Poštnin^ plačana v gotovini Leto 1X1. fleo. Z96 0 v soboto 29 decembra 1928. Cena Din i Izhaja Tsat dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — In ser a ti do 30 petit h Din 2.—. do 100 vrat 2-50 Din, večji insert ti petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru Inaeratzu davek posrbe i. cSlovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din, Rokopisi se ne vračajo« Naie telefonske številke so 3132, 3123. 3124, 3125, in 3126. Naše telefonske številke so 3122, 3123, 3124, 3125, in 3126. Demisija vlade že podana ? Brezuspešen zadnji poskus poravnave z Davidovićem - Še ena konferenca šefov vladne koalicije - Opoldanska avdijenca dr Korošca - Ob 6. seja ministrskega sveta, na kateri bo objavljena demisija Beograd, 29. decembra ob 12. Dasiravno so že za včeraj napovedovali demisijo Koroščeve vlade, se je formalna otvoritev vladne krize vendarle še z nova zavlekla. Včeraj so se ves popoldne vršila ločena posvetovanja voditeljev četvorne koalicije. Na eni strani se je posvetoval s svojimi Ljuba Davidovič, na drugi strani pa so kovali načrte šefi takozvane trojke. V političnih krogih so zlasti tej avdijenci pripisovali odločilno važnost in pričakovali, da bo še tekom včerajšnjega večera tudi formalne otvorjena kriza. Proti vsemu pričakovanju pa so se politiki snoči razšli, ne da bi padla kaka odločitev. Šele danes se je zvedelo, da je dr. Korošec poskušal snoči še enkrat preprečiti krizo vlade in pridobiti Ljubo Davidoviča za nadaljevanje sedanjega režima. Poslal mu je obvestilo, da je vlada pripravljena sprejeti vse demokratske zahteve, če Ljuba Davidovič odnosno demokrati s svoje strani pristanejo na zahteve trojne koalicije, to je na poostritev zakonov o zaščiti države in o tisku ter na predlagano spremembo zakonov o oblastnih samoupravah. Ker pa so te zahteve v dijametralnem nasprotju s stališčem Ljube Davidoviča, ki hoče v prvi vrsti pospešiti likvidacijo konflikta med Beogradom in Zagrebom, je bilo zelo malo verjetno, da bi demokrati pristali na te pogoje. Dogodki današnjega dne so to domnevo v polnem obsegu petrdili. V svrho zadnjega razgovora je sklical dr« Korošec ob 10. dopoldne še enkrat šefe ceh orne koalicije h konferenci« Konferenca se je vršila v vladnem predsedstvu in je trajala do 11. Prvi je odšel Ljuba Davidovič, ki je bil nenavadno dobro razpoložen. Sam je pristopil k zbranim novinarjem ter jim izjavil: — Jaz sem v polnem obsegu vztrajal pri svojih zahtevah« Več vam zaenkrat ne morem reči. Kaj bo sledilo, boste kmalu videli. Ljuba Davidovič je odšel nato v demokratski poslanski klub, kjer je bilo zbrano vodstvo demokratske stranke, to je predsedstvo glavnega odbora, predsedstvo poslanskega kluba in demokratski ministri. Odsoten je bil samo dr. Marinkovič. Ljuba Davidovič je sporočil, da je na konferenci šefov odklonil pogoje, ki so jih stavili dr. Korošec, Velja Vukičevič in dr. Spa-ho, ter zahteval, naj dr. Korošec še tekom dopoldneva poda ostavko celokupne vlade, ker bodo drugače demisijonirali demokratski ministri in na ta način izzvaL vladno krizo. Šefi trojne koalicije so imeli po odhodu Ljube Davidoviča še pol ure trajajoče posvetovanje. Okrog pol 12, je zapustil Kabinet dr. Korošca Velja Vukičevič, ki pa je bil napram novinarjem skrajno rezerviran in jim je na vsa vprašanja stereotipno izjavljal: »Jaz ne vem ničesar, nikar me ne sprašujte.« Kmalu za Vukičevičem je odšel tudi dr. Korošec, ki se je iz vladnega predsedstva podal m dvor in bil takoj sprejet v a^dijenco. Po mestu se je blisio Aio razširila vest, da bo rL\ Korošec v tej avdtje&d oodal osvavko celokupne vlade z zeio obširno motivacijo. Avdijenca dr. Korošca ob 12. še traja. Beograd, 29. decembra ob 13.30. Avdijenca dr. Korošca je bila končana kmalu po 12. uri. Pred dvorom se je zbrala večja skupina novinarjev, pa tudi mnogo občinstva, ki so vsi z nestrpnostjo pričakovali poročil. Ko pa je dr. Korošec prišel z dvora, na vprašanje novinarjev spoh ni odgovoril, temveč se je takoj odpeljal v vladno predsedstvo in sklical sejo ministrskega sveta za 6. uro zvečer. Tako demokratski kakor radikalski politiki pa nov!narjem zatrjujejo, da je dr. Korošec že predložil ostavko vlade. Ker hoče najprej oficijelno obvestiti prizadete ministre, zaenkrat o tem še ni bilo izdano službeno poročilo. Oficijelni komunike z motivacijo ostavke bo objavljen šele po seji ministrskega sveta. Po dr. Korošcu je bil sprejet v kratki avdijenci še dr. Spaho. Vračajoč se z dvora je na številna vprašanja novinarjev samo kratko odgovarjal: »Za 6. uro zvečer je sklicana seja ministrskega sveta. Vse drugo boste izvedeli pozneje.« Odmev vladne krize v finančnem odboru Proračun prosvetnega ministra visi v zraku, ker so sedaj naenkrat vsi nezadovoljni s prosvetno politiko Koroščevega režima. — Koncentrirani napadi na ministra Grola. — Beograd 29. decembra. Finančni odbor je na svoji včerajšnji popoldan* ski seji pričel razpravo o proračunu mi* nistrstva prosvete. Dočim so bili vsi prejšnji proračuni od strani vladne ves čine po kratkih debatah na hitro roko sprejeti brez vsakršnih izprememb, se v debati o proračunu ministrstva prosvete. ki ga upravljajo demokrati, ze izraža raznad četvorne koalicije in kru za vlade. Vladni člani finančnega od* bora so se začeli med seboj ljuto napa* dati, na ministra Grola pa je bila otvor= jena pravcata kanonada. Dočim je vla; da v najlepšem soglasju odobrila načrt proračuna, ki Ve po izjavi ministra Gro* la samo verna kopifa lanskega prora* čuna. so sedaj s sestavo prosvetnega proračuna nezadovoljni vsi povprek in člani vladne večine sami najosfrejše kritiziralo nrosvetno politiko režima četvorne koalicije. Na včerajšnji seji so zlasti radi* kali zelo ostro napadali ministra Grola in mu očitali partizanstvo. Zemljorad* niki so kritizirali med drugim tudi pro* svetno politiko v Sloveniji in očitali ministru Grolu, da favorzira klerikal* ce. Posl. Smodej ne*le ni nastopil v obrambo ministra Grola, temveč ga je tudi sam, očividno po višjem nalogu, napadal ter mu očital, da je uvedel v prosvetni politiki partizanstvo, kakrš* nega doslej še ni bilo. Seja je bila zvečer prekinjena in se je debata nadaljevala danes dopoldne Napadi na ministra Grola so se da* nes še poostrili. Radikalom in kleri* kalcem so se pridružili danes tudi mu* slimani, ki so kar po vrsti izjavljali, da bodo glasovali proti proračunu, če ne bodo sprejete njihove zahteve in izvršene dalekosežne korekture. Tudi radikala Kostič in Obradovič sta za* htevala razne izpremembe in poviša* nje kreditov Debata bo trajala bržko* ne tudi še popoldne, če ne bo medtem vlada podala demisije, kar bi imelo za posledico tudi zastoj v finančnem od? boru. Stavbišče za 100 milijonov dolarjev — Newyork. 29. decembra. Gohn Roke-feller je kupil prostor Columbija vseučilišča v Newyorku za 100 milijonov dolarjev. Prostor leži v najbogatejšem delu mesta. Porabil ga bo za graditev nove opere s postranskimi poslopji, kakor restavracijo, hotelom itd. Epidemija španske v Ameriki — Newyork. 29. dec. Epidemija španske bolezni v Zedinjenih državah se razširja z veliko hitrostjo. Vlada je odredila vse potrebno, da prepreči razširjenje bolezni. Vendar pa obstoji nevarnost da bi moglo 40.000 ljudi postati žrtev epidemije, preden jo bo mogoče zatreti. Pri zadnji veliki epidemiji španske je umrlo 500.000 oseb. Sedanja epidemija pa je manjša. Iz zapadnih držav javljajo, da že pojenjuje. Tajna izseljeniška družba v Italiji. — Rim, 20. decembra. Policijske oblasti v provinci Frosinole so odkrile organizacijo, ki je mnogim osebam proti plačilu omogočila izseljevanje iz Italije. Aretiranih je bilo več oseb te organizacije, med njimi bivši državni podtajnik v prosvetnem ministrstvu Cotese in njegov sekretar. Našim naročnikom za novo leto Kakor smo javili, bomo v novem letu posvetili posebno pažnjo spopolnitvi »Slov. Naroda«, Posrečilo se nam je preurediti naše poročevalske zveze tako, da bo »Slov. Narod« mogel objavljati najnovejše vesti iz Beograda, Zagreba in inozemstva že v prvih dopoldanskih urah* Posebno pozornost bo posvečal »Slov. Narod« zanimivim dogodkom iz domačih in tujih krajev ter bo svojo kroniko čim najbolj spopolnil in razširil. Podrobno bo »Slov. Narod« zasledoval komunalno politiko j naših velikih občin, zlasti Ljubljane ter bo v stalnem stiku z važnimi gospodarskimi organizacijami obveščal javnost o vseh važnejših pokretih našega gospodarskega in socijalnega življenja. Velezanimivi romani »Slovenskega Naroda« so splošno priljubljeni. V novem letu pripravlja »Slov. Narod« celo vrsto senzacijonalnih objav na tem pelju, a bo po vsej priliki uvedel poleg velikega romana tudi še krajše novele in povesti. Kot osobito novost bo »Slovenski Narod« otvoril svojim naročnikom in prijateljem svobodno tribuno za pritožbe in razprave o javnih gospodarskih, socijalnih in kulturnih vprašanjih. Za to tribuno bodo merodajna le pravila tiskovnega zakona in splošnih družabnih ter etičnih obzirov. »Slovenski Narod« se bo tako v novem letu na vso moč potrudil, da postane vseskozi interesanten in za vse naše politično, gospodarsko, socijalno in kulturne življenje važen organ javnega mišljenja, nepogrešljiv popoldanski in večerni prijatelj vsake slovenske hiše. Da mu omogočimo dostop v najširše kroge našega ljudstva, smo se odločili, da mu skoraj za polovico znižamo ceno. Enotna mesečna naročnina za »Slovenski Narod« bo znašala od 1. januarja 1928. le 12 dinarjev. V tem znesku je zapopadeno že tudi dostavljanje na dom, oziroma pošiljanje po pošti. S tem postaja »Slovenski Narod« najcenejši dnevnik v naši državi. Uverjeni smo, da si bo pridobil na tisoče novih prijateljev, saj dnevni izdatek za naš list na ta način ne dosega niti pol dinarja. 2e tekom zadnjih mesecev se nam je posrečilo organizirati razpošiljanje »Slovenskega Naroda« tako, da ga dobe že tudi mnogi kraji izven Ljubljane že isti dan, ko izide. To organizacijo bomo sedaj še izpopolnili, tako da bodo po možnosti naročniki v vseh večjih krajih Slovenije prejeli naš list že isti dan, s čimer se bosta njegov pomen in njegova aktualnost še znatno povečala. Vse svoje naročnike, katerihkrog je od dneva do dneva večji, prosimo, da opozarjajo na »Slovenski Narod« svoje prijatelje in znance in ga povsod priporočajo. Čim večje bo število naročnikov in čitateljev, tem boij bomo lahko list izpopolnili in povzdignili. »Slovenski Narod<. Zadnje poročilo ponesrečenega Amundsena? Najdena je bila steklenica z Amundsenovim pismom, v kate rem navaja katastrofo letala »Latham« in prosi pomoči. Oslo, 39. decembra. Včeraj so našli ribiči na obali pri HnmaTkenu steklenico, ki je vsebovala kratko poročilo o katastrofi letala »Latham«, s katerim je poletel Amundsen na pomoč generalu Nobilu Najdba je izzvala v vsej javnosti ogromno zanimanje, ker je doslej usoda polarnega raziskovalca popolnoma neznana. Včeraj so steklenico odprli strokovnjaki in zastopniki oblasti ter ugotovili sledeče: Gre za takozv. angleško pivsko steklenico. Steklenica je bila zasilno zamašena hi je vsebovala polo papirja, ki vsebuje kratek popis katastrofe, ki ie zadela letalo in nosi podpis Amundsena. Podpis smatrata sicer za avtentičen, vendar pa še vedno dvomite, da gre za originalno poročilo njegove ponesrečene ekspedicije. Pismo navaja, da se Je na letahi med poletom nad MedvedJ^trd otoki pokvaril motor ter da letalo naglo pada Končno prosi Amundsen mi Me pomoči m navaja, da se bo skušat rešiti na Medvedje otoke. Ker pa nikomur nI znano, da bi trH imel Amundsen na krovu svojega letala angleško pivo, si ne morejo raztoJmačrti odkod bi bil dobil steklenico. Tudi papir, na katerem Je spisano poročilo, ni one kvalitete, ki jo Je običajno rabil Amundsen in kakrš- nega ie vzel tudi s seboj na polet proti severnemu tečaju. Kljub* vsem dvomom pa je pokrenjena akcija za nadaljevanje raziskovanj na Medvedjih otokih, da morda najdejo vsaj kake ostanke letala ali kakšne druge znake, ki bi potrjevali navedbe v naideni steklenski pošti. Borzna ooročila. LJUBLJANSKA BORZA Ljubljanska borza danes ni poslovala, V prostem prometu so notirali: Amsterdam 0—22.5275. Berlin 1331—1334 (13 525), Bru. selj 0—7.9067, Budimpešta 0—9.9067, Curih 1094.1—1097.1 (1095.6), Dunaj 7 9904 — 8.0204 (8.0054), London 275.35—276.15 ((275.75). Newyork 56 53—56.73 (56.63). Pa* riz 2213—223.3 (222 3), Praga 167.98—168.78 (168.38), Trst 0—297.44. ZAGREBŠKA BORZA Zagrebška borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Dimai 7 9904 do 8.0204. Berlin 1331—1354 Bruseli 7 0867 do 79267, London 275 35—276.15, Milan 296.348—298.348, Newyork 56.53—5673, Praga 167.98—168.78. Curih 1004.1—1097.1. INOZEMSKE BORZE Curih: Beograd 9 1275. Dunaj 73.05. Bu* dimpešta 90 40. London 25 165. Pariz 20 295, Milan 2714, Berlin 123.55, Praga 15.73. Neovork 518.19. « 35 Stran 2. S t O v F NT «5 K 1 narod, dne 29. decembra 192S. >tev Q^ Kako zanemarja SLS interese naših kmetov SLS nj znala preskrbeti niti za izpolnitev zahtev našega kmetskog a ljudstva, med katerim ima večino volilcev, še manj pa je znala poskrbeti za druge stanove. Današnji »Slovenec« je objavi] članek, v katerem toži o slabih razmerah, v katerih živi slovenski kmet, zlasti mali kmet, ter povdarja potrebo osnovanja kmetske stanovske zbornice, ki naj bi skrbela za zboljšanje življenskih pogojev našega kmeta ter zastopala njegove zahteve napram ostali javnosti Zahteva po samostojni kmetski zbornici ni nova in če bi imeli klerikalci ž njo resne namene, bi jo že lahko osnovali, zlasti pa v zadnjih dveh letih, odkar so bili na vladi. Od samega osnovanja kmetske zbornice se seveda razmere našega kmeta ne bodo izpremeni-le na bolje. S stanovskimi zbormcami imamo zelo slabe izkušnje. Kaj pomagajo na pr. vse resolucije, prošnje in zahteve Zbornice TOI ali pa Delavske zbornice, če jih pa režim sploh ne upošteva in jih meče po vrsti v arhiv, kjer samo kopičijo skladovnice papirja. V Sloveniji imamo že Kmetijsko družbo, ki predstavlja dejansko s svojimi 15.000 člani stanovsko korporacijo naših kmetov. Mnogo pametnega in dobrega je že storila za našega kmeta, še več njenih prošenj, zahtev in nasvetov pa je naletelo pri sedanjem režimu na gluha ušesa. Stanovske korporacije nam ne morejo ničesar koristiti, ako ne najdejo razumevanja pri tistih, ki vrše zakonodajo, upravljajo državno gospodarstvo in dajejo smer splošnemu narodnemu gospodarstvu. Zato bi bilo veliko bolj pametno, ako bi klerikalna Kmetska zveza, ki je postavila zahtevo po samostojni kmetski zbornici, zahtevala v prvi vrsti, naj se izpolnijo predvsem tiste zahteve, ki jih je že ponovno izrazila Kmetijska družba in ki so ostale doslej nerešene, ako hočejo klerikalci zares pomagati našemu kmetu. Predvsem nas seveda zanimajo vzroki slabih razmer našega kmeta, ki jih navaja »Slovenec«. Da je kmet radi posledic vojne, padca vrednosti denarja in raznih drugih pojavov mnogo trpel ter še trpi, je jasno. Ako pa navaja klerikalna glasilo med drugimi vzroki tudi dejstvo, da je odpadla po vojni deželna uprava, ki je pred vojno mnogo delala za našega kmeta, dočim se je nova državna uprava zvijala še v porodnih bolečinah, moramo ugotoviti, da se je deželni zbor kranjski ukinil na inicijativo voditeljev klerikalne stranke, ki so vse posle bivšega kranjskega deželnega odbora prenesli na pokrajinsko vlado, čeprav bi se lahko zgodilo obratno, da je svoječasno S. Pribičevič kot notranji minister pristal na sklicanje deželnega zbora, da pa je tedanji predsednik pokrajinske vlade dr. Brejc to ponudbo odklonil, da so klerikalci prenesli vse deželno premoženje in deželne davščine v državno upravo in da še doslej niso poskrbeli, da fcj dobili vrnjeno, kar smo vplačali. In če »Slovenec« danes trdi, da so oblastne samouprave že rrmogo storile za našega kmeta, potem moramo ugotoviti, da so se oni sami najbolj borili proti njihovemu oživotvorj en ju, da se je osnovanje oblastnih samouprav zavleklo v prvi vrsti zaradi klerikalnega odpora, In da potem, ko Je prišlo do njihovega osnovanja, niso poskrbeli za zadostne finančne vire ki nai bi jih jim odstopila državna uprava v smislu ustave in zakona o oblastnih in sreskih samoupravah. Da. letos je šel dr. Korošec celo tako daleč, da je pripravil izpremembo zakona o oblastnih samoupravah, po kateri naj bi se samouprava omejila tako, da bi notranji minister lahko raz-puščal oblastne skupščine po mili volji. Ali je morda mislil dr. Korošec, da bo za večne čase notranji minister? In ko toži glasilo predsednika vlade, da so lani in letos povzročile kmetu mnogo škode uime, da je našega kmeta spravila v velike neprilike toča. ponovna suša. povodnji. ki so vse razdrle in raznesle, da so zmanjšale polfske pridelke slana in slabe letine in da tudi živini ni bilo nrizanešeno, potem moramo opozoriti na dejstvo, da so klerikalci od 150 miliionov. določenih za iavna dela v pasivnih krajih, priskrbeli za Slovenijo samo 4 milijone kreditov, če prav je bilo po ugotovitvi velikega župana dr Vodopivca samo v ljubljanski oblasti letos 250 milijonov Škode zaradi elementarnih katastrof in samo v Prek-murju za 50 milijonov dinarjev. Kaj pomaga, če je n. pr. v ljubljanski in mariborski oblastni skupščini večina poslancev kmetov, če so tudi v Jugoslovanskem klubu kmetje poslanci, ako pa klerikalni prvaki, ki odločujejo in ki imajo vpliv v vladi, ne skrbe v taki meri za potrebe našega kmeta, kakor bi morali in kakor bi lahko vsaj v Času, ko so imeli načelnika svoje stranke za predsednika vlade. In če upoštevamo, da je klerikalna stranka tako zanemarjala koristi kmetov, med katerimi ima največ svojih volilcev, potem si lahko predstavljamo, kako je šele zanemarjala koristi drugih stanov, med katerimi je svoje pristaše smatrala vedno za potrebno zlo, ki se ga zaradi zunanjega videza ne sme odklanjati! SLS je sicer zelo radodarna z obljubami in praznimi frazami, to pa še davno ni tisto, kar bi pomagalo našemu kmetu in ostalim stanovom. Treba ni bilo dejanj in sicer velikih dejanj, ki jih pa njeni voditelji niso pokazali, ko so imeli priliko. Pisane zgodbe iz naših krajev Ožanić dokazuje svoj alibi. — — Tajna umorjenega armenskeg Preiskava v zadevi atentata na politič* neg« detektiva Grauerja, ki ga je atentator težko rani] v kavami «Gorso» na božični večer, je prišla, kakor je bilo pričakovati, na mrtvo točko. Edini in glavni osumljenec, ki ga je Grauer sam ovadil zagrebški policiji, natakar Marko Ožanić, za katerim je bila izdana tiralica, se je sam javil zagr. policiji in dokazuje svoj alibi. Med policijskimi uradniki se je včeraj razširila vest, da so našli pismo, ki ga je baje pisal Ozanič last* niku kavarne •rCorso* in ki je vzbudila ve* Irko senzacio. Ozanič je baje lastnika «Cor» sa» Lauša prosil, naj se pobriga za njego« vega mlajšega brata, ki je v kavarni za va» jenca ter naj skrbi, da postane iz njega po* šten človek. Na podlagi tega pisma so de* tektivi sklepali, da je Ožanić pravi atenta* tor, ker se je sam izdal, proseč za svojega brata, ker je vedel, kaj ga čaka po atentatu. Pozneje se je ugotovilo, da Ožanić ni pisal nobenega pisma Laušu. Laui je bil iznena» den. ko so ga vprašali o tem pismu in je rz* javil: Ožanić mi ni pisal nobenega pisma. Cc bi mi ga pisal, bi vam ga pokazal. To je gotovo nov trik... O samem Ožaniču ie kavarnar izjavil, da je bil posten m do* ber delavec; imel je le to slabo lastnost, da se je rad pogovarjaj v kavarni o politiki Laus ga zato nt mogel ovbdržati v službi Po vsem tem sodeč, je senzacija z Ozaniče* vim pismom izmišljen trik. Policija je na* meravala z njim ujeti prave atentatorje. — Marko Ozanić odločno odklanja vsako krivdo in dokazuje alibi, kar se mu bo tudi posrečilo m bo v nekaj dneh izpuščen iz zapora. Preiskava je pa sedaj krenila v po* poln oma drugo smer, m to na podlagi ano* nimnih prijav, ki jih je policija te dni dobila. Sum je padel na omladinca Jakopiča, ki je bil izgnan iz Zagreba. Policija je ugotovila, da je bil Jakupić za časa atentata v Zagrebu. Toda tudi Jakupić dokazuje svoj alibi. Izgleda, da bo ostal atentat prikri L ker policija nima najmanjše indicije, da bi odkrila pravega zločinca. Razen drugih je bil po atentatu aretiran tudi glavni nata* kar v kavarni «Cor90» Miško Grdjen. Are* tacija je vzbudila splošno začudenje, ker so brli vsi prepričani, da Grdjen nikakor ni zapleten v to afero Aretirali so ga samo zato, ker je ukazal vajencu, naj odpre stranska vrata, ki drže v Gundulićevo ulico, ker je vedel, da pride njegova žena po de» nar. Zeoa glavnega natakarja je res kmalu prišla z otroci in je zopet odšla skozi stran* ska vrata, ko ji je mož dal denar za božično ■JMpfji Vajenec vrat ni zaprl. Kmalu Zločinec Stock zopet priznava, a čudaka. — Trgovec z dekleti. je skozi ista vrata vstopil v kavarno za zaveso atentator in ustrelil na Grauerja Vse kaže, da je Grauer žrtev osebne osve* te. Stanje detektiva Grauerja, ki leži še vedno v bolnici, se obrača na bolje in lahko se že reče. da je izven nevarnosti. Preiskava v zadevi umora branjevca Skorjanca bo kmalu končana. — Zločine«. Stock, ki ga je policija aretirala kot moril= ca in ki je takoj priznal zločin je pred dnevi začel vse tajiti rn dokazovati svoi alibi. Zakaj si priznal sprva, da si umoril Skorjanca. ga je vprašal policijski uradnik Hotel sem se vas samo otresti. Kje si bil za časa zločina? V Ljubljani in dokazal vam bom svoj alibi, če se mi pa to ne po* sreči, bom pa zopet priznal, da sem mori* lec, je odgovoril smeje. Nato je izpovedal da je bil v Ljubljani pri svoji ljubici, ki ie omožena in ima otroke. Policia je kmalu ugotovila, da je vse to laž Stock je bil v Ljubljani, toda že po zločinu na Novi poti Ko mu ni uspelo dokazati alibija, je polu cija nadaljevala preiskavo, da dobi dokaze, da je on pravi morilec Preiskali so niesovo obleko, ki bi morala biti krvava. Stock ie izjavil, da je krvavo obleko vrgel proč pri vasi Dobova Ko so ga vprašali, če ve za kraj, je odgovoril, da se ga prav dobro spomin ia. ker je tam odložil tudi zavoj, ki ga je odnesel iz barake po umoru Detektivi so Srocka odvedli z avtom na označeni kraj, kjer so res našli zavoj, v katerem so že trohneli razni predmeti, obleke pa ni bilo. Kje je obleka, so ga vprašali. Ne vem. jaz sem jo tu odložil: tu sem tudi sedel delj časa in sem čistil denar, ki je bil krvav Ko sem denar očistil, sem se preoblekel in nadaljeval pot. Sin umorjenega Škorja-nca je pregledal zavoj, toda ni mogel ugotoviti, če so to stvari njegovega očeta, ker sploh ni vedel, kaj je imel oče. Tudi druge priče niso mogle potrditi, da so najdene stvari bHe last branjevca skorjanca Policija je dobila od sodišča v Požegi natančen popis umora, ki ga je izvršil Stock pred 20 leti blizu Požege Zanimivo ie, da je bil seljak ubit na isti način, kakor Skorjanc, s sekiro po glavi. Tudi tedaj je Stock umor takoj priznal, kasneje ie pa vse tajil m j*e hotel dokazati alibi. Vedel se je tore i kakor seda i pri umoru Skorjanca Neki seljak je tedaj prisegel, da je usodne noči ko je bil seljak umorjen, Stock spal vso noč na njegovem podstrešju. To ie Srocka rešilo m bil je oproščen. Kmalu se je pa sam zopet javil orožnikom in priznal, da je on pravi mori- lec. Prišel je vnovič pred sodnike in bil obsojen na 20 iet težke ječe. Preiskava v nadevi umora armenskega trgovca Torquana, ki se je pred časom na* selid v Alipašinem mostu pri Sarajevu, se nadaljuje z vs>o energijo. Vodi jo sarajev* ska policija in okoliško OTOžništvo. — Pre* iskava je pa zelo težkocena, ker orožniki o umoru niso bili takoj obvestili sarajevske policije, ki ima velik detektivski aparat in tudi mnogo izkustva v zasledovanju zločin* cev. Policija je bila obveščena šele 30 ur po zločinu, ko so bili že vsi sledovi za zločin* cem zabrisani. Policijska direkcija je posla* la v Alrpašm most takoj posebno komisijo. Motivi strašnega umora so še vedno ne po* jasnjeni, ker so bili elegantni kovčegi, s ka* terimi je trgovce prispel v Sarajevo, nedo* taknjeni. Tudi denarnica, ki jo je imel umorjeni čudak pod zglavjem in v kateri je bilo več stotakov, je bila nedotaknjena. Morilec je iskal samo nekaj po trgovčevih žepih, O osebnosti umorjenega trgovca se še vedno ničesar ne ve Ugotovilo se je le, da ima rodbino v Hamburgu, naslova rod* bme pa niso našli Tudi se ne ve, kakšne veroizpovedi je, ker ni zahajal v družbo in ni nikomur nikoli govoril o sebi. Preiskava je ugotovila, da so v času, ko se je vršila -mrtna borba med trgovcem m morilcem, šli mimo hiše trije seljaki, toda nihče ni prihitel trgovcu na pomoč. Izjavili so, da so mislii, da se dva za šalo pretepata in se niso hoteli v to mešati. Seljaki so tudi po* pisali zunanjost morilca. Pred mostarskim sodiščem je bila izre* čena te dni prva obsodba zaradi trgovine z dekleti Obtožen je bil Slavko Milanovič iz Podgorice Državni pravdnik ga je obto» žil, da je hotel prodati neko Stano MijoviČ v javno hišo. Milanovič se je namreč žaro* čil in poročil kar na hitro z lepo devojko m se odpeljal z njo na ženitovanjsko poro* vanje v Beograd Na poti se je ustavil v Trebinju in ostal nekaj dni v hotelu. Tedaj je lastnik javne hiše Ivan \Venzel ovadil Milanoviča, da mu je hotel prodati svojo ženo Milanovič je bil takoj aretiram in je sedel skoraj štiri mesece v preiskovalnem zaporu. Te dni je prišel pred sodnike v Most ar ju in je bil oproščen zaradi poman j* kanja dokazov. Ivan Wenzel se je baje ho* tel osvetiti in je ovadil Milanoviča, s kate* nm je bil sprt 2e delj časa. Milanovič je vložil tožbo proti lastniku javne hiše Wen» zhi. _ Rothermereova poslanica Lord Rothermere je objavil za božične praznike poslanico na madžarski narod. V njej se obrača zoper one smeri in skupine, ki hočejo obnoviti monarhijo s Hasburgovci. Poslanica je povzročila v Madžarski veliko pozornost in sprožila tudi že primerne komentarje. Nas kot soseda Madžarske bi ta poslanica sama na sebi ne zanimala posebno, ako ne bi odkrivala važnosti re-stavraejskih teženj. Rothermere je vendar samo privatna oseba, ki ima za javnost, vsai za nemadžarsko pomen samo zaradi denarnih sredstev, ki razpolaga z njimi, in zaradi časopisov, ki jih ima v rokah, odnosno jih obvlada s pomočjo obilnih denarnih sredstev. Zato je nekoliko komično, ako tak de-arni gospod objavlja spomenice in jih naslavlja na narode. Ali lord očividno sam sebi imponira v vlogi nekakega svetovnega arbitra in počaščenega se morda čuti že z ogromnim aplavzom, ki ga je dosegel na Madžarskem s svojo akcijo, s katero je hotel doseči evropsko in svetovno legaliziranje madžarskih i red en ti stičnih aspiracij. Rothermereova božična poslanica zasluži pozornost tudi inozemske javnosti, ker se iz nie razvidi da so habsburške restavracijske težnje ipak resna zadeva Ne sme se pozabiti da je ^ohermerea angarižala v prvi vrsti •nadžarska aristokracija ona aristokracija, ki ie izgubila ogromna velepose-stva v pokrajinah, ki so se priključile Češkoslovaški. Romuniji ir? Jugo-Iavijj Pog'avitni pospeševatelj madžarskih iredentisticnih aspiracij je ravno Plemstvo, ki ga je narodna osamosvojitev prizadela materijalno. Ta aristokracija je očividno tudi z denarjem podprla Rothermereovo akcijo, saj si obeta od nje tudi primernega gmotnega uspeha. Prav isto madžarsko plemstvo pa si je postavilo za cilj obnovo monarhije s Habsburgovci na čelu. Postranskega pomena je, da so monarhisti azcep-Ijeni na dve struji, na legitimiste, ki hočejo na vsak način vzdržati fikcijo kontinuitete kraljevske oblasti in nameravajo v skladu s tem postaviti na prestol malega Otona, ki ga seveda že sedaj smatrajo za kralja, in na pristaše svobodne volitve kralja in hočejo po večini nadvojvodo Albrechta na prestol. V teku zadnjih mesecev so se pogosto ponavljale vesti o restavracijskih načrtih, ki naj bi se realizirali neposredno. Da so ti načrti več nego običajne čaisnikarske kombinacije, o tem priča ravno Rothermereova poslanica. Lord se mora dobro zavedati, da madžarska aristokracija njegovega nasveta ne bo vzela poslušno na znanje. Saj se obrača povsem določno sploh zoper kateregakoli Habsburgovca in smatra vse poskuse, ki bi hoteli habsburško restavracijo, za škodljive. Da je nastopil zoper te težnje kljub temu. da je vedel, kako nepopularen bo njegov nasvet med odločujočimi Madžari, priča, kako resno se udajajo budimpeštanski gospodje svoji igri. Zanimivo bo nadaljevanje igre. Ali si Rothermere misli, da njegova beseda tako veliko pomeni na Madžarskem, da bo gospodo kratkomaJo odvrnila od nadaljevanja restavracijske akcije, ali pa se je iz kakršnihkoli nagibov., ki ostanejo za širšo javnost skriti za kulisami, čutil primoranega, Ja določno pokaže svoje karte, da ga ne bi morda kdo, ki je tudi zanj iz kakršnihkoli vzrokov važen, delal odgovornega tudi za monarhistične prevratne intrige. Doslej so se že oglasili posamezni zastopniki monarhistov in se postavili proti Rothermereovim naukom; zdi se. da bodo tako storili tudi preostali zagovorniki kraljevske restavracije. Prav zanimivo bo, kake konsekvenee bo iz tega izvajal lordski arbiter. Za enkrat pa je za nas vse to le nedolžna igra v kozarcu vode. Kako fabricirajo v Zagrebu radikale Zagrebška »Riječ« od 29. t. m. poroča: Zagrebški radikali imajo v svojem imeniku polno članov. Bilo jih je tudi že nad 2000. pri volitvah pa znaša to število komaj nad sto glasov! Taka ie »zavednost« teh organiziranih radikalov. Zato se na njihov račun stalno zbijajo šale in biti radikal v Zagrebu pomeni zares nekaj Žalostnega in smešnega. Kako ustvarjajo svoje »člane«, je znano. Sedaj smo zvedeli za nov primer, ki je vsekakor edinstven v našem strankarskem življenju. Mizarski obrtnik Peter Rasula v Zagrebu, samostojni demokrat, je zvedel te dni, da ga imajo radikali vpisanega kot svojega člana Zato je 20. t. m. poslal klubu radikalne stranke v Zagrebu naslednje pismo: »P n. klubu radikalne stranke v Zagrebu. — Te dni sem zvedel, da me imate v članskih knjigah vpisanega kot člana radi-kalske stranke. Ker nisem radikal in se niti ne čutim kot takega, pa tudi z ozirom na dejstvo, da sem član in sicer zvest član SDS v Zagrebu, zares nima smisla, da me imate vpisanega kot člana radikalske stranke, ter vas prosim, da me izvolite, v kolikor so moje informacije točne, črtati iz članskih in drugih knjig, v kolikor jih imate. — S spoštovanjem Peter Rašula, mizarski obrtnik. Zagreb. Dolac 5.< To pismo je prejel g. Rašula vrnjeno z naslednjo pripombo od 21. t m., napisano ood njegovim bisedilom: »Odklanjamo sprejem vašega pisma. —• Armin Rima v.«: (Pečat.) Tako je tajnik vesele radikalske družbe salomonsko razsodil, da izjava g. Rašule zanje ne velja. To ie zares slučaj brez primera, da ima stranka člane, ki niso člani. Hočeš - nočeš, mora biti vpisan v njihovem imeniku. Če vstane človek z levo nogo Šmartno pri Litiji. 29. decembra. Ce vstane človek z levo nogo. pravijo, da je tisti dan nataknjen in ga spravi vsaka najmanjša stvar iz ravnotežja. Tak je bil tudi Janez iz Volčje jame, v šmarski okolici. Janez je sekal pred hišo dračje. Mimo je prišel gospodar Francelj. Menda ga je vprašal bolj iz navade kot iz nadlege: Ali nimaš pametnejšega dela? Po tem je odšel gospodar v hišo. Hlapen pa gospodarjevo vprašanje ni bilo všeč. še predno je stopil gospodar Francelj v hišo, je Janez zavihtel sekiro in jo zagnal za njim. S tem pa še ni bil zadovoljen. Pograbil je plankarico in je stekel ž njo v vežo za gospodarjem. Tam je še enkrat vrgel sekiro za njim, pa je k sreči za-pičila v vrata. To je bilo gospodarju že preveč. Moža sta se sprijela in začela obdelovati. Francelj je bil ves krvav in obrezan ter je moral k zdravniku. Gospodar trdi seveda, da ga je obrezal hlapec Janez, ko sta se ruvala in valjala po tleh. Janez trdi, da je vsega kriv gospodar sam. On se je hotel ž njim malo med štirimi očmi pomeniti zaradi neumestnega vprašanja. Ko je stopil za njim v vežo, sta padla, tedaj se je razbila steklenica, ki jo je prinesel gospodar seboj v žepu. Tako 6e izgovarja zdaj hlapec Janez. č'e bo njegov zagovor držal, bodo morali še na sodišču razsoditi. Njegove »svarilne* besede v obliki sekire in plankariee, ki jih je poslal za gospodarjem v vežo, niso namreč zanj nič kaj priporočljive ... Iz policijske kronike Ljubljanski tovorni kolodvor, zlasti oni del, kjer se razklada premog, kaže zanimivo in za življenje nesrečnih brezposelnih tipično sliko. V skupinah se podnevi ob lepem vremenu zbirajo okrog tovornih vagonov k\ čakajo, da jih kdo najame za raz* kladanje tovora. Če ni dela. se zbero in začno razne igre za denar, po največ mečejo dinarje v zrak, ali kakor pravijo nekateri v svojem žargonu, da igrajo — »baba - mož«. Okrog tovornih vlakov pa se klati in lovi ruda zapuščena mladina, ki pobira premog ali krade razno blago. Včeraj sta dva stražnika zalotila večjo skupino, ki je nakradla dve veliki vreči premoga. Ko so ju mali tatovi zagledali, so pustili vreči in odjadrali proti Zeleni jami. V roke policije pa sta prišla končno dva nadebudna dečka, stara po 14 let, to-rei toliko, da prideta pred mladinskega sodnika, Janez in Jože sta sklenila pri neki mladinski kino - predstavi prijateljstvo in sta se spravila na tatinske posle. Kradla sta pred vsem razno bakreno blago in se začela vežbati v kolesarskih tatvinah. Ukradene stvari sta skušala spraviti v de-naT. Janez je včeraj dopoldne prišel k nekemu kleparskemu mojstru s prošnjo, naj mu da primerno potrdilo Ga bo mogel pri neki nakupovalki starega železia prodati nekaj bakra. Mojster je bil z dečkom zelo vljuden, a skrivaj je poklical stražnika, k: je dečka trdo prijel Janez S. je končiK. priznal, da ie skupaj z Jožetom H ukradel 6Ti0 Din vredno pločevino iz voiaške barake za Vojvode Mišica vojašnico. Pri hišni preiskavi obeh mladih nepridipravov so tudi našli dve aciiilenki iu zračno Črpalko. Mlada zlikovca pravita, da sta eno acetilemko ukradla s kolesa pred žensko bolnico na Stari poti, drugo acitilenko in zračno črpalko pa s kolesa pred glavnim kolodvorom. Oba sta pravi predmestni barabci ki se navadno jKDtepata po šentpetrskem predmestju. Policijska kronika beleži zanimiv vlom. V mesarsko barako Ivana Starina \ Rožni dolini je ponoči vlomil neznan vlomilec, ki si je privoščil kos telečje pečenke, vredne 20 Din in e hkratu pobral iz miznice za 50 Din kovanega drobiža Pri miru pa je pustil vse ostalo meso. vredno 1500 Din. Svedrovec je bil zelo navihan Pri trgovcu Viktorju Jeločniku v Rožni dolini je snel železno desko s cenikom ter jo postavil za omenjeno mesarsko barako. AreriTanih je bilo včeraj več malih ta:ov in zlikovcev Drugače ie vladal mir. Včeraj popoldne so pripeljali v javno bolnico zoper enega kandidata smrti in sicer učitelja V., ki je v samomorilnem namenu segel po podganjem strupu. V bolnici so mu želodec izprali ter je sedaj izven nevarnosti. žBeteznica KOLEDAR. Danes: Sobota, 29. decembra 19?S; katoličani: Tomaž; pravoslavni: 16. decembra, Age j. Jutri: Nedelja, 30. decembra 1928; katoličani: David: pravoslavni: 17. decembra, Danilo. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Zaprto. Opera: »Lepa Vida«. C. Kino Matica: *Kozaki«. Kino Ideal: »Kraljica njegovega srca«. Narodna Galerija, Narodni dom. od 9.—17. Jakčeva razstava v Jakopičevem paviljonu. Razstava Karle Bulovčeve v Narodni Galeriju Zabavni večer »Grafike« ob 20. PRIREDITVE V NEDELJO. Drama: Ob 15.: »Modri osliček Miško«. Opera: »Jonny svfra«. Kino Matica: »Kozaki«. Kino Ideal: »Kraljica njegovega srca<. FIlm ZKD: Ob pol 11. v Kinu Tdeal fat ob 11. v Kinu Matica: »Velika Rusija«. Narodna Galerija. Narodni dom. od 9—17. DEŽURNE LEKARNE. Danes in jutri: Ramor, Miklošičeva cesta, Tmkozcv, Mestni trg. Opozorilo Ravnateljstvo mestnega vodovoda m elektrarne opozarja občinstvo, da ni nihče uslužbencev mestnega vodovoda in elektrarne upravičen pobirati po hišah novoletne darove. Baje so se pojavili nepoklicani, ki prosjačijo v imenu omenjenih uslužbencev. Japonski milijoni - v zraku V ietnišnici v Švicarskem mesfiu Thorbergu sedita že od 1. 1924 dva zanimiva pustolovca, bivši ruski častnik Igor pl. Tilinski in njegova »gospodinja«, tudi nekakšna plemkinia nermške-ga rodu. L. 1911 je prispel Tilinski v Curih in nato v Bern ter se seznanil s kopico uglednih in bogatih osebnosti, na čijih račun je začel voditi nad vse razkošno in potratno življenie. Vsedel se iim je namreč v srce s trditvijo, da mu dolguje japonska vlada vsoto 350 milijonov v švicarskih frankih za načrte trdnjave Port-Artur, ki iih je izvabila iz njega med rusko-japonsko voč-no. ko je služil še kot ruski častnik. Povest o svojem malopridnem, toda dobičkanosnem izdajstvu je znal Tilinski podkrepiti s tremi menicami, ki so se glasile vsaka na 46 milijonov jenov in ki so bile izplačljive v 1. 1915. Bankirji in drugi so mu šli na lim ter mu stregli z ogromnimi predujmi na te milijone in ko menic v 1. 1915 ni bilo mogoče iztirjati, so si dali dopovedati, da ni mogoče samo radi vojne. Stregli so mu s predntmi dalje, dokler ni 1. 1924 enemu izmed njih počilo potrpljenje^ in je preskrbe! Tilinskemu brezplačno stanovanje in hrano za dolgo vrsto let. Afera Tilinski je dobila te dni privesek. Pred dvema, tremi leti se je pojavil v Curinu bivši tajnik Tilinskega Louis Mahler in ie kmalu našel primerne tepce, ki so ga zalagali z denarjem in sicer velikim denarjem, ker jih je znal prepričati, da ima polno moč čez Tilinskega japonske menice, ki so baje deponirane pri neki londonski banki. Mahler je znal lahkoverne7em dopovedati celo to, da se sam ČiČerin po* gaja ž njim, da bi mu prepustil te menice za pribli-žno pol milijarde v naših dinarjih. Da pa dvigne ta zaklad, je moral Mahler na dolga »poslovna« potovanja, ki so stala seveda ogromno denarja — pa njegove žrtve so ga ime* le dovoli za ta namen. Saj so upale na mastno odvodni no, ko bodo menice i7ir>lačane. Zadnje potovanje je privedlo Mahleria v Berlin, kjer ga je doletela usoda. Opozorjena od norice v nekem listu, ga je policija vtaknila pod kfouč. Izročila ga bo švicarskim oblastim, ki '0 mu pripravile lepo stanovanje in dobro hrano kakor pred štirimi leti nje--'overrru šefu. Kupujte samo pri tvrdkah, ki inserirajo v „Slov Narodu"! Stev. 2Qfi •sroVFN«Kl M * R o r>> - Pravila vseh bratskih sokolskih društev določajo, da se morajo društvene skupščine izvršiti meseca januarja vsakega leta. Ko se sedaj zbirate na svoje glavne skupščine, pošiljamo vsemu članstvu, naraščaju in deci bratske pozdrave 1 Opozarjamo vsa bratska društva, da niso n;iše glavne skupščine zgolj formalnost, ki naj /zadosti zakonu, temveč moramo na teb svojih zborovanjih točno pregledati in presoditi delo v minuli poslovni dobi, izboljšati napake, odpraviti pomanjkljivosti in določiti delovni načrt za bodočo poslovno dobo, pred očmi in v mislih moramo imeti zahtevo velikih nalog Sokolstva, ki hočejo imeti na vseh vodilnih in odgovornih mestih vsake naše edinice celih mož. ki so utrjeni v sokolskem delu in ki s prevzemom položaja prevzamejo tudi vso težo odgovornosti za nemoteni potek vseh upravnih poslov. Nali činitelji ne smejo biti samo predstavniki svojega društva, temveč morajo služiti vsemu članstvu za zgled in vzor delavnih, požrtvovalnih in zavednih Sokolov. Ureditvi uprave in gospodarstva posvetite vso pozornost! Prvo pravilo vam bodi točnost v delu in vestnost v gospodarstva. V poslovanju društev z župa mi in žup s Savezom mora vladati vzorna rednost, da ne bo nikjer za.stanka v gladkem toku izvrševanja medsebojnih poslov! V društvenem gospodarstvu naj prevladuje načelo štedljivosti! Društveni odbor mora vedeti, da upravlja imovino, ki je last vseh in ki je zbrana z velikimi žrtvami našega članstva, po večini pripadajočega neimovitim, ob lastnem delu živečim slojem. Bratje blagajniki naj skrbe, da se or-ganizačni prispevki redno vplačujejo, članstvo pa naj se zaveda, da moremo nepredo-vati vsi samo z delom vseh in i delom vsakega za vse! Kakor mora biti društveno tajništvo vedno v tekočem, tako mora društveno go- tose (konec zime 19. marca), Germinal, Floreal, Prairial (konec pomladi 18. junija;, Messidor, Thermidor in Fru-etidor (konec leta 30. septembra). Vsak mesec je imel 30 dni in k polnemu letu so morali prišteti še 5 odnosno 6 dni, ki so jih nazivali v šali sanscu-lottides (brezhlačneži). Da ta koledar ni bil primeren za ves svet, je jasno. Bil je sicer lep, toda prilagođen lokalnim razmeram. Začetek krščanskega leta je bil določen na dan spočetja Device Marije, devet mesecev pred Kristusovim rojstvom, torej 25. marca v skladu z naravnim in poganskim letom. Samo da so takrat računali ab incarnatione Christi. Toda praksa ni bi'a enotna. Skoro vsak mogotec takratnih časov je imel svoj začetek leta. Šele Karel IX. je določil prvič za leto 1564- začetek na 1. januarja in to se je kmalu uveljavilo po vsem.« svetu. Gregorijanska revizija koledarja je premaknila kazalce časa za onih 10 dni, ki so se nabrali sčasoma iz sekund, katere potrebuje vsakoletna pot zemlje okrog soinca nad polnih 365 dni. Papež G.egor je odredil, da se mora leta 1583. dan po 4. oktobru šteti kot 15. oktober. Vsi ljudje bi se torej morali kar čez noč za 10 dni postarati Reformo so spiejele postopno vse države, samo Rusija je ostala zadaj za 13 dni, za kolikor ie narasla sekundarna časovna razlika od 15. stoletja Nemčija je sprejela gregorijan>ki koledar šele 1. 1700., Anglija pa 1. 1750. V Angliji je malo manjkalo, da ni prišlo radi reforme koledarja do revolucije, kajti črtati je bilo treba cele tri mesece, ker se je leto še vedno pričenjalo 25. marca in je bilo treba čas od januarja preskočiti. V Londonu so se vršile velike demonstracije m demonstranti so kričali na lorda Chesterfielda: Vrnite nam naše tri mesece! Kaj so počenjale dame, si lahko mislimo, če pomislimo, da bi mnoge najraje čas ustavile, da let sploh ne štejejo in da dneve kar preskakujejo. Leta niso enako dolga, nekatera so 40 sekund krajša, druga zopet daljša. Normalno leto nastane, šele 1. 2360, toda takrat zope ljudje ne bodo normalni. Damam pa ni vseeno, če so za 40 sekund mlajše ali starejše. Toda stoletna dama naših časov se lahko tolaži, ker je za 20 minut mlajša, nego je bila 100-letna dama v dobi cesarja Avgusta. Tiskani koledarji so se pojavili kot incunabule in imajo mnogo skupnega s tiskanimi molitvami za odpustke In igralnimi kartami. Seveda stari tiskani koledarji niti od daleč niso bili podobni našim. Sčasoma so se pojavile v koledarjih ilustracije in seznami trgov. V 16. stoletju je rabila cerkev koledar za populariziranje katekizma. In še zdaj je koledar propagator gotovih idej in smeri. Koledarje izdajo cerkve in politične stranke, gasilci in Sokoli, humoristi in vojaki, kulturni ljudje in neote-sanci, delavci in študenti. Obenem je koledar najvažnejša rodbin ka knjiga kajti v njem so zabeleženi vsi važnejši dogodki v rodbini od rojstva naimlaj-šega do poroke srednjega in smrti najstarejšega člana. na- spodarstvo vsak čas vedeti, kakšne je materi alni položaj društva. V pomoč dobremu gospodarstvu naj bodo na razpolago društveni gospodarski sveti, ki Jim pritegnite v sodelovanje tudi izkušene brate in sestre izven odbora. Jaki gospodarski temelji so jamstvo vsakemu zdravemu napredku. Ne pozabite posvetiti potrebne in stalne pozornosti tudi izven glavne skupščine živahni in uspešni propagandi za sokolski tisk! Poleg urejenih gospodarskih prilik je naš tisk poglavitno naše orožje, ki zmagovito deluje na vse strani: med našimi pripadniki utrja in poglablja sokolsko zavest, med široko javnostjo pa širi zrni sel in ume* vanje za našo sokolsko stvar. Z razširjenjem našega tiska pa pridobivamo tudi novih denarnih sredstev, ki nam omogočajo tehnično in vsebinsko izpopolnitev časopisja. Pojdite z našim časopisom in z našo knjigo od moža do moža, od žene do žene, pojdite med naraščaj in deco in jim dopovedujte, da imamo za vsakega nekaj, za vsakega svoje! Sami prepričani o važnosti sokolskega liska, boste mogli s prepričevalno besedo izdatno pomnožiti krog naših naročnikov. Vsi smo uverjeni, da je delo v vsaki edinici usmerjeno h gotovim uspehom le tedaj, če vlada med poedinimi činitelji bratsko razmerje. Enako razmerje pa mora vladati tudi med upravnimi in tehničnimi organi, ki naj, poslujejo kot sestavni in bistveni deli harmonične celote za obči napredek svojega društva V naših telovadnicah in v društvenih prostorih je razprostrto široko polje našega vzgojnega dela- Prednjaški zbori in prosvetni odbori naj skrbe za poglobitev vzgoje vseh kategorij naših pripadnikov; njih delo bodi smiselno in v skladu z bistvom sokolske ideje, poglavitno skrb pa naj obračajo vzgoji prednjakov, pri čemer vam zagotavljamo svojo pomoč, kolikor nam je v danih razmerah največ mogoče. V telovad- nice in na telovadišča osredotočite vso svojo pozornost in skrb v telesno - vzgojnem in zdravstvenem oziru, pa se kmalu prepričamo, da so nam vsi ti prostori pretesni spričo naraščajočega števila onih, ki se hodijo krepit ob ta pravir sokolske moči in sokolskih vrlin! Ne pozabite polagati izredne pozornosti sokolski disciplini, ki mora vsakemu poe-dincu preiti v meso iu kri in ki nas odlikuje od vseh drugih organizacij. Brez discipline ni pravilnega sokolskega življenja! In vsako prekršitev discipline smatramo za največji prestopek. Tako pristopamo v zavesti izpolnjenih dolžnosti, s ponosom in z veliko vero v našo bodočnost k desetletnici obstoja Jugoslovenskega Sokolskega Saveza. ki smo njegovi veliki dolžniki in njegovi navdušeni pripadniki. Dolžniki njegovi zato, ker nam je edini on odkril pravilno pojmovanje in stvarno izvajanje državnega in narodnega edinstva in ki nas je edini on do-vedel do realnega slovanskega sokolskega bratstva in do resnične slovanske vzajemnosti; navdušeni pripadniki pa zato, ker vemo, da moremo samo s Sokolstvom pošteno, iskreno in zato trajno služiti narodu in domovini! Ko stojimo, tako prečiščeni in urejeni v sebi, na poti dela, žrtvovanja in naporov, v hotenju po napredku vseh in po združenju vseh v znamenju sokolskega bratstva, se bomo mogli z jasniu Čelom in z vedro dušo odzvati vabilu bratov Poljakov in Cehoslo-vakov, da jih obiščemo v Poznanju in plznji, ko bodo naši zavezniki v zvezi slovenskega Sokolstva« v letu 1929. v naši prisotnosti in z našim sodelovanjem pokazali svetu, kako globoke in bratske vezi spajajo njih zemljo s slovanskim sokolskim jugom — z našo domovino! Tako prečiščeni in urejeni v sebi, se zavedamo vsi ogromnosti nalog in dolžnosti, ki stoje pred nami spričo dejstva, da hočemo in moramo na II. jugoslovenski vsesokolski zlet leta 1930 v Beograd, ki mu bo dala tekma za slovansko prvenstvo posebno značilno obeležje in ki mora uspeti v vsakemu pogledu, ker hočemo in moramo za tak uspeh delati vsi! Med nami ne sme biti nikogar, ki bi ne prevzel nase težine odgovornosti v zavesti, I da je za izvojevanje zmage sokolskih idealov vsak poedinec neogibno potreben! Na-prenehoma nam odzvanjaj v duši dvoje sokolskih zapovedi. Prva: Izvršuj zavedno svoje dolžnosti! — In druga: Delaj, kakor da si sam na 6vetu! Zdravo! V Ljubljani, 1. januarja 1929. Starešinstvo Jugoslovenskoga Sokolskega Saveza. E. Gangl, starosta« Dr. Viktor Murnik, načelnik. Dr. Riko Fnx, tajnik. Sokolski drobiž — ČOS (Ćeskoslovcnska Obec Sokolska) šteje 2733 društev in 398 društvenih odsekov, skupaj 3131 edinic. Po najnovejši statistiki je vsega članstva v COS 606.408 (z deco in naraščajem). To je ogromno število ki govori najbolj jasno, kaj pomeni Sokol-stvo v češkoslovaški republiki. Med aktivnimi sokolskimi delavci najdemo' največje češke intelektualce in najskromnejšega in najpreprostejšega delavca in Seljaka. Sokolskih domov je 670. 1307 društev ima lastno letno telovadišče. — ČOS in njene župe iz-davajo 56 sokolskih listov. — V pisarni ČOS je stalno nameščenih 65 uradnikov in 29 služiteljev. — Občni zbori društev in žup JSS. Kot v?ako leto, se bodo vršili ludi v novem letu 1929 v januarju občni zbori sokolskih društev v vsej državi. Ti občni zbori morajo biti končani do koncem januarja, kajti februar je namenjen za občne zbore žup. Starešinstvo JSS je poslalo vsem svojim društvom posebno cNovoletno poslanico*, ki se jo mora prečitati na vseh občnih zborih sokolskih društev, da se upozna najširše Članstvo z njeno vsebino. — Glavna skupščina JSS pa se bo vršila, kot smo že poročali, meseca marca 1929. na Sušaku. — Deset let «SokoIiča>. Z letošnjo de-cembersko številko je zaključen deseti letnik «Sokoliča», lista za jugoslovanski sokolski naraščaj, t. j. za sokolsko mladino od 14. do 18. leta starosti. — Sokolski naraščaj, vzgojen po pravih sokolskih načelih in v duhu Trvševih naukov, bodi podlaga novemu sokolskemu rodu, bodi vir. ki se iz njega razvijajo in naraščajo nove vrste jugoslo-venskega sokolskega članstva, ki bo dalo trden temelj novi državi, ki bo stalo verno na braniku za ohranitev svobode in ujedi-njenega jugoslovenskega naroda. Mladini je treba sokolske vzgoje, je bilo geslo, ki je bilo priznano povsod med narodom in na najvišjih vodilnih mestih. Sokolstvo je šlo z ljubeznijo, vero in upanjem na delo. Da bo delo uspešneje, da se razširi sokolska misel med vso našo mladino, ki naj koraka pod sokolskim praporom in uživa nauke Sokolstva, mu je treba duševnega vodnika, lastnega glasila. — Iz teh idealnih misli se je rodil pred desetimi leti v prvem desetletju svoj namen in cilj. Na pragu v novo desetletje pa Je želeti, da vse naše sokolsko članstvo podpre kar najbolj pri uresničenju njegovih želja za boljšo bodočnost. Vsi, ki so v sokolskih mladinskih vrstah, naj delajo I Novih sodelavcev, predvsem pa novih naročnikov je treba cSokoli-ču> in njegova bodočnost bo v novem desetletju lepša, zadovljnost večja. Ljubljana, 29. decembra. Staro leto se bliža koncu. Samo še dva dneva nas ločita od trenutka, ko bo staremu letu za vedno odklenkalo, ko se poslovimo od njega, si sežemo v roke in na pijemo novemu letu. V ponedeljek je Silvestrovo, god vseh Silvestrov in Silvic črnolasih ali plavolask in praznik Ljubljančanov, ki na ta dan tradiciji in običajem na ljubo pošteno pokro-kajo, češ, da je najlepša uvertura v novo leto, če stopi človek vanj nekoliko vrtoglav. In rudi je novo leto nekak uvod v pred/pustno razpoloženje. Zato je umljivo, da ga je treba z vsem pompom in dostojno proslaviti. Dostojno? To se pravi, da je treba proslavo zaliti, zakaj slovo je vedno žalostno. In žalost se da najlepše utopiti v božji kapljici pravijo oni, čij,ih grla so vedno suha. In ker slabi zgledi le preradi vlečejo, ni čuda, da se na starega leta dan poglobe v kozarčke tudi oni, ki sicer samo vsake kva-tre enkrat pogledajo v ostari jo. Sicer pa Ljubljančani na Silvestrovo ne bodo toliko sedeli po gostilnah in kavarnah, zakaj preveč vabljive stvari jim obetajo in več bo zabave po društvenih prireditvah. V gostilno pojdejo oni, ki so stalni gostje, dočim jo Ljubljančan na Silvestrovo rad mahne v Narodni dom ali na Tabor, zvabi ga mili glas Ljubljanskega zvona, rad čuje tudi Slavčkov glas, a za športnike ie najlepši teren v areni Narodnega doma. Tam jih sprejme pod svoje okrilje Ilirija. Slovo od starega leta je genij ivo in prisrčno. Ko 6e oglasi polnočna ura, ko udari kladivo dvanajst, se dvignejo napolnjene čaše: Srečno in veselo 1929! Prosit!... Dočim v velemestih, na Dunaju, v Pragi ali Berlinu o polnoči rajajo velike množice na prostem in se vesele novega leta, kar lahko oni, ki imajo dobre aparate, poslušajo po radiu, ostanejo Ljubljančani v dvoranah. Tam se po polnoči razvije animirano življenje in ples. Moderne in najnovejše plesne kreacije so prvič oficijelno na programu. Prosveta Razstava Karle Bubvčeve Pri ogledovanju del kiparke Karle Bu-lovčeve spoznamo, da je to dozorela umetniška osebnost, ki ve natančno, kam in kako. Preseneča zlasti s svojim nenavadno obsežnim in intenzivnim ustavarjanjem. Načrti za spomenik kralja Petra, ki pa niso izvedeni v celoti, nam kažejo obilico življenja, ki je tej umetnici dostopno. Vojvoda Branko, kot zadnji srbski vojvoda, je v svojem obupu v formi vzgiban. Peter Svačič. umirajoči junak, in kralj, Matjaž sta osnutka z izredno harmonijo med prirodo in idejo. Posebno pozornost vzbuja »Večni krik«, osnutek za Nietzschejev spomenik. Obupno proti nebu se rogajoča glava in telo nam predstavlja tega velikega namškega filozofa v vsem njegovem bistvu. Izmed reliefov je posebno učinkovit s s svojo močno kompozicijo »Vnebohod«. Silno nežno in rahlo j« pa njeno »Vstajenje«, ki je menda tudi eno prvih kiparkinih del. Izpopolnjujeta se monumentalno izvedeni glavi »Silva« in >Nelly«. Nelly je enajstletna deklica sama vase zaprta, ki se še ne zaveda, s čudovito žalostnim vzgibom v glavi. Sliva pa dviga svojo glavo kljubovalno z vso prešernostjo in samozavestjo mladega dekleta. Relief »Jezefiniu ples« je žal še osnutek in nam kaže slavno plesalko v močnem vzgibu z njenimi občudovalci. Največjo pozornost pa vzbujata dvršena kartona za muzikalno dvorano. Tu se je kiparka razživela v vseh svojih dimenzijah in je ustvarila dve monumentalni1 kompoziciji. Prva >Činele* je popolnoma moška, divja in zanosna; druga »Harfa« pa ženska, mirna,, svetla in idilična- Kot posebno značilnost kiparskega dela moramo označiti poduhovljenost vseh njenih teles. Operni repertoar. Nocoj se poje na abonma C Risto Savinova opera »Lepa VI-dac. V glavnih partijah nastopijo zz Vera Majdičeva, Ribičeva, Španova in gg. Bano-vec, Betetto, Janko. Mohorič. Berlot Jutri, v nedeljo, se Poje na premierski abonma Kfenekova opera »Jonny svira« z g. Primožičem v naslovin partiji- V ostalih partijah nastopijo ge. V Majdičeva, Poliče-va in ez. Banovec. Rumpelj, Grba, Simon-čič in Mohorič. V tehničnem oziru je opera po izkušnjah prvih predstav spopolnjena. V ponedeljek 31. t. m. ob štirih popoldne bo v ljubljanski operj Ljudska predstava po zelo znižanih cenah. Poje se Sup-pejeva opereta »Boccaccio« Opozarjamo, da je ta predstava Primerna za mladino. Na novega leta dan se poje v operi ob 15. popularna Zajceva opera »Nikola Subi. Zrinjski«. zvečer pa Kaimanova opereta »CardaŠka kneginja«. Obe predstavi sta pri znižanih cenah, V sredo 2. januarja je opera zaprta »Modri osliček Miško« po enotnih znižanih cenah v nedeljo 30, t. m. ob 15. uri popoldne. Cene so vsakomur dostopne, od 8 Din navzdol. Novo leto v drami. Na Novo leto igra drama popoldne ob 15. uri novo izvirno igro »Betlehemska legenda« z gg. Rogozom, Le-varjem, Upahom, Skrbinškom in gospo Ša-ričevo v glavnih vlogah. Cene so znižane. — feti dan zvečer se igra tudi po znižanih I cneah zamtrirva kitajska pravnica »Krog s kredo«. »Dobri vojak Švejk«. Opozarjamo Da predstavo, ki bo na Silvestrov večer ob 9. zvečer v dramskem gledališču. Volaka Švejka igra s priznanim humorjem gospod Da, fletno je na Silvestrovo iu na novega leta dan. Konfeti in koriandoli švigajo po zraku, razposajen krik se razlega od vseh strani, vino se peni v kozarcih, skozi zakajeno ozračje done pihala in zvene godala. Vse do jutra jo potegnejo Ljubljančani, zakaj na novega leta dan se pač ne spo-dobi spati. In v jutranjih urah, ko k maši'-.,, klenka zvon, se vlačijo «najpridnejši> Ljubljančani proti domu. Hreščeči in zategnjenl so glasovi, razlega se tista naša domača: «Prej pa ne gremo dam, da se bo delal dan...» Za novo leto so pripravile pridne in marljive gospodinje svinjino. Je običaj in tradicija, da je na novega leta dan na krožniku svinjska pečenka, da je za večerjo okusna gnjat ali pa sploh nekaj, kar diši po svinjini. Nase gospodinje so preprieaoie, da prinaša svinjina na novega leta dan srečo. Logično bi bilo, da bi Židi vse leto ne imeli sreče, zakaj njjiiova vera jim prepoveduje svinjino. Ampak zlobneži trde, da židje na novo leto raje pospravijo dvojno porcijo svinjine. Toda pustimo to. Poglejmo raje, kakšne tradicije in vraže so še pri nas ukoreninjene, kadar se poslavlja staro leto. Tako zatrjujejo, da je sreča, Če človek na novega leta dan lahko obuje popolnoma nove čevlje, a največja sreča je menda, Če ti za novo leto prvi čestita dimnikar. Dimnikar in tolsto prase — to sta dva novoletna ideala vseh Ljubljančanov. Da Ljubljančani na Silvestrovo tope svinec, ni treba posebej povdarjatL V raztopljenem svincu se baje zrcalijo vsi važni dogodki novega leta. In če si položite na Silvestrovo pod zglavje ogledalo, sanjate o dogodkih, ki vas čakajo ▼ novem letu. Torej ne pozabite: Dimnikar in tolsto prase. Svinec in ogledalo, a za nameček tudi konjska podkev. Vse to pomeni srečo. Srečo v novem letu. katero vam ž>limo tudi mi! Prosit! Cesar. V ostalih vlogah skoro ves dramski ansambel. icNova Muzika*. Danes izide 6. zve* zek «Nove Muzike*. Biti bi moral v rokah naročnikov že pred prazniki, ker je to božični zvezek- Kljub priganjauju in nujnim prošnjam uredništva pa beograjska tiskar« na «Zlatibor» ni pravočasno izvršila tiska. Naj p. n. abonenti neljubo zamudo blago* hotno oproste. V svojem zadnjem letos* njem zvezku «Nove Muzike* je urednik zbral skoro ves naš slovenski skladateljski naraščaj, da se prezentira naši publiki, da ji pokaže kaj hoče in da že sedaj zagleda vsaj osnutek naše produktivne glasbene bo* dočnosti. V «Novi Muziki» sedaj prvokrat srečamo n. pT. Marijana Kozino, Bredo Ščekovo, Demetra Zebre ta, Jerka GeržinČi* ča, Matijo Tomca, Ludovika Zepiča, Želez« nika, Jobsta Klemenčiči itd. V literarni pri-« logi je Balatkova lepa študija o Leošu Ja* načku s sliko umrlega velikega komponista ter M ah kotov opis turneje pevskega zbora Glasbene Matice na Poljsko. Številka je ze* lo bogata in raznovrstna. Nova Muzika se nahaja v kritičnem finančnem položaju, ki je nastal predvsem zaradi netočnosti pri plačevanju naročnine. — Navzlic temu je Glasebna Matica sklenila, da bo izdajala aNovo Muziko-o v istem obsegu in z istimi cilje še nadalje, zavedajoč se, da mora vr* siti visoko kulturno nalogo življenje pred* vsem slovenske instrumentalne in instru* mentalno vokalne muzike, dviganja muzi* kalne omike naroda, širokega podpiranja produktivnih umetnikov, zaščite skladatelj* skega naraščaja m s tem osiguranja smo* trene slovenske glasbene bodočnosti. Tako uredništvo ^ 39. decembra 1928. Dnevne vesti. WlMPASSIlMO snežw čevlji - rM zdravju v največjo zučrtto. - dežjem Vas varjeio, snegom — pred mra%»m &e nsnkdo — — Razpis službe šolskega upravitelja. Na dvorazredni osnovni Soli v Bevk ah. are2 Ljubljana - okolica, se razpisuje služba šolskega upravitelja. Prošnje ie treba vložiti pri velikem županu ljubljanske oblasti najkasneje do 31. januarja 1929. — Izpremembe v razpisu stalnih službenih mest na osnovnih šolah ljubljanske oblasti Razpis stalnih službenih mest na osnovnih šolah ljubljanske oblasti, objavljen v »Uradnem listu« št. 115. z dne 10. t. m., *e irprenrmja v toliko, da se razpis službe šolskega upravitelja v Cerkljah ob Krki, učiteince v Radečah pri Zidanem mostu, Šolskega upravitelja v Lešah in učiteljice v Lescah preklicuje, na osnovni šoli v Mokronogu se razpisuje samo ena služba za učitelja, v Lescah pa samo služba šolskega upravitelja. — Delomržneži. ki izrabljajo podpore. Velik' župan ljubljanske oblasti proglaša za izkoriščevalce občinskih podpor sledeče delomržneže: Ivan Weber. pristojen v šent Lenart nad Laškim: Leopold Pfeffer, pristojen v isto cbčino. Ana Cajlinger. pristojna v Trbovlje, Friderik Toplikat. pristojen v Ljubljano, Teodor Budna, pristojen v Negovo, srez Ljutomer. Herman Kozar, pristojen v 2ice, Katarina Fevž. pristojna v Cezanjevce, Aloizij Schwab. pristojen v Maribor, Ciril Štraus. pristojen v Teharje, Josip Rotter. pristojen v Zgornje Žerjavce, Jurij Sitar, pristojen v Crrkovce, Karel K5-iug. pristojen v Smol ni k. Elizabeta Skof. pristojna v Šetarovo - Radehovo. Prane Rieser, pristojen v Maribor. Filip Golob, pristojen v Mosnico. Gjuro Mije Matokek, ■pristojen v Kotoribo. Gjuro Kneževič. pristojen v Hrgar. Rudolf Gormerac, Pristojen v Ribnik. Vinko Rogič. pristojen v Sv. Jurij in Josip Mudri, pristojen v Vukovar. — Opozorilo tvrdkam. ki zaposlujejo ino-zemce. Inspekcija dela v Ltubliarn javlja, da se vsa dovolila za zaposlenie inoze-m-cev, izdana do 31. decembra 1928. najsibo od ministrstva socijalne politike ali Inspekcije dela. podaljšajo avtomatično do 9L januarja 1929. Poslodavci, kateri za podaljšanje dovolila za zaposlednje inozemcev niso vložilip rošnje po predpisu § 8 pravilnika o zaposlovanju inozemskih delavcev z dne 24. novembra 1925. imajo prošnje za nadalnje zaposlenje inozemcev takoj vložiti, če na zaposlenje istih še reflektiralo. — Odbor »Narodne Galerije« izreka tem potom svojo najlepšo zahvalo vsem predstavnikom javnih oblasti in konporacl), umetni kom in dTugemu občinstvu, ki so s svojo mnogoštevilno udeležbo na slavnostni seji »Narodne Oalerije* o priliki njenega internega jubileja dokumentirali svoje simpatije do njenega dela. dalje pa tudi vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli, da se je jubilej »Narodne Ga!erije< tako svečano praznoval. Odbor »Narodne GaleTije< prosi vse. ki so bili »Narodni Galeriji« naklonjeni doslej, da blagovolijo tudi v bodoče spremljati njeno delo s svojimi simpatijami in z dejansko pomočjo, kajti le ob sodelovanju vseh bo mogla »Narodna Galerifa< vršiti in dovršiti program, ki si ga ie postavila. — Iz sodne službe. Vpokojena sta sodni sluga pri okrajnem sodišču na Brdu Josip Jak se in kaznilniški paznik - zvaničnik v moški kaznilnici v Mariboru Franc Roje. — Komisija za pregledovanje motornih vozil In Izpite šoferjev v mariborski oblasti. Veliki župan mariborske oblasti je imenoval v komisijo za pregledovanje motornih vozil kot člane vladnega svetnika pri velikem županu Maksa Wrischerja, inž. BogomiTja Wolfa, strojnega inženjerja v delavnici državnih železnic, in viš. policij, svetnika Vekoslava Kerševana. kot namestnike pa vladnega svetnika dr. Broni-slava Fišerja, strojno - mehanskega mojstra Ludovika Mlakarja in policijskega svetnika Karla Pestevška. V komisiji za rzpite šcierjev so kot člani vladni svetnik Maks Wrischer, inž. Bogomir VVolf in zastopnik mariborske avtomobilske sekcije Avtokluba Rudolf Sertič. kot namestniki pa vršji policijski svetnik Vekoslav Kerševan, strojno - mehanski mojster Ludovik Mlakar iu inženjer pri oblastnem odboru Anton Dolenc. — Nalezljive bolezni v mariborski oblasti. Od 1. do 7. t. m. ie bilo v mariborski oblasti 18 slučajev tifuznih bolezni, 25 rnumpsa, 3 griže. 49 škriatinke. 144 ošpic, 20 davice, 4 šena in 1 krčevite odrevenelosti. — Živalske kužne bolezni v ljubljanski in mariborski oblasti. Od 10. do 16. t. m. je bilo v ljubljanski oblasti 8 slučajev svinjske kuge, 2 svinjske rdečice in po 1 Su- što-vca. konjskih garij in Čebelne kuge. V mariborski oblasti je bilo 24. t. m. 36 slučajev svinjske kuge. 2 vraničnega prisada. 2 melvurčastega izpuščaja goved in l svinjskih garij. —Prodaja vžigalic po 1. januarju. Ker je švedski vžigalični trust sklenil z našo upravo državnih monopolov pogodbo glede izdelave in prodaje vžigalic, je nastalo vprašanje, kako bodo Švedi prodajo organizirali. Uprava državnih monopolov je prodajala doslej vžigalice kakor druge monopolske predmete potom prodaje na debelo rn na drobno. Trgovci so dobivali monopolske predmete iz skladišč. V pogodbi ni nikjer izrecno rečeno, da mora dosedanji sistem prodaje ostati. Pogodba veže trustu v tem pogledu roke samo s tem, da točno določa provizijo prodajalcem na debelo in na drobno, švedski trust se je te dni lotil organizacije prodale vžigalic. Trgovinskemu ministrstvu so bila predložena pravila delniške družbe, ki se bo nazivala »Jugoslovenska vžigalična družba«. Delniška glavnica bo znašala en milijon dinarjev in vse delnice ostanejo v rokah švedskega trusta Nova družba začne poslovati 1. Januarja 1929. To ie v bistvu prodajna organizacija švedskega trusta, ki prevzame od uprave državnih monopolov prodajo vžigalic. V Sfaoprju zgrade Švedi vetiko moderno skladišče vžigalic, manjša skladišča bodo pa zgrajena tudi v drugih gospodarskih središčih. Potom teh skladišč bodo Švedi prodajali vžigalice. Kot prvo reformo glede proizvodnje vžigalic nameravajo Švedi provizoTično odpraviti izdelovanje voščenih vžigalic v tovarni »Drava«, a namesto njih hočejo izdelovati luksuzne vžigalice v Učnih Skatljicah. ki bodo nekoliko dTažje. — Zakon o pravnih odoošajih med Poljsko In Jugoslavijo. »Službene Novine« št. 302 z dne 27. t. m. objavljajo zakon o konvenciji med kraljevino SHS in Poljsko glede pravnih odnošajev državljanov obeh držav. I — število delavcev v naši državi. Ker imamo obvezno delavsko zavarovanje, ni težko ugotoviti, koliko delavcev je v naši državi. 30. novembra je bilo zavarovanih pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev 502.881. pri društvenih blagajnah Osrednjega urada 13.965. pri bratovsldh skladnicah 45.387 in pri humanitarnih fondih 75.100. skupaj 637.333. Na Slovenijo odpade 116.585 zavarovalnih delavcev. Ti podatki pa niso točni, ker vsi delavci niso zavarovani in ker ie na kmetih mnogo poljskih delavcev, ki tudi ni-so zavarovani. Če računamo, da je nezavarovanih delavcev 10%. poliskih delavcev pa 50.000. pridemo do zakliučka. da je v naši državi okrog 800 tisoč delavcev. Hitro in zanesliivo deluie pri vseh katarih gleichenberški KONSTANTINOV vrelec Glavna zaloga: A. SARABON, LJUBLJANA — Zveza državnih nameščencev za Slovenijo vabi najvljudneje na svoj redni letni občni zbor, ki bo v n e d e 1 j o 20. januarja 1929 ob 9. uri dopoldne v beli dvorani hotela Uniona. Poleg oficijelnih delegatov se sme občnega zbora udeležiti vsak organiziran državni nameščenec. Dnevni red: Nagovor načelnikov poročilo tajnikov o o Zvezinem poslovanju za poslovno leto 1928.. poročilo blaga hr'kovo za isto dobo, poročilo računskih preglednikov, rasprava o točkah 2. do 4. dnevnega reda ta event. absolutorij, proračun za poslovno leto 1929. določitev članarine za poslovno leto 1929.. predlogi (čl. 9.. točka 2 fn čT 13. pravil), prizivi (čl. 6. in 11. pravil), eventualna rzprememba pravil in volitev novega odbora, pregledovalcev računov in nfih namestnikov (čl 15. in 18.) pravil. — Zakon o protestantovskl cerkvi. V ministrstvu ver bo sestavljena te dni komisija, ki bo izdelala o-snutek zakona o pro-tcstairtovski cerkvi. Zakon se bo nanašal na evangelike augsburške konfesije, na evangelike reformirane konfesile in na baptiste. Z novim zakonom bo urejeno razmerje med protestantovsko cerkvijo bi državo — Zakon o židovski veri. Minister ver je določil komisijo, ki bo proučila osnutek zakona o židovski veri. Osnutek ie predložila ministrstvu zveza židovskih verskih občin Služil bo za temelj zakona o židovski veri. s katerim bodo unificirani dosedanil zakonski predpisi, ki so veljali v Vojvodini Hrvatski. Slavoniji. Slovemji in Dalmaciji, dočim v Bosni. Hercegovini in Srbiji za Žide doslej ni bilo nobenih posebnih cerkvenih zakonskih določb — Hrvatski planinci na Kumu. Jutri priredi Hrvatsko planinsko društvo »Sljeme« za svoje člane skupni izlet na Kuni. — Stanovanja za železničarje. Železniška uprava je zgradila do konca predlanskega leta v Beogradu, Zagrebu. Ljubljani In Subotici za železniško osobje 955 stanovanj. Da agrada za železničarje čimveč" stanovanj, je najelo nromerno ministrstvo lani prj državni Hipotekami banki 80 milijonov Din posojila S tem denaTJem gradi zdaj pri oblastnih direkcijah v ZagTebu, Beogradu Ljubljani, Sarajevu. Subotici 764 stanovanj Stanovanjske hiše so večinama že dograjene Tako dobe železničarji 1629 stanovanj Število vagonarjev, ki je znašalo koncem lanskega leta še 1183. se je znižalo do 30. novembra tekočega leta na 222 Te dni bo na razpolago še 128 stanovanj tako, da bodo železničarji večinoma pod streho. — Sodišče brez drv. Okrožno sodišče v Vinkovcih je ostalo brez drv in če pritisne zima, bo moralo pisarne zapreti. Ze zdaj pregledujejo poedini referenti akte doma ali pa gostujjo v drugih zakurjenih pisarnah. Za vso sremsko oblast je dala država 40.000 Din za drva in zato ni čuda, da sodniki zmrzujejo. — Nov udarec za državne uradnike. Na eni zadnjih sej je finančni odbor proučil uicabo o pokojninsKem foidu državnih uradnfkov. Finančni odbor je uredbo odobril in državni uradniki bodo morali plačevati od osnovne in položajne plače 4 do 6 odstotkov za pokojninski fond. — Gospodinje! Ob novem letu nabavite si »Gospodinjski koledar« za leto 1929, ki vam bo s svojimi koristnimi nasveti in praktičnimi navodili IatfŠail skrbi m delo v domačem gospodinjstvu in ki vam bo v vsakem ozAtu zvest svetovalec Poleg raznih podučnih člankov in razprav prinaša koledar letos tudi 55 novih kuhinjskih receptov ki 10 r>riroeTOv nedeljskih jedilnih listov s točrmnj proračuni Kakor vsako leto vsebuje koledar rodi sedaj praktično urejen troškovnik za vse dir! v letu. Naprodaj Je pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji in po vseh knjigarnah. Naroča se pa tudi pri Jugoslovenski Matici v LJubljani, Šelenburgova uMca 7/TT Cena 20 Din, za člane 16 Din. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo megleno, oblačno vreme s padavinami. 2e včeraj je kazalo, da dobimo južno vreme in proti večeru je res začelo pršiti. Včeraj je bilo v vseh krajih naše države oblačno in megleno. Deževalo je samo v LjuJbljani. Temperatura je povsod poskočila in vse kaže, da bomo imeli nekaj časa južno vreme z dežjem, potem pa dobimo sneg. V Splitu je bilo včerajlO, v Mariboru 4, v LJubljani in Zagrebu 3. v Beogradu 1.2, v Skoplju —.4 stopinje. Danes zjutraj je kazal barometer v LJubljani 762 mm, temperatura je znašala 2 stopinji nad ničlo. — Vrhnika. Sokolsko društvo priredi 31. t. m. običajni Silvestrov večer s pestrim sporedom v gostilni »Mantua<. Pričetek ob 20. uri Igra jazz - band iz Ljubljane. — Ribnica. V spomin pokojnemu Mat-kotu Kantčru, svojemu bivšemu nadzorniku - prijatelju in dobrotniku, je poklonil tukajšnji podružnici Jugoslov. Matice g. Anton Mervič, ravnatelj meščanske šole, 50 D. — Popravek. V notico cRezultat natečaja za osnutek pomorskega muzeja v Splitu (Slov. Narod, 24. t. m.), se je vrinila mala pomota in bi se pasus tretje nagrade moral glasiti: Druga najboljša ocena izmed 33 do-šlih projektov je bila prisojena osnutku z geslom «Varianta% kojega autor je ing. Herman Hus, profesor Tehniške srednje Šole v Ljubljani — Bled. Na praznik, 6. januarja 1929. priredi članstvo Sokolskih društev Radovljica in Bled v Sokolskem domu na Bledu običajen Koroški večer s predavanjem, pevskimi in tamburaškimi točkami in uprizoritvijo Aškerčevega prizora , MatičiP priredi 31. t. m. ob 20. svoj Silvestrov večer v salonu »Pri levu« s prav zanimivim sporedom Na programu petje, deklamacije, recitacije in Šaljivi solospevi Prehod iz starega v novo leto bo spremljal času primeren nagovor g. prof. Bačiča in bo gdč. Batjelova deklamirala Matlčičevo »Napolnite čaše<. Na ta domač in prisrčen družaben večer so vabljeni »Socani« in prijatelji društva. Vstop prost — Odbor. 1002/n —lj Redna plesna vaja se vrši v nedeljo 30 decembra t. 1. ob 20. uri v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru. 1004n —li Ljubljanska Župa Jugoslovenske Pevske Zveze. Včlanjene pevske zbore obveščamo, da se vrši letna redna skupščina Ljubljanske 2upe na SveČnico 2. februarja 1929 ob 3. popoldne v Glasbeni Matici, naslednji dan, v nedeljo 3. februarja, pa župni koncert ob 3. popoldne v dvorani Union v Ljubljani. — Odbor. Silvestrov večer L|ubf anskega Sokola Narodni dom Bogat in zabaven spored PLES Vhod iz Bleweisove ceste 2976 —tj Darujte Podpornemu društvu slepih v Ljubljani, VVolfova ulica 12. —lj Pristne golzerje in druge nepremoč-Ilive čevlje priporoča A. GORŠE. LJubljana, Stari trg. 100T —I j Lajšajte našo neizmerno bedo in se često spominjajte Podpornega društva slepih! 994n —U Javna kuhinja v palači Delavske zbornice bo začela poslovati v ponedeljek 31. t. m. Izkaznice za hrano se prodaja:o v prostorih kuhinje v suterenu palače Delavske zbornice od danes dalje od 12. do 15. in od IS do 20 utc —Ij Veliko zanimanje vlada za ples .Jadranske Straže v slovanskih nošah 12. tauu-arja v Unionu. Dekoracija dvorane bo originalna zamisel priznanega umetnika na kar opozarjamo. 1001 n —Ij Družba sv. Cirila in Metoda je edino slovensko obrambno Šolsko društvo v Jugoslaviji. Ker je družba podpore zelo potrebna, prirede podružnice takoj po novem letu veselice. Prva taka prireditev je v Ljubljani v Sokolskj dvorani, Narodni dom, dne 5. januarja 1929. Vhod v dvorano z Bleiweisove ceste. lOOS-n —c Vesela predpustna sezona se na:n obeta v Celju. Vršilo se bo več večjih in manjših plesnih prireditev. 5. januarja se vrši v Narodnem domu trgovski ples, 12. januarja v Celjskem domu triglavnnski ples, 19. januarja v Narodnem domn zaključni venček sokolske plesne j»ole. istega dne v spodnjih prcstlrili domača veselica v prid Dijaški kuhinji. 1. februarja v Narodnem domu obrtniški ples itd. Zabave bo to-rei dovoli, če bo le tudi denarja. —c Sokolski Silvestrov večer se vrši v ponedeljek v Celjskem domu. Na sporedu bodo telovadne točke, godba in alegorija, katero tudi letos priredi brat Matija Ben-čan. Kdor se hoče še zadnji večer leta dobro zabavati, nal se večera sigurno udeleži. c— Poizkušena tatvina v Marijini cerkvi. Cerkovnik Martin Tratnik je 27. t. m. ob pol 5. opazil, da je skušal nekdo vlomiti v železni nabiralnik pod korom. Zabiča je bila s silo odprta, nabiralnik pa je bil zaprt še z angleško ključavnico, vsled česar ga vlomilec ni mogel odpreti. Skoda pa znaša kljub temu okrog 100 dina-rjev. Natakar fregatni poročnik V Salzburgu so aretirali 28 letnega natakarja in čevljarja Rudolfa Cerny-ja, ki se j« pa rajši nego v teh svojih pravili dveh vlogah sprehajal po svetu v vlogi bivšega avstrijskega mornariškega častnika in «pl.» Cernvja. Kot takšen je imel poslovne zveze menda že z vsemi policijami našega kontinenta in stike z najvišjim: družbami. 12krat je bil že obsojen, nekoliko krati je že pobegnil iz prisilne delavnice. Najraje je potoval po svetu v uniformi avstrijskega mornariškega častrrka z rdeče-belim znakom na rokavu, natvezova1 ljudem vse mogoče bajke o svojem življenju in Če je le mogel, jih je ogoljufal, da so bili črni. V Nemčiji se je bil zaročil nazadnje s hčerko holandskega velemHijonarja in samo to, da se je tast in spe še pravočasno informiral o njem natančneje, ga je spravilo končno zopet v zanko. Stev 2Q6 SLOVANSKI NAROp, dne 39 decembra 1928. Stran 5. Mnogi smatrajo ovratnike za nepo= trebno pritiklino moške garderobe, kar je pa odločno napačno. Ovratni* kom je treba posvečati enako pozor* nost, kakor obleki, kravati in čevljem. Nobena moda ni tako širokogrudna v svojih predpisih, da bi ne zahtevala v prvi vrsti, da morajo nositi gospodje ovratnike, ki jim v vsakem pogledu pristojajo. Če so moderni nizki ovrat= niki, si ne more gospod z dolgim vra* tom privezati vratu z ozkim trakom, kdor ima kratek vrat, naj nikar ne no* si visokega ovratnika. Tudi med stoje* čim in dvojnim ovratnikom je razlika. Dvojni ovratniki so ali nizki ali pa vi= soki, kakor je pač vrat. Kdor ima ob= Damski čevlji Če si hočemo temeljito ogledati zimsko modo, ne smemo prezreti zim=> skih čevljev. Naziv zimski čevlji ni po= vsem točen, ker se zimskj prav nič ne razlikujejo od letnih in ker nimajo na sebi ničesar, kar bi pričalo, da so nas menjeni za sneg in slabo vreme. Prej* šnje čase so nosile dame visoke snežne čevlje, za vse drugo se pa niso brigale. Za zimo sta jim zadoščala dva para črnih čevljev, eni iz navadnega, drugi z lakastega usnja. Zdaj pa vidimo dame pozimi v lahkih, svetlih čeveljčkih, ki z zimskimi čevlji v pravem pomenu be* sede nimajo nič skupnega. Črni čevlji so skoro popolnoma izginili Lakasti se nosijo samo za praktično potrebo in se to redko Lakaste čevlje k Črni ve* černi obleki nadomeste čevlji iz črnega satena. Čez dan nosiio dame rjave, sive ali beige čevlje, ki harmoniraio z oble* ko. Elegantne dame, ki imajo dovolj de* narja, nosijo k temnomodri obleki tem* nomodre čevlje, k temnozelenemu plašču temnozelene itd Toda taki čevlji morajo biti iz dobrega materijala, dru= gače so izdatki zanje proč vržen denar. Večina dam se pa mora zadovoljiti s čevlji, ki so porabni Za vse. Poleti so bili taki praktični čevlji beige barve, za zimo so pa svetlokostanjeve. Ta barva L F .. jo: junaška smrt Fancioulle je bil originalen dvorni norec in spadal ie skoro med knezove prijatelje. Toda za ljudi, ki se pečajo s ko-miko, imajo resne stvari fataJno privlačnost in dasi se sliši nekaim čudno, da se ideja domovine in svobode despo-tično polasti možganov dvornega norca, vendar se je zgodilo, da se je Fan-cioulle nekega dne zapletel v zaroto, ki so jo snovali, nekateri nezadovoljni plemiči. Povsod so dobri ljudje, ki izroče pravici prekucuhe, ki hočejo strmoglaviti kneza ali organizirati prevrat v družbi, ne da bi se z njo o tem posvetovali. Zarotniki so bili razkrinkani, aretirani in obsojeni na smrt. Med njimi je bid tudi F an cio i*1 te. Knez ie bil neprijetno presenečen, ko je zagledal svojega ljubljenca med zarotniki. Naš knez ni bil ne slabši, ne boljši od drugih. Toda bil >e izredno občutljiv in zato često tudi bolj krut in despotičen. nego drugi. Bil ie zelo navdušen za lepe umetnosti in v tem pogledu je veljal za izbornega strokovnjaka. Obenem ie bil pa nenasiten razuzda- čutljiv vrat, ne sme nositi preveč za* prtega ovratnika. — Stoječi zavihani ovratniki ne smejo biti v zagibih pre= trdo polikani. marveč samo lahko upognjeni. Vse to velja za trde potika? ne ovratnike. Poleg tega imamo pa še celo vrsto mehkih ovratnikov, ki jih mnoge pral* niče rade likajo, dasi morajo ostati mehki. Tako zvani polmehki ovratniki so stvar okusa, vendar je pa treba omeniti, da so zelo nepraktični. Mehke ovratnike lahko nosimo vedno. Seveda je pa samo ob sebi razumljivo, da jih ne smemo nositi na večernih priredit* vah. Moda srajci prilegajočega se ovratnika iz enakega blaga se še ni harmonira skoro z vsako obleko in pla* šcem. Dami, ki ji ni do razkošja, zado* stujejo za zimo trije pari čevljev. Čez dan nosi čevlje svetlo kostanjeve bar* ve, za večerne prireditve pa satenaste v skladu z barvo obleke Zvečer se ne sijo čevlji iz črnega satena samo k črni obleki. Če ima dama svetlejšo obleko, si mora nabaviti večerne čevlje v bar« vi, ki odgovarja vsem, za večerno oble* ko v poštev prihajajočim barvam. Razne oblike krila Ce si hočemo temeljito ogledati zimsko modo. ne smemo pozabiti na podrobnosti. Oblika krila je zelo važna, zlasti za one dame. ki hočejo naravo nekoliko korigirati. Pri krilu se najbolj pokaže spretnost šivilje. Letošnja mora izključuje ravna, povsem gladka krila, sicer pa prepušča fantaziji proste roke Celo na klasičnem kostumu krilo ne sme bit: gladko in ozko, marveč mora imeti ob straneh velike gube. Torej niti one dame. ki imajo najraje vse gladko in priprosto, ne morejo nositi letos kril po svojem okusu. Širina krila je pa odvisna v prvi vrsti od tega, iz kakšnega blaga je narejeno. Naravno je. da bo volna manj nabrana, nego voal in da bi gube, ki so zelo lepe na mušelinu. kvarile krilo iz mnire Obleke iz svilenega voala so nec. Ljudje in njihova morala so mu bili deveta briga. Bil je sam umetnik in kot tak je najbolj sovražil dolgočasje. Skrajno zoprni so mu bili vsi vrtoglavi poizkusi podložnikov, ki so skušali tega tirana sveta strmoglaviti aH pa uiti njegovi železni peti. Velika njegova nesreča je bila. da nikoli ni imel tako sijajnega gledališča, da bi se zadovoljil z njim njegov umetniški duh. So mladi Neroni, ki gine jo v mladosti in čijih dobra volja ostane neznana vse večne Čase. Božja previdnost je da3a našemu knezu večje sposobnosti, nego so bile njegove dežele. Naenkrat se je raznesfa vest, da je knez vse zarotnike porrrilo-stil. Ta vest je temeljila na napovedi velike predstave, na kateri bi moral igrati Fancioulle eno svojih najboljših vlog. Predstave bi se morali udeležiti vsi na smrt obsojeni plemiči. In ljudje so govorili, da je to najboljši dokae knezove plemenitosti. Pri taiko ekscentričnein človeku je bilo vse mogoče, celo plemenitost rn velikodušnost, osobito ker je mogel upati, da najde v tem novo naslado. Toda onim, ki so se mogli poglobiti v to nemirno dušo, se je zdelo verjetneje, da hoče knez preizkusiti duševno sM-o na ustavila. Izogibati se je treba preveč kričečih vzorcev za srajco, če hočemo nositi ovratnik iz enakega blaga. Pisane srajce zahtevajo posebno pozornost ri izbiri kravate. Iglo nosimo v meh= em ovratniku zelo redko. Ovratnik mora biti narejen tako, da ga lahko nosimo brez igle. O srajcah se nc da mnogo povedati. Mehke srajce so brez vsakih gub. trde za smoking in frak imajo pa po dve ozki gubi. Glede srajc k večernim oblekam je treba omeniti, da imajo dva gumba pri telovniku na eno vrsto in en gumb pri telovniku na dve vrsti gumbov. zelo široke, pa naj bodo dnevne ali večerne. Krilo ni samo široko nabrano, temveč so všiti še kosi blaga, volani in rese. Na nekaterih krilih vidimo všite plisirane dele tako, da se v pasu tesno prilegajo telesu, sredi krila pa tvorijo že velik krog. Glavni znak popoldanskih in večernih oblek so pa prosto viseči in všiti deli. ki presegajo krilo. Letošnja moda predpisuje krila, ki spodaj niso ravno odrezana. Nobeno krilo, izvzemši dopoldanske športne in praktične obleke. nI elegantno, če je spodaj ravno. Pri večernih oblekah iz voala, osobito pa iz čipk, je krilo podaljšano zadaj do gležnjev, dočim sega spredaj komaj za spoznanje čez kolena. Seveda pa mora biti tako krilo zelo široko in podloženo z voali iz mušelina, čipk ali tila. Vse to velja za večje obleke- Pa tudi pri navadnih oblekah so krila zelo zanimiva. Tako je krilo iz lahkega blaga, ki se nosi k svitru ali pulovru, spredaj plisirano v obliki četverokotnikov ali elips, rob je pa nazobčan. Sploh je letos moda glede kril zelo širokogrudna in prepušča fantaziji proste roke. Skoro bi lahko rekli, da ima vsaka elegantna obleka svoje povsem originalno krilo. Moda se otresa moškega vpliva, kar se najbolje vidi na krilih. Kupujte „Zvezdanko" smrt obsojenih. Hotel je izrabiti priliko, da napravi fiziološki poizkus velike važnosti m da ugotovi, v koliko more v takem položaju trpeti umetnikova duša. Končno, ko je nastopil slavnostni dan, se je pokazal knežji dvor v vsem svojem sijaju in razkošju. Svečanost in njeno ra-zkošje je bilo nepopisno. Fancioulle se je ocHrkoval zlasti v nemih vlogah ali pa v fcakih, ki imajo malo besed in ki so često glavne v simboličnem nrikazovanju skrivnosti življenja. Na oder je stopil elegantno in neprisiljeno, kar je imponiralo vsem gledalcem tako, da se jim je nesrečni barlekm v dno duše zasmilil. Ce rečemo o igralcu, da je dober, rabimo formulo, kl združuje v sebi i umetnost i prizadevanje i voljo. Če bi znal igralec prikazati onega. Čigar življenje igra. tako lepo m nazorno, kakor so prikazani najboljši antični kipi. o katerih bi človek mislil, da žive, vidijo in dihajo, bi dosegel ogromen uspeh. Fancioulle je tisti večer prekosil samega sebe. Prihajal je in odhajal, smejal se je in plakal, igral je z neko posebno mikavnostjo božanstva in nadnaravnostjo. Nemogoče je opisati umetniški užitek, ki so Imeli gledalci tisti večer. Fancio- Detska moda Ni ne praktično, nc lepo, če pustimo deco hoditi ves dan doma v šolski obleki ali v oni, ki to nosi na izprehodu. Tudi zdaj pozimi, ko je deca vse popoldne in ves večer doma, potrebuje kaj praktičnega za dom. da se dobro počuti in da se lahko svobodno giblje. Naiideal-nejša detska domača obleka je pižama, ki je postala zadnje čase bolj detska, nego damska obleka. Narejena je kakor pižama za odrasle, suknjič z velikimi žepi in hlače. Hlače so v pasu zadrgnjene ali pa so narejene v celem s telovnikom tako, da tvorijo tudi brez suknjiča ceflo obleko in da lahko deca v njih v toplem stanovanju bega ves večer. V tem primeru se pa hla_če in telovnik zadai zapenjata na velike gumbe, ki so obenem lep okrasek. Deklice nosiio enake pižame kakor dečki, samo da so lepše barve in primerno okrašeni. Zelo važno je blago, ker ne smemo pozabit: ,da se hoče deca doma valiati po tleh. polivati vodo in sploh početi vse, da se umaže. Pižamo je treba tore} pogosto prati. Najprimernejše blago za detske pižame ie cenejših vrst foulard, popePin. šantung. krep ah* svileno platno, če 'mamo hladno stanovanje, pride za zimo v poštev flanel, barhant ali volna. Zadnje čase se je začela moda zelo zanimati tudi za deco in roditelji vedno boli skrbe, kaj deci pristoja in kaj ne. Mamice posvečajo veliko pozornost detski frizuri. Pri tem se ne ozirajo dosti na nasvete frizerjev, marveč se drže v glavnem tega. kar zahteva obrazek njihovih malčkov. Suha deklica s črnimi očmi in Črnimi lasmi bo lepa kot Japonka. Gladko počesani lasje, globoko na čelu pristriženi. Pravilni dekliški obraz aristokratskih potez zahteva gladke, po sred'mi razčesane, okrogli, rdeči obrazi pa naravno nakodrane lase. Nikoli pa ne smemo dati deci obriti vratu. S tem izgubi dete vso mikavnost. Ljubka novost v detski modi je perilo i-n sploh vsi deli detske garderobe, okraše-ni s slikami namesto mon o gramov. Skrbne mamice okrase detsko perilo in tudi oblekce z okusn:mi ročnimi deli v obliki ptic. zaičkov. medvedkov, mačic itd. Dečki nos;"o k domači pižami: tudi domače čepice iz enakega blaga, oodobne fesu. Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše! Za zimski sport O smučarskem dresu kot modernem bi pravzaprav ne smeli pisati, ker ne obstoja. So pa sezonske kaprice, ki si* lijo v ospredje zdaj to, zdaj ono har monijo barv in krojev. Središče zim? skega sporta je nedvomno St. Moritz v Švici, ki je obenem merodajen za mo? do športnih oblek. — Tu se zbira ves športni svet, ki je pripravljen za po= Šten skok žrtvovati zadnje hlače. V St. Montzu se pa zbira tudi elegantna družba, ki žrtvuje nasprotno zadnjim hlačam zadnij, če tudi izposojeni denar. St. Moritz živi letos v znamenju temnih barv, med katerimi prevladuje modra mornariška. Večina dam v St. Moritzu nosi temnomodre kostume iz tvveeda. Krilo je do pasu modelirano, plašč siv flanelast, okrog in okrog pod* pasan, telovnik svetlejše modre barve, kravata rdeča. Klobuček je iz lahke, vendar pa izrazito športne klobučevis ne. Seveda mora imeti dama, ki potuje v St. Moritz, v zalogi tudi nekaj žem* prov za popoldne in za čas, ko ne nosi športnega dresa ali večerne toalete. Po* leg tega ne sme pozabiti na velike vol* nene ali svilene šale. Smučarski dres modre barve z dol* gimi hlačami, ki se tesno oprijemlje ulle jim je dokazal, da je opojnost umetnosti najslajša in da lahko ublaži še tako skeleče rane. Dokazal jim je, da g*e-nij lahko igra komedijo na robni svojega groba z radostjo ,ki mu zastira pogled v grob. Vse blazirano in frivolno občinstvo ie podleglo skoro vsemogočnemu vplivu njegove umetnosti. Nič več ni mislil na smrt, ne na žalost in ne na muke. Vsi so se vdajali opojnosti pri pogledu na živo umetnost. Po dvorani so opetovano zadoneli izrazi odobravanja in občudovanja. Sam knez je svojemu harle-kinu navdušeno ploskal. Toda zdelo se ie, da mu rope po glavi neke skrivne misli. Pa vendar ni čutil, da je v svoji despotični moči premagan. Morda pa je bil razočaran v svojih nadah in se je čutil osmešeneiga. Take misli so roj'ile ljudem po glavi, ko so opazovali knezov obraz, ki je bil še bolj bled kot običajno. Njegove ustnice so se vedno bolj stiskale, oči so se mu iskrile, obenem je pa ostentativno ploskal talentu svojega bivšega prijatelja, tega čudovitega harlekina. ki se je norčeval iz smrti. Gledalci so opazili, da se jo knez nagnil k svojemu pažu in mu nekaj zašepetal na uho. Lokave oči navi- meč in kolen, to je prvo, na kar mora misliti dama, ko se napoti v St Moritz. Pod smučarskim dresom se nosi rjav ali svctlomoder sviter. Kot dopolnilo jc neobhodno potreben plašč iz impregni* ranega blaga. So pa še druge varijacije, tako dolge sive hlače, črn telovnik in rjav sviter ali pa črna obleka in bel sviter. — K športni obleki spada švicarsko perilo iz svilenega trikoja ali lahko volneno pe* rilo. Pozabiti tudi ne smemo na snežne čevlje, obšite znotraj z ovčjo kožuho* vino. Nogavice morajo biti volnene, ker nc gre, da bi dama celo pri zimskem sportu koketirala v svilenih nogavicah. Vse igle, kozmetične potrebščine in drugo ropotijo mora smučarka pustiti doma. Ffiisi Kozaki (Premijera v Elitnem kinu Matica) Po «Ani Karenini* in «Vstajenju» so se odločili v Ameriki posneti še Tolstega *Ko* zake». Mimo lahko rečemo, da je film v ce* loti uspel nad vse pričakovanje. V vasi Jagornik žive hrabri kozaki pod vodstvom hetmana Ivana. Neprestano se bore s Turki, Ie hetmaoov posinovljeaiec Lukaška (John Gilbert) se ogiba nepresta* nih bojev, ostaja doma in lazi za svojo iz* voljenko, lepo kozaško deklico Marjano. Zato ga zaničuje vsa vas kot strahopetca, očim ga prezira in celo ljubica »e ga sra« mu je in ga noče priznati kot svojega izvo* ljenca. Lukaška se razjezi in po srditem na* stopu z očetom sklene oditi na bojišče. Da vidite kako se je razvnel, ko se prične bitka s ovražnikom! Kakor besen tiger se je za* gnal na iskrem konju na neprijatelja. Nje* gova sablja se je bliskala nad turškimi gla* vami, ki so padale kakor trava pod koso. Njegova odločnost je pripomogla do sijajne zmage in Lukaška je postal čez noč ljub* ljenec kozakov. Oče je s ponosom gledal nanj in tudi Marjana se ga ni več sramo* vala. Toda on je postal ponosen in ni hotel pokazati dekletu, da jo ljubi, ker se je ho* tel maščevati, da ga je prezirala. Kakor strela iz jasnega pa je zadela na* selbino vest carjevega kurirja, da je pod* pisal «batjuška» mir s Turki in da je v znak posebnega spoštovanja do kozakov ukazal knezu Olenjinu poročiti se s koza« ško deklico. Njegova izbira je padla ravno na Marjano. Kozakom je bilo to seveda v veliko čast, le vest o miru je napravila na nje porazen vtis. Kako si je sploh mogoče misliti kozaško življenje brez bojev? Ali naj lenarijo sedaj doma in se brigajo zgolj za žeroske? Hitro so si izmisliti zvijačo. — Sklenili so poslati turškemu sultanu poni* zevamo pismo, polno najgrših psovk in ga na ta način prisiliti, da sam prelomi mir. Med tem se je praznovala zaroka kneza Olenjina z največjim pompom in zaročenec je odpeljal svojo nevesto v Moskvo. Na poti pa so ga napadli Turki in le Lukaškova pozornost je pripomogla, da so kozaki o tem pravočasno zvedeli in preprečili zločin* ski naklep. Lukaška in njegov očim sta bila sicer od Turkov ujeta, pripeljana pred tur* škega bega, ki ju je dal mučiti, a končno je v zadnjem hipu prispela pomoč, ki ju je osvobodila Od filma »Silvesterska noč ruskega kne* za» pa do danes je to nedvomno ena naj* večjih kreacij John Gilberta. Take vloge mu pristojajo kakor da bi bil rojen za nje. Tudi ostale vloge so dobro razdeljene, tipi izvrstni in karakteristični, režija v vsakem pogledu uspela, tako da se pri filmu ne mo* re ničesar grajati. Se nikoli nam ni noben kozaški film na tako slikovit in naraven način prikazal romantičnega kozaškega živ* ljenja. Ernst Torrence in Renče Adoree sta v svojih vlogah prvovrstna. Nih Asther daje zelo lepo sliko kneza Olenjina Škrat* k a, film zasluži našo največjo pohvalo in prepričani smo, da bo temu pritrdila tudi vsa kmopublika. V baru. — Smem prositi, gospodična? — Ne plešem s tujimi gospodi. — Kaj niste tu za zabavo? — Da, toda za svojo. Slabo podkovan. Oče sinčku: Zakaj si že zopet dobH v šoli ukor? — Zato, ker nisem vedel, kje so Azori. — Sai sem ti rekel, da moraš paziti, kam spravljaš svoje reči. Radovedna stenica. V pristaniški hotel pride pozno zvečer gost. Ko se z vratarjem nagne nad tloris so'b, pade na papir stenica. — Da imate v hotelu stenico, ni nič čudnega. Da pa imate stenice, ki hodijo k vratarju gledat, katero sobo dobi gost. to je pravi škandal. hanega dečka so se radostno zaiskrile. Hitro je zapustil knezovo ložo, kakor da gre izpolnit nujno povelje. Čez nekaj minut je neprijetno piskanje prekinilo Fanciouflovo igro in vsi gledalci so se zdrznili. A iz kota, od koder se je začulo piskanje, je planilo dete, ki se je kar dušilo od smeha. Fancioulle je najprej zatisnil oči, potem jih je izbuljrl, odprl je vrata, kakor da hoče globoko vdihniti, zamajal se je malo naprej in nazaj, slednjič je pa padel mrtev na oder. Kaj je res spravilo nepričakovano piskanje krvnika ob žrtev? Ali je knez opustil svoje morilne naklepe? Ali pa se mu je draigi in nenadomesliivi Fancioulle zasmilH? Kdor hoče. laho verjame. Uporni plemiči so se tisto noč zadnjič zabavali. Še iste noči so bili usmrćeni. Od tistega časa je prihajalo na knežev dvor mnogo igralcev iz tujine, odličnih in znamenitih, toda nihče se .ii mogel kosati s Fanc;ouIlom in tudi knez ni nobenega tako visoko cenil. inserirajie v „S!ov. Narodu" ? Strun 6. licaj tako neusmljeno pretepel. Tndi}* ski nacionalistični pokret ima v njem mučenika, čigar smrt pa narodnega po* kreta ni oslabila, marveč okrepila To se je pokazalo zlasti pri njegovem po* grebu, ki se je izpremenil v ogromno manifestacijo za samoupravo Indije in proti vsiljenemu odboru angleškega parlamenta. Pač pa je zadela indijski narod z njegovo smrtio težka izguba na kulturnem polju. Kot novinar je vze bila zbrana množica radovednežev, kn je drznega vlomilca z zanimanjem opazovala. Naenkrat je pa vlomilec opazil, da rjuhe ne sežejo do okna drugega nadstropja in zato se je ustavil na prizidku, kjer je raztrgal še en kos rjuhe in si podaljšal vrv. Tako je srečno zlezel v Čakalnico nekega zobozdravnika, kjer je naletel na njegovo asistentko in pomočnika. Toda vlomilec se ni dal motiti. Mirno se je spuščal po rjuhi doli in policija je iz tretjega nadstropja streljala nanj. Tudi z ulice je začela policija streljati na vlomilca. Pad'lo je nad 60 strelov. Končno se je vlomilec zatekel v sušilnico biižnie pekarne, kje*r ga ie razorožil olumuŠki igralec Strejček. Na policiji je vlomilec priznal, da ie vlomil v trgovino in ukradel 3000 Kč. Nekaj časa je simuliral blaznost, ko so ga pa trdo prijeli, je priznal, da se piše Josip Schwarz in da je rodom iz Banata. Njegova tzgovoriava res spominja na srbščino, toda policija je prepričana, da mož laže in da bo treba njegovo identiteto ugotoviti potom daktiloskopije. u_ NA PRAZNIKE naj si cenjeno občinstvo ogleda krasno prenovljeno gostilno P. Košak na Krekovem trgu. Posebno pa priporočam cen j. občinstvu izvrstna domača vina priznano prvih vinogradnikov. Kegljišče še nekaj dni v tednu na razpolago. Prvo vprašanje v obljubljeni deželi. Nekdo je bil radoveden, kaj je dejal prvi žid, ki je stopil v obljubljeno deželo. Vprašal je Žida L6wensteina in ta mu je odgovori]: — Stvar je zelo enostavna. Prepričan sem, da je bilo prvo vprašanje mojega pradeda v obljubljeni deželi, kje ima-io tam borzo. jica se drži za mojo obleko, eno pa sem izgubila. — Ampak pošteno smo jih potegnili to pot. To nas je naučil popis živine. Vse se je izvršilo v petih minutah. Vsi so bili zadovoljni, samo Kuznecka je sedela v travi in jadikovala. Vsa petorica njene dece je bila popisana, zasačili so jo v gnezdu. Okoli nje so stale druge žene in s pomilovanjem gledale na njo. —- Prav slabo je odrezala, je pripomnila ena od sosed. — Drugikrat naj bo bolj previdna. Rodila jih je kar vsako leto sproti in misli, da mora biti tako. Ne, ne, botra, zdaj so drugi časi. — Ali po pravici povedano, z deco je vendar lažje nego z živino. Če pride deca pod zlo, nesreča ni tako velika. — Res je, z deco je precej lažje. — Tedaj so nam precej živine odgnali. — Prišli so tako nepričakovano, da si nismo mogli pomagati. Na vaški cesti se je pojavil štacunar. — Vsi oni, ki imajo deco, naj pridejo v soboto v mesto. Vse žene so sočutno pogledale Koz-neeko. — Zakaj neki? — Dobile bodo podporo za deco: obleko, obutev. Nekaj trenutkov je vse umolknilo. Nazadnje je neka ženska jezno pljunila in rekla: — To ti je prokleto življenje. Človek ne more nikdar vedeti, kaj naj stori. Dolgo še so stale vse sosede okoli Kuznecke in ji zavidale. Ona je bila edina, ki ni pogrešila Ste v ;9ft. •SLOVENSKI NAROD* dne 29. decembra 1928. Stran 7. Edgar VVallace: 26 Kdo je morilec ? Roma n. — Odšla je včeraj popoldne, — je de-ja*l Bob in gotovo bi ju ne bil tako prestrašil, če bi bil vrgel bombo. — Mislil sem, da sta z njo kaj govorila, — je nadaljeval. — Prišla ie k meni in mi dejala, da se je hotela odpeljati z vlakom ob 3.15, da pa je že pozno. Predlagal sem i i, da bi jo odpeljal do Guildorfa. — Ali je imela s seboj prtljago? — je vprašal Sokrates. — Da, ročni kovčeg. Zakaj vprašuješ? Se je kaj pripetilo? — Nič, — je dejal Sokrates ogorčeno. — Samo to, da je nama obljubila, da ne odide z doma, dokler se ne vrneva. — To je čudno. — ie dejal Bob. — Meni se ie pa zdelo, da vesta oba, da poide z doma. — In ni povedala, kam gre? Ali nI pustila tu svojega naslova? Bob je odkimal z glavo. — Niti vprašati se je nisem upal. Sokrates je odšel v svojo sobo in zle slutnje so ga obhajale. Poiskal je Franka, ki je snaiil obleko, in zaklenil je za seboj vrata. — Frank, kaj se je zgodilo z gospodično Templetonovo? — Tudi jaz sem se davi tako vpraševal, — je odgovoril Frank. — Včeraj popoldne sem spa*l. Ponoči sem bil na straži, kakor ste mi naročili, bedel sem do pol šestih, ko mi je služkinja prinesla skodelico čaja. Niti sanjalo se mi ni, da je gospodična odšla. Spomnil sem se, da sem nerazločno slišal kako je avtomobil drdral po klancu in vprašal sem služinčad, če se je res kdo odpeljal. Vedeli smo. kdaj je avto zapustil dvorec in kdaj se je vrnil. — A gospodična Templetonova ti ni povedala, da gre z doma? Frank je odkimal z glavo. — Šel sem v knjižnico po knjigo in gospodična je tam čitala. Vprašala me je, če sem kaj slišal o vas. Odgovoril j sem, da ne. Potem me je prosila, naj ji potegnem žebljiček iz večernih čevljev, ki jo je tiščal. — In vam ni povedala, da je namenjena v mesto? — Ne. Mislil sem. da me počaka v knjižnici. Ko sem odhajal, sem slišal, da zvoni v knjižnici telefon. Po tem je nisem več videl. Lexington in njegov brat sta se spogledala. Mlajši Smith je btl ves bled in obupan. Sokrates mu je stisnil roko v znak sočutja. — Morda je imela v mestu opravke. Morda jo je kHcal advokat, — je dejal. Toda advokat tn vsi znanci so mu po telefonu odgovorili, da gospodične nihče ni klicaL — Lexi, obvesti mestno policijo tn brzojavi Scotland Yardu, da je Mollv izginila. — Čutim, da sem napravil usodno napako, — je dedal Frank obupano. — Kako si mogel to slutiti? — ga je tolažil Sokrates. — Ravnal si po mojih navodilih. Saj tudi jaz nisem slutil, da izgine podnevi. — Mislite ... je začel. — Misliš, je dejal istočasno Lexmg-ton. — Mislim, da je zadeva resna, — je dejal Sokrates. — Njen prvi odhod je bil razumljiv. Toda ta? Nič kaj mi ne ugaja. Bob je bil razburjen. — Ali si jo spremil do avtomobila, ali pa si se poslovil od nje pri vratih? — je vprašal Sokrates. — V dvorani sva se poslovila, — je odgovoril Bob. — In bil sem tako nepreviden, da je nisem vprašal . . . — Kaj bi jo brl vprašal? — se je oglasil Sokrates. čigar živci so bili že razdraženi. — Guildorfski kolodvor je zelo živahen. Mislim, da bi bilo odveč informirati se pri železniških uslužbencih. Na tem kolodvoru je dnevno najmanj pet tisoč ljudi. — Kljub temu odidem tja in se informiram v vaseh, če ni morda . . . — Če ni morda? — Če se ni morda vračala iz vasi, — je odgovoril Bob. — Ne vem, je-li res odpotovala v London ali pa je bila to samo pretveza. — Kaj misliš s tem? Sokrates se je obrnil in pogledal Bobu v oči. — Mislim, da tiči za tem Jetheroc, — je odgovoril Bob. — Ne pozabi, da ima velik vpliv na njo in da mora že vedeti, zakaj se skriva. — Jetheroe, — je ponovil Sokrates. — Saj res, nanj sem pa čisto pozabil. Bob je kmalu odšel in vrnil se je šele proti večeru. Z njim je prispel sel, ki se je skrivaj obesil na njegov avtomobil. Prinesel je brzojavko. — Zame, — je dejal Sokrates in raztrgal ovoj. — Od Molly, — ie vzkliknil presenečeno in črtal: — Pridite 479 Ouaker Street. Sem zdrava in odkrila sem nekaj čudovitega. Pripeljite Lexa in recite Franku, da bi Janeta rada govorila z njim. — Janeta? — Sokrates je namršLI obrvi. — Kdo pa je ta Janeta, za vraga? — 2iva je in zdrava, — je vzkliknil Lexmgton radostno in Bob se je na ves glas zasmejal. Sokrates je poiskal svojega »slugo« in mu pokazal brzojavko. — Kdo je Janeta? — je vprašal radovedno. Janeta je moja nevesta. Toda kako pride ona do te afere? In kaj neki mu ima povedati? — je dejal začudeno. — Ali stanuje na Ouaker Streetu? Frank je odkimal z glavo. — Stanuje blizu Ouaker Streeta. na Portman Souaru, — je odgovortf. — No, torej, imamo še dovolj Časa. Obleci se, Frank, z menoj pojdeš. Morda pojasnim drugo zagonetko. Stojimo namreč pred dvema zagonetkama. — Pred dvema? Pred dvaindvajsetimi. — je za mrmral Frank. Ko je zavozil vlak na Waterloo Sta-tion, se je Sokrates udaril po kolenu in vzkliknil: — Grom in strela! — Pri Sokratu, ki je zelo redko izgubil ravnotežje, je bilo to nekaj nepričakovanega. Frank ga je začudeno pogledal. — Kaj se ie zgodilo, gospod Smith? — Meša be mi, — je odgovoril Sokrates. — Je vajina zaroka javno znana? — To je vprašanje — se je nasmehnil Frank. — Seveda ie znana. Razglašena je bila pred dobrim mesecem. Sokrates je zagodrnjal. — Stavim glavo, da je bila tvoja slika z imenom tvoje zaročenke objavljena v listih, a pod tvojo angelsko podobo je moralo biti nekaj vrstic, ki so te poveličevale kot nadebudnega detektiva. — Da, v novinah je bilo res nekaj takega, — je priznal Frank po kratkem razmišljanju. — Zakaj ste se spomnili tega? — Takoj zveš. Toda to pot Sokratov obraz ni imel običajnega veselega izraza. Imel je sitnosti z iskanjem avtotaksi-ja, a slednjič sta le izstopila pod mračnim portalom št. 479 na Ouaker Streetu. — Zdi se mi, da smo se zmotili, — je dejal Lexington in pokazal na mozaično tablico na vratih. — Tu je materinska šola. Dekle, ki so jo vprašadi, je bilo zelo presenečeno. Povedalo jim je, da je to res materinska šola in da je ravnatelj v svoji pisarni. Prišel je doli in Sokrates mu je v 'kratkem povedal, čemu so prišli. — Tu stanujem samo jaz z ženo, — je dejal. — Ali niste zamenjali naslova? Sokrates je potegnM iz žepa brzojavko in mu jo pokazal. — Da, tu ie navedena številka 479, toda pošiljatelj se je očividno zmotil. — Stopimo še k moji nevesti, — je dejal Frank. — Stanuje tu za vogalom. A tam so bili Še bolj presenečeni. Lepa Frankova zaročenka jim je povedala, da Molly ni videla, da je sploh ne pozna in da brzojavke ni pošiljala. Bila je torej sleparija. — Že v vlaku mi je šinila ta misel v glavo, — je dejal Sokrates. — Toda kaj naj pomeni vse to? — Hoteli so nas spraviti iz Hmdbea-da, Lexi. Zakaj, še ne vem. Vrnemo se nemudoma. Proti večeru so odpotovali iz Londona, toda zadnil dnevni brzovlak so za- mudili. Bili so prisiljeni izstopiti v Guld-fordu in najeti avtomobil. V Knežji dvorec so prispeli o pol dvanajstih. Boba ni bilo doma in služkinja je izročila Sokratu dve pismi. Sokrates je vzel prvo, s svinčnikom in očividno v nagl:ci pisano pismo, glaseče se: »Dragi Sok! Prav kar mi je Molly telefonirala. Ni v Londonu, marveč v \Vesten-super-Mare, če se ne motim. Odpeljem se takoj po njo. Sokrates ie odložil pismo in nekaj časa je zrl molče v tla. Potem ie odnečatil drugo p:smo. Bilo je s haslemerske poŠte. Ozrl se je na Franka in se zasmejal. — Stavim glavo, da je tudi to pismo iz "VVestona, — je dejal Frank. — Dobro, da smo se takoj vrnili. Pad b; vedel, kdo brije iz nas norce. — Tudi jaz bi rad vedel to. — e odgovoril Sokrates zamišljeno. Poklical je slugo in mu dejal smeje: — Stavim glavo. \Villiams. da vem. po čem hrepeniš. Ali ni nocoj v liasle-meru gledališke ali kinopredstave? — Da. gospod. — je odgovoril presenečeni sluga. — Stavim tudi, da si točil vino. — Res je, gospod. — je odgovoril sluga ves osupel. — Ni treba zasliševati te, kajti davi sem slišal, kako ti je gospodar naročil pretočiti vino. Naglo se je obrnil in odšel po stopnicah v prvo nadstropje. Vsi so se začudeno ozirali za njim. — Kaj vraga snuje zopet Sokrates? — je dejal Lexington. Ko je pozneje vstopil v bratovo sobo, ga je našel oblečenega, toda trdno spečega v postelji. Sokrates ie vedel, da nastopijo trenutki, ko niti misliti ne bo mogoče na spanje. Dasi je bil vedno pripravljen igrati se z usodo, vendar nt mogel v svojih letih prezirati narave. Sokrates je bil že zvedel ime dotične-ga. ki je telefoniral onega dne, ko je Mollv izginila. Njegov brat o tem ni imel poima. Vet s pošte se je glasila: Kako se je Herberf Hoover zaljubil Novi ameriški prezid en t ima ženo, ki v polni meri zasluži, da postane gospodinja v Belem domu. — Možu je bila vedno zanesljiva opora. Soproga novega prezidenta Zedinje* nih držav je vitka, elegantna skoro vedno črno oblečena dama svetlih las in bistrih, nekam zagonetnih oči. Člos vek takoj čuti, da ga je že na prvi po^ gled spozi.ala in da je morda tudi prt:-čitala njegovne skrivne misli. Kdor zna na prvi pogled uganiti, kakšno vlogo igra človek v življenju, bi mislil, da je Hoover jeva žena ravnateljica kakega ženskega zavoda. Ženske so igrale v življenju slavnih mož vedno važno vlogo. Žena. kj stoji ob strani možu in mu pomaga nosti težko breme odgo= vornosti, ima često v rokah sredstva, da zboljša ali pa poslabša življenje milijonov ljudi. Nihče ne more vedeti, kakšne krize lahko nastopijo v Ameriki nod tem ali onim nrcirjrlentom. Kdo bi bil mislil, ko ie bil izvoljen Vikr n. da bo s*n! nekoč na čelu ameriške ar« made? Moža, ki zavzema v državi najs višji položai. je treba presojati p;> nje? govih sposobnostih in delu. In ksc mu je žena najbližja, ker išče pri nji mos ralne opore, kadar omaguje pod težo velike odgovornosti, jc treba oceniti tudi njene lastnosti in sposobnosti. Hoover ima ženo. ki ni samo dra= žestna in visoko izobražena dama, marveč tudi ženska, ki je vrMna vsega spoštovanja in zaupanja. Človek takoj spozna, da ie sposobna za vse jav? ne funkcije, ki jo čakajo kot gospodi* njo v Belem domu. Kraljica Marija ni bolj ustvarjena za buckinc?h;imsko pa* lačo. kakor je Hoovcri^va soproga za prvo ženo v Ameriki. Ker ii ie nedav* no umrl oče. nosi žalno obleko. Herbert Hoover se je seznanil z Lou Henrv na standfordski univerzi. Vpisal se je v prvi letnik, ker je hotel postati montanist in posečati predava* nia dr. Johna Brannerja Lou Henrv je sklenila dve leti pozneje vpisati se na isto univerzo, ker je dr Rranner prire* dil več predavani na visoki šoli v Mon= terev. kjer je Lou bivala s svojimi ro* ditelji. Ko se je vpisala na standford-sko univerzo, je bil Hoover že v viš= jem letniku in med študenti zelo popularen. Po mnenju dr. Branneria je bil najboljši študent geologije. S svojo poznejšo ženo se prvič sestal v geolo* škem laboratoriju. Zbližalo ju je zani>-manie za isti predmet. Proti koncu Hooverjevih študij ni bilo več dvoma o niunem Iiubavnem razmerju. Skrom* ni mladenič in aristokratsko dekle sta se do ušes zaljubila Oba sta bila roje? na v Lowe, oba je zanesla usoda v Kas lifornijo in oba sta študirala na isti univerzi. Mladi Hoover se jc napotil po kon= čanih študijah v svet, da si ustvari eksistenco. Potoval je iz kraja v kraj in često se je vračal na stanfordsko univerzo, kjer sta se z Lou posvetovala o poroki. Lou je hotela končati studi* je, da bi bila možu v podporo. Ko je le* ta 1898 končala študije, se je mudil Hoover v Avstraliji, kjer so mu ponu* dili zelo dobro službo. Brzo javil ie svoji nevesti in dobil je odgovor, da se lahko vsak čas poročita. Hitro se je vrnil iz Avstralije, toda komaj se je poročil, ga je klicala karijera na Kitaj* sko. V kapelici v Monterev sta se po* ročila in mlada žena je odpotovala z možem v deželo vzhajajočega solnca. Zakonca Hoover je zanesla usoda v vrtinec pustolovščin. Temeljito sta se seznanila z življenjem Kitajcev, vi* dela in doživela sta vse, kar more nu= diti tujcu bivanje med zakletimi so= vražniki drugih narodov. Malo je na svetu žen, ki bi se lahko pohvalile s takim ženitovanjskim potovanjem. Po* zneje je odpotovala s svojim možem v Tokio, Petrograd, London, Sibirijo in Rim in povsod je znala pričarati možu vso udobnost domačega ognjišča. V tem času sta se rodila zakoncema Hoo* \cr dva sinčka. Ko sta nekoliko odra* sla. je ostala žena doma, da bi mogla hoditi v šolo. Med svet. vojno, ko je vodil Hoover prehrano Evropo, se je njegova soproga definitivno nastanila v Washingtonu, kjer si je zgradil Hoo* ver krasno vilo. Tako lepo urejene hi* še nima vsa Amerika. Iz vsake sobe se pride na veliko teraso, podobno vrtu, kjer cvete poleti in pozimi polno naj* lepih rož. Znotraj je vila obita s hra* stovimi deskami, vse sobe imajo veli* ka okna brez zaves, tako da je iz vsa* ke sobe krasen razgled na vrt. — Na vprašanje novinarjev, če ni nesrečna, ker mora zapustiti ta raj. je Hooverje* va odgovorila, da nerada zapušča svo* jo vilo, da je pa na drugi strani vesela, ker ve, da bo lahko kot gospodinja v Belem dnevu mnogo storila za ameris ško ljudstvo. Nove senzaciionalne aretacije v Parizu Afera »Gazette du Franc« je znova vzbudila zanimanje javnosti, ker je dal preiskovalni sodnik v četrtek aretirati ravnatelja lista »La Rumeur« Anoneti-la, ki je obtožen raznih sleparij in soudeležbe pri mahinacijah Marte Hana u in njenega moža. Že v začetku preiskave v zadevi afere »Gazette du France se je govorilo, da je bil Anquetffl pravočasno rnformiran o finančnem škandalu in da ga je izrabljal, da je izsiljeval od Marte Han a u denar. In res se je izkazalo, da je Anquetil izsilij od nje dva čeka po 75.000 frankov, poleg tega je pa dobiil visoko odškodnino, ker je posojal finančno rubriko svojega lista koncernu Hanau-BIoch. »La Rumeur« je pariški opoldanski list, ki ga je ustanovil Anaiietil pred poldrugim letom. List je pisal večinoma o raznih zakuKsnih aferah in škandalih. O njegovem ravnatelju ,ki je spisal že več knjig o perverznosti moderne družbe in pokvarjenosti javnega življenja, se je že davno govorilo, da izrablja svoje informacije za izsiljevanje denarja od razmah kompromitiranih javnih funkcijonarjev pod grožnjo, da jih bo sicer razkrinkal. Pri zadnjih volitvah je kandidiral za poslanca, Gya-ne pa je propadel. Pozneje je začel v svojem listu napadati francosko koloni-ia«lno uoravo in jo doflčiti sleparij m volilnih škandalov. Zagovornik bivšega senatorja Klo-tza, odvetnik Torres, je poslal preiskovalnemu sodniku pismo, y katerem za- hteva, naj psihijatri ponovno preiščejo njegovega klijenta. Istočasno je Torres objavil pismo neke avtomobilske družbe, ki je vložila protni Klotzu tožbo, češ da je izdajal nekrite čeke. Družba je pa tožbo umaknila. Baje nameravajo umakniti tožbe tudi drugi Kiotzovi upniki. Klotzovim prijteljem se je najbrž posrečilo spraviti skupaj toliko denarja, da bodo njegovi dolgovi poravnani. Dolgovi bivšega ministra znašajo baje 15 milijonov frankov. Preiskovalni sodnik je izdal tiralico za znanim pariškim bankirjem Gauchom, ki je poneveril več stotisoč frankov tujega denarja. tELIM MIŠIH Ve «• film o zadnjem r s'emca ju N ko a| - II o tm iji pred in n ed svet vno *otuo. Predstave v kinu Matica v sobo ev. Življenje najbogatejših Američanov V Ameriki imajo najhitrejše avtomobile, najvišje hiše, naj prijetnejše morske kopeli najdražje nakite, najdrznejše jahače, najboljše letalce, najbogatejše može itd. Cela Amerika je dežela su-perlativov. Med ameriške zanimivosti spada tudi življenje bogatašev. Ameriški milijonarji imajo svoje jahte, palače, umetniške galerije in sploh vse, kar si zažele, a vendar žive nekateri zelo skromno. Imena Vander-bilt, Ford, Astor in Rockefeller so znana po vsem svetu, a vendar so to možje, ki žive bolj skromno, nego dobro situiran trgovec v Evropi. Delajo 12 do 18 ur dnevno in vsi so dočakali visoko starost ne morda zato, ker imajo na razpolago najboljše zdravnike in zdravila, marveč ker se mnogo pečajo s sportom. Vsi ameriški bogataši so zelo marljivi. Vanderbilt mlajši živi v skromnih razmerah v Newyorku. Sam vodi gospodinjstvo, sam si snaži čevlje, ker noče imeti služinčadi, ki bi ga v njegovi osamljenosti motila. Miss Cat-terine Mac Comb. hčerka predsednika ameriSkega jeklenega trusta, je zaposlena v eni neštetih tovarn svojega očeta kot navadna delavka. John Scott, sin enega najbogatejših Američanov, je nedavno otvoril skromno delikatesno trgovino. Odjemalcem streže sam in upa, da se mu bo posrečilo trgovino razširiti. Powlev Mac Cormidk, sin enega največjih ameriških tovarnarjev, dela v očetovi tovarni. Sin milijonarja Buttler-ja služi pri policiji in mora stati dan za dnem na eni najprometnejišh ulic Chi-caga. i* PONEDELJEK"? Alojz Gradnik, »Kitajska lirika" Izdala založba «Jugj> v Ljubljani. Cvetober kitajske lirike, ki nam ga je po* klonila založba «Jug» za božič, bo ljubite* ljera slovenske pesniške knjige sliščica v najbolj delikatnem pomenu besede. Nade* jajoči se svojevrstne eksotike, ne poznava* joči naroda, ki je eden največjih na svetu in ima najstarejšo kulturno tradicijo, bodo izprva zvedavo prelistavali knjigo, ki raz* veseljuje že oko po svoji prikupni in ele* gantni vnanjosti. Cim dalje pa se bo kdo pomudil na posameznih straneh, tem širši in vabljivejši vidiki se bodo odpirali nje* govemu notranjemu pogledu. Zbirka ima vse pogoje, da čitatelja, ki je količkaj do* jemljiv za pesniško besedo, osvoji in vna* me ter mu postane vir užitka in duševnega zadovoljstva. Prevajalčeva močna pesniška osebnost se riše na vsaki strani «Kitajske lirike». — Dr. Gradnik nam je poslovenil že nekatere Tagorejeve pesnitve in pokazal v teh prevodih svoje bistro pronicanje v orientalsko duševnost. «Kitajska lirika» pa pomeni po naši sodbi višek njegovega dosedanjega prevajalskega udestvovanja in je tudi naj* lepši, najzrelejši in najtrajnejši umetniški plod, ki ga je dal orient slovenskemu jezi* ku. Gradnikov cvetober kitajske poezije tembolj preseneča, ker so najboljše pesmi tako domače, kot bi bile zrasle na sloven* skem Parnasu. Samo primerjava s prevodi drugih narodov nas prepričuje, da vse to res poteka iz iste eksotične Kitajske, ki se po dolgi odrevenelosti zopet prebuja k no* vemu življenju ter mika s svojimi dogodki našo pozornost. Samo pesnik dr. Gradni* kovega kova je mogel najti toli posrečene oblike, ki naj store iz zbirke kitajske lirike našo domačo knjigo. Med obilnim gradi* vom, ki ga je imel na razpolago, je preva* jalec izbral s prav srečno roko: ponašil je pesmi, ki imajo po 6voji miselni vsebini ali emocijalnem bogastvu občečloveško vred* r.ost. Čeprav srečujemo v njih odbleske nam neznanega sveta z njegovmi starodav* nimi običaji in nravi, je vendar njih jedro globoko človeško Tam, kjer je skrita bo« lest srednjeveškega Kitajca, utegne, če do* bro premislimo m resnično občutimo, za* boleti tudi nas. Skratka: pomen »Kitajske lirike* je pesniško=umetniŠka vrednost teh prevodov in smemo po pravici biti hvaležni prevajalcu, da je obogatil našo literaturo s to antologijo, ki nam jo lahko marsikdo zavida. Ni tu "prostora, da bi se spuščali v po* drobne j še premot rivan je te lepe knjige. Po* pularno velja pri vseh dobrih knjigah samo ena sodba: Vzemi knjigo in jo čitaj! Ne veš, čemu se boš bolj čudil: ali dejstvu, da so bile najlepše teh pesmi spisane v dobah, ko je bila Evropa v barbarskem stanju, ne* katere celo takrat, ko so na naših tleh bi* vali mostiščarji in ko so bili medvedji br* logi ondi, kjer so danes civilizacijska sredi* šča Ali pa oostrmiš, če pomisliš, da kitaj* ska lirika ne glede na tisočletja, ki leže med posameznimi pesniki, v ničemer ne za* ostaja za evropsko poezijo 19 stoletja. Za* nimajo jo isti problemi ko zanimajo našo poezijo in vnemajo iste lepote: v tem po* gledu ni razlike med največjim izmed veli* kanov poezije vsega človeštva Li*Tai*Poem (702—763 po Kr.) hi Ma=Huang*Čungom, ki menda še živi. Ljubezen, strasti, prirodne lepote, socialne krivice, politična nasilja, uganka življenja in smrti, vino, to in po* dobno je zanimalo kitajske poete vseh ča* sov prav tako kot zanima naše. Kaj pravite k pesmim iz ašikirga*. iz najstarejših ča» sov: niso li med svetovno vojno prihajali rudi nam enaki občutki in nas navdajale skoro iste misli? In niso li nekatere pesmi, Čijih avtor je Tu-Fu. danes prav tako kot v njegovem času aktualna obtožba milita* rizma in bede socialno zatiranih slojev? Nihil novi suh — duhovno edinstvo človeštva se zrcali v teh pesnitvah prav ta* ko verno kot v svetih kn figah Izraelcev in drugih starodavnih narodov. Z druge strani pa lahko občudujemo čudovito tenak čut kitai^kih poetov za prirodne \enote. V nji^ hovih liuneženskih noeziiah zaznavamo po= dobno uglašeno, nežno drhtečo struno kot ItVTGIVIO&iLlSri 29S3 Novi 6 cilinderski WANDERER ki je vbujal največjo pokornost na IrtoSnji berlinsk ra/.stavi d >spei. Na ogled pri glavne.n zastopniku PAVEL ŠTELE, Ljubljana, Kapiteljska 3 aveni iz Salainonove «Visoke pesmi* ali i« moderne evropske impresijonistične poezi* je. Vekovi in narodi so vzlic večnim menja* vam obsevani z bajnim svetom iste praluči in nič človeškega jim ni v nobeni dobi tuje. Delikatnost kitajskih zaljubljencev ne rodi nič manj toplih verzov o ženah nego mla* dostna nežnost naših poetov; strast se v rumenopolrih ljudeh prav tako sublimira v plemenitejša občutja kot v naših srcih. Poznam nekaj antologij orientalske liri* ke v tujih jezikih in se spominjam, da mi je večina prevodov nudila le nekako polo* vično zadovoljstvo Čutil sem. da tu niso mogle priti do izraza vse prvotne barve, vsi odtenki. Pri čitan j u Gradnikovih pre* vodov tega občutka ni. Res je, da je preva* jalec približal te pesmi našemu občutju in jih skrbno prelil, prepesnil v naš izraz, vzlic temu pa jc ohranjen tudi izvirni kolo* rit in zapuščajo v nas tako pristen dojem, kakor kitajske risbe ali kitajske slikarije na porcelanu, dojem drobnih eksotičnih predmetov. Za boljše umevanje je dodal prevajalce zgoščen, a dovolj informativen uvod o ki* tajski literaturi. Pohvaliti moramo založbo *Jug», ki je s to publikacijo zopet poka* zala, da ima spoštovanje pred lepo knjigo. Arh. Serainik je izvršil načrte za bibliofil* sko opremo, natisnila pa je jo z okusnimi črkami in na dobrem papirju Delniška ti* skarna. Dobili smo knjigo, ki je Slovencem na čast! B. B. ŠPORTNI KLUB GRAFIKA PRIREDI ZABAVNI VEČER S PLESOM DANES (v soboto) OB OSMI URI ZVEČER V LJUDSKEM DOMU. (STRELISKA ULICA) NA SPOREDU RAZNE ZABAVNE TOČKE. - SODELUJE PEVSKI ODSEK «GRAFIKE». Radioprogram , 29. doc, sobota: 17; Radio-orkester; 18: Pevska izobrazba, predava p. Tavželj; 18.30: Delavska ura; 19: Nemščina, poučuje ga. dr. Piskernik; 19.30: Človek in Bog, predava vseuč. prof. dr. Veber; 20: Slovenska > godba. Vesele zgodbe poje ga. Juvanova. — Radio-orkester; 22: Poročila. 30. dec.. nedelja: 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz fra ne. cerkve; 8: Kmeti jsko-gospo-(iarsko predavanje, ing. Rado Lah; 11: Ra-dio-kvartet: 15: Poskusno oddajanje petja na razstavi nagrajenih kanarčkov žlahtnih vrvivcev; 15:30: Silvester-radio, predava pisatelj Milčinski; 16: Tercet SiSka; 16.30: Reproducirana glasba; 20: Zbor Balalajek poje ruske narodne pesmi. Lahka glasba; *22. Poročila. 31. dec, ponedeljek: 12.90: Reproducirana glasba in borzna poročila. 17: Radio-crkester. 23: Poročila. 1. Kovo leto: 9.80: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. 11: Radio-orkester. 15: Reproducirana glasba. 15.30: Planinski spomini, prof. Mlakar. 16: Lahka glasba. 17: Drama. 20: Šaljivi kupleti. — G. Stanko igra harmoniko. Radio-orkester. 22: Poročila. 2. jan. sreda: 12.30: Reproducirana glasba in borzna poročila. 17: Radio-orkester. 18.30: Pravljice, pripoveduje pisatelj Milčinski. 19: Srbohrvaščina, poučuje orof. Mazovec, 19.30: Značaj gr§ke znanosti, predava vseuč. prof. dr. Bradač. 20: Mandulina in mandola. igrajo ruski akademiki. Radio-orkester. 22: Poročila. Stran & •SLOVENSKI NAROD* dne 29. decembra 192S. Me v 2Ufi šivalni stroj efos. Peteline, Sjubljana Tel. 2913 oiizu Prešernovega spomenika ob vodi Tel. 2913 K_ vseh divjačin kupujem n (LP plačujem po najvišjih dnev- n h cenah do 10. januarja 1929 Lepe zimske lisičje kože cd Din 370*— dalje 2963 trgovina s krznom Ljubljana, Kongresni trg stev. 17 (Zvezda) Specijalna tovarna trojev za obdelavo lesa KLEIN & STIEFEL v Fulds Zastopnik Peter Angelo, Ljubljana Gledališka ulica, 4/1. Specijaliteta: mizarski in ko* larski stroji posamezni m v vsaki kombinaclift i vdelanimi elektromotorji (pogon bre2 jermena) kakor tudi vsi stroji za jermenski pogon. Dolgotrajen kredit brez menične podlage Zahtevajte ponudoo ah brezplačni obisk zastopnika. Tovarna umetnega cvetja in mrtvaških prtov F. STERN, Zagreb ILICA 44. preje Mira Pajčolani (šla ere) ia neveste Za dom! mm tivlDe. kroiaće čevljarje Itd. STOEWER šivalni stroj Le te V us poleg irvaala eatle (obšhra), r«M i-nka) krpe pe-rSo to »carice Brci rtaleaa premaUa&a x.oii to trtijc Je stroj t orisat* prlprevUee eJ se resen)e te ravno taJcc hitro eo90t te aeradoo IhranJe — Polet rset vedooett. t lii k-Hei I irnlm rtro« STOEVVER, le rod- «alceae|4i Ns cemodh« a^odn« pr-.fck« ta ode}ta d to I—S—I Dri Lud. Baraga, UnbUana ^eienharffora 4. L Bresatafteo pouk v rescaje, rab* aparatov ttd. — Ugoda* pUAiltr !K>coK — ISletar tajnstvo • 4 čaj „0ua Lengera V ORIGINALNEM PAKOVANJU ZNANE SVETOVNE RUSKE FIRME GUBKIN - KUZNECOV osnovane 1843. L v Moskvi Z analizo je potrjeno, da čaju ni pridejana nobena primes ali barva Prodaja se v vsaki boljši kolonijalni prodajalni. Generalno zastopstvo Slovenska Uzaiemnost» Beograd, F ran kopa nova 24. — Fah 136. Cenik na zahtevo pošljemo samo trgovcem. Centrala: The Asiatic Tradlng Corporation, London. Priporoča svoje podjetje, kovanje konj, voz in kolarstva. Matija Terlep, Ljubljana 7. Sv. Jerneja cesta. 112-T Kupim gostilno Popis in ceno. Posredovanja izključena. Na upravo tesa lista pod »Plačilo takoj 2966«. Prodam gosposko hišo s polen na jugu ležečem vinogradom, gozdom in sadovnjakom, ob glavni cesti pri Ljutomeru. SHvar, Ljutomer. 2965 Kmečko posestvo 15 mi mit od postaje Stidna na Do-lenjsfcern. v rek) lepi legi. njivo, travnike, gozdove, poslocfe krito z opeko, vse novo. tako? prodam. Ponudbe na opravo »Slov. Naroda« pod »Dežela 2969«. SIužin čad kuharice, sobarice, nataJcarice. hišne ttd. dobe nailaze službo v Beogradu — ako se oglase v biron EkoTJonrija. Beograd. Vasina ulica 11. 2968 Služkinjo pridno, pošteno, solidno, ki zna kuhati, pospravljati in vse drugo, samo s trafrrirm, dobrimi spričevali išče za takoj mala obitelj. Irena Bali, Karlovac. 2967 Kuharico prvovrstno, ki tudi vsa druga hišna dela vrši, sprejmem v fino hišo (2 osebi) v Zagrebu. Reflektira se samo na resno in popolnoma samostojno moč z dobrimi spričevali, kj žela dolgotrajno in dobro službo Potni trošek v Zagreb povrnjen Ponudbe s sliko na naslov »Zagreb poštanski pretinac 208«. 2964 Varilni aparat prodam. Naslov v opravi »Slov Naroda«. 2949 Stalno službo z mesečno plačo 1500 D m dobi gospod, kateri posodi 10.000 Dm proti popolni garanciji. — Ponudbe na opravo »Slov Naroda« pod značko >TakoJ v LJubljani 2962« Lepo skladišče in sobo klet poceni oddam. Ponudbe na upravo tega Usta pod »Elektrika«. 2986 "oonoDconnni o juuuuuu rušno moko iaiboii*e vrste dobite vedno svežo pri A. tk M. Zor man Ljubljana, Stari trg 32. •iiago dostavimo tudi na dom. Prevzamemo v mlev tudi vsake ^.možino domače al* banaško sjenice — pn man)šib množinah do tako1 namenjamo *a moko m otrobe. izšla je Blasnikova za navaOno teto 19Z9, ki ima 365 dni «VELIKA PRATIKA* ie najstarejši slovenski kmetijski koledar koli ie bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes naiboli obraitan Letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini tn sEkah. •VELIKA PRATIKA» je najboljši in najcenejša družinski koledar. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se narodi po dopisnici pri J. luilfca mMM tiskana in litograflcni zavor LioHliana. Breg Sfev 12 PRIPOROČA SE 2812 ! parfumerija , STRM0LI" LJUBLJANA, POD TR-AN60 1 Silvestrov večer Kakor vsako leto se pr redi tudi le os v hotelu Mlklič splošno onliubljeni »Silvestrov večer4 s pl som. Sodeluje Jazz- in Salon-Orkester godbe „Sloga". Začetek ob 2i). uri do 3. ure 7 jutra j. Vstopnina prosta. 2982 Mladenič DRAGO GERLINI ! modna trgovina GELJE 2814 Glavni trg 14 Glavni trg 14 ZA HOVO LETO! Najprimernejša darila so: volnene in flor - nogavice, triko - perilo, puloverji, žepni robci, naramnice, kravate, srajce, ovratniki, ročne torbice, aktovke, dežniki, toaletna mila itd. J0S. PETELINC, Ljubljana TeL 2913 ifin PreSernoveia spomenika ob vodi Tel. 2913 vojaščine prost, išče službo pisarniškega sluge ali slično. Ponudbe na »Slov. Narod« pod »Mladenič 2939«. Trg. pomočnik mešane stroke, star 19 tet, agilen prodajalec, vsestransko zanesljiv, žela svoje sedanje službeno mesto premeniti. najraje v kako večje mesto v Sloveniji. Cerrj ponudbe na upravo »S. Naroda« pod šifro »Trgovski pomočnik 2925«. Deklica stara 16 let. močne postave, ki Je dovršila petrazredno ljudsko šolo, dobra računaTica, se želi izučiti v trgovini z mešanim blagom. - Ponudbe na upr. lista pod »Pridna«. 2913 Kupujemo zlato, srebro, platin in plačamo 1 srebrno krono Din 3.60. 2 srebrni kroni Din 7.20, 5 srebrnih kron Din 18.—. Prevzamemo v pozatenje in posrebreni e. — Tovarna za točenje dragib kovin, Sp. Šiška, Sv. Jerneja cesta štev. 8, E10-T g Puškar F. K. KAISER § LJUBLJANA Kongresni trg štev. 9 B kupuje m prodaja s are puške, samokrese ter □ n prevzame iste v komisi s ga> "■»^■"•fc* «tro^ cew g Koniro>wfe r"'"^ *ll;a^ar^rs^ ^?s!%Tr; Lud. Baraga, Ljubljana, Selenburgova ulica 6|l reieton 2980 ZADRUŽNA HRANILNICA reg. pos. in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 19 fodelmie vsakovrtne kredite, eskomtlrb menice, inka- Spreiema nranilne vloge na knjižice ali v tekočem Kot pooblaščeni prodajale srečh Urzavnt razredne loterij* *ira fakture tei Izvršme razen devlznib in valutni vse rit m* ter fin obrestnie po dogovoru naj ugodne e ^odl poseben oddele* za nilb prodajo poleg tega orodni v hančm ^tro^O *o*d*» o^t- oosU rud* srećke tfatn*- štete na »hro^e oon /elr uTodnitn' t%r%* o Urejuje: Joeip 2op«cei& — Za »Narodno tiskamo: Fran Jezeriek, — Za opravo in inserani del lista: Oton Christot. — Vsi v Ljubljani UC 44 0961 ^09861 BD