147ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
Borut Batagelj
Mitolo{ke razse‘nosti blo{kega smu~anja in konstrukt
stereotipa o smu~anju kot slovenskem nacionalnem {portu
Uvod
Blo{ko smu~anje je bilo zaradi svoje »ekskluzivnosti« vedno privla~na tema, ‘al pa se je
raziskovanje in posebej predstavljanje tega zgodovinsko izstopajo~ega fenomena osredoto~alo
vedno zgolj na iskanje pomembnosti, ~e ‘e ne na slavljenje oziroma ~a{~enje slovenske nacio-
nalne smu~arske zgodovine. Pretekla slovenska smu~arska literatura je skoraj en sam pane-
girik blo{kemu smu~anju, v katerem le redko kdaj tr~imo ob kan~ek kriti~nega premisleka. V
blo{kem smu~anju lahko tako prepoznavamo {tevilne mitolo{ke atribute, ki so zelo mo~no
zaznamovali oblikujo~o slovensko smu~arsko identiteto.
Ker se nikoli doslej {e ni povezovalo raziskovanja blo{kega smu~anja s klimo, ki je bila
prisotna v obdobju {irjenja modernega smu~anja, se ta sicer izvirni starosvetni fenomen ni
ocenjevalo skozi propagandni moment potovanja smu~anja v slovenski zgodovinski spomin.
Kot posledico tega smo na Slovenskem sprejeli nekak{en nov izum tradicije smu~anja, kjer
se je tudi na principu interpretiranja zgodovine smu~anje sidralo v slovensko identiteto.
Zgodovinar lahko tako danes v sodobnem dojemanju blo{kega smu~anja prepoznava nekate-
re »romanti~ne« koncepte zgodovine, ki do sedaj v skromnej{ih raziskavah {portnega oziroma
smu~arskega zgodovinopisja {e niso bili izpostavljeni, kar pa seveda ne pomeni, da bi zgodovin-
ski spomin nanje ostajal imun – prej nasprotno. Cilj prispevka je torej pokazati, kako je zgodo-
vinsko odkrivanje nekega fenomena povezalo z ustvarjanjem mita o konkretnem nacionalnem
{portu. Pojav mitologiziranja blo{kega smu~anja je namre~ tesno povezan z njegovim odkri-
vanjem oziroma raziskovanjem. Analiza {tevilnih razdrobljenih in razstresenih virov za sloven-
sko smu~arsko zgodovino namre~ nakazuje tesno povezavo med odkrivanjem fenomena blo{kega
smu~anja z njegovo propagando v korist razvoju modernega smu~anja na Slovenskem.
Starosvetno blo{ko smu~anje – pojav, ki je izrecno po zaslugi odmevnega in dokaj natan~-
nega Valvasorjevega opisa iz Slave vojvodine Kranjske (1689) – v ve~ini strokovnih pregle-
dov smu~arske zgodovine uvr{~en na prav posebno mesto v okviru predmoderne smu~arske
zgodovine, je postal namre~ zelo aktualen {ele v ~asu {irjenja smu~anja kot moderne {portne
panoge v prvi polovici 20. stoletja. Prvi na~rtni organizatorji slovenskega modernega smu~anja
in tudi prvi raziskovalci so se posledic mitologiziranja le deloma zavedali, saj so v prvi vrsti
gledali bolj na koristi, ki bi jo lahko razvito kulturno izro~ilo blo{kega smu~anja1 prina{alo.
1 Med kulturno izro~ilo blo{kega smu~anja {tejemo ne le ‘e z Valvasorjem opisane (Johann Weichard Valvasor,
Die Ehre des Hertzogthums Crain, Laybach 1689, IV. Buch, str. 583–586) in tudi materialno ohranjene smu~i (Da-
nes najstarej{e ohranjene smu~i so najverjetneje iz ok. 1845. Povezava z: Podgrivarski, Huda zima na Blokah in raba
{me~ev, Kmetijske in rokodelske novice, 1845, str. 66, 67.), ampak tudi njih rabo v prakti~nem in zabavnem smislu,
tradicijo razli~nih na~inov izdelovanja ter blo{ko smu~arsko izrazoslovje. K izrazu blo{ko smu~anje pa naj k osnov-
nemu razumevanju pojava, ki je v slovenskem zgodovinopisju ostajal bolj kot ne vedno na obrobju, dodam vsaj {e to:
Boris Orel je natan~neje definiral obmo~je ljudskega blo{kega smu~anja in ga ni omejil le na Blo{ko planoto, ampak
tudi na teritorialno {ir{e obmo~je planote (npr. Vidovske hribe). Glej: Boris Orel, Blo{ke smu~i. Vpra{anje njihovega
nastanka in razvoja, SAZU, Ljubljana 1964, str. 16–21.
ZGODOVINSKI ^ASOPI  • 59 • 2005 • 1–2 ( 31) • 147–159
148 B. BATAGELJ: MITOLO[KE RAZSE@NOSTI BLO[KEGA SMU^ANJA IN KONSTRUKT STEREOTIPA ...
Zgodovinski pomen blo{kega smu~anja se je tako preoblikoval v kli{ejsko slavljenje staro-
svetnih blo{kih smu~arjev.
V vsem pomenu, ki se ga na Slovenskem pripisuje blo{kemu smu~anju, ka‘e situacija
tudi danes podobne zna~ilnosti. ^etudi gre za pojav, ki je brez dvoma izrednega pomena za
slovensko in tudi srednjeevropsko smu~arsko zgodovino, ostaja razumevanje starosvetnega
blo{kega smu~anja {e vedno omejeno na simbolno in zelo poenostavljeno osnovo. Podoba
blo{kega smu~anja danes se tako mnogokrat poka‘e le kot fascinacija nad starej{o zgodovi-
no. Zgodovina, ki tekmuje po formuli: starej{i si, ve~ velja{ ali moja zgodovina je slavnej{a,
zato ker je starej{a, kriti~ni metodi zgodovinopisja nikakor ne more biti lastna. Blo{ko smu~anje
v obravnavi zgodovinarja tako nikoli ne more postati gnetljivo sredstvo za sodobno rabo.
Ne bi hotel, da kdo razume moj prispevek zgolj kot relativiziranje pojava, ki ima zagoto-
vo izjemno vrednost zgodovinske dedi{~ine, rad bi le, da blo{ko smu~anje na kriti~ni osnovi
odlo~neje prestopi prag v obravnave zgodovinopisja in drugih sorodnih ved ter da se razkriva
nove teme v njegovi povezavi. Pri~ujo~i prispevek naj bo le eden izmed poskusov teh strem-
ljenj, ki posku{ajo presegati stereotipne poglede in v skladu z zgodovinsko metodo ume{~ajo
oznako (blo{kega) smu~anja kot slovenskega nacionalnega simbola v razumljivej{i zgodo-
vinski kontekst.
Za~etki raziskovanj blo{kega starosvetnega smu~anja
Bloke kot »kranjski Telemarki« in koncept slavljenja zgodovine
Zgolj dejstvo, da se je predmoderno blo{ko smu~anje na velika vrata odprlo v Slovensko
javnost {ele z nara{~anjem interesa po uvajanju modernega smu~anja, bi marsikomu poveda-
lo dovolj. Pred tem je blo{ko smu~anje ostajalo zaprto v kontekst zgolj nekak{ne etnolo{ke
raritete, tako nekako kot ga je opisal Valvasor ali pa Podgrivarski in je le semtertja »za{lo« v
kak{en potopis.2 S pojavom modernega smu~anja pa se slovenske smu~arske perspektive in
retrospektive predruga~ijo.
Prvi, ki se je med Slovenci ogrel za temeljito raziskovanje blo{kega smu~anja je bil »slo-
venski Baedeker« Rudolf Badjura. Pregled njegovih bele‘nic, ki so ohranjene v okviru njegove
osebne zapu{~ine v rokopisnem oddelku Narodne in univerzitetne knji‘nice v Ljubljani nam
razkriva, da se je Badjura prvi~ na~rtno raziskovalno na Bloke podal pozimi leta 1912. V
neko gostilno v Metuljah je zvabil sedem tamkaj{njih o~ancev, »ki so ‘e na drugi svet {kili-
li«.3 Zanimalo ga je vse, kar so mu sogovorniki povedali.4 Bele‘il je tako, da je »te‘ko dohajal
s svin~nikom na papirju«. Posebej ga je pritegnila blo{ka smu~arska terminologija, ki je
morda {e najbolj zaznamovala njegovo ‘ivljenjsko smu~arsko aktivnost.
Potem, ko se je v slovenskem ~asopisju ‘e nabrala precej{nja vrsta novih smu~arskih
izrazov5, ki so po njegovem mnenju »mrcvarili na{a ob~utljiva smu~arska u{esa«6, je v
2 Reise nach Venedig über Triest, Krain, Kärnten, Steuermark und Salzburg, Frakfurt / Leipzig 1793, str. 41. Za
opozorilo na vir se zahvaljujem Dragici ^e~.
3 Rudolf Badjura, Smu{ka terminologija. II. Izpopolnjena izdaja, Samozalo‘ba, Ljubljana 1932, (dalje: Badjura,
1932), str. 2.
4 Narodna in univerzitetna knji‘nica, Rokopisni oddelek, Osebna zapu{~ina Rudolfa Badjure, Bele‘nica 1912.
5 Ker so ves ~as pred prvo svetovno vojno moderne smu~i prodirale k nam kot novost in ker je izraz smu~i (razen
na Blokah) ozna~eval sani, se je nove priprave prijemalo ime utemeljeno v norve{kem korenu »ski«. Nekaj primerov
iz ~asopisja: »izlet s skiji« (Planinski vestnik, 1895, {t. 4, str. 57), »skijevec…ki se je peljal na skijih« (Planinski
vestnik, 1897, {t. 12, str. 185), »te~aji za skij« (Planinski vestnik, 1910, {t. 1, str. 23), {ele tik pred prvo vojno
zasledimo npr. primer, da so v Bohinju za »smu~alce zaznamovane smu~ne ture« (Slovenski narod, 11. 1. 1913).
6 Rudolf Badiura, Slovenska smu{ka terminologija, v: Slovenski narod, 6. 2. 1914.
149ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
rubriki Listek dnevnika Slovenski narod leta 1914 objavil prvih deset izrazov – prav vse
blo{kega izvora.7 Ker je Badjura izhajal iz obdobja, ki je bilo zaznamovano z nem{ko sloven-
skim nacionalnim konfliktom, so bila njegova glavna prizadevanja usmerjena v izogibanje
germanizmom.8
Badjura je bil prvi, ki je za~el na~rtno kazati na povezavo med starosvetnim blo{kim
smu~anjem in modernim smu~anjem na Slovenskem. Ko Bloke imenuje »Kranjski Tele-
marki« in zapi{e, da smo do nedavno pogre{ali nekaj, kar smo ‘e davno imeli, je jasno kam
meri. @e tedaj Badjura ob‘aluje, da se smu~anje – tako kot pri Norve‘anih – pri Slovencih ni
razvilo do »nacijonalnega {porta«.9 Zadeve se je bilo treba lotiti znova. Kot dobro vemo, se
moderno smu~anje po Sloveniji ni raz{irilo iz Blok.
Akcije na pobudo Badjure so se nadaljevale tudi po prvi vojni, tedaj {e bolj na~rtno in
organizirano, saj je bil Badjura eden izmed prvih organizatorjev smu~arstva v okviru osred-
nje dr‘avne organizacije, Jugoslovanske zimsko-{portne zveze. Zveza je namre~ ‘e takoj po
svoji vzpostavitvi (1922) organizirala {e isto zimo propagandni smu~arski izlet v »najugodnej{i
smu~arski rajon.«10 Ideja propagandnih izletov v »domovino slovenskega smu~arstva na Blo-
kah«11 je imela za svoj cilj vzpostavitev novega smu~arskega okoli{a, kamor bi hodili na
izlete slovenski in hrva{ki smu~arji. Po drugi strani pa so za ve~jo aktivnost – posebej v
{portnem smislu – hoteli spodbuditi tudi doma~ine same. Ob isti prilo‘nosti je zveza tako
priredila med Blo~ani, ki so smu~i uporabljali prete‘no v prakti~ne namene, celo tekmo-
vanje, ko je osmim najbolj{im blo{kim smu~arjem podarila moderne smu~i12, ki naj se uvajajo
namesto »te‘jega in sportno manj pripravnega, ~etudi staroslavnega doma~ega blo{kega
smu{kega modela.«13 Medtem, ko so slavili starosvetno blo{ko smu~anje, so torej hkrati
paradoksalno prispevali k njegovemu funkcionalnemu izumrtju.
Na~rti zimsko-{portne zveze so bili tudi po umiku Badjure iz njenih vrst leta 1924 {e
vedno usmerjeni zgolj v spodbujanje moderne smu~arske dejavnosti na Blokah. Leta 1923 je
bilo v okolici Rakeka, torej v neposredni bli‘ini Blok organizirano jugoslovansko dr‘avno
prvenstvo v smu~arskem teku. Skozi dalj{a obdobja pa lahko spoznamo tudi na~rte zveze, da
bi bolj u~inkovito organizirala po{iljanje vremenskih poro~il, sprva preko posameznikov14,
nato pa tudi prek tam delujo~ih dru{tev.15 V letu 1927 je tako v zvezi po{iljanja vremenskih
7 Rudolf Badiura, Slovenska smu{ka terminologija, v: Slovenski narod, 6. in 7. 2. 1914, (dalje: Badiura, 1914).
8 Podoben smisel pa tudi metodo dela – Badjura je, kot pi{e, izraze zbiral ne le na Blokah, ampak po vsej
Sloveniji od »mo‘ po raznih zapu{~enih gorskih kotih« (Badjura, 1932, str. 2) – najdemo tudi pri Henriku Tumi. Na
tem mestu ga omenjam zato, ker je ‘e pred Badjuro objavil slovenski izraz za smu~i. V Planinskem vestniku je ta
znani politik in gornik ‘e leta 1910 v ~lanku Nekoliko morfologije in terminologije za turiste definiral izraza »smu~«
in »smukati«. Edninski ‘enski samostalnik »smu~« pomeni nem{ko »ski«, »smukati« pa je »skilaufen«.
9 Badiura, 1914.
10 O omenjenem propagandnem izletu glej: Jutro, 16., 18., 19. in 23. 1. 1923. Glej tudi ohranjeno gradivo
Jugoslovanske zimsko-{portne zveze, ki ga hrani knji‘nica Fakultete za {port. Gradivo ‘al ni urejeno po na~elih
arhivistike, zato je tudi nadaljnje citiranje pomanjkljivo. Jugoslovanska zimsko-{portna zveza (dalje: JZ[Z), pismo
Juga, 17. 12. 1922; JZ[Z, pismo Jugu na Bloke (prelo‘itev izleta), 28. 12. 1922; JZ[Z, pismo Juga, 4. 1. 1923; JZ[Z,
dopis Furlanu, 15. 1. 23; JZ[Z, pismo Ravnateljstvu Ju‘ne ‘eleznice (o polovi~ni ceni ‘elezni{ke vozovnice), 16. 1.
1923; JZ[Z, pismo Lavri~a, 25. 1. 1923; JZ[Z, brzojavka, 2. 2. 1923; JZ[Z, Poro~ilo na~elstva smu~arske sekcije za
ob~ni zbor JZ[Z, 1923 (Rudolf Badjura).
11 JZ[Z, Poro~ilo na~elstva smu~arske sekcije za ob~ni zbor JZ[Z v letu 1923 (Rudolf Badjura).
12 Prav tam. Sicer pa je JZ[Z {e isto leto obljubila 3 pare smu~i (sicer proti od{kodnini) tudi {oli v Novi vasi na
Blokah. Glej: JZ[Z, pro{nja Josipa Jerala, 25. 1. 1923 in JZ[Z, odgovor na pro{njo u~iteljstvu, 2. 12. 1923.
13 Jutro, 23. 1. 1923.
14 Primer: JZ[Z, dopis sodniku Jo‘etu Bari~evi~u, 3. 1. 1923.
15 Npr. prek sokolskega dru{tva. Glej: JZ[Z, dopis sokolskega dru{tva na Blokah, 11. 1. 1932. Poleg sokola so
bili v tridesetih smu~arsko aktivni na Blokah tudi oddelki Zveze kme~kih fantov in deklet.
150 B. BATAGELJ: MITOLO[KE RAZSE@NOSTI BLO[KEGA SMU^ANJA IN KONSTRUKT STEREOTIPA ...
poro~il omenjen celo smu{ki klub Bloke iz Nove vasi16, ki ga zopet zasledimo spet v tridese-
tih letih.17 Zdi se, da prav njegovo ponikanje ka‘e na propagandne vzgibe zunaj planote,
sicer bi se klub s pobudami in jedrom delovanja v doma~em okolju, obdr‘al gotovo dlje ali
vsaj bolj stalno.
Skozi dvajseta leta tako lahko spoznamo, da je blo{ko smu~anje slovenskim organiza-
torjem dajalo predvsem navdih, iz katerega so ~rpali energijo za aktualne akcije. Nagovor
generalnega tajnika jugoslovanske zimsko-{portne zveze Josa Gorca na skup{~ini zveze leta
1927 lepo zrcali omenjeno stanje.
»Na{ zimski sport, osobito na{ smu{ki sport, ki je pred toliko stoletji slu‘il na{im kmetom
na Blokah in jih zabaval, je danes tako razvit, da postaja pravi sport na{ega naroda. Ne pozna
ne starosti ne stanov in znova (Sic!) bo zavzel pomembno vlogo v na{em ‘ivljenju …«18
Torej, ~e je blo{ko smu~anje dajalo samozavest v {portno-politi~nem govoru to {e ne
pomeni, da se je za ohranjanje dedi{~ine ‘e kaj na~rtno storilo. Na pomen dedi{~ine blo{kega
smu~anja so v Sloveniji postali bolj pozorni, ko se je pove~alo zanimanje tujih raziskovalcev.
Za blo{ko smu~anje se za~ne zanimanje na tujem
Pomen blo{kega smu~anja v {ir{em evropskem okviru
Prvi resnej{i odmev v nem{kem svetu v povezavi s predmodernim blo{kim smu~anjem se
je zgodil leta 1893. Medtem ko je istega leta izdan smu~arski priro~nik gozdarskega nadzor-
nika na sne‘ni{kih posestvih Henrika E. Schollmayerja19, ki omenja blo{ko smu~anje, ostal
v glavnem prezrt, so gotovo nekaj pozornosti pritegnili kraj{i ~lanki v razli~nih serijskih
publikacijah. Ena izmed prvih objav, ki je v {ir{em avstrijskem prostoru opozorila na staro-
svetno blo{ko smu~anje, je bila objava neko~ priznanega zgodovinarja Petra Radicsa v Oe-
sterreichische Forst-Zeitungu januarja 1893.20 Podobno, sicer kraj{e poro~ilo, prav tako slone~e
na Valvasorjevih opisih je pribli‘no isto~asno podal tudi gra{ki profesor matematike in s
slovensko planinsko organizacijo tesno sodelujo~i Johann Frischauf. Frischauf21 je v Öster-
reichische Touristenzeitung22 objavil Valvasorjevo poro~ilo o blo{kem smu~anju in vzbudil
med planinci in smu~arji zanimanje. Gotovo ga je z zanimanjem prebral tudi znani nem{ki
pionir smu~anja Wilchelm Paulcke, saj nas na to navaja opomba k enemu od njegovih ~lankov
16 JZ[Z, Smu{ki klub Bloke se obvezuje, da bo ob petkih po{iljal vremenska poro~ila, 14. 1. 1927.
17 Smu~arski klub Bloke zasledimo spet v seznamu klubov v sezoni 1935–1936. V sezonah, ki so sledile pa ga
spet ni najti na uradnih seznamih dru{tev, ki so bila vklju~ena v jugoslovansko zimsko-{portno zvezo.
18 JZ[Z, Tajni{ko poro~ilo za glavno skup{~ino jugoslovanske zimsko-{portne zveze za leto 1927 (Joso Gorec).
19 Henrik Ethbin Schollmayer, Auf Schneeschuhen. Ein Handbuch für Forstleute, Jäger und Touristen, Verlag
von Joh. Leon sen., Klagenfurt 1893, str. 20–21.
20 Peter Radics, Das Skilaufen der krainischen Bauern vor 200 Jahren, v: Oesterreichische Forst-Zeitung, 11/
(1893), {t. 1, str. 1–2.
21 Johannesa Frischaufa (1837–1924) se je med Slovenci oprijel naziv »odkritelja Savinjskih Alp«. Med leti
1874 in 1878 se je vanje zaljubil in sklenil, da jih bo s svojimi prizadevanji {e bolj pribli‘al obiskovalcem. Poleg
spisa »Die Sannthaler Alpen«, s katerim je leta 1877 prvi seznanil hribolazce s krasoto Savinjskih Alp, je skupaj z
doma~ini do leta 1876 poskrbel za postavitev prvih treh ko~ v Savinjskih Alpah: pod Kokrskim sedlom, na Okre{lju
in na Koro{ici. Takrat ga narodna pripadnost {e ni tako ovirala kot v devetdesetih (leta 1892 se vrne, da obudi
prijateljstva in agitira za gradnjo ve~ cest), ko se je kljub nem{kemu izvoru odlo~no postavljal in zagovarjal akcije
Slovenskega planinskega dru{tva. O Frischaufovi dejavnosti: Kocbek Fran (ur.), Savinjske Alpe, Zalo‘ila Gori~ar in
Leskov{ek, Celje 1926.
22 Joh. Frischauf, Zur Geschichte des Schneeschuhes in den österreichischen Alpen, v: Österreichische Touri-
stenzeitung, 1893, str. 23–24.
151ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
v Zeitschrift des Deutschen und österreichischen Alpenvereins iz leta 1902.23 Paulcke je bil
domnevno eden prvih tujcev, ki se je leta 1931 celo podal na Bloke in tam opravil terenske
raziskave. Toda {e pomembnej{e se z vidika dana{njega pogleda zdi, da je Paulcke za razisko-
vanje blo{kega smu~anja po letu 1903 navdu{il zelo dejavnega in s svojim objavami odmev-
nega rojaka Carla J. Luthra, ki vsekakor predstavlja prelomnico v raziskovanju in odkrivanju
blo{kega smu~anja. Luther namre~ z novimi dejstvi ni seznanil le {ir{e svetovne javnosti,
ampak je k na~rtnemu raziskovanju spodbudil Slovence.
Potem ko je Luther na neki prilo‘nostni lovski razstavi na Dunaju leta 1910 opazil blo{ke
smu~i in je kasneje odkril {e Schollmayerjev zapis, se je dokon~no prepri~al, da nikakor ne
dr‘ijo navedbe Henryja Hoeka, ki je {e v osmem ponatisu njegove uspe{ne knjige »Der Schi«
leta 1925 zatrjeval, da je blo{ko smu~anje brez sledi izumrlo. Radovednost mu ni dala miru.
Ker tedaj s Slovenci ni imel nobenega stika, je te‘ko kaj novega dognal. Kmalu pa so se
slovenski smu~arski tekmovalci vse pogosteje za~eli udele‘evati mednarodnih tekmovanj,
kar je Luthru pomenilo prvo resnej{o vez s slovenskim ozemljem. Marca 1928 sta se Janko
Jan{a in Stanko Kmet udele‘ila nem{kega dr‘avnega prvenstva v Feldbergu. Kot je v nekem
pismu Josu Gorcu napisal Jan{a, ga je Luther posebej vneto spra{eval prav o blo{kem smu~anju.
»Dr. Luther naju je naprosil, da sporo~iva Savezu (Jugoslovanski zimsko-{portni zvezi,
op. p.), naj bi isti ugotovil, da li so pri~eli Blo~ani voziti vsled tujega upliva ali po lastnem
nagibu. Dalje se je interesiral za obliko smu~i izza Valvazorjevih ~asov ter za smu~i, kakr{ne
uporabljajo doma~ini po Notranjskem danes. Ker se on bavi mnogo s historijatom in na-
stankom smu~arstva, ne dobi pa, kar se nas ti~e, nobenih pripomo~kov, prosi, da Savez nave-
deno ugotovi in ga ob priliki o tem obvesti.«24
Podobna situacijo opisuje Jan{a naslednjo zimo, ko so bili kot predstavniki Jugoslavije na
tekmovalni turneji po srednjeevropskih dr‘avah. V pismu iz Krakova, kjer so bili na poti iz
nem{kega Klingentala v poljske Zakopane, je Jan{a te{il radovednost Luthru kar v vlaku.
»Spotoma sem tolma~il Dr. Luthru razne zanimivosti iz na{ega sportnega ‘ivljenja. Go-
vor je nanesel tudi na Bloke, na zgodovino in obi~aje ondotnih prebivalcev ter na na{e spe-
cijalne izraze, ki se ti~ejo smu~anja. Pri tej priliki nismo pozabili omeniti lego in lepoto na{ih
krajev, opisati razvoj na{ega zimskega sporta in zimsko-sportnih naprav ter navdu{enja, ki ga
ka‘e na{ narod za ta lepi ’kraljevski’ sport. Gospodje so nas poslu{ali z vidnim zanimanjem
in nam obljubili, da nas ob prvi priliki obi{~ejo. Izkoristili smo {e moment ter propagirali
tudi za na{o letno sezono ob morju in v hribih.«25
Naslednjo zanimivo situacijo nam ka‘ejo ohranjeni dokumenti v povezavi z Albinom
Kolbom, ki je blizu Ljubljane nameraval ustanoviti podjetje, ki bi na moderen industrijski
na~in izdelovalo {portno opreme, med drugim tudi smu~i. Ker v Sloveniji o tem ni mogel ni~
koristnega izvedeti, je pisal zimsko-{portni zvezi, naj mu pomaga v njegovi »{pijonski« akciji.
Prosil je, ~e bi ta izposlovala pri nem{ki smu~arski zvezi pooblastilo, s katerim bi imel Kolb
omogo~en vstop v proizvodne prostore sodobnih nem{kih {portnih tovarn.26
Zveza je pooblastilo dobila – toda, usluga gre z uslugo. Generalni tajnik Joso Gorec je
Kolbu na{tel zadol‘itve: Kolb naj zainteresira znano münchensko zalo‘ni{ko hi{o Bergver-
lag Rother, ki je izdajala revijo Winter, naj objavlja ~lanke o Jugoslaviji; obenem pa naj
osebno povabi na nameravane prve mednarodne smu~arske tekme v Jugoslaviji pozimi 1931
23 Wilchelm Paulcke, Auf Skiern im Hochgebirge, v: Zeitschrift des Deutschen und österreichischen Alpenvereins,
1902, str. 170–186.
24 JZ[Z, pismo Janka Jan{e, 10. 3. 1928.
25 JZ[Z, pismo Jan{e, Krakov, 11. 2. 1929.
26 JZ[Z, pismo Albina Kolba, Tacen, 16. 6. 1930.
152 B. BATAGELJ: MITOLO[KE RAZSE@NOSTI BLO[KEGA SMU^ANJA IN KONSTRUKT STEREOTIPA ...
v Bohinj in Bled funkcionarja nem{ke zveze Ganzenmüllerja in Luthra. O vsem tem naj Kolb
poda ob vrnitvi poro~ilo. Naloge je Kolb izpolnil in jih tudi v poro~ilu navedel. Posebej
zanimiv je del v povezavi z Luthrom.
»Privatno se je (Luther, op. p.) informiral in prosil za nasvet, kam naj se obrne, da bi
dognal fakti~ni polo‘aj na{ega ’prasmu~arstva na Blokah’ – Omenil je , da je pisal privatno g.
Jan{i, dalje da je pisal na Jug. zimsko-sportni savez, vendar, da je ostal brez odgovora. Zelo
se je zavzemal, ~e bi mogli DSV (nem{ki smu~arski zvezi, op. p.) staviti na razpolago par
takih starih smu~i, ki so jih uporabljali na Blokah. Referat o tej zadevi je ’doktorsko delo’,
pravi dobesedno. Kazal je nadvse ‘ivo zanimanje za to vpra{anje. Z ozirom na izre~eno
pro{njo pri ’Bergverlagu’ o priob~evanju ~lankov o na{ih krajih je bil mnenja, da bi bila
najlep{a pot, t.j. nekaki ’most’ do nas ~lanek o ’smu~arstvu na Blokah’. Zbudil bi interes
vsega nem{kega smu~arstva in priob~evanje nadaljnjih ~lankov o na{ih krajih bi bilo lahko,
ker ~lanek o ’Blokah’ bi bil zanj kot urednika nekaka zaslomba. Ker sicer, pravi, bi mi kdo
lahko o~ital, ~asopis je na{, ~emu agitira{ za druge. Kot strasten zbiratelj literature o zim.
{portu ‘eli in prosi za vse na{e stvari ki so iz{le in bile izdane. Nima, pravi, od Slovencev
prav nobene stvari o zimskem {portu.«27
Priprava materiala za ~lanek in objava v reviji Der Winter
Zgodovina blo{kega smu~anja kot »most« do ogla{evanja
Ko je lastnik zalo‘be Bergverlag Rother, ki je izdajala posebej v celotnih nem{kih de‘elah
odmeven ~asopis Winter dal Kolbu vedeti, da pogojuje objave o zimsko turisti~ni dejavnosti
v Jugoslaviji z ogla{evanjem v reviji, je ideja glavnega urednika Luthra, ki govori o »mostu«,
Slovencem vlila novega elana. Situacijo lahko ostreje razumemo celo v smislu, da jim je
blo{ko smu~anje pomenilo »most« do ogla{evanja. Stvar postane razumljiva, ~e se prebija-
mo skozi korespondenco zimsko-{portne zveze, ki je v finan~nem smislu bila pogosto v
rde~ih {tevilkah in konstantno odvisna od dr‘avnih podpor. Med temi je vidno mesto vedno
zasedalo ministrstvo trgovine in industrije, ki je pokrivalo tudi turisti~no dejavnost.
Zveza je zadevo zagrabila z obema rokama in {la kmalu v akcijo. Ni bilo tako, kot pred
leti, ko jih je o Luthrovem zanimanju obve{~al Jan{a in se prakti~no ni zgodilo ni~. Tokrat je
Luther kmalu dobil odgovor.
^udno, so zapisali, da jih ni doseglo nobeno njegovo pismo. Tudi v arhivu, ki je posebej
v povezavi s tujo korespondenco bil zgledno urejen, niso na{li nobenega njegovega pisma.
Sporo~ili so mu {e, da ‘e delajo na tem in ‘e zbirajo material, ki mu ga bodo kmalu dali na
razpolago. Za nem{ko zvezo so obljubili par blo{kih smu~i, povabili so ga {e enkrat na zi-
mske tekme v Bohinj in Bled, poslali pa so mu {e dve Badjurovi knjigi.28
Zveza je kmalu za~ela s terenskimi raziskavami. [e v poletju je Soto{ek pregledal in
prepotoval teren na Blo{ki planoti in pripravil dve poro~ili. Prvo je pripravil {e v avgustu,
drugo pa v septembru 1930.29 Najbr‘ so material namenjen Luthru izro~ili kar nekemu ura-
dniku iste zalo‘ni{ke hi{e, ki je novembra v Sloveniji zbiral podatke za Winter in kateremu je
zveza, kot je zabele‘eno, v njegovi dejavnosti rada pomagala.30
27 JZ[Z, poro~ilo Albina Kolba, Tacen, 23. 7. 1930.
28JZ[Z, pismo Luthru, 12. 8. 1930. Badjurovi knjigi sta bili prva smu~arsko knjiga v sloven{~ini: Smu~ar iz leta
1924 in njegov prispevek o terminologiji.
29 JZ[Z, zapisnik 3. plenarne seje, 1. 9. 1930 in JZ[Z, zapisnik 4. plenarne seje, 6. 10. 1930.
30 JZ[Z, zapisnik 5. plenarne seje, 3. 11. 1930.
153ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
^lanek o blo{kem smu~anju je tako iz{el v februarski {tevilki leta 193131 pod udarnim
naslovom: »Na sledi za najstarej{im alpskim smu~anjem« in s podnaslovom »Valvasorjevo
smu~anje ‘ivi {e danes!« Kvalitetne reprodukcije fotografij Janka Ravnika na temo blo{kih
smu~arjev so vsebini ~lanka pridale {e ve~jo ‘ivo dokumentarno vrednost. Vsebine ~lanka na
tem mestu nima smisla povzemati, omembe vredno se mi zdi z vidika raziskovanja blo{kega
smu~anja le dejstvo, da je bil na tem mestu najbr‘ prvi~ objavljen pomemben zgodovinski
vir, t.j. poro~ilo kaplana iz Blok objavljeno v Kmetijskih in rokodelskih novicah leta 1845, ki
bi ga po svoji sporo~ilni vrednosti za preu~evanje ljudskega blo{kega smu~anja lahko uvr{~ali
takoj za Valvasorja.
Zanimanje skandinavskih raziskovalcev
Uveljavljanje srednjeevropske smu~arske zgodovine
[e preden pa je bil ~lanek objavljen, ‘e je pisal Luther v Ljubljano o tem, kako se nad
novimi dognanji o blo{kem smu~anju zanima {vedski raziskovalec Wiklund. Profesor Wiklund
iz Uppsale, katerega Luther ozna~i kot najpomembnej{ega smu~arskega zgodovinarja, naj bi
bil nad blo{kim smu~anjem celo zelo presene~en. O~itno zato, da bi se na lastne o~i prepri~al,
je zaprosil za slovenski original iz Kmetijskih in rokodelskih novic iz leta 1845 in toplo se je
priporo~il, ~e bi iz Ljubljane stopili z njim v stik in {e njemu poslali nekaj fotografij.32
Wiklund je sicer sprva napa~no domneval o zgodovinski povezavi blo{kih smu~i s {ved-
skimi vojaki v tridesetletni vojni in je to teorijo kasneje opustil, ko je njegov rojak Zettersten
na blo{kih smu~eh, ki jih je prejel za smu~arski muzej v Stockholmu, na podlagi zunanjih
zna~ilnosti ugotovil nasprotno in blo{ke smu~i uvrstil med dosti starej{i t.i. ju‘ni tip smu~i.33
Pomen objav v skandinavskih ~asopisih ni tako majhne veljave, posebej ne z vidika vlo-
ge, ki so jo skandinavske de‘ele odigrale v razvoju smu~arskega {porta. Luther je tako o
blo{kem smu~anju leta 1931 pisal v norve{ki ~asopis Aftenposten34, leta 1938 pa je bilo v
osrednji letni {vedski smu~arski publikaciji På skidor objavljeno njegovo poro~ilo o obisku
Blok v letu 1936.35
Morda gre Luthrovo dejavnost za popularizacijo dedi{~ine blo{kega smu~anja razumeti
tudi v kontekstu izgubljajo~ega primata, ki so ga imele v za~etnem obdobju mednarodnega
smu~arskega razvoja skandinavske de‘ele. Srednjeevropske dr‘ave so si v iskanju interesa
znotraj mednarodnega foruma iskale enakovrednej{o pozicijo v primerjavi s Skandinavci, ki
so si jo slednji lastili predvsem na podlagi tradicije. Srednja Evropa je z odkritjem in neizpod-
bitnimi dokazi o predmodernem blo{kem smu~anju pridobila novo »zgodovinsko« vrednost.
Zgodovina je bila namre~ razumljena kot nekaj, kar daje samoumevno pravico do identitete,
v tem primeru smu~arske identitete. Svojo smu~arsko podobo pa so alpske de‘ele v svoji
kraj{i smu~arski zgodovini {ele pridobivale z mednarodnim uveljavljanjem alpske {ole
smu~anja. Blo{ko smu~anje jim je nudilo novo prilo‘nost36, s katero so pokazali, da se je na
31 Carl J. Luther, Auf der spur des ältesten alpinen Ski, v: Der Winter, 24/(1930–31), zv. 9, februar 1931,
str. 129–132.
32JZ[Z, dopisnica Luthra, München, 18. 1. 1931. Poleg tega se je Luther kasneje {e posebej zanimal za blo{ko
oziroma slovensko smu~arsko izrazoslovje. Glej: JZ[Z, pismo Luthra, München, 2. 6. 1932.
33 Artur Zettersten, Jugoslaviska skidor, v: På, skidor 1933.
34 JZ[Z, pismo Luthra, München, 29. 5. 1931.
35 Carl J. Luther, Ett besök i Krains skidområde, v: På skidor 1938, str. 136–146. Prevod ~lanka mi je posredoval
Ale{ Gu~ek, za kar se mu zahvaljujem.
36 Pod vpra{ljivim kriterijem je tako npr. Luther blo{ko smu~anje uvrstil med dogodke nem{kega smu~anja.
Glej: C. J. Luhter, Erst-Ereigisse im deutschen Skilauf, v: Der Winter, 24/(1930–31), zv. 1, oktober 1930, str. 4.
154 B. BATAGELJ: MITOLO[KE RAZSE@NOSTI BLO[KEGA SMU^ANJA IN KONSTRUKT STEREOTIPA ...
dolo~enem obmo~ju smu~alo oziroma celo vijugalo ‘e dolgo preden se je ob koncu 19. sto-
letja za~elo {iriti smu~anje v alpske de‘ele iz skandinavskih de‘el. Blo{ko smu~anje je tako
v srednjeevropskem okviru z vidika podajanja zgodovinskih argumentov prevzelo velik po-
men.
Werner Salvisberg najbr‘ na za~etek svoje knjige Slalom und Abfahrtslauf leta 1931 ni brez
razloga uvrstil Valvasorjev opis blo{kega smu~anja, iz katerega lahko razberemo alpskemu
slogu (slalomu in smuku) lastno smu~anje v zavojih.37 ^etudi Salvisberg v blo{kem smu~anju
ni iskal kak{nih globljih pomenov in ga omenja izklju~no kot posebnost, najbr‘ ni naklju~je, da
je omenil prav srednjeevropsko blo{ko smu~anje, ni pa napisal ni~ ve~ o tradicionalnem
norve{kem slogu smu~anja »slalaam«, ki je eni od dveh glavnih alpskih disciplin celo dal ime.
Blo{ko smu~anje med Slovenci po letu 1931
Smu~anje kot slovenski nacionalni {port
Kako bi ob Luthrovih jasnih in poudarjenih navedbah, da so Slovenci najstarej{i smu~arji
v Alpah in Srednji Evropi, v Sloveniji ostjali ravnodu{ni?
Omenjeni ~lanek pa ni odzval med Slovenci le navdu{enja, ampak je povzro~il pozitivno
posledico, da so se postopoma razkrivala nova dejstva v povezavi s starej{o smu~arsko in
slovensko zgodovino. Ante Gaber je tako v Slovenskem narodu aprila 1931 v celostranskem
~lanku vzel kot povod pisanje Winterja za objavo novih podatkov. Nih~e pred njim namre~ {e
ni pisal, da je »Slovenec« @iga Herberstein ‘e leta 1549 v njegovih Rerum Moscoviticarum
Commentarii pisal o smu~arjih v ruskem guberniju Perm.38
Blo{ki smu~arji so tako dobili na polju zgodovinskih izgovorov, zakaj smo Slovenci zapi-
sani temu, da postane smu~anje na{ nacionalni {port, novo dru‘bo.
Joso Gorec tako na letni skup{~ini jugoslovanske zimsko-{portne zveze le nekaj mesecev
kasneje ni pozabil poudariti, da »prvi in najstarej{i tiskani viri o smu~arstvu sploh izvirajo od
Slovenca, grofa @ige Herbersteina, doma iz Vipavske doline« in kasneje nadaljeval »Na{e
izrazoslovje za smu~i in smu~anje je na{ narodni ponos, je ‘iv dokaz na{e smu{ke zgodovine,
ki nam bo {e v mnogem oziru prinesla koristi (Sic!), vsekakor imamo v njej va‘en kulturni
faktor, s katerim lahko opozarjamo svet nase, ker smo edini (Sic!) narod s smu{ko zgodovino
v ju‘ni in srednji Evropi.«39
Kako si lahko po vsaj {tirih minulih desetletjih dinami~ne in zanimive zgodovine smu~anja
v alpskih de‘elah samo en narod lasti zgodovino oziroma {e huje, kako mu zgodovina lahko
prina{a celo koristi, je vpra{anje, ki pri zgodovinarju gotovo vzbuja vtis olaj{anja, da se je
Gor~eva retorika dotikala zgolj smu~arske sfere, ki je v svojem bistvu {e tako nenevarna, da
bi te‘ko svetu prinesla huj{ih posledic. [lo je pa~ zgolj za propagando modernega smu~arstva,
ki se je v praksi neredko izvajala kot nekak{na prostitucija dedi{~ine.
Podobno retoriko naj bi po ogledu Blok leta 1936 uporabil tudi Luther: »^udim se Jugo-
slovanom, da ne znajo izrabiti (Sic!) svoje zgodovine.«40
Da je {lo pri blo{kem smu~anju in Slovencih za na~rten konstrukt vzpostavljanja mitolo{kih
zna~ilnosti smu~anja kot slovenskega nacionalnega {porta nam ka‘e tudi Luthrovo mnenje
37 Werner Salvisberg, Slalom und Abfahrtslauf, Bergverlag Rudolf Rother, München 1931, str. 7–8.
38 Ante Gaber, ^ez 400 let za sledjo na{ih smu~i, v: Slovenski narod, 4. 4. 1931.
39 Tajni{ko poro~ilo v: Jugoslavenski zimsko sportni savez, IX. redna glavna skup{~ina za sportno sezono 1930/
31, dne 7. junija 1931 v Ljubljani, str. 4.
40 Jo‘e @upan~i~, Na Blokah smu~ajo ‘e 700 let, v: Razori, 5/(1936–37), {t. 5, (dalje: @upan~i~), str. 140.
155ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
objavljeno na [vedskem, da je edina prava pot za Slovence ta, da najprej razi{~ejo staro
kulturo smu~anja v svoji de‘eli. [ele nato bodo pozitivni rezultati teh raziskav tako obogatili
mlado jugoslovansko smu~anje, da se bodo pri ustvarjanju javnega mnenja o smu~arskem
{portu lahko naslonili na raziskano tradicijo.41
Skozi trideseta leta in nato {e v ~as, ko je druga vojna pri nas ‘e potekala, lahko zasle-
dujemo po ~asopisju razli~ne objave v povezavi z blo{kim smu~anjem. Te redko ponudijo kaj
revolucionarno novega, ~etudi bi to lahko obetale. Ko leta 1942 Drago Ulaga mimogrede v
~lanku v Obisku42 zapi{e, da je o na{i smu~arski zgodovini napisal diplomsko nalogo Pavle
Kveder in v reviji Na{ rod nekaj let prej slu~ajno naletimo na (domnevni) avtorjev ~lanek
»Kako so smu~ali na{i pradedje« 43, ta ne razkrije ni~ bistveno novega. Podoba blo{kega
smu~anja se tako v zgodovinskem spominu ni gradila na kak{nih novej{ih dognanjih.
Za postavljanje smu~anja na vidno mesto v slovenskem {portu je zadostovalo ‘e nekaj
zgodovinskih podatkov – najprikladnej{e je bilo in ostajalo citiranje ekskluzivnega Valva-
sorjevega opisa.44
Mesto smu~anja v slovenski dru‘bi nam tako lahko razkriva ‘e {tevilo in groba analiza
vsebine ~lankov. Skozi analizo nepreglednega {tevila serijskih publikacij se ne moremo namre~
izogniti vtisu, ki nam ga v povezavi z vsebino raziskave tega ~lanka dajejo ‘e naslovi. V ve~
primerih je namre~ ‘e v naslovih jasno izpostavljena formulacija : »Smu~anje – na{ narodni
{port«.45 Da je smu~anje torej v ~asu med vojnama postalo oziroma se imenovalo za Sloven-
cem lastni »nacionalni {port«, je velik razlog dokaz obstoja predmodernega blo{kega smu~anja,
ki se je do tedaj ‘e usidralo v slovenski kolektivni zgodovinski spomin.
Stanje ka‘e, da je bila skozi trideseta leta na Slovenskem sprejeta stereotipna predstava,
ki je v marsi~em temeljila na vzpostavljanju navidezne kontinuitete med starosvetnim
smu~anjem in razvojem modernega smu~anja na Slovenskem. Posebne prilo‘nosti in zato
formulirane izjave ka‘ejo na to umetno vzpostavljeno vez v tradiciji. Na letaku smu{kega
kluba Bohinj, ki vabi na njihovo slavnostno akademijo leta 1931 najdemo {e en tak{en pri-
mer retori~nega »izuma tradicije«.46
»To je na{ davni kulturni spomenik, in izneveriti se tako velikim dobrim pojavom se pravi,
pustiti in uni~iti delo na{ih pradedov – svojega naroda. Zato z na{im gibanjem obnavljamo
nekaj tradicionelnega, nekaj kar se je rodilo med nami, kar ni bilo zane{eno od drugod.«47
Pri blo{kem smu~anju torej lahko i{~emo novih nastavkov postopnega oblikovanja slo-
venske identitete, ki so temeljili na principu zgodovine. ^e se je slovenska narodna identiteta
v loku dalj{ega trajanja v prvi vrsti konstantno gradila skozi jezik, jo je vendarle vzporedno
zaokro‘evala tudi interpretacija razli~nih zgodovinskih dejstev. Pojav starosvetnega blo{kega
smu~anja se tako v tem kontekstu lahko primerja tudi z v slovenskem zgodovinopisju ve~krat
izpostavljenim karantanskim primerom, le da je bil slednji bolj izpostavljen zaradi iskanih
»slovenskih dr‘avotvornih momentov«, blo{ki pa teh seveda nima, bil pa je seveda tisti klju~ni
histori~ni moment, ki je ‘e od vseh za~etkov modernega smu~arstva pri nas utemeljeval
stereotip o smu~anju kot slovenskem nacionalnem {portu.
41 Carl J. Luther, Ett besök i Krains skidområde, v: På skidor, 1938.
42 Drago Ulaga, Stoletja smu~anja na Blokah, v: Obisk, 3/(1942), {t. 1, (dalje: Ulaga), str. 17.
43 Pavle Kveder, Kako so smu~ali na{i pradedje, v: Na{ rod, 11/(1939–40), {t. 7, str. 265–266.
44 Glej: Janez Vajkard Valvasor, Slava Vojvodine Kranjske, Ljubljana 1984, str. 96.
45 Primera: Smu~anje – na{ narodni {port, v: Ko~evski Slovenec, 4/(1941), {t. 8, str. 2–3; ali Od Blok do Planice:
Smu~anje na{ narodni {port, v: Dru‘inski tednik, 12/(1940), {t. 52, str. 17.
46 Primerjaj: Erich Hobsbawm, Terence Ranger (ed.), The Invention of Tradition, University Press, Cambridge
1996.
47 JZ[Z, letak SK Bohinj ob priliki akademije kluba ob prvih mednarodnih tekmovanjih 1931.
156 B. BATAGELJ: MITOLO[KE RAZSE@NOSTI BLO[KEGA SMU^ANJA IN KONSTRUKT STEREOTIPA ...
Res da se je z vse pogostej{im opozarjanjem na fenomen blo{kega smu~anja pri nas
morda ve~al ob~utek za smu~arsko dedi{~ino, a je hkrati ta v o~eh smu~arskih organizatorjev
predstavljala zgolj sredstvo propagande modernega smu~arstva. Eno od najverjetneje redkih
mest, kjer je blo{ko smu~anje pomenilo prete‘no sredstvo propagande kulturne dedi{~ine, bi
lahko postali krogi muzejske dejavnosti, kjer naj bi na{lo mesto tudi smu~arstvo.
Medtem ko »so postale ~astitljive blo{ke smu~i tako slavne, da se trgajo zanje tudi veliki
evropski muzeji«48, se na Slovenskem v ~asu med obema vojnama le malo ve o na~rtnem
zbiranju blo{kih smu~i kot muzealij za potrebe doma~ih muzejev.49 Od doma~ih muzejev sta
omembe vredni le dve ustanovi, ki bi smu~anju posvetili vidnej{e mesto, toda obe sta ostali
bolj pri na~rtih. V Ljubljani se je v letu 1935 snoval alpinski muzej, ki naj bi bil priklju~en
mestnemu muzeju in v okviru katerega naj bi imela zagotovljen svoj oddelek tudi jugoslo-
vanska zimsko-{portna zveza, ki bi ga izpolnila s svojim zgodovinskim gradivom.50 Izklju~no
na dedi{~ino blo{kega smu~anja pa naj bi se tik pred drugo vojno osredoto~il posebni smu~arski
muzej na Blokah. Vzpostavila naj bi ga blo{ka ob~ina51 in sicer po vzorcu muzejev v drugih
dr‘avah.52 O poslanstvu blo{kega muzeja je v reviji Vrtec leta 1941 razmi{ljal Janko Sicherl
in nakazal na pomen izobra‘evanja otro{ke mladine, ki je bil gotovo tesno povezan tudi z
njihovim navdu{evanjem za smu~arski {port. »@e mladim je treba privzgojiti ponos, da smo
Slovenci v vsej Srednji Evropi edini, ki poznamo ‘e stoletja smu~i in imamo poleg Rusov in
Norve‘anov edini svoj lastni izraz za smu~ke. Ponosni bodimo in ne pozabimo ob priliki
{olskih izletov na Bloke in blo{ki muzej.«53 Vcepljanje slovenske smu~arske identitete v
otro{ke glavice bi se potemtakem za~enjalo tudi ‘e v tedaj skromneje predvideni pedago{ki
muzejski dejavnosti.
V projekt pridobivanja starega blo{kega gradiva za muzejsko dejavnost se je vklju~ila
tudi dr‘avna oblast. O mestu blo{kega smu~anja, ki ga je to pridobivalo v simbolu narodne
vrednosti, pri~a finan~na podpora banske uprave Dravske banovine. Raziskave blo{kega
smu~anja, ki bi bile po Luthrovem mnenju zrele za »doktorsko disertacijo«54, je oblast pod-
prla v vrednosti 8.000 dinarjev. Te‘ko sklepam, ~e je ta denarna vsota zadostovala potrebam,
da bi se tako temeljito izvr{ilo raziskovanje in bi se »otel izgubi in pozabljenju marsikateri
ko{~ek na{e slovite smu{ke zgodovine, ki je res edinstvena.« 55 Toda delo, ki naj bi ga vodil
Ante Gaber, je po navedbah Rudolfa Badjure zastalo. »Tako je pred bli‘ajo~o se drugo svetovno
vojno ta stvar zaspala.«56
48 Drago Ulaga, Stoletja smu~anja na Blokah, v: Obisk, 3/(1942), {t. 1, str. 15.
49 V nasprotju z doma~imi, so smu~i prej imeli nekateri tuji muzeji. Pisci, ki omenjajo to ‘e tedaj: @upan~i~,
Ulaga, Sicherl. V tej povezavi glej {e pismo, ki ka‘e visok interes direktorja Müllerja iz münchenskega planinskega
muzeja, da blo{ke smu~i pridobi. JZ[Z, dopis Luthra, München, 29. 5. 1931.
50 Poro~ilo za XIII. redno glavno skup{~ino dne 26. maja 1935 v Ljubljani, Knji‘nica Jugoslovanskega zimsko-
sportnega saveza, Knjiga 8, str. 26.
51 Mirko Prevalek, Od Blok do Planice, v: Dru‘inski tednik, 12/(1940), {t. 52, (dalje: Prevalek), str. 17.
52 Janko Sicherl, Tam na blo{kih gri~ih…, v: Vrtec, 71/(1940–41), {t. 6, str. 223.
53 Prav tam.
54 Prevalek, str. 17.
55 JZ[Z, Poro~ilo za XVI. redno glavno skup{~ino dne 29. maja 1938, str. 8.
56 Rudolf Badjura, Blo{ko starosvetno smu~anje in besedje, Samozalo‘ba, Ljubljana 1956, str. 6.
157ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
Stanje po drugi svetovni vojni
Kontroverzna podoba blo{kega smu~anja
Na~rtno temeljito zbiranje materialne dedi{~ine se je zgodilo {ele z raziskavami terenskih
ekip pod vodstvom direktorja Slovenskega etnografskega muzeja Borisa Orla v petdesetih
letih 20. stoletja. Rezultat njegovega znanstvenega dela je danes {e najbolj viden iz njegove
leta 1964 posthumno izdane doktorske disertacije.57 Njegovi dose‘ki pa so pomembni tudi
zato, ker so njegova dognanja pri{la v stik s pomembnej{imi svetovnimi raziskovalci, ki so
blo{ko smu~anje uvrstili znotraj svetovnih pregledov smu~arske zgodovine na zelo vidno
mesto. Eden od teh je gotovo tudi pregled starej{e smu~arske zgodovine Erwina Mehla58, ki
navkljub ‘e rahlo stari letnici izida, {e vedno predstavlja eno od temeljnih preglednih del pri
raziskavah starej{e smu~arske zgodovine. Blo{ko smu~anje se je tako dokon~no utrdilo kot
integralni del svetovne smu~arske zgodovine, zelo pomembno tudi v znanstvenih krogih
raziskovalcev.
^e se dotaknem {e aktualnega polo‘aja in s tem posku{am ne tako podrobno potegniti
zgodovinski lok do danes, bi ob koncu mojega prispevka v par mislih ozna~il situacijo
dojemanja blo{kega smu~anja skozi dioptrijo ocenjevanja njegovega zgodovinskega pomena
{e vedno precej podobno tisti v preteklosti.
Tekmovalna uspe{nost nekaj vrhunskih smu~ark in smu~arjev ni ostajala brez vpliva na
dejstvo, da se je v toku zgodovinskega razvoja smu~anje {e bolj stereotipno zlivalo s Sloven-
ci. To velja tako za obdobje prvih slovenskih mednarodnih smu~arskih uspehov ‘e v ~asu
med obema vojnama, {e bolj pa za »zlato« obdobje slovenskih smu~arskih uspehov v 80-tih
in 90-tih letih prej{njega stoletja. Povrhu vsega se je smu~anje tedaj oblikovalo v stereotipni
nacionalni {port tudi kot razlo~evalni element do drugih jugoslovanskih narodov, kar je v
~asu po osamosvojitvi Republike Slovenije prineslo nemalo zmede. Nacionalno kolektivno
{portno ~ustvovanje se je v kratkem ~asu namre~ zasukalo od smu~anja k nekaterim mo{tvenim
{portom z ‘ogo.59 Kolektivno ~ustvovanje je bilo tudi povsem primerljivo s polpreteklimi
smu~arskimi uspehi v zadnjih desetletjih 20. stoletja. Kriterij aktualnih uspehov, ki so ‘e ob
dogodkih samih prevzemali oznake »zgodovinski«, je tako le {e utrjeval psevdohistori~ni
kriterij legitimnosti identifikacije Slovencev s smu~anjem. Smu~arski »zgodovinski« tekmo-
valni uspehi so se tako kot nekak{ni dodatki zlivali v zgodovinski lonec, kjer si je ‘e dolgo
pred tem blo{ko smu~anje zagotovilo svoje mesto prve zgodovinske sestavine.
Danes je razlika od tiste med vojnama druga~na seveda {e v tem, da je blo{ko smu~anje
kot geografsko omejen pojav ljudskega starosvetnega smu~anja ‘e izumrlo v svoji prvotni
funkcijski vlogi. Blo{ko smu~anje se tako ohranja le {e v izro~ilu, ki tako kot neko~ prena{a
mnogo retori~nega naboja.
57 Orel Boris, Blo{ke smu~i. Vpra{anje njihovega nastanka in razvoja, SAZU, Ljubljana 1964.
58 Erwin Mehl, Grundriss der Weltgeschichte des Schifahrens (Schigeschichte), I. Von der Steinzeit bis zum
Beginn der schigeschichtlichen Neuzeit (1860), Verlag Karl Hofmann, Schorndorf bei Stuttgart 1964. Kar gre do-
polniti Mehlove navedbe je le to, da je blo{ko smu~anje v ~asu do formalnega izumrtja leta 1942, postopoma zaradi
vpliva modernega smu~anja odmiralo in ni izumrlo v prvotni obliki. Glej: Marjan Jelo~nik, Razmerje med starim
blo{kim in modernim smu~anjem v Sloveniji, v: Telesna kultura, (1971), {t. 7–8, str. 41–43. Anton Obholzer, Geschichte
des Schilaufs. D. Verlag für J. und V., Wien / Leipzig, 1935, str. 23. O funkcionalnem izumrju blo{kega smu~anja
glej: Borut Batagej, Udarec smu~arstvu med drugo vojno, v: [port 48/(2000), {t. 4. str. 44–45.
59 Primerjaj npr. Mladina, 17. 9. 2001. Rubrika izjave tedna. Izjava po nogometni tekmi Jugoslavija : Slovenija:
»... smo jim pokazal’, da nismo samo za smu~anje.« Sebastjan Cimeroti~ na POP TV, o Jugoslovanih.
158 B. BATAGELJ: MITOLO[KE RAZSE@NOSTI BLO[KEGA SMU^ANJA IN KONSTRUKT STEREOTIPA ...
Visoki funkcionarji v slavnostnih govorih {portno-politi~nih forumov ga {e vedno ne
pozabljajo omenjati.60 Pogostost pojavljanja blo{kega smu~anja v slavnostnih nagovorih ka‘e
na situacijo, ki je povsem sorodna ~asu med obema vojnama. Dejansko blo{ko smu~anje od
vseh za~etkov modernega smu~anja {e vedno bolj kot ne zgolj slu‘i propagandni dejavnosti
slovenskega smu~anja. Z blo{kim smu~anjem se izpostavlja posebna vloga Slovenije v sve-
tovnem smu~anju, ki govorcu ponuja izhodi{~e, da doka‘e s pomo~jo zgodovinskega dejstva
‘e s stavkom ali dvema na samoumevno aktualno pozicijo izvajanja lastnega sodobnega inte-
resa. Tak{en na~in seveda ne razkriva dejstva, da se zato kaj ve~ ve o pomenu in vlogi dedi{~ine
blo{kega smu~anja. Celo nasprotno. V tak{ni situaciji, ko je blo{ko smu~anje omejeno na
neko a priori pomembno zgodovinsko referenco, ostaja pomen dedi{~ine blo{kega smu~anja
celo zamegljen. Zgolj simbolna61 vrednost, ki jo danes blo{ko smu~anje nosi pa ka‘e na
njegovo kontroverzno podobo.
Zgolj kot nekak{no aktualno zanimivost, ki pa zaenkrat niti {e ne sodi v tako zastavljen
zgodovinski prispevek pa naj kot sklepno misel omenim z vidika posledic omenjene kontro-
verzne podobe neko novo opa‘anje. Medtem ko se zdi, da je treba konstantno opozarjati na
pomen zgodovinske dedi{~ine, se je v javnosti pred kratkim ‘e oblikovala nova stereotipna
podoba o blo{kem smu~arju kot o nekem smu~arju v stari smu~arski opremi. Iz lastnih izku{enj
predstavljanja ve~ vrst starej{ih smu~arskih tehnik lahko tako danes ve~krat opa‘am, da je za
blo{kega smu~arja pogosto progla{en62 tudi smu~ar iz kateregakoli drugega obdobja
modernej{e smu~arske zgodovine.
S u m m a r y
Mythological Dimensions of the Traditional Ski Style from Bloke and the Stereotype of Skiing
as the Slovene National Sport
Borut Batagelj
The traditional ski style from the Bloke plateau, described in considerable detail in Valvasor’s book
Slava vojvodine Kranjske (The Glory of the Duchy of Carniola) in 1689, is of great historic value. It is
one of the rare historically verified examples of ski activities that had taken place before the end of the
19th century when what is now known as the Nordic ski style started to spread from Scandinavia to
other parts of Europe, and also to Slovenia. Yet the modern Nordic ski style bears no direct connection
with the traditional ski style of Bloke.
So far, Slovene historiography has not shown much interest in how the ski style from Bloke indi-
rectly influenced the development of modern skiing in Slovenia, and especially its connection with the
proverbial statement that in Slovenia, skiing is a national sport and part of Slovene identity. It is  signi-
ficant that the traditional ski style of the Bloke plateau has been rediscovered and closely examined
only after modern Nordic skiing had gained widespread popularity.
60 Kot primer navajam 3 slavnostne nagovore ob prilo‘nosti kongresa Mednarodne smu~arske zveze (FIS) v
Portoro‘u. Govorniki: Janez Kocijan~i~ (predsednik Slovenskega Olimpijskega komiteja in ~lan sveta FIS), Milan
Ku~an (Predsednik Republike Slovenije) in Gian-Franco Kasper (Predsednik FIS). Glej v: Slovenian skiing. Federa-
tion internationale de ski. 43. Congres, Portoro‘, 2002, Smu~arska zveza Slovenije, Ljubljana 2002, str. 3–7.
61 Podoba blo{kega smu~arja namre~ predstavlja logotip Slovenske smu~arske zveze, blo{ke smu~i je Po{ta
Slovenije ‘e uvrstila med redne po{tne znamke, i.t.d.
62 Prav ni~ v ~ast si tega ne morejo {teti nekateri novinarji ali napovedovalci nekaterih prireditev. Kot naklju~en
in bolj sve‘ primer navajam: @urnal, 5. 3. 2004, str. 53.
159ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
The original ski style from Bloke has often been used as propaganda and, as a result, induced a
»rediscovery of skiing tradition« in Slovenia that, with the help of an altered interpretation of the
history of skiing, became deeply rooted in the subconscious as an inseparable part of Slovene identity.
Since the beginning of modern ski style in Slovenia its pioneers tried to connect it with the traditio-
nal ski style of Bloke. Rudolf Badjura, for instance, introduced Slovene ski terminology that was based
on the nomenclature from the Bloke area. There have also been attempts to turn Bloke into an important
Yugoslav ski centre.
The ski style of Bloke was highly respected not only in Slovenia, but elsewhere in Europe as well.
At the beginning of the 1930’s Cart Luther, editor of distinguished German newspaper Winter, initiated
one of the most prominent studies of this tradition. It is therefore very interesting that such investiga-
tions were initiated only after the beginning of organized promotion of the newly-established sports
centers in Slovenia. While up to that time the Yugoslav Winter Sports Federation did almost nothing to
help preserve the cultural tradition of this traditional ski style from Bloke it was, at the same time, using
it as a convenient argument in favor of establishing skiing as the Slovene national sport.
Indirectly, the ski style of Bloke asssumed an additional function: Central European ski associa-
tions used it as a strong weapon against the then leading Scandinavian skiing authorities who strongly
emphasized their long ski tradition which, according to them, was still in its initial stages in Central
Europe.
Research of the skiing tradition from Bloke had been closely connected with ski organizations that
thoroughly exploited it for their own objectives. Serious and impartial research started in the 1950’s
under the guidance of ethnologist Boris Orel.
Until this day, the phenomenon of the traditional ski style from Bloke has retained a symbolic, and
very much simplified, place in the consciousness of Slovenes. Often reflecting nothing more than fasci-
nation with a specific period in history, it is frequently subjected to stereotypic glorification. This is
especially obvious at celebrations in which speakers emphasize this historic fact in order to further their
own interests and objectives. The traditional ski style of Bloke has thus been reduced to a mere historic
reference serving to advertise and market Slovene ski events.