Vol. VI. No. 6	*	ORGAN	OF	THE	SLOVENE	COMMUNITY	IN	AUSTRALIA,	"THOUGHTS"	*	JUNE,	1957
SLOVENSKI INFORMATIVNI LIST V AUSTRALIJI. SYDNEY, MELBOURNE, ADELAJDE, PERTH, BRISBANE, H OBART. * Registered at the G.P.O. Sydney, for transmission by post as o periodieal.
ŽIVA VERIGA
NAJIN ČAS JE MINIL
Ko si šla čez polje, nisem z vetrom te lovil, odpusti mi, dekle, najin čas je minil.
Zbral sem ti/oje blede vence in jih vse sežgal, z ožganimi rokami sam sem, vse sem žrtvoval.
Spel stepel bom v prahu in moj dan bo krvaveč, hočem, da bom prazen padel, rož mi je bilo preveč.
Ko si šla čez polje, nisem z vetrom te lovil, odpusti mi, dekle, najin čas je že minil.
France Balantič.
SRCE V JESENI
Kaj še nisi trudno, srce?
Zlomile niso te laži?
Kaj res še vedno upaš?
Čemu upiraš se resnici, ki kruta, gola pred teboj leži?
Še vedno kot v mladosti sanjaš... Prekipevaš od ljubezni do življenja, goriš od vročih želja...
Saj plamen se gasi! Ti pa gradove
zidaš!
Kaj ni ti še dox;olj trpljenja?
Srce, kako slabotno si in močno! Kot nebo pomladno si zdaj jasno, zdaj spet si temno kakor noč
oblačna. Si bilo mrtx>o včeraj od obupa,
'prepolno upanja vzkipevaš danes.
Si z leti naučilo se trpeti?
Živeti z znajnem tem je krasno!
Pavla.
ZAKAJ NIMAMO USPEHA?
OKORAJ VSAK SLOVENEC pol-^na tržaško burjo. Če ne iz lastne izkušnje, pa iz pripovedovanja drugih. Tisto burjo, ki te prepiha skozi kosti in ti spodmakne noge, da se prekucneš kot si dolg in ,širok, ako se nisi na njgn sunek vnaprej temeljito pripravil. Včasih je tako močna, da ne moreš napraviti niti koraka. Starodavna izkušnja uči, da se je v takih primerih najbolje vreči na tla, preden te burja tja položi.
Kadar je treba prečkati cesto, si ljudje pogosto pomagajo tako, da si podajo roke in se kot živa veriga počasi pomikajo na drugo stran ceste. Veriga se razklene šele, ko je zadnji člen na varnem. Ljudje, ki so se morda srečali prvikrat v življenju, se z očmi zahvaljujejo drug drugemu za pomoč, ki so je bili deležni. Potem se spet razkrope vsak na svojo stran, da se morda nikoli več ne snidejo.
Spomin na to živo verigo mi je vzbudila opomba p. Bazilija v zadnji številki MISLI: “Tako zdaj vem, koliko je približno Slovencev tam okoli. Treba pa je najti še druge, ki jih na prvem obisku nisem mogel izslediti. Ti reveži so popolnoma osamljeni in muči jih duševna depresija, ker iz svojega ‘busha’ ne vidijo izhoda in ne bodočnosti”.
Burja političnega viharja, ki je zadivjal nad slovenskim narodom leta 1941 in še zmerom divja, je razmetala Slovence ne le po vseh kontinentih, temveč je posameznike zanesla v bolj ali manj zapuščene kotičke, kjer se čutijo izgubljene in pozabljene. Če bi bili rojeni v “bushu”, bi jim osamljenost ne bila tako težka. Bi pač zrasli z njo. Tako jim je pa toliko teže, ker so odtrgani od ljudi in krajev, ki je bilo z njimi doslej povezano njihovo življenje.
Oni Slovenci, ki živijo po mestih v bližini večjega števila rojakov, se mo’rda niti ne zavedajo, kolikšna ugodnost za njihovo dobro počutje in lepše življenje je že v samem dejstvu, da se lahko shajajo in po domače pomenijo. Drug drugemu
odkrivajo svoje misli, svoje probleme, vtise in doživljaje. Velika dobrota je v tem, da blizu mene živi nekdo, ki se mu po žilah pretaka enako slovenska kri kot meni.
V	stiski mi bo priskočil na pomoč prej kot tujec. Toda če se teh dobrin ne zavedajo oni, ki jih uživajo, se jih pa toliko bolj tisti, ki jih niso deležni.
Zavedam se, da je večina nas šele nekaj let v Avstraliji in da se moramo vsi še vedno boriti z začetnimi težavmi. šele prav zadnje čase smo se začeli zavedati skupnosti, se nekoliko razgledali okoli sebe in začutili potrebo po zbližanju in sodelovanju. Slovenska društva, načrti okoli slovenskih domov, to so prvi -znaki, da se vrača v nas stara moč. Mnogi so si že zavihali rokave za delo med nami. Prepričan sem, da bo vedno več delacev na tem področju, kajti vedno več bo tudi dela in problemov, ki jih bo treba reševati. Čim več nas bo skupaj, tem več bomo pomenili in tem bolj bomo sposobni delati in ustvarjati za narod.
Ni nas zelo veliko število v Avstraliji in ne pomenimo bog-vekaj. §e manj pomenimo, če ostanemo raztreseni in razkropljeni. Zato nam mora biti dragocen vsak poedinec. Ena najvažnejših nalog za vsakega med nami — posebej pa še za slovenske klube — naj bi bila, da se povežemo v živo verigo, ki bo segla do najbolj oddaljenih kotičkov “busha” in potegnila osamljence iz zapuščenosti v eno ali drugo bolj strnjeno slovensko naselbino.
Kako bi prišli do seznama takih osamljencev? Kako bi jim našli zaposlitev v svoji bližini? Kako bi vzbudili zanimanje v nas vseh, da bi vsak iskal možnost zaposlitve za take v kakem večjem kraju? In seveda stanovanje. Ali ni v tem vprašanju kar cel program za slovenske organizirane skupine, klube in dusštva? Ali bi se mogel kdo lotiti tega dela? To bi strnilo našo skupnost in ustvarilo v njej varen pristan tistim, ki se je drugače bati, da bodo utonili v tujem svetu.— Zvonimir Hribar.
TTERJETNO JE ŽE vsakdo med * nami večkrat premišljeval, zakaj slovenske organizacije v Avstraliji nimajo uspeha, ali vsaj ne takega kot ga imajo po drugih kontinentih. Odgovorov na stavljeno vprašanje je več, še več pa razlogov.
Slovenci že stoletja služimo tujcu in se preživljamo z njegovo milostjo, poleg tega pa s svojimi krvavimi žulji. Vedno tlačeni in neznatni po številu, smo bili od drugih bolj prezirani kot spoštovani. Tudi naš gospodarski položaj ni bil rožnat. Šole, tudi če so bile slovenske, so imele le malo slovenskega duha. Vzgajale so nas bolj za hlapce kot za Slovence. Cankar je upravičeno zapisal: „Hlapci, za hlapce rojeni . . . ” Vsiljene razmere so našo znano slovansko neslogo še poglobile in nadomestile narodnostno zavednost, v kolikor smo jo sploh imeli, s politično zakrknjenostjo. Doba poslednje vojne in revolucije je iz nas napravila nezaupljive in zaslepljene — po ozki stezi posamezniku prihajajajočih idej — hodeče poedince.
Komu danes še zaupamo? Kdo nas more še povezati? Verjetno le Bog, če bi prišel med nas, a še tedaj bi se verjetno zgodilo, da „ga ne bi sprejeli.”
Vsi hočemo slovenske organizacije, hočemo svoje domove, zabave, pevska društva in ne vem kaj še. Toda kdo je pripravljen delati? Le malo, zelo malo jih je in še te, ki so, opljujemo in oblatimo, preden so z delom dobro
pričeli. To so naše želje po slovenstvu, to je naše delo za takoz-vano slovensko skupnost in vzajemnost v Avstraliji! In v tem smo vsi enaki — tu ni izjem!
Kdaj se mislimo spametovati, če na to sploh mislimo? Komur je vseeno, če Slovenci kaj imamo ali nimamo v Avstraliji, naj pusti vse skupaj pri miru. Ne bodimo kakor otroci, ki drug drugemu posa-jajo žebljičke na stol. Pustimo ljudi, ki cenijo in ljubijo svojo domovino kljub temu, da so tako daleč od nje. Naj delajo nemoteno! Če jim nočemo pomagati, jih vsaj ne blatimo! Kritizira naj oni, ki dela in žrtvuje. Tak naj kritizira, kolikor hoče. Kritika je dobrodošla, če tudi je morda krivična. Bo že prišel odgovor, t Združimo se kot Slovenci, drug drugemu enaki, ne kot gospoda in raja. V tujini bi si morali biti bratje, ne nasprotniki.
Preglejmo svoje vrste in odstranimo pleve in šleve! Le kdor se čuti Slovenca, naj ima mesto med nami. Naj bo vsakomur v čast, če ga zmerjajo s slovenskim „šovinizmom!” Če bi imela Slovenija med revolucijo več takih, bi bila marsikatera bolečina prihranjena.
Na plan, Slovenci! Ne sramujmo se svojih mater in očetov! Pokažimo, da smo spoštovanja vreden narod in ne divjaško pleme, kot so nas nekateri v preteklosti že večkrat hoteli prikazati. Pred Bogom imajo vsi narodi iste pravice, pred svetom si jih morajo priboriti! — Gorazd J. Čuješ.
LEPA PROŠNJA NAROČNIKOM
V mesecu juliju mislimo r.azpostati ponovne opomine tistim, ki za letos se niso poravnali naročnine. Zelo zelo bomo hvaležni tistim, ki boste poslali naročnino pred koncem junija. Koliko dela in stroskov nam boste prihranili, Bog povrni ze vnaprej!—Uprava MISLI.
ŠE ENA VAŽNA ZADEVA
Pod gornjim naslovom je objavila pričujoči članek Svobodna Slovenija v Argentini. Izvajanja so pac namenjena v prvi vrsti slovenskim samcem tam, svoj pomen pa utegnejo imeti tudi za nas v Avstraliji. Zato se nam zdi prav, da pride ta „vazna zadeva” tudi tu pred oci tistim, ki jim utegne veljati.—Ur.
PO DOLGIH LETIH, polnih žrtev, skrbi in razočaranj, pa tudi polnih upov, veselja in korajže, je v splošnem končana doba našega preseljevanja. Slovenci v tujih deželah so začeli novim razmeram prikrojeno novo življenje. Zidajo si hiše in kar cela naselja, poročajo se in ustanavljajo nove slovenske družine, delajo, trgujejo in imajo polno načrtov za bodočnost. Veseli moramo biti vseh teh znakov našega napredka in volje do življenja.
Pri pogledu na to živahno vrvenje pa ne smemo pozabiti na skupino naših rojakov, ki iz enega ali drugega vzroka žive sami, brez družine in premnogokrat tudi brez trdnih načrtov za bodočnost. So to naši neporočeni rojaki, ki se ne morejo odločiti za zakonsko življenje, so med njimi zakonci, ki so izgubili v dneh gorja svojega zakonskega druga in svoje otroke in so ostali sami v tujem svetu, so še drugi, ki nasilno ločeni od svojih družin ne morejo obnoviti družinskega življenja in tavajo sami po svetu.
Vsi ti naši rojaki žive danes neke posebne vrste življenje. Delajo in zaslužijo dovolj za vsakdanje življenje, stanujejo pri znancih ali daljnih sorodnikih, če jih imajo, jedo po menzah, po gostilnah ali pri znanih družinah, iščejo dobro dušo, da jih opere in pošije, pri-
sedejo v to ali ono družbo, vedno pa se počutijo same in zagrenjene.
Če že zdrava in trdna leta za te naše rojake niso najlepša, kaj bo šele na starost, ki se jim z vsakim dnem bolj približuje: Po zakonu jim bo država dala skromno' po-kojninico, ki je komaj zadostna za vsakdanjo prehrano. Ko pridejo leta resnejših starostnih težav, bo postala stvar resnejša. Kje bo tak človek dobil primerno okolje, ki mu bo lajšalo tegobe starih let?
Moderna družba rešuje socialno vprašanje takih ljudi na enostaven način: pošlje jih v hiralnico, spremeni jih v tekoče številke, ki imajo v tem življenju samo še eno nalogo, da čim prej narede mesto čakajočim. Ni čuda, da je po velemestih veliko ljudi, ki rajši žive v skrajni revščini neodvisno, življenje, kakor pa da bi uživali bla-godati novodobne dobrodelnosti.
Našim samskim rojakom, ki se približujejo starosti, lebdi pred očmi ta nevesela slika. Ali ni od-pomoči? Mislimo, da je. Samo lotiti se je treba tudi tega vprašanja z resnostjo in vztrajnostjo.
Ali be ne bilo mogoče, da bi eden od prizadetih sprožil v tek to zadevo? Da bi sklical sestanek vseh tistih, ki jih skrbi, kje bodo sončili svoje stare kosti? Ali bi ne bilo mogoče misliti na postavitev lastnega samskega doma, ki bi nudil prebivalcem vse ugodnosti skupnega življenja in ob enem občutek samostojnosti in neodvisnosti od miloščine svojega bližnjega: Ta dom naj bi bil last prizadetih samih, zato bi ga pa morali zgraditi oni sami. Ne takoj danes, ampak polagoma, saj tudi
potrebe bodo nastajale polagoma. Preprost račun pokaže, da pri nekaj desetinah interesentov stvar že ne izgleda tako nemogoča, kakor se morda na prvi pogled zdi.
To je le ena izmed mnogih misli, ki se bodo porodile, če se bo enkrat to vprašanje resno načelo.
Če hočemo ohraniti skupnost
RISRČEN POZDRAV vsem! Mika me, da bi vam najprej povedala, kako sem neke majske nedelje bila vesela:	Slavico in
Slavka sem spoznala, pa njunega tata. Ne: v prvi vristi moram pošteno okregati vse naše otroke. Joj, ves maj sem se sama sebi smilila. Zakaj? Ali ne veste, kako je človeku pri srcuv ko čaka in čaka drobno pisemce, en pozdravček in par vrstic za naš “Kotiček” — pisemc pa od nikoder!
No, tarnanje prav nič ne pomaga. Ko že o drugih ni glasu — pa je tu en, ne, dva topla, topla žarka. Da, uganili ste: Slavica in Slavka. Ste ljubosumni? Vedno govorim le o teh dveh? Nič pritožb, ste sami krivi. Torej, naša dva Filipeičeva bi rada vedela, kako je z Andrejo Mrženovo in njenim bratom Lovrencem. Ste culi? Pogumno na dan! Javite se! Ravno tako Erika Markova, njen brat lojzek in pa še Lavra Svetina. Pišite kaj, povejte nam, v katerem delu Avstralije ste, kako vam gre. Ali boste?
Tako lepe sanje imam. Kako bo ta naš drobni Kotiček postal središče slovenskih otrok po Avstraliji, kako bomo v njem zvedeli novice in zanimivosti, se pogovarjali in nasmejali. Ali se mi bodo te sanje uresničile? V vaših drobnih ročicah je odgovor. Pomagajte mi!
naše slovenske emigracije čim del j, moramo misliti tudi na ta in še na marsikak drug problem, ki ga bo bodočnost pokazala. Vse naše številne ustanove, ki imajo namen dajati nam vsestransko oporo v boju za naš obstoj, imajo priliko, da tudi na tem polju doprinesejo vsaka delež, ki ji pripada.
Povedala vam bi povestico. Kako živi slovenska beseda in kako vztrajajo naši starši, naši bratje in sestre, razkropljeni po vsem širnem svetu. Pripovedovala vam bi o naših planinah, ki jih verjetno niste nikoli videli, pa veste o njih iz pripovedovanja staršev. Govorila vam bi o našem morju, o golih kraših gmajnah, kjer se borovci pogovarjajo z vetrom in kjer rogovili mrzla burja. In na štajersko bi pokukali, tja med celjske zidove, kjer so gospodovali celjski grofje in kjer dobri ljudje. Kaj pa Slovenske gorice in Mura in vsi naši ljudje tam tik ob meji z Madžarsko? In cviček bi pokusili in se pošteno skremžili:	tako kisel je, brr.
Čakajte no! Za rokav me cukate: kam bi radi? Oho! Kar na Triglav! Drzni ste. Ste videli, a? Taki drobljančki in bi se vzpenjali in lazili po strmih stenah! Ne, ustavili se bomo tam na blejskem Otoku in vstopili v tisto majčkeno cerkvico. Tiho zdaj. Prav počasi bomo potegnili za vrv in zvonček bo zabingljal. Hitro: zaželite si nekaj! Če zvonček trikrat zazvoni, vam bo želja uslišana. Ne verjamete?
Joj, joj, kam smo zagli! Zamotili smo se in že nam je zmanjkalo prostora. Na hitro vsem, vsem lepe pozdravčke in prihodnji mesec na svidenje. In ne pozabite na naš Kotiček!	Neva.
KOTIČEK NAŠIH MALIM
OCNICE
POČASI MERIM POT v botaničnem vrtu ob leni reki Bris-bane. Sončni žarki me nežno božajo in po vrtu veje pritajen še-lest.
Ob škrlatno cvetočem afriškem tulipanu sameva prijazna klopca. Sedem, saj sem že truden od hoje. Vsa okolica je polna tropičnega in subtropičnega rastlinstva. Delaven dan je, popoln mir, obiskovalcev ni. Razgledam se.
Čez čas se spomnim, da bi mi teknila malica. Pobrskam v aktovki, ki je skrivala nekaj zaloge za želodec. Okrepčam se. Ponovno sežem v aktovko, da njeno vsebino spravim v nov red, ko je zdaj nekaj vsebine manj. Zadenem ob plastično škatlo, ki mi je varovala simbole naših gora — očnice (planike).
Le od časa do časa si obudim spomine ob teh očnicah. Čudno! Sredi tropičnega cvetja — očnicel Kontrast je bil tako izrazit, da so me očnice potegnile za sabo. In z očnicami so prišli spomini . . . Očnice so mi ljubi spomini na naše gorenjskeh planine, pa tudi na nekaj mojih najdražjih src.
Sežem po prvih dveh in znova berem že dostikrat prebrano posvetilo:
»Imejte jih za spomini Rasle so tam, kjer je za vedno omahnila
glava Vašega Franceta. Gorenjec.”
Da, naš France se je ponesrečil na Brani v Kamniških planinah . .
Potopim se v preteklost. Podimo se po velikem dvorišču — otrok pri hiši za loj terski voz. Brat France je bil deček, da ga je vse rado imelo. Tudi on je ljubil nas vse, ljubil svoje gore in dom. Ko je bil govor o gorah in domu, so se mu zalesketale oči in ves se je razvnel.
Zadnjič sva se videla na postaji v Kranju 1944. Bil je šele šest-nastleten študent, pa pravi hrust po postavi. Čakal je ne gorenjski vlak. Več let se nisva videla, vendar ga spoznam. Ali bo tudi on mene? Ponaredim se:
„Kam pa vi?”
„Na Gorenjsko, kam bi drugam?”
Obrne se nejevoljno in mi skuša pobegniti. Silim za njim.
„Na Gorenjsko torej. Res, kam drugam bi? V vasi N. ste doma, hišna številka ...”
Začuden in še bolj nejevoljen me pogleda. Sum mu berem v očeh.
Nisem se mogel več ponarejati, razodenem se mu.
„Joža!”
ge zmerom slišim ta njegov vzklik. Vse mu je zdrsnilo iz rok, planil je in me objel — zadnjič. Ves najin pogovor je obtičal v tem zadnjem objemu. Vlak se je ustavil, brez besed sem mu pomagal nanj . . . Potem je nekoč prišlo poročilo o njegovi nesreči . . •
Ponovno sežem v škatlo in potegnem iz nje Finžgarjevo knjigo ..Triglav” dar moje sestrice. Na prvi notranji strani je pritrjena velika očnica in pod njo posvetilo v blestečih črkah:
„Zate odtrgana na triglavski strmali . . . Triglav je bil in bo Triglav. Tudi ti ne pozabi na to. Tvoja sestrica.”
Zagledam se v knjigo in očnico. Zdi se mi, da slišim zveneč sestrin glas iz leta 1944:
„Ko bo konec vojne, pojdeva na vrhove vseh naših gora. Kajne, da pojdeš z menoj? Najprej na tiste, ki jih vidimo spred naše hiše: Storžič, Košuta, Stol . . . Potem na Prisojnik in Jalovec. Končno se pokloniva samemu Triglavu .. . ”
Pa je prišlo drugače in sestrica me ni povedla na nobeno planino .. .
Še tretjič sežem v škatlo. V
roki držim razglednico: Tre Cime di Lavaredo. Na razglednici je pritrjena očnica, pod njo podpis: Giorgio.
Tudi ta mi da misliti.
Osem let poprej sem v zgodnjem poletju sedel v senci in bral knjigo. Naenkrat stoji pred menoj Giorgio. Doktor medicine iz Trsta. Obremenjen z vrmi, klini, vponkami, kladivom, cepinom. Oprtnik mu je dobro založen. Fant je Židane volje. Sežem mu v roke in on pripoveduje:
„Bil sem v Dolomitih. Preplezal sem Cortino in Misurino. Tudi Cimo Grande di Lavaredo. Našel sem očnice in šest naj lepših sem prinesel s seboj. Dve zate, dve za Giorgino, dve zase. Za spomin.”—
Pobožno sem zložil očnice - nazaj v škatlo, še sem mislil na ljube osebe, ki so se bile mučile po gorah za očnicami, da so jih z mano delile. Kako daleč smo zdaj drug od drugega!
#	* *
Iz bližnje šole se usuje mladež in me zbudi iz razmišljanja. Imel sem občutek, da sem se pravkar vrnil z dolgega potovanja po naših snežakih, zdaj pa kakor v pravljici naenkrat sedim pod vejami tropskega drevja ... — Jože Maček,
PESNIK FRANCE BALANTIČ
Nobena pesniška zbirka
me ni tako pretresla kot zbirka pesmi Franceta Balantiča, ki jo je izdala Slov. Kult. Akcija v. Argentini. Prejel sem nekaj izvodov pred kratkim.
Pesmi pokojnega Franceta je zbral in uredil dr. Tine Debeljak. Za opremo in risbe je pa poskrbela umetnica Bara Remčeva.
Že zunnanja oblika zbirke — rdeče platnice in črni ovitki, barvna simbola ognja in smrti — nemo nakazujeta ne le vsebino pesnikovega notranjega doživljanja ter izživljanja, temveč tudi njegovo resnično življenjsko usodo.
Ogenj in smrt sta dva glavna motiva vseh Francetovih pesnitev. “Pradoživetje” njegove pesniške predstave sveta, kot trdi dr. Debeljak v uvodu. In dostavlja:
“Tako je Balantič živel v simbolih ognja in pepela in tako tesno se je spojil z njim, da ne vemo, kje se začne pesniška vizija, kje krvava resničnost, ki jo je doživel predhodno v taki krutosti, kot bi je resničneje ne mogel opevati po njej. To ni več Balantič mladostnik, to je pesnik-videc, kateremu je ogenj bilo življenje, pa ogenj tudi smrt.”
Dejstvo, da je France Balantič zgorel 24. novembra 1943, ko so Dakijevi partizani zažgali Krajčevo hišo v. Grahovem, daje njegovim pesmim še mnogo globlji pomen in dragocenost. Misel, da je 24 letni študent nosil v sebi vizijo lastne tragične usode in da je to svoje bolestno spoznanje, povezano z neizmernim dušnim trpljenjem, prelil v eno najbolj občutenih in doživetih pesniških zbirk, kar so jih poklonili slovenskemu narodu njegovi poetje, sili bralca, da doživlja s pesnikom njegovo trpljenje in smrt.
Balantičeve pesmi predstavljajo eno najdragocenejših pridobitev v našem slovstvu zadnjih desetletij. Z njo si je Balantič zagotovil mesto na vrhu slovenskega Parnasa, čeprav je umrl, ko je komaj začel
DR. ANTE PAVELIČ, ustaški poglavnik, je dobil spet nekaj publicitete. Dne 9. aprila, ko se je vračal zvečer na svoje stanovanje (v Argentini), je počilo proti njemu iz zasede šest strelov. Le dva sta ga zadela in lahko ranila. Titov poslanik v Argentini je kmalu potem znova zahteval od Argentine, da Paveliča izroči Titu kot vojnega zločinca. Ministerstvo za pravosodje je res pozvalo Paveliča na zaslišanje. Tedaj je poglavnik izginil in se je zvedelo, da je zbežal v Montevideo in tam zaprosil za politični azil. Ko to poročamo, še ni znano, če je bil tudi uslišan.
GRADIŠČANSKI HRVAT, Gregorič po imenu, je bil klican pred avstrijsko sodišče. Tožil ga je ogerski princ Estrehazy. Gregorič je zahteval, da se zagovarja v domačem jeziku, češ da ima za to vso pravico. Ker pa v Železnem, kjer naj bi se vršila razprava, noben 'sodnik ne zna hrvatski, naj bi se razprava prenesla v kak kraj, kjer sodnik obvlada hrvaščino. Višje
peti. Z njo prihaja med nas Balantič sam, njegov duh, ki nam odkriva svoje boleče srce. Srce, ki si kot vsako mladeniško srce, sploh vsako srce med nami, želi sreče, ljubeni, radosti.
Imel, Marjetica, sem deklico, prinesla vsako jutro je poljub in me z bogato rjavimi lasmi zapredla v žarke sanjanih
obljub.
Toda komaj njegovo srce zahrepeni po življenju, že sluti, da njegovo življenje poteka v šumu in hrupu:
“Ne vem, zakaj sem na življenja ženitnini — morda sem padel kakor sveča iz rok dekleta?” Slutnja postaja vsak dan jasnejsa in Balantič poje:
“Prerokbe že zore v dopolnjevanje. ..
O, kje si, ki na čelo dlan
polagaš,
posnemaš z ustnic vse metulje
sle
in njihov rožnati upor
premagaš? Moj pograd naj po tebi
zadiši..
Ura dopolnitve se bliža z naglico in Balantič hiti ujeti v spev zadnje spoznanje:
“In bom onemel!
Ko me v drči dni, ki še ostanejo, hlodi mrzlih trupel zmanejo, kdo iveri bo sežgal v pepel?”
In dospel je trenutek, ko je prišel tisti, ki je moral sežgati iveri mladega poeta, da se je dopolnilo, kar je njegovo srce spoznalo in izpelo:
“Goreti hočem sebi, novim
dnevom!
Že moja pesem v plamen se
spreminja. Na naklu smrti srp pozvanja, že v žoltem snopju groze
plapolam... Naj bom še dolgo bakla nema, ki potnikom samotnim v noč gori!”
deželno sodišče na Dunaju je zahtevo odklonilo. Izgovor je bil, da si Gregorič lahko dobi tolmača. Tedaj se je Gregorič protožil na vrhovno sodišče, ki je zadnja instanca v državi. Tu je uspel in izšel je odlok, da sme vsak član manjšinjskih narodnosti v Avstriji rabiti pred sodiščem materni jezik in tako brez tolmača naravnost govoriti s sodnikom.
SLOVENCI V ARGENTINI izdajajo čudno veliko število periodičnih tiskovin, listov in revij. Tednika sta: Svobodna Slovenija in Oznanilo. Dvotednik: Glas Slov. Kult. akcije. Mesečniki: Duhovno življenje, Katoliški misinjoni, Slovenska beseda, Vestnik domobrancev, Slovenska pot, Svobodna beseda, Nova mladina, Fantovska vez. Dvomesečnik je Družabna Pravda. Meddobje izhaja v šestih številkah na leto, večkrat je po več združenih. Izdajajo tudi Baragov vestnik in še nekaj drugih. Njihov tisk podpirajo svobodni' Slovenci po vsem svetu, seveda ne v zadostni
meri. Ko bi ga mogli in smeli podpirati tudi Slovenci v domovini
DEŽ ne vzbuja velike pozornosti med ljudmi — razen če ga je preveč ali premalo. Avstralija je že cele mesece brez dežja in ko to pišemo, ni kar nič podobno, da bi bil na pohodu. Na vseh straneh izražajo veliko bojazen, da utegne nastati katastrofalna suša. Saj je malokatera dežela tako zelo odvisna od dežja kot ravno Avstralija. Po časnikih beremo te dni o silno suhih letih, ki jih je dežela doživljala pred nadavnim. Zadnjih deset let da je dež dosti redno prihajal in v veliki meri se ima Avstralija temu zahvaliti za svojo prosperi-teto. Poprej so pa bila leta, beremo, ko si lahko na stotine milj potoval, pa nisi videl zelene bilke. Ob izsušenih mlakah in kotlah si naletel na kupe mrtvih trupel drobnice. Ljudje so trumoma bežali v mesta, da so si vsaj z importi-ranim živežem rešili življenje. Ob bojazni, da bi do podobnih stisk spet lahko prišlo, ko se dež tako
NAROČAJTE BALANTIČA!
Dospela je iz Argentine zbirka pesmi pokojnega FRANCETA BALANTIČA, ki jo je uredil dr. Tine Debeljak. Obsega približno 200 strani in je najpoplnejša zbirka Balantičevih pesmi. Tine je s tem delom napravil eno največjih uslug slovenskemu narodu. Pa tudi mlademu pesniku, ki domovina o njem danes ne sme nič
SMEŠNICE
»Gotovo so ga obsodili vsaj na dosmrtno ječo, kaj?”
„Zakaj tako misliš?”
„Za umor žene in dveh hčerk ...”
„Motiš se.. Dobil je samo teden dni v ječi.”
„Ni mogoče! In potem bo popolnoma prost?”
„To ravno ne. Jutri teden ga bodo obesili."
dolgo obotavlja, opominjajo bralce, naj se zavedajo, da trenutna pro-speriteta Avstralije ni garantirana za nadaljnjih deset let ...
GEOFIZIČNO mednarodno leto se prične letos s prvim julijem. Vse mogoče znanstvene ustanove raznih narodov bodo sodelovale, da odkrijejo nadaljnje skrivnosti zemlje, ozračja, tajnih žarkov iz vesoljstva in podobno. Vsa taka odkritja bodo uporabili v praktične svrhe v zrakoplovstvu, radijskih oddajah, vremenskih napovedih in tako dalje. Študij zemeljskih in zračnih pojavov bodo osredotočili na Antarktiko, zemeljsko celino okoli južnega tečaja. Že zaradi bližine med Antarktiko in Avstralijo bo naš kontinent imel na teh' preiskovanjih prav poseben interes. Od drugod bosta največje število znanstvenikov poslali v Antarktiko Severna Amerika in Sovjetija. Sodijo, da bo celotno podjetje stalo najmanj 50 milijonov funtov. Avstralija sama pa računa, da bo prispevala kakih 150 tisoč.
vedeti. Pesnik je bil domobranec in je kot domobranec zgorel. Njegova pesniška zbirka je ena najlepših, kar smo jih dobili zadnje čase.
Naroča se pri poverjeniku S.K.A. za Avstralijo na naslov:
G. Zvonimir Hribar 30 Urana Rd. Lavington-Albury, N.S.W.
Cena zbirki: vezana 30-0, broširana 20-0.
„Slišim, da ste zelo dosti potovali po svetu. Ste videli Mont Blanc?”
„Videl. Pa samo toliko, kolikor ga gleda iz zemlje.”
„Ste si ogledali Vezuv?”
..Ogledal. Tudi ogrel sem se ob njegovem žrelu. Je bilo ravno precej mraz v deželi.”
„Ste bili pri Črnem morju?”
„Bil. Sem si z njegovo vodo napolnil nalivno pero.”
Ave Maria
je prelep verski mesečnik, ki prihaja iz Lemonta v Ameriki. Povejenika za Avstralijo sta:
Rev. Bernard Ambrožič, 66 Gordon St., Paddington, NSW. Rev. Bazilij Valentin, 19 A’Beckett, St., Kew, Vic.
Vse številke za 1956 so še na ponudbo.
List stane za vse leto po pošti £1.10.0.
Kdor ga osebno vzame pri poverjeniku, samo £1.0.0.
NAROČNINA MISLI — £1-0-0 letno PORAVNAJTE NAROČNINO
Zx>onimir Hribar.
 $—
Z VSEH VETROV
2miimiimiiiiiimmiiiiiiiiiiiimmiimimiiiiiiimiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii£
1 Slovenci	\
v Perthu in okolici I
S	Kupujte	vse	svoje	potrebščine
največji trgovini Zapadne Avstralije
pri BOANS-U |
rimiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiimiimiiiminiinmmiimimiiimmmimiimimimiimiiič
Izpod Triglava
POJAČENJE smo dobili Slovenci v Sydneyu, ko je prispela 19. maja Klakočerjeva družina.
G. Klakoeer je poznan ljubljanski novinar, kar prav gotovo pomeni pridobitev za MISLI. Kot pa slišimo, je vsa Klakoeerjeva družina tudi muzikalna, zato upravičeno upam, da bodo svoje talente tudi delili z nami. Dobrodošli!
O NARODNIH NOŠAH ponovno. Gospa Vlasta Cergolova in gdčna. Tončka Vodopivčeva, obe članici sydneyskega društva, sta že resno pri krojenju narodnih noš. To je vzpodbudilo če tretjega člana, štajerskega fanta Stanka Salobirja. Krojač po poklicu, je tudi on -obljubil brezplačno skrojiti nekoliko moških narodnih noš. Klobuke namerava preoblikovati iz črnih velurnih klobukov, kakršne nosijo avstralske šolarke.
Vsem, ki se zanimajo za krojenje noš, priporočam članek, ki ga je napisal v argentinskem Zborniku (1955) Marijan Marolt.
Po vsem, kar sem videl in slišal, sem prepričan, da vendar ni tako težka nabava noš; le začeti je treba.
HAMLETA sva si ogledala z ženo pred kratkim v “Elizabethan Theatru”. Poleg “Macbetha” v Canberri nisem sicer videl v sedemletnem bivanju tukaj ničesar drugega na odru. če pomislim, da me dokaj prijateljev v domovini zavida za priložnosti, slišati Sheakespearja v izvirnem jeziku, mi je nekam neprijetno. (Koliko pritožb iz vrst novih Avstralcev, da je to dežela brez kulture!)
Zdi se, da v življenju ne ceni-mimo pogosto tega, kar nam je lahko dosegljivo. Danes mi je tudi žal, da sem tako malo potoval po naših krajih. Na planinah sem bil le dvakrat, Triglav pa sem videl le zdaleč.
MR. LAURIE SHORT, zvezni tajnik Avstralske Iromvorkers’ Union, ima na telesu in glavi več brazgtftin, katere si je častno “priboril” na burnih unijskih sestankih. Komunisti, ki se ga boje zaradi njegovega poguma, so ga ovirali z vsemi sredstvi: lažjo, goljufijo in pa — batino. Vendar je ieta 1949 s pomočjo svojih “industrial grouperjev” zmagal. Agilen in razgledan, Short vodi to močno in premožno unijo s čvrsto roko. On je bil tudi tisti, ki je ostro in uspešno protestiral pri zvezni vladi, da ni zmagalo načelo takratnega (1956 1.) ministra za oborožitev, da je treba v neki tvornici najprej odpustiti nove Avstralce, ko je prišlo do splošnega odpuščanja. Unija pa je trdila, da naj bodo prvi odpuščeni tisti delavci, ki so prišli zadnji. Tako je tudi bilo.
Mr. L. Short je pomagal tudi več Slovencem, ko so iskali delo. Izjavil pa mi je osebno, da je zelo važno sodelovanje emigrantov v uniji. Ni dovolj le plačati članarino, za-
nemarjati pa sestanke, kjer maloštevilna, toda disciplinirana komunistična skupina ščuva k neredu in stavkam tudi takrat, ko bi se krivice dale rešiti na miren način.
Ker tudi sam pripadam isti uniji in se popolnoma strinjam z besedami tega delavskega voditelja, naj poudarim, da roka roko umiva. Pokažimo, da smo dobri tovariši na delu, zavedni unijonisti, ki se borijo za delavske pravice in proti komunizmu ne le z bededami, temveč tudi na industrijskem polju.
SVET IN MI. Odzval sem se povabilu, ki mi ga je izročil predsednik sydneyskega društva, da zastopam Slovence 5. maja v. Nizozemski zvezi (Sydney). Bila je proslava obletnice osvoboditve Nizozemske izpod nemškega jarma 1945. leta. Po dveh kratkih in zbranih govorih — govor predsednika in pa francoskega konzula — katera nista vsebovola ničesar žaljivega za nemški narod kot tak, je sledila narodna himna in pa dvourna cocktail party.
Dr. VVouters, zvezin referent za informacije, ki je mnogo potoval in govori precej jezikov, me je pozdravil po slovensko. Povedal mi je, da je bil pred vojno v Sloveniji in celo obedoval pri pokojnem slovenskem banu dr. Marku Natlačenu, katerega so komunisti 1942 ubili.
Med drugimi zastopniki raznih narodnosti, katerim sem bil predstavljen, je bil tudi bivši poljski konzul grof Ponicky, ki je predsednik Protikomunistične zveze narodov izza železne zavese, v katero logično vključujejo tudi narode Jugoslavije. Med drugim je grof Ponicky tudi izrazil željo, da bi videl zastopnike (ali pa vsaj opazovalce) Slovencev v tej zvezi.
Verjamem, da nisem sam, ko predlagam: čas je, da se spoznamo z zastopniki drugih narodov in pokažemo, da smo, čeprav majhni. Sicer pa ne bodimo užaljeni, kadar nas ne le tujci, temveč tudi pripadniki slovanskih narodov zamešajo s Slovaki, če ne celo s kom drugim.
O	SLOVENSKIH ZANČKAH sem čital v Melbournškem “Vestniku”. Dobra zamisel; še boljša bi bila, ko bi se Melbourne posvetoval z drugimi društvi in bi vsi skupaj razpisali majhno nagrado za izdelavo osnutka v MISLIH. Bilo bi nesmiselno imeti raznovrstne slovenske značke po Avstraliji. Moj predlog je, da naj značka vsebuje slovenski grb na belo-modro-rdečem ščitu. Brez napisov ali kratic, ker bo tako lahko predstavljalo ne le določeno organizacijo, klub ali društvo, temveč slovenski narod kot tak.
Tudi je važno, da bo značka izdelana razločno in iz dobrega materiala, čim manjša; tem okusnejša bo.
PRI ADLEŠIČIH v. Beli Krajini so odkrili v zemlji na bregu Kolpe velike zaloge marmorja. Že pred leti so našli marmor tudi v Gra-dacu, istotako v Beli Krajini, in ga začeli izkoriščati. Poznavalci marmora trdijo, da je ta, ki so ga zdaj slučajno, našli, veliko boljši od onega. Baje se lahko meri z najboljšim marmorjem kjerkoli v Evropi.
POSTOJNSKA JAMA je začela svojo letošnjo sezono prve dni aprila. Letos prvič vozijo po njej nove akumolatorske lokomotive. Pričakujejo veliko obiskovalcev iz vseh krajev Evrope in tudi od drugod. Lani je vsega skupaj prišlo na ogled v jamo do 150,000 ljudi, blizu ena tretjina iz inozemstva. Obiskovalci so bili iz 74 držav. Največ je bilo Nemcev, potem Avstrijvec, Angležev in Francozov. Iz Egipta je bil samo eden, imel je pa čedno spremstvo. Saj tisti eden ni bil nihče drug kot diktator Nasser. Tudi nekaj!
SKAKALNICA V PLANICI je preteklo zimo videla mnogo inozemskih gostov. Prišli so tekmovat iz osmih držav in vseh tekmovalcev je bilo 33 najboljških evropskih skakalcev. Tekmovalec iz Vzhodne Nemčije je postavil nov rekord — 124 metrov. Tekme se vrše vsaka tri leta. Evropa ima samo tri take skakalnice: Obersdorf, Koeln in
Publisher: SLOVENE CHAPLAINCY 66 Cordon Street, Paddington, N.S.\V.
(za cerkvijo St. Francis na Oxford Street)
Planica. Tekme prireja mednarodna smučarska federacija.
V BRDIH na Goriškem so ustanovili kmetijsko zadružno zvezo, Kakor jih ustanavljajo po vsej Jugoslaviji. Zveza obeta obnoviti v nekaj letih vse brdske vinograde. Tudi ražširila bo njih povčino za blizu 400 ha. V nove vinograde bodo sadili rizvanec, ki daje do 200 hi na ha. Gradijo tudi veliko zadružno klet, kamor bodo kmetje vozili grozdje. Že letos bo deloma uporabna. Kmetje se te kleti boje, ker sodijo, da bo treba grozdje prodajati Zadrugi po zelo nizkih cenah. Bodočnost bo pokazala, v koliko je ta bojazen upravičena.
V LJUBLJANSKI OKOLICI komufiistična organizacija slabo stoji, tako ugotavlja Janez Vipotnik v “Priročniku za mlade komunistične aktiviste”. (Klic Triglava.) Manjka naraščajo, per mladi nočejo v partijo, življenjski standard se je nekaj let let nazaj iz meseca v mesec nižal, zavoljo tega večje nerazpoloženje pri ljudeh. Vipotnik pravi dalje: “Biti komunist je v teh razmerah za marsikoga postalo nezaželeno in celo nekateri člani Zveze komunistov so se prestrašili, pobegnili iz borbenih vrst in se prenehali boriti za tiste ideale, ki so jih pripeljali v Zvezo komunistov”.
Printed by Publicitv Press (1938) Pty. • Ltd., 71-75 Regent Št., Sydney, for the Publisher, Slovene C.haplaincy, 66 Gordon St., Paddington, N.S.VV.
CE STE SE PRESELILI,
\ /
sporočite na naslov MISLI spremembo takole: Moj stari naslov........................................
Moj novi naslov....<....................................
Moje ime (krstno in družinsko)..........................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO!
KRIŽEM AVSTRALSKE
IVarrhgamba Dam:—Končno sem vendar postal naročnik našega lista MISLI! Samega sebe me je sram, da nisem imel poprej zadostnega zanimanja, zaspanosti pa preveč. Imam pa tudi izgovor, da sem bil poprej v Tasmaniji in nisem nič vedel za list v maternem jeziku na petem kontinentu. Ko sem pa prišel v NSW, sem list zagledal pri enem svojih znancev. Dal mi ga je čitati in takoj sem ga rad imel. Za naročbo na svoje ime se pa le do zdaj nisem odločil. Zato bom za-naprej bolj zvest. Ugibam, če je še veliko takih “slovenskih src” med nami. Rekel bi, da jih je. Treba jih bo zbuditi iz spanja. Za zgled nam naj bo neki Hrvat, ki je naročen na MISLI in je celo dal prispevek za Slovenski Dom. Rekel je, da ima rad slovensko družbo, ker se Slovenci ne prepirajo med seboj in so prijazni do vseh. Zdaj apeliram na one, ki se drže ob strani, naj postanejo naročniki in dajo podporo Slovenskemu Domu. Kjer je dobra volja, se da mnogo narediti. List MISLI je še skromen, pa z večjo podporo in bolj bogatim sodelovanjem lahko postane pravo ogledalo nas vseh, ki bomo ponosni naj. Pozdravlja Lojze Mlakar.
(Lojze, iskrena hvala za priloženi dar v sklad: 5-0-0!)
VICTORIA
Dookie:—Kot strela z jasnega je padla predme žalostna vest od doma: Umrl je Žitarjev Joža iz Češnjic nad Podnartom — župnik Vovlk-zadet od kapi. Pokopali so ga v Ovsišah. Več tisoč ljudi ga je s solzami spremljalo na božjo njivo. Poročilo od doma dostavlja: “Kaj bo, toliko mladih duhovnikov umrje, novih maš pa tako malo ..
Vidim ga pred sabo kot je bil leta 1933 ob slovesnosti dveh no-vomašnikov-bratrancev: Drakovega Lipeta. in Obramovega Franceta. Večer za večerom so dekleta pletla vence iz smrekovih vej. “Nocoj pride tudi Žitarjev Joža”, so si neki dan pravile z velikim pričakovanjem Pa je zvečer res prišel, še bogoslovec. Bil je tako družaben, da se je vse zbralo okoli njega. Skedenj je bil kar premajhen. Pripovedoval je zanimivosti, da so dekletom prsti zastali. Potem je stopil na vzvišeno mesto in dirigiral pesmi. Sam je pel tako navdušeno da je poprijel za njim tudi največji čmernež. Pozno zvečer se je nenadoma zresnil in začel rožni venec. Nihče se ni uprl. Takega imam pred očmi. — Med vojno je živel v Srbiji. Bil je tudi dober pisatelj. Med vojno je Slovenčeva knjižnica izdala njegovega “Bucka”, ki se je ob njem vsak do solz nasmejal. Po vojni je pisal večinoma krajše reči z resno vsebino. Počivaj v miru, dobri Žitarjev Joža!—J. Maček.
Chiltern:—Od vseh strani se oglašajo Slovenci in dopisujejo v MISLI. Pa sem se tudi jaz odločila, da napišem par vrstic. Korajža velja! Napak ne bo manjkalo, pa bodite tako dobri in popravite. Naša vasica Chiltern je majhna in uboga, toda to nas ne moti. Živimo v miru, ne pa brez skrbi. Sedaj smo tu tri slov. družzine. Dne 8. maja so prišli med nas Peganovi iz Južne Amerike. Ravno pravočasno,
da bodo za botre. Komu pa? Mulerjev Peterček je dobil sestrico Stankico. Ko pišem te vrstice, je stara šele en dan, ime ima pa že zagotovljeno. Peganovi žele dobivati MISLI. Tople pozdrave.— Lumbarjevi.
SOUTH AUSTRALIA
Wayville:— Nekoč mi je urednik napisal, da nas menda ne bo vrag vzel, če bodo MISLI kako jezikovno pomoto natisnile. Se strinjam. Ali zdaj so možje v Sydneyu staknili najnovejši slovenski pravopis in ga smatrajo za čisti evangelij. To pa med manj vernimi povzroča očitno zgago. Prav gotovo je, da niti v Avstraliji ni primerno tiskati rovtarsko slovenščino. Ali zmerna količina rovtarstva bo listu prej v prid kot v škodo. Potrebujemo domače pristnosti brez novinarskih trikov. Naj bi bralci v glavnem sami prispevali material za stolpce, ist si žamiš-vali material za stolpce. List si zamišljamo kot vrsto skupnega in vzajemnega javnega pisma. Prisluhniti strunam srca je bolj zaželeno kot pa biti suženj mrzle črke. Ljudje okornega peresa so neredko uglajenega srca. Njihove misli in vesti so zanimive, tople in doživete. Naj bi preko lista našle pot do vseh nas. Ali taki ljudje so občutljivi in bodo umolknili, če boste preveč gledali na črke in vejice. Pravopis gotovo ni nepotreben. Grdo je, če se v spisu drenjajo izrazi, ki bi jih moj učitelj, pkojni dr. Ivan Pregelj, dobrotno odklonil. Besede: novinar, naklada, zapad, partija, štorija ... gotovo niso niti slovenske, niti književne. V Ljubljani smo imeli vsako leto novinarski ples, ali tam niso izhajale nobene novine Nakladali smo hlode in sode, časnike samo v prevozne namene. Pri nas sonce zahaja, dočim menica ali' zastavljena ura včasih žalostno zapade ... Nekoč sem v svojem prispevku MISLIM uporabil besedo “praznično ruho”. To mi je urednik brž popravil v “praznično obleko”, češ da je “ruho” tipična jugoslovanščina. “Obleka” je gotovo uporabna beseda, tudi sam jo navadno rabim, ali se vedno čudim’ njeni sličnosti z nemško besedo Anzug, ki ji je služila za kopito. Ruho pa je prav gotovo slovenska beseda. Podedoval sem jo po stari materi, ki ni poznala niti ene srbohrvaške ali turške besede. S takimi kot smo mi, ima ubogi urednik prav gotovo nehvaležno in često tudi trpko nalogo. Boriti se mora z našo trdoglavo modrostjo, našo občutljivostjo, grdo sršenostjo, z našimi človeškimi in pravopisnimi zmotami. Ali prav na dnu srca imamo tudi nekaj dobrega zanj: tiho priznanje in iskreno željo, da ga podpremo. Tudi takrat, ko ga s kamenjem obmetavamo. — Jernej Hlapec.
WEST AUSTRALIA
Perth:— Izvajanja g. Urbančiča v članku “Novinarski kadet” so mi zbudila spomin na naslednji dogodek: Pri majhnem omizju v ljubljanski gostilni je pred nekaj leti izjavil predsednik zelo važnega sindikata: Mi pravimo, da na zahodu ni svobode tiska, češ: časopisje je v rokah kapitalistov. Ven-
SLOVENIJE
dar moram priznati, da na zahodu siromak, ki ne more povedati svojega mnenja v časopisju, lahko napiše na pisalni stroj ali kar z roko več pisem ali letakov, gre na ulico in jih razda mimoidočim. Tako vendar lahko zbudi zanimanje javnosti za svojo stvar, pa se mu zaradi tega nič hudega ne zgodi. To seveda pri nas v sedanji demokraciji ni mogoče. Preden bi tak siromak razdelil prve letake, bi bil že v zaporu, in gorje mu, če je hotel napasti režim ali režimskega človeka. O naših političnih vrhovih sploh ne govorim. Torej je pač jasno, kje je več svobode. Tako je izjavil ta predsednik. Razumljivo, da ne morem navesti njegovega imena, zakaj za svoje pošteno mnenje bi bil mož hudo kaznovan. —Priča.
Perth:— Par besed tistim v tujini, ki ne vedo, če so Slovenci ali Italiajni. Bratje, očistite se hlapčevstva in pred nikomer se ne ponižujte! Ostanite Slovenci do konca dni! črni laški fašizem se zopet pojavlja in to v svobodnem svetu. Naj mu nihče ne nasede! Posega tudi po Slovencih. Bodimo pozorni!—Janez Ambrožič.
“PLANINKA” v Brisbanu
TVTA VELIKONOČNI PONEDE--L’ LJEK v popoldanskih urah smo se odzvali povabilu na 11. redni občni zbor tukajšnjega društva “Planinka”. Na žalost udeležba ni bila tako velika kot je bilo pričakovati. Poročili začasnega upravnega odbora, tajnika in blagajnika, za preteklo poslovno dobo sta bili vzeti na znanje. Iz tajnikovega poročila je razvidno, da je imelo društvo ob koncu preteklega leta ;51 plač.ujočih članov,, družin in samcev. če pa štejemo tudi poedine družinske člane, narase število na nekaj preko 70. Pa tudi ta številka ni dovolj velika za število Slovencev pri nas. Mnogi, žal, stojijo ob strani ali se pa sploh ne zanimajo za slovenske zadeve. Društvo je imelo v preteklem poslovnem letu 7 družabnih večerov, ki so imeli večji ali manjši uspeh.
Ko so prišle na dnevni red volitve novega odbora, so vsi navzočni soglasno odobrili zaupnico dosedanjemu odboru in mu poverili upravo društva še za eno poslovno dobo. Pred volitvami so sprejeli sklep, da, se osnuje ožji in širši upravni odbor. V ožjem so:
Predednik: Anton Kranjc,
Tajnik: Janez Primožič,
V	širši odbor sta poleg imenovanih prišla še Jože Košorok in Vladimir Koman.
Zborovanje se je vršilo mirno in dostojanstveno. Odbor naproša vse dosedanje člane in članice, da oste-nejo društvu še nadalje zvesti. Dobra volja odbora, še tako iskrena, ne more voditi do uspeha, če ni podpore od strani članstva. To je predsednik izrecno poudaril v pozdravnem govoru, ko se je zahvalil odbornikom in vsem poedinim članom in članicam za požrtvovalno delo v prid slovenske skupnosti v Brisbanu. Zahvala je na mestu, zakaj nikakor ni majhna reč, poleg svojega poklicnega dela žrtvovati del prostega časa za slovenske zadeve.
Preko MISLI pošiljajo Slovenci iz glavnega mesta sončne dežele iskrene pozdrave vsem rojakom in rojakinjam v Queenslandu in vsej Avstraliji.— Janez iz Brisbana.
V SKLAD MISLI DAROVALI
Po £6-0-0 Lojze Mlakar; po 2-0-0 Neimenovana, F. J. Bresnik, V. Erzetič; po 1-0-0: I. Slavec, I. Kavčič, J. Bratovič, M. Pleterski, J. Fickp, S. Andrejašič, ft. Toplak, J. Klavora, Al. Jereb, Justa Costa, K. Možina, Neimenovan, L. Martin, B. Knežič, S. Trošt, E. Kowal-ska, T. Klinar, I. Goričanec, A. Klančič, Neimenovana, St. Pevc, F. Bergles, P. Kersikla, I. Koren, J. Krajnc, S. Škorc, F. Podbevšek, M. Valentinčič, O. Gabrič, M. Abram, E. Miglič, D. Šinigoj, D. Stanič, F. Tomšič, I. Plesničar, Danica Cek.
Po 10-0: R. Petek, J. Lyschenko, J. Podboj, A. Slavec, G. Jug, J. Bogataj, M. Kunc, R. Kofol, A. Drmota, J. Urbančič, L. Tušek, L. Pirnat, G. Marinovie, I. Čeligoj, I. Brenčič, F. Bregantič, I. Hvala, J. Kovačič, P. Gorkič, K. Levstek, A. Rusjan, L. Maršič, F. Konečnik, S. Šubic, F. Lampe, M. Samsa, A. Kirn, D. Skoberne, A. Pašič.
Vsem prisrčna hvala in Bog plačaj. Priporočamo se še za nadalje tem in vsem drugim.
SLOVENSKI KROJAČ
se priporoča za izdelovanje kvalitetnih moških oblek in ženskih kostimov.
Cene ^solidne: za moške £22-20;
za ženske £12-16.
Emil Petrič, 27A Charles St., VVoolloomooloo, Sydney.
Blagajnica: Kristina Plut.
Slovenci v Melbournu in okolici!
Ne pozabite, da lahko naročite obleko pri slovenskem krojaču. Izdeluje po želji in najnovejsi modi obleke za moške in zenske. Ugodne cene, tudi na odplačilo. Nudi vam tudi lepe srajce iz svicarskega blaga, kravate in podobno.
JA4758 JOŽEF SERNEL JA4758
55 BRUNSVVICK STREET, FITZROV, MELBOURNE, VICTORIA High-class Ladies and Gent's Toilor. Exclusive European styles.
IZ SLOVENSKE DUHOVNIŠKE PISARNE
„ A MERIKANSKI SLOVENEC” poroča o slovenski naselbini Steelton, država Pennsylvanija. Zdi se nam vredno, da ponatisnemo. Ni samo to, da z zanimanjem beremo, kako se imajo Slovenci po drugih krajih. Morda se bo kdo ob tem branju tudi nekoliko — zamislil in primerjal...
Dopis se glasi:
Malo preveč skromni so ti naši Slovenci v Steeltonu, četudi žive poleg glavnega mesta države Penn-sylvanja. Steelton je namreč predmestje Harrisburga.
Slovenska naselbina v Steeltonu bo stara kakih 60 let. Odkar ima svojo faro, bo kmalu poteklo 50 let. Pokojni Father Ažbe jo je ustanovil v čast sv. Petru. Poprej so Slovenci imeli skupno cerkev s Hrvati. Začel je Ažbe v društveni dvorani. Ob nedeljah je bila tam služba božja, med tednom pa župnijska šola, kjer so sprva poučevale slovaške sestre.
Jather Luka Gladek, ki je nasledil Ažbeta, je pozidal farno šolo in dobil za učiteljice slovenske sestre iz Lemonta. šola se 'je začela res pravočasno, prav takrat kot lara. šola je naredila med načimi ljudmi v Steeltonu čudeže.
V	naselbini ni nobenega protiverskega društva in noben brezverski časopis nima vstopa v slovenske hiše. Slovence, ki v Steeltonu ne hodijo redno v cerkev in ne prejemajo zakramentov, bi lahko naštel na prste ene roke. V naselbini ni enega otroka, ki bi ne hodil v katoliško šolo, bodisi v ljudsko ali višjo (High School).
Odkod so Slovenci v Steeltonu doma? Od dveh skrajnih koncev
POZDRAV IN BODRILO
OES11 APRIL 1957! Ta dan si ^ bomo zaznamovali in zapomnili, zakaj tega dne smo ustanovili Kulturni krožek Slovenskega društva v Sydneyu. Dogodilo se je nekaj posebno važnega in pomembnega. Priklicali smo življenje — tisto življenje, na katero smo tako dolgo zaman čakali, tisto življenje, ki ga ni hotelo biti ... Zdaj je na poti, zdaj prihaja v nas in med nas. Zavedamo se velikega pomena, ki ga ima ta dogodek za nas vse. Zavedamo pa se tudi, da je pred nami naloga, ki bo zahtevala od nas veliko dobre volje, vztrajnosti in potrlpljenja. Z veseljem bomo vzeli vse to nase, z veseljem bomo šli na pot, v posebno čast si bomo šteli, da smemo sodelovati.
Podoba je bila, da smo že čisto okameneli. štrena je bila zamotana. Bili smo podobni človeku, ki ima zdrave in čvrste noge, s katerimi bi bil zmožen zdržati najtežji marš in premagati največje strmine, pa si je vtepel v glavo, da ne more hoditi, da ga noge ne nesejo. Pripoveduj mu, kolikor hočeš, prepričuj ga in mu dokazuj — ne verjame, da bi lahko stopil na noge, in sedi tam kot hlod. Ne verjame, nima zaupanja, ves kisel je ... Tako se nam je godilo pri našem pozivljanju na kulturno delo: Saj ne bo nič, kako na naj, kdo pa bo,
naše domovine so prišli sem. Največ jih je iz Bele Krajine okoli Metlike, ostali so iz Slovenske Krajine ali Prekmurjja. Redki so, ki so od drugod prišli. Vsega skupaj naselbina kakih 200 družin. Tudi tu rojeni Slovenci se zvesto držijo svoje prvotne fare, četudi dorašča že tretji rod. Držijo se vseh starih slovenskih navad.
V	začetku posta letos je bila v fari 40urna pobožnost. Za to priliko je prišel v faro slov. misijonar p. Odilo. Vsako jutro in vsak večer so ljudje napolnili cerkev. Že ob pol šestih je bila prva maša s pridigo. Z veseljem so poslušali božjo besedo v materinskem jeziku. Veselje se je dvignilo do viška, ko je zadonela slovenska pesem iz vseh grl. Sicer pa na koru itak vsako nedeljo še zmerom samo slovensko pojejo.
Krona vsega je bila sklepna pobožnost v torek zvečer. Slovesno potrkavanje je vabilo nanjo. Vsakdo bi mislil, da imajo v Steeltonu kakšne stare navdušene zvonarje. Ne! Pritrkavajo mladi, tu rojeni fantje. Za nobeno ceno ne bi tega opustili. Najbolj navdušeni potr-kači so Bratinovi „dečki.” Brati-nova družina je dala svoji fari župnika Rev. Bratino, ki je pa vodil faro le nekaj kratkih let. že štiri leta po novi maši je nana-gloma umrl.
Za Rev. Bratino je prišel na faro v Ameriki rojeni Slovak: Rev. Menko. Letos bo obhajal že 201etnico svojega bivanja med Slovenci v Steeltonu. Je jako delaven in uvideven. Priučil se je kar dobro nešemu jeziku in obdržal vse naše lepe slovenske navade v cerkvi. Z največim veseljem zapoje
saj ne moreš — ali boš res? Seveda boš! Je že dogovorjeno.
Vrtnarice in vrtnarji, to so vaši opravki- rože se bodo sadile in zalivale. Treba nam je nekaj rož na mizi in oknih. Kaj cvetja pred našo hišo. Za okras in lepoto, da se okitimo in ozaljšamo. S tem se bomo postavljali in ponašali, to nam bo v ponos. Pridite nas kaj pogledat, boste videli, kako lepo imamo pri nas ... Na oglede bomo vabili, koleselj bomo zapregli, vse se mora svetiti! Tako bo, kadar bo stopilo v nas in med nas življenje.' Kulturnemu krožku naš pozdrav!
NEKAJ NA SRCE
Jemo zato, živimo — ne živimo dato, da jemo. Mnogo je danes med nami takih, ki “živijo zato, da jedo”. To je sicer močno narobe,, pa niso sami krivi. Kaj počneš? Delam, jem in spim ... Tak človek bo čisto gotovo ob svojem času začutil potrebo, da se česarkoli loti in oprime, in če se ne bo spomnil ničesar pametnega, bo začel pač kaj drugega. Vzrok je bil, da je ta človek začutil, kako prazno je njegovo življenje, in je hotel to praznino na kakršenkoli način zadelati in zamašiti ...
ob praznikih tudi naše litanije. Ob večjih slovesnostih povabi v faro slovenskega duhovnika. Postavil je že tudi nov samostan za sestre in že poprej lepo župnišče. Te lepe nove stavbe zavzemajo skoraj en cel blok. Nedavno je dokupil še zemljišče za bodočo farno dvorano. Farani rade volje prispevajo za vse take naprave.
Fara sv. Petra v Steeltonu se ponaša posebno z mogočnim ljudskim petjem. V tem daje krasen zgled vsej škofiji. Na sklepu 40-urna pobožnosti je bilo 40 sosednih duhovnikov. Kar strmeli so nad lepim petjem, ko je pela vsa cerkev med procesijo in za blagoslov, za slovo pa: Oznanil je angelj. Ves večer so potem duhovniki samo o tem petju govorili.
Slovencem v Steeltonu vsa čast in priznanje! — Misijonar.
BERILO ZA BINKOŠTI
Ko je prišel binkoštni dan, so bili vsi učenci skupaj na istem kraju. In nastal je nanagloma iz neba šum kakor prihajajočega silnega vetra in je napolnil vso hišo, kjer so sedeli. Prikazali so se jim jeziki kakor plameni in se porazdelili in obstali na slehernim po eden. In napolnjeni so bili vsi s Svetim Duhom in so začeli govoriti v drugih jezikih, kakor jim je dal Sv. Duh izgovarjati. Prebivali so pa v Jeruzalemu Judje izmed vseh narodov pod nebom, bogaboječi možje. Ko je nastal ta glas, se je zbrala množica in se zavzela, ker jih je vsak slišal govoriti v svojem jeziku. Vsi so strmeli in se čudili, rekoč: Glejte, ali niso vsi ti, ki govore, Galilejci? Kako da slišimo vsak svoj jezik, v katerem smo se rodili: Parti, Medi, Elamljani in kateri bivajo v Mezo-
Kako prazno, enolično in brez vsebine je življenje mnogih med nami! In tako naj bo življenje ljudi, deklet in fantov v naljlepših letih?! Razmere, katerim dostikrat sami ne poznajo izvora in vzroka, so jih prisilile, da so vzeli slovo od toplega domačega ognjišča, potrgali družinske vezi in odšli za boljšo srečo v nepoznan tuji svet. Tukaj ni toplega ognjišča, ni dragih domačih. Po težkem in napornem delu se vrnejo v tesno izbo in še tisto morajo dostikrat deliti z drugimi ... Mnogi med njimi so šele nedavno prišli med nas, vsi še dišijo po domovini, odseva jim z lic in žari jim iz oči. Naša zala dekleta, naši čvrsti fantje! Le k nam, le z nami, pridite v Dom, vpišite se v društvo, pristopite h Kulturnemu krožku! Tukaj bomo ohranili in negovali vse tisto, kar vam je doma razveseljevalo duha in srce: Lepe pesmi, igre, poskočnice in mnogo drugega.
Vabimo vas s srcem, želimo vam dati nekaj za srce. človek bi včasih potoval daleč, da bi zopet slišal toplo, domačo prijateljsko besedo. So ljudje na svetu, od katerih je teže dobiti prijazno besedo kot od skopuha cekin. Zakaj bi si mi ne bili tukaj lepo prijatelji — dobri,
potamiji in.Judeji in Kapadociji, Pontu in Aziji, Frigiji in Pamfiliji, Egiptu in	libijskih	krajih pri
Cereni in	kateri so	iz Rima —
slišimo jih v naših jezikih oznanjati velika dela božja. (Dej apostolov, 2.)
SYDNEY!
Druga nedelja v juniju pade letos na binkoštni praznik. Naša služba božja kot po navadi ob pol enajstih v	spodnji	cerkvi sv.
Patricka, Grosvenor St.	blizu Wyn-
yard postaje. Pred mašo spovedovanje.
Sv. maša bo za padle protikomunistične žrtve v domovini za 12. obletnico velikega pokolja.
Po maši bomo spet zapeli litanije Matere božje, ko je ravno tako velik praznik. Pri odpevanju naj vsa cerkev sodeluje.
BLACKT O WN
Tudi v Blacktownu so izrazili željo, da bi kdaj pa kday imeli pete litanije. Ker bo v petek poprej novi praznik MARIJE KRALJICE, bomo zapeli litanije po maši v nedeljo 2. junija, ki je prva v mesecu. Vsi sodelujte!
WOLLONGONG
Mesec junij ima pet nedelj, tako bodo rojaki v VVollongongu in okolici spet prišli na svoj račun.
Slovenska služba bo v nedeljo 30. junija v katedrali kot navadno. Ob petih popodlne. Pred mašo eno uro spovedanja.
Upamo, da ne pride kaj vmes kot se je zgodilo v marcu ... Žal!
nesebični, širokogrudni? Srce zahteva svoje, hoče k svojim. Kar je našega, to je samo naše. Noben zvon ne poje tako kakor tisti od Sv. Jošta nad Kranjem. Nobena pesem ni milejša kot je naša s svojo rahlo otožnostjo: “Kaj ti je, deklica, da si tak žalostna?” ... Drugim morda ne pove veliko, tebi in meni pove vse ... Slovencem sije sonce vse drugače. Isto sonce, pa vendar sije nam drugače. Zato, ker smo drugačni ljudje! (Pride še.) —Andrej Traven.
OPOZORILO
ŽE ZDAJ je čas, da si naročite knjige DRUŽBE SV. MOHORJA
V	CELOVCU za leto 1957 (Koledar za 1958).
Cela kolekcija knjig vas stane £1/0/0. Lahko pošljete to vsoto na MISLI ali prineste osebno v Slovensko pisarno v Baragovem Domu, Sydney. Sprejeli smo POVERJENIŠTVO za VSO Avstralijo na prošnjo iz Celovca.
Naročniki bodo prejeli naročene knjige NARAVNOST iz Celovca okoli Božiča 1957. HITITE z naročanjem!—P. Bernard, Drago Ilijaš.
MEJNIK
OGLASNA DESKA “™NEV
SOVRAŽEN ČLOVEK JE STORIL . . .
Tako je odgovoril evangeljski gospodar, ko so ga vprašali, odkod ljulika med pšenico.
Sovražen človek je storil tudi to, da se slovenske zabave v Padding-ton dvorani ne morejo vršiti več po stari navadi, štiri leta, morda pet, je šlo vse gladko in ni bilo nobenih sitnosti zaradi gašenja žeje. Ni bilo tožnika, ni bilo sodnika. Zdaj se je na žalost našel sovražen človek — morda jih je bilo več — ki je čutil potrebo, da pokliče oblast . . .
Ni dvoma, da je bilo to narejeno z namenom, da se preprečijo nadaljnje zabave in se s tem naredi velika škoda Slovenskemu društvu in posredno Slovenskemu Domu.
Na vas je, roj'aki in rojakinje, da pokažete: Ne damo se omalodu-šiti zaradi take zlobe! Toliko let smo z veseljem prihajali v lepem Številu na te zabave, to hočemo nadaljevati, četudi bo zdaj nekoliko sitnosti.
Apeliram na vas vse, da se ravnate po novih odredbah, ki jih najdete v tej številki glede zabav v Paddington dvorani. Treba je samo nekaj dobre volje, pa, pa bo zloba sama sebe po zobeh tolkla. Ne dajte se omalodušiti zaradi sovražnosti, ki so omejene na maloštevilne osebe, prihajajte še dalje na zabave, ki so sedaj pod vodstvom Slov. društva!
P. Bernard Ambrožič Častni preds. Slov. društva
V	Sydneyu se mudi te dni g. Alfonz Marolt iz Snowy Mountains. Poleg tega, da je Alfonz vnet pevec, je po poklicu vodni inštalater. Slovenski dom ga je tako navdušil, da je rade volje obljubil, popraviti
in preurediti vodno napeljavo in kopalnice v Domu.
Hvala Bogu, klavir že tudi imamo. Nekod ga je iztaknil in “dostavil” v Dom naš pater. Da ne bo izgovorov, pevci!
Štirinajstletni Tomaž Lajovic, sin našega predsednika, je tudi po svoje prispeval za Dom. Tomaž, ki se uči slikarstva pri našem pozna-mem umetniku g. Stanku Rapotcu, je tudi nadarjen rezbar. Kot na mig je izrezljal iz lesa miniaturno znamenje Križanega, ki ga tako pogosto srečujemo na slovenskih poljih.
Darilo bo obogatilo zbirko slovenskih tipičnosti na polici v društveni pisarni.
Išče se g. Jože Čuješ, ki je skriti-ziral zemljevid Slovenije na steni v društveni pisarni zaradi narodnostnih mej, katerih umetnik ni nazna-čil. Hvala, g. Čuješ! Se popolnoma strinjamo. Kot slišimo, ste obljubili prinesti točne meje na papirju. Nestrpno čakamo.
KNJIŽNICA V DOMU
Vse kaže, da bomo v prihodnji številki že povedali, kdaj bo odprta
za izposojanje. Urejevanje gre dosti dobro od rok. Na žalost pa nimamo veliko knjig in še manj denarja za nabavo novih.
Nujno se priporočamo za knjige, da jih poklonite knjižnici, pa tudi za denarne darove za nabavo novih. Že naprej najlepša hvala!
Vlasta Cergol.
PEVCI IN PEVKE!
MOŠKI ZBOR je v načrtu za bližnjo bodočnost pod vodstvom g. Klakoč.arja. Možje in fantje, ki bi sodelovali, ste povabljeni, da pridete v Slovenski Dom v. petek zvečer, 7. junija ob pol osmih.
ŽENSKI ZBOR ima svoje vaje ob nedeljah popoldne ob štirih — prosimo točnosti. (Mešani zbor pride na vrsto ob svojem času.)
FANTJE S SNOWY MOUNTAINS
pridejo v večjem številu na zabavo Slov. društva 9. junija. Dobrodošli!
V	soboto poprej, 8. junija, jim bo društvo priredilo družaben večer v Slovenskem domu. Člani in članice — te še posebno! — iz Sydneya iskreno vabljeni, da pridete fantom tisti večer delat druščino v DOM. Na veselo svidenje!
RESEN POZIV ROJAKOM
Večini med vami je že znano, da smo imeli ob koncu povelikonočne zabave težave z oblastmi. Ni bilo slučajno. Nimamo dokaza, kdo jih je klical, imamo pa dovolj dokazov, kdo je s tem vnaprej grozil.
Na prihodnji zabavi, dne 9. junija, ne boste mogii dobiti za Žejo v dvorani, morali boste tekočino prinesti s seboj. Nabavite si jo že dan poprej. Če ne bo ostala dovolj mrzla, boste led našli na mizah.
Vedite, da se le pod tem pogojem naše zabave morejo nadaljevati. Upam, da ste toliko naklonjeni Slovenskemu društvu, da si boste z dobro voljo naprtili to dodatno breme.
Apeliram na vas vse tudi za velikodušno darovanje v škatlo pri vratih. Že zadnjič ste dali društvu lepo zaupnico, ko ste nametali v škatlo 130 funtov, kar je precej več kot običajno. Gotovo lx>ste nadalje še bolje razumeli stisko društva in se še lepše izkazali. Na svidenje dne 9. junija na naši zimski zabavi!
Milivoj Lajovic, predsednik Slov. društva.
„Takih ogromnih komarjev pa še svoj živ dan nisem videl. Vso noč nisem zatisnil očesa. Zakaj ne denete mreže na okno?”
„Čemu? Saj so po vseh kotih mišje pasti. Ko pa pravite, da so komarji ogromni.”
*	* *
,.Zakaj je med vsako vojno tako brž pomanjkanje mesa?”
„Nič čudnega. Ovce gredo na fronto, teleta v strelske jarke, svinje sede po pisarnah, voli se preselijo v vladne palače.”
ZABAVA V PADDINGTONI DVORANI V NEDELJO 9. JUNIJA -------------------------------------- Rezervirajte:	Slovenski	Dom:	FB1085
SYDNEY!	SYDNEY!
ZIMSKA ZABAVA
v Paddington Town Hall
na binkostno nedeljo 9. JUNIJA Začetek ob 6. zvečer
Za jedačo bo poskrbljeno, PIJAČO PRINESITE S SEBOJ!
Rezervirajte tnize pismeno ali po telefonu: Slovenski Dom, 121 (hieen St., IVovllahra. — FB1085.
NA SVIDENJE.
Slov. društvo.
V SMRLINJU
Narte Velikonja.
XVI.
Moro ie Vseh vernih duš dan hodil ves zamišljen po sobi v šir in dolz. Prikrit gnev je bliskal v njegovih očeh in čudna oprezujoča skrb mu je ležala na obrazu.
Psed njim je ležala na mizi odpsta majhna rdeča knjižica popisana z raznimi številkami.
»In me bodo res izgrizli!” je stisnil pesti in šel spet po sobi gor Jn dol. Ciničen izraz okoli usten je pričal o jasnem spoznanju, da je stvar zaigrana, že dalj časa je s strahom opazoval, da njegovo vino več ne vleče, da je krčma čimdaje bolj zapoščena in da pijejo pri njem kvečjemu še na kredo ali pa le njegovi delavci.
Les v gozdu je gnil, cene so padale. Ker ni bilo mogoče teasti, so mu tesači odpovedovali. V tramih so namreč našli železje in žeblje. Nihče mu ni mogel povedati, odkod je to. 'Za eno noč je bil naprosil Žizna in Skvarčo, da sta mu stražila. Drugi dan so ju našli zvezana s hrbti skupaj, sedeča na panju, polziva pod vrečo, ki so jo jima nataknili na glavo. Vreča je bila Morova. Zvesta stražarja nista vedela, kdo ju je zvezal. Na vsako vprašanje sta odgovorila:
»Strahovi!”
Moro je čotil, da živi njegov sovražnik v zemlji, da se bori proti nevidnemu napadalcu, ki je v zraku. Zato je bil njegov obraz teman in zamišljen, čimbolj je motril svoj položaj, tem bolj se mu je zapiral izhod. Upniki so že naganjali in le s težavo jih je tolažil. Še malo rahlo upanje je živelo v njem, ko je gledal, kako je počasi plazi v Smrlinje pomanjkanje.
„Sila bo pritisnila tesače,” je modroval.
In povrhu tega še Zvirk. Od zadnje nedelje se je ponavadi tiščal
v koto za ognjiščtm in srepo kakor izprašojoča vest motril zdaj Polonco zdaj Mora.
Prejšnji večer je bil prijel hčer za roko in ji zapretil, da jo ubije ali pa odpelje.
Moru ni bilo za dekle, toda bal se je škandala. Polonca ni hotela iz hiše; visela je na Lahu kakor klop in se ni zmenila za grožnje. Dekle je z naravno instinktivnostjo spoznala, kako je vsa odvisna od Morove volje. Zato se ga je držala.
Tisto jutro je sama s strahom zapazila, da Moro nekaj pripravlja, da ga nekaj skrbi in da je nenavadno zamišljen.
Ves dan je iskala prilike, da se z njim dogovori, a ji ni šla beseda iz ust. Parkrat je šla skozi sobo: kakor bi jo nekaj zbodlo, se ji je vsakrat zdelo, ko se je ozrla skozi okno. Na hruški pred hišo je visel še otep slame iz slamnatega moža, ki ga je nekdo odnesel na drevo. Slamnati mož, župnikova pridiga in vedenje očetovo so bili ustvarili neznosen in nejasen položaj, ki ga je morala razvozlati.
Moro pa je slonel ob mizi in računil. Iz omare je izvlekel listnico in prešteval bankovce. Njegovo lice je bilo vedno bolj mračno, čimdalje je strmel v številke v knjižici in denar na mizi.
„Venči,” se je končno ojunačila.
Moro se je ozrl nejevoljno.
„Venči moj,” je ponovila in stopila čisto k njemu, „povej, kdaj urediva!”
„Pusti me na miru!” jo je osorno zavrnil. „Ali nimaš drugih skrbi?”
„Glej,” je poudarila, „tako ne more dalje. Ljudje me ne pogledajo, oče nori, ko je pijan, in tudi jaz moram vedeti, kako je.”
„Kako je, kako je!” se je hripavo zasmejal. „Pametna bodi in ne bodi nestrpna!”
„Jaz hočem vedeti, ali me boš vzel ali ne!” je bruhnilo iz nje s silnim poudarkom,
II. STANDARD PAKETI PO ŽELEZNICI
STANDARD PAKETI
slovenske tvrdke: Dr KOCE, G.P.O. Box 670, Pertli W.A.
Standard paketi omogočajo hitro ekspedicijo. Tekom 48 ur po prihodu naročila v Trst se paket že odpremi v domovino, tako je sedaj zagaran-tirana najhitrejša dostava paketov Vašim dragim doma.
Vsi paketi so sestavljeni v smislu carinske uredbe, tako so oproščeni uvozne carine. Na vsak paket se pa mora plačati takoimenovana carinska in odkupninska taksa. Kdor želi, naj doda za plačilo teh taks 14/-, za katere bo prejemnik paketa dobil doma na roke izplačanih 800 dinarjev, tako bo lahko plačal takso in mu bo še nekaj denarja ostalo.
K vsakemu paketu se lahko dodajo 1 do 3 pari Nylon nogavic najboljše vrste po ceni 11/6 za 1 par.
V domovino pošiljamo vsa zdravila, tekstilije in tehničre predmete po najugodnejših cenah. Tako dobite na primer dobro Steyer-Puch kolo za £19.0.0.
st. 30
1 kg kave Santos la,
10 kg sladkorja kristal,
3 kg riza Carolina Helios, 1 kg olja olivnega,
OJ kg cokclade,
0.150 gr popra v zrnju,
0.100 gr caja Ceylon,
I. STANDARD PAKETI PO POŠTI
St. 21
2 kg kave Santos la,
2 kg sladkorja kristal, OJ kg caja Ceylon,
OJ kg popra v zrnju.
St. 26
3 kg kave Minas la, 10 kg sladkorja kristal, OJ kg popra v zrnju, OJ kg caja Ceylon,
4* kg ......................
St. 22
1 kg kave Minas la,
3 kg sladkorja kristal, OJ kg caja Ceylon,
OJ kg popra v vaj«.
£3-3-6
4i kg ............................
St. 23
3 kg kave Santos la,
3 kg sladkorja kristal,
3 kg riza Carolina Helios,
£2-3-6
13J kg ................................ £5-8-6
St. 27
1 kg kave Mina« la,
10 kg sladkorja kristal,
2 kg riza Carolina Helios,
OJ kg popra v zrnju,
OJ caja Ceylon,
13J kg
St. 28
£4-0-0
9 kg ...............................
St. 24
1 kg kave Santos la,
5 kg slalkirja kristal,
3 kg riza Carolina Helios,
9 kg ..............................
St. 25
2 kg kave Santo* Ja,
3 kg riza Carolina Helios, 3 kg sladkorja kristal,
0} kg rozin,
OJ kg popra,
OJ kg caja.
£4-12-0
£3-0-0
2 kg kave Santos la,
10 kg sladkorja kristal,
5 kg riza Carolina Helios 1 kg rozin,
18 kg ................................. £5-7-10
St. 29
3 kg kave Santo* la,
10 kg sladkorja kristal,
2J kg (51bs.) svinjske masti,
2 kg olja olivnega,
OJ kg rozin,
OJ kg popra v zrnju.
9 kg ....................................  £4-9-10	18	kg	  £7-12-6
„Ali sem dejal, da, te ne vzamem?”
„Ne, nisi; zato pa zdaj povej, kdaj me vzameš!” mu je ovila roke okoli vratu.
Moro se je je otresel in vstal.
,,Kdaj? Zdaj te ne morem; moje stvari ne stoje sijajno. Fantje nočejo tesati in to zaradi tebe. Samo zaradi tebe. Ob les sem in pogodbe ne morem držati. Celo Smrlinje se je zaklelo proti meni in jaz naj se ženim!”
„Torej me ne boš vzel!”
„Pa te ne bom vzel, če si že tako sitna,” se je obregnil, jo odrinil od sebe s surovo kretnjo, zaklenil denar in knjižico v omaro in šel iz sobe.
Polonca se je ugriznila v ustnice, obstala nepremično na mestu in ni rekla besedice. Le če bi bil videl njene bliskajoče oči bi bil spoznal, da je v njih obup. Razumela je, da je varana. V prvem hipu ji je prišla misel, da bi mu planila v obraz, toda spomnila se je, da bi jo zapodil. V nji je vzplalo sovraštvo in gorka želja po maščevanju.
Naenkrat je oživela, obraz se ji je razlezel v obupno zasmehljiv izraz. Stopila je v čumnato in oblekla svojo najlepšo obleko.
„Čakaj, vrag! To boš drago plačal!” je siknila, odprla nato z nožem omaro, potegnila denar iz nje in se izmuznila iz hiše.
„To boš drago plačal!”
Moro je prišel že ob temi domov. Ognjišče je bilo mrtvo, Zvirka ni bilo doma.
„Torej sta šla, oba sta šla! Hvala Bogu, da sta šla!” se je nasmehnil in čutil toplo zadovoljnost; prižgal je luč, natočil si vina, odrezal kruha in kos klobase.
„In še poceni sem se je otresell” je modroval. „Da bi vse šlo tako posreči!”
Na vratih se je prikazal Zvirk z velikim kolom v rokah in trkal po pragu odločno in neizprosno:
„Nocoj pa pojdeva!”
Moro je začudeno gledal, nato stopil v njeno čumnato, kjer je bilo vse razmetano. Mimogrede se je ozrl v omaro, planil bliže in segel v predal:	)
„Prokleta cundra, vse je odnesla!”	(Dalje.)
18 kg................................. £5-17-6
St. 31
kg kave Santos la, kg sladkorja kristal, kg riza Carolina Helios, kg bele moke 00, kg olje olivno,
2J kg (51bs.) svinjske masti,
OJ kg rozin,
0.100 gr popra v zrnju,
0.100 gr caja Ceylaa,
0.050 gr cimeta v prahu,
2 kom vanilije,
25 kg ................................. £6-0-0
St. 32
2 kg kave Santos la,
10 kg sladkorja kristal,
5 kg riza Carolina Helios,
5 kg bele moke 00,
2J kg (51bs.) svinjske masti,
1 kg rozin,
OJ kg čokolade svic,
J kgcaja Ceylon,
OJ kg popra v zrnju.
OJ kg mila Palmolive,
OJ kg kakao holandski,
25 kg ................................. £8-7-0
St. 33
3 kg kave Santos la,
10 kg sladkorja kristal,
10 kg bele moke 00,
1 kg rozin,
OJ kg čokolade svicarske,
0.100 gr popra v zrnju,
0.100 gr caja Ceylon,
0.100 gr cimeta,
0.200 gr Palmolive,
St. 37
2 kg kave Santos la,
10	kg	sladkorja kristal,
10	kg	bele moke 00,
10	kg	spagetti la,
5 kg riza Carolina Helios, 41 kg (lOlbs.) svinjske masti, 1*	kg	olje olivno,
1	kg	rozin,
1	kg	mila za pranje,
0.500 gr čokolade svicarske, 0.200 gr caja Ceylon,
0.200 gr mila Palmolive,
0.100 gr popra v zrnju.
45 kg ............................... £10-9-6
St. 38
3 kg kave Santos la,
10 kg sladkorja kristal,
15 kg bele moke 00,
5 kg spagetti la,
5 kg nza Carolina Helios,
2 kg pšeničnega zdroba,
3 kg olje olivno,
1 kg rozin,
0.500 gr mila Palmolive,
0.250 gr caja Ceylon,
0.250 gr popra v zrnju,
45 Jcg ................................ £11-0-0
St. 39
45 kg bele moke 00,
10 kg sladkorja kristal,
17 kg svinjske masti,
3 kg kave Santos la,
5 kg riza Carolina Helios,
5 kg spagetti la,
1 kg rozin,
0.500 gr čokolade svicarske,
0.200 gr caja Ceylon,
0.200 gr popra v zrnju,
0.100 gr cimeta v prahu,
87 kg St. 40
£14-15-0
25 kg ..............................  £6-16-0
St. 34 1 kg kave Minas la,
10 kg sladkorja kristal,
10 kg bele moke 00,
1 kg rozin,
5 kg riza Carolina Helios,
5 kg spagetti la,
1 kg olja olivnega,
2 kg mila za pranje,
OJ kg mila Palmolive,
OJ kg popra v zrnju,
OJ kg caja Ceylon,
35 kg ................................. £7-5-0
St. 35
2 kg kave Santos la,
10 kg sladkorja kristal,
5 kg bele moke 00,
1 kg rozin,
5 kg riza Carolina Helios,
5 kg spagetti la,
4J kg (lOlbs.) svinjske masti.
2 kg olje olivno,
0.100 gr popra v zrnju,
0.100 gr cimeta v prahu,
0:100 gr caja CeyIon,
0.200 gr mila Palmolive,
17 kg svinjske masti,
10 kg sladkorja kristal,
10 kg bele moke 00,
5 kg riza Carolina Helios,
5 kg sipagatti la,
1 kg kave SatUos la,
1 kg rozin,
2 kg mila za pranje,
0.500 gr mila Palmolive,
0.250 gr caja Ceylon,
0.250 gr popra v zrnju,
52 kg ............................... £11-10-0
St. 41
22J kg bele moke 00,
17 kg svinjske masti,
10 kg sladkorja kristal,
5 kg riza Carolina Helios,
3 kg kave Santos la,
1 kg rozin,
0.250 gr popra v zrnju,
0.250 gr caja Ceylon,
0.500 gr mila Palmolive,
5 kom. vanilije,
5 kg spagetti la.
35 kg .............................   £9-10-4
St. 36 2 kg kave Santos la,
10 kg sladkorja kristal,
10 kg bele moke 00,
5 kg riza Carolina Helios,
5 kg spagetti la,
1 kg rozin,
OJ kg caja Ceylon,
OJ kg čokolade,
Oj kg kakao holandski,
0.200 gr popra v zrnju,
0.050 gr cimeta v prahu,
0.200 gr mila Palmolive,
5 kom. vanilije,
64J kg.................................£13-15-0
St. 42
45 kg bele moke 00,
17 kg svinjske ma5ti,
1 kg kave Santos la,
10 kg sladkorja kristal,
5 kg riza Carolina Helios,
2 kg mila za pranje,
1 kg rozin,
0.500 gr caja Ceylon,
0.250 gr popra v zrnju,
0.200 gr mila Palmolive.
83J kg .........................
St. 43
45 kg bele moke 00,
17 kg svinjske masti,
£14-10-0
35 kg ..................................  £8-13-2
62 kg	.................................. £9-0-0
St. 44
90 kg (2 vreči) bele moke 00 .. £9-0-0 St. 45
17 kg	svinjske masti .................... £5-5-0
St. 46
83J kg....................................... £14-0-0
St. 47
3 pare NVLON DUPONT la, £1-15-0
Zastopnik firme za N.S.W.:
MR. R. OLIP, 44 VICTORIA ST., POTTS POINT, SYDNEY