RAK 22.6.-22.7.: Vaše življenje bo spet zaplulo v bolj umirjene in predvidljive vode. Sem ter tja vas bo popadla nedolžna hudomušnost, s katero boste začinili dan sebi in svojim najbližjim. y^ LEV 23.7.-23.8.: Počasi se bo-(^^r ste začeli prebujati iz lenobnosti. Začutili boste pritok sveže energije in vitalnosti. V prostem času boste uživali v športnih dejavnostih, potovanjih, gurmanskih doživetjih... DEVICA 24.8.-22.9.: Ljube-^^ zen: vsako nepozornost in ne-zanimanje vam bo partner vrnil v dvojni meri! Čeprav ga boste prizadeli nehote, ne bodo njegova čustva zaradi tega nič manj močna. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Izogi-^ ^ bali se boste veliki in glasni družbi, toliko bolj prijetno pa vam bo v zaprtih družbah, kjer se boste lahko sprostili. Še posebej dojemljivi boste za kulturna doživetja. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Partner ne bo imel posluha za vaše službene obveznosti. Pomagal bo, če se z njim dogovorite, koliko časa boste preživeli na delovnem mestu, in se nato dogovorov tudi držite. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Vse, česar se boste lotili, vam bo šlo odlično od rok. Ljubezen: še sami ne veste, kaj pravzaprav čutite. Razpoloženje se vam bo spreminjalo iz dneva v dan. KOZOROG 22.12.-20.1.: Ko se v jadra ujame pravi veter, je treba le še držati smer in cilj je dosežen, kot bi mignil. Počakajte na pravi veter, in mo ga začutite ne omahujte... Vmes pa uživajte v brezvetrju. ? « VODNAR 21.1.-19.2.: Ljubezen: končno boste imeli čas za partnerja. Pripravite mu kakšno posebno pozornost. Če ste samski, se ne skrivajte v svoj brlog. Pridite na dan s svojimi čustvi. Kaj lahko izgubite? «HM RIBI 20.2.-20.3.: Ujeli boste metulja v sebi, ki vas vodi k nežnosti in krhkosti. Pustite da da v vas prebudi najbolj tihe kotičke duše. Bodite ponosni na to, saj združujete v sebi lastnosti vseh drugih znamenj. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 22. julija 2007 29 ^ Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343, 18.40 Cezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Videofleš 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Cezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 6.10 6.30 6.45 10.35 10.40 10.45 11.30 11.40 13.30 14.00 14.10 14.50 15.20 16.50 17.00 17.15 18.00 18.50 20.00 20.30 21.20 23.10 23.15 0.20 1.35 Aktualna odd.: Anima Good news (vodi G. La Porta) Nan.: Sottocasa Dnevnik, informacije o prometu Jutranja razvedrilna oddaja: Unomattina (vodita Veronica Maya in Duilio Giammaria), vmes Dnevnik, Tg1 Turbo, Tg1 Zgodovina (vodi Roberto Olla), 9.30 Tg1 Flash Tg parlament Gremo v kino Nan.: Ciklon v samostanu (i. Jutta Speidel, Fritz Wepper) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik Gospodarstvo Nad.: Julia (i. Susanne Gartner, Roman Rossa, Susanne Hausler) Nad.: Incantesimo (i. Paola Pitagora, Alessio Di Clemente, Corinne Clery) Nad.: Orgoglio - 3. poglavje(It., '05, i. Daniele Pecci, Franco Castellano) Tg parlament Dnevnik Tg1 in vremenska napoved Nan.: Sestre McLeod Nan.: Komisar Rex - Ukradena hčerka (i. Gedeon Burkhard) Kviz: Reazione a catena Dnevnik Kviz: Soliti ignoti - Identita' na-scoste (vodi Fabrizio Frizzi) Film: Sister Act (kom., ZDA, '92, r. E. Ardolino, i. Whoopi Goldberg, Harvey Keitel, Bill Nunn) Dnevnik Dok.: Passaggio a Nord-Ovest Dnevnik Potihoma Rai Due 6.00 Tg2 Eat parade 6.25 Dok.: Kitajska 6.55 Skoraj ob 7-ih 7.00 Rubrika o protestantizmu 7.30 Variete za najmlajše: Random, risanke 10.15 Dnevnik/Meteo 2/Motorji/Medi-cina 33 11.00 Variete: Matinee' (vodita Giampie- ro Ingrassia in Rossella Brescia) 13.00 Dnevnik 13.30 Tg2 Navade in družba, 13.50 Tg2 Medicina 33 14.00 Variete: Italija na 2. 15.50 Aktualna odd.: Ricomincio da qui (vodi Alba D' Eusanio) 17.15 Nan.: One Tree Hill (i. Sophia Bush, Hilarie Burton) 18.05 Tg2 Flash/Šport 18.30 Dnevnik/Meteo 19.00 Nan.: Law & Order 19.50 Risanke 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Close To Home (i. Jennifer Finnigan, Kimberly Elise) 22.35 Dnevnik 22.45 Variete: Tribbu' (vodita Serena Ga-ritta in Alessandro Siani) 0.40 Aktualno: Poletni magazin na 2. 8vodi Giancarlo Giojelli) 1.10 Tg parlament 1.20 Rubrika o židovski kulturi V" Rai Tre 6.00 Rai News 24 8.05 Mi smo zgodovina 9.05 Film: Appuntamento in riviera (kom., It., '62, i. Tony Renis) 10.45 Cominciamo bene 12.00 Tg3 šport, vreme 12.50 Kolsarstvo: Tour de France 14.00 Deželne vesti, dnevnik 14.50 Športno popoldne: Tour de France, 17.50 IP v beach volleyju 18.00 19.00 20.00 20.15 20.30 21.05 22.50 23.05 23.25 9.40 11.30 11.40 13.30 14.00 16.00 16.25 18.55 19.25 19.35 20.10 21.10 23.10 1.15 9.40 11.00 12.00 13.00 13.40 14.10 14.45 15.15 17.00 17.05 17.35 18.50 20.00 20.30 21.20 23.30 1.20 Dok.: Geo magazine Dnevnik, deželne vesti Šport: Tour de France Variete: Blob Nad.: Un posto al sole (i. Patrizio Rispo, Federica Apicella) Film: In un altro paese (dok., It., '05, r. Marco Turco, sodelujeta Letizia Battaglia, Alexander Stille) Tgr Dnevnik, deželne vesti Tg3 - Primo piano Aktualno: Življenjske zgodbe (vodi Giovanni Anversa) Tg3 Night News Fuori orario ► Rete 4 Pregled tiska Nan.: Pot za Avonleo, 7.10Velika dolina (i. Barbara Stanwyck, Linda Evans, Richard Long), 8.40 Pacific Blue Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Tg 4 dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik, vreme TV film: Nero Wolfe: Umori ljubezni (krim., ZDA, '01, r. Holly Dale, i. Maury Chaykin, Timothy Hutton) Nad.: Steze Film: Com' e' dura l' avventura (kom., It., '87, r. F. Mongherini, i. Paolo Villaggio, Lino Banfi) Dnevnik in vreme Meteo 4 Aktualno: Sai xche'? Nad.: Vihar ljubezni Film: Bravados (vestern, ZDA, '58, r. Henry King, i. Gregory Peck, Joan Collins) Film: Night Club (kom., It., '89, i. Christian De Sica, Mara Venier) Pregled tiska ; Canale 5 Na prvi strani, vreme Promet, vreme, borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 TV film: Un sogno realizzato (dram., Švedska-Danska-Norv.-Isl., '99, i. Samuel Haus) Tg5 Borza flash Nan.: Providence Nan.: Sodnica Amy Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Nad.: Vivere (i. Federica Bianco, Carmine Scalzi, Brando Giorgi) TV film: Insieme per forza - Endlich Urlaub (kom., Nem., '05, r. Jan Ruzicka, i. Heikko Deutschmann, Petra Kleinert) Tg 5 minut, vreme Nad. : Cuori tra le nuvole (i. Alissa Jung, Sascha Tschorn) Nan.: Carabinieri 4 Kviz: 1 contro 100 Dnevnik TG 5, vreme Variete: Moderna kultura Film: Sotto il sole della Toscana (dram., ZDA, '02, r. A. Wells, i. Diane Lane, Giulia Stegerwalt, Sandra Oh, Raoul Bova) TV film: Il mistero della fonte (fant., ZDA, '00, r. David Jackson, i. Kyle MacLachlan, Alison Eastwood) Nočni dnevnik O Italia 1 6.00 Nan.: Off Centre 7.05 Variete za najmlajše 9.55 Nan.: Willy, princ Bel Aira, 10.25 Hercules 11.25 Nan.: Xena proti Kallistu in marsu (i. Lucy Lawless) 12.25 Odprti studio, vreme 13.00 Šport studio 13.40 Slamball 14.40 Tg com/Meteo 15.00 Nan.: Beverly Hills, 90210 (i. Jason Priestley, Jennie Garth) 15.55 Nan.: Blue Water High, 16.25 15/Love 16.00 Tg com/Meteo 18.00 Nan.: Čarovnica Sabrina (i. Melissa Joan Hart, Nate Richert) 18.30 Odprti studio, vreme 19.05 Nan.: Love Bugs 3 (i. Emilio Sol- frizzi, Giorgia Surina) 19.35 Nan.: Will & Grace (i. Eric McCor- mack, Debbie Reynolds) 20.10 Nan.: Renegade 21.00 Aktualno: Lucignolo Bellavita, 23.30 Il bivio (vodi E. Ruggeri) 1.10 Risanke 1.55 Odprti studio ^ Tele 4 8.05 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dogodki in odmevi 9.35 Nan.: Bonanza 11.00 Nad.: Marina 12.05 Aktualno: Cerkve in spomeniki 13.05 Lunch time 14.10 Automobilissima 16.00 Nan.: Don Matteo (i. Terence Hill, Nino Frassica, F. Insinna) 17.00 Risanke 19.00 Šport 19.55 Športna oddaja 20.50 6 minut z Deželnim zborom 20.55 Dok.: Cesarska Kitajska 23.35 Srečanja v kavarni "Versiliana" (vodi Romano Battaglia) LA 6.00 9.20 9.30 11.30 13.00 14.00 16.00 18.00 19.00 20.30 21.00 23.00 1.30 La 7 12.30, 20.00, 1.05 Dnevnik Aktualno: 2 minuti za knjigo Dok.: Discovery Nan.: Angelski dotik Nan.: Matlock Film: Il tetto (dram., It., '56, r. Vit-torio De Sica, i. Gabriella Pallotta, Giorgio Listuzzi, G. Rastelli) Nan.: Osvajanje Zahoda Nan.: Star Trek Voyager Nan.: Murder call Aktualno: Kovček sanj Film: Il vedovo (kom., It., '59, r. Di-no Risi, i. Alberto Sordi, Franca Va-leri) Šport: Nemčija 2006 - Italija -Češka Nan.: Star Trek |r Slovenija 1 6.25 6.40 6.55 7.00 7.10 9.00 9.05 9.40 10.05 10.20 10.35 11.05 12.00 13.00 13.15 14.30 15.00 15.10 15.45 16.05 16.15 16.35 17.00 17.35 18.25 18.40 18.55 19.35 19.55 20.45 21.20 22.00 23.00 0.45 1.15 2.05 Utrip Zrcalo tedna Eutrinki 8.00 Poročila 8.10 Dobro jutro Poročila Iz popotne torbe: Krava Gulimišek: Hiša Kratki dok. film: Vzpon Taborniki in skavti - Hike I: Od planine do otoka Razpoke v času: Jaga baba Dok.: Cudežni planet Slovenci v Avstraliji - Tasmanija, avstralski otok, kjer živijo tudi Slovenci Poročila, šport, vreme Dajmo, naši! Nekaj m inut za popularno glasbo Poročila, promet Dober dan, Koroška! Risanka Martina in ptičje strašilo: deset tisoč dimov Poučno-razvedr. odd.: Ajkec pri re-stavratorjih - Ajkec in mozaik Pozabljene knjige naših babic: O šivilji in škarjicah Novice, kronika, šport, vreme Dok.: Drevo vseh dreves Žrebanje 3 x 3 plus 6 Risanka Vreme, dnevnik Vreme, šport Nad.: Knez in dekle (Nem., '03, r. Richard Engel, i. Maximillian Schell, Rike Schmid, Wanja Mues, 2. del) Osmi dan Glasbena odd.: V kadru - Zoran Predin in Andrej Velkavrh (vodi Bernarda Žarn) Odmevi. Kultura, vreme, šport Dediščina Evrope - Nad.: Andora - med dvema ognjema Hum. nan.: Nikar tako živahno! Drevo vseh dreves Dnevnik (t Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 8.00 9.45 TV prodaja 8.30 Zabavni infokanal 10.15 Vrtiljak 12.30 TV nad.: Vrtičkarji - Tammara 12.55 Hum. nan.: Nikar tako živahno! 13.25 Velika imena malega ekrana - Galerija igralcev: Janez Škof 14.25 Alpe-Donava-Jadran 14.55 Ars 360 15.15 Kolesarstvo: Tour de France 17.30 18.00 18.05 20.00 21.00 22.00 23.05 Evropski magazin Poročila Dediščina Evrope - Nad.: Elizabeta I. (VB, 2. del) Dok. nan.: Dogodki, ki so vznemirili svet - Usmrtitev Ane Boleyn (VB, 2. del) Aktualno-informativna odd.: Studio City (vodi Marcel Štefančič) Glas(be)ni večeri na drugem: Brane Rončel izza odra Film: Nasilnež - Bully (krim., ZDA, '01, r. Larry Clark, i. Brad Renfro, Rachel Miner, Nick Stahl) Dnevnik zamejske TV Zabavni infokanal Koper 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.55 21.25 22.05 22.30 22.50 23.20 23.25 12.00 18.00 18.05 19.25 20.00 20.30 21.30 22.30 23.00 23.30 Čezmejna TV Euronews Resna glasba Dok. oddaja Vesolje je... Istra in... Srečanja v skupnostih Italijanov: Izola (pripr. Monika Bertok) Program v slovenskem jeziku: Športna mreža Vreme Primorska kronika TV Dnevnik, vreme, šport Mladinska oddaja Potopis Kulturni magazin: Artevisione Sredozemlje Pogovorimo se o... Vsedanes - TV dnevnik Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Športna mreža Vreme Čezmejna TV - TV dnevnik i Tv Primorka Videostrani Napoved dnevnika Estrada Rally magazin 8 Dnevnik, vreme Športni ponedeljek Odprta tema TVPč Evropski omnibus Dnevnik, vreme Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena (1. del); 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena (2. del); 11.00 Pogovori sredi dneva; 11.15 Poletni namigi z Andrejo Jernejčič; 12.00 Sporazumevanje nekoč in danes; Napovednik; 13.20 Glasbeni listi; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - Odprta knjiga: Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni (r. Marko Sosič, 17. nad.); 18.00 S sluhom in srcem iščem zvok - Ustvarjalnost Stanka Jericija; 18.40 Vera in naš čas; 19.00 Dnevnik; 19.20 Napoved-nik, sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00 do 12.30 Poletni Dopoldan in pol; 10.00 Vtis s poletnih prireditev; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Prireditve; 19.00 Dnevnik; 20.00 Glasbena razglednica; 21.00 Sotočje, delo in življenje Slovencev v zamejstvu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Mista Pankur, Viktor Konopljev in Hip hop glasba, 0.00 Nočni pro. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.15 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Proza; 9.33 Zgodbe dvo-nožcev; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Svetnik dneva; 14.10 Šolsko leto, izmenično Doroty in Alice; 15.10 5x5; 16.0 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Giulianina noč; 20.00 Extra, extra; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole, ali Doroty in Alice; 23.00 Hot hits; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled slovenskega tiska; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.30 Eppur si muove; 16.30 Tema dneva; 17.05 Ob 17-ih; 18.20 Feljton; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Mala nočna glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.00 Kronika; 7.45 Let 35 let; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Koledar prireditev; 8.55 Glasovanje za ime tedna; 9.35 Popevki; 9.55 Ime tedna; 10.10 Strokovnjak svetuje; 11.00 Avtomobilsko-prometne minute; 12.00 Pogovor z izbrancem; 13.40 Nogomet; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.45 Glasbena uganka; 15.30 DIO; 16.15 Popevka tedna; 16.30 Telstar; 17.40 Šport; 18.00 Hip hop; 18.45 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Let 35 let; 20.00 Cederama; 20.30 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Glasb. ju-tranjica; 7.00 Kronika; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasbeno kukalo; 10.15 Skladatelji an-tagonisti: Haendel - Italijani; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Operne spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Intermezzo; 14.05 Izobražev. pr.; 15.00 Divertimento; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slov. glasb. ustvarjalnosti; 18.00 Kulturni globus; 18.20 Nove glasb. generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Dvignjena zavesa; 20.05 Koncert s festivala Styriarte (posn.); 22.00 Zborovski panoptikum; 23.00 Jazz avenija; 0.05 Slovebski koncert RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Kratki stik; 10.00-14.00/18.002.00; Radio Korotan dnevno 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! ORF 2 4.10; TV SLO 1 15.10 APrimorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, korzo Verdi 51 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 22. julija 2007 ZANIMIVOSTI 30 LONDON - Včeraj ponoči predstavili sedmo in zadnjo knjigo o dogodivščinah mladega čarovnika Harry Potter menda odhaja, Rowlingsova pa ne ve, kaj bo počela Vendar se ji s 735 milijoni evrov, kolikor je zaslužila s temi uspešnicami, verjetno ne bo težko godilo LONDON - »Na jok mi gre,« je na polnočnem branju odlomkov iz svoje zadnje knjige o Harryju Potterju v Londonu dahnila njegova literarna mati, pisateljica Joanne K. Rowling. »Zaradi Harryja sem se naučila angleščine,« je ob tej priložnosti dejala 16-letna Sophia Riebesel iz nemškega Darmstadta. Ljubiteljica Potterja Cahina Lewis, ki ji je Potter zadnjih deset let postal pomemben del življenja, pa je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dodala: »Kaj bom zdaj sploh počela v življenju?« Potterjevska vročica je s knjigo »Harry Potter and the deathly Hallows« (Harry Potter in svetniki smrti), ki se je v britanskih knjigarnah pojavila minuto čez polnoč v noči na soboto, ob istem času pa po različnih lokalnih časih na celotnem planetu, doživela enega največjih vrhuncev, saj je Rowlingova več ali manj že pred meseci dala vedeti, da bo to zadnja v nizu knjig, ki jih eno za drugo izjemno uspešno in donosno prenašajo tudi na filmsko platno. O histeriji ob izidu zadnjega knjižnega Potterja z vseh koncev Zemlje, »od Aljaske do Avstralije«, poročajo vsi svetovni mediji. Zanimivo primerjavo pa je v sobotni izdaji podal časnik Tages-Anzeiger iz Zuericha, ki ob »odvratnih tržnih strategijah« recepcijo angleškega čarodeja primerja z drugim domišljijskim junakom, Wertherjem. »Svetovni uspeh« knjige Trpljenje mladega Wertherja je v 18. stoletju zanimal zgolj majceno manjšino, ki je bila toliko bogata in izobražena, da se je sploh lahko ukvarjala z literaturo. Roman o čarovniškem vajencu Harryju Potterju danes z lahkoto doseže na milijone bralcev v vseh kulturah. Tudi tu se kaže globalizaci-ja: svetovno tržišče ne obstaja le za iPode, superge in mleto kavo, temveč prav tako za kulturno blago, za knjigo, je zapisal dnevnik. In kaj je še povedala 41-letna Potterjeva »mati« Joanne K. Rowling? »Pisanje o Harryju mi je bilo v veselje. Toda zdaj resnično potrebujem malo premora.« Slovo od Harryja je pisateljica proslavila v »ožjem krogu« okoli 500 oboževalcev, ki so jih minuto po polnoči pripustili v prostore Naravoslovnega muzeja v Londonu, kjer je Rowlingova brala iz prvega poglavja knjige. Zunaj muzeja so občudovalci mladega čarodeja njeno branje lahko spremljali prek spleta le dvanajst minut. Pisateljica je pozneje podpisala številne izvode. »To noč so se mi izpolnile sanje,« je potem, ko si je priborila avtoričin podpis, za dpa povedala 22-letna Kathryn Longwill. Podpisani izvod da bo posebej skrbno shranila, za branje si bo priskrbela še eno knjigo. V Veliki Britaniji predvidevajo, da bodo v prvih 24 urah uspeli prodati približno tri milijone izvodov zadnjega Potterja, medtem ko je spletna knjigarna Amazon v predprodaji zabeležila več kot dva milijona naročil. Medtem ko je hitra bralka, 55-letna Anne Jones iz britanskega Le-icestra potrebovala 47 minut, da je prebrala 199.900 besed na 607 straneh, se je za ostale bralce začela dolga noč branja. Ugotoviti je treba, katere junake je pisateljica »ubila« - Rowlingova je napovedala odhod dveh, New York Times, ki je prekršil embargo in že v četrtek objavil recenzijo, pa je navedel šest »smrti«. Dopisnik agencije AFP, ki seje prav tako predčasno dokopal do knjige, medtem poroča, da Harry ubije zlobnega Mr-lakensteina, sam pa preživi. Umre tudi eden od Harryjevih učiteljev. O manj prijetnih plateh planetarne Potterjevske mrzlice poročajo iz Pakistana, kjer je pred trgovskim centrom v Karačiju, kjer so pričakovali prodajo knjige, policija noč poprej demontirala tam postavljeno bombo. »Če bi eksplodirala, bi bilo veliko žrtev,« je povedal vodja policije v Karačiju Manzur Muhal. Kljub skrajno strogo varovani skrivnosti glede vsebine knjige so zaporo na njeno objavo kršili ne le v ZDA, kar je ujezilo samo Rowlingo-vo, temveč tudi v Franciji, Italiji, Avstriji, na Češkem in drugod. Rowlingova, ki je prvo knjigo iz niza o Potterju napisala kot samohranilka s socialno podporo, je z uspešnico po nekaterih ocenah doslej zaslužila že 725 milijonov evrov, tako da je po bogastvu prehitela britansko kraljico Elizabeto II. (STA) Knjigo so včeraj ponoči kupci razgrabili po vsem svetu. Posnetek je iz Berlina ansa LJUBLJANA - Živahna noč v treh knjigarnah Slovenci opolnoči pričakali nove dogodivščine Harryja Potterja LJUBLJANA - Oboževalci vseh starosti so jo končno dočakali - sedmo in predvidoma zadnjo knjigo o dogodivščinah mladega čarovnika Potterja, Harry Potter and the deathly Hallows (Harry Potter in svetniki smrti). Tudi v Sloveniji, kjer so knjigo ob svetovni simultani premieri danes ob 1.01 zjutraj začeli prodajati v treh knjigarnah, je bilo čakajočih na knjigo zelo veliko.Zadnjo knjigo o čarovniku Harryju Potterju je v ljubljanski knjigarni Konzorcij pričakalo dobrih 200 oboževalcev knjig angleške avtorice J. K. Rowling, med njimi tudi mnogi tujci. Že v prvih minutah prodaje so kupci razgrabili več deset izvodov angleške izdaje knjige, v ljubljanski knjigarni pa so v minulih dneh prejeli tudi več kot 200 rezervacij za eno najbolj pričakovanih knjig letošnjega leta. Nestrpni kupci so se v knjigarni začeli zbirati že pred polnočjo, ko je v in pred knjigarno posedalo okoli 30 predvsem mlajših navdušencev prigod mladega čarovnika. Ob 1.01 zjutraj, ko so knjigo istočasno začeli prodajati po vsem svetu, pa se je vrsta čakajočih vila že na pločnik pred knjigarno. Nad številčnostjo obiskovalcev, ki so se kljub pozni uri zbrali v centru Ljubljane, so bili presenečeni tudi zaposleni v Konzorciju. Na tako množičen obisk sicer niso upali, a kup knjig ob edini blagajni je naglo kopnel. V Konzorciju so navdušence Potterjevih dogodivščin pričakali knjigarnarji, preoblečeni v čarovnike, pogostili pa so jih s čarobnimi napitki in potter-jevskimi bobki vseh okusov. Številni med mlajšimi obiskovalci so sprejeli povabilo knjigarne in knjigo pričakali v čarovniških oblačilih. Prvi in brezplačni izvod angleške verzije knjige si je prislužil prav fantič, ki je zaposlene v Konzorciju prepričal s svojo Potter-sko opravo. Tako kot po vsem svetu so tudi v ljubljanski knjigarni veljali strogi varnostni ukrepi, da knjiga ne bi prišla v javnost prekmalu. Knjige so varovali v zgornjem nadstropju knjigarne in jih šele kako minuto pred začetkom prodaje pripeljali v trgovino. Kljub najstrožjim varnostnim ukrepom pri varovanju knjig, ki so veljali po vsem svetu, pa so se zadnje ure pred začetkom prodaje na internetu že pojavljale kopije nekaterih strani v knjigi in povzetki o tem, kakšno usodo je Rowlingova namenila svojemu čarovniškemu junaku. Čakajoči v ljubljanskem Konzorciju pa so si bili večinoma enotni, da četudi je bil konec dostopen na internetu, se užitku branja knjige ne bi želeli odpovedati ali si pokvariti presenečenje. Najbolj neučakani bralci bodo tako končno lahko izvedeli, ali se bodo čarovniške dogodivščine mladega Potterja in njegovih prijateljev končale z zmagalo dobrega nad zlom oz. ali bo Potterju uspelo premagati gospodarja zla Mrlakenstaina ali ne. Tisti, ki so se v teh desetih letih navadili na slovensko različico Potterja, pa bodo morali na izid prevoda počakati še do 16. februarja prihodnje leto. Po mesecih negotovosti slovenskih bralcev, saj je založba, ki je izdala prevode prvih šest delov knjige, zaprla svoja vrata, je lastnica avtorskih pravic postala založba Mladinska knjiga. Na založbi so slovenske bralce še dodatno razveselili z novico, da bo knjigo prevedel Jakob Kenda, ki je prevedel že prvih pet knjig o Potterju. Od izida prve knjige pred desetimi leti so po svetu prodali 325 milijonov kopij knjig o mlademu čarovniku, prevedene pa so bile v 64 jezikov. DOPIS IZ PARIZA - Ob 14. juliju, francoskem državnem prazniku Francozi ponosni na svojo zgodovinoj vendar močno uzrti v prihodnost Prejšnji vikend je bilo še posebno pestro, saj so Francozi praznovali obletnico francoske revolucije. Kaj novo leto, pust ali božič, v Franciji je zdaleč najbolj priljubljen praznik 14. julij, spomin padca Bastilje. Poleg tega, da je »la revolution« vplivala na zgodovinski potek, je tudi smatrana za »mater« sodobne Francije in njenih vrednot. Nad vsako uradno palačo je vklesan moto »liberté, egalité,fraternité« ( svoboda, ena-kost,bratstvo). Naelektrena atmosfera se je začela že v petek, ko so na odrih posejanih po pariških trgih preverjali glasbeno aparaturo za koncerte in plese, ki so bili na programu že isti večer. Eh da, ker se praznovanje začenja že na predvečer. Nepogrešljivi element so gotovo plesi, ki so večinoma na prostem in v gasilkih domovih; slednji so prava institucija 14. julija in jih mnogi nestrpno pričakujejo. Ne glede na lokacijo je zabava zagotovljena, saj lahko izbirate med široko ponudbo plesnih žanrov, ki gredo od valčka do sambe in jarka. Drugi tradicionalni element praznovanja je koncert na trgu Bastilje, ki je tudi letos privabil okoli 80.000poslušalcev, ali bolje rečeno plesalcev, saj je bilo ob ritmu 15 skupin iz Afrike (Ba Cissoko, Zao, Amadou & Miriam itd.) nemogoče, da bi stali kot stebri. Kljub intenzivnemu večeru, se je praznovanje nadaljevalo naslednji dan. Mnogi muzeji in gledališča so odprli vrata ter nudili prost vstop in na ulicah so se vijugale dolge čakalne vrste; nič hudega, saj je bilo vreme (večinoma) naklonjeno. Tretji tradicionalni element so gotovo ognjemeti, ki so nepogrešljivi del vsake slavnosti in ki se za 14. julij spremenijo v spektakel, ki privlači tudi tiste, ki so se jih običajno naveličali. Sicer se organizatorji letos niso zadovoljili z ognjem, ampak so dodali še video in glasbo: pri Eiflovem stolpu so na plači Tro-cadero projecirali filme, klasike kot so Vojna zvezd, Bilo je nekoč v Ameriki, Angel heart itd. S tem so hoteli tudi počastiti »prestolnico kinodvoran«, saj jih ima Pariz rekordno število. In četrti element: seveda ne moremo mimo uradnega dela, vojaške parade na Champs-Elysées s predsednikom Sar-kozyjem na čelu, ki se zvesto drži svojega načela »rupture« (prelomnice). Medijski predsednik je vedno-vsepovsod-prisoten in se, kot pišejo časopisi, rad »koplje v množici«. Tokrat je tako prekinil parado in se rokoval z navadnimi državljani. Ne glede na vprašanje, ali je bila to »strategija« ali kaj drugega, vsekakor so ljudje z veseljem sprejeli nenavadno iniciativo. Sarkozy je sicer uvedel še nekaj novosti: parade so se udeležili tudi vojaki članic EU, ukinil je televizijski nagovor in pomilostitev zapornikov, skrčil listo povabljencev na vrtno za-bavlo itd. Ne glede na kateri strani brega je kdo, treba je priznati, da je Sarkozy na politični sceni kot svež veter; ali je to le fasada, bomo videli v naslednjih mesecih. Sveži veter, prelom... Zadnja leta je v Franciji veliko govora o stagnaciji, o ne- koč blesteči državi, ki je sedaj negotova glede lastne identitete in svoje vloge na mednarodni sceni. Med Francozi prevladuje nezadovoljstvo in še Chirac, čigar predsedništvo je karakteriziral imobilizem, je nekoč (neuradno) izjavil, da sama Francija noče reform. O tej za-krnelosti piše tudi ekonomist in zgodovinar Nicolas Baverez. Je stanje res tako fosilizirano? V Franciji se je v zadnjih 30 letih veliko spremenilo: kupna moč se je podvojila, produktivnost delavcev povečala, povprečna življenska doba podaljšala za sedem let. Se Francija zapira sama vase? Veliko tujih investitorjev privilegira Francijo in Francozi se vedno bolj usmerjajo na Kitajsko, na države bivšega vzhodnega bloka ter druge privlačne ledine. Peter Hall, Pepper Cul-pepper in Bruno Palier v knjigi »La France en Mutation« (2005) pišejo, da se je Francija na ekonomskem področju med evropskimi državami najbolj odprla, tako v notranji ureditvi, kot na mednarodni sceni. Je torej Francija zakrnela ali napredna? Ni vse rožnato in ni vse tragično, odvisno je od področja. Če se je Francija na ekonomskem področju odprla, pa je zanemarila druga, kot so brezposelnost, težavna predmestja, deficit socialne varnosti, kar državljani še kako občutijo v vsakdanu. Dalje je (ali vsaj je bila) fosilizirana politična scena, saj sami Francozi govorijo o »slonih« (politiki, ki so na sceni že desetletja). In morda daje tudi občutek zakrnelosti ta francoski ponos nad lastno zgodovino: včeraj slavni, kaj pa danes? Morda še najbolje kaže današnjo Francijo prav praznovanje 14. julija: ni Francoza, ki bi ne bi ta dan občutil kot poseben, toda vsakdo ga slavi po svoje. Eni na Elizejskih poljanah s tradicionalno parado, drugi plešejo salso, tretji ob ritmu afriškega koncerta... Ta Francija, ki išče novo identito, je ponosna nad svojo zgodovino in vendar projecirana v bodočnost. Jana Radovič / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 22. julija 2007 31 GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA ■ MittelFest 2007 Danes, 22. julija ob 12.00, v stolnici / Orgelski koncert. Michael Stephanides in Karin Klein - orgle. Cerkev S. Maria in Corte ob 18.00 / »I gioielli del novecento«, nastopa Trio Sofia. Gledališče Ristori ob 18.00 / »Dramma italiano«, Edoardo Erba, režija Lorenzo Loris. Cerkev sv. Frančiška ob 20.30 / »Il ser-vitore di due padroni, "O la commedia del doppio gioco"«, Carlo Goldoni, režija Andrea Paciotto. Trg pred stolnico ob 22.30 / »Ohi Ru-menie!«, tradicionalna romunska glasba. _SLOVENIJA_ ■ 6. MEDNARODNI ALPE-ADRIA PUF FESTIVAL Predstave v Kopru bodo v parku pred kopališčem v Kopru, na Pristaniški ulici (med policijo in kavarno Kapetanija ter po vaških trgih v MO Koper). V slučaju dežja bodo predstave v Taverni. Danes, 22. julija ob 10.30, Ploščad pri kopališču: LG Matita Matija Solce: Pul-cinella, lutke. V petek, 3. avgusta ob 19.00, Kidričeva: Zapik SLO: Zverinice iz Rezije, lutkovna predstava z delavnico; ob 20.00 Carpacciov trg, Pristaniška, ploščad pri kopališču: Tatamata, Italija: Hodulje, muzika; ob 21.00 Ploščad pri kopališču: Etno Histria, Glasba in plesi sveta, jam session. V nedeljo, 5. avgusta ob 19.00, Škofije: Etno Histria in Puf: glasba in plesi sveta, lutkovna predstava LG Matita -Matija Solce: Šala. V ponedeljek, 30. julija ob 21.00, Ljubljanski grad, Palacij / Evropski godalni orkester. V torek, 31. julija ob 21.00, Slovenska filharmonija / Sinfonietta Cracovia. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ Mednarodni festival operete Von Suppe: »La bella Galatea«, dvorana Tripcovich / Danes, 22. julija ob 17.30. Savary-Daguerre: »La Perichole«, gledališče Verdi / V torek, 24., v sredo, 25., v četrtek, 26., v petek, 27. in v soboto, 28. ob 20.30 ter v nedeljo, 29. julija ob 17.30 Veliki trg V sredo, 25. julija / Guca - Zgodovina srbske trobente. V ponedeljek, 30. julija / Finley. Verdijev trg V soboto, 28. julija / Michael Powers. ■ FOLKEST Ob 21.15 Danes, 22. julija, Trst, Veliki trg / Fairport Convention, VB. Jutri, 23. julija, v Nabrežini pred županstvom / Genticorum, Quebec. V sredo, 25. julija, Zgonik, občinski trg / Bodega, Škotska. TRBIŽ ■ GLASBENI FESTIVAL NO BORDERS Danes, 22. julija / Pino Daniele. V nedeljo, 29, julija / Gotan Project. _SLOVENIJA_ IZOLA ■ NOČI NA PLAŽI Simonov zaliv V soboto, 4. avgusta / Tony Cetinski in Severina. PIRAN Punta V četrtek, 26. julija ob 21.00 / »Piranski poletni utrip«, večer bosanskega melosa. Vstop prost. Križni hodnik Minoritskega samostana sv. Frančiška Asiškega V petek, 27. julija ob 21.00 / »29. Piranski glasbeni večeri«, Slowind. Metod Tomac - rog, Jurij Jenko - klarinet, Paolo Calligaris - fagot, Aleš Kacjan -flavta, Matej Šarc - oboa. LJUBLJANA ■ Festival Ljubljana Danes, 22. julija ob 20.00, Ljubljanski grad, Palaciji / Ansambel za sodobno glasbo MDZ. Jutri, 23. julija ob 21.00, Slovenska filharmonija / Festivalni orkester Vilne. V sredo, 25. julija ob 21.00, Križanke, Križevniška cerkev / Komorni orkester Mendelssohn. V četrtek, 26. julija ob 21.00, Cankarjev dom / Koncert opernih arij. ■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA KOPER Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 -Avla Pokrajinskega muzeja KRANJ Slike, kipi - do 30. julija 2007 - Galerija Mestne in Prešernove hiše Dela na papirju - do 30. julija 2007 - Stebriščna dvorana Mestne hiše Slike, dela na papirju - do 31. avgusta 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elek-tra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ Tapiserije, mozaiki - do 31. avgusta 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož SAN VITO AL TAGLIAMENTO Grafike - do 15. avgusta - Cerkev sv. Lovrenca, odprto od četrtka do nedelje od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 20.00. ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan. Grafične miniature - do 15. oktobra - Galerija pri Valetovih KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza LJUBLJANA - Fotografija - do 12. avgusta 2007 - Mednarodni grafični likovni center FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Palača Gopčevic: še danes, 22. julija, od 9.00 do 19.00 je na ogled razstava aktov. Državna knjižnica: do 31. julija razstavlja posoški slikar Dario Delpin. Odprto od ponedeljka do petka od 8.30 do 18.30, ob sobotah od 8.30 do 13.30, ob nedeljah in praznikih zaprto. Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00. Ljudska knjižnica: »Od tiskarske preše do muzeja: prvi koraki tiskarske umetnosti«. Odprto do 31. avgusta od ponedeljka do sobote od 10.00 do 13.00. Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«. Državna knjižnica: do 31. avgusta razstavlja pod naslovom »Il segno. La pas-sione« Rossana Longo. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE Muzej sodobne umetnosti Cara: do 28. julija bo na ogled skupinska razstava »Incidenti Meta-Fisici«. Razstavljajo: Alessandra Bonta, Walter Criscuoli, Claudia Degano in Stefano Tubaro. Odprto od torka do sobote od 19.00 do 21.00, ob četrtkih od 10.00 do 12.00. REPEN Kraška hiša: še danes, 22. julija je na ogled likovna razstava Štefana Pahorja »Titani, pozabljeni bogovi«. Kraška hiša: v petek, 27. julija ob 20.30 otvoritev fotografske razstave Mirne Viole »Vsi vabljeni na Kraško ohcet«. Ob tej priliki bo prvič razstavljena tudi poročna noša iz 80. let 19. stoletja Terezije Čok - Županove iz Lonjerja. Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com ZGONIK Vinoteka: do 29. julija bo na ogled fotografska razstava avtorja Franca Paceja »Jadra s Krasa in morja«. Odprto vsak dan razen ob ponedeljkih od 18.00 do 21.00. TRST Na trgu pred Verdijevim gledališčem Tri tržaška vrata: niz koncertov srednjeevropske in balkanske glasbe Rahla morska sapica je le delno omilila vročino razbeljenega tlaka osrednjega tržaškega trga, kjer je kulturno društvo Camerata Strumentale Ita li a na v kavar ni Auda ce v soboto zjutraj predstavilo niz treh kon-cer tov z na slo vom » Tri tr žaš ka vra -ta«. Poleg di rigen ta Fabri zia Fici ur -ja in glas beni kov, ki so čla ni or ke stra, je bil gost omizja tržaški podžupan in odbor nik Pa ris Lip pi, ki je uvo do -ma čes ti tal or ke stru za lan sko us peš -no pobudo ob 250-letnici Mozartove ga roj stva. Tržaš ka Ob či na je zato spet podpr la de lo vanje an sam bla, ki bo tri krat nas topil na tr gu pred gle da li ščem Ver di, pobu do pa so omogočili tudi tržaška Pokrajina in Zadružna Kraška Banka. Lip pi je podčr tal pove zo valno vlo go na šega mes ta, kjer so se dol ga stoletja srečevale in sobivale različne na rod nost ne, je zikov ne in ver ske sku pi ne; Trst je bi lo po memb no kri -žišče, či gar vra ta so bi la odpr ta raz -ličnim kulturam, in to funkcijo naj bi mesto še naprej razvijalo. Di rigent ko mor ne ga or kestra Fabri zio Fici ur je na to podrob no predstavil program treh koncertov, ki jih je zas no val z ra do ved nim pogledom na tri geografska področja, s katerimi je v pre teklosti na še mes to živah no in ter a gira lo. Pr vi bo na spo redu v pone de -ljek, 23.julija , ob 21.30 na trgu Ver- di, kjer stoji osrednja glasbena hiša, iz katere izhaja večina članov orkestra, in bo posvečen Srednjeevropskim vra tom. Mit telev ropo bodo za -sto pali avstrij ski, češ ki, ma džar ski in nemški skladatelji, Slovenijo pa Alojz Srebotnjak s Slovenskimi ljudskimi ple si. Dru gi kon cert bo na spo redu 2.av gus ta in bo vse boval glas bo bal -kanskih avtorjev, od Romunije in Bolgarije do republik bivše Jugoslavije; tretji koncert bo zaključil niz 13.avgusta in bo usmerjen še neko- li ko dlje, kaj ti predsta vil bo skla da -telje iz Albanije, Turčije, Cipra in Grčije. Koncerti se obetajo posebno zanimivi, kajti mnoga dela bodo doži-ve la krst no tr žaš ko, ne katera pa sploh prvo italijansko izvedbo. Dirigent je sku šal za vsa ko področje iz-bra ti sklad be, v katerih se bolj izra -zito oglaša ljudska, torej etnično obarvana komponenta. Posamezne pro gra me in vse bi ne bo raz la gal in povezoval glas recitatorja, vstop na prireditve je prost. Katja Kralj TRŽIČ Galerija sodobne umetnosti (Trg Ca-vour 44): do 5. avgusta, od 20.00 do 23.00, sta na ogled razstavi »Albedo: a new perspective in italian moving images« in Stefano Graziani: »viaggio al centro della terra«. GORICA Palača Attems-Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. avgusta bo na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Odprto od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 15. avgusta. Vsako soboto in nedeljo ob 17.00 do zaprtja razstave bodo nudili brezplačne vodene obiske; informacije na tel. 0481-547541 ali tel. 0481-547499 (mu-sei@provincia.gorizia.it, www.provin-cia.gorizia.it). Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. Kulturni dom: do 31. julija je od 9.00 do 13.00 odprta razstava slikarja Jeronima Lopesa. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto. Vila Manin: do 16. septembra razstavlja Mauro Vignando pod naslovom »ZUDTQCSS«. Ogled je možen vsak dan razen ob ponedeljkih. _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. KOZINA Kosovelova knjižnica: razstava slik z naslovom »Življenje« avtorice Božice Mihalič bo odprta v mesecu juliju in avgustu ob ponedeljkih, od 7.00 do 14.00 in ob sredah, od 11.00 do 18.00. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost -ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Pri-slan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 0038653359811. Paviljon Poslovnega centra Hit: do oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šicarov iz Ljubljane. DOBROVO V Gradu: do konca avgusta je odprta razstava »100 let Bohinjske proge«, ki jo je pripravila Branka Sulčič. Urnik: od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah in nedeljah od 13.00 do 17.00. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna mu- zejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Galerija loterija Slovenije (Trubarjeva 79): Klavdija Marušič razstavlja slike »Primorska simfonija« do 7. septembra. Odprto od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih zaprto. Vstop prost. Od 1. do 31. avgusta zaprto. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. AVSTRIJA / Koroška VRBA OB VRBSKEM JEZERU Casineum ob jezeru: razstava »first flush« - skulpture iz kamna, razstavljajo: Sibylle von Halem, Michael Kos, Max Seibald, Egon Straszer, Wolfgang Walkensteiner, Heliane Wiesauer-Rei-terer. ROŽEK Galerija Šikoronja: svoje slike razstavlja Guido Katola. TINJE Dom prosvete »Sodalitas«: v četrtek, 26. julija, ob 19.30, odprtje razstave »Umetnost bolj vprašanje kot odgovor« - Razstavlja Spasoje Papic. NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (21. 7. 2007) Vodoravno: balota, A. M., Dakar, orogeneza, Otoki, Riter, roj, golob, Isln, Savonarola, sto, A. R., R. E., Rad, ponaša, barikada, A. K., Pablo Neruda, D. N., Hrvat, U. R., Zero, teologi, OAS, osti, Inn, konve-jer, rtač, reli, E. I., Aviator, ido, dr-nič, kanasta, M. K., Azeta, A. I., slonar, oltar, dekadenca, Ovidij, Kina, E. M., radiat, Nataša, Aris; na sliki: Denis Novato. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 22. julija 2007 32 jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA LIZBONA MADRID 015/24 0 16/30 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. C Danes bo oplazila naše kraje atlantska fronta. Jutri bodo zapihali jugozahodni tokovi, ki bodo nekoliko povečali nestanovitnost. V torek bo v višinah pritekal bolj hladen zrak, zato se bo ozračje _ n destabiliziralo. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.37 in zatone ob 20.46 Dolžina dneva 15.08 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 14.07 in zatone ob 23.57 Nad Sredozemljem in Balkanom vztraja območje visokega zračnega pritiska. Nad Alpami je oslabljena vremenska fronta, vendar na vreme pri nas bistveno ne bo vplivala. Z jugozahodnimi vetrovi priteka topel in razmeroma suh zrak. BIOPROGNOZA Po nižinah bo sredi dneva in popoldne počutje poslabšala velika toplotna obremenitev, takrat se umaknite v senco in se izogibajte večjim naporom, pijte dovolj tekočine; kava in alkohol nista priporočljiva. Uživajte lahko hrano. -/^T-^ MORJE Morje mirno, temperatura morja 27,2 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.12 najnižje -7 cm, ob 8.38 najnižje -10 cm, ob 16.01 najvišje 29 cm, ob 24.21 najvišje 15 cm. Jutri: ob 1.14 najnižje -26 cm, ob 7.46 najnižje -1 cm, ob 10.30 najnižje -3 cm, ob 18.12 najvišje 30 cm. TEMPERATURE V GORAH 500 m ...........29 1000 m...........22 1500 m...........17 OC 2000 m...........14 2500 m...........11 2864 m............8 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva do 9, v gorah 10,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan ^^ sneg tjlAJU1-1,! topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC M. SOBOTA O 17/34 N ÍNAPOVED ZA DANES Dopoldne bo pretežno jasno, v opoldanskih urah v gorah in v severnejših nižinskih predelih spremenljivo z možnostjo neviht, ki bodo lahko močne. Ni povsem izključeno, da bodo nevihte dosegle tudi nižinske predele in obalo. Ob morju bo pihal zmeren južni veter. Večinoma bo jasno, ponekod bo pihal jugozahodni veter. Popoldne lahko predvsem v severni in zahodni Sloveniji nastane kakšna nevihta. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 19, na primorskem do 21, najvišje dnevne od 29 do 34 stopinj C. O GRADEC 15/32 CELOVEC O 14/30 O 11/27 KRANJSKA G. O 12/30 S. GRADEC 14/28 KRANJ0 ^ LJUBLJANA 17/31 POSTOJNA O 14/29 KOČEVJE O N CELJE 15/32 O MARIBOR 016/32 PTUJ O ; M. SOBOTA O 15/33 N. MEST017/31 O ZAGREB 18/33 O Dopoldne bo pretežno jasno, čez dan bo v gorah in severnejših nižinskih predelih nastala kopasta oblačnost. Ponekod bo lahko nastala kakšna krajevna nevihta. Ob morju bo dopoldne pihal šibak južni veter, v popoldanskih urah zmeren jugo. (NAPOVED ZA JUTRp > Jutri in v torek dopoldne bo večinoma sončno. 6 štipendij namenjenih uniuerzitetnim diplomirancem z biuališčem u furlaniji julijski krajini "Projekt MPI_3" predvideva izvedbo 6 project work-ov pri združenjih mikro in malih podjetij iz Trsta in Gorice na sledečih področjih: • Odgovorni za načrtovanje in kontrolo na področju termoinštalacij • Računovodski in organizacijski analitik na področju biogradbeništva • Odgovorni za preučevanje inštalacijskih rešitev na področju energetskega varčevanja - marketinški profil • Odgovorni za marketinške dejavnosti v podjetjih na področju navtike • Svetovalec na temo "varnost in okolje" za mikro in mala podjetja • Možnosti aplikacije obnovljivih energij v vinogradniških podjetjih K0RISTNIKI • Diplomirani nezaposleni in brezposelni s triletno univerzitetno specialistično diplomo oz. z diplomo po prejšnjem študijskem programu; • popolna razpoložljivost v času izvajanja project work-a; do 35. leta starosti; • bivališče v Furlaniji Julijski krajini. Koristniki morajo ob predložitvi prošnje za štipendijo izpolnjevati vse zgoraj navedene pogoje. ŠTIPENDIJA Višina mesečne štipendije 1.250,00 evrov, ne sme sovpadati in je nezdružljiva z drugimi štipendijami ali podobnimi podporami; trajanje od 6 do 7 mesecev, rok zapadlosti nepreklicno do 31. marca 2008. PRIJAVE IN ROK ZA VLOŽITEV PROŠENJ Razpis je na voljo na spletni strani www.area.trieste.it/MPI_3 in v tajništvih teritorialnih informacijskih okenc. Prošnje za štipendije morajo dospeti po pošti ali neposredno na naslov: Servizio Sviluppo Risorse Umane e Formazione - Consorzio per l'AREA di ricerca scientifica e tecnologica di Trieste, Padriciano-Padriče 99, 34012 Trieste-Trst ali na e-mail formazione@area.trieste.it do 12. ure 10. avgusta 2007. Fondo sodale europeo IRES - Istituto di Ricarche Economiche e Sociali del Friuli Venezia Giulia (Zavod za gospodarske in socialne raziskave Furlanije Julijske krajine) Ul. Manzini 35/41 - Videm (UD) Ul. F. Venezian, 20- Trst Tel. +39 040 3220746 CNA CNA - CONFEDERAZIONE NAZIONALE DELL'ARTIGIANATO E DELLA PICCOLA E MEDIA IMPRESA (Državna konfederacija za obrtništvo ter za mala in srednja podjetja) Associazione Provinciale di Trieste (Tržaško pokrajinsko združenje) Trg Venezia, 1 - Trst (TS) tel. +39 040 3220091 CNA - CONFEDERAZIONE NAZIONALE DELL'ARTIGIANATO E DELLA PICCOLA E MEDIA IMPRESA (Državna konfederacija za obrtništvo ter za mala in srednja podjetja) Associazione Provinciale di Gorizia (Goriško pokrajinsko združenje) Ul. Carducci, 16 - Gradišče ob Soči (GO) tel. +39 0481 93335 AREA Science Park Servizio Sviluppo Risorse Umane e Formazione Padriciano, 99 - 34012 Trieste - Italy Tel. +39.040.3755142/5309/5291 Fax +39.040.3755320