SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (AffO) XLIV (38)
Štev. (No.) 28
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES
18. julija 1985
RUDOLF SMERSU
Kdo uničuje slovenstvo?
Danes skoraj ni več Slovenca, ki se še čuti. Slovenca in še kaj da na narodno zavest, ki ne bi videl in se ne razburjal nad pojavi, ki ne samo ogrožajo, ampak že kar uničujejo temelje slovenstva. Tudi med komunisti doma jih je' nekaj, ki se previdno in negotovo potegujejo za slovenske pravice.
Zanimivo pa je, da tisti, ki doma govorijo o propadanju slovenstva, ne pokažejo na krivca tega zla. Govorijo in pišejo, da se godijo krivice Slovencem in Sloveniji, ne povedo pa, kdo te krivice povzroča. Celo v zdomstvu in zamejstvu se dobijo ljudje pa tudi kaka „nevtralna“ društva, ki upravičeno govorijo in pišejo, da vršijo Slovenci tlako za druge narode; da plačujejo mnogo večje davke, kot jih plačujejo drugi narodi; da naseljevanje južnjakov v Sloveniji pospešujejo oblasti posameznih republik, da se tako znebijo brezposelnih ljudi in da tako načrtno „balkanizirajo“ Slovenijo; da se zatira slovenščina v uradih, v šolah, v javnih občilih; da kot Damoklejev meč še vedno visijo nad slovensko šolo „programska jedra“ itd.
Vse to in še marsikaj drugega je res. Toda, ali se kdo vpraša, kdo
določa in kdo predpisuje Slovencem mnogo višje davke, kot jih plačujejo drugi narodi, kdo odloča o naseljevanju južnjakov v Sloveniji in ne .samo preprostih, nekvalificiranih delavcev, ampak tudi izobražencev (zdravnikov, odvetnikov, ‘inženirjev), ki jih v Sloveniji ne manjka, kdo sestavlja „programska jedra“ za slovenske šole, kdo omalovažuje slovensko zavest in namesto te vsiljuje ljudem „bratstvo in edinost“, kdo je krivec silne demoralizacije slovenske mladine, kdo je krivec že 40-letnega uničevanja slovenskega kmeta, neprestanega nagajanja, ki ga morajo trpet; slovenska Cerkev in verniki, kdo zabranjuje vernim ljudem pristop v učiteljsko službo in v še razne druge službe, ki so pridržane partijcem. Kdo je kriv — kakor vprašuje Bojan Štih, pa na to retorično vprašanje ne odgovori — narodne mlačnosti in brezbrižnosti med Slovenci ?
Odgovor na vsa ta vprašanja je samo eden. Vse te krivice, ki se dogajajo Slovencem, vse to uničevanje slovenstva vodi in pospešuje komunistični totalitarni režim in prav nihče drug kot samo ta režim oz. komunistična partija.
Nekako razumljivo je, da ne morejo doma imenovati povzročitelja vseh teh krivic nad slovenskim narodom s pravim imenom. Ni pa razumljivo, da nekateri Slovenc; v za-bejstvu im zdomstvu in celo nekatera narodno zavedna društva ne pokažejo s prstom na pravega krivca.
Rešitev vseh slovenskih vprašanj zavisi edino od tega, da se Slovenija (to velja seveda tudi za druge narode v Jugoslaviji) reši komunističnega totalitarnega režima in se spremeni v svobodno, samostojno in demokratsko urejeno državo.
Pravimo: v svobodno in demokratsko urejeno — ne po sovjetskem komunističnem vzorcu, ampak po vzorcu zahodnih, resnično svobodnih in demokratskih držav.
Zavedajmo se, da je slovenskim komunistom in njihovim sopotnikom skrb za Slovenstvo deveta briga. Za resnične slovenske družbene in osebne pravice v kulturi, šoli, gospodarstvu, cerkvi, se bojujejo in zavzemajo samo tisti zamejski in zdomski Slovenci, ki javno in odločno odklanjajo komunizem. Med nji-m; stoje' politični emigranti skupaj z vsemi protikomunističnimi borci, ki so ohranili življenje in ki so zapustili domovino zaradi svojega odločno slovenskega, krščanskega in protikomunističnega prepričanja in v tem duhu vzgajajo tudi svoje o-troke.
Spomenko so vrgli iz partije
Osnovna organizacija 4. letnika FSPN se je javno omejuje do nekaterih stališč tovarišice Spomenke Hribar, ki jih je objavila v člankih. Pri tem gre še’ posebej za naslednja stališča in odnos tovarišice Spomenke Hribar do narodne sprave, obeliska in do interpretacije NOB, ki so povzeta v dilemi ali Zoper okupatorja k sovjetizaciji ali zoper sov-jetizacijo z okupatorjem.“
O polemikah (javnih in drugih), razpravah ter o sklepu osnovne organizacije na FSPN pa se je zdaj izreklo in Spomenko Hribar izključilo iz ZK predsedstvo občinskega komiteja ZKS Ljubljana Bežigrad. Upravičeno se je namreč vprašalo, če je sklep, bolje rečeno ukrep do članice Zveze komunistov Spomenke Hribar — glede na ugotovljena i-dejnopolitična razhajanja — dovolj oster.
Ni nobenega dvoma o tem, da je s svojimi idejami, ocenami, skratka mislim; (in očitno s svojim prepričanjem), pristala na drugem bregu, kot ga gradijo statut, program, politika in sklepi ter izhodišča zve-
PISMO OD DOMA
4. PISMO. Diktatura partile : poziv k maščevanju in krvoločnosti, šolstvo: nestrokoven pouk, ampak propagandna) predavanja brez spričeval.
Zapori: 9000 zaprtih po uradnih seznamih. Glavni zapori: Škofovi zavodi, sodnija, prisilna delavnica, Majer jeva hiša, Škofja Loka, Kranj, Begunje. Stik z zaporniki mémogoè. Minister Snoj ni smel do svojega sina, ki je zaprt. Z domobranci zelo grdo ravnajo. Prva dva dni niso dobili nobene hrane, pozneje nezadostno, da hirajo. Mučenje. Posebno v Prisilni delavnici slišijo krike groze, naj ne mučijo več, ampak streljajo.
Umori: Množični umori v Kočevskem Rogu, v Cmogrobu, Podutiku (kamnolom), Prisilni delavnici. Več oseb je ušlo z morišč in čakajo skrite, da bodo mogle na varno in povedati več podrobnosti. Od brvi umorjenih so se zastrupile vode okrog Podutika, da so zboleli ljudje in živali v okolici. Kmet-
ze komunistov. Temu se ni odrekla tudi tokrat, ko je’ napadla zvezo komunistov, češ da „edina deli ljudi v naš; družbi na naše in sovražnike“, in ki „ni pripravljena na spravo“.
Ob tem pa je mimogrede pozabila, da se je ta „nasilniška“ zveza komunistov več mesecev pogovarjala z njo, in to prav nič nasilniško.
Spomenka Hribarjeva je v svoji izjavi na sej; na kratko strnila tiste misli, ki so prevevale njene objavljene prispevke. Bilo ni niti besedice samokritike, kaj šele obžalovanja. Nasprotno: napad, in to ne samo „delen“; tokrat je „udarila“ odkrito in naravnost, „preroško“: naš; Jugoslaviji, njenim ljudem, ki jih vodi takšna „partija“ je napovedala propad...
Prepričani smo, da se bodo ljudje, k; jih vodi ta „gnila“ zveza komunistov, odločno uprli takšnim in podobnim „velikim mesijanskim idejam“.
je vedo veliko povedati o Podutiku in Crngrobu, vendar si n upa nihče govoriti, ker je ukazan, molk pod smrtno kaznijo.
DACHAU. Nacionalne internirance iz nemških taborišč (okrog 200 oseb) so prepeljali v Ljiibljano, kdmunisti pa so jin večino zaprli kot anglofile. (Fine Milan, Goničem Henrik, baje tudi polkovnik Peterlin in major Križ.)
Sestre v Krekovi šoli postavljene na cesto. Mikuž grozi sestram v bolnici, da bodo ,šle.
PRIPIS: Velikonja ustreljen. Verske tolažbe mu državni tožilec Stante ni dovolil. Smrtno obsodbo je Velikonja i sprejel z vzklikom: „Živel Kristus Kralj! Živela svoboda!“
Rekvizicije po Ljubljani se nadaljujejo. Hude borbe za obogatitev, ker se vse čuti nesigurno in pripravlja rezerve.
DOMOBRANCEV V ITALIJI niso izročili Titovcem.
Domači glasovi, št. 5 Celovec, 12. VIL 1945
Zahodna Nemčija la Jugoslavija
Londonski „Times“ v svoji številki od 7. junija pod naslovom „Kohl pozdravlja stabilno Jugoslavijo“ objavlja poročilo svoje beograjske dopisnice Desse Trevisan.
„Kancer Kohl ja pohvalil doprinos ..Jugoslavije' k stabilnosti - na Balkanu in v Evropi na splošno in dejal ,da bo Zahodna Nemčija Jugoslaviji še nadalje pomagala pri reševanju svojih gospodarskih problemov z liberalno trgovinsko politiko.
Kancler, k; je na tridnevnem o-bisku v Jugoslaviji, je izrecno poudaril zahodno stališče, po katerem je gospodarsko zdrava Jugoslavija važna za stabilnost v Evropi.
Bonn je pripravljen v okviru Evropske skupnosti dati mednarodno podporo in svoj lastni konkretni doprinos Jugoslaviji, ki zahodu dolguje 20 milijard dolarjev.
Na pogovorih med Kohlom in jugoslovansko ministrsko predsednico Milko Planinc, so Jugoslovani zelo poudarjali potrebo, da Zahodna Nemčija zavre delovanje raznih jugoslovanskih begunskih skupin, zlasti hrvaških.
Zahodna Nemčija sodi, da se zakonita politična delovanja nikakor ne morejo prepovedati, da pa ne bo dopuščala terorističnih dejanj in organizacij.“
Mogoče ue veste, da ...
—	da je na okrogli mizi y Ljubljani, ki jo je pripravil Marksistični center Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije na temo „Socialistična demokracija in represija“, neki mlad razpravljalec postavil trditev, da sta glede demokracije in svobode Jugoslavijo prehiteli že Madžarska in Poljska („celo pod Jaruzelskim“)...
—	da je' predvojni komunist Milan Apih v svojem intervjuju v TELEKSU med drugim izjavil tudi, da so med vojno za pravi cilj; revolucije vedeli komunisti in njihovi najzavednejši nasprotniki .. .
—	da je sodnik Ilija Ivanič na -nedavnem procesu v Zagrebu izjavil, da je v hrvaški prestolnici približno 6.000 mladih, ki kažejo nagnjenje do „kleronaeiona-lističnega delovanja“...
Iz „Mladike“
Miša Sovdat (Komunist) 24. 5. 85 (in Dnevnik 25. 5. 85)
Med nas je usekalo...
Ob 40-letmci našega begunstva
Spominske proslave
W Slomškovem domu v Ramos Mejia
Pod geslom „Narod naš umreti noče“ je bila v soboto, 29. junija zvečer, spominska proslava v Slomškovem domu. Svečano pripravljen oder, delo Andrejke Hrovat, na katerem je bila slika domobranca. Ljubljana in domobranski grb je poudaril še' ogenj, plamen zvestobe in ljubezni do slovenskega naroda 'in idealov, zaradi katerih smo pred 40 leti morali zapustiti domovino, ki sj ga podajamo iz roda v rod, za kar so pričal; vsi mladi nastopajoči, vsaj 90, med katerimi jih je že dosti zastopnikov drugega rodu, rojenega v novi domovini.
Slavnostni govornik arh. Jure Vombergar je v svojih mislih poudaril jasno, odkrito in odločno mistiko domobranskih pesmi, namen njihovega boja 'in žrtve: družina — narod — domovina — Bog: boljša bodočnost naroda vsega, vseh slojev in stanov, brez razlike.“ Končal je' s preprosto a globoko pesmijo Vinka Rodeta Prisegam.
Prireditev sta pripravila Tone Selan in Tone Škraba. Globoko smiselno povezavo pesmi, . zgodbo tistih strašnih let, je napisal Zorko
Simčič in podal Marjan Loboda ml. s projekcijo izbranih diapozitivov.
Predvsem pa so zajele občinstvo pesmi, ki sta jih izvajala Otroški šolski zbor pod vodstvom Anice Arn-šek, prav posebno še Ljubi očka s spremljavo kiitare in flavte (A. Arnšek) ; in Mladinsk; zbor, pod. skrbnim vodstvom T:neta Selana. Navadušenje, s katerim so peli, je . prevzel vse navzoče, posebno koračnica: Domobranci, kvišku prapor s spremljavo trobente (J. Jereb), bobnov ('N. Skubic) in kontrabasa (M. Magister). Ko je Klavdija Malovrh doživeto recitirala In vendar. . . nekoč bo, so šolski otroc; postavili prižgane svečke na, oder... „v zvest spomin na vsa ta dolga temna leta“. Trije mladi v narodnih nošah so prišli na oder z baklo, zastavo in vencem, nakar je župnik Jože Škerbec zmolil molitve za rajne1.
S pesmijo Oče, mati smo zaključili to spominsko proslavo, ki „nas obvezuje in nas bo vse dotlej, dokler ne bo vrnjena čast našim borcem, očetnajava svobodna in si bo narod krojil usodo sam.“
V Slovenskem domu v Merazategui
Proslavo 40-letniee nasilne smrti slovenskih domobrancev in vseh padlih v revoluciji in vojni, v letih 1941—1945, smo imel; 30. junija t.l.
Sv. mašo za vse padle domobrance in druge žrtve komunistične revolucije je daroval g. France Cukja-ti, ki nam je lepo razložil božjo besedo te nedelje: Bog- noče človekove smrti in Imejmo neomejno zaupanje v božjo dobroto in pomoč.
Začudeno smo opazovali za to priliko pripravljeno dekoracijo naše dvoranice. Križ — znamenje sramote in odrešenja, lučka in cvetja pod njim, na obeh straneh križa pa imena — sami znani priimki. Pa nam je Betka Vitrih takoj pojasnila: Pri skupnih spominskih proslavah in mašah smo se spominjali in molili za vse domobrance in druge žrtve vojne in revolucije, danes pa se hočemo mi tukaj še posebej spomniti naših najbžjih družinskih žrtev — očetov, sinov, bratov. Dolgi vrsti, veliko predolgi za tako maloštevilno slovensko skupnost kot je bera-zateška. Po dva, trije, tudi po štirje iz ene družine. Ob klicanju imen so navzoči svojci povedali svoje sorodstvo v zvezi s padl:m za domovino in njegovo starost. (17, 19, 20 let itd.!). Gospod daj jim gledati Tvoje obličje, usmili se zaradi njihove žrtve slovenskega naroda!
Priložnostni govor je imel Jože Omahna. Kratko in jedrnato je podal namen in pomen teh proslav. Podamo tu le njegov zaključek, ki bo vedno sodoben: „Dolžnost nas, ki smo preživeli revolucijo in genocid, je nadaljevati borbo naših drugih žrtev, ker sovražnik je še1 vedno takšen, kot je bil. Krščanski na-
zor, demokratičen način življenja in slovenska narodnost so vrednote, za katere smo se borili in so domobranci zanje umrli. Te vrednote moramo ne samo ohraniti, ampak jih tudi posredovati bodočim rodovom. Če bomo to storili, darovana življenja naših padlih niso bila zastonj1.“
Pri proslav; so sodeloval; naši najmlajši: Sonja Danuta; Nadja, Lorena in Pavel Kržišnik s priložnostnimi deklamacijami — naši dekleti: Pavlinka Korošec (In vendar nekoč bo) in Karina Škrbec (Naši stražarji). Med recitacijo in recitacijo pa smo vsi iz srca peli Gozdič je že zelen in domobranske koračnice' in to petje je imelo čar povezati za trenutke preteklost s sedanjostjo.
To pot pa so nastopili z zborno recitacijo, ki jo je za to priliko napisal Jože Omahna, tudi starejši člani naše skupnosti, ki so revolucijo sami doživljali. Gospe Betka in Ančka Vitrih ter Jože Omahna in France Vitrih- so izmenjaje in v zboru zelo lepo podali zgodovino naše protikomunistične borbe vse od početka pa do današnjih dni, ko po besedah iz ust g. Mavsarja avtor poudarja: Zločinov njihovih v nebo vpijočih ni možno pozabiti, a kot kristjani smo dolžni storjeno vse jim odpustiti.
Še zadnja pesem Monike in Mar-j'ane Vitrih, Andreje in Karine Škrbec pa Tomaža Vitriha ob spremljavi kitare Ivana Korošca ml.: Kje so moje rožice in skupno zapeta pesem domobrancev: Oče, mati... pa smo se skromno, a zelo lepo in prisrčno oddolžili našim žrtvam.
C.	P.
Na Pristavi v Castelarju
S priložnostno komemoracijo so rojaki s Pristave v nedeljo, 30. junija. proslavili spomin . 40-letniee' tragičnega pokola Slovenske narodne vojske.
Po nedeljski maši, pr; kateri je pel mladinski Zbor pod vodstvom Anke Gaserjeve, so isti pevci zapeli kot uvod narodno Gozdič je že zelen in Doktoričevo Naša bol.
Z ustvarjenim vzdušjem je pričel teči magnetofonski trak, iz katerega so prihajale misli, strnjene pod skupnim imenovalnikom Domobranci — korenine večnosti. Miselna črta je peljala v presojo boja, ki se na idejnem poju še vedno odigrava, sedanji in tudi bodoč; odnos do takratnih medvojnih in povojnih do-dogodkov. K poglobitvi so pomagali glasbeni vložki in na platno proji-
cirane priložnostne slike, med katerimi so izstopali dokumentarni posnetki izkopavanja trupel v Jelen-dolu.
Po zaključnih besedah in glasbenih akordih so prisotni zapeli „Moja domovina“, pesem ljubezni in zvestobe vrednotam, za katere je toliko Slovencev dalo življenje.
Proslavo je sprejela v svoj delovni program piistavska organizirana mladina. Glavno vlogo je poverila Luku Debevcu, ki je sestavil tekst, opirajoč se na dela pisateljev Zorka Simčiča in Stanka Majcna. Celotna zamisel in izvedba je bila v njegovih rokah s pomočjo sodelavcev. Poslušale; so bili zelo zadovoljni s pripravljenim programom, upoštevajoč njih mlada leta in navdušenje za slovenske vrednote.
Dr. Tine Debeljak	(224)
MED KNJIGAMI IN REVIJAMI
MARKO KREMŽAR: OBRISI DRUŽBENE PREOSNOVE
Slovenska kulturna akcija je kot prvo knjigo letos izdala delo pisatelja, sociologa in gospodarstvenika dr. Marka Kremžarja: „Obrisi družbene preosnove“ (145 strani).
Marko Kremžar v slovenski publicistiki ni neznano ime. Prva knjiga z naslovom Sivi dnevi je bila leposlovnega značaja. Je namreč zbirka črtic iz življenja jetnikov na ljubljanskem sodišču, kakor jih je doživljal mladi študent Kremžar, ko je kot mladostnik bil vrnjen iz Ve-trinja in bil poslan na prevzgojo v komunistično miselnost. Tako je začel pot v javnost pisatelj psihološko globokih črtic, ki sedaj ob 40-letnici zaslužijo še poseben poudarek kot dokument tistih dni. Po begu iz Jugoslavije je nadaljeval univerzitetne študije v Gradcu, od koder je prišel k staršem v Argentino ter se udinjal kot težaški delavec. Z veliko voljo je ob tem še nadaljeval s svojimi študiji ter diplomiral kot računovodja. Toda ni se zadovoljil samo s tem, temveč je' nadaljeval z univerzo in doktoriral z razpravo o sodobnem gospodarstvu. S tako znanstveno usposobitvijo je postal profesor na U-krajinski katoliški univerzi (slovenski oddelek), kjer je predaval razvoj novejših gospodarskih sistemov in gospodarske filozofije. Zadnja leta je vzbujal pozornost s svojimi članki v Svobodni Sloveniji o aktualnih sodobnih vprašanjih, kot n,pr. o papeževi socialni okrožnici ali o samoupravni ureditvi komunistične Slovenije.
Iz teh člankov, zbranih v zbirki sodobnih vprašanj pri Svobodni Sloveniji Svobodni pogled; (1984), je izšla njegova prva knjiga o političnih vprašanjih pod naslovom Pogled naprej, ki predstavlja uvod v današnjo knjigo. Po smrti Miloša Stareta je prevzel vodstvo Slovenske krščanske demokracije (SLS), ni pa prenehal z literarnim delom. Znana je njegova himna Slovenija v svetu, ki utrjuje zlasti med našo mladino zavest slovenske državnosti, in prav sedaj je že v pripravi njegovo odrsko delo z motivom iz revolucije.
Kot tak leposlovni ustvarjalec ;n gospodarski teoretik je sedaj napisal pričujoče delo, o katerega namenu se je nekdo izrazil: oče France Kremžar je pred 40 leti 3. maja 1945 kot predsednik slovenskega parlamenta v Ljubljani razglasi) u-stanovitev svobodne slovenske države, sin pa je zdaj ob tem jubileju napisal v tej svoji knjig; razmišljanje o tem, kakšna naj bi bila ta država.
Nova Kremžarjeva knjiga vsebu-
Človek ne bi zgubljal besed nad takimi marnjami, če ne bi bile nevarne. Vzbujajo namreč sovraštvo do drugih narodov v času, ko bi bila solidarnost z njimi tako zelo potrebna, da se rešimo resničnih sovražnikov evropske kulture pr; nas, namreč komunistov ‘in njihovega primitivističnega pojmovanja znanosti in kulture. Da Ifo vse še lepše, se seveda nekaj, kar se godi po vsej Evropi, ne more v Sloveniji zgoditi, ne da b; bile za tem neke črne sile. Mnogi Slovenci so takoj1 začeli verjeti v zarotniško teorijo zgodovine in so po njej prišli do sklepa, da doišleke v Slovenijo lahko načrtno naseljuje „beograjska čaršija“- Predvsem bi bilo primerno, da nam najprej povedo, kdo naj1 bi ta čaršija bil. Beograjska čaršija je bilo skupno ime za beograjsko buržuazijo, ki so jo pa komunisti temeljito zatrli. Ta čaršija je sedaj vstala od mrtvih, da b; jo zagodla nam Slovencem. Dajte, no, dajte! Zaradi takih nesmislov zaključek, da so vsega krivi Srb; in da se Slo-
je 30 kratkih člankov, k; niso podani v sistematiki suhoparnih paragrafov, ampak so v resnici umetniško podani pravi eseji o današnji slovenski problematiki. Kremžar izhaja iz dejstva, da je mladi rod razočaran nad današnjo družbeno u-reditvijo ter si predstavlja obrise nove družbene preosnove, ki bo zadovoljila njegovo pričakovanje. Začenja z razpadom družbe, ki izgublja danes svoj smisel, in poudari, da je človeški rod sestavljen ’iz naravnih skupnosti kot so družina, rod, narod itd., ki jih veže ljubezen in so vir življenja; druge družbe pa so nastale iz potrebe in koristi; obema je treba najti pravšno sožitje, kar imenuje Kremžar odnos ravnovesja. Vsa knjiga razpravlja o tem ravnovesju z najrazličnejših vidikov.
Tako ravnovesje je treba iskati med svobodo in ciljem, med totalitarnostjo in demokracijo, med uspešnostjo tehnike in varnostjo. Posebno zanimivo je vprašanje lastnine: o nujnosti lastnine za svobodo posameznika in naroda. To so vprašanja iz sociologije in gospodarstva, o katerih jaz ne morem razpravljati, čutim pa, da bi bilo nujno potrebno, da o njih razpravljajo strokovnjaki in s tem pripravljajo razčiščenja, kakor želi to dr. Kremžar.
Vsa knjiga izžareva potrebo po ljubezni, ki ohranja naravna človeška razmerja, poudarja veliko vrednost svobode' v vseh pogledih kot nujnost sleherne odločitve. Vidni pa so v razpravi poudarki na odgovornosti vseh odločitev, ki smo jih sklenili v -svobodi in k; nas vežejo v vesti. Kot strokovnjak v najrazličnejših gospodarskih sistemih, tako liberalizma, socializma, marksizma, krščanstva, papeževih okrožnic itd. poudarja avtor strpnost in treznost v presojanju urejanja družbe, prevzema vse pozitivne lastnosti posameznih struj (od liberalizma individualno svobodo, komunizma zavest kolektivnosti, itd.).
Poleg teh problemov, k; sem jih samo deloma navedel, in katerim bi dodal še iskanja ravnovesja med državo in Cerkvijo in še marsikaj drugega, Kremžar poudarja, da bi bilo potrebno za prihodnji slovenski rod zamenjati priljubljeno obrambno miselnost (maloštevilni narod) s samozavestjo. Ob tem pasusu (str. 145) zapiše: „Simbol naše neodvisnosti od tujih sklepov-bi moral biti neukrotljivi svobodnjak Martin Krpan. V tem junaku so združeni celi zakladi prav tistih lastnosti, ki so nam vsem tako potrebne !“
venci ne moremo z njimi skupaj u-preti komunistom.
Nadalje so mnogi, kot kaže, prepričani, da priseljene; hodijo k nam le zato, ker smo v okviru Jugoslavije. Da bi se tega rešili, predlagajo, naj bi se ločili od Jugoslavije in se kot posebna enota vključili v Evropsko skupnost. Očitno ne vedo, da je v ustanovnem sporazumu o Evropski skupnost; dogovorjena svoboda premikov dela in kapitala, tako da bi nas Evropska skupnost prav nič ne rešila priseljevanja, samo da bi poleg Bosancev prišli še Grki in Portugalci, Italijani z juga in končno morda še Turki. Sicer pa npr. Švica ni niti v Evropski skupnosti, a ima kljub temu ob, mislim, 6 milijonih domačinov, kak milijon tujcev. Tega vprašanja se bomo morali lotiti malo bolj mirno in racionalno.
JUGOSLAVIJA
Ko govorimo o bodočnosti Slovenije jn Slovencev, se pač zastavlja vprašanje, al; naj ostanemo v Jugo-
Angleška ponudba obnovitve gospodarskih odnosov in argentinski odgovor sta imeli zadovoljiv odjek v tisku, vendar je zadeva kaj hitro utonila v morju novic, zlasti tistih zaskrbujočih, ki poplavljajo Argentino v zadnjih časih. Zdi se, da ni ostalo popolnoma jasno med ljudmi, kaj je v ozadju, in morda bo zanimivo, da si stvar bolj od blizu o-gledamo.
SIRENA LEPO POJE
Izredno vabljiva je nenadna angleška ponudba, in meri prav v o-srčje sedanjega argentinskega problema. V težkem gospodarskem položaju se ponuja odprta vrata za izvoz marsikaterega pridelka in od-zaskrbljujočih, ki poplavljajo Argentina izredno potrebuje. To vsaj na prvi pogled. A stvar ni tako lahka. Kar se tiče poljedelskih pridelkov, naj šibo mesa, raznih žit,_ sadja itd., je kaj težko, da bi Anglija predstavljala važen trg v sedanjem položaju. Anglija je članica Evropske gospodarske skupnosti, in kot taka ima le majhen odstotek uvoza iz zunanjega sveta, medtem ko večina kmetijskih pridelkov kroži med državam; Skupnosti. Ni verjetno, da bi prišlo do kakih važnih dotokov deviz v tem oziru. Industrijski pridelki iz Argentine pa nimajo kaj vidnih izgledov za uspeh na angleškem trgu. Raje obratno, in v tem primeru bi vzpostavitev gospodarske izmenjave bil bolj negativen kot pozitiven za Argentino.
Drug vidik tega problema je Vprašanje notranje politike. Poročali smo že, da priljubljenost konservativne vlade sploh, in gospe Thatcher posebno, 'izredno pada. Zadnje nadomestne volitve enega poslanca so predstavljale pravo katastrofo za stranko. In kot je pred tremi leti zmaga na Malvinah pomenila tudi volilno zmago „železne dame“, tako sedaj skuša uporabljati normaliziranje odnosov z Argentino kot viden uspeh in dokaz „dobrosrčnosti“. Argentinska ako bi hvaležno pobirala „ostanke radikalna vlada pa more upati na
Pojem „Slovenije brez mej“ utelešen v Martinu Krpanu, vsebuje dvojen nauk: najprej, da je ves svet prostor slovenskega dogajanja, nato pa, da nas na lastni zemlji obvezujejo le tiste Vidne ali nevidne meje, katere smo v svobodnem dogovoru sprejeli — sami.
Veseli nas, da imamo v vodstvu slovenske zdomske in emigrantske skupnosti tako samozavestnega Slovenca, ki .s tako obnoviteljsko in odločno pobudo kaže pravo smer za našo družbeno preosnovo.
I	■■■■■■■■■■■■■ari
slaviji ali ne. Takoj moram reči, da sem jaz po svojih čustvih za Jugoslavijo. Ne glede na to se mi zdi, da je za Jugoslavijo dosti povsem razumskih razlogov.
Predvsem menim, da je docela racionalno reči, da brez Jugoslavije Slovenije, kakršna je danes, ne bi bilo. Pod Habsburžani smo bili Slovenci razdeljeni na štiri upravne enote-dežele, od katerih so Slovenci povsem prevladoval; le v eni. Šele v Jugoslaviji, in sicer prvi, je Slovenija postala enotna, kot je zahteval program o Zedinjeni Sloveniji iz 1. 1948. Ne pozabimo, da sta bila Maribor in Celje bolj nemški kot slovenski mesti in da so Nemci prihajali k nam kot gospodarji, ne pa kot lumpenproletariat. Svarilen zgled, kaj' bi se nam utegnilo zgoditi, če b; bili brez jugoslovanskega zaledja in bi morali sodelovati predvsem s severnimi sosedi, so naši Korošci. Ob začetku stoletja jih je bilo 100.000 ob celotnem prebivalstvu Koroške 400.000, danes jih je še kakih 20 do 40.000, medtem ko se je prebivalstvo dežele namnožilo na 600.000.
Nikar ne pozabimo niti, da se avstrijski Nemci in Italijani čutijo močno vzvišene nad nami in da jih naša kultura in naš jezik kaj malo zanimata. Z drugimi Jugoslovani
NiHHiiinmm»rauiiiiniiiiMiiiiiiiiii|linnill|aaiaiaaailiaiMNaiailllflllll|l||t|ainitv||aH|an||
DR. LJUBO ŠIRC	(4
Misli o slovenski bodočnosti
Tone Mizerit
boljše volilne' uspehe s svojo trdno pozicijo glede suverenosti, kot pa z bogatinove mize“. Argentinski nacionalistični duh je še vedno izredno buden in Alfonsin se tega zaveda.
Ostane pa še tretja osvetlitev problema, in 'izredno bistro jo je orisal zunanji minister Caputo. Angleška poteza odgovarja tradicionalni linij; angleške diplomacije, katere cilj je izpostaviti postopoma vse medsebojne odnose, ne da bi se medtem sploh dotaknili temeljnega problema —- Malvinskega 0-točja in njegove suverenosti. O tem London sploh noče govoriti. Argentinski kancler pa razlaga: malvin-ska zadeva je temeljni problem; če tega problema ne bi bilo, tudi ne bi imeli problema medsebojnih pretrganih odnosov. Res je, da moramo postopoma obnoviti, kar je bilo šiloma pretrgano, a pri tem se moramo zavedati, da ta problem obstaja, ga imeti v vidiku, ga imenovati, čeprav o njem sedaj še ne debatiramo.
KDO JE ODLOČAL?
Vsled mirno preučenega problema je torej argentinska vlada ponudila Angliji, naj se v roku 60 dni pričnejo medsebojni razgovori za popolno obnovo medsebojnih razmerij, a v te pogovore naj bodo vključeni vsi problemi, ki nas ločijo. Pod tem pogojem je argentinska vlada celo pripravljena razglasili „formalni konec sovražnosti“, kar je bila nenehna angleška zahteva, a se je Argentina temu vedno upirala, češ nihče ni vojne napovedal, nima smisla napovedat; njenega konca.
V buenosaireških vladnih krogih so pravzaprav zaskrbljeni. Delajo izredno previdno, ker vedo, da objektivno niso kos anglešk; diplomaciji. Malvinski problem je mednarodni problem, in zadeva se tudi vsako leto prerešetava v okviru zasedanja Organizacije združenih narodov. Anglija se smeje mednarodni zaslombi, ki jo Argentina prejema, in jo skrbi le napetost v južnem A-tlantiku in ogromni stroški, ki jih zahteva utrditev in vojaška obramba otočja. Argentina se zaveda, da je ta napetost edino orožje, s katerim more pritiskat; na London. <5e naj se mu odpove, naj bo vsaj za kaj vrednega.
Naj se stvari razvijajo v eni ali v drug; smeri (sedanji vodja argentinske diplomacije se je izkazal za izredno bistrega in previdnega), ponovno je dokazano, da je bila malvlnska vojna pravi mejnik za državo. Zgodovina bo mnogo stvari sodila s „predmalvinskega“ in „pomalvinskega“ zornega kota. In pri tem ni važno, kdo je odločal te-
smo kljub vsem razprtijam v nekaki kulturni skupnosti. Kot je dejal Tone Partljič, predsednik Društva slovenskih pisateljev (Naši razgledi,
25.	1. 1985), „tiskajo naše romane, pred nami ponatiskujejo pri nas nekdaj preklete novele, igrajo naše igre...“ Knjig; Igorja Torkarja in Vitomila Zupana nista bil; uspešnici samo v Ljubljani, bili sta tudi v Novem sadu in drugod v Jugoslaviji. Pa vprašajte naše pisatelje v Trstu, kako lahko je doseči, da prevod slovenske knjige dobi italijanskega založnika. Seveda taka kulturna skupnost zahteva nekaj vzajemnosti, toda menda to moti samo tiste, ki bolujejo za kompleksom večvrednosti. Govor Toneta Partljiča sploh priporočam kot vzorno u-merjeno slovensko stališče. Opozoril je prav na. nevarnost slovenske samoizolacije.
Gospodarsko smo Slovenci že v prvi Jugoslaviji vzcveteli. Namesto podeželska avstrijska mesta, so Maribor, Celje in Kranj postali do 1. 1939 industrijska središča. To bi morali upoštevati fisti, ki pretirano računajo, koliko finančnih fič-nikov gre na jug. Tudi v bodočnosti bomo Slovenci v Jugoslaviji lahko igrali primerno gospodarsko vlogo, čeprav trenutno ne nacionalizmi marveč šovinizmi razbijajo jugo-
daj invazijo na „Falkland“, čeprav je argentinski pisatelj Borges te dni trdil, da je korak odločilo „šest pijanih generalov“. Tako se pač piše zgodovina.
JAZ ZASEDAM, TI ZASEDAŠ
Spreganje glagola „zasedati“ je prišlo v modo zadnje čase. Vrsta industrijskih obratov je zadnje čase „prešla“ v roke delavcev. Najbolj znamenit je bil primer avtomobilskega 'podjetja Ford, katerega so po dvajsetih dneh zasedbe delavci spraznili, ko se je pred vra,ti tovarne pojavila policija s sodnij-skim ukazom izpraznitve. Še pred tem je bilo mnogo pogajanj, debat, obtožb, itd.
Problem zasedbe tovarne Ford je zanimiv. Predstavlja na nek način sliko sindikalnega položaja v Argentini. Notranja delavska komisija spada v levičarsko sindikalno formacijo, in je takorekoč sovražna vodstvu mehaniškega sindikata, ki je v peronističnih rokah. Zato medsebojne obtožbe, da je sindikat prodan kapitalu, in pa da je tovarniška komisija otročja, ker ne ve kaj hoče in ji je cilj le revolucionarni preobrat.
Dejstvo je, da prestaja podjetje težke čase, kot vsa država. Potrebovali so, da tovarna šest dn; v mesecu ne obratuje. Delavska komisija jim je prav otročje podarila 19 dni. Poleg tega so še člani notranje komisije postavljeni pred sodišče. Obenem pa niso prejeli zaslombe CGT, ker je celo Ubaldini bliže vodstvu sindikata kot pa tovarniški komisiji. In še: tovarna je bila izpraznjena, ne da bi delavci dosegi; niti pičice tega, kar so zahtevali.
Vlado pa je primer izučil. Po eni strani, so objavili dekret, po katerem mora vsako podjetje pet dni prej sporočiti in upravičiti vsak odpust, vsako skrajšanje urnika ali spremembo v odnosih z delavstvom. Po drugi strani pa vladn; možje zavzeto utrjujejo dobre odnose z peronističnim sindikalizmom (os Miguel-Triaca), ki ima v rokah večji del sindikalne strukture, povrh pa še večji del peronistične stranke. Izredno res se stvari obračajo. Spomnimo se le, da je le peroni-stična opozicija v senatu „rešila“ vlado, da ni uzakonila sindikalne reforme, ki bi sindikate spravila v roke teh levičarskih formacij, ki sdeaj vladi delajo toliko preglavic.
Obenem , pa je tudi zanimivo videti, kako se ti sindikalisti prilizujejo cerkveni hierarhiji. Pa naj si bo Ubaldinijev obisk v Vatikanu, ali „premisijevalni dan“ (neke vrste duhovih vaj?), ki so se ga te dni v Cordobi udeležili, med drugim Triaca in Borda (dva od štirih tajnikov CGT) in nadškof Di Stefano, predsednik škofijske socialne ekipe, in pa sam predsednik škofijske konference kardinal Primatesta. Tudi tam nekaj kuhajo.
slovansko tržišče. Da bi ga spet zedinili v prid vseh prizadetih, nikakor ne smemo obnavljati centralizacije, ki je šovinizme prav vzbudila, marveč moramo decentralizacijo utemeljiti na tržišču namesto na vsemogočnosti republiških komunističnih hierarhij.
Politično moramo Slovenci izbirat; med tem, ali hočemo postati srednjeevropska obrobna provinca, nekako slepo črevo, ako bomo hoteli imeti turško mejo na Sotli in Kolpi, ali pa bomo Vodnikov „prstan Evropini“, zveza med Srednjo Evropo in jugovzhodnim prostorom. Nobenega dvoma ni, kaj bodo Slovenci izbrali, če so dinamični in se zavedajo svojih sposobnosti.
Samo dinamika nam more pomagati. Obdani smo od italijanskega prostora na zahodu, od avstrijsko-srbskega na vzhodu. Celo brez kakršnih koli zarot al; slabih namenov ti prostori nujno vplivajo na nas. Temu se ni mogoče izogniti, saj je v moderni dobi tako, da se je v nekaj urah mogoče pripeljati od slovenske meje do slovenske meje. Namesto da tarnamo, moramo utrjevati svoj položaj z uspešnostjo, brez pretirane prestrašenosti in s pametnim naslanjanjem na zaledje, ki nam je lahko še v največjo oporih t. j,., ravno na Jugoslavijo.
^ NOVICE IZ SLOVENIJE
Gallus - včeraj, danes, jutri
MOSTE PRI KOMENDI — Selekcijski center za krompir bo zgrajen do konca novembra. V njem bodo pridelovali in sortirali semenski krompir ter s sodobnimi metodami skrajšali za dve leti selekcijski postopek. Seme bo tudi bolj zdravo prišlo v roke kmetov. Center bo imel skladišča, za 1.000 ton, sortirnico, laboratorij, rastlinjak in toplotno postajo.
MARIBOR — Pomanjkanje pitne vode sku/šajo Mariborčani rešiti s črpanjem vode na Mariborskem otoku. Vendar je rešitev problematična, ker je otok zaščiten kot naravnovarstve-ni spomenik. Maribor bi rabil za polno kritje uporabe še tristo litrov pitne vode na sekundo. Sedanje črpanje je 700 litrov vode na sekundo, od katerih jih 400 litrov porabi industrija.
KROPA — 90 let prve zadruge za žeMjarsko obrt in druge izdelke iz železa so praznovali v začetku maja. Takrat se je povezalo osemnajst kovačev in ustanovilo zadrugo, ki .se je sčasoma spremenila v tovarno vijakov Plamen. Lani je bilo v njej zaposlenih 530 oseb.
MARIBOR — Podpis pogodbe Metalne z nemško Sohiess omogoča prvi nastopati na svetovnem trgu s težkimi obdelovalnimi stroji Schiess-Froriep; reakalno-vrtalni stroj z vretenom, 180 mm, vzpenjalno vrtljivo mizo z nosilnostjo 45 ton, vertikalno stružnico z vrtljivo obdelovalno mizo 3,5 m premera.
LJUBLJANA — Iskra Delta Computers je naslov tvrdke, ki bo v Št. Jakobu na Koroškem, izdelovala računalnike triglav/trident 16/32 bit. Za ta korak so se odločili, ker so carinski stroški za uvožen material v Avstriji nižji od slovenskih in pa ker bodo skušali pridobiti dokazilo, da je triglav/ trident avstrijski izdelek. S tem pa je spet lahko nižja proizvodna cena, ker ni treba plačevati carine v državah, članicah Evropske gospodarske skupnosti. — Računajo, da bodo proizvajali pa tisoč računalnikov letno.
IDRIJA — Rudnik živega srebra bo letos prodal 50 ton na tuje, kar predstavlja polovico letošnje proizvodnje. Cena jeklenki je 300 dolarjev, v domači prodaji pa je 150 tisoč din. Ker i-majo resne ekonomske probleme, iščejo izhodov, med katerimi je predelava sekundarnega živega srebra. (En dolar =270 din).
BREŽICE — Skupščina vinogradnikov je zarisala precej temno sliko slovenskih vinogradov. Pravijo, da je lanski 24% vpad pridelka grozdja in
MIRKO VASLE
Slovenci
KOŠARKA
Ljubljanska Smelt-Olimpija je postala prvak I B Zvezne košarkarske lige 84/86 pri moških in se tako vrnila v I A. Vso sezono je prepričljivo igrala. Od 2i2 iger jih je dobila 18, izgubi' la pa le 4. Izpadla pa je iz I B lige Celjska Libela, ki je končala na zadnjem mestu. Od 22 iger je dobila le 6 izgubila jih je pa 16.
V	I ZKT, _ ženske — se je uvrstila na odlično peto mesto ljubljanska Iskra Delta Ježica.
Iz Trsta smo zvedeli, da je Slovenski košarkarski klub Jadran osvojil naslov prvaka italijanskega prvenstva lige C-tl in tako napredoval v ligo B.
ODBOJKA
Mariborske odbojkarice Palome Branika so dosegle svoj tako zaželeni cilj; z zmago proti Partizanu s 3:0 v zadnjem kolu I. lige so osvojile naslov državnih prvakinj. Od 18 iger so Mariborčanke doble 17, izgubile pa le 1.
V	I ZOL — moški — je Stavbar MTT iz Maribora osvojil 9. mesto. Tekmovalo je 12 moštev. Od 22 iger je zmagal 9, izgubil pa 13.
HOKEJ NA LEDU
V	Chamonixu, Franciji, se je končalo letošnje hokejsko svetovne prvenstvo skupine C. Prvo mesto so osvojili
vina, posledica ne samo slabe 'letine, temveč zaradi slabe gospodarske politike, zapostavljanja, kar odseva v manjši obnovi nasadov. Po načrtih bi morali lani obnoviti 397 ha vinogradov, a so jih le 191. Srednjeročni načrt je predvideval do konca leta 2.000 ha obnovljenih vinogradov, a so do lani lahko to izvedli le na 943 ha.
MURSKA SOBOTA — Projektiranje in proizvodnjo v dveh novih tekstilnih tovarnah v Aleksandriji v E-giptu je prevzela Mura. Prenos tehnologije in usposabljanje kadrov v tovarni, ki imata 2(7.000 zaposlenih, bosta omogočili letno proizvodnji) dveh milijonov kosov hlač, kril, pižam, plaščev in spalnih srajc.
UMRLI SO OD 27. maja do 3. junija:
LJUBLJANA — Franc Boštjančič
st.; Rozalija Štruc; Fani Westermajer roj. Uhan; Cecilija Podlesnik roj. Mance; Ana Podboršek roj. Repenlšek; Feliks Gorenc; Ivanka Starman roj. Hribernik; Jožica Hutter roj. Prevec; Ivan Babišek; Zlatko Tomaševič; Marjan Pavlič; Angela Vovk roj. Kajdiž; Helena Tičar roj. Erker; Berta Bole roj. Kov-šček, 93; Minka Jaklič roj. Palma, 74; Josip Jereb, 93; Martin Ferkolj; Frančiška Bernik roj. Tomažin; Anica Vidmar roj. Gračner; Jakob Planinc; Jožefa Koželj, 91; Vera, Vili-Gselman roj. Felver; Iva Čermelj roj. Metlar, 71; Marija Dečman; Pavla Ržen roj. Hribar; Lojze Kimeswenger; Fran Deže-lan; Irma Oman roj. Komauli, 88; A~ dela Bitenc roj. Povalej, 79; Marija Kovič roj. Jerele.
RAZNI KRAJI — Ivan Kreft, Videm ob Ščavnici; Štefan Jereb, Smrečje; Rudi Kralj, Novo mesto; Franc Hudina (Zagrajškov ata), 86, Žagaj; Hilda Kranjc, Celje; Slavka Šušteršič roj. Kraljič (Kovačeva), Turjak; Van. delina Pavlin, Nova Gorica; Justina Pokleka, Polzela; Vida Hočevar, Mengeš; Marija Virt roj. Bukovec, Novo mesto; Rudi Mlakar, Viševek; Franc Ban, Lokve; Milan Požun, Zagorje ob Savi; Eimica Pelko roj. Metelko, Krmelj; Justina Slplichal, Novo Mesto; Pavidi Pav(Ser roj. RCižiner, Sevnica,; Slave Forte, Radomlje; Franc Srebrnič, žpk. v Renčah; Milenko Pantič, 62, Lesce; Leopold Močnik, Domžale; Marija Majdič, 82, Medvode; Martin Pirc, Litija; Franic Bajd, Tržič; Vera Petan roj. Seiko, 63, Celje; Tone Praprotnik, Litija; Marija Rozina, Zagorje; Maks Kenda, Vrhovo; Zvone Debeljak, Podiraj; Milan Lakota, 50, Kranjska gora; Ivan Eler, Tržič; Maks Geržina, Veliki otok; Anica Vidic, Metlika; Anton France, Mozirje; Marjan Negro, Izola; Emilija Sancin roj. Tankovič, Piran; Marija Šnligoj roj. Albreht, 78, Boh. Bistrica; Jože Rogelj, Preserje; Ida Pratnekar roj. Hribar, Mežica; A-malija Sirec roj. Nendl, Šentjur pri Celju; Ludvika Mlakar roj. Korelc, Čatež pri Veliki Loki; Rudi Rusak, Komenda; Ciril Golouh, 84, Celje; Iva Bre. zovnik roj. Jesih, Iška vas; Martin Zajc, 72, Grosuplje; Kristina Gostinčar roj. Vajt, 84, Domžale; Maks Lipovšek, Celje; Franc Prosen, Zagorje ob Savi; A-
in šport
gostitelji; druga je bila Jugoslavija, obe reprezentanci pa sta napredovali v višjo skupino B.
Večina igralcev Jugoslavije so Slovenci, kjer se igra najboljši hokej na ledu v Jugoslaviji. Igrali so 7 iger, dobili so jih 6, izgubili pa so samo proti Francozom. Vratar Jugoslavije, Jeseničan D. Lamovšek, je bil proglašen za najboljšega .čuvarja mreže na tem prvenstvu.
Hokejisti Jesenic so osvojili že 21. naslov državnih prvakov. V prvi ligi je igralo 8 moštev, med temi štiri slovenska: Jesenice, Kompas Olimpija, Kranjska Gora in Cinkarna Celje, ki je odpadla v 2. ligo. V finale sta pristopila. Jesenica in beograjska Crvena zvezda, ki je s to uvrstitvijo dosegla svoj največji uspeh dotlej. Za naslov prvaka sta igrala na tri zmage. Jesenice so osvojile naslov kar v prvih treh igrah. Pri slovenskih moštvih nastopajo izključno Slovenci, medtem ko se pri Crveni zvezdi vrstijo Kanadčani, Amerikanci in tudi en Slovenec. Kronika poroča, da si od leta 1967 delita naslov državnega prvaka Jesenice in ljubljanska Olimpija.
ROKOMET
V tej panogi so Jugoslovani uvrščeni med najboljšimi na svetu. Na zadnjih olimpijskih igrah v Los Ange-
SLOVENCI v ARGENTINI Osebne novice
Nova diplomanta: Na pravni fakulteti buenosaireške univerze je diplomiral Franc Flisar. Novemu odvetniku i-skreno čestitamo.
Na ekonomski fakulteti državne u-niverze v Buenos Airesu je diplomirala iz računovodstva Mirjam Horvat. I-skrene čestitke!
Krsta: V slovenski cerkvi Marije Pomagaj je bil v soboto 13. julija krščena Marija Zofija Kastelic, hečrka Antona in ge. Marije Lucije roj. Marinček. Botrovala sta ga. Marija Stanislava Mozetič in Marjan Kastelic. Krstil jo je nrsgr. Anton Orehar. Čestitamo!
V	soboto, 29. junija je v cerkvi Marije Pomagaj g. Franci Gukjati krstil Ivana Slavimira Klemenčiča, sin Frenka in ge. Snežne roj. Batagelj. Botra sta bila Francka Koroščeva, in Gregor Batagelj.
Smrti: Bela žena je močno posegla v naše vrste. V Mendozi sta umrla Vinko Preložnik in Stanko Marišič; v La Plati Janez Fajfar, v Ranelagh inž. Gustav Gol; v Villa Devoto Marjeta Rusjan in Angel Lasič; v Slovenski vasi Ivan Matevžič; v Monte Grande Janez Peršuh (65) ; v Palermo Lojzka Sancin (88) ; v Villa Madero Štefan Bev-čar (76). Vsem prizadetim sorodnikom r.aše sožalje!
!(UJEINI©§ EMES
JULIJSKI SESTANEK ZVEZE SLOVENSKIH MATER IN ŽENA
Pod naslovom „Razgovor o poklicnem delu matere izven doma“ je dr. Jure Rode vodil sestanek, katerega, se je udeležilo lepo število žena. Aktualna tema je vzbudila živahen razgovor, predvsem ker so zlasti mlajše matere povedale svoje mnenje. Druižino in poklicno delo znajo in zmorejo vskladi-ti in z veseljem ugotavljamo, da naše žene razumejo potrebe dobe, v kateri živimo.
V	dobrodelni sklad ZSMŽ so darovali: Tovarna „Keks“: sladkor za pakete; podjetje Herman Zupan A 100; po A 50: podjetje Bratje Oblak in Helena Malovrh (v spomin očeta) ; A 15 Marija Eiletz (v spomin mame, brata in ge. Pahor) ; A 20 Jana Dobovšek (v spomin Toneta in Bojana Sparha-kla); po A 10 Marjeta Dolbovš.ek (v spomin Matije Rožanca), dr. J. Dobovšek st. (v spomin Franceta Prelesnika), ga. Lipar, Iliriatur, Marija Kralj; po A 5 J. L. (v spomin Franceta Mehleta) in Grohar Nace; po A 2 Sonja Virnik, Tončka Truden in Nataša Krečič.
Vsem darovalcem lepa hvala!
niča Dernovšek, Sava pri Litiji; Franc Moder, 86, Beričevo; Marija Volčič roj. Jenko, 88, (Soršikova mama), Škofja Loka; Nace Malovrh, Horjul; Maks Sluga, Litija; Frančiška Kovač roj. Ro-zman-ičešnarjeva, Žalec; Ivan Reiter, Črna na Koroškem.
lesu, ZDA, so osvojili naslov prvaka tako med moškimi kot pri damah.
Na boju za svetovni pokal 1984 za moške je Jugoslavija pristala na 3. mestu.
V	1. ligi, ženiske, je letos Belinka Olimpija ' iz Ljubljane dosegla doslej največji uspeh slovenskega rokometa z odličnim 5. mestom.
Igralka Olimpije A. Cuderman igra v jugoslovanski reprezentanci.
V	1. ligi, moški, nimamo Slovenci zastopnikov. V 2;. ligi pa igrata ljubljanski Dinos Slovan in celjski Aero Celje. Prvi je dosegel drugo mesto a mu ni zadostovalo za vzpon v prvo ligo. Aero Celje je bil 8. V 2. ligi, ženske, je odpadlo iz lige moštvo Novo Mesto. Komaj so pa obdržale kategorijo rokometašice Velenja.
NAMIZNI TENIS
V	Pulju se je odigralo 39. državno prvenstvo v namiznem tenisu za posameznike in dvojice v članskih disciplinah. Pri moških, posamezno, je bil najboljši Slovenec Ke;vač, ki je dosegel 5. mesto. Pavič je bil 8. Oba sta Člana ljubljanske Olimpije. Pri ženskah, posamezno, je Vesna Ojsteršek, igralka Ljubljanskega Kemičlarja, o-svojila 4. mesto.
Pri mešanih dvojicah sta Kovač in
V.	Ojsteršek dosegla najboljši slovenski uspeh, ko sta se priborila na 2. mesto.
Pri moških dvojicah so Slovenci popolnoma razočarali, kajti Kovač in Urh sta izpadla, že v prvi igri.
Kakšen zagon je bil to! Kako je odmevala slovenska pesem vse tam od leta 1948 naprej, že kmalu po našem prihodu k Srebrni reki! Kako je vsak koncert „GALLUSA“ bil za našo skupnost ne samo kulturen dogodek, ampak naravnost praznik.
Spominjamo se tudi, kako je „GALLUS“ —, ki ga je tam okoli leta 1958 nekdo zato z vso upravičenostjo imenoval „slovenska pojoča diplomacija“ — kmalu nastopal tudi pred tujo publiko. Bili so to predvsem „Ciclos de musica coral“, ki jih je organiziralo Ministrstvo za kulturo. Takrat so vsi /buenosaireški veliki dnevniki (La Na-eión, La Prensa, itd.) stalno spremljali nastope našega zbora. Tudi „Buenos Aires Musical“’, posvečen zgolj glasbeni kritiki vodil ga je kasnejši direktor gledališča Colona in predsednik Svetovne zveze glasbenih kritikov s sedežem v New Yorku), je kmalu opazil „GALLUSOVE“ koncerte in nekoč opozoril „na vdor nove pesmi v glasbeno saturirani Buenos Aires“.
GALLUS je takrat pel ob spremljavi Državnega simfoničnega orkestra, pel je na, festivalih (Musica Sacra), ves čas pa spremljal življenje naše skupnosti. Ne samo s svojimi vsakoletnimi koncerti ampak tudi sodelujoč pri vseh velikih cerkvenih praznikih, pri vseh naših osrednjih proslavah.
Ta naš reprezentativni zbor je večkrat dal spoznati tuji publiki našo narodno pa, tudi našo umetno pesem. Ob eni takih priložnosti je kritik nekega tukajšnjega dnevnika (-darin) zapisal: „Zbor je dal priložnost spoznati lepo zbirko avtorjev, ki zaslužijo, da hi jih uvrstili v najboljše antologije...“
Veliki, tuji svet je v tistih letih spoznaval Slovence v veliki meri ravno po naši pesmi, predvsem po našem GALLUSU.
Im GALLUS je pel. Leto za, letom. Toda leto za letom so počasi umirali tudi najstarejši njegovi pevci... Res, da so sproti prihajale v zbor mlade moči, fantje in dekleta z lepimi glasovi, vendar — kdo bi točno vedel zakaj: ali smo se s časom res utrudili? ali so medtem domači zbori, nekateri danes tudi po svetu znani, pričeli napolnjevati svoje dvorane? ali se je morda tudi spremenila „politika“ Kulturne generalne direkcije? •— dejstvo je, da je GALLUS stopal v ozadje. Zadnja leta smo bili navajeni slišati njegove koncerte samo še v naših dvoranah, pa pri naših vsakoletnih velikih slavnostih.
Zgodovinsko gledano je GALLUS v letih od 1948 naprej izpolnil dve poslanstvi: med nami samimi je širil ljubezen do lepe narodne pesmi, istočasno pa nas tudi predstavljal tujemu svetu. Prav gotovo pa se ne motimo, če dodamo, da je zbor izpolnjeval še
Pri ženskih dvojicah sta sestri Vesna in Andreja Ojsteršek dosegli 4. mesto.
ALPINIZEM
Februarja meseca se je odpravila na himalajski vrh Jalung Kang (8505 m) skupina slovenskih alpinistov. Vodja, skupine je bil Tone Škarja. 9. marca so odšli iz Katmanduja. Postavili -so prvi bazni tabor na Pangpemo (5050 -m) pod Severno steno Jalung Kanga.
Po časovnem razporedu, ki so ga pripravili, so imeli kak teden prednosti. Toda vzpenjali se niso po nobeni od pripravljenih variant, temveč so se zaradi velikih objektivnih nevarnosti v stebru odločili za severno smer, ki naj bi bila prvič preplezana. Drugi -tabor so postavili 9. aprila (62501 m). (Šest dni kasneje še tretjega (71150 m). Tz tabora št. 4 (8100- m) pa je ob zori 22. aprila, dvojka Bergant-česen krenila proti vrhu. Po desetih urah plezanja sta dosegla vrh, kjer sta ostala 'približno pol ure in zasadila nanj nepalsko in slovensko zastavo. Ko .sta 'začela sestopati, je bazni tabor izgubil radijsko zvezo z Bergantom in Česnom. Naslednje jutro je česen prišel do tretjega višinskega tabora in povedal, da je Bergant, ki je imel pri sebi „walkie-talkie“, padel, njegovega trupla pa ni mogel najti, člani odprave so takoj začeli iskati Bergantovo truplo, vendar -brez uspeha. Vodja, Tone Škarja, je prekinil odpravo. Bergant je bil star ,31 let. Opravil je okrog 450 vzponov. ‘Sodeloval je na številnih odpravah, med njimi na Everest leta 1979.
eno funkcijo: povezoval je svoje člane v resnično družino, pomagal k ohranjevanju slovenskega življa.
Zakaj pravzaprav človek poje? Zato — ker je peti lepo! Pa najsi je pesem porojena iz prehudega trpljenja v srcu in mu da tako duška, najsi iz vesele razigranosti. Pojemo. Preko melodije in preko besedila prihaja v srce nekaj svetlega, toplega, kar človeka plemeniti. Prav v našem primeru pa ima petje še neko drugo „funkcijo“. Pokojni prof. Ehrlich — kakor ga citira prof. Božidar Bajuk — je- nekoč govoril na Višarjih : „Dokler bo slovenski narod k Bogu molil in s pesmijo Častil v svojem jeziku — tako dolgo bo imel za svoj obstanek največje zagotovilo — v Bogu samem!“
Zadnja leta smo še vedno kdaj slišali GALLUSA, vendar človek si ni bil na jasnem: ali se je zbor „preveč pomiril“, ali pa. je tako, da je bilo premalo „prave publike“, ki bi znala navdušiti Zbor, da poje večkrat in vedno bolje? Kakor pri drugih panogah našega kulturnega življenja — najsi gre za izdajanje knjig, za naše gledališče in podobno — smo se nekako „ustalili“.
Pred mesecem dni pa, ko smo praznovali štiridesetletnico našega begunstva, ko smo se poklonili našim padlim domobrancem in smo se dan po slavnostni proslavi zbrali tudi v veliki buenosaireški katedrali, ni k veličastni maši pripomoglo samo slavnostno o-bolje ali skoraj dvatisočglava množica ljudi, ampak tudi lepo, kdaj naravnost presunjajoče petje tokrat z raznimi pevci in solisti pomnoženega GALLUSA. Ali je bil spomin na pretekle tragične dokodke tisto ali slavnostno okolje, ali močneje doneči zbor, ali lepota izbranih pesmi (kakšno bogastvo imamo!) — dejstvo je, da se je v številnih navzočih sama po sebi utrnila misel in še isti dan našla svojo konkretno formulacijo: „Kakšen zbor! Ali se res ne bi dalo narediti, da bi Slovenci v Buenos Airesu ponovno imeli stalen, mogočen, res reprezentativen pevski zbor, nekaj kar bi bilo pevcem v veselje, nam poslušalcem v užitek in kar bi nas tudi še naprej s ponosom reprezentiralo pred drugimi!“
Kdo bi dvomil, da niso vsi zunanji pogoji dani! Ne da imamo Slovenci lepše glasove kakor pa jih imajo pripadniki drugih narodov. Ni to, da hi nekako že „po tradiciji“ imeli „nastavljena grla“ za ubrano, večglasno petje. Ne! Toda eno pa drži in to je, kdorkoli je kaj rajžal po svetu: ne boš našel naroda, ki bi tako rad pel in med katerim bi toliko ljudi imelo lepe glasove.
To je božji dar. To je „ed Boga dani talent“. Po moderno povedano: to je za posameznika in za narod velik kapital, ki ga dostikrat ne znamo „o-bmiti“.
Ne znamo ali. .. nimamo volje?
Mar res ni možno, da bi v bodoče spet slišali mogočen osrednji pevski zbor, ki bi ga sestavljali najboljši pevci iz krajevnih Domov, pa še kakšni „solisti“, zbor, ki bi nam z lepoto naše pesmi plemenitil srca, ki bi nas — tudi še danes — kot „potujoča pojoča diplomacija“ predstavljal svetu ?
Mar mislimo, da so glasovi naših mladih slabši od nekdanjih naših?
Mar mislimo, da so naše pesmi v teh desetletjih kaj izgubile na svoji lepoti ?
Mar mislimo, da se pevci res ne bi predali bolj zahtevnemu vodstvu zbora — iskanje kvalitete je prvi pogoj, da zbor obstane in rase! — da danes res nimajo časa za nekaj, kar jih srčno veseli ?
Naj še tako obračamo vprašanja, ne bomo naišli resničnega pomisleka. Stvar je samo ena: hoteti je treba, še številnejši lepi glasovi — in med nami so! — še globlje uživetje v našo narodno in umetno pesem, zakaj ne tudi kdaj v tujo pesem? — kak zbor bi lahko zadonel z odra preko dvorane!
Misli, vržene v svet. Kakor zrna na polje... če bi se povabilu zbora odzvali vsi pevci, ki jim glas lepo poje, srce pa bije za slovensko pesem, če se bodo pa tudi vsi, ki našo skupnost na eden ali drugi način vodijo, zavedeli važnosti mogočnega GALLUSA ter
z vsemi silami podprli to zamisel-------
pa se bo „junijski katedralski čudež“ lahko kmalu ponovil.
Zič
IDI
(3)
Stran 4
SVOBODNA SLOVENIJA
OBVCSTILO
SVOBODNA SLOVENIJA TEBI
• avdiovizual o zgodovini in pripravi lista
© domačo večerjo
© to srečko za žrebanje barvnega televizorja
© prijetno zabavo s presenečenji
Tl
SVOBODNI SLOVENIJI
© pomoč
© solidarnost
© zvestobo
©	5.— Avstralov
v dar za tiskovni sklad
KULTURNO DRUŽABNA PRIREDITEV SVOBODNE SLOVENIJE v soboto, 3. avgusta 1985 v Slovenski hiši, R. Falcón 4158, ob 20. uri.
Huda inflacija v prvi polovici leta, sedaj pa zamrznjenje cen je postavilo Svobodno Slovenijo pred težko finančne probleme. Zato prosimo vse prijatelje lista, da mu priskočijo na pomoč in prispevajo v tiskovni sklad z nakupom srečke.
V tej je vključen avdiovizual o poslanstvu in dèlu našega lista, večerja in žrebanje prenosnega televizijskega aparata.
VSEM DAROVALCEM — HVALA ZA POMOČ.
Konzorcij Svobodne Slovenije
MEDNARODNI TEDEN
AMERIŠKI PREDSEDNIK Ronald Reagan je bil v zadnjih dneh operiran. Izrezali so mu kos črevesja in analize, v laboratoriju so pokazale, da je bil tumor rakast. Zdravniki zatrjujejo, da je bil z operacijo problem rešen. Nastala pa, je zakulisna polemika, čeiš da bi morali operacijo izvesti že pred 14 meseci. Vendar tedaj bi morda ne bila preveč dobrodošla ta novica, ko se je država nahajala domala pred volitvami. Vsekakor so zdravniki označili Rea-
ZAUW&IA PO USPELI PRIREDITVI „BÈ“
Uprava „Duhovnega življenja“ se vsem, ki so omogočili, da je tradicionalna prireditev verske revije „Duhovno življenje“ lepo uspe-
la, iiajič^šč zali val ju j e.
Posebna zahvala pripravljalnemu odboru, v katerem so že vrsto let gg. Lojze Sedej, Ivanka Krušič, Franice in Tone Bidovec, Stane Snoj, Jože šeme in Francé Zure, nadalje vsem darovalcem lepih dobitkov, gospem za pecivo, napovedovalcu g. Mihu Gaserju, sodelavcem, številnim dobrotnikom in onim, ki so darovali v tiskovni sklad ter vsem, ki ste prihiteli na prireditev.
NEDELJA, 21. julija:
Občni zbor MUTUALA SLOGA v
Slovenski hiši ob H, urj.
Zlata maša dr. Filipa Žaklja v slovenski cerkvi Marije Pomagaj ob 16.
V	Slovenskem domu v Carapacha-yu domače koline s kosilom. Oib 15. uri redni občni zbor doma.
Mladinski dan v San Martinu.
PETEK, 26. julija:
V	okviru Slovenske kulturne akcije
F. kulturni večer s predavanjem mag. Irene Mislej: Raziskovanja o izseljencih na ljubljanski univerzi. V Slovenski hiši olb 20. uri.
SOBOTA, 27. julija:
Redni pouk Slov. Srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
Predavanje dr. Milana Komarja v
okviru SKAS-a in Visokošolskega tečaja ob 16. uri v mali dvorani Slovenske hiše.
NEDELJA, 28. julija:
V	Hladnikovem domu v Slovenski vasi 3'3. obletnica Društva Slovenska vas.
SOBOTA, 3. avgusta: Prireditev tednika , nija“.
.Svobodna Slove-
ganovo hitro okrevanje kot „čudovito“.
V BOLIVIJI so imeli volitve. Ta mala južnoameriška država, katero so do nedavnega nenehno pretresali državni udari, je izvedla nov korak k u-trditvi demokracije. Zanimivo je, da je največ glasov (36%) prejel bivši vojaški predsednik Hugo Banzer, vodja sedanje bolivijske desnice. Vendar ker , noben izmed kandidatov ni presegel predpisane polovice glasov, bo moral novega predsednika izbrati kongres, 'n sicer med tremi najbolj voljenimi.
! SDD	SFZ	\
•	m
San Martin
■ ■
:	vabita na	:
■ ■ '
\ MLADINSKI DAN
V NEDELJO, 21. JULIJA ■ ■
■ ■
j Spored: 8.00 — začetek tekmovanj :
odbojke
11.30	— sv. maša ■ ■
.	19.00 — lui.turni program :
nato prosta zabava 5 Sodeluje Magnum
SREDA, 7. avgusta:
Sestanek Zveze slovenskih mater in žena v Slovenski hiši ob 17. uri. Predava ga. ^Lojzka Dimnik: „Naš dom in naša družina“.
SOBOTA, 10. avgusta:
Redni pouk Slovenskega Srednješolskega tečaja v Slovenski hiši.
SOBOTA, 17. avgusta:
Profesorska seja Slovenskega Srednješolskega tečaja.
V Slovenski hiši ob 15. uri Zveza slovenskih mater in žena: ,Dolenjske jedi“ — srečanje v kuhinji.
NEDELJA, 18. avgusta:
Romanje v Lourdes.
SOBOTA, 24. avgusta:
Redni pouk Slovenskega Srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15.
SOBOTA, 7. septembra:
Redni pouk Slovenskega Srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. Dan Zveze slovenskih mater in žena.
GALLUS obvdšča svoje pevce, da v torek, 28. julija, prične študirati nov koncertni program. Vaje bodo ob torkih od 20.30 do 22 v Slomškovem domu. K si? zbci- želi ««sditi, naši in tuji publiki kvalitetno glasbo, vabi tudi nove pevce, ki imajo sposobnosti in voljo za resno zborovsko delo.
Prispevajte v tiskovni sklad!
28. JULIJA 1«*
33. OBLETNICA DRUŠTVA SLOVENSKA VAS
9.30 Sv. maša, ki jo bo daroval msgr. A. Orehar
11.00	Dviganje zastav
12.30 Kosilo z domačimi kolinami
16.00	Kulturni program
Slavnostni govornik g. Lojze Rezelj
Po kulturnem programu sledi družabni program z sodelovanjem “MAGNUMA”
NAROČNIKOM V ARGENTINI
Kot je znano, smo nastavili naročnino za naš list v začetku aprila na A 5,3 (A 6 po pošti). Te cene so sedaj zamrznjene, inflacija pa je do srede junija dosegla vsaj 100%, kar bi naneslo pri naši naročnini A 10,6 (A 12 po pošti).
Prosimo vse naše naročnike, da pri plačevanju naročnine to upoštevate in razliko naklonite v naš tiskovni sklad.
Hvala za razumevanje.
Uprava
: V Slovenskem donni ;
v Carapacliayu j	:
! BODO V NEDELJO, 21. JULIJA ■
š	:
Domače koline
s kosilom
\ :
• Za družine bodo na razpolago že ■
v soboto popoldne.
: :
■	Popoldne, ob 15. uri pa bo :
REDNI LETNI OBČNI
ZBOR DOMA	:
■	:
; Prijatelji Doma prisrčno vabljeni. ;
:	s
DRUŠTVENE VESTI
V pisarni Zedinjene Slovenije so na razpolago sledeče nove knjige: Edgar Wallace: Zeleni lokostrelec; Branko
ESL0VENIA LIBRE
Pundador: MILOŠ STARE REDACCION Y ADM1NISTRACION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Telèfono: 6 9-95 03 Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor : dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Coneesión N9 5775 TARIFA REDUCIDA Čoncesion N9 3824
Registro Nacional de la Propiedađ Intelectual N? 299831	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1985 :
Za Argentino A 5.30, pri pošiljanju po pošti A 6,00; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol. TALLERES GRAFICOS “VILKO” S.R.L., ESTA-DOS UNIDOS 425, 1:101 - BUENOS AIRES -T. E. 362-7215
Hofman: Noč do jutra; Igor Torkar: Umiranje na obroke; Eldvart Rölvaag: Velikani zemlje; Anton Polenec: Živi svet; Slovenska, ljudska pravljica: Zlata ribica; Brata Grimm: Pravljice; Anka Luger-Peroci: Moj delovni kotiček; Fran Levstik: Martin Krpan (otroška s slikami); Josip Vandot: Roža z Mučne gore.
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
6. KULTURNI VEČER	XXXII. SEZONA
Mag. IRENA MISLEJ:
Raziskovanja o izseljencih na ljubljanski univerzi
Predavanje bo v mali dvorani Slovenske hiše v petek, 26. julija, ob 20. uri.
Prijateljem 'in znancem sporočamo, da je v 94. letu umrla dne 15. julija 1985 v Volčji dragi pri Novi Gorici g&spa
Viktorija Žigon vdova Keber
Pokopana je bila 17. julija na pokopališču v Bukovici. Priporočamo jo v molitev.
Žalujoči :
Sinovi: Kazimir, Mario in Salvo z družinami; hčere : Armida, Lojzka por. Germani, Silvia por. Baldassi in Ana por. Locatelli z družinami ; brat Marino in sestra Giorgina por. Jovele z družinama ter ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, Volčja draga, Gorica, Trst, München
Marja Rodziewiczowna	(50)
HRAST
(DEWAJTIS)
. Pod nogo je čutila kakor jamo zasutega vodnjaka, obraslo z bujnim zelenjem.
„Oh, to so jame,“ ji je razložil, „podzemski rovi starega gradu. Pravijo, da jih je pod to dobravo vse polno! Zdaj' so pa že dodobra zasute. Takih lukenj je še več. Tam so globoki rovi, ki se vlečejo do same reke!“
„Ste že hodili po njih?“
„Mislite, da ne ljubim življenja? Zakaj? Za zakladi ne stikam in nisem lakomen nanje; pa tudi nihče jih tam še ni dobil! Marko je nekoč, še kot otrok, lazil skozi. Hotel sem ga nabiti za to neumnost. Ni pa dobil ne zlata ne vina, o katerem se govori, temveč samo tu in tam kakšno razbito človeško lobanjo ali zarjavelo sekiro. Komaj živ je prišel iz rovov, tako je tam zadušljivo, in nikdar več ni šel tja. Izmed naših bi si nihče ne upal takega poskusa, razen njega, seveda. Nikdar ne glejte v jamo, fej! Še netopir leti iz nje in lahko se tudi zemlja podsuje!“
V zraku je bilo vedno več nemira.. V daljavi je že grmelo.
Nanagloma pa so Ragisovi psi zagnali hrup in lajež na neko čudaško postavo, ki se je prikazala izza grmičevja. Bil je Marwitz v dežnem plašču in kožnatem klobuku, dvigajbč v
roki dežnik, ogrinjalko in neki bel zavitek.
Ko je zapazil Irenko, je začel ma. hati z rokama kakor steber starodavnega brzojava.
„Od kod si se vzel? Si sam uganil, kje sem?“ je vprašala.
,,'Gzertwan je povedal,“ je dejal skoraj brez sape. „Konje je vzel in poletel kakor norec. Nič in nič ne razumem, kaj- se tu dogaja.“
„Nezakonito so mu prodali gozd. Žid že seka.“
„Linčajmo ga!“ je odločil z vsem prepričanjem.
„TU še niso prišli do te amerikan-ske pravice! Kaj pa nosiš?“
„Pokrivalo zate in zajtrk.“
Sedla sta pod hrast. Ragis je gledal od dale,č. Kolikor je čutil naklonjenosti do lepe deklice, toliko ni mogel trpeti marišavega Amerikanca.
„Strašilo v 'konoplji!“ je mrmral sam zase.
Irenka je odprla, beli zavitek. Prikazala se je steklenica vina, kos paštete in sladkorčkov. Bil je to zajtrk po Clarkovem okusu.
Živahno je segla po steklenici in kozarčku, skočila k starcu, nalila polno čašo in mu jo podala s prisrčnim pogledom.
„Orwi'dovsko stoletno vino! To je
pijača! Hvala vam, gospodična! Kar pa kosteh me boža. Oho, ho!“
Povabila ga je s hvaležnim gibom k mizi, ki jo je v hitrici pripravila na kamnu.
Sedli so vsi trije k zajtrku. Jedli so hitro, kajti dež je že začel padati.
„Zmočili se boste, gospodična!“ se je šalil stari, a Marwitz je pristavljal:
„Vrni se, Iri! če želiš, te jaz nado-mestujem; besedo ti zastavim, da ne vem, zakaj sedimo tukaj !“
„Zaradi spremembe, mi dear!“ je smehljaje se odgovorila, ne da bi se bala burje. Nasitila je s pašteto Mar-witza, zavila se v ogrinjačo in mirno strmela v naliv.
„Le kje se mudi Marko?“ je mrmral Ragis.
Dež se je vlil s pravo ploho. Gromi so udarjali vedno bučneje. Vihra je u-pogibala stare hraste. Stopili so vsi trije pod krošnjo starega Dewajtisa. Vsak hip se je zasvetil blisk.
„Mokra boš, Iri!“ je klical Marwitz, zaman se trudeč, da bi obdržal dežnik.
„Sem že mokra!“ mu je veselo zatrdila. „Poglej, kako lep pogled!“
„Jaz imam predvsem rad mir,“ se je Marwitz pritoževal.
„Da bi ta, strela ubila Žida!“ si je mislil Ragis ob vsakem gromu. „Le kje je Marko?“
Marko je prišel na svoj cilj. Pošwi-ški konj ga je prinesel v mesto. Denar mu je hitro pripravil potrebno pomoč. Vračal se je s pošto in orožniki, kolikor so mogli drveti konji. Predstavnike oblasti je sicer dež močil, toda ote-
ščali in posušili so se malo v jurgiški krčmi. Zdaj so prišli sem v vsej važnosti svoje naloge ter obstali na mestu samem. Tam na konCu dobrave je ležalo deset poseganih dreves, poleg njega je stala skupina drvarjev ter vaška mladež — sredi njih pa zakupec Žid, ruvajoč si lase, preklinjajoč in priganjajoč svoje delavce.
Videl je, da je kupčijo zgubil. Jezil se je v brezsilnem gnevu.
Burja je prenehala. Toda v hrastovem gozdu se je začela druga — med ljudmi.
Orožniki so prepovedali sekanje — na osnovi Markovega pričevanja. Prodajalec ni bil edini dedič in nima pravice odločati sam na svojo roko.
Napisali so zapisnik, prepovedali nadaljnje sekanje in razpodili delavce.
Na kraju prepira je ostal samo še Žid.
„No, kaj bo “ je vprašal trgovec mračno in sovražno. „Tu se je zgodilo nasilje, mene so pobili, jaz se bom pritožil! Jaz sem dal denar, vrnite mi ga!“
„Jaz ga nisem vzel!“ je odvrnil Marko.
„Vaš brat ga je vzel. Kaj bo zdaj To je nasilje, tolovajstvo, pustolovščina!“
Orožniki so končali svoj posel. Polglasno in ob strani so se sporazumeli s Czertwanom in odjezdili žvižgajoč, gotovo zadovoljni, da so storili svojo dolžnost. Marko se je zahvalil „šlahti“ za obrambo, vprašal za Ragisa. in odšel na jaso.
„Jaz ti svojih novcem: ne odpustim: ali les ali denar nazaj! Pravim vam: nazaj! Preberite pogodbo: plačal sem deset tisoč v gotovini. Ne razmetavam jaz kar tako svojega denarja!“ se je hudoval za njim Žid.
Marko je molčal kakor skala. Morebiti ni slišal.
„No, gospod, zakaj bi se prepirala? Jaz vam plačam še deset tisoč, samo pustite mi les! Več ponujam, kakor pa je vredno. Zakaj pravde in avanture?“ je spremenil rdečelasi čifut svojo • jezo v ponižen glas.
Dolg molk. Žid je dihal kakor v hudi bitki. Poskusil je še učinkovitejši-način.
„Gospod, pri meni je še menica vašega brata na petnajst tisoč. Oddam vam jo, če mi prepustite les. Plačam na vago suhega, zlata. Dajte, pogovoriva se!“
Skozi veje je svetilo sonce z jase. Marko se je ozrl tja in pospeil korak.. Žid je že naravnost blaznel. Koža mu je rdela, oči so mu stopile iz jamic in — zastavil mu je pot.
„Nočete, gospod?“ mu je vrgel v obraz. „Potem se bomo tožili! No, vaša volja, toda, pomnite, da vam bo še žal! Več vas ne bom prosil!*
Mladi m-oižak je namrščil obrvi in. g-a z enim gibom roke sunil s poti.
„S poti, gad!“ je zamrmral. „Pojdi, grizi, pikaj, toda tega lesa ne dobiš niti za milijone! On je bil moj, je in bo! Zapomnil si to!“
„No, zapomnil si bom!“ je odvrnil čifut in ostal kakor ukopan.