December, 1915 , 1 / 1 ° VII.) Vol. VII. 'Štev. (No.) 12. OD SKLEPU 7 LETNIKA. TO številko zakončujemo zopet nov letnik našega lista ‘ Ave Maria” in sicer ie to že sedmi letnik. v , . , .v* . Ko gledamo nazaj v to preteklo leto, sedmo našega obstanka, vidimo nekatere stvari, o katerih je potreba, da se danes tukaj malo pogovon- S 1 Limalo vse naše naročnike in prijatelje zvedeti, koliko je nalest v preteklem let« napreioval ali je pa morda nazadoval m za koh- ko. Z veseljem ttev^tčhh ^“čnikov se je letos Ah smo napredovali? Smo, hvala B g ^ ^ ^ delavstvo Združenih držav pomnožilo. Vendar kakor znano, P ret * ostala brcz nas ledkov tudi v Ameri- posebno dobro. Nesrečna evropska ™J S - njsQ delaU in sev eda „ it i centa za- ki. V marsikateri naselbini rojaki po cele občutil tudi naš list. služili. Zato pa je naravno, da je Pf * d ‘: a t r i leta. Veseli smo pa in hva- Zato pa letos nismo toliko napredovali, 11 temve č ^ je naše števUo pomno . iezni Bogu, da nismo nazadovali, cesar sm žilo za nekako 390 novih naročnikov. b dabim časom vendar ostalo 2. Da je pa finančno stanje nas gjj e - zahva iiti našim vrlim in požrt- tako ugodno, za to šepa moramo v prvi kQ sm0 preb i ra li njih pisma, “ovalnim zastopnikom. Zares ganilo J ^ ko ^ ^ njih porožila 0 "Jih navdušenje za list in za stvar, ka za ljd ko sm0 slišali o žrtvah, težavah in trudih, katere imajo pn svojem d 1 J Itatere morajo prinašati za sv ° je "^“zvesti še nadalje, da nam pomagate pri nn- Prosimo Vas pa, da nam ostan Wm list0 m se gre za "busines,” so trgov- *f“ dtlu ee dob™ a tvar. Drugim sl - kjer delničarji dobivajo dividen- *a podjetja, kjer je plačan urednik, * centa ’ „ pr avnik dela zastonj. In koliko ^ Pn na. je urednik z ^tonj, ne do ^ namreč za v g 0 jo slovenskih dečkov, ■ Dnelo h»tu preostati, gTe vse za aoor < I A VE MARIA” 230 • •mn v zavodih Sv. Jožefa v Collicoon, N. Y., da bodo kedaj slovenski ar,“ s.”-. *..-Mp—. * • Lo ie delovanje za naš list plemenito narodno delo m pa delo za Boga T„ nai zlasti navdušuje naše zastopnike, da bodo tudi nadalje navdušeno delovali nami za naš verni slovenski narod v Ameriki. 3 Dalje se moramo zahvaliti za naklonjenost tudi vsem našim naročnikom ki so nam ostali stanovitni in si tudi letos pritrgali dolar in ga žrtvovali za dobro berilo, za list‘‘Ave. Maria.” za usb «.v&. Pripomniti pa moramo s žalostjo, da pogrešamo v imeniku naših naročnikov še marsikako ime, katerega bi ne smelo manjkati. Posebno — povemo kar odkrito, _ pogrešamo še marsikako ime č. slov. duhovnika, ki je tukaj v Ameriki, ki j e so’ odgovoren za žalostne verske in moralne razmere med našim narodom po Ameriki, ki bi moral, če ne za se, list naročiti vsaj za to, da podpira dobro stvar. S žalostjo javno potožimo, da imamo komaj dve tretini slov. duhovnikov med svojimi naroč¬ niki. Prva leta nismo niti pričakovali, da bi imeli vse slov. duhovnike med svoji- mi naročniki. Toda po sedmih letih velikih žrtev in težkega dela za skupne koristi celoskupnega slovenskega naroda v Ameriki pa smo prepričanja, DA SMO ZASLU¬ ŽILI in ob jednem, da je DOLŽNOST VSAKEGA KAT. ZAVEDNEGA SLOVEN¬ CA, naj bo duhovskega ali svetskega stanu, da se nam pridruži, da nam pomaga, zlasti pa, da naš list z naročnino podpira. 4. Preteklo leto smo storili velik korak naprej, da smo začeli z lastno tis¬ karno, kjer moremo vsa manjša fskarska dela izvrševati. Prihodnje leto bi radi ti skamo toliko spopolnili, da bi tudi večja dela, kakor koledar in knjige doma ti¬ skali. Na ta način bi mogli za iste stroške dati vsaki mesec še enkrat toliko stra¬ ni, kakor dosedaj. To bomo pa zmogli le, ako bi se letošnje leto pomnožilo število naročn kov vsaj za 1.000. — Entisoč, —kaj je to? Ako bi nam samo vsaki tretji naročnik pridobil še enega, pa jih bode tohko. Ali je to nemogoče? Ne! Mogoče je. Samo malo dobre volje in navdušenja je treba. Zato, dragi naročnik', na delo! 5. Da pa navdušimo svoje naročnike in prijatelje k marljivemu delu, zato razpisujemo sledeče nagrade: 1.) Kdor nam pošlje vsaj 25 novih celoletnih naročnikov, mu damo polovico nabrane naročnine t. j. $12.50. Kdor nam pošlje 20 novih celoletnih naročnikov, dobi 40% t. j. $8.^. Knnr nam 1 n_-v •, , . .. 2.) * *> - --—-V. .vuiim liaiiuuilliiUV, UUU1 ‘iV/O h. J- t .) Kdor nam pošlje 10 novih celoletnih naročnikov, dobi 30% t. j. $3- 00, 5 5 Krt d ° bl 5 celoletnih novih naročnikov dobi 25% t. j. $1.25. Spilmanovih pohS” n0Ve?a celoleta ega naročnika dobi eno knjig« --- «« nagidue je d< Naročniki morajo biti novi -“* ui a. um jjiauaua. «*• Prijatelji na noge' Potri rt'+ si, nič ne doseže! 1 lte se! Po okusite, morda bode šlo! Kdor nič ne so nas podp rali 8 peresom. Tudn^? 1 T 3em našim dopisnikom in sotrudnik< mo, o,tamle nam zveni tudi prihodnl”^ " Vala ta istoe ” plačaj.” Ako imaš zmožnosti v, • bo pišem. Ne znam pravilno ^ pero v roke in piši lno slovensko pi Ja ti S t 1 ' N hco naj se no boji, ‘ c . Ur °dnik bo rad in z Ipl;' “AVE MARIA” HI napake. Samo piši | Po , ej S do 1000 ljudem. Kdor pa piše v Ave -f r J a , ko pridiga o ovori . L najmanj 3000 naročnikom, 5000 pa k ?! ana ; P od užuj e , svari ” na > vec navadno JfS J» in J° nam P 05 « 1 - 8000 rojakov , , fet bero - Imaš kakoT‘ U2ujc ’ P ri ' jjarstvo je dandanes moč, sila ki v«o n e ^de morda pn krasno nrsel, dtf Zato, katoličani, skrbimo, da btaTtiT^' Kdw imTS° k TiSk ' {a ' Tako, pojdmio sedaj v novo i e - 0 v d * k naš ' ' JC eoapo ' Da vdušenjem, a novo požrtvovalnostjo vZ°Jf' tg * ° bsta »ka vsi sknnai ste načrte skovane za prihodnje leto Ali lih t ° in “Pravištvo in,a ^ 2 ” 0Vun * a novim letom v novo navdušeno^00°“- I 0 ** 11 ’ P °4ajt? nam , .* w ”"" *»>"> W enako, sotrndn^akoT° P ' 231 2 liu v -- — - - Ako se bodemo tako krepko združili’ urednTk^^^V 01 ™ 11 ^ 1 enako! Grudniki, kako velikansko moč bomo reprezent^val^rkoliro^riemo^hti' rli za nas mili slovenski narod v Ameriki. K0 niki ki, sov— dosegli za naš mili slovenski narod v Ameriki. Vse mogoče bode nam storiti Ako združimo moči! K sklepu pa vsem našim naročnikom, zastopnikom in sotrudnikom prav vese¬ le in srečne praznike z obilnim blagoslovom od Boga. UREDNIK. f ggsEsa t Socijalizem v luči zdravega razuma. (1 (Konec.) 10 . Sklep. (s 4 1 OCIJALISTIČNE nade o bo- m V WJ-W Xil-iXKJ A _L>.CtV.l'-' dofii ‘ ‘ rdeči ’ ’ državi se tako dolgo ne bodo uresničile, do- kler bodo .socijalisti risali m v slikali svoje bodoče držav¬ ljane take, kakor v resnici ljudje niso in nikoli ne bodo. Socijalist ne vzame člove¬ ka. kakoršen je, ampak ka- koršnega si on želi, kakor si ga 011 predstavlja. Socijalist fantazira o svoji bodoči dr- '’> i°da življenje je silno realno. ^°cijalist pravi, da v njihovi državi ne 1 zločincev, toda življenje nas uči druga- so bili namreč zmiraj med vsemi ' zločinci, tudi med bogatimi, ki so v 'Soga dovolj. '•Flisi. pravi, da v prihodnji državi briiubov, ker bode vsak rad in z delal, p, ( ja vsakdanje življenje in "j* •» »meje tej trditvi ker je znjiraj jodi na sv<-tn, ki rajši stradajo, / Hj .t Socijalisti trdijo, da bodo pod njihovo vlado vsi ljudje srečni, toda zopet nas skušnja uči, da ni trajne sreče na svetu, da ni popolnoma srečnega človeka na zem¬ lji, saj še milijonar in kapitalist imata svo¬ je križe in težave, saj tudi pod bogatino¬ vo streho ni zmiraj zadovoljnost doma. Socijalist trdi, da bo zakonsko življenje zboljšano vsled proste ljubezni in vsled neomejene ločitve zakonov, toda zopet nas skušnja uči, da temu ni tako, ampak da je tam najbolj razdrapano družinsko žvilje- nje, kjer so zakonske vezi najrahleje, ka¬ kor na pr. na Francoskem. To neurejeno družinsko življenje upliva tudi pogubono- sno na zarod, kar nam tudi žalostno kaže Francoska, kjer je vsako leto manj roj¬ stev. Socijalist pravi, da ljudje ne potrebuje¬ jo Boga in strahu pred hudičem in pek¬ lom, da ne potrebujejo nebes, da si bodo vstvarili nebesa tu na zemlji, toda zopet nas uči zgodovina, da ljudstvo brez vere propada, da so slučaji v človeškem življe¬ nju, ko človek ne more nikjer drugod naj- ti tolažbe kakor edino v veri; l m nogo dobrega izvojevali za dela" 1 Gospodovo Roj utvo Za napačnimi cilji. (Konec.) Tri leta so potekla v večnost kakor hi¬ tro deroča voda, od kar je odšel naš Ivan v Ameriko. “Hitro bom zaslužil potreb¬ no svoto, potem pa nazaj!” to je bila mi¬ sel, s katero je stopil na novi svet v Nev Torškem pristanišču. Naprej je ostal nekaj mesecev v Nev Torku pri svojem sorodniku. Toda vse poizvedovanje po delu je bilo zastonj. Ni mogel dobiti ničesar, kar bi bilo zanj. “Kaj bodem postaval tu po Nev Tor¬ ku. V Minersvillu, Pa., imam znance. Tem bodem pisal.” Takoj bodeš dobil delo, samo pridi,” mu je prijatelj odgovoril in Ivan je odšel v novo premogarsko naselbino v Pa. V Minersvillu ni bilo veliko Slovencev. Kakih dvajset družin in morda krog tri¬ deset samcev je zašlo sem. Zaslužili so precej dobro in tudi delalo se je s polno paro. Kaj čuda, da bi bil Ivan tu popol¬ noma zadovoljen in tudi jame, bi se kma¬ lu privadil. Le ena reč mu ni bila všeč: cerkve ni bilo v Minersvillu. Več kot deset milj daleč je bila najbližja kat. cerkev. Ivan je bil pa veren mladenič, do tedaj še ne¬ pokvarjen. Kako mu je bilo težko, ko je prišla prva nedelja, pa ni mogel k sv. maši. ' ‘ K sv. masi «» .."o* je začudil dinja, k" j' J'’ 0 1 ‘ "* Potožil, “ lie ,.,j m;.mo /ato v Ameriko prišli iiimiio /.<*'•' * *iko prišlj //rk"v bodili f' 1 ' b' morem ^ rfi konoč k spovedi in sem takrat tudi pri maši! Kje pa more človek v Ameriki to¬ liko v cerkev hoditi.” Ko je bil čas iti k sv. maši, ga ni strpe¬ lo. Šel je v svojo sobo, se zaprl in molil iz molitvene knjižice mašne molitve. Pod njim v “parloru” je pa gospodar z osta¬ limi “bordarji” igral karte pri “pajntu" jačmenovca. Razločno je slišal njih po¬ govore, njih kletvice, udarjanje kart po mizi. In bilo mu je težko. Kaj takega ni bil navajen. Skoro je imel solze v o- čeh in žal mu je bilo, da je prišel v Ame¬ riko. Urugo nedeljo ga pa ni strpelo, da bi bil ostal doma. Oblekel se je, sedel im kaio in se odpeljal k sv. maši. SV. maša se je začela, irski duhovnik je maševal, ki je bil župnik tega kraja. Že v Nc\v V orku je videl, kako sc v Ameriki ljudstvo spodbudno obnaša v cerkvi. Tu .je bil med samimi Irci, se mu je pa še bolj dopadlo. Po evangeliju je bila pri- (llga - Ivan je sedel in poslušal, pa niž laznine].^ Vlekel je na ušesa, vlekel, P 11 nc> Slišal je glas, pa niti ene besedice ™ ZUmel - 1,1 zopet se je začutil samega polne cerkve. ’» J k ^ 111 ' bilo, da sem šol od <1°‘ ' l ;1 ' * ki je bil iz sosedne vasi. Z , tl r ° 1rl ^novalo pri Petriču, še šest dru- , ; in> ) c * ‘^kih “fantov”, to se pravi dva ^ sl ° U ' udje oženjeni “fantje”, ki so f* 1 ?-družine doma in prišli sem zaslu- '* S, !icrikansk>l> dolarjev. ji tukaj med njimi se je čutil Ivan osamljenega. On na, kaj takega ni ' 1 , 0 tpn Molili niso nikdar in nihče, ‘‘ e a jedjo, ne po jedi. Gospodar je k mizi in začel jesti in njegov zgled «posnemali drugi. Še celo gospodinja je razdelila obed med otročiče v kuhinji, pa ' kdar ni videl, da bi se prekrižala. Kako mu je bilo to tuje. Tudi se je jako veliko pilo. Bilo je v letu malo sobot, da bi ga skoraj vsi ne imeli v glavi več ali manj. Enako je bilo tudi v nedeljo. Pogovori, katere so imeli, so bili nena¬ vadno surovi. Ivan ni bil angel in tudi kak “tercijal” ni bil. Včasih so tudi do¬ ma fantje kako zakrožili, ki je bila bolj "fantovska”. Toda tu je pa čul opazke, da je s početka zarudel. Kako je doma rad prebiral svoje katoli- bste in pa svoje stanovske, n. pr. Mladost” i. dr. Tu je pa videl na mizi ■mu: socijalistovske, protiverske ali veri " d j neprijazne liste. Tudi to se mn ni . ^ se te okoliščine so se mu v za- ' u začele studiti in njegova nepokva- •1 ' M mladeniško ponosna duša je kričala dncinembi: “Ivan, proč od tod! Proč 'AVE MARIA’ °d tod! ki sa ! T n se bodeš zgubil in bodeš kma- . ,. j j t t -» se 1U sam tak, kakoršni so ti • ' vge "■ po štirih tednih bivanja taco '"‘‘studilo, da je sklenil iti v ^ (,ve , ■> !j|s nl je svojemu prijatelju v Gleve ’ '■J 1 rf ‘u je obljubil pomoč pri iskanju 'n od&e’ • , K »k<. j« bil Ivan vesel prve tedne v v ‘'lnndii, ko je mogel v cerkev, tud' * je. tim 11 dobru poštene časnike, ko je y h ‘ l ^'dski veselici v dvorani sv. doma sc je počutil. Toda -r , . Gi tedne, štiri, nič! Ka- H< > mu rekli naj pride drugi laki; je porabil ves pri 1 sluzem denar, katerega je prihranil v ; Iincrsvillu. Slednjič dobi delo v železni i varni. Zaslužek je bil majhen, delo tež¬ ko. Novo razočaranje. ^ tem pa dobi od matere pismo, ko ga vprašuje, če je Že kaj zaslužil, da bi po¬ slal. Treba plačati posojilo i. t. d. Pismo ga je zbodlo. Ali naj odpiše ma¬ teri, kako je in da mu je žal, da je v A- meriko prišel? Ne! Preponosen je bil zato. Mislil in mislil je. Saj nismo prišli sem v Ameriko, da bi tu v cerkev hodili”, brnele so mu besede Petričeve gospodinje iz Minersvilla. “Tu v Clevelandu res lahko v cerkev hodiš,” šepetal mu je skušnjavec, “toda poglej za¬ služek ! Poglej težko delo!” “Počakaj,” mu je govoril drugi glas vesti. “Potrpi za nekoliko mesecev, da se malo privadiš Clevelandu. Išči, saj bodeš dobil kako boljše in lažje delo. Po¬ glej koliko tisoč Slovencev dobro tukaj zasluži.” In počakal je še en teden. Toda nič ni mogel zvedeti za kako boljše delo. “Vidiš, tu hodiš v cerkev, pa nič nimaš! V Minersvillu nisi mogel v cerkev, pa koliko si zaslužil!” “Saj nismo prišli v Ameriko, da bi v cerkev bodili...” oglasil se mu je zopet zapeljivi glas Petričeve gospodinje v spo¬ minu. In premišljeval je, kaj bi storil. Sedaj, pa še mati prosijo, da bi jim kaj poslal. “Ivan, jaz grem kam proč iz Clevelan¬ da. Tu sc premalo zasluži pa preveč za¬ pravi,” nagovori Ivana v saloonu za baro znance. “Imaš prav,” odgovori Ivan, sam ne vede kedaj. “Tu sc človek muči, zasluži malo, vse tako drago, pa še ti prijatelji.” “Imaš prav!” odgovori Ivan zami¬ šljen. “Saj bi tudi jaz najraje odšel.” “pojdiva pa skupaj. »Jaz imam dobro jra prijatelja v Jjincoln, Pa., ki pm<*, da dobim prvi d«,, delo, K«, tj« .. «“• ovil bode delo tudi za to.” ‘AVE MARIA' 236 .«. vl j r ight” in prijatelja sta segla v ro- k0 t sklonil«, d« takoj drug. d.n, v ne popoldne odpotujeta.. ‘‘Ivin, ne kodi! Spomni se na Minete- viUc i spomni se na toliko maneev, ki so izgubili vero, z vero poštenje, s poštenjem pa samih sebe. “Eh saj nismo prišli sem v Ameriko, da bi v cerkev hodili”, potolažil je svojo vest z besedami nemarne Petričeve gospo¬ dinje in odšel je iz Clevelanda. V Lincoln je bila lepa irska cerkev in Ivan je tudi parkrat šel k maši. Toda nič več ga ni tako vleklo, kakor v začet¬ ku. Prijatelj, s katerim je prišel z Cleve¬ landa, je bil pokvarjenec in potegnil je Ivana za seboj. “Beži! Beži! Kaj bodeš hodil v cerkev! Kaj bodeš f.nosil denar! To je vse hum- bug.” V Ivanu je se sicer vse upiralo takemu življenju. Vsi nauki dobrega g. župnika so mu prihajali v spomin. Toda vpij iv novih naukov, katere je dobil tukaj, zla¬ sti pa še slabi zgledi so kmalu zadušili vse te dobre nauke. “Sem smo prišli, da kaj zaslužimo,” si je mislil. Mati tudi hočejo, da jim po¬ šljem.” In tako je v dobrem letu postal iz ver¬ nega, poštenega slovenskega “Orla” naj¬ prej verski mlačnež, potem ponočnjak, po¬ tem pa — propalica in koj za tem pa se¬ veda “rdečkar”. \ njegovem brezverskem življenju in delovanju so ga pa podpirala zlasti ma¬ terina pisma, ki so se začenjala in konče¬ vala vedno le s “pošlji nam kaj”. — “Ma¬ teri moram poslati, da izplačamo dolg, po¬ tem pa šel domov, doma bodem pa zopet drugače živel”, si je mislil. Pri tem je pa padal naglo od hudobije do hudobije. ' * * * Tri leta so pretekla, od kar je Ivan pri- »■\ v Ameriko. Kdor ga je poznal preje m ir.i je videl sedaj, ta ga več ni mogel Hpoznati. Preje bel obraz, z nedolžnimi p 0 - J" zn rdečil od obilno zuvžitoga “je/-njenovca” in “wl)inkevu” nx; / ' '•'Ci, prc i * u ' ,n Pitale motne i.. » 0 W »e zn- ao -»Momber, l 9M od ponočevanja. Poteze na 0 braz t skremžile, nepošteno živlicnin ' U 80 tismlo svoj pečat m svoje nasledke J U ' Sedaj dela v Franklin, o „ ‘ jami. Zaslužil je veliko, toda i mc l n - V Kolikor več je zaslužil, toliko več \ ^ pil. ‘ Domov že več kot leto dni ni pi SaJ je začel opuščati vero, sv. mašo, ko je začel udajati napačnemu življenju * začel ob jeduem pozabljati tudi na doni Novi nazori in novo prepričanje mu j 0 delalo prejšnje prepričanje smešno in j, 0 . niževalno. Takrat, doma je bil “Še v te¬ mi,” sedaj je razsvetljen z rdečo lučjo slovenskega socijalizma. Zato tudi ni rad prebiral materinih pisem. G. župnik mu jc parkrat še pisal, pa ni mu več odgo¬ varjal. Mati je hotela, da bi ji kaj poslal. Ka¬ ko naj ji pošlje, ko še sam za se nima dosti. Da bi se izognil vsemu, je odšel iz Lincolna v Franklin, toda nikomur ni dal svojega naslova. Mati doma je prejokala cele dneve za njim. Pisala mu je zopet in zopet. Toda nobenega odgovora ni dobila. Zadnja pis¬ ma so prišla nazaj z opazko, da se je “pre¬ selil, naslov neznan.” “Vidite, mati. Ali Vam nisem pravil? Ali nisem svaril, da ga nikar ne pustite z. doma?” je očital župnik materi. “Kdo si je pa to mislil?” “Da, hoteli ste’le donar, sedaj pa h lUl te!” In mati je jokala, da bi se kamena snu lila. Ivan je pa živel dalje, kakor je Njegovo življenje se je samo toliko sp^ menilo, da se je oženil in živel zelo nasi CL ' no s svojo ženo. Pil je kakor preje, z flIlC marjal dom. žena ga jc svarila. Toda 1)1 je ni poslušal. Neki pondeljek zjutraj, ko je ko in *>J dobro prespal nedeljsko pijanost, šel h zopet kakor po navadi na delo. Ud j 1 ves ometen in na pol pijan in ni posebu* pazil pri delu, podsulo ga jo * n "!! zdrobilo obe nogi. Prinesli so ga v b°d 11 umo, kjer so mu sicer nogi zopet na” 1 ' v* tn 1915 . ‘AVE MARIA f f |ihJ# ,nc reč ni mogel hoditi, bil j e “ vedn0 ' ><"•*> je od kompanije odškodnin« dolarjev. In najel si je odvetnika ;,lipriaM kompamjo, da mu pla5a ’ Toda takoj prve priče so ž e j 2po da J e bil na pol pijan, da je bila , Ut* V njegova nepaznost vzrok nesrečo jjto mu je odvetnik svetoval, naj se raje ]e po poravna s kompanijo/ ki mib ^ dala $2.000. ' . " Kaj pa sedaj ? Ima ženo, dva otroka, p a iabljen in za vedno nezmožen za vsako poi delo. Dve tisoč dolarjev ima, in -kaj je s>\ to! ju tako je n<“koc Ivanova niati ravno 237 prišla s polja, ko se pripelje pred hišo voz in iz voza stopi tuja ženska z dvema otročičema. Za njo se pa z veliko težavo skoplje pohabljen Človek, ki gre ob dveh palicah v hišo. - “Jezus, Marija!” kdo pa je to?- Ivan!” — in jokaje je objela mati sina po dolgih letih. * # V v * * , V Jj • “Mati, zakaj nisem poslušal g. župnika, ki mi je branil v Ameriko?” “Da, zakaj sem ti svetovala. Kaj imamo sedaj od tega?” ‘ ‘ Šd\s»<> rte vrtopile 'pod njeno zartavo. Pred oltarjem rte se ji p„ svet, e, da b, j, vedno in zvcrto sl [? ‘ . 'Zbralo ste Manjo za svojo gospo , " mater. Sklon,le « t e, da boste skrbele 7' V' - * 1 1 niolieli, da ji |„ ld „ služil L, dru«j. Prosile sl.- j 0 ,i.. ,• , lh «t'du pri vseli vaših delil, in'"" ^ 8trUlli n lu vu,1 ‘ izprosila milost, da bi jo nikdar ne žalile n e nj eile ga Sina, ne v mislih, ne v besedah, ne v de janju ter vam bila na strani ob vaši smrtni uri. Marija pa, ki se ne da prekositi v veliko¬ dušnosti, je vam obljubila velike milosti, ki so povedane v posvečenju. Marija je vas sprejela mej število svojih služabnikov, mej svoje posebno ljube otroke. Vaša ime¬ na so zapisana v njenem Srcu in vaše čelo je bilo zaznamenovano, da ste njej posebno posvečene, kar vas odlikuje pred drugimi kristijani. — — Marija je vam obljubila svoje posebno varstvo in pomoč pri vseli vaših delih in nevarnostih. Slednjič vam je Marija obljubila, da vas ne bo zapustila ob vaši smrtni uri, ampak vam bo na stra¬ ni stala in vas branila pred sovražnikom v vašem zadnjem boju. . To posebno varstvo je vam obljubljeno kot članicam Marijine družbe kot Mariji¬ nim otrokom. Ali je še treba omenjati, ib je ta Marijina obljuba najboljše zagotovilo vašega zveličanja? Saj pravi sv. cerkven 1 učenik Anzelm: “Nihče, ki k Tebi o Mm 1 ja pribeži in kogar varuješ ti, sc ne P°2 U bi.” Druga korist Marijine družbe je brand^ zoper strasti in zapeljevanje. O, da vam ^ škoduje toliko popačenje, ki je dandmm vsepovsod, je pač treba mogočne bran’ ; in pomoči. Zdaj ni več tistih časov, ^ j koršni so bili v začetku sv. Cerkve, ko bili kristjani enega duha in enega srca> ^ , so vsi živeli v mejsebojni ljubezni 111 ^ ^ Lli Gospoda. Odkar je sovražnik l 11 ‘ hl ^| l j ljuliko mej pšenico, sc je ljubezen m ll0r ^ ohladila in opešala vera in čednost "'j* rjli. Ni čuda, da jo čednost posanu'fl" ^ '•o j svetom v veliki nevarnosti, kje 1 1"^ v udu je j 0 vsakovrstne strasti in poteg" 1 1 >' - k0 mnoge v pogubo. Zato je mej ! ^. k0 zan jk in nevarnosti za čed- > nl _ j 0 ižnost, posebno še za mladino. .♦in ’ 1 ' 1 ,. • • _a* _■ • “avemaru. »» 23 .<( I»' il "L; se vzdigujejo strasti; zunaj jili -et s svojim razveseljevanjem in panjem. Poleg tega so še pomočniki ftiotm. 1 sv ** P krivi nauki, strah pred ljudmi, preveli- kt \krb za časne reSi » P reobila opravila, ka zanie jo človeku čas in voljo misliti na ^ in za njo skrbeti. Kolika povo- je^nevarnosti in koliko se jili v nji pogu¬ bi . . Toda Bog je v svoji dobroti pri¬ pravil zadosti rešilnih čolnov za vse, ki lio- ■ e j 0 uiti tem nevarnostim; mej drugimi je ravno Marijina družba, v kateri najdejo verniki gotovo rešitev proti vsem nevarno¬ stim sveta. Da, varno zavetje in najboljša pomoč k zveličanju so Marijine družbe. To nam potrjuje zgodovina in vsakda¬ nja izkušnja. Komaj so se začele Marijine družbe, takoj so se kristjani vsake starosti in stanu v nje spisovali. Kakor ogenj po vasi od hiše do hiše, so se širile Marijine družbe po svetu. Osnovale so se Marijine družbe po stanovih. Vsi stanovi so hoteli biti deležni te sreče. Duhovščina, plem¬ stvo, uradniki, umetniki in učenjaki, tr- c°vci in rokodelci, meščani in kmetje, de- * av(a ln posli, učenci in vajenci, vsi so se ■d 1 ''ali okrog bandera Marijinega. Koliko j' 1 Je v družbah naredilo dubrega včast ,J ^° m Marijino, in zveličanje duš! Marijini družbi so se vzgojili slavni in \ JJ °žui papeži in škofje, cesarji in knezi, j aaki in učenjaki. Pa tudi svetniki kot K^-oncij Pavlanski, Frančišek Šaleški, F r r0 ..? oroai ej, Lenard Portomavriški, P^gis, Alfonz Ligvorij, Janez rilans > Peter Klaver in mnogo dru- j, 8 je posvetilo po Marijinih družbah. U8ta apež P en edikt XIV. je dovolil 1. 1751 sk(. Marijine družbe tudi za žen- n< dekleta. Da so se te s posebnim veseljem posvečevale in zbirale okolu 0ne ’ kl vzor vseh žena, ki je blažena med um svojega spola, se razume samo po sebi. 1 Marijine družbe so narasle v mogočno "vojsko, ki je bila razširjena po vsem ka¬ toliškem svetu, obstoječa iz obeh spolov, vse h stanov, rodov in jezikov. Tako se še vedno uresničuje, kar je pela Marija: Blej, odslej me bodo blagrovali vsi ro¬ dovi zemlje.” Zakaj so se pač verni kristijani s tako vnemo vpisovali v Marijine družbe? Za¬ kaj so v njih iskali zavetja in rešitve? A- li ne zato, ker so v njih našli pomoč in hrambo zoper strasti, popačenost in ne¬ varnost sveta. In v našem času ali sc niso ravno v zadnjih letih, osobito po naši sta¬ ri domovini toliko razširile Marijine druž¬ be? Zacvetele so naše trate od Marijinih družb, kakor spomladi, ko poženejo zvončki in trobentice, po prihodu knezo- škofa Antona Bonaventure, čegar geslo: “Pridi k nam tvoje kraljestvo po Mari¬ ji”! se tem potom najbolje izvršuje? Da, ljubljene družbenice, Marijina družba je najboljša bramba zoper strasti in nevarnosti sveta; kajti po Marijini družbi je toliko mladeničev in deklet v nevarnostih mladih let rešilo svojo ne¬ dolžnost; v Marijini družbi so našli po¬ sebno varstvo Marije, ki jih ni zapustila ne v življenju ne v smrti. Zato sc zavedaj¬ te sreče, ki jo imate v Marijini družbi in z lepim življenjem ter vestnim spolnova- njem družbenih dolžnosti skrbite, da bo¬ ste vsikdar dobre članice in vredne poseb¬ nega Marijinega varstva. Da bi pač te do¬ brote spoznale še druge Slovenke, ki še niso v Marijini družbi, da bi tudi one mogle z vami govoriti: Z Marijino družbo so nam došle vse dobrine. P. B. Zopet malo o naših ta rdečih. Glas Svobode, zloglasmi proticerkveni list, katerega izdaja protiverski fanatik Konda, se naprej in naprej bije po prsih in širokoustno baha, da je “edini” pravi slovenski delavski list, da edino on deluje za koristi ameriškega delavstva, da izobra¬ žuje slovensko delavstvo in mn odpira o- ci. Kako ta “edini” pravi delavski list de¬ luje za delavske koristi, izobražuje svo¬ je čitatelje in jim odpira oči, pokaže jasno štv. 90. iz 9. novembra letos. Ta izdaja ima samo 4 strani. 1. Prva stran: Takoj na vrhu v prvi koloni ima članek, kjer poroča o konven¬ ciji “Amer. Fed. of Labor.” Človek bi mi¬ slil in pričakoval, da bode tu čital poroči¬ lo, kaj se je na tej konvenciji pretresalo, kaj sklenilo v korist in napredek am. de¬ lavstva, ali ako se ni nič dobrega skleni¬ lo, ali ako se je kaj sklenilo, kar bi ško¬ dovalo delavskim interesom, da bode to javno pribil in povedal protidokaze. Tako bi poročal vsak pošten urednik “poštene- ga“ lista, pa naj bode tudi “rdečega,” Vsak pravi delavski list namreč skuša kolikor mogoče širiti zanimanje za pere¬ ča delavska vprašanja in ako vidi, da se to zanimanje širi, da prodira vedno dalje in dalje v širše sloje človeške družbe, se te¬ ga veseli in je ponosen. Mu je pač za stvar. Ne tako naš “edini pravi” delavski list “Glas Svobode.” Več kot polovico krat¬ kega članka je napolnil z praznimi opazka¬ mi o “kat. škofih,” o “katol. zagrizen¬ ih,” o “coklah,” o “trotih” i n drugih 1ilkih ‘ to eminentno ’ ’ delavsko napravo in se ^ Xl ’ na si katol. cerkev drzne, kaj tacegft st ' ,n>’ r ,r 1^15. “AVE MARIA > > delavstvo. Kje je tu doslednost? • e tukaj ljubezen do delavstva ? ni torej očividno, kaj hoče ta list? .. koristiti temveč edino proti ',se boriti. S “frazami” 0 delavstvu , samo pesek metati v oči svojim ne ..rejnini bralcem. Drap čitatelj, ti si lačen in strgan — M znanec obljubuje, da ti bode & poma r resnici pa ne more in le veliko ”-*--• -J__ _ ®°' rti Pomaga ti pa tvoj drugi znane'c, vresa tvoj prvi znanec sovraži, in ta : da 0 bleke in kruha. Ali boš zavrgel po¬ dajano pomoč le zato, ker ga prvi znanec . vraži! Nasprotno! Ti se boš obrnil k te- cukitiv resnici pomaga. Socijalizem ti beta pomoč, katol. posredovalnica v Chi¬ cago ti pa da pomoč, kdo je tvoj boljši prijatelj!” In vendar vidi “edini .pravi” delavski list v tej posredovalnici tvojo nesrečo, svo je prismojene časnikarske otrobe pa za e- da veruje samo v en evange ' Manice.” o4 y "'(*■<> p. ^ lini, dokazuje tudi te v __ 241 Tu beremo sledeče bogokletje 2a ht„.„ prosimo odpuščanja vse naše k“tatelT t f P noba >jemo. Toda, ker imamo to i’ Mmi ’ k! "« “ b -o V7dr - d0 ’ kaj VSe P1Se 111 počen J’ a > da te diamimo, priobčimo dobesedno, če tudi se nam pero upira. Tu beremo strašno bo¬ goskrunske besede: kakor to 1 tiT ? 1 m0rCm °t misUti vetV ‘j° neumnost, iz treh osX 2 en , b ° g ’ da ? a sesto J‘ ta bog iz treh oseb, od katerih je eden sam svoj oče sebfodw ,.! ast " 1 . sin . oit.katerega rodi odon sam “ b ® 7 J^komaj m se križa, da so srez tri dni pet obudi od mrtvih m da se po štiridesetih dneh odpelje k svojemu očetu, kar je on sam?" In dalje nižje: “Teologi nam seveda pripovedujejo, da mora sluziti "Veličastna slika našega gospoda Jezusa Kristusa” otrokom za vzgled. Toda za tako “ vo- ličastne slike" se zahvalimo! Mož, (!) ki nas uči, da naj denemo roke v naročje in molimo, ki nas uči, da je pregrešno alco stremimo po dostoj¬ nem življenju, mož, ki nam svetuje, nastaviti levo lice, ako nas je kedo udaril na desno, takega moža ne moremo rabiti za vzgled, vsaj v dvajse¬ tem stoletju ne in v deželi dolarja". In dalje še strašneje: “ .ako ni njegova lastna mati verovala da je sin božji, kako moremo potem mi to ve¬ rovati?" Iz tega strašnega bogokletja, ki se mor¬ da še ni tiskalo enako v slovenskem jezi¬ ku do sedaj, lahko vsak kat. sklepa, da po vesti ne sme in ne more nihče, ki se hoče imenovati katoličana, kristjana, naročati ta list ali ga čitali. Kdor ga pa naroča, ta smrtno greši in se mora tega greha pri spovedi obtožiti, drugače je njegova spo¬ ved neveljavna, bežjeropna. Iz tega tudi sledi, da noben duhovnik ne more dati od¬ veze onemu, ki pride k spovedi, ki naroča ta list in ga čita, ako mu ne obljubi resno, da ga bode odpovedal in nič več ne čital. Vidite, cenjeni čitatelji, s tako “dušev¬ no hrano” pitajo naši rdeči listi svoje u- boge ta rdeče backe. Ali niso v resnici po¬ milovanja vredni? Kako more človek ta¬ ko oslepeti, da more to naročevati, pla¬ čevati in teden za tednom čitati! ]ja žalostno spričevalo duševne revšči¬ ne si* da vsakdo, kdor bere ali naroča ta list. Rojaki, kogar boste videli s “Svo¬ bodo” v roki — pomilujte ga, pomilovanja vreden. ■z je “AVE MARIA" Iz Slovenskih naselbin. Sv. misijon v Ely in Evelethu, Minn. Čas sv. misijona je za vsako župnijo čas posebnih in izvanrednih milosti. Ta čas deli Bog milosti, katerih navadno ne deli vsaki dan. Tedaj Bog nekako na stežaj odpre vrata svoje milosti in svoje neskonč¬ ne ljubezni. To, kar se je godilo v Jeruza¬ lemu in po Palestini, za čas misijona, ka¬ terega je dajal prvi misijonar Jezus Kri¬ stus, ponavlja se očevidno pri vsakem mi¬ sijonu. Tak čas posebne sreče in milosti so ime¬ li meseca oktobra naši rojaki v Ely in v Elevetli, Minn. Ely je mala naselbina v severni Minn., kjer je svet “zaplankan”, kakor mi je nekdo rekel, to se pravi, od koder se ne more več dalje proti severu, proti Canad- ski meji, ne s železnico, ne po poti, ampak samo skozi temne in skoraj neprodirne gozde. Mestece samo leži jako visoko nad morjem in na jako prijazni in mili višini, tako da se vidi od daleč. Mestece samo je jako snažno in lepo jeno, zato se takoj priljubi tujcu, k malo ogleda. Zlasti sc mora vsakemu pasti njega romantična lega in oko Zato se takoj prvi dan človek poeu Ely kakor doma na Kranjskem, kje v jazni vinorodni Dolenjski. Ko človek pred cerkvijo sv. Antona, ki stoji na višji točki mesta in grička, odpira se mi krasen razgled daleč na vse štiri sti Vse polno oliiaščenili gričkov večjil manjših. vrati drug za dri kakor daleč *e£e gledalčevo oko. 1 1 nice rn«d temi gneki h<> zvečine ve. zalit'' s številnimi jezcrei, ki daj. ,, okolici neko prijetno različnost ji I!» kjei j ( . š ( »i za jjoganskimi Indij ® 111 k ,-/ 1 sp . ,f ‘ obl 'ačal k veri Kristusovi. D" ‘jčii/i S< J< toraj razv ijal pred njegovi«" -Mon«; J1J ‘Inhovnega razvoja i " 1 ' 1 um bodo°e ) ,l, P r< * <,, ‘nljive zasluge, k«"'" sili. Tudi ^ 1 ,Vo obi,< » poplačane v neb 1 čustiii ivi v 8,,} ,(,,n • sv °j° s,, ‘ poli«— s are(»lc vendar se s/ii«. I"' um sum .»pnivljn olidiio župn'J d vii k ral mašuje, pridig ' ! . r 1915. ‘AVE MARIA . angleškem jeziku, sam uči 11 • ' ->n šolo. n e kako nad 400 otrok, sam :sil ’ lj '>°vse bolnike in vse druge posle, ltM tega Še hodi vsaki mesec enkrat f' 1 ^ ‘ljubljenim Indijanom ua kratek •jul V,1J To je nekaj, kar mora vsakdo ob- ■ j n vatl- ( >rkev imajo jako krasno, prostorno in j 0 praktično stavljeno. Je sicer lesena ■Biiar jako okusna. Organistovsko služ’ ^opravlja g. Bolka. Sr. misijon je imel Rev. Kazimir 7« sVk. 0. F. M. urednik “Ave Maria” j n v .začel pri prvi sv. maši v nedeljo 10. Atobra ob pol devetih, in se skončal na- 'kdnjo nedeljo 17. oktobra enako med prvo sv. mašo. Verno ljudstvo se je sv. misijona udeleževalo jako povoljno. Pri vsaki pobožnosti, naj je bilo to zjutraj ob ;4ih, ali zvečer,, bila je cerkev polna. Zla- sti od srede večera dalje je bila cerkev vedno do zadnjega kotička napolnjena, ise klopi so bile polne, za klopmi in na ^ je pa bilo gotovo vsakikrat do 400 ni °ž. ki so morali stati. Spovednice so bile od srede dalje oble- tako da so imeli došli gospodje obilo dela Pozno v noč. '“1 sv. misijonom je doletela naselbino Tn/ 11 ' 1 <:aS ^’ (da 3 e obiskal mil. g. škof kj,./ de P r i® e l sem iz Greaney, Minn., blizu ,s ^ oveusd£ i farmarski naselbini iric y. ''kerta podelil zakrament sv. bir- isokega gosta se je cela naselbina 11 ZVoc-„l:i . " lost j e T7 a 111 n -jegova častita navzoč- ftei >nu totovo veliko pripomogla k kras- Vs Pob . np de] nu sv. misijona. mil il d °’ v h° s klepu sv. misijona, je po- '''kofn . 7 skoraj 300 slovenskim o- kiament sv. birme. J sv "skii, j r "‘‘sijonom je prihitelo več slo- l| * 11 ' 'l’aI° K ^°^ 0V F°magat pri spovedo- b'(,| 1 ‘ ■ 8- Janez Trobec, nečak ško- / *'ri •. I *, Z 'Mnuk in Broekway, Minn., ki » marhikako uro v 1 "mu. d,, tedaj župnik v OiU>c G , z ( ,,;i 'avrjo takrat odhajal za Jb**ria v Bittalmrško skotijo, ' . * lj ‘ " kol misijonar tnkozvn ) f 243 srčna livala za obilni trud. Obiskal nas je tudi Rev. M. Bilbau iz Eveletha. Tako se je lepo skončal ta krasni čas za to župnijo. Vsem, ki so se sv. misijona ude¬ ležili, ostane v trajnem spominu. Dokler bodo živeli spominjali se bodo teh lepili dni. Ni jim žal in jim nikdar žal ne bode, ako ■ so se potrudili in žrtvovali nekoliko časa in truda. Hvaležni so Bogu in svojemu go¬ rečemu g. župniku, da jim je dal prilož¬ nost udeležiti se ga. Rojaki ne pozabite čas sv. misijona! Ne pozabite storjenih sklepov, katere ste na¬ redili ! Temveč pojdite krepko in pogum¬ no naprej po začeti poti krščanskega živ- 1 j en ja. BhfiU (tl _ Sv. Misijon v Evelethu se je začel 17. oktobra zvečer ob pol osmih. Takoj pri prvi pridigi že je bila cerkev natlačeno polna, kar se malo kje zgodi. Navadno se začne cerkev polniti še le v torek in sre¬ do, posebno pa s četrtkom. V Eveleth je bila pa udeležba skoraj cel teden vedno enaka in sicer vedno jako lepa, kar bodi tukaj v pohvalo Evelethčanov posebno omenjeno. Eleveth jc podoben mestu Ely. Kazi ga samo razorana okolica. Železna ruda je namreč bila takoj na vrhu, da ni bilo tre¬ ba posebno globokih rovov kopati, temveč so kopali kar od vrha. Tako so v celi oko¬ lici izvotlili več sto črevljev globoke kotli¬ ne, kar seveda kazi okolico. Seveda sc na to nihče ne ozira, kajti, kaj pomaga kra¬ ju lepa okolica, ako pa ni dovolj kruha. Tudi Elevetli je moderno, snažno in po¬ polnoma simetrično urejeno mesto. Ravne ulice, vse enako široke, enako tlakane, sko¬ raj kakor štirokotniki razdeljene, hišice 7 malimi vrtički, krasna javna občinska poslopja, šole i. t. d. dela tudi Eveleth prijazno mestece, da se za par dni vsake¬ mu priljubi- Ena izmej najlepših poslopij jo slovenska cerkev sv. Družine, katero j(- sezidal sedanji g. župnik Bilbau. YJ ( >sto Mvelclll leži sredi med ('Idsliol iiioiii jn (iilbertoiii, in ima krasno prihod ni ost. 244 “AVE MARIA” Prebivalstvo mesta Eveleth je bolj me- .. bikov V Ely in tudi Slovencev mma ^bkokakor jih ima Ely. Vendar jih je g e- a°e števila morda več, kakor kake druge na- f ° Sl o venska župnija v Evelethu je jako lepo urejena in se ji vidi spretna roka skrbnega voditelja, Rev. JI. Bilbana. Kar posebno preseneči, je, veliko število ver¬ nikov med tednom pri sv. maši, posebno pa otrok. Vsako jutro imate par sto otrok pri sv. maši. S knjigami pod pazduho ti jo primahajo ti junaki in junakinje v jako lepem redu ni jako spodbudno k sv. masi, kjer se v resnici zgledno obnašajo. Tudi naselbina Eveletli ni stara. Še pred kakimi 15 leti morda ni bilo več kot par hiš, kjer je sedaj lepo mesto. G. župnik Bilbau je bil preje župnik v bližnji Vir- giniji ki je starejša naselbina, kakor pa Eveleth in ako prav vem. je Virginija sre¬ dice county-a. Tz Virginije se je pa razvil Eveleth, kjer so se najprej zlasti Slovenci pridno na¬ seljevali. Ker je bilo v Evelethu veliko več Slovencev, kakor v Virguiiji, in se je v ^ irginiji čutila potreba posebne Irske žup¬ nije in pozneje tudi Poljske, in je g. Bil¬ bau videl, da je slovenska prihodnjost le v Evelethu, žrtvoval se je in začel delovati med Slovenci v Evelethu. Vspeh njegove¬ ga požrtvovalnega delovanja je lepo ureje¬ na župnija in krasna cerkev, na katero so lahko ponosni Evelethcani, ki je gotovo ena izmed najlepših slovenskih cerkva za Calumetsko in Jolietsko. Sv. misijon se je izvršil z jako lepim vspehom. Le male rojakov je ostalo, ki bi se ne bili udeležili sv. zakramentov za čas sv. misijona. Poscbuo bode ostal v spominu {etrtek vccer m sobota večer. V soboto ye& . vs.tanovd g. misijonar, kot sp omin na ta ^ misijon mater,no društvo žalostne matere božje h kateremu je takoj pristopil« nad Y "‘ a : ar “ m godilo „ a nobe drugam Klovcnskem misijonu M,d miKijmiom so j (; ^diU tudi nesrc- <■*, ki bi lahko stala v.-,- tloveSUU, *• . trnkih rojakov. V tako zvaui "v, 1 K, fJiVasi'’ “Chicken town” živi dobra sl ov žina Peternel, katerega imenuV ka K Vasi” - Jj0 * i L rj kurje Zupana — j* radi Vn , ga vživa med svojimi rojaki. I 2 n Va ’ ki uzroka je nekdo podložil neko n šo velik kos dinamita, ki se j e 2 ° p0( ^L skim pokom razpočil in skoraj ' C *' kan - hiše odnesel v zrak. Le kakor p 0 P ?'° v ' c o se je rešila družina da nihče ni h\\^ Prestali so samo smrtni strah, tako p* vsi oboleli Sv. misijon ubit. s« se je skončal 24. oktobra zvečer jako slovesno^i 0 marsikaka solza se je utrenila ta vJ 1 Cl VLL01’ J/ hvaležnosti za to veliko milost. Pri spovedanju so pridno pomagali H ev Simon Lampe O. S. B., ki je posebno g01r če cele dolge ure presedal neutrudljivo Y spovednici in za kar mu bodi tem potem izrečena posebno srčna hvala in zahvala, Bog mu bode pa plačal! Več dni je poma¬ gal tudi Rev. John Schiffrer župnik iz Chisholma, in Rev. A. Kastigar. župnik iz Gilberta. Vsem gg. srčna hvala za trud. Dal Bog, da bi tudi sv. misijon v Eve¬ lethu obrodil stoteren sad krščanskega živ Ijena in pomagal dobrim našim rojakom da bi ostali stanovitni v sv. veri in v čnl nostnem življenju, ki edino more osrečiti človeka v življenju in v smrti. Č. g. župnik Bilbau, pa naj ima sladko zavest, da je storil veliko dobro delo im svojem ljudstvu s tem sv. misijonom. Lorain, 0. “Ave Maria”, Brooklyn, N. č. Dragi gospod urednik :— Ker ste bili že mnogokrat tako dobi!. da ste priobčili naše dopise, zagotovi,] 01 ^ smo, da boste to tudi sedaj storili. VeČkn 1 ‘ do v I se spominjamo, kako ste bili prijaj l ]; nas K.U.KO Sle um s, ko ste nas pred nekaj tedni obisk« 1 ' Oh, kako ste nas iznenadili. Prosim. P 111 te zopet nas obiskat Kakor Vam je že gotovo znano, sim’ 1 bili tukaj novega dušnega pastirja, Josipa Skur. Nemoremo Vam povedati, k' ko jih imamo radi. Oni so tako dobri D nas!! “AVE MARIA” Rev. Mat. Bilban. E veletb, Mmn. o verouk ■idejo v šolo a 1 1 drog* jo, koliko »amo v časa, pa, če nimad 0 s vid ijo in oar minut, (la * , ka- ni kateri dan v so , lil1 s+uieio in U u ' ih tudi zelo »po^ dnov , so o tukaj samo p u po- • družine v fari m obe* ^ IM ' ;a0 kolekt “’ kHi ^ vot a, ^ 1> ()I h dolarjev. l*\>‘ ( j„ik • ■bv«, Uui ne. KO«P° d U ^eieru, Okoli božiča bodemo ^ dekleta, katero * lores '', ki je P«s °- line iSV : angeteekcgn- Je »1« " ’‘ste- n jeua 1 \)odo farani' s edaj, leP° Vam «e bode za', stor .i 1.10 V»»>. di ' Vam vzeti b 11 ^pelinii. V- Ker U ° L Maria”* b oce, "‘ „ ■?,« uk«« 1 * Kattt ‘ molitev in mu Želimo večni mir in \"' ‘ ^ er » iVIinn. so dobili novega g. žup- V^ b ’i Re v. A. Kastigarja. „ik» v ° S bo ra letos je bil slovesno blago¬ st ok uoV križev pot, ki silno lepo kra- ■ v ^"- 1 itak lepo cerkvico. Blagoslov - ' se dopisnike glede “Zveze Kat. Slo- Acncev prosim, da blagovole potrpeti; vse bo prišlo na vrsto, vsem bodem odgo¬ voril. b Tajnik. -o-- Eveleth, Minn. — Naš zastopnik g. Ul¬ čar iz Gilberta nam piše: “Gospod ured¬ nik : Naznanjam Vam žalostno novico, na¬ mreč to, da sem obiskal v nedeljo dne 24. oktobra v Evelethu svoje rojake. Odprl sem štiridest hiš, pa sem dobil samo ene¬ ga naročnika in še tega samo za pol leta... . . . Rojaki v Evelethu, kaj pravite vi k temu? — Ely, Minn. — Prosim priobčite sledeče vrstice v našem priljubljenem listu “Ave Maria”: Iz mnogih naselbin vidim razne dopise, v katerih rojaki poročajo razna poročila, iz katerih se vidi, da je tudi v Ameriki naše ljudstvo verno in udano cerkvi, ter da spoštuje svoje duhovnike. Tudi v naši naselbini nismo slabši, kakor so drugi. — Dokaz je naša lepa cerkev. Lansko leto je bila prebarvana, streha prenovljena, ce¬ mentne stopnice in tlak je bil narejen. Letos je bila pa popolnoma prenovliena znotraj, tako da je gotovo ena izmej naj¬ lepših slovenskih cerkva. Meseca avgusta je pristopilo nad dvesto otrok k prvem sv. obhajilu in de 17. ok¬ tobra je bilo pa skoraj tristo birmanih. Kaj pa sv. misijon? Naj tudi o tem na kratko poročam. V nedeljo 10. oktobra jc bil prvi misi¬ jonski govor. Cerkev je bila vedno polna ljudstva, tako da je vselej primanjkovalo prostora, dasi je cerkev jako prostorna. Kdor je le enkrat slišal misijonsko pridi¬ go potrudil se je, da jo je slišal vsak dan. Mnogokrat je g. misijonar v svojih govo¬ rih privabil solze v oči, včasih smo se pa tudi zasmejali, ko je kaka Šaljiva jm.lla. Videl si rojake, ki že leta in leta niso vod opravljali avojil, v.,, kil. M*** * *. “AVE MARIA" 213 misijonskem času si jih pa videl iti k sv. nkrmnentom s skesanim srcem, ko so se po dolgih letih zopet spravili s svojim Bo¬ lom Spovedovali so vedno trije spovedni¬ ki, tako da je lahko vsakdo opravil svojo dolžnost. Slišal sem rojaka, ki je preje rekel: “Kaj misijon! Saj vem, kaj je. Vse skupaj nič!" Potem sem pa prav tiste¬ ga rojaka videl, ko je pobožno pristopil k obliajnilni mizi in sprejel po dolgih letih zopet Kristusa v svoje srce. Kaj pa petek? O to je bilo pa zanimivo! Gospod misijonar je med drugim tudi opo¬ minjal rojake, naj držijo petek, kajti v Ameriki ni za petke dana nobena polaj- šava. Naj človek tudi težko dela, mesa ni¬ ma pravice jesti. Mi možki smo oblju¬ bili, da ne bodemo zahtevali od gospodinj, kakor do sedaj, da bi nam kuhale meso v petkih, gospodinje so pa obljubile, da ga nikdar in pod nobenim pogojem in niko¬ mur kuhale ne bode. Sedaj po misijonu se mora povedati v čast našim ženam, da se pnuno drže tega in upamo, da se bodo tu¬ di v prihodnje. Gotovo nikdar nobena ne bode več pozabila na besede misijonarje¬ ve : “ Pa ne bom! Pa ne bom! Pa ne bom ! ’ ’ Naj še omenim, da tolike udeležbe ni nihče pričakoval. Sam naš prečastiti g. Msgr. J.F.Buh triinosemdesetletni starček je rekel, da ga v srce veseli, da je videl toliko udeležbo. Lpajmo, da opomini in prošje g. misijo¬ narja ostaneje zapisane nam vsem v srcu. Dal Bog! Bne 17. okt. je bila pa birma, katero je delil rojak mil. g. škof Trobec. Bilo je res nekaj izvanrednega: Sv. misijon in ob sklepu pa birma, katero j e delil rojak med rojaki. /.a vse to smo pa dolžni hvaležnost na¬ šemu preče Msgr. Buhu. Častiti g. župnik se je vel,ko trud,I, da se je vse fako w izvršilo. Naj Vas Bog ohrani ,n i . ie dolga dolga leta! G( nami V r i, e, g. misijonar, R ev K uma pa ostanete v vednem J Ua J«ek, onem spominu. Nai V "“ ' MV ; M ,J “ podpirata v Vašem ,r„dapol.m.„ mm jonske,,, koi V'i milil ob sklepu i„j N j: , ’ JVi ' mi Vinu kIleeiiio nitH iskreni <>v JU1 a J logom!” ^ e cember 1915 “Ave Maria” ima v Ely pre{ , e -w vilo naročnikov in želeti bi bil 0 sat ^ n ° se število še podvojilo in potrojilo čani, naredimo našemu nepozabn° misijonarju to veselje in naročimo " 1 ' 1 nn “Ave Maria’’ in s tem pokažimo'?' smo razumeli njegove besede, k 0 lla , n ^ govoril od dolžnosti, katero imamo, da n >" piramo dobre liste. Vsem naročnikom “Ave Marin” n v, i ir- -i Pri¬ jam iz mrzle Mimi. iskrene pozdrave te bi, “Ave Maria,” želim pa obilo mm,čm kov, zlati med nami v naši okolici. Ludvik Pertišak, 8 slovenskih šolskih sester je prišlo mi. nuli mesec iz Maribora v Ameriko, da bo¬ do prevzele lahko tudi večje slovenske šole po Ameriki. Seveda se bodo morale par let na to pripravljati, da bodo dobi¬ le amerikanskega duha in znanje angleš¬ čine. Novim sestram želimo obilo vspeha v novem svetu. Koliko lahko šolske sestre storijo za svoj narod v Ameriki, kaže Joliet in Lorain. Te dve šoli lahko posta¬ vimo za vzgled vsem drugim. Č. sestre v teli dveh šolah niso samo učiteljice, tem¬ več tudi navdušene delavke za narod in ohranjenje narodnega čuta. Koliko so sto¬ rile Jolietske frančiškanke ali Lorainske Notre Dame sestre tudi za naš list! Kako pridno in požrtvovalno nam pomagajo p' 1 našem težkem delu! Tega bi si želeli p 11 našich sestrah tudi po drugih slovenskih župnijskih šolah. Kajti, ako hočemo, da bodo dobili naši otroci angleškega ali n skega duha, čemu nam slovenske šole. Slovenske župnijske šole morajo vn’ s niči vsaj po duhu biti tudi slovenske, dru¬ gače nimajo pomena. Novodošlim sestram naš prisrčni: dolu 0 došle! Glasilo K. S. K. J. je priobčilo iz urad" Duhovnega vodje kratek opomin d'" šivom glede uradnikov, kakšne si " ,1J dnmtva izvolijo za prihodnje leto. Oglas se glasi : IZ URADA DUHOVNEGA VODJE K s Vsem društvom K. S. K. J. na znanj 0! ■ i ,,I, N< < ' U decembru je volitev /.a °d* H ' drufitov K. s. K. .), r >' r ' I9t5- “AVE MARIA" risani duliovni vodja K. S. K. . V° t1 * na šem glasilu vse člane in j lia šili društev, naj se polno- '^ležijo teh sej, da boste za pri- I vil 110 ”' ^ 16 . izbrali in izbrale naj- ^lornike in odbornice. juh ovne ga vodjo K. S. K. J. me pa K11 ta dolžnost, da Vam vsem bratom '■ '^ nl združenim pod praporom naše : K S. K. J- naročam tole: j . rite si za odbornike, ali odbornice Slične katoliške može, ali fante, in žene j jjj dekleta ! Zakaj? Vaša K. S. K. J. je katoliška, vsak član, ali članica mora verovati | . , iau ke svete katoliške vere in živeti po I njih! Žalibog, da so se že med nas utihotapili •udje, ki se štejejo za naše brate in se¬ stre, v resnici pa je njih srce — daleč od nas! •laz rečem, da kdor ni z nami, ta je zo¬ per nas! h. 8. K. J. — naša dobra mati, — je do še največ dobrega storila " pomoč '■ !, ' mu delavskemu stanu v Ameriki, a- za lla š ubogi slovenski narod. A,|ii| 3 bi doživel dan, ko bi se na kon- --iA razpravljalo o verskem značaju • j ase K ft tr t i , ‘ • rv- 'J-, najti versko vprašanje ;, 11 ( ‘. Sme s P a dati med druga vpra- .Jii) * se morajo reševati na naših po- i,ji i * 0!1Venc ijah. Katoličan si pristo- . kat °hčan ostani! 4t 0 y a tl a m vsem bratom in sestram K. “• ,J • naročam in Vas prosim: Volit e v rvrU-,/,-0 vedno dobre ka in mir Kristusov bo vla 111 0( ^ or e vedno dobre katoličane ^hcanke ,^nami! '"Icu p J 1 J1 '-dložil v odobritev predsed b. K. J. bratu Paul Schneller-ju Rev. Jakob Černe, duhovni vodja K. S* llM h" t '-m potem kar najiskrencj^ ! d* 1 č m, duhovnemu vodju. ‘ ! tem ravnalo, Zfi božje v lj p U j,, društvo, ki i"" 1 KV ''^ '"»»i svetnikovo podobo ,|H 249 ST?’ T Pri VSeh Svojil ‘ n.- Prt _ besed,« ‘'katoliško”, spad „ v somi ’ f ‘ pa so že društva Pa< n,kl m P r <"' verski fanatiki ' F 1 .! 201101 ' Ah s > morete misliti večje »csimsli? To je ravno tako, kakor bi na prostozidarski tempelj napisal "Katoliška < ( i a\ s\. Jožefa . Kdor noče biti ka¬ toličan, kaj ima opraviti v kat. društvih? S takim kar na kratko ven iz društva in ven iz jednote! Katoliška društva so za katoličane in one, ki hočejo katoličani tu¬ di ostati, /a prostozidarje so pa prosto- zidaiske lože, za naše ta-rdeee so pa naše rdeče jednote. Našim naročnikom prav resno poklada- mo na srce, naj bodo prvi, ki bodo v svo¬ jih društvih skrbeli za to, da se bode ta oklic našega blagega g. duhovnega vodje vestno in natanjčno spolnjeval. Odločno se uprite kandidaturi vsakega člana, ki ni praktičen katoličan, pa naj ima še večji jezik in naj je še bolj surov, ali naj ima še več privržencev za seboj. Mi, kato- liski udje sami, naša zaspanost in mevža- rija, bode kriva, ako se bode v Jednoto uselil drugi duh, kakor pravi kat. duh. O. duhovnemu vodju se pa še enkrat srčno zahvaljujemo za ta oklic, ki bode marsikakega zaspanca prebudil in mu dal pogum, da se bode postavil pod robu, onim. ki prav za prav v Jednoto in v društvo niti ne bi smeli spadali. Clevelandska Amerika je jako globoko padla, postala je glasilo protestantovske aJi metodistovske odpadniške gonje proti katoliški cerkvi. Kdor Clevelandskih Slo¬ vencev je do sedaj še dvomil o poštenosti tega lista, ta naj vzame v roke samo štev. 94 ” iz 23. novembra letos in naj bere na drugi strani v drugi koloni dopis ki je podpisan z “Rev. Jos. Wolf”. Tu ima j asen dokaz, kak list je ta “Clevelandska" Amerika! Tora j nekaki “Rev" — so po¬ stali sotrudniki Clev. Amerike! No, ča- stitamo! |)a, vrolf — volk jo ta Jist, kar smo ir L pred loti. Prišel jo sicer v ovčji ‘ lki m >d Clevelandske Slovenec »m. oh m Ki luiiiv vn k k iir h „j j, bil po 40 tokrat «itrobU'v volk, "AVE MARIA" 250 _____ _ i e u pokazal. Ko so jo na- lodol. jo' vrgel ovčjo obleko od sobe in se pokazal, kaj jo v resnici. Clevelandski Slovenci sedaj ste na jas- ncm od kod dobiva Pirček podpore in v ;. e nvo službo jo stopil. Najbrze no bot o dolgo ko bomo čitali podpis "Rev. Lojze Pirc! Jej, joj, S- Pirc, ali jo mogočo, da to dela tisti nekdaj pobožni mladenič z imenom Pirc, ki jo še pred malo leti ho- dil okrog Jezuitov in vžival duhovsko pod¬ poro, da je to tisti Pirc, ki ima doma v Ljubljani tako dobro, verno in blago ma¬ ter? I)a, da! Rev. Wolf — volk, pravi volk! V tem dopisu piše ta “Rev. Woll volk: “Mnogokrat ste že slišali duhovna pridigati: Vi ne glejte na nas duhovnike, kaj mi delamo in kako živimo ampak vi le poslušajte nas." “Rev. Wolf”, kdaj ste slišali še to pri¬ digati? Vprašajte svoje “vernike” naj Vam dokažejo, kdaj je še kak kat. du liovnik pridigal, da naj nas svet samo po¬ sluša? Mogoče je, da bi kedaj kak od¬ padnik ali kak duhovnik, ki je na tem, da odpade, izpustil te besede. To je mo¬ goče! Toda vsak kristjan pa ve, da kat. cerkev zahteva od svoje duhovščine bolj čisto, bolj sveto življenje, kakor od svet¬ nih ljudij, da zahteva, da žive zgledno, tako da je njih življenje samo najlepši nauk. Vsak kristjan tudi ve, da večina naše duhovščine živi v resnici duhovsko zgledno življenje. Da se pa najdejo med duhovniki tudi možje alla “Rev. Volk”, ki so najbrze nosili kedaj ovratnik zadaj zapet, pa so pozabili na vse svoje prisege in začeli grdo živeti, je umljivo, in to vemo vsi m vsi obžalujemo. S tem pa ni o vr¬ žena dolžnost duhovnikova živeti sveto in s svetim življenjem učiti svoj narod in ga navduševati za krščansko življenje Goric svetu radi pohujšanja, velia , 3 __ 5 1 *■ Dec : ember % življenju se ne spominjam, da ^ šal kakega duhovnika pridigata , 1 *li kor trdi “Rev. Wolf”. Pro«L- k* a. . % 0f)l8 ni„j rušimo telie. Ja nam vsak sporoči na d kdor JO v svojem življenju v,„j ^ Slišal duhovnika tako n.. klllj hlluiviii. m pridigati m je bilo to in kako je bilo temu < ku ime. Bomo videli kolik Ko i zrn od , soč naših naročnikov jo slišalo | ^ ke tako pridigati. Dalje kaže ta dopis tudi kak 0 pojme ima o duhovskem celibatu ta “!!!* ni “Rev. Wolf”. Rev. Wolf! Vj , , distovski, protestantovski, episkopalni kal vinski in kar je še enakih “R ev -.' mate pravico se ženiti. Toda statistiki kaže, da je med vami 95% več škandalov da minister uide z svojo pevko, ko ZH . pelje to ali ono svojo župljansko, kakor pa med kat. duhovščine, kjer je celibat zn povedan. Polej tega pa sv. cerkev nikogar ne sili. da naj hode duhovnik. Vsak mora pro¬ siti in spolniti težke pogoje, pralno je sprejet v semenišče, še bolj pa, pralno je posvečen. Mladeniču najmanj 4 leta pro¬ fesorji in razni vzgojitelji kažejo težave duhovskega stanu, kažejo dolžnost celi bata, ga opozarjajo na težave te zapove¬ di, da naj dobro premisli, ako jo bode mogel držati, ako se hode hotel bojevati proti poželjenju. Še le ko 4 leta vstrajn v semenišču, ko ga skozi in skozi preizku¬ sijo, ko se mladenič popolnoma sam P 1( ’ stovoljno odloči, da hoče nastopiti to te*- ko pot, še le potem ga škof posveti. ln ' • • . • • cjjcei’ raj se nikomur ne zgodi krivica. ° bodemo pa poiskali natanjčno statist' f> o “morali” kat. duhovnikov in 0 11101 a m«- ministrov in bomo videli, kje večja rala. Katoliški Slovenci .ki imate naroči 11 ta — -x»ijcnje. Gorje list ali ki ga berete, sedaj .P^, pohujšanja, velja zlasti slabe- dvom« “ iku. “Bolm n; — - * •* „ — 0 ~, vuija zlasti slabi mu duhovniku. “Bolje bi mu bilo, da bi se mu mlinski kamen na vrat obesil in bi se potopil v globočino morja”... Tudi se še ne more trdili, da splošno duhovniki tako ravnajo. 1 udi besedica “mnogokrat” L oooolnomu krivična. J ny 0 pri,li “ * lifiul ’ 10,1,1 v celem svojem A vec doli- list« treba vonia, kaj imate storiti, kaj je Vaša v vidite enkrat urednika odi “Rov.” potem se je milo 110 v° citl ’ al * hočete podpirati še nadubl ^ 10 gokrat” j c ostn/P. Ul 0 clerne g , a slovenskega Lutra fll> ostati zvesti svoje veri in cerkvi. mnito si pa: Kdor ni z Vami, j l> * n Vas 1