.A J PRIMORSKI D M E VHIK1 Seč RDA _________GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAHODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Ste v. 31 (2650) Poštnina platana v gotovim Soedizionr In abbort post 1 er TRST, petek 5. februarja 1954 Cena 20 lir Molotov zavrača Edenov načrt \jy postavlja nove predloge ^Molotovov načrbza nemške volitve ponavlja že znane sovjetske teze. Ve* °®rn/ sestanek treh zahodnih zun. ministrov. Nemški socialni demokrati tovračajo Molotovov referendum. tJimes* o možnosti tmanjše rešitve» izvolitev v v’ — Na današnji s°viet*t ske konference (e lbtm; zunanji minister Mo. ihien* zavrnil zahodni, tako evohnJ3”' “Edenov načits za ta nr i1,6 volitve v Nemčiji .Predlaga! sestavo nove za-.vsenemške vlade. Svoj t)rpo je Molotov napovedal že trsrto iua dnevoma kot po-črt °“Sovor na Edenov na-verik lrna kot izhodišče svobodnih Nemčiji, * rio na^rt pa obsega 1 ,w?en naslednje stopnje: bklofi lcan^e konference pobi ?»,.enc?v obeh Nemčij, ki vlado- za^asno vsenemško Vr^it„^r*Prav^anie svobodnih Sesa . zlast> izdelava volil-»5,?. *akona, kar bi opravila **asna vlada; *nrinf^0^odne volitve v ustali! ii-o° skupščino, ^ katere . v 'a stalna vlada. ■ ki u sovjetskem načrtu, . Pravzaprav že star, je rau j® določilo, da bi se mo. U °kuPacijske čete umakniti bi f: ®'3 volitvami. V Nemčiji de[u. a’> le zelo omejeni od-te(i > da bi jamčili za. javni io ’ P°dobno kot se je zgodi-n. Avstriji. Sa ~0n? francoskega zunanje. iuri?lni.stra Bidaulta, ki .je z v, argumenti pobijal o - JJ:l}je Molotovove trditve bodn* dn°sti med svobodo in j'e osrednje nemške vla-Čtjj 'ned omejujočimi dolo-j)aT.;*bonnskih sporazumov in ialtji ?. Pogodbe. Bidault je lom j ^ sv°j g°vor L zatrdi- 5. ■ da pos .uša Molotov, da sto?i°ru®i to> kar je bilo doslei s« Jen° na Zahodu, ne da bi b« syoje strani obvezal, da *dp„i*s Prispeval k dejanski Nemčije. Bidault je UtoS- Molotova, naj asi ne Sjk 'i* neobstoječih juridič-b0i °vir, da bi preprečil svo-Jxiv volitve* in nai končno v«ia '''.oje mnenje o Edeno- ali pa naj da na- V\M1- * Predlog” 'ArorloiV; mi ■g}*« i. ^predloge Anglefici mi. v tem podprl tov3!? h dobil besedo Molo- lil/.* ,5* je v govoru, ki je tra-i&e 'ninut, razvil svoje sla-Sajp’ ,P° katerem je treba ob^uj .doseii sporazum med Ki p jev pa je bila razočarana, kajti trojna seja se je zaključila že po nekaj minutah. Ni pa bilo mogoče zvedeti, o cem so govorili. V uradnih krogih zatrjujejo, da sestanku ne gre pripisovati posebnega pomena. Nekateri opazovalci pa ga spravljajo v zvezo z glasovi o raznih nesoglasjih med za-1 hodnim, delegacjami. | Uradni predstavnik delega- šala čim dlje izogibati diskusiji o osnovnem vprašanju volitev v Nemčiji. Konservativni «Daily Mail» pa piše, da včerajšnja seja prvič kaže, da berlinska pogajanja grozijo zaiti v slepo ulico, in vidi v stališču Molotova «neko vrsto negotovosti!). «New York Times« pa uporablja neko Dullesovo frazo s konference m piše, da je cije zahodnonemške zvezne «Molotov potegnil novega zajč-vlade pri berlinski konferen- ka iz svojega čarovniškega ci-ci je izjavil, da Molotovovi lindraa. O referendumu, ki predlogi o združitvi Nemčije ga je predlagal Molotov, pra-«absolutno ^niso sprejemljivi*, vi list. da je «v taki obliki Predsednik zahodnonemške nepošten, kajti dejansko ne socialdemokratske stranke Ol- gre za "zbiro med mirom in lenhauer pa je dejal, da je vojno, kot hoče dati razumeti Molotovov predlog o referen dumu «neuporaben za kakršen koli načrt združitve Nemčije*. Tak referendum, je dejal Ollenhauer, na noben način ne bi zamenjal režima sovjetske cone z demokratično osrednjo nemško vlado in bi obenem zavrl združitev Nemčije. Ollenhauer je bil danes predpoldne sprejet pri Bidaul-tu, ki ga je poučil o poteku pogajanj med štirimi zuna njimi ministri. Ameriški državni tajnik Dul-les pa je predpoldne sprejel predsednika demokristjanske parlamentarne skupine v za-hodnonemškem fcundestagu von Brentana Po razgovoru je von Brentano izjavil novinarjem. da »zavlačevalni manevri Molotova ne bodo preprečili, da zahodni ministri ne bi še nadalje postavljali vprašanja svobodnih volitev, ki »o oaločilni problem konference*. Usoda konference je odvisna oJ Molotova, je nadaljeval voh Brentano, ki je dodal, da so zahodni zunanji Molotov, temveč med mirom, kot ga predlagajo svobodni narodi, in med sovjetskim «mirom» Molotov bi rad postavil novo barikado na poti k ureditvi nemškega vprašanja m zavlekel ratifikacijo pogodbe o evropski obrambni skupnosti«, zaključuje «New York Times«. Sovjetski in satelitski tisk pa v glavnem povzema teze, ki jih je razvijal Molotov v zadnjih govorih na konferenci. Atomski topovi za obrambo NATO WASHINGTON, 4. V Pentagonu javljajo, da je 264. bataljon topništva, ki je opremljen s 6. atomskimi topovi kalibra 280 milimetrov, dobil nalogo, naj bo pripravljen, da v treh mesecih odpotuje v Evropo, kjer bo okrepil o-brambo NATO. Atomski top ima 30 kilometrov dometa z normalnimi izstrelki, toda doseže lahko 50 kilometrov z izstrelki manjšega kalibra s pomočjo posebne priprave, Ta top so prvikrat preizkušali preteklo pomlad v Las Vegas v Nevam. Važni trgovinski dogovori med Veliko Britanijo in SZ Veliko zanimanje v SZ za britanske industrijske izdelke - Buller o p nančni konferenci Commonv/ealtha • 53 milijonov šterlingov zlata prispelo v lanskem zadnjem trimesečju iz SZ v London MOSKVA, 4. — Na sprejemu, ki so ga priredili skupini 40 britanskih poslovnih ljudi, ki so sedaj na obisku v Moskvi, je sovjetski minister za zunajo trgovino Kabanov izjavil, da «če imajo britanski trgovski krogi resne namene razviti trgovino s Sovjetsko zvezo«, je ta pripravljena dati v prihodnjih treh letih Veliki Britaniji za preko 400 milijonov šterlingov naročil. Med temi naročili bi bile trgovske in petrolejske ladje, popolne električne centrale, električne naprave, tekstilni stroji in po-trošno blago. Ravnatelj družbe «Platt Brothers« iz Oldhama (Lan-cashire) pa je nocoj v Moskvi izjavil, da je bila sklenjena pogodba za znesek 1.250.000 šterlingov za dobavo strojev za tekstilno industrijo Sovjetski zvezi. Dodal je, da bodo omenjene stroje začeli dobavljati v drugi polovici tega leta, in je pripomnil: »Perspektive za prihodnost so ugodne. Sovjetsko povpraševanje po tekstilnih strojih je presenetljivo«. Predsednik britanske ladje-delniške družbe Brooke Marine LTD pa je sporočil, da je podpisal s sovjetskim ministrom za zunanjo trgovino pogodbo za 20 ribiških ladij. To naročilo predstavlja vrednost nad 6 milijonov šterlin-gOVi ■i« * * LONDON, 4. — Finančni minister Butler je otvoril danes v spodnji zbornici razpravo o gospodarski konferenci Britanske državne skupnosti v Sydneyu in dejal, da so bili rezultati uspešni. Konferenca se je ukvarjala s svetovno trgovino, s položajem plačilne bilance, z razvojem virov Commonvvealtha ter s splošno dolgoročno gospodarsko politiko, ki naj bi funtov šterlingov. Toda ie v naslednjem finančnem letu smo dosegli presežek, ki se je dvignil na 600 milijonov funtov šterlingov. Potem so naše rezerve stalno rasle, tako da so znašala konec januarja 908 milijonov funtov šterlingov. Toda ta raven m dovolj visoka. Pred nami so še velike naloge, vendar smo dosegli poDfiemben napredek, ki ga moramo ohraniti«. Butler je potem obravnaval kupno moč funta šterlio-ga na svetovnem trgu in izjavil: «Ne 6amo, da je funt šterling visoko stal v svetu, temveč tudi drugi ga želijo kupiti za zlato ali dolarje«. Konservativni poslanec Ro-bert Boothby je med debato o Butlerjevi izjavi. Predlagal, jo vodil Commonvvealth skup-1 naj bi ustanovili gospodarsko no. O položaju šterlinškega področja je povedal sledeče: »Primanjkljaj šterlinškega področja v finančnem letu 1951-52 je znašal 1 milijardo Sporazum med štirimi strankami obeta itaigji v kratkem novo vlado Včeraj zvečer {e bil na NeKtanku predstavnikov demokristjanov. PSIH, PUI in FLI dosežen sporazum o „programski platformi" - Podrobnosti sporazuma so še neznane - De Cnasperi najbolj verjetni predsednik nove vlade (Od našega dopisnika) RIM, 4. — Danes zvečer se končno le zdi, da bo Itai’ja ministri dobila štiristransko vlado, za in odobrili, se bodo predstavni- večerni vesti utrjuje mnenje, ki štirih strank še jutri pred-, da bo De Gasperi sestavil še poldne pmovno sestali in pod- svojo deseto vlado. pisali sporazum progi amu o skupnem O podrobnejši vsebini sporazuma o ((programski piatfor. Nemčijama, ker je pač 1 razdeljena na dva < *iru}u8e hoče napredovati lari/i ' dežele. Nato je oj k *8fi»T''V1 dežele. Nato je opo-čij4 ’ na kaij način je Nem-debiju ra*nih zgodovinskih raz. bodi . uPorabljala svojo svo-fiiarst 10 navedel konec wei-a*to u republike. Molotov je ki D ^r^iziral zahodni načrt, ° nieg°vem ne daje jam-ja preporodu nemike- de]ai Jjnia «Zaradi tega, je tee, Molotov, ne sprejemam t«, ni?ažrta. ki je formalen in pa ne nudi no-soVj‘t lamstev». Po mnenju «tfa ‘^ega zunanjega mini-,m°rali volilni zakon 1 Nemci sami. *»i i0, so nato. prekinili za sj ®d 18,15 do 18.30. Ko so obl0Tin!®tr' vrnili od boguto ffiDravr1 miz' ki j* vsak daE sovjetsko velepo- **Ltri{-V°' začel govoriti a-t'o*t».‘1r,državni tajnik John obsta[ Dulles, ki je dejal, da ftetieis uSov^etska polit’ka v dodaj vijugah. nPet dni, je v*Hi ’ 6°v°rili o Edeno- 5o{e Bačrtu; danes Molotov ^ ničesar slišati o Hi * ’ ,ln pravi, da Nemcem flrijBi » Preveč zaupati. Na Vj, }trani je Bidault dal siti Crebne razlage o evrop-vcnj krambni skupnosti* in b< o0i Postavlja Molotov kot »tonit 28 6V°bodne volitve od. t>unev J® skupnosti« »c L®?. nato iziavil, da bi 153 konferenca ža-floiS? kon6ala, ko bi bilo za-4a t ® Molotovu, ki posku-v*o m °..samo raztegniti na *kiin» ■ln”J0 režim sovjetske Vojske cone. Je nato izjavil, da Je i fi(i °Vov načrt nespravljiv dan- nov>m. da ga bo pa ven. .Proučil. Nato je Eden v Uviu 'zjavi dodal, da ugo-da je Molotov zavrnil . načrt in da obžaluje, ^dtn tal<0 zSodilo. lotov ponovno govoril Mo. *tl j ’ Je dejal, da je pozno »i, a s° ministri že z^lo trud-*i oh* se hoče abraniti pro-vijugaste politi-kol»°8 svoje tri zahod-*ki n»j proučijo sovjet- Soče , «ki ga je mo. Uiti,, nekolik, tudi v primeru neuspeha po- katero so si prizadevali ..... - . . gajarj o Nemčiji pripravljeni razgovarjali že ne.:aj dni in' S tem bi bila torej konča- 1 s° "//znanUa te kasntje na ponovno konfe- ki so jo že danes zjutraj ne- na prva faza štinstranskib ^ecfr’ »Icesar zidnega ta-renco z Molotovom. katen Usti z gotovostjo napo- razgovorov za sestavitev vla- (Je s^nemogt^ sooDa, Vzhodnonemški parlament, v vedovali. ! de. ki bi slonela na sodelova-. Mo »e Je a koliko, katerem je včeraj Grotewohi Nocoj so se sestali predstav- nju stinh strank, ki so ze cdnose med socialnimi prebral izjavo svoje vlade o niki štirih strank cpntra. 8e- pred julijskimi volitvami se-: ^^^dn^e^d^Mc^mim^ berlinski konferenci, 39, -cV ‘S Scelba stavljB t v.iadno večino v Ita- . y(.dg voiyneaa Za- koncu stje sprejel resolucijo’, in'"v'anoni 'za demokristjane liji. 'n razgovori so bili pogona. Kot je znano, so social-ki odobrava uroteivohlove .iz- Romita in Vigorelli Za social- sebno pogosti včeraj, pa tudi nj demokrati resno vztrajali jave in izraža »(hvaležnost demokratsko stranko, Viila- danes predpoldne so se še se- r,ri 2ahtevi po novem volil-nemškega ljudstva sovjetski bruna in Martirio za taltjan- stali Rcm.ta in Vigorelli '6^em zakonu, ki bi upo.števal Vladi m Molotovu za njuno s'co liberalno stranko. Reale Scelbo in Vanonijem, nato pa! (j0ij proporcionalno" raz^ veliko pomoč v njegovi borbi in Macrelli za italijansko re- sta oba demokristjanska pred. deljevanje glasov za mir, enotnost in svobodo«, publikansko stranko. Na seji stavnika govorila z glavnim __ O zadnjih Molotovovih po- so razpravljali o možnostih taimkom liberalne stranke Vil- Mnofci p t m op zo a tezah na berlinski konferenci sporazuma za rešitev vladne labruno. kih nriŽStaU do ^ piše precej obširno_ vse sve- krize in za skupno program-; Obenem je s tem odstranje- ga‘ da se je po tolikih mesena prva velika ovira za se-, ci^ neuspelih poskusov, ki tovno časopisje. sko osnovo parlamentarne ve- Londonski »Timesu pravi v uvodniKu: čine. i stavijanje štiričlanske vlade.1 pbseeaio* tudi^*Dadec"treh'vlad »Novi Molotovov predlog je Po polnoči so sporočili, da Vendar še ne pričakujejo, da ,Hai v nekai dneh nosrečilo nedvomno spreten Včeraj je se je seja predstavnikov šti ; bi že jutri predsednik repub-, doJči Ep0razum med itirimi poskusal preprečiti, ali pa nh strank končala z načel- like Einaudi, ki je danes1 strankami Na eni strani je vsaj zavleči vključitev Nem- nim sporazumom o aprogrum- končal svoja posvetovanja, gotovo res da so Či j e v zahodni varnostni si- ski platformi«, na kateri -o določil novega mandatorja. stero.s List pripominja nato, se združila skupna stališča Tudi ugibanje o tem, kdo bi da se povečuje zanimanje za i štirih strank. Ta «programska to utegnil biti, se še niso ono, kar označujejo «manjša i platforma« obsega, kot zatr- (konkretizirala: Na splošno so. rešitev«, se pravi, za ne«ak jujejo, vsa vprašanja, o kate-; dijo, da je najresnejši kandi- rih so diskutirali v teh dneh, I dat za predsednika vlade De od volilnega zakona do go- j Gasperi, to pa le v primeru, spodarskih in socialnih vpia- bo sporazum med štirimi šanj, od agrarne reforme do strankami dovoli trden in to-vprašanj izpopolnitve m iz- rej večina v parlamentu dovajanja ustave. Program, o ^ volj zanesljiva, da bodo ne modus vivendi. ki bi slone' na priznanju razdelitve Nemčije in na postopnem izboljšanju odnosov med Zahodom in Vzhodom. v«Ta omejeni cilj, pra\i «Times», pa ne ugaja bonnski vladi in, kot se zdi. katerem so se danes zvečer: prijetna presenečenja szklju- niti angleški vladi.* Laburistični «Daily Herald« zatrjuje, da je Molotov bolj ali manj potrdil vtis, ki je na Zahodu že prevladoval: sovjetska vlada se bo posku- sporazumeli predstavniki štirih strank, bo jutri predpoldne predložen izvršnim odborom teh strank, ki bodo o njem razpravljali. Ce ga bodo čena. Ce bi pa kljub temu bila diskusija o zaupnici po-vezana s kakšnim tveganjem, pa bi ga verjetno moral prevzeti Scelba ali mordi Pic- izvršni odbori vseh strank cioni. Vendar se po današnji Vremenoslovci napovedujejo za prihodnji teden normalizacijo VJugoslaviji so se vremenske razmere izboljšale Pomoč v električni energiji iz avstrijskih elektrarn V Franciji umrlo zaradi mraza okoli 70 ljudi • Snežni viharji in mraz tudi v Španiji Danes so se vremenske raz- trični tok lahko znova lzko-mere po Jugoslaviji precej iz- riščalo prebivalstvo, medtem boljšale. Dopoldne je padal ko je bil te dni omejen ie samo po nekaterih krajih sneg. na nekatere ustanove, ki so Vetrovi sp ponehali, tempe- opravljale nujna dela za živ-ratura je ob enih popoldne ljenje mesta. Jutri in v pri-znašala v Primorju od m.nus hodnjih dneh bodo prispele do minus dve, V notra- tudi večje količine premoga dije in iz Skandinavije. strani je se mnogi med demokristjani morali prepričati. da desničarske lešitve ne prinaiajo uspeha. Na drugi strani pa italijanskim poli. tikom niso ušli komentarji ameriškega tiska o poiožaju v Italiji, ki so v zadnjih dneh pcstali izredno pogosti. Ameriški tisk je presojal razvoj v Italiji zelo kritično — s svojega stališča seveda — in dolžil italijanske politike, — kot na primer «New York Herald Tribune« — ne le nespretnosti in nerazumevanja položaja, temveč celo neumnosti. Posegi gospe Clare Luče v italijanske vladne homatije in njeno povezovanje nekaterih vprašanj, ki Italijo zrlo krvavo zanimajo — gospodarska pomoč, naročila itd. — sq tudi precej znani. Kot že rečeno, je predsednik republike Einaudi dane* nadaljeval in končal svoja posvetovanja, ki so potekala po točno določenem načrtu nft glede na to, da se je usoda vladne krize, kot vedno, reševala povsem drugod. Einaudi je danes sprejel one predsednike parlamentarnih skupin, ki niso prišli na vrsto včeraj. Prva sta bila pri njem predsednika demokrtstjanskih skupin v poslanski zbornici in ena e sicer mo-spreme- zair!f.e- dobro razumel, r* hi K??’* Molotov, moj na- lotov \e. odgovoril; «Ce Mo ?isem ’ -1?8 'ahko sodi, da ’ Pomeni * njegovega n ?r-b tei ■’ da je nekdo 1e i°ran.‘ zelo truden« nad 8voje začude- Joitjo““n Molotovovo vztraj-dva 1 °P0lr>nil, da je ^etskega d"' na odgovor so- «MnWmStra na SV°J ‘oliko orn»J v bo Kotovo 24 ir ""' da bo poča-Je^zakl ufii |d^n°l odgovor« Se)a konfe?pl^ ''fn^ala deseta nia seja hoC* štinh- i-nhod-0 15. Uri v popoldne 70 ljudi. V Jugoslaviji je zaradi mraza zgubilo življenje 19 ljudi. V Franciji je mraz n j osti države pa od minus 11 za bolnišnice, pekarne, mle-j nekoliko popustil, čeprav je do minus 8 stopinj. | karne in druga podjetja, ki \ še vedno zelo strupen. Včeraj Iz vseh krajev Jugoslavije so nujna za normalno živije-! je v Franciji umrlo zaradi poročajo o normalizaciji že- nje meščanov. Razen tega so mraza 15 ljudi, v Alžiru pa 18. lezniškega m potniškega pro- na poti iz notranjosti dr*ave j Tudi v Španiji je tak mraz, meta ter telegrafsko-telefon- desetine tisočev kub. metrav da ga ne pomnijo od leta 1918. skih zvez. Po poročilih upra- drv za potrebe prebivalstva. • Sneg je zapadel celo v juž- ve za ceste v Srbiji je bil si Ob velikem pomanjkanju nih mestih, kjer ga ponekod pomočjo množičnih orgamza- električne energije v Slove-' vidijo prvikrat t. j v Maniji zaradi zimskega stanja ' lagt,- Almem. V Sevili je sneg rek je avstrijsko elektriiuo. )jj»ok “ .k" 8« “‘f10*0* združenje ponudilo Sloveniji j dll° ?ne^Pfl pomoč v električni energiji! ?e tudl v GlJonu- La Corut» iz avstrijskih elektrarn Tako Mraz je po vsej Evropi ter- V^lli in ‘» ‘ o p” J=1 veliKo število žrtev. Na „ Cescrn m Moro. po prvem mestu je Francija, kjer česch! fa govoril je umrlo zaradi mraza okoU i že sovoru SVOJI (O izjavi vladi, voru z Einaudijem menii o vladni formuli, ki se pripravlja, da ie «prav tako neučinkovita, kot ie bila formula enobarvne vlade«. Zadnja sta bila na vrsti pri Einaudi ju poslanec Macrelli koi predsednik mešana skupine v poslanski zbornici in predstavnik PRI, in senator Jannaccone, pied.ednik mešane skupine v senatu. _________A-P. Vistminški oddelki se približujejo laoškt prestbifuCi HANOI, 4. — Francosko poveljstvo javlja,, da so vietmin-štke čete danes pri svojem na-predovanju proti iaošiu prestolnici Lunag Pratam? zavze-> dve važni postojanki in nocoj sr bile oddaljene samo še 60 kilometrov od prestolnice. V tiopični vročini pa medtem civilisti In vojaki ječefo džunglo seve;no od prestolni-ere, da pripravijo letališča za pristajanje francoskih letal, ko dovažajo močna ojačenja. Laoške oblasti javljajo, da s.) vletmlnški oddalki napadli neko postojanko dvajset kilometrov severno od Vientiane k. je laoška upravna prestolnica. zvezo med Commanwealthom in Zahodno Evropo «kot tretjo svetovno gospodarsko silo«. Se prej je Boothby kritiziral «reven rezultat« konference v Sydneyu. Bivši laburistični minister Wilson pa je vprašal finančnega ministra, naj bi sporočil celotno vrednost sovjetskega zlata, ki je bilo uvoženo v | Veliko Britanijo v zadnjem trimesečju 1853. Trdi se, da znaša ta vrednost 53 milijo-| nov šterlingov. Predstavnik vlade je odgovoril, da ni obi-I čaj dajati podatke o poslih z j zlatom z drugimi državami. Na isti seji je minister za , zunanjo trgovino zavrnil kri-| tiko opozicije, ki ,mu očita, i da se ni posvetoval s predstavniki tekstilne industrije pred sklenitvijo trgovinskega dogovora z Japonsko. Dejal je, da ni bila nikoli navada takih posvetovanj. Debata o dogovoru z Japonsko je bila določena za sredo. V obveščenih krogih zatrujejo, da oo japonski ministrski predsednik Jošida verjetno v kratkem obiskal Veliko Britanijo. BEOGRAD. 4. — Predsednik velike narodne skupščine turške republike Koraltan je v imenu odotnega predsednika republike Bajara poslal predsedniku jugoslovanske republike maršalu Titu brzojavke čestitke ob njegovi ponovni izvolitvi za predsednika republike. NOVI DELHI, 4. — Vesti o r.esreči, ki se je dogodila včeraj pri proslavi «Khumb Mola«, so še nepopolne. Večina listov piše danes o 500 mrtvih in 1.000 ranjenih, toda uradno so do sedaj javili, da je bilo 3E0 mtrvih. Soglasnost v Varnostnem svetu NEW YORK, 4. — Danes popoldne je Varnostni svet začel razpravo o izraelskem protestu proti Egiptu zaradi oviranja plovbe po Sueškem prekopu. Predsedoval je novozelandski delegat Leslie Munro, ki je prebral pismo s katerim egiptovska vlada zahteva, naj se vključi v dne-v- Dopisnik Radia jugoslo. slovanske cone Trsta se je v zvezi s poostritvijo gospodarske krize v Trstu in zlasti v ladjedelnicah obrnil na tovariša Euge-nia Laurentija in mu postavil naslednja vprašanja: Vprašanje: Kaj mislite o kritičnem položaju pri CRDA in kje je treba po vašem iskati vzroke zanj? Odgovor: Resnost položaja pri CRDA je tolikšna, da je zaradi njega vznemirjeno vse mestno javno mnenje, kajti z delavnostjo naših ladjedelnic so neposredno povezane tudi mnoge manjše gospodarske delavnosti; predvsem pa to seveda zanima tam zaposlene ročne in intelektualne delavce. Vzroke za sedar nji položaj je treba v prvi vrsti iskati v politični usmeritvi, ki so jo dali tržaškemu gospodarstvu na splošno iredentistični, krogi z molčečo podporo ZVV. Ta politična usmeritev je že od leta 1945 poskušala vključiti tn podrediti tržaško gospodarstvo interetom vladajočih krogov italijanske republike in pri tem brezobzirno dušila vsako možnost neodvisne gospodarske ustalitve. Rečemo lah. ko, da so sj tržaški upravni organi prizadevali, da bi tržaško gospodarstvo umetno povezali z italijanskim in mu ga podredili, samo da bi preprečili Trstu izvrševanje njegove funkcije trgovskega emporija in ladjedelniškega središča svojega srednjeevropskega zaledja. Sedanji položaj pomeni torej nujno po. sledico takšne politike, ki je v največji meri škodljiva interesom Trsta in njegovega delovnega prebivalstva. Vprašanje: Bi mi lahko povedali svoje mnenje o vlogi, ki so jo imeli Enotni sindikati in Delavska zbornica v zvezi s sedanjim kritičnim položajem? Odgovor: Nemajhen del odgovornosti za s.danji položaj je treba pripisati vodstvom omenjenih sindikalnih organizacij, kajti Delavska zbor- nica je ie od svojega nastanka, Enotni sindikati pa so od leta 1948 podpirali s svojo politično in sindikalno prakso smer, ki so jo vsilili kra. jevni in italijanski vodilni krogi tržaškemu gospodarstvu. Zaradi tega danes ta sindikalna vodstva, postavljena pred vprašanje krize dela, ne morejo najti drugega, izhoda kot čakati na dobrohotno pomoč italijanske vlade, ki pa je v vsa’cem primeru lahko le neznatna. Vprašanje: Katera pot bi bila najboljša, da se ozdravi sedanja kriza in da dobijo ladjedelnice in Tovarna stro. jev potrebna , naročila? Odgovor: Osnovno vprašai-nje ladjedelnic, Arzenala in Tovarne strojev je povezano z vprašanjem obstoja tržaške trgovske mornarice; to je osrednje in perspektivno vprašanje. Medtem pa je nujno potrebno, da se delavski razred ob podpori vsega delavnega prebivalstva neposredno loti agitacije in borbe v obrambo svoje pravice do dela, da bi tako prisilili sindikalna in politična vodstva, k primerni akciji, ki bi odgovarjala resnosti položaja. Kar se tiče naročil, imajo tržaške ladjedelnice iz že navedenih razlogov posebno pravico, da dobijo od brodar„ skih združ .ij in od italijanske vlade znaten delež pri naročilih. Na drugi strani mora tudi ravnateljstvo CRDA voditi primerno politiko in poskrbeti, da bo lahko konkuriralo tn dobilo naročila iz ka’’ršne koli države in brez vsakršnih predsodkov. Gospodarski načrt francoske v.ade PARIZ, 4. — Ministrski svet je danes sklenil, da bo uveljavil' načrt za francosko gospodarsko ekspanzijo, ki Tra} se i#ved,e v .181 mesecih in ki ima riamen ZV sati vsaj za 10 odstotkov narodni dohddek 'n kupno moč mezd. Razen tega ii vlada sklenila, da bo od 8-tebruafjE dalje zvišala minimalne mezde na pariškem področju od 10 na 115 frankov na uro Mezde se bodo zvišale tistim delavcem, ki do. bivajo sedai manj ko 115 frankov na uro ali manj -ko 23.000 frankov mesečno Kakor je znano, so sindikati zahtevali ■ninimalno mezdo 27.000 frankov mesečno, ki naj ne bo omejčna samo na pariško' področje, pač pa naj velja za vso državo. Glavni svet Francoske banke je na današnji seji sklenil, da zniž? od 3.50 odst. na 3,25 odstotkov obrestno mero. Turški predsednik o baikanski zvezi CHICAGO, 4. — Predsednik turške republike Celal Bajar je imel danes - govor na zborovanju zveze grških organizacij države Illinois. V govoru je poudaril prijateljstvo med grškim in turškim narodom. Dejal je, da sta prišla oba naroda do prepričanja, da lahko dosežeta srečno življenje in blaginjo samo z medsebojnim sodelovanjem. »Tristranski ppkt, ki je bil sklenjen lani med naiima dve. ma deželama in naio skupno prijateljico Jugoslavijo, pomeni nov pripomoček miru v našem delu sveta. Ta pakt je izraz bratskih vezi, ki naj bi vladale med vsemi balkanskimi državami.# TUNIZ, 4. — Politični odbor stranke Neodestur je danes izročil tisku poročilo v katerem pravi med drugim, da se politično ozračje v deželi še ni pomirilo, ter obsoja. da je predsednik stranke Burguiba še vedno v kon-finaciji; prav tako obsoja omejitve, ki so jim podvrženi nekateri državljani. Poročilo poudarja nujnost novih ustavnih reform. BEOGRAD. 4- — Maršal Tito ni red njen protest proti je dan.es v Belem dvoru ipre-Izraelu zaradi kršitve premir-. je) predstavnika Zve/e • jugo-ja na demilitariziranem pod-, slovanskih komponistov Matijo ročju. | BravV'čarja*, glavnega .tajnika Varnostni svet je po »zja- Zveze Mihajla Vukdragoviča vah posameznih delegatov so- in nekatere druge čiane giav-glasno sprejel predlog ame- nega odbora Zveze skladate-riškega delegata, naj se egip- ijev Jugoslavije. V dar so mu tovski protest vključi v dnev- izročili nekai objavljenih del jugoslovanskih komponistov in glasbenikov. Komponisti so maršala Tita, seznanili z vpia-šanji glasbe in glasbene vzgoje ni rea, toda s pndrž om, da se bo o njem razpravljalo ločeno. Prihodnja seja bo jutri popoldne. Visoko š'evi!o žrtev zaradi nesreč v ZiA CHICAGO, 4. — Svet za državno varnost je sporočil, da število ljudi, ki so umrli v ZDA leta 1953 zaradi raznih nesreč presega trikrat število ameriških izgub na Koreji v vsei vojni Zaradi incidentov j<> umrlo 95.0:0 ljudi, 9 milijonov in (300.000 pa je bilo ranjenih. Ti incidenti so stali narodno gospodarstvo 9 milijard in 100 milijonov dolarjev izgub na mezdah, zdravniških stroških, zavarovalninah, zakasnitvi proizvodn e in materialnih izgubah. Samo cestni incidenti so povzročili smrt 38.000 ljudi. Skozi sito in rešeto cij znova vzpostavljen avtomobilski promet skoraj na vseh cestah Telefonske in Telegrafske zveze pa so Vzpostavljene na vseh do sedaj prekinjenih linijah Srbije V glavnem je normaliziran tud: železniški promet, le še nekaj prog ni očiščenih zaradi prevelikih snežnih rametov. V in danes tudi v Madridu kar dobVa“ Slove~n.jale nVKaj' dni 11,■ PVav] Na iz Avstrije do 120.000 kw ur P°dro*Ju Huesca je tempeia-elektncne energije dnevno Po mnenju tura padla na 31 stopinj pod ki se sestavlja«, Moro pa je dodal, da se con- l ničlo. Cestni in železniški pro- ki hr> V™me?.0S'0Vt:eV ; ™t je zelo otežkočen in več , “J?!J° Hrvaški, B^ni“ tn “^ov^ | ^ J.*™*. k*„ ^ ^ odVz» | ^ratnja^d^^kega razreda mrzli 8^‘aništvu Vr^ietBkem ^Molotov edsedoval pa ji vele- to- 'so sporočili. ni je promet povsod znova jajo s vzpostavljen. V Makedoniji Sr kem ni bil vzpostavljen železniški promet samo na progi liusti-var-Ohnd. Mednarodni vi-N O Vrclncmr*#» * N O tirat hi tl* k r, A ■ \ d raoricutn* Lonnera O tfuaucuiu 4 Tako zdaj veste: Križani, pro-sečaol, Koi-toveld, Barkovljaol. Rojančanl, SkedenjcI Ib vsi ostali manderjerjl od Sv. Ane, Ko-lonkovca In obeh Magdalen, Rovi ln Lonjerja, Rocola In Piščancev! Vsi ste prišli iz škorenjca laškega In slovanski kmetje In pastirji so vas denaclnalizral! Ah, kako prav bi bilo, če bi sl kakšen imenitni član CLN-ov. kega vodstva vsaj malo ogledal tržaški kataster... (Urad Je vsak dan odprt In dostop je vsako mur dovoljen). WFOMI,\NKI I>,\EV1 Na današnji dan je leta 1944 vdrlo enajst partizanov v idrijski rudnik in ga za delj časa onesposobilo. DANES, petek 5. februarja Agata, Malina Sonce vzide ob 7.23 in zatone ob 17.15. Dolžina dneva 9.52. Luna vzide ob 8.01 In zatone ob 19.53. JUTRI, sobota 6. februarja Doroteja. Zvezdodrag ŽALOSTNE POSLEDICE IREDENTISTIČNE GOSPODARSKE POLITIKE Obvestilo Kmečke zveze1 NEUTEMELJENA ZASKRBLJENOST POTROŠNIKOV V TUJINO ZA KRUHOM KER GA JIM DOMA NE DAJO 2.100 brezposelnih delavcev našega področja se bo izselilo v Avstralijo. Dolge vrste pred izseljevalnim uradom Na conskem predsedništvu je bil postavljen poseben urad za izseljevanje delavcev v Avstralijo. Avstralska vlada je odobrila izselitev' v Avstra. lijo za 2.100 delavcev iz našega področja v starosti od 18-do 35 leta. Delavci so lahko tudi poročeni in če jim prošnjo odobrijo se izselijo lahko skupno z družino. Urad za izseljevanje delavcev v Avstralijo na conskem predsedstvu deluje že od ponedeljka in mu načeluje polkovnik Leone Armando, predsednik organizacije za izseljevanje delavcev v Trstu. Ze prvi dan so številni brezposelni, ki nimajo v Trstu nobenega upanja na zaposlitev, navalili na omenjeni urad in vložili prošnjo za izselitev. Vse te dni čaka pred tem uradom dolga vrsta moških, predvsem mladih od 18. do 25. leta, ki mislijo, da se bodo z izselitvijo morda končno re. šili obupne bede Pričakujejo, da se bo v nekaj dneh prijavilo dovolj brezposelnih in da bo število vloženih prošenj preseglo določeno število mest za izselitev. Do sedaj se je prijavilo največ mehanikov, kar dokazuje, da vlada v tej stroki velika brezposelnost, poseb. no 4e med mladimi delavci. Iredentistični tisk poroča o tem, kot o nekem navadnem dogodku, ki naj bi se dogajal vsak dan. Niti besede ne najdejo za obsodbo sedanjega kritičnega gospodarskega stanja tega področja in stalnega naraščanja brezposelnosti, ki sili domačo strokovno delovno silo v tujino. Danes niso več časi iz let takoj po prvi svetovni vojni. Izseljenci, ki odpotujejo od doma gredo v dežele, kjer so najboljša mesta že zasedena po domačinih. Ni dolgo od tega, ko je velika skupina italijanskih de- lavcev, Ki je odpotovala v Av- stralijo z dovoljenjem avstral. ske vlade, ostala v Avstraliji brez dela in brez vsake možnosti zaslužka. Demonstracije teh nesrečnih italijanskih delavcev so prisilile rimsko vlado, da je uradno posredovala, da so vsaj začasno preprečili njihovo popolno propast. Prepričani smo, da pri nas ne bi bilo treba nikomur iskati kruha v Avstraliji, če bi odgovorna oblast skrbela predvsem za zaposlitev 'fUt>lttači-nov. Toda politični interesi italijanskega imperializma so tako za časa fašistične Italije kot v vseh povojnih letih, prednjačili pred gospodarskimi in socialnimi interesi domačega prebivalstva. Zato so v zadnjih povojnih letih zaposlili na najrazličnejša delovna mesta na tisoče in tisoče italijanskih prišlecev, istrskih ezulov, ki so jih zvabili v Trst samo, da bi jih izkoristili za politično množico za volitve in v borbi za «italijan-stvo Trsta». Tržaško pomorstvo in tržaško pristanišče so i popolnoma upropastili, da so s tem uničili srce mestnega gospodarstva Obljubljali pa so razvoj industrije, ki naj bi nadomestila pristaniški promet in izgubo pomorskih družb z ladjami vred. Danes pa, ko so se po zaslugi anglo-ameri-škega popuščanja skoraj popolnoma polastili vse oblasti na tem področju, pozabljajo Vil obljube in pustijo, da gre ie lttdjedelnifcka industrija t’i 1 je vojnih letih nekaj pomenila, rakovo pot in grozijo domačim delavcem z novimi odpusti, kar jih nujno sili da zapuščajo svoj rodni kraj. Sestanek davčne komisije s predstavniki kramarjev Včeraj dopoldne je bil na županstvu v Trstu sestanek davčne komisije, kateremu so prisostvovali tudi predstavniki kramarjev in krošnjarjev. Na sestanku so proučili razna vprašanja v zvezi z davčnimi olajšavami, ki jih kramarji zahtevajo. Pooblastili so jih, da lahko plačajo pristojbino za zasedbo javnega prostora do 28. t. m v višini tarife za leto 1953, ki se bo štela kot akontacija na pristojbino za leto 1954. Za prodajalce rib v glavni ribarnici pa so določili, da lahko plačajo pristojbino za prostor do 30. aprila za prve štiri mesece t. 1., in sicer po novi tarifi. Med sestankom so predstavniki kramarjev predlagali nekaj ukrepov za olajšanje pri plačevanju trošarine. vsem davkoplačevalcem! Kmečka zveza v Trstu ob- j vešča vse svoje člane, da mo-1 rajo v smislu Vanonijevega zakona vsi davkoplačevalci do Sl. marca letos prijaviti davčni upravi svoje dohodke v letu 1952. Ker so za izognitev te obveznosti v zakonu predvidevane kazni (kakor avtomatično zvišanje dosedanje davčne osnove za 10% ter denarna kazen od 5.000 do 10.000 lir in seveda vpis kazni v kazenski list), priporočamo da izvršijo prijave v omenjenem roku. Tajništvo KZ bo tudi letos sestavljalo in vlagalo prijave; članom bo tudi na razpolago za vsa zadevna pojasnila in nasvete. Člane opozarjamo, da je za sestavo prijave potreben davčni plačilni list. Ker roka za vložitev prijav gotovo ne bodo podaljšali, opozarjamo vse člane, da se pravočasno zglasijo na sedežu KZ v Trstu. NOVE ZASKRBLJUJOČE VESTI MED DELAVSTVOM PRED ODPUSTITVIJO 2000 DELAVCEV V CRDA? Odpustitve naj. bi bile že ta mesec, medtem ko sindikalne organizacije še vedno varajo delavstvo z možnostjo novih naročil Včeraj so se delavci CRDA redno vrnili na delo. Ce pa se je vreme nekoliko popravilo in se je tudi delo normaliziralo, pa se delavci niso pomirili in njihova zaskrbljenost vedno bolj narašča, kakor narašča sproti tudi število delavcev v »barakah«, kjer so v brezdelju. V vseh obratih se je namreč začela tudi širiti vest. da bodo v CRDA ta mesec odipustili 2 000 delavcev, pri čemer pa nj bilo omenjeno, ali se to število nanaša samo na ladjedelnice v Trstu in Miljah ter Tovarno strojev ali »a na vse delavstvo CRDA, to je tudi na delavstvo v Tržiču. Naj bo kakor koli, stvar je zelo resna, saj ne bodo prizadeti samo delavci in njihove družine, marveč celotno gospodarstvo, ker se bo znatno znižala že tako nizka kupna moč dva tisoč družin, ki bi se morale preživljati s samo podporo za brezposelne. Medtem pa vodstvo Enotnih sindikatov tudi v svojem glasilu dejansko vara vse delavce, ko pravi, da bo skupni nastop predstavnikov delavcev in delodajalcev po sestanku na Trgovski zbornici prav gotovo privedel do pozitivnih rezultatov. Pri tem prikrivajo delavcem, da je sedanjega položaja kriva tudi iredentistična gospodarska po. litika ladjedelniških in brodarskih krogov, ki jim je mnogo bolj mar podrejanje tržaškega gospodarstva italijanskemu kakor pa njegov razcvet. razpravljanju, ki je sledilo poročilu, so sklenili, da bo odbor poskrbel za mrtvaški voz za prevoz mrličev iz Pa-drič in Gropade, ki so jih morali doslej nositi približno 4 km daleč. Nadalje so sklenili, da ostane članarina enaka kakor je bila doslej, prav tako ostanejo enake tudi podpore družinam ob smrti družinskih članov. Posledice vina Čeprav sta bila že precej vinjena jima ni bilo dovolj pi- jače in sta hotela na vso silo v bar Inter včeraj ob 1.30 po polnoči ko je ravnokar gospo, dar, 27-letni Ferruccio Snaldin zapiral lokal. Ko ju je nagovarjal, naj odideta zaradi policijske ure, ga je 30-letni Do-menico Petronio hotel udariti s pestjo, pa se mu je spotaknilo. Pri padcu se je pobil po čelu in obrazu. Lastnik lokala je poklical organe javne varnosti, ki so Petronia spremili v bolnico, kjer je pod stražo ’n bo ozdravel v 7 dneh, njegovega prijatelja 34. letnega Alfreda Marchesana pa so odpeljali v zapor, VpraSanJe kuriva ni tako kritično Dovoz drv iz Jugoslavije, ki je bil zaradi sneqa oviran, se nor malizira. Napovedan je prihod večjih količin premoga in koksa Občni zbor pogrebnega društva v Bazovici Pogrebno društvo v Bazovici je imelo v nedeljo popoldne svoj redni občni zbor. Udeležilo se ga je zelo veliko število članov, ki so napolnili dvorano. Na zboru je podal tajnik oblifflo Abt-o^lilo o bila edina, ki je v teh po- društva v preteklem letu. V MALOPRIDNEŽI IZKORIŠČAJO POMANIKANJE RAZSVETLJAVE ROPARSKI NAPAD na osamljeni ženski Napadalec je hotel ženskama izlrgaH torbico iz rok, toda prestrašil se je njunih krikov in zbežal Kakor smo že pisali je sil-[vdrli skozi Okn.O stranišča v na buria v prejšnjih dneh i dvorano Marconi in odnesli iz ” ■- ^----blagajne 3100 lir. Iz avtomo- bila, ki ga je pustil 38-letni razbila skoraj vse žarnice po mestu in so zaradi tega ulice še v temi, To priložnost izrabljajo razni malopridneži za svoje podvige, napade na osebe in za tatvine v raznih lokalih. V noči med sredo in četrtkom je neznanec napadel 50-letno Albo De Ross poročeno Della Venezia s Trga Leonardo da Vinci 4. ko se je z neko prijateljico napotila proti domu. Malo prej je zapiha svojo gostilno v Ul. Pascoli in šla’ s prijateljico proti Ul. Canova. Ko :e dospela do Ul. Buonarroti se ji je približal neznanec, star približno 20 do 25 let in ji hotel iztrgati iz rok torbico v kateri je imela izkupiček dneva. Prestrašeni ženski sta vpili na pomoč in se je neznanec zaradi tega prestrašil ter naglo zbežal. Ko sta bili izven nevarnosti sta takoj odšli na poveljstvo civilne policije v Ul. Caprin in prijavili zadevo policiji, ki je uvedla preiskavo. * * * V noči med torkom in sredo so neznanci vdrli v mlekarno v Ul. Homa 1, katere lastnica je 60-letna Giovanna Madrusan por. Stegos. Odnesli so 1 kg in pol masla, 1 kg smetane, več slaščic, v skupni vrednosti 5.000 lir. * * * . 39-letna Karla Švara por. Dordon iz Rojana je javila policiji, da so se neznanci v isti noči vtihotapili na njeno dvorišče in ji odnesli iz kokošnjaka 7 kokoši. » * * Prav tako so neznanci v noči med torkom in sredo Luciano • Corohia na cesti, so pa neznanci odnesli aktovko z raznimi vzorci zdravil v skupni vrednosti 30.000 lir. POČASNO VRAČANJE V NORMALNO ŽIVLJENJE PO HUDIH DNEVIH SI MESTO CELI RANE Okrog: 90 odstot. javnih žarnic uničenih. Proga št. 5 še vedno ne deluje. Nove prijave o izginulih plovnih objektih Ponovne vesh o obnovitvi dvotirne Droge Irst-Berstke Ponovno se govori o obnovitvi dvotirne proge Benetk» Trst, o čemer se je že razpravljalo na konferenci 'r^j zabavne in plesne glasbe; 15 i Filmska glasba: 16.00 Mleku# j poti po Finski: 16.15 Komor ' koncort! 1710 'J.i\ liubililit oP[, nm melodij; 18.00 Mali koncert K mladino; 18,30 Kulturni pr 20.00 Tedenski zunanje - P°l.m ni pregled; 21.0p Svet v satiri huhiorjii - Mark Tvvain: ližem: 21.20 NaSi ansambli v P11 snem ritmu. £P> pR& ADEX IZLETI 20. IN 21. FEBR. 1954 IZLETI V AJDOVŠČINO VIPAVO MATERIJO 0BR0V0 PODGRAD BUZET in na REKO 21. FEBRUARJA 1954 IZLET V TOMAJ DUTOVLJE POSTOJNO Vpisovanje do 11. t pni «Adria-Express» Severo 5-b - tel Sinoči nas je za ve<*n0jeji»' pustila naša nepozabna matj in stara mati Marija Purič roj. stara 70 let j- Drago pokojnico bon>° mili na zadnji poti v s° j*-0 t. m. ob 16. url> i* lostl na domače pokopa'1 Žalujoči mož Franc, **n' in oslalp sorodstv<^ Sv. Križ, 5. febr. 1954' — S H 5 februarja 1S&4 “ -.'A. SLOVENSKEGA NARODA - 8. februarja bomo že desetič praznovali Prešernov dan. Med vojno, leta 1945, Je proglasilo predsedstvo SNOS 8, februar, dan Prešernove smrti, za kulturni praznislovenskega naroda. dlo k sta podpisala Josip "tdmar in Boris Kidrič. Dan "nrti nesmrtnega pesnika in oblikovalca naše narodne in kulturne zavesti je SNOS ^oglasil za kulturni praznik, a bi tudj v prihodnje Presnovo izredno kulturno de-dvigalo našo kulturno z1vest in s tem naš ponos '* našo narodno samozavest. Prešernov dan ' je postal kulturni praznik v zelo "ejiavadnih, pomembnih o-Oliščinah. Prve proslave so v osvobojenih krajih za Partizane in za ljudstvo, ki Podpiralo svojo vojsko, Popravljeno na poslednje °3*_ za osvoboditev. Poseb-n° številne so bile te pro-slaye na Primorskem, ki je naJdaIj prenašala fašistično nasilje. Nekoi so proslavljali P.re-a samo po šolah in med po- ierm 'jobraženci, 'pa 7e to redko *n tudi v izkrivljeni J {j? ’ odslej pa je začela e ega pesnika in obliko-a c® slovenskega naroda Proslavljati vsako leto v ji meri vsa Slovenija do Po slednje vasi. Prešernov an postaja tradicija, posta-a use bolj resnično vseslo-vanski praznik. Odlok SNOS sPr°Žil pripravljenost zrazii našo ljubezen rednot, dragocenih za nas za v*e človeštvo, Ijube-n, katera je krenila mar-* °pa v boj — s Prešerno-'tni poezijami na srcu. In ,a or t> težkih letih osvo-o ilnega boja Prešeren o-nala^ .*n dvigal srca, tako . 171 jih osvaja v imenu ^večnosti, pravičnih odno-v med narodi, v imenu le- in do Pote m napredka tudi dan- danes. p osvoboditvi je pntel resernov dan v običaj tu-' v krajih, koder ni bilo 1)SUo^°dilnega boja. Prosla-Prešernovega dne so vsa-0 J-eto številnejše in vse bolj d a- raznolike. Prešernov •# Postaja poleg 1. maja in , e,)a republike naš naj-3 priljubljeni in najpo-v**bnejši praznik. Kakor ii' p*0*’ Plazniki dobiva tu-bol - re*ern°v dan z leti vse n03 ^°8ato in polno vsebi-»aj,; 'kuje »e slop prazno-»uo U vsakem kraju na kult na^'n — odvisno od jeti Urne 2auesti organizator->i0t) ,n kulturne ravni obča-lahko se trdi, da je pj-izadetost, s katero pripravljajo v posameznih krajih kulturni praznik, in globina pojmovanja kulturno-vzgojnega pomena tega dne precej zanesljiv znak kulturnosti predstavnikov oblasti, prosvetnih delavcev in naposled tudi občanov. Prešernov teden — vsebina, potek 'n vzgojni vpliv kulturnega praznika in kulturnega tedna ni in ne more biti le stvar prosvetar-jev, kakor ni in ne more biti zgolj zadeva prosvetar-jev vzgoja mladine in družbena vzgoja sploh. Za vse to so odgovorni vsaj vsi tisti, ki jih je ljudstvo izbralo v kakršenkoli odbor. S praznovanjem Prešernovega dne naj pride do izraza ljubezen do znanosti, umetnosti, do kulturnih odnosov med ljudmi in narodi, izrazi naj se spoštovanje do kulturne dediščine in smisel za vse, kar oblikuje in pospešuje rast kulture delovnih ljudi. Prešernov dan ni le spominski dan na nesmrtnega pesnika. Postane naj priložnost za posredovanje vseh resničnih kulturnih vrednot najširšim slojem. Ctmu n.pr. letos ne bi bil viden v programih Prešernovega tedna Igo Gruden, pesnifc Primorske, Trsta in trpljenja v internacijah in zaporih, čemu ne Aškerc, pesnik Jadranskih biserov? Letos bo poteklo 50 let, kar se je rodil prezgodaj umrli Srečko Kosovel, pesnik Krasa in daljnih ciljev revolucije. V Prešernovih časih so imeli tudi drugi evropski narodi velike pesnike svobode, ljudskih teženj po pravičnosti in bratstva med narodi — več in močnejših kakor kdajkoli prej in tudi kasneje. Na Prešernov dan naj spregovorijo tudi Radi- čevič, Njegoš, Mažuranič. By-ron, Petofi, Puškin in drugi — starejši in novejši, ki so kakor Prešeren izpovedali misli Zdravljice in jih dokazovali tudi z dejanji, ki so bili predhodniki naših prizadevanj za svobodne in pravične odnose med narodi. UMRLJIVOST OTROK V SVETU Po podatkih Statističnega urada Združenih narodov ;ie tudi lani umrljivost otrok v celi vrsti držav oziroma ozemelj na svetu padla v primeri z letom 1951, še bolj v primeri s predvojnimi časi Toda v celi vrsti držav je umrljivost otrok še vedno znatna in presega 100. , Ta stopnja je izračunana tako, da se deli število otrok, umrlih v J. letu starosti, s skupnim številom novorojenih ustreznega leta in pomnoži s 100. Te države so: Cile, Indija, Egipt. Kolumbija. Peru in Mehika. V celi vrsti nerazvitih držav pa je statistična služna nezadostno organizirana tako, da o umrljivost otrok v teh državah ni statističnih podatkov. V drugo skupino držav spadajo tiste, katerim je uspelo zmanjšati umrljivost otrok pod 100, ne pa še pod 50. V tej skupini so med drugimi Guatemala, Portugalska, Cejlon, Kostarika, Venezuela. Salvador, Portoriko, Italija, Ciper, Španija, Panama in Avstrija. Ugodno pa moramo presojati zdravstveno stanje na tistih ozemljih, kjer je umrljivost otrok zmanjšana pod 50. Te so po padajočem vrstnem redu; Belgija, Zahodna Nemčija. Francija, Izrael, Finska, belo prebivalstvo Južnoafriške unije, Švica, Norveška, Danska. ZDA in Velika Britanija. Med države z najmanjšo umrljivostjo otrok na svetu pa štejemo naslednje: Islandija 26, Avstralija 25. Nova Zelandija 22 in Švedska 20. ! JUGOSLAVIJE V POSTOJNI Kaj pa je tega treba bilo, poreče marsikdo, ki v prvem hipu ne pomisli, da obsega kraški svet več kot eno tretjino celotnega jugoslovanskega ozemlja. Tudi se je razpravljalo na kongresu jamarjev, da se speleologi ja ne batu le z raziskovanjem kraških jam, marveč z vsemi posebnimi pojavi krasa (pišemo kras z malo začetniko, ker to ne pomeni morda le naš Kras, marveč vsa,k s vet, ki kaže take lastnosti, ki jih ima naš Kras, od katerega je ves svet prevzel naše ime, kot mnogo drugih, ki se nanašajo na kras). Kraške jame so namreč le ena plat zakra-sovanja zemeljske površine. Zaradi lahke in razmeroma nagle erozije, raztapljanja apnenca v vodi, nastajajo v skali razpoke, špranje, škrape, jame ki se v geoloških dobah, t.j. deset in stotisočletjih poglabljajo in nato na robovih krušijo v ke, špranje vsepovsod ponika pod površje ter si dolbe v tisočletjih prehode, špranje, kilometre in kilometre dolge jame, podzemne dvorane. Ves sistem rek in potokov, studencev se na krasu ne razvija kot na drugih ozemljih, na površju, marveč stotine metrov pod zemeljsko skorjo. S tem nastane na krasu za geografa pretežka naloga vaziskovati in ugotoviti sistem rek, potokov, porečij in razvodij med njimi, naloga, ki jo more rešiti le speleolog-jamar z neštetimi trudapol-nimi in pogosto nevarnimi raziskovanji tudi stotine metrov pod zemeljsko površino. Speleologija je torej znanstvena disciplina, kjer sodeluje v prvi vrsti zemljepisec, dalje pa geolog, ki v jamski kraški razmestitvi zemeljskih plasti najlaže raziskuje mineraloški ustroj in nastanek zemeljske skorje. Poleg teh so pa še nekatere panoge na- globino, tako. da iz njih na- ravoslovja, ki proučujejo v sc s tajajo kraške doline, doli drage, koliševke ali cela tzv. kraška polja, kot je n. pr. doliyia okrog Planine, Loška dolina okrog Cerniškega jezera, v Dalmaciji Duvanjsko p olje itd. Zaradi te prevotlje-nosti krasa, tu le redko voda teče na površju. Skozi razpo- S splovitvijo nove atomske ladje se v zgodovini pomorske plovbe začenja novo obdobje, ki se bo od sedanjega nedvomno razlikovalo vsaj toliko, kot se je plovba s parniki razlikovala od plovbe z jadri „NA UTIL US PRVA ATOMSKA PODMORNICA Ko si je v letu 1869 Jules Verne zamislil «Nautilusa», ladjo, s katero se je kapitan Nemo odpravil na svojo maščevalno pot «dvajset-tisoč milj pod morjem«, so njegove drzne sanje daleč prehitele podmornice, ki so igrale tako pomembno vlogo v obeh svetovnih vojnah. «Nautilus» kapitana Nema je bil povsem nevezan na suho zemljo; lahko je ostal pod morsko gladino zelo dolgo ih dobival vse potrebne zaloge za pogon in življenje na morskem dnu. Taka podmornica je živela v domišljiji Jules Verna. Toda sodobna znanost je v svojih načrtih presegla domišljijo, ko je bil pred kratkim v Grotonu splovljen resnični «Nautilus», podmornica, ki bo opremljena z najnovejšim čudežem moderne tehnike — atomskim generatorjem. «Nautilus» je simbol člove- ških sanj — je rekel ameriški admiral Robert Car-ney ob splovitvi nove podmornice — svetlih in sijaj-nejšo dobo napovedujočih sanj. A če ne bo prevladal v človeku razum, se bodo nujno vse te sanje sprevrgle v najtemnejšo mnroi Nekaj peščic urana bo poganjalo ladjo pod morsko gladino z naglico, ki se bo lahko kosala z največjo hitrostjo ladij, ki vozijo po morski gladini. Ker atomske naprave ne potrebujejo oskrbe, bo «Nautilus» lahko ostal pod vodo tako dolgo, dokler bo v njem lahko vztrajala posadka. Kot vojno orožje ima nova podmornica najstrašnejše možnosti. Kot sredstvo za osvojitev oceanskega prostora pa postaja v rokah miroljubne znanosti silno u-činkovito in mnogostransko orodje. Doslej je bil «Nautilus» komaj splovljen. Kasneje, TEŽKE GOSPODARSKE RAZMERE V NEAPLJU ‘INDUSTRIALIZACIJA* juga in njena stvarnost ?iu Ko se pred leti v Neap- prve ameriške Skl°P atlaift vki so sPadale v v Nenr.1 ■ zveze, so bile cije p„Ju. velike demonstra- j«. ui«, tudi P,i Peljsk, nju orožja, ko so nea-^bdpoi-i delavci ob Poljskega Vf)*ih množic nea- stavko ■ 1Judstva napovedali dpi11 so ?e morali lotiti fines« t? s®mi ameriški ima-delu ' f«d kratkim pa je v °biav]1;taliianskega tiska b'Ia Z* vest: da * na so. ugidrane v nea-totnskr> P/istanišču tudi a- 5fdii turž*- ?°vest je p°' In admiral Fechteler. Prav „3 ob tej vesti, ki bi yelikan.i, Povsod zbudila ■este. ni °K ,0gorfenie in pro- Jega odmeva0 V Neaplju vei' ko dl S:e .torej zgodilo, ka-aPir*®*° do take spre-v»lci j' so morda prebi-,, ,Predvsem proletariat ??sta Pristaniškega o ni Rl 'VaJnl'”*.''"'^-10 P°v tiranih 20.000 regi- fev j ‘n. brezposelnih delav-ki živo ve?3e število ljudi, stalnem u dneva v dan v i!fcio da 'z8,ube še je a <*n0’ , ^remenili svoje poli-v°r na t T t? Ne. odgo-. ? tordajejo povsem dru- '■MJ Ir, j • i a l s romn° zaposlitev j 5°_,te8a. da ves t k’ ______ _ važ°vani„ran]eni v iasnem do- np more nrnti 'On „ , m« * va i a t' ‘n iP .Pro'etarski blok mol-u01ilto » 1' pa tam zmigne ne- Aa-. «• r^mpni ii 4___» Se»iu Qa ne m°re proti In mu ničesar. ?rž*vnlhntlar se Posebno v i 'ko . urt*dnih krogih ac'ji» SM^0r!. 0 «industriali-sPloh v eapli »o ii' AaJ ‘ ti Ja in pokrajine Je tati-^e na tem? Potreb-jt' da j J .V začetku poveda-i'*Plju re8istriranih v "dustrii i„)e število novih Predvsern i Podjetij in to n mehaničnih rju kemičnih Vo ustrije industrij ter *ndm 1° ,pa je Zan i^aj° nikakr, 'ndustrije ni- iun naravo mV®.Ze z okol5em Japelj nik^esta kakor je j®?skim’i "nte« • ZVeZe z de‘ Ta*0 or ! Jusa- Vze‘ ”Aerfer., v p„"f'!0 Podjetje kl ^ prava D’Ar- tuk ^ndustriia P^vcata voj-, k.aJ dele saJ izdelujejo le vse rSa,kc'jske mo-nadzorovani pod sta'' ■ Jak°v. Podobnem ameriSkih v vret« Pod?pH?? . Je tudi del ^ja^ov pnj T 0Vpem PodMiS”0«?* tudi v UUsarU' ki de*a olumda>> ratf Za vojaškoCl.a ,posamezne azili,°c ariž“c1j'i letz' vse delo k "mi” Naj bo kakorkoli, ker je pač ljudstvo že pristalo na to, in je postalo nekako pa-sivlio glede militanzacije, bi mogli pričakovati, da je ta tfinduflirlAlizactjaB voriclarln nekaka dobrobit za ljudstvo v borbi n vsakdanji koižek kru- ha Toda pokazalo se je, da namesto dobrobiti za tamkajšnje ljudstvo prinaša ta industrializacija pravzaprav strah že zaposlenim ljudem in pred. vsem pa sindikalnim organizacijam. Zdi se, da gre za paradoks, toda vzemimo samo en primer, in sicer tako imenovani «primer Dalmine«. To. varno Dalmine so zgradili v Torre Annunziata. Denar za to podjetje je dala «La Cassa del Mezzogiorno« ali sklad za industrijsko in gospodarsko izboljšanje Juga, in sicer v sporazumu z industrijcem In-nocentijem ter ponzanim italijanskim monopolističnim koncernom IRI. Ko so izbrali kraj za gradnjo te nove tovarne in sicer v neposredni bližini Ilve v Bagnoliju, se je govorilo,- da so izbrali ta prostor zato, ker bi morala tovarna Dalmine sprejemati surovine iz livarn Ilva. Toda še. 1? pozneje je prišlo na dan, kaj se je skrivalo za tem načrtom Podjetje Dalmine bi moralo namreč zaposliti kakih 300 do 400 delavcev, seveda brezposelnih, toda od tega ni bilo nič; nasprotno, sprejelo je le kakih 150 delavcev-me-talurgov, ki pa jih jc vzelo na posodo od podjetja llve, ki jih je samo «premestilo» v novo podjetje. Povsem razumljivo, da je Ilva to rade volje storila, saj je bil s tem omogočen izgovor, da je lahko zaprla nekaj oddelkov svoje tovarne. In primer Dalmine je samo eden tolikih, saj je tudi Aerfer, to je nova tovarna, ki izdeluje posamezne dele za reakcijske motorje, sprejela delavce, ki jih je prej zaposlovalo podjetje «Bufiila», ki je do tedaj izdelovalo železniiki material, in ki je likvidiralo. Pred kratkim je bilo precej govora tudi o nekem sporazumu med poznanim industri-julcem Laurom, ki je hkrati tudi župan mesta Neaplja in predsedništvom finančnega bloka Finmeccanica o možnosti prepustitve tega starega podjetja že omenjenemu Lau-ru Zanimivo je pri tem dejstvo, da se je skušal ta prenos lastništva napraviti kar tako po domače brez širšega od Kl im mi po u um at; e ui teži vse ,bomo | obveščanja javnosti. Kot torej vidimi, je gospodar- Pokrajine sko stanje v stari, že vpeljani industriji slabo, nova industrija pa komaj životari ter dejansko le spreminja svojo etiketo. Nič čudnega ni, če so postali delavci zelo malo bor-U«i. Itidiufrij« flhidajn v« sindikalne pogodbe z vrsto no. vih nafiinov zflposlovania lju* d:. Najznačilnejše izigravanje zakonov, ki ščitijo zaposleno delovno silo, so tako imenovane pogodbe za določeno dobo. Neko pdjetje n. pr. vzame za določeno dobo večje ali manjše število delavcev, ki si jih «izposodi» od določene družbe ali podjetja. Običajno se take pogodbe sklepajo za mesec, dva, kvečjemu tri mesece. Pri tem je značilno to, da se podjetje, ki si tako izposodi delovno silo izogne celi vrsti obveznosti glede starost, nega zavarovanja, socialnega skrbstva in podobno. In mnoga podjetja so uvedla že novo prakso sklepanja pogodb od treh mesecev tudi za dela, ki trajajo leto in več. V čistilnici nafte «Esso-Standard» pa so prišli v izigravanju zakonov o zaščiti delovne sile tako daleč, da je ta način zaposlovanja delovne sile postal že normalen. Omeniti je treba zlasti podjetje «Besia», ki izdeluje plastične mase in čigar lastnik je znani demokristjan Gron-chi To podjetje je zaposlilo večje število delovne sile po izredno slabih pogojih, hkrati pa je bilo delavcem prepovedano osnovati notranjo komisijo • Ce bi se v Severni Italiji dogajale take stvari, bi prav gotovo priilo do močnejših sindikalnih borb, prišlo bi do stavk in podobnega, toda zaradi že prej omenjene velike brezposelnosti in zaradi sph>š. nega slabega gospodarskega stanja ni nič čudno, če so ljudje, ki še delajo klonili in prenašajo brez odpora vse to protipravno ravnanje industri-jalcev in oblasti. Ti ljudje se namreč zavedajo, da še niso najbolj nesrečni in zato molče ter čakajo na boljšo rešitev brez najmanjšega odpora. Sindikalne organizacije pa skušajo obdržati vsaj tako sta. nje in se le tu pa tam ojunačijo zahtevati kako zvišanje plače, ki pa še od daleč nima nikake primerjave s kolektivnimi pogodbami v Severni Italiji. Ce pomislimo, da dobivajo pometači v raznih občinah pokrajine Salerno dnevno le 100 lir; da dobivajo delavke v industriji testenin za deseturno delo le 200 do 300 lir na dan; če vemo, da imajo delavci pri grosistu Guglielmu D'Angelu 3.500 lir plače na teden za nepretrgano delo, ki traja od 8 pa tudi do 20 ur na dan, da ima računovodja pri znanom treovcu Di Co-stanzu le 3.000 lir plače na leden, potem ni nič čudnega, čp so delavci v tovarnah, ki šh delajo «zadovoljni» tudi s plačo, ki ni v skladu s sindikalnimi pogodbami, in če so brezposelni delavci, ob prihodu ameriške ladje z atomskim orožjem ostali povsem mirni. morda sredi poletja, bodo šele v njem namestili čudoviti atomski generator. Tedaj bo strahotna moč atomske sile prvič pognala velika jekleno lupino skozi vode. Prehod od gobastega oblaka nad Hirošimo do a-tomske vročine, ki je potrebna za pogon ((Nautilu-sa», je mnogo več, kakor pa tisto, o čemer je sanjal Jules Verne, ko je pisal o preprostem stroju Isaaka Watt-sa, ki ga vulkanska sila z vrha gore požene v tek. Sedaj je v resnici človek gospodar nad atomskim vulkanom in atomskim motorjem. Kdo bo zagospodoval v tej viharni dobi zgodovine, bomo pa šele videli. »Nautilu?# bo v raznih pogledih daleč prekosil vse dosedanje podmornice. Tedne in mesece bo lahko plul pod morjem in po morju, ne da bi moral svoje zaloge izpopolniti v kakem oporišču. Lahko se bo potopil tako globoko, kot do zdaj še nobena podmornica, in plul s tako hitrostjo in tako tiho, da ga bo nemogoče odkriti ali poškodovati. Razvijal bo nadalje lahko tako hitrost in imel tak akcijski radij, da bo lahko zasledoval in dohitel vsako ladjo. Končno bo opremljen s takim napadalnim orožjem kot ga do zdaj še ni imela nobena vojna ladja. Načrte za gradnjo «Nau-tilusa» so začeli proučevati leta 1947. Ko so ugotovili možnost gradnje motorja za atomslsi pogon, je Bureau ol Ships določil potrebne značilnosti podmornice, katere gredelj so položili 14. juni- ja 1952 v ladjedelnici v Grotonu. Istočasno so se začela raziskavanja podrobnosti atomskega motorja v a-tomskih laboratorijih Oak . i-.. /m, 'W. , • r Ridge, v Argonnu in na poskusni postaji v Arcu, kjer so zg.adili razne prototipe motorja, da ugotovijo najprimernejšo vrsto za ladjo. Ko so zbrali vse potrebne podatke, je komisija za a-tomsko energijo naročila pri družbi Westinghouse izdelavo motorja. Atomski motor bo deloval s tem, da bo izkoriščal toplotno energijo, katero bo proizvajal reaktor s kontroliranim jedrnim razcepljanjem. Ta toplota bo o-grevala destilirano vodo, ki se bo črpala v posebnih ceveh skozi reaktor \A kotel, kjer se bo spreminjala v paro. Para bo gonila turbino, ki bo povezana z osjo vijaka. S turbino bo v zvezi tudi električni generator, ki bo dobavljal za druge naprave in instrumente podmornice potrebno energijo. Za dobavo zraka v notranjosti «Nautilusa» bo poleg «snorkela» na razpolago tudi kisik v posebnih tankih pod zelo visokim pritiskom. Nova ameriška podmornica, ki nosi uradno naziv SSN-571, bo imela posebno izvežbano posadko, katere člani bodo morali obiskovati razne tečaje skozi več kot dve leti. Posebno važnost polagajo na udobnost posadke. Notranjost podmornice je opremljena z vsemi udobnimi napravami, ki naj zmanjšajo živčno napetost med dolgimi obdobji, v katerih bo ladja morala pluti pod vodo. Posadka bo imela na razpolago knjižnico, igralno sobo, kinematograf, gramofone, sobo za pisanje in dobro založeno menzo. «Nautilus» ne bo samo idealna ladja za napadalne operacije. Lahko jo bodo u-porabili tudi za polaganje min, za prevoz municije, kot patruljno ladjo in za nagel prevoz komandosov ter po-tapljačev-napadalcev. Končno bo lahko s svojimi raketnimi izstrelki podpirala izkrcevalne operacije ali tudi izstreljevala vodljive izstrelke z atomskim eksplozivom. Lahko bo tudi služila kot ogledna ladja vzdolž sovražnih obal 'ali kot meteorološka ladja. oblike podzemnega življenja, bodisi slepih jamskih živalic (proteusa-človeške ribice, jamskih rakcev, hroščev itd.) bodisi rastlinic, ter seveda vsega življenja tudi v prejšnjih dobah, ki jih arheolog izkopuje po jamah oz. pečinah pod več ali manj debelimi plastmi sige, kapniške skorje, ilovice, peska itd. Na te čisto znanstvene cilje speleologije pa je navezanih cela vrsta praktičnih, tehničnih, gospodarskih, nalog. Na krasu voda teče več-jidel v podzemlju, medtem ko to cele pokrajine brez žive, tekoče pitne vode, da niti ne govorimo a vodi v industrijske namene, za namakanje zemlje, za gonilno silo za mline, električne centrale itd. S tem nastajajo težke naloge za gospodarstvenika tehnika, v prvi vrsti hidro-inženirje, naloge, ki se dajo rešiti le v tesnem sodelovanju z jamarji Iz teh uvodnih besed bo takoj jasno tudi laiku, zakaj je bila te dni t> Postojni zbrana skupina kake stotine zastopnikov geografskih društev vseh republik Jugoslavije ter geoloških, izrečno speleoloških društev, ki so doslej že ob-ttnjaln ali pa sptleoloikih odsekov Planinskih društev, dalje zastopnikov raznih na- odsekov. Planinskih, društev ravoslovnih društev ali tudi poedini univerzitetni profesorji, arheologi, poedinih jugoslovanskih vseučilišč, poleg njih pa zastopniki društev jugoslovanskih inženirjev ali celo zdravniško—higienskih društev poleg čistih jamarjev, turistično—športnega značaja ter končno čisto turističnih organizacij in podjetij. Pozabiti ne smemo namreč čisto turistične pomembnosti krasa, ki jo žal še premalo izkorišča jugoslovanska turi- stična industrija za donosni tujski promet. Treba priznati bodisi upravi Kraških jam v Postojni kot tudi postojnskim mestnim in okrajnim ob- lastem, da so v polni meri razumeli pomen speleološke organizacije, in so dalj vso mogočo oporo in ugodnosti I. jugoslovanskemu kongresu speleologov. OB S! OPETDESETLETNICI PRVE SRBSKE VSTAJE Zastavonoša Tanasko Bajič v zadnji junaški borbi sTurki Mirna zimska pokraji na v Južni Avstriji. V srbskih narodnih pesmih niso redki lepi in topli stihi posvečeni zastavonoši vojske. To je bil po navadi mlad in lep junak, mladenič vitkega stasa, z dolgimi brki na koščenem obrazu. Na sebi je imel s srebrom vezeno obleko z zlatimi gumbi, pod njo pa je nosil verižno srajco. Zastava mu je pokrivala ramena m zlate rese so se skoraj dotikale tal. Na vrhu zastave je sijalo in se bleščalo zlato jabolko. Njegov iskri vranec je šel na čelu vojske. Samouki ljudski pesnik, ki je pel o mladem zastavonoši častitljivega carja Lazarja, ko je odhajal na Kosovo polje, j« še bolj slikovit, vedar pa ni pretiraval. Srednjeveška srbska vojska je bila dolgo časa močna, vse dokler ni klonila in omagala pod silovitim turškim naletom. V dolgih letih suženjstva so se cela po-kolenja krepila s spomini na slavne dni in gojila v sebi za-kletev, da Turku ne bodo o-stali dolžni. In ko je prišel čas, ali kot pravi slepi guslar Višnjič »teman (čas) došo valja vojevati« — se je srbska vojska ponovno spoprijela z neprimerno močnejšim sovražnikom. Toda ko je prišel trenutek — so bili drugačni časi. Tudi način vojskovanja je bil drug. Vojne se niso več dobivale z eno samo bitko. Srbska vojska iz 1804. leta ni imela sijajnih oklepov in pozlačenih peres. Bila je bosa, slabo oblečena, toda borbena. Njen prvi zastavonoša je bil človek, ki bi ga zlahka spoznali, če bi ponovno prebrali opis zastavonoše s Kosova, res da brez zlatih tok toda hraber mrk, redkoboseden in dober tovariš v nesreči. Prvi zastavonoša srbske vojske v prvi vstaji je bil Tana-sko Rajič. Doma je bil v vasi Stragari v kragujevški nahi-ji. Do izbruha vstaje je doma opravljal kmečka dela. Ko je zvedel, da se je Karadjordje uprl Turkom, je v Stragari ubil nekega Turka in s šestimi mladeniči odšel v Orašac. Tja je prišel ravno v času. ko je skupščina volila komandanta srbske vojske. Izbrala je Karadjordja. Novi poveljnik je vzel blagoslovljeiTo zastavo, jo razvil in jo dal v roke Tanasku Rajiču. To je bila prva srbska zastava, ki je zaplapolala od poraza na Kosovem polju. Iz Oraševca je šla vojska na vse strani, Rajič, kot Ka-radjordjev «telobraniteljni» zastavonoša, je aprila 1804. spremljal Karadjordja v Zemun, kjer so bila pogajanja s predstavniki Avstrije, ki je poskušala pomiriti oba sovražnika. Iz Zemuna je Rajič odšel naravnost v bitke pri Po-žarevcu, Smederevu in na Vračaru. 1809. leta se je zlasti odlikoval v bitki pxoti 12.000 krdžalijev (janičarji - pešci) Alije Gušanca. Turki so korakali od Jagodine čez Crni Vrh proti Kragujevcu. Zakleli to se pri Alahu in Preroku, da bodo mesto požgali, nakar bodo odšli v Topolo, kjer bodo ubili Karadjordja in njegovo družino in njihove glave poslali sultanu v Carigrad. Načrt ni bil slab, toda kljub svoji moči Gušančevi razbojniki niso prišli do Kragujevca. Karadjordje je zvedel za Gušančeve načrte. Ukazal je Rajiču, naj z 2000 vojaki počaka Gušanca v zasedi v soteski poleg ceste na Črnem vrhu. Napad je bil silovit in celo sam Gušanac je usvoje šalvare (turške hlače) — trudno iznesao iz toga veselja#, kot pravi Milutinovič v svoji «Srbijanki». Bližalo se je leto 1813. v katerem so Turki pokorili sa- mo sebi prepuščeno Srbijo. Tega leta je Rajič sodeloval še v bitki pred Jagodino. Dve leti kasneje, v drugi srbski vstaji, je bil Rajič pri Cačku v borbah proti vojski Djaja paše. Nasproti turških rovov, na desni strani Morave, je izkopal globok rov. V njega je postavil dva topa s strelivom in ostalim provijan-tom. Pod njegovim rovom so bili gružanski vojaki kneza Jove Dobrače. Nekaj časa so se Gružani dobro držali, i;a koncu neke bitke pa to jih turški konjeniki obkolili in jih začeli sekati s sabljami. Začeli so brez reda bežati. Rajič jih je pozval, naj se pomirijo in se ponovno začnejo vojskovati, toda le malo jih je poslušalo. Turki so se že približali Rajičevemu rovu. Hoteli so ga ujeti živega. Svoja topa je Rajič branil s pištolami in s sabljo in je tu slavno umrl. Turke je pogled na to, kako padajo njihovi najboljši vojaki, tako razbesnel, da tfo se vrgli na mrtvega junaka in ga s sab- ljami razsekali na drobne kosce. Na kraju, -kjer je umrl Ta-nasco Rajič, na gori Ljubiču, stoji^ sedaj spomenik, viden daleč na okrog, ki spominja potnika na naše 'slavne prednike, ki so prvi prijeli za orožje da bi svojemu ljudstvu priborili svobodo A. F. Vse ogromno delo pri pripravljanju kongresa je vodil Zavod za raziskovanje krasa v Postojni zavod, ki je institut Slovenske akademije zna r nosti in umetnosti v Ljubljani, — to je delo ravnatelja prof. Romana Savnika, prof. Hribarja, Egona ffretnerja ter prof. Habeta. — Prvi dan kongresa so se vrstili za pozdravni mi govori prof. Savnika, mestnih, okrajnih, turističnih ter šolskih oblasti, poročila zastopnikov vjeh mogočih organizacij, ggri omenjenih znanstvenih, tehničnih ter turistično športnih disciplin. Razumljivo je, da je pri prikazovanju stanja razsiko-vanj lahko največ uspehov pokazala Slovenija, kjer je delalo razen omenjenega Zavoda še Slovensko društvo za raziskovanje jam, poleg univerzitetnih seminarjev ter Geografskega društva. Vendar je bilo razvidno, da so tudi po drugih republikah mnogo več delali kot bi si kdo mislil. predvsem na Hrvatskem in v Srbiji. Toda obetajoči začetki se kažejo že tudi v Bosni—Hercegovini, Crni gori in Makedoniji, kjer so povsod ugotovili že veliko število pomembnih jam, poleg drugih zelo značilnih pojavoiv. Veliko število jam je v Crni gori in na dalmatinskem krasu, kjer so tik ob morju značilni rahlo slani kraški izviri vode. Inž. Draškoci j* poročal o mnogih desetinah, zanimivih jam v Srbiji v porečju Resave. Med drugim je ugotovil precejšnje število zgodovinsko zanimivih jam. kjer so se skrivali pred turškim preganjanjem hajduki. Tu je našel zavetje tudi Crni Jurij-Karadjordje, ki jc točno pred 150 leti vodil upor Srbov proti turškemu jarmu ter stvori! prvi zametek moderne srbske države. Med teoretičnimi predavanji je omenili v prvi vrsti raziskovanja prof, <)r. A. Melika o nastanku kraških polj v pleistocenu ter pokazal nekaj rešitev starih problemov kraške geologije, ter nakazal še nerešene naloge za bodoče raziskovalce. Prof. Pleničar je razpravljal o geoloških problemih na Notranjskem in Primorskem Krasu. Pavle Kunaver pa je govoril o raziskovanju in nalofjnh no našem visokogorskem krasu, v Alpah, inž. Hrovat o dinamiki na kraških tleh Mirko Ma-les pa o jamah na Istrskem Krasu. Medtem ko so govorili naši naravoslovci, univ. prof. Hadži o jamski fauni, dr. Tomažič o jamskem rastlinstvu, dr. Brodar o paleolitiku na našem Krasu dr. A. Budnarjeva pa o paleo botaniki, dr. Jesse je čifal dr. Korošca razpravo o mlajših kulturah po jamah. Istočasno pa so držali predavanja o tehničnih nalogah jamarstva: dr. Milojevič o problemu, izkoriščanja slankastih viroo v Primorju, inž. Miklič o u-porabi geofizičnih metod, prof. Hribar pa o tehniki raziskovanja jam, inž. Stefančič o hidrološkem proučevanju krasa. inž. Jenko pa o speleolo-giji v našem vodnem gospodarstvu. V diskusiji, ki je bila zelo živahna in na visoki strokovni višini, se je posebno uveljavljal dr. Roglič z zagrebške univerze. Medtem ko je prikazal prof. Bohinec s kraško bibliografijo del zgodovine raziskovanja našega Krasa, ki je s klasičnimi kraškimi ozemlji okrog Postojne, Skocijana, Cerkniškega jezera, zibelka moderne speleologije je govoril prof. Savnik o katastru kraških objektov ter o problemu našega kraškega imenoslovja, prof. Habe pa končrtp o pro-gramu hotlotic oa orffanisacij- skega dela. Vprašanje bodoče jugoslovanske speleološke organizacije ni lahko, spričo nujnosti, da je osrednja organizacija o-snovana iz zastopstev vseh poedinih republiških organizacij, ki pa še ne obstajajo razen v Sloveniji, oz. so v največ primerih v zametku v odsekih poedinih geografskih društev ali drugih naravoslovnih. Po drugi strani pa pritiska potre, ba po enotnih organizacijskih načelih ter metodah raziskavanja. Tudi pritiska nujnost reševanja praktičnih-tehničnih nalog, ki jih poedine republike nalagajo speleologiji, med-ten ko je v Sloveniji n. pr. že precej napredovalo delo na projektu za veliko hidroelek-trično izkoriščanje Pivke in odtokov iz Cerkniškega jezera na Planinskem polju, je v Dalmaciji zelo nujen problem izkoriščanja slankastih virov v Orebiču za zalaganje s pitno vodo otoka Hvara, ki jo doslej prepeljavajo zelo od daleč z velikimi stroški ter težavami Prav tako nujno je konstituiranje vsedržavnega zastopstva za inozemstvo ter še posebej za mednarodne speleološke kongrese. Na teh naša prisotnost ni le prestižnega značaja, marveč strogo potrebna zaradi obrambe narodnih korist i. Na lanskem kongresu v Parizu sta Jugoslavijo zastopala prof. Roman Savnik ter Egon Pretner od Zavoda za raziskavanje krasa, medtem ko je bilo iz Italije nad 30 delegatov. Kaj to pomeni si je lahko predstavljati iz osveženih italijanskih «nostalgij». krepko rečeno, apetitov po naših kraških in notranjskih jamah, ki. jih še vedno slikaj o po njihovih «Rassegna speleo. logica italianan in po vseh mogočih publikacijah ter se o njih razpisujejo kot o «grotte d'Italia», s trte izvitimi ali spakedranimi imeni, ki jih nihče ne pozna, in ki nimajo drugega namena kot to, da prikrijejo slovensko ime in lastništvo. Imamo torej tudi na tem znanstvenem področju posla s tipično tatvino in sleparjenjem neobvešiene jav. nosti po klasični tradiciji italijanskega imperializma, — pa naj gre pri tem za jame nekdanje «Julijske Benečije» ali tudi ^Ljubljanske provin- (Nadaljevauje na 4. strano. vitici: Vremenska napoved za danes: Predvideva še nadalje vetrovno in delno oblačno vreme s tendenco fc rahlemu izboljšanju. Temperatura brez večje spremembe. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila —2 stopinji; najnižja pa —4.3 stopinje. TRST, petek 5. februarja 1954 PRIMORSKI DNEVNIK RA IH© Opozarjamo vas na siiedeče oddaje: Jug. cona Trsta: 17.36: M. Vandekar: Rapsodija za trobento ln orkester Trst I1-: 21.00: Tržaški kulturni razgledi. — Trst I.: 18.20: Iz Musorgskega opere «Boris Godunov#. — Slovenija: 17.10: Za ljubitelje opernih melodij. 1 \ /\ i Vilp>Pn vjj , --re— L __ : i ™ mm "»isiiSik * mm - i................................................. SEJA GOR SKEGA OBČINSKEGA SVETA Preureditev bolnišnice v Ulici V. Veneto glavni predmet razpravljanja svetovalcev 2upan Bernardis je priporočil upravnemu svetu bolnišnice, naj zahteva od vlade vsaj jamstvo za nadaljnja posojila za preureditvena dela - Stan organski pravilnik občinskih uslužbencev je treba prilagoditi novim zahtevam Na četrtkovi seji goriškega občinskega sveta je zaradi odsotnosti odgovornega odbornika odpadla razprava o proračunu občinskih podjetij. Zato je član upravnega sveta goriške civilne bolnice občinski svetovalec Crocetti poročal o delovanju te bolnice in prikazal potrebo 50 milijonov lir posojila, ki naj bi ga gonška občina dala za nekatera dela v bolnišnici v Ut. Vittorio Veneto. Govornik je v začetku govoril o zgodovini goriške civilne bolnice, ki seže v 16. stoletje. Leta 1933 pa je prišla pod občinsko upravo, ki je dodelila bolnišnici samostojni upravni svet. Ko je je-ta 1950 sedanji upravni svet prevzel mandat, je temeljito pregledal poslopja in napeljave, zlasti še v bolnišnici v Ulici Brigata Pavia. Ugotovil je, da bi bilo potrebnih 1.200 milijonov lir za 250 postelj, ki jih nameravajo postaviti v prostorih bolnišnice. Vse kaže, da bi bilo to vsoto zelo težko dobiti. Pripravili so tudi načrte za uporabo velikega poslopja v Ul. Vittorio Veneto. V ta namen bi zmanjšali stroške na 485 milijonov lir, s katerimi bi namestili 551 postelj. Višje oblasti so odobrile od zgornjega zneska 455 milijonov. Vendar bi bila potrebna še druga manjša posojila, da bi lahko nekatere oddelke iz bolnišnice v Ul. Brigata Pavia premestili v novo bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto. Zelo verjetno bodo to dosegli s pomočjo novega «zakona Tupini», ki je že omogočil nabavo posojila v znesku 50 milijonov lir. Ob koncu je govornik pozval svetovalce, naj se zavzamejo za to, da bo bolnica prejela čim več pomoči, saj tudi samo županstvo vloži letno 38 milijonov lir. Poudaril je tudi, da bi s preureditvijo bolnišnice v Ul. Vittorio Veneto dobilo zaposlitev precejšnje število sedaj brezposelnih delavcev. Glede vprašanja bolnišnice je spregovorilo še več govornikov, med katerimi tudi Bat-ti, Graziato, odv. Devetak od PSDl in drugi. Izvajanja govornikov je povzel župan dr. Bernardis in priporočil upravnemu svetu bolnišnice, naj zahteva od vlade vsaj jamstvo za nadaljnja posojila, če bi že vlada ne mogla izplačati celotnega zneska, ki je potreben za krit-jo stroškov. Dal je na glasovanje predlog odbora, da se bo županstvo potrudilo, da dobi jamstvo za posojilo. Razen enega vzdržanega so vsi svetovalci glasovali za predlog odbora. Ob zaključku se je razvil razgovor o organskem pravilniku za občinske uslužbence. Govorilo se je o spremembah tega pravilnika. Nameravajo namreč izpopolniti nekatera določila in roke sedanjega pravilnika, kajti zaradi njegove starostne dobe, ki znaša okoli 30 let, je prišlo v njem do raznih neskladnostih m pomanjkljivosti kakor tudi zastarelosti v terminologiji. Pravilnik predvideva tudi mesto poveljnika mestnih straž. Občinski svet bo s sejo nadaljeval danes ob 18. uri. Promet na letališču v preteklem januarju V preteklem mesecu januarju je bil na goriškem letališču sledeči promet: pristala so tri potniška letala, odšla pa 4. Prispelo je 5 potnikov, odpotovalo pa 27. Nadalje so naložili 180 kg prtljage, 57 kg raznega blaga ter 42 kg pošte; raztovorili pa so 51 kg prtljage, 21 kg raznega blaga ter 33 kg pošte. Nadaljujejo se govorice o prihodu lacy Wioterton V zvezi z govoricami, da se namerava Wintertonova soproga nastaniti v Percovi vili u UL Manzoni 30, je »Arena di Pola# objavila člane^ pod naslovom «Malo zaželen gost#, v katerem želi njej in njenemu soprogu čimprejšnji odhod. ker ene morejo pozabiti tržaških mučenikov, katere so pokosili z brzostrelkami Win-tertonovi podrejeni poveljniki-# Kljub javnemu nasprotovanju tega lista pa se vendarle govorice o njenem prihodu še nadalje širijo, kajti zvedelo se je tudi, da je z vlakom prišlo v Gorico pet velikih zabojev na naslov «lady Win-terton.# Pred omenjenim poslopjem naj bi bila tudi že postavljena straža. Uspešno predavanje o astronomiji V sredo zvečer so imeli v prostorih Ljudske knjižnice in Čitalnice predavanje o astronomiji. Predavanja se je udeležilo veliko število starejših in predvsem mlajših poslušalcev, ki 6e zanimajo za skrivnosti vsemirja. Predavatelj je med izvajanjem prikazal oddaljenost raznih zvezd od naše zemlje, operiral je s svetlobnimi leti in milijoni kilometrov Nesreča kolesarja zaradi zloma vilic V sredo zvečer okrog 19. ure je rešilni avto Zelenega križa odpeljal v bolnico Brigata Pavia 31-letnega Riharda Cristianija iz Pevme. Ul. For-te del Bosco št. 2, ki je zaradi nenadnega zloma vilic zadnjega kolesa nesrečno padel s kolesa. V bolnišnici so mu ugotovili poškodbe na čelu ter rokah, za kar se bo zdravil nekaj dni. Potrjeni svetovni rekordi Med moškimi so rekordi bolj porazdeljeni na več narodnosti, pri ženskah pa prevladujejo Rusinje ITALIJANSKO ROŠARHARSHOPRVENSTVO Dorlelti honcno sam v vodstvo REZULTATI : PONOVNO ODLOŽENA SODNA RAZPRAVA Najemniki ustanove ,,Tre Venezie” nadaljujejo borbo proti izgonu z zemlje V soboto se bodo sestali v gostilni „Pri Karliču" in raz pravljali o odporu proti razsodbam - Ce bodo nomere u-stanove uspele, se bo še bolj pomnožilo število brezposelnih Včeraj bi moralo biti pred goriškim sodiščem nadaljevanje razprave proti sedmim najemnikom ustanove »Tre Venezie#, katere je ustanova naknadno tožila, da bi jih prav tako kakor ostale spravila z zemlje, ki jo že toliko let obdelujejo. Razpravo pa so preložili na 7. februar. Če tudi takrat ne bo razprava preložena, bo prišlo do pravdoreka in do objave skupne razsodbe. Namesto nedeljskega sestanka odbora najemnikov, ki je zaradi nepredvidenih tehnič. nih zaprek odpadel, bo sesta-ne]{ odbora v soboto 6. t. m. n O VICE IZ SVOBODNE GORIŠKE V treh letih se je število zaposlenih dvignilo od 9.900 na 12.430 Oicrajni odbor prevzel jamstvo za skoraj 3 milijarde in-vestic jskeg j kredita. Nujno potrebna nova bolnišnica Motorizirane enote traktor- upokojencev in njihove svojce Ljubljano bi se letno pribra- jev goseničarjev in buldožer- j tei za družinske upokojence in nilo 8—7 milijonov din. Nujno jev so že prebile prvo obramb invalide 565,795 000 din in sicer bo zato treba najti pota in r,o linijo in prešle v napad za otroške dodatke zavarovan- sredstva, da bo dobila Primor-proti zaostalosti v kmetijstvu, cev 211 milijonov, za otroške ska zdravstvene ustanove, ka-Kmetje v čedalje večji meri dodatke upokojencev 17 85 mi- terih je bila oropana g krivič-mečejo motike v »koruzo# in hjona, za opremo novorojenč- no mejo. se poslužujejo strojne obdela- kov, za pokojnine in invalid- (Iz »Slov. Poročevalca«) ve zemlje. Manjši kmetje in n ne 199.660.000, za zdravljenje -- svojci številnih družin pa išče-! v bolnišnicah 41,170.000, za «\ji i • i jo de a v industriji. J zdravila na recepte 24.145.000. Udbor pokfdpnsKe uprave V tem pogledu se v goriškem za zdravljenje v splošnih am-okraju stanje postopno, a vid- bulantah 19.500, za potne stro-r.o izboljšuje ob sporednem ®ke 10,630.000 din. V minulem dviganju gospodarske moči. Od letu so bili fK>vprečno 504 bol-leta 1950 do konca lanskega' niški primeri na dan. Vzrok leta se je število zaposlenih 3a>“> visokega staža bolovanj dvignilo od 9900 na 12 430. Obe- in visokih izdatkov je v veliki ta pa se še jasne-ša perspektiva meri še neurejenost zdravstve-v tem pogledu Na zadnjem za- ne službe m pomanjkanje bolnišnice. Samo na prevozih v sedanju OLO Gorica je okrajni ljudski odbor prevzel jamstva za skorai 3 milijarde dinarjev investicijskega kredita, katere, ga so podjetja in kmetijske gospodarske organizacije za-piosile za razširitev in modernizacijo svojih obratov iz zveznega investicijskega sklada, S tem bo dana možnost, da se odpravijo še vidni in občutni sledovi žalostne gospodarske in kulturne zapuščine fašistične Italije. Poleg večjega števila zaposlenih se bodo z modernizacijo obratov zmanjšale tudi nezgode Samo lani se je ponesrečil vsak 10 delavec, ki se je lečil povprečno po 19 dni Zaradi tega je bi.o izgubljenih nad 23.600 delovnih dni. Tako stanejo te nezgode. poleg trpljenja poškodovancev in skrbi njihovih svojcev, na hranarim. zdravil h, zdravniški oskrbi ter izgubi na narodnem dohodku. ki bi ga lahko uttvarili s svojim delom v času boiovanja, kar 250 milijonov din. Te nezgode so bile tudi težko breme ckrajnega zavoda za socialno zavarovanje. Okrajni zavod za socialno zavarovanje ima 12.430 oskrbovancev socialnega zavarovanja skupno z njihovimi svojci, ki uživajo ugodnosti socialnega zavarovanja pa je zavarovanih 55000 od 69.000 celotnega prebivalstva. Lam je izdal zavod vštevši tudj 1040 starostnih ob 19.30 v gostilni »Pri Karliču#. Na tem sestanku se bodo pomenili, kaj naj napravijo glede na prvo razsodbo in prav tako glede na drugo. Vse kaže, da se bodo najemniki sporazumeli za priziv proti krivični razsodbi sodišča v prid ustanovi »Tre Venezie#. Do takega koraka jih bo sililo dejstvo, da ustanova nima moralne in tudi ne pravne pravice, meni nič tebi nič spraviti najemnike z zemlje, ki jo že toTiko let obdelujejo. Zemlja ustanove preživlja sedaj okoli 100 družin iz Revme, St. Mavra in Oslavja; nekatere družine živijo samo od te zemlje, ostalim pa daje ta zemlja toliko, da se poleg zaslužka v obrti ali v tovarnah kolikor toliko preživljajo, saj pridelajo doma vsaj zelenjavo in nekaj krompirja. Ce pa bi ustanovi do kraja uspelo uresničiti njen peklenski načrt, spraviti najemnike ob zemljo, t*edaj bi na številna vrata potrkala beda, ki bi ne bila nič manjša, kakor je beda v številnih družinah v našem mestu in v vsej naši pokrajini. Vprašamo odločujoče predstavnike oblasti, ali se splača trinajsttisočglavi armadi brezposelnih, ki ima najgloblje korenine prav v Gorici in v Tržiču, pridružiti še nekaj desetin oseb, ki bi z izgubo zem. Ije izgubile tudi možnost zaslužka in preživljanja? Priznati bodo morali, da se to ne izplača in se ne bo iz-, , - • l plačalo, pa čeprav namerava raipravl|dl 0 upiavn n VpfdMnj h ustanova »Tre Venezie# svoje Prejšnji večer je bila v po- zemljišče »meliorirati*. Zakaj krajinski palači seja odbora z izgonom velikega števila se-pokrajinske uprave, ki ji je daj zaposlenih delavcev se bo v odsotnosti odv. A. Culo-1 nudila možnost zaposlitve la ta predsedoval podpredsednik nekaterim posameznikom, ki pokrajinske uprave dr. Cicu- prav gotovo ne bodo domači- ta. Na seji so razpravljali o ni, predvsem pa ne bodo Slo- ne izkljuje oči#, kljub temu slovenski najemniki ne bodo odjenjali v boju za svoje pravice, ampak bodo še bolj zdru. žili svoje vrste in se postavili po robu, ki bi kakor koli skušali kratiti njihove zakonite pravice. LONDON, 4. — Mednarodna lahkoatletska zveza je včeraj potrdila več svetovnih rekordov, in sicer: 880 yand: Mal Whitfield (ZDA) 1'48”6 v Turkuju (Finska), 17. julija 1953. 6 milj: Gordon Pirie (Vet!. Brit.) 28T9”4 v Londonu, 10. julija 1953. 6 milj: Emil Zatopek (CSR) v Stari Boleslavi, 1. novembra 1953. 1000 m: S- Jungwirth (CSR) 271’7 v Stari Boleslavi, 27. oktobra 1952. 1000 m: Mal Whitfield (ZDA) 3*2”8 v Eskilstuni (Švedska), 16. avgusta 1953. 1500 m: W. Lueg (Nemč-t 3 43”0 v Berlinu, 29. junija 1952. i pad, gostje pa so se le s teža- Pletneva) 673’7 v Budimpe-; . Triestina (odloženo)'™ branili. V drugem pol«** šti, 19. septembra 1953. i virtus‘ Varese 63-55 Pa se Je točkovanje pri«' Virtus - Varese Krogla: Zybina (SZ) 15 37 j Boma . junghans v Frunzeju (SZ), 20. iseptem- jjeyer . Pavia bra 1952. j Goriziana - Hala Kro^a: Zybina (SZ) 16,20 Borietti - Gira v Malmoeju (Švedska), 9. ok tobra 1953. Tekma med košarkarskima Krogla: Zybina (SZ) 15,42 Tnoštvoma^ Triestine in Benel-v Frunzeju, 1. oktobra 1952. 7044 višati brez prestanka na obeh 43-36 straneh. Točke so dosegali tu® 63-43 g°stie' vendar pa so ostali ve® 5046 r.o v primerni razdalji od mačinov. Tekma Reyer - Pavia s® ^ končali a z zmago domačih. Dr"’ 10 000 m: Emil Zatopek (CSR) Sledijo mu (nekateri niso več l in Gira sta že dolgo časa votli ”6 v Stari Boleslavi, 1. živi): Paavo Nurmi (Fin.), Idila na lestvici i istim števi- Jesse Otvens (ZDA), Gunnar lom točk; le razmerje košev je , Benelli Haegg (Sved.), Rudoiph Har-1 odločalo o mestu. Končno paj Itala 29’ novembra 1953. 30.000 m: Emil Zatopek (CSR) 1.35’23”8 v Stari Boleslavi, 26. oktobra 1952. Štafeta 4 x 800 m: CSR 7’28! lija je bila odložena, zato ne j go beneško moštvo j?a je ta* moremo reči, ali je njeno če- j ralo na nelahko pot v Rim trto mesto realno ali ne, to se se vrnilo primerno »obloženo*. LESTVICA : 13 12 0 1 844 650 13 11 0 2 734 648 » 13 8 0 5 748 650 1* 12 7 1 4 696 705 13 7 0 6 675 653 » 13 6 1 6 569 629 1> 13 5 2 6 621 672 1* 13 5 0 8 721 706 lj 13 5 0 8 599 647 1» 13 4 1 8 620 675 J 12 3 1 8 594 653 < 1 0 12 614 757 3 Disk: Romaškova (SZ) 53,61 v Odesi, 9. septembra 1952. Disk: Dumbadze (SZ) 57,04 pravi, ali bi na to mesto padla . v Tbilisiju, 18. oktobra 1952. * svojega prejšnjega tretjega,, ________ tudj če bi v nedeljo igrala, j Borietti Vsekakor jo je Virtus z zmago j Gira Zatopek - najboljši atlet:^it^re5eiu 23 eno ,oeko pre* BRUSELJ, 4. — Anketa lista J Pomembna pa je bila zadnja »Le Soir» je dala naslednjo I nedelja zaradi tega, ker je ugotovitev: najboljši atlet med končno napravila jasnejšo sli-živimi je Emil Zatopek (CSR). j ko na vrhu lestvice. Borietti Gira 13 Virtus 13 Triestina 12 Roma 13 Junghans 13 Pavia 13 V arese 13 Goriziana 13 Reyer 13 Benelli 12 Itala 13 big (Nemč.), Bob Mathias,-e Gira le prišla Borlettiju «v Me> ŽPnskamj ,e v vodstVtt j -z r\ a v e*» _ .. — .1! . . 117. - ....J — —, _ t_ - .. rev_ .. *>Iaai4 m ni ih ! _ _*! (ZDA), Cornelius Warmerdam. reke#. Tekma sicer ni bila Bernocchi s štirimi toč kam1 strneta s x ouu m: j-on. , jf^Tl^rp! ™TzDA)? G^ton j Igre’ kofbTjo gMalcfS pra- | ^ *^r^ wirth) v julija 1953. Štafeta 4 x 1500 m: Madžar- vodilm moštvi. .1 Coruense s 47:38. Triestina * Končno pa so tudi Goričani, ^ s!aba v primeri 2 mol& 1 dosegli zmago, ki jim je pn-1 ml, Tri„tinp so med J5E Gordon P.r.e ostane doma Snpo= ~ stoj v A-llgi. Položaj sicer m j £a(injimi. Zanimivo. da so <*; Rozsavolgyi, Iharos) v Budimpešti, 23. septembra 1953. 400 m zapreke: J. Litujev (SZ) 50”4 v Budimpešti, 20. septembra 1953. Krogla: W. P. I. 0’Biit-n (ZDA) 18,00 v Fresnoju (Kalifornija), 9. maja 1953. Krogla: W. P. I. 0'Brien (ZDA) 18,04 v Comptonu (Kalifornija), 5. junija 1953. Disk: Sam Ine&s (ZDA) 57,92 v Lincolnu, 20. junija 1953. Disk: Fortune Gordšen (ZDA) 53,10 v Pasadeni, U. julija 1953. Disk: Fortune Gordien (ZDA) 59218 v Pasadeni, 22. avg. 1953. LONDON, 4. — Gordon Pirie, najboljši angleški atlet v 1. 1953, ne bo odšel v Ameriko, kamor so ga vabile razne univerze s «študijskimi štipendij amii, da bi nastopal za njihova moštva. Izjavil je, da bo kar v Angliji »naprej študiral#. Službo pri neki banki je zamenjal z drugo službo pri neki trgovski tvrdki. Pravi, da bo imel tako več Časa za trening in da mu ne bo treba spremeniti svojih načrtov za trening v L 1954. Treniral bo še nadalje s svo- Košarkarji Crvene zvezde na turnirju v V areqq o VIAREGGIO, 4. — Od 1* do 18 t. m. bo v ViareggJ" res Jugoslavije v Postojni (Nadaljevanje s 3. strani) &c tako nevaren a bol e si je , Tržačanke 1 koš več *<* že prej pripraviti podi ago za Bernocchi) prejele to jih obstoj. Na predvečer teknie so ^ ^ se Goričam sicer bali za uspeh tekme, kajti Gradiščani so imeli v svoji sredi enega Američana, Goričani pa so bili popolnoma demoralizirani in tudi Zorzi ni bil v dobri kondiciji. Vendar pa je goriško moštvo igralo sijajno. Sicer je „ — . - ^ imelo tudi lahek posel z na- VII. mednarodni košarka^ sprotnikom, ki ni bil v neka-' turnir za «Karnevalski terih trenutkih prav nič neva- j V iareggia#. Udeležila se P ren. Poleg odličnega Zorziia j bodo naslednja moštva: iz »boljših# dni, sta se izkaza- j horn Lions (ZDA), zmagoV* la Giorgi in Kocijančič; odii-;lec L 1953, Borfetti:01:mP£ 2,12 v Ohio, 27. junija 1953. | Nemcem Gerschlerjem, s ka- koval se je kot vedno mladi prvak Italije, Crvena zve . Hoja 20 milj: Ljunggren ; terim se bosta sestala 7. fe- . Sardagna. V prvem polčasu so , prvak Jugoslavije in Spor« (Švedska) 2.39‘22”8 v Varna-1 bruarja v Belgiji. |se Goričani vrgli divje v na- Club Viaregglo. me (Švedska), 3. avgusta 1952. j___________________________ milj: Višina: W. Davies (ZDA) i jim dosedanjim trenerjem. zadevah upravnega značaja. ČUDNO RAVNANJE TATOV Lastnika zopet našla ukradeni motocikel in vespo Vespo je n«iel lastnik san, motocikel pa so izsledili policisti 50-letnemu Danilu Podgor niku, kateremu so prejšnjo nedeljo odpeljali motor znamke »M. W. z evidenčno številko 5915. ki ga je okrog pol-kavamo Bratuž, so včeraj vr-kavarno Bratuž, se včeraj vrnili motor. Policija je takoj po prijavi začela s preiskavo in v sredo zjutraj so našli motor, zapuščen v bližini naselja »Caser-mette# v Ul. Monte Santo. Policija nadaljuje s preiskavo, da bi prišla na sled neznancu, ki je odpeljal motor. Samo za kratek čas, in to za dobo nekaj ur, je prejšnjo noč ostal brez svoje vespe ravnatelj kina »Verdi#. Vesne je pustil pred kinematografsko dvorano v Ul. Garibaldi, od koder je kar hitro izginila. Ko je lastnik vozila opazil tatvino, je takoj priče] z raziskovanjem. Bilo je okrog 2. uri popolnoči, ko je dobi) vespo, zapuščeno v Ul. S. Antonio. Dijaško društvo •Simon Gregorčič« vabi na AKADEMIJO Z GLASBENO-LITERAR-NIM SPOREDOM, ki bo v dvorani «Zlati pajek« v soboto 6. februarja ob 20.30 url. Sodelujejo: Damijana Bratuževa, Bo-ris Pahor, Lilijana Boni-nl, Ada Lavrenčič, Milena Lavrenčič, Ivanka Krapež, Filibert Benede-tič, Bogdan Šuligoj, Jožef Jarc in zbor «Soškl fantje# pod vodstvom Iva Bolčine. Dvorana zakurjena venci. Iz tega razloga Izvira nasprotovanje slovenskih najem, nikov načrtom ustanove »Tre Venezie# in menimo, da je njihovo upiranje popolnoma pravilno. Ta njihova borba je globoao socialna, ker se v prvi vrsti vodi proti širjenju brezposelnosti, poleg tega pa ima za namen tudi preprečitev, da bi številne kmečke družine izgubile zemljo, ki je tako rekoč njihova prav zaradi dolgotrajnega obdelovanja. Čeprav Je goriško sodišče odločilo v sporu v korist u-stanove in čeprav se je na eni izmed lanskih sej goriški občinski svet izrekel za ustanovo, kar pač »vrana vrani DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje vet dan ln ponoči lekarna Cristofoletti, Travnik 14 - tel. 29-72. KINO CORSO. 16.30: »Bodite pri miru, ker prihajam!#, T. Scotti in F, Marži, VERDI. 16: »Lucrezia Borgia#, barvni film, M. Carol in P Armendariz. CENTRALE. 17: »Dvoboj ob Srebrni reki#. VITTOR1A 16 30: »V vrtincu# barvni film, W. Leigh in C Gable. ce», da nit* ne govorimo o Tržaškem ozemlju. Zaradi vseh teh razlogov so bili vsi udeleženci polni' hvale Pripravljalnemu odboru iz Postojne, ki je izvrstno pripravil teren z ogromnim stvarnim delom, in vse delegacije So hotele čim bolj skrčiti potrebni čas za organizacijo republiških jamarskih organizacij. Zedinile so se enodušno, da se v teku šestih mesecev to delo izvrši ter konstituira osrednja zveza. Na formulacijo komisije za sklepe, je sprejel kongres celo vrsto odločitev, od katerih naj omenimo nekaj najvažnejših, kot; Pripravljalni odbor v Postojni posluje še naprej kot osrednji izvršni organ jugoslovanskih speleologov, dokler se ne konstituira jamarska zveza. Kataster jam se uredi po e-notnih vidikih, toda v vsaki republiki posebej. Izdajo se v posebni knjigi referati in diskusije na. kongresu, za kar poskrbi Pripravljal odbor. Iz-vrše se priprave, da se osnuje skupna speleološka revija. Po vseh republikah se osnujejo zavodi za raziskovanje krasa. Vsi speleo loški, oz. kra-ški objekti naj se zaščitijo prej predno se o njih piše oz. kakor koli predstavi javnosti itd. itd. Med kongresom so se vršile ekskurzije obiskovalcev v Postojnsko, Crno in Pivško jamo, po zaključku pa še v Škoci-jansko, za druge pa praktičen speleološki izlet v neko še »dinjo# jamo. Med prireditvami ne smemo pozabiti, kar je že samo na sebi kulturni dogodek, namreč otvoritev kraškega muzeja, ki daje tudi laiku jasen vpogled na ogromno delo, ki ga je iz-oršit Zavod za raziskovanje Krasa v Postojni na področju raziskovanja jamarstva. Ne vem če bo dostopen že tudi javnosti, ker še ni. ma — čuvaja! Izredno zanimiv večer ne-le za kongresiste, marveč tudi za vso Postojno, ki je sledila s posebnim zanimanjem in simpatijami delu kongresa, je pripravil Pripravljalni odbor s prireditvijo v kinodvorani s predvajanji in predavanji o slovenskih jamah ter s predavanjem zvočnega filma »Po kraškem podzemlju», ki je na. pravil globok vtis na udeležence. Čeprav je bil precej dolg, bi z veseljem vsi še posedeli pri izrednem užitku. Za zalfcjuče.': je priredila uprava kraških jam Slovenije banket, ki se je v prisrčnem tovariškem ozračju zavlekel tja v jutro. Vsekakor je opravil Zavod za raziskovanje krasa ogromno delo z organizacijo krasno uspelega kongresa, ki bo imel zgodovinsko vlogo v razvoju jugoslovanske speleolo-g ije. Koma) je tre! a omenjati, da se je kongresa in njegovega deli udeležila tudi veččlanska delegacija tržaških slovenskih jamarjev iz jamarskega odseka Planinskega društva Z. JELINČIČ Hoja 30 milj: Ljunggren 'Švedska) 4.21’11”, v Fristad (Švedska), 8. avgusta 1953. Hoja 20 km: J. Doležaf (CSR) 1.30"26”4, v Stari Boleslavi, 1. novembra 1953. Hoja 30 km: Ljunggren (Švedska) 2.27-42”, v Vama- ”Lia»t: Doiežai (csr) x'oml oogo cred enem 2.21’38”6, v Pragi, oktobra 1952. KONGSVINGER (Norv.) 4. Hoja 50 km: Ljunggren Norveški smučarski as Magnar (Švedska) 4.29’58”, v Fristad, Estenstad si je danes na teku 8 avgusta 1953. 1 30 h™ zlomil nogo, potem ko Hoja 2 uri: Doležal (CSR) i je kilometer pred ciljem s 4 25.595 m, Praga, 12. oktobra I minutami vodil pred Stokke- Zimskošpnrtne priretlili/B Stokken prvi na 30 km Schneider zopet v iormi _ iir*s»«Atn%T j Ca am! CaKmaL ker si je Estenstad Koledar je določen tako'* torek 16. febr. ob 16: Borle111. Leghora; ob 21: Viareggl® Crvena zvezda. ^ V sredo 17. febr. ob 20-*? Crvena zvezda - Leghorn: 1952. Troskok: Sčerbakov (SZ) 16,23, Moskva, 19. julija 1953. Potrjeni so tudi ti-le ženski svetovn- rekordi: 100 m: Margaret Jackson (Avstralija) 11"4 v Gifu (Ja-ponska), 10- oktobra 1953. 800 m: N. Oktalenko (SZ) 2’07”3 v Moskvi, 27, avg. 1953. Štafeta 3 x 880 yard: Velika Britanija in Severna Irska (SmaPey, Leoather, Slcmon) 6'49”3 v Londonu, 3. avg. 1953. Štafeta 4 x 200: Velika Britanija in Severna Irska (Pash-ley, Newbolt, Hampton, Johnson) 1’39"9 v Londonu, 30. septembra 1853. Štafeta 4 X 100: SZ (Kalaš-nikova, Sofronova, Dvališvill-Knikina, Turova) 45"6 v Budimpešti, 20. oktobra 1953. Štafeta 4 x 200: SZ (Kalaj-nlvcova, Kazantova, Sofronova, Dvališvili-Knikina) l-36”4 v Bukarešti. 9. avgusta 1953. Štafeta 3 x 800: SZ (Herno-ščok, Baranovič, Otkolenko- nom, ki je na ta način zmagal Stokken je obenem še edina 32: Borietti - Viareggio. . I V četrtek 18. febr. ob P, WENGEN, 4. Stari Schnei* Leghorn - Viareggio; ob ' der, ki se je na olimpiadi v zvezda . Borietti. Oslu tako slabo obnesel, zbuja -----i—_ zopet upanje. Po nekaterih letošnjih zmagah je danes sjpet zmagal v veleslalomu na Lau-berhomu pred Julenom in lanskim prvakom Reyem. Proga je hila dolga 1300 m (za žen-1 t S„|«1|anB»in IpcpniC tke. 1100 ra) z višinsko razliko .LlUDljailB ( 330 m (270) in 32 (26) vratci. I V Beogradu tekmuje Rezultati - moški: 1. Schnei-' hokejskih moštev — po u' Julen 1’55’9; 3.! iz Srbije, Hrvatske in Slo'f JUGOSLOVANSKO HOKEJSKO PRVENSTVO Prvi dve zmagi MAtiTlN STOHivEN der 1’55”6; 2. Rey 1‘56”1; 4. Rubi schimiede 1’56”3 r56"4; 7. Perret 1’56"8; 8. Bon. in Zur- j nije — za državno prvenst^ 6. Forrer f y prvi tekmi je igrala »Lj (2:0. ljana# proti aSpartaku# m vin 1’57"1; 9. Grosjen 1'58”1; segla visoko zmago 6:0 10, Fellay 1’58 5- , ..z:ui, v urugi pa »u vv7- -i 2enske: 1. Ida Schoepfer nica)J porazile v napeti ti 143”7; 2. Madeleine Berthod 1’45”2; 3. Ruth Frleci'in ' 1’49"4; 4. Heidi Beler 1’50”5; 5. Frieda Daenzer 1’51”1. 2:0 2:0), v drugi pa so «JeS^ . jgr> 3:0>’ »Zagreb# s 5:4 (1:1, 1:3, # * * .vej- HAAG, 4. — Milansko ho sko moštvo Milan-Inter ie Vv raj doživelo poraz po hol«1’ , skem moštvu HH.lf.C. z, (2:3, 1:2, 5:1). Pri Holandci" so igrali štirje Kanadčani, 9 Svetovno prvenstvo v telovadbi bo letošnje poletje v Rimu Tehnična komisija Medna-1 ja vedelii v kateri skupini do-rodne zveze za telesno vzgojo do nastopilL je na sestanku v ZOriehu raz pravljala o pripravah za svetovno prvenstvo v telovadbi, ki bo v Rimu. Komisija je sklenila, da je skrajni rok za priglasitev na svetovno prvenstvo 25. aprvl. Maja meseca bodo določili skupine. Računajo, da bo sodelovalo kakih 20 vrst v treh skupinah. Nosilci skupin bodo: 6 najboljših vrst na zadnji olimpiadi: ZSSR, Švica, Finska, Nemčija, Japonska in Madžarska. in sicer po dve v vsaki skupini. Ce ena izmed vrst ne bi sodelovala, bo prišla v poštev vrsta CSR oz. ZDA itd. po razvrstitvi na olimpiadi. Hkratt z razporeditvijo vrst v skupine bodo določil tudi sodnike za posamezna telovadna orodja. Vsaka država sme postati po dva sodnika, dežele, ki so žele največji uspeh na olimpiadi, pa po štiri. Z razporeditvijo vrst v skupine in določitvijo sodnikov bodo tekmovalci že sredi ma- Mahringer • odrin:ena BAD GASTEIN, 4. — Tekma _ ^ ................ v veleslalomu se je končala Milančanih pa trijei danes nekoiko neprijetno za j prvakinjo Eriko Mahrmger. kit ,, je po prvih računih sodeč zma-' ODLIČNI KANADCA. gala v času 1’47”8 (proga 1500 T j L..--* H n V (K m, viš. razlika 300 m. 45 vratc). L nanUtSl UllVOS 10 • nada Norvežanov za svetovno Toda UKotovill ^ da je Erika I DAVOS, 4 Kanadsko hot& prvenstvo. Temperatura je t»i- slartala desetink sektm- slt0 moštv„ Lyndhurst iz Z la 20 stoP*") P«3 “i41°; de prehitro. Zaradi tega je si- rontai ^ ]e določeno, da ezu t. . o en ' cer nk-o diskvalificirali, pač stopi na svetovnem prvenst''' Un,5S p* 31 ‘eh sedem de,etink ja premagalo moštvo sem 1.56-20 , 4. Beck 1.5671 , priblll To je zadostovalo, da (I divizije) s 13:4 (3:1, 3l' 5. Bjoern 1.56 46. . j j€ pad!a g prvega na tretje ; 7:2) Tekmo je gledalo okf°’ mesto. Prva je Thea Hoehleit-12500 ljudi. Ruski funkcio0® ner z r48”l. druga Trude Kle- j Uoris gilkov, ki je prisost«^ cker z 1'48’7, tretja Mahringer Val tekmi, Je dejal, da so * z 1’48”5. Na konkurenčni le-' nadčani bolj počasni v Prlrll,j stvici Slede same Avstrijke: | rl z Busi) paj pa je njih°v j Sailer, Blatil, Jaretz, Frandl,' jgra bolj jasna in prij®*®^ j Hofherr, Knapp Izven konku- rusj 60 nekoliko manj obl°*” j renče pa med inozemkami , m z zaščitnim materialom \ prednjači Američanka Jean- j ramah, rokah in nogah, * nette Burr z 1’49". | jim omogoča lažje gil,sLal V štafeti 4 x 100 km je zma- Lyndhurst bo v petek „ gala tirolska ekipa z 2.20’11” proti švicarski reprezentno®. pred štajersko I. z 2 2677". Baslu in v nedeljo v Zueri«(j potem pa bo imel še n prijateljskih tekem v 3 j* in Nemčiji, preden odid® .____________________ fiV*** Zveza za telesno vzgojo Nemčije je ponudila Mednarodni zvezi za telesno vzgojo, naj 19. aprila organizira tekmovanje prvakov v orodni telovadbi vseh evropskih dežel, da bi tako praktično preverili nov način ocenjevanja. Mednarodna zveza je to ponudbo sprejela. Doslej so priglasili udeležbo na tem tekmovanju: Nem čija, Avstrija, Bolgarija, Finska, Madžarska, Lu*emburg. Poljska, Portugalska, Romunija, Švedska, ZSSR, Švica. Danska, Iran, ZDA, Vel. Britanija, Belgija. Španija, Francija. Italija, Japonska in Jugoslavija. Letošnje svetovno prvenstvo v Rimu bo doslej največje svetovno prvenstvo. Zadnjega svetovnega prvenstva leta 1950 v Baslu se je udeležilo le 7 držav, doslej največje število držnv, in sicer 9, pa se je udeležilo svetovnega prvenstva leta 1911 v Turinu. ire 4:1' Rusi že prispel* na Švedsko STOCKHOLM. 4. - Z dvema letaloma je prispelo na letališče Bromma sovjetsko moštvo s spremljevalci, ki bo nastopilo na tekmovanju za svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah od 13. do 21. t. m. v Falunu Vsega skupaj je bilo 56 oseb, ki so takoj z avtobusi nadaljevale pot v Fa-lun. * * • Nogometno moštvo «Flumi-nense# iz Rio de Janeira ie premagalo v Montevideu pred 30.000 gledalci v tekmovanju za »pokal Montevidea# dunajski »Rapid« s 3:0 (2:0). * * * Tekma med namiznoteniškima reprezentancama Stock- _ _ _ holma in Zagreba se je kon- j nje evropiko prvensH® čala neodločeno 4:4. I umetnem drsanju. svetovno prvenstvo na S*1 skem. LOZANA, 4. Diavo i Rossoneri so Pre' gali Lozano s 17:2 12:0). * * * raf Ekipa PaiMzu.ia je Pte gala na umetnem drsališč11 ^ Tašmajdanu v Beogradu * c no avstrijsko hokejsko Zeli am See z visokim re .< tatom 8:1 (1:0, 5:0, 2:1). :jp bila ena najlepših dosed® .]> iger Partizan, katerega *» ci so v izvrstni formi. * * * rte V besedilo pod sliko m rajšnji številki se je pomota: Nemka Gundi ‘j .„$< , s| je namreč že osvojil3 ( b Ul nad Intelov številka 1.I-8U8 In «4 838 - poštni predal 502 — HPHAVA tu.lUA sv rnoin-iarvu ai.au— TeierousKa sievuaa 37-338 — OGl.AKI: od b do 12 30 ln od 15 18 — Tel 37-338 Cene oglasov: Za vzak tlim vlžioe v širini I stolpca trgovski 60 finančno upravni 100 ocunrtnce 90 lir — Za KI-HJ za vsak mn. širine 1 «I(UP' # /» vre vrsir >iti»v.iv p 7, OZ fr*'