PROIZVODNI 
PROCES NA VISOKI 
STOPNJI
SEDANJE podjetje KOT Tacen je bilo usta-novljeno leta 1919, preteklo leto so praznovali 50. obletnico ustanovitve. Ustanovitelj podjet-ja je bil ljubljanski trgovec Ivan Seuvnig. Do leta 1930 je podjetje proizvajalo lesene klince za obutev. Kasneje je začelo s proizvodnjo ko-vinskega okovja za obutev. Obrat se je hitro širil in imel tik pred vojno zaposlenih že 50 ¦deiavcev. Okupator je podjetje prizadel, 1. 1944 so Nemci odpeljali najnovejše stroje in prekinili proizvodnjo. Lastnik podjetja je ak-tivno sodeloval z NOB, sin mu je padel kot borec NOV.
Decembra 1945 je bilo podjetje nacionalizira-no. Po nacionalizaciji je bil proizvodni pro-gram podjetja razširjen, poleg okovja za obu-tev so začeli s proizvodnjo okovja za usnjeno galanterijo, kar proizvajajo še danes. Sedanji proizvodni program obsega preko 1600 raznih proizvodov, to so predvsem: ključav-nice in ostalo okovje za kovčke in aktovke, raznovrslna zapirala in okraski za damske torbice, različna okovja, okraski in zaponke za moške in damske čevlje, okovje za gramofon-ske kovčke, nožki za odpiranje konzerv, itd ... Od 30 zaposlenih tik po osvoboditvi je število zaposlenih naraslo na 230 delavcev. Proizvod-
nja zahteva pretežno priučeno delovno silo, teh je 60 %, kvalificirane delovne sile je le 40 %. Pretežno zaposlujejo žensko delovno si-lo (170), kar se odraža na poprečno 4500 za-mujenih urah zaradi bolniških izostankov. V upravi je zaposlenih 20 uslužbencev, sprejema-jo tudi mlade pripravnike. DeJavci so doma večinoma iz neposredne okolice tovarne, to je iz bližnjih vasi.
Delavski svet tovarne ima 21 članov, od tega je manj kot polovica žena. Upravni odbor se sestaja mesečno, pregleduje proizvodne rezul-tate, perspektivni program za naslednji mesec. Zanimanje za delo samoupravnih organov v podjetju je precejšnje.
Samoupravni organi in vodstvo podjetja skr-bijo za dobro počutje delavcev, adaptirali so kuhinjo in jedilnico, kjer dobivajo delavci dnevno topel obrok-enolončnico za 1 din, osta-le stroške in režijo krije podjetje. Delavcem dajejo regres za letne dopuste. Prav posebej v podjetju praznujejo Dan žena in dedka Mraza.
Imajo razvito športno dcjavnost, že večkrat so se pomerili s kovinarji iz Slovenije.
Poprečni osebni dohodki na zaposlenega se iz leta v leto povečujejo. Po zaključnem raču-nu za leto 1969 so odvedli v sklade 1.260.000 din. Sklad za stanovanjsko izgradnjo koristijo de-lavci za individualno gradnjo, dobijo kredite za dobo 10 let.
V  izvoz gre 10 % vseh proizvodnih artikloy let-no, izvažajo predvsem v Libanon, ZAR, Sirijo, Finsko,  ZDA,  Irak,  Iran, Albanijo, Tanzanijo in Madžarsko. Sodelujejo tudi z bližnjimi pod-jetji TOKO Domžale, GALANT Šentvid, Torbi-ca Ljubljana,  PEKO Tržič in  drugimi.
V   razvojnem   programu   predvidevajo   pred-vsem izdelke modnega značaja, zlasti sc prila-gajajo zahtevam italijanskega trga. Proizvod-ni proces je na visoki stopnji, y prihodnje ga nameravaio še bolj  razviti. Pripravljajo tudi rekonstrukcijo   skladišč,   v   teku   je   gradnja novih potrebnih skladišč. Za gradnjo skladišč imajo zagotovljena lastna sredstva 1.200.000 din. Predvidevajo tudi obnovitev strojnega parka, predvsem iz uvoza iz Italije in Nemčije.
Podjetje ima tudi patronat nad osnovno šo-lo Staneta Kosca šmartno pod Šmarno goro, vsako leto jim dodelijo določen znesek finanč-nih sredstev za dejavnost organizacij na šoli.
ŠT