Leto ixxn, št. 195
prwdnl4tvo I upravai LJubljana, Kopitarjev« I. Telefon t3 «l-2J ei. ye»o<5na naročnina 15 Ur, ta tno-,em»t»o «0 Ul. - Cek. rai. LJubljana 10.650 ia naro6nino ln 10.894 ta Inserate. liltlJuSno laatop&tvo e» oglase U Italije In Inozemstva!
DPI S. A. M liano. Rokopisov n« »iilimi
Heftige Strassenkampfe in den westlichen Stadtteilen von Pariš
Im Siiden der Ostfront ktirapfen sich die deutschen Truppen auf Fruth und Sereth zuriick — Der Erfolg unserer U-Boote im Nordmeer: Am 23. Aug. auserdem ein Hilfsflugzeugtrager u. 4 Zerstorer versenkt
DNB. Aus dem Fiihrorhauptquartier, 25. August. Das Oberkoinmando der NVehrmacht gibt beliannt:
Im Raum nordwestlich Pariš lolgte der Feind mit starken Kriiften von testen nach Siiden unseren Divisionen, die sich in Richtung auf den Unterlauf der .Seine abgesetzt haben. Besonders hef-tis war der Druck siidlich Blheuf, wo im Verlauf des gestrigen Tages eine Frontliicke im Gegenangriff geschlossen n urde.	.
AVestlich Pariš trat der Feind, von jahlrcichcn Panzern unterstiitzt, tum An-jtriff an nnd drang bis an den wc»tliehen Stadtrand vor. In den ausseren Stadtteilen sind heftige Strassenkampfe ent-hrannt.
Versuche des Gegners, westlich Me-lun die Seine zu iiberschreilcn, wur-den im Gegcnangrilf zerschlagen. In finem Abschnitt halten sich noch feindliche Krafte auf dem Ostufer des Flusses.
Im Raum von Toulon und Mar-neille wird weiter erbittert gekiimpft. In einzelnen Stiitzpunkten verteidigten »ich unsere Bosatzungen, von Ktisten-artillerie wirksam unterstiitzt, und er-moglichen dadurch Absetzbewegungen aller iibrigep Truppen in Richtung auf Lyon. Im Gebirgsgeliinde fistlich der R h o n e kiimpften unsere Flankensiche-rtingen mit feindlichen sehnellen Ver-banrlen, die sich unseren Bewepungen im Rhone-Tal vorzulegen versuehen.
Vorpostenboote versenkten vor der Pchelde-Miindung ein feindliches Srhnellboot und schossen mehrere andere in Brand. Nach hartem Kampf ging da-b<"i ein eigenes Boot verloren.
fm belgiseh-franzosisehen Raum wurden 202 Terroristen im Kampf niedergemacht.
Das Vergeltnngsfener anf den Gross-raum Ton London wurde bei Tag und Nacht in verstiirktem Masse fortgesetzt.
Aus Italien werden ausser beider-seiiiger Aufkliirungstatigkeit keine be-sonderen Ergebiiisse geineldet.
Im Siiden der Ostfront kiimpften. sich nnsere Truppen, nachdem Teile der ru miinisehen Verbiinde auf Auffordernng der koniglichen Vcrschw(ircr-Clique den Widerstand gegen die Bolschevvisten ein-gestellt haben, tveiter nuf Pruth und Sereth zuriick. Zaldreiche feindliche Panzer Murden dabei vernichtet.
Zwischen den Karpathen und der W e i e h s e 1 wurden starke ortliche An-
Boji pri spodnji Seini in jugovzhodno od Pariza
griffe der Bolsehewisten zerschlagen.
Im W e i c h s c I h r D c k e n k o p f nordwestlich B a r a n o w haben unsere Infanterie- und Panzerdivisionen, von Fliegcrn und Flakartillerieverbanden vvirksam unterstiitzt. feindliche Durchbruchsversuche nach Norden in harten Abwehrkampfen und erfolgreichen Ge-genangrilfen vereitelt. Zwei Panzer- und zwei mech. Korps, ttowie 12 Schiitzen-divisionen der S«wjets erlitten dabei schwerste Verluste. In der Zeit vom U. bis 23. August wnrden in diesen Kiimpfen 434 feindliche Panzer und 634 Geschiitze erbeiitet oder vernichtet. Zwischen Bug und Narew wurde aneh gestern der vom Feind orstrebtn Durchbruch in er-bittertem Ringen vereilelt. 39 feindliche Panzer vvnrden dabei nbgeschossen.
We«tlich Mod oh n scheiterten wie-derholte feindliche Angriffe. Aurh nord-iistlich W n I k blieben erneute Angrifle der Bolschewisten erlolglos. fn mehr-tiigigen Kiimpfen wurde hier der An-sturm von 10 sowjetischen Schiitzendivi. sionen, die durch Panzer- und Granat-werferverbande verstiirkt waren, abge-schlagen. Im Raum von D o r p a t finpen deutsche und estnisehe Truppen starke feindliche Angriffe auf.
In Luftkamplen und durch Flakartll-lerie verloren die Sotvjets gestern 58 Fluezeuge. Hiervon schoss der mit dem Eieheulnttb mit Schwertern zum Ritter-kreuz des Eiseriien Kreuzes ausgezeich-nete Oberleutnant llartmann, Staffelkapi-fan in einem Jngdgesclmader, allein 11 Flugzeuge ab und errang damit seinen 301. Luftsieg.
Bei einein erneuten Luftangriff an! einen nordnarwegischen Marine-stiitzpunkt vvurden von Marineflakartil-lerie und Sicherungslahrzeugcn 20 briti-seli« Flugzeuge abgeschossen.
Bei einer Operation unserer Unfer-seeboote im Nordmeer wurden ausser dem am 23. August gemeldeten Kreuzer ein Hilfsflugzeugtrager und 4 Zerstorer versenkt. Ein weiteres Kriegsschiff wur-de durch Torpedotrefler schwer besehii-digt.
Nordameriksnische Bomber griffe« mehrere Orte in N o r d . und M i 11 e I -deutsehland sowi« im S u d e t e n -I a n d und in B o h ni e n an. Hierbei Tvurden besonders die Stiidte K i e 1 und P a r d u b i 11 getroffen. Luftverteidi-gungskriifte brachten bei diesen An-griffen 48 feindliche Flugzeuge, darunter 43 viermotorige Bomber, zum Absturz.
Berlin, 24. avg. V sredo je bilo težišče britanskih in ameriških napadov na področju zapadno od spodnje Seine in jugovzhodno od Pariza. Močen britan. sile so napadale ob Toucquetu ob obeh straneh Pont l'Ev6que, pri Lisieuxu ter pri Orbecu. Glavni sunki so sledili na teh področjih ter so 6e z izgubami za sovražnika zrušili. Posebno ogorčeni so bili boji severovzhodno od Lisieuxa. Južno od mesta je napravil sovražnik dva vdora, proti katerima 60 v teku protiukrepi. Amerikanci so istočasno napadli zapadno od spodnje Seine z juga ob obeh straneh Evreuxa.
Majhno mesto Conches jo bilo z osmimi zaporednimi napadi angloameriškili bombnikov skoraj popolnoma porušeno. Preko razvalin so se sovražni oklepniški klini pomaknili nekoliko proti severu. Pri Evreuxu sovražni napadi niso imeli uspeha. Vzhodno od mesta ie nasprotnik pu težkih bojih napredoval ob Euri proti spodnjemu toku Avre. Tamkaj so so razvili zelo težki boji.
Nepregledno gozdno in grmičasto ozemlje zapadno od spodnje Seine nudi mnogo možnosti za boj v hitro ustvarjenih odpornih gnezdih. Sili pa tudi nasprotnika k močni uporabi njegovih oklepniških in bombniških oddelkov. Od jutra pa do mraka pretresajo bombe norinanske gozdove. Nad njimi vise oblaki dima, v njih pa silijo nemški navadni in oklepniški grenadirji sovražnika često le z nekaj strojnicami, da razvije vso svoje množice.
Primer za to nam je nudila te dni obramba sovražnega prebijalnega poskusa pri Leiglu. Ze pri pričetku svojega sunka so naleteli sovražni oklepniki na nemške tigre. SS Oberscharftih-rer Holte, ki je bil z nekaj tigri skrit gozdu, je dal takoj povelje za protinapad. Brzina, s katero so nemški oklepniki udarili, jo bila odločilna za izid boja. Tik pred 12. uro sta trčila oba oklepniška klina drug na drugega. Pod silovitim ognjem ameriških Sherinanov, ki so bili številnejši in ki so pod zaščito svojega topništva pričakovali nemški sunek, so pričeli tigri svoj napad. Boj jc divjal v goščavi in v gozdu ob robu ceste. Sovražnik ni napredoval niti
za korak, tudi se mu ni posrečilo, da bi se osvobodil tigrov, ki so s spretnim nameščenjem vedno znova nadaljevali obrambni boj. Ko je moral poveljnik po sedmih urah končno prekiniti boj, da bi obnovil zalogo municijo in pogonskih sredstev, jo gorelo sedem Sherinanov. Poleg njih jo ležalo več uničenih vlačilcev in tovornih avtomobilov, ki so vozili streljivo in gorivo za sovražno oklep-niško skupino.
Tako se je oh ozki normanski cesti pri Leiglu zaradi junaštva peščice odločnih mož izjalovil široko zasnovan severnoameriški oklepniški sunek, ki bi pa bilo v primeru, da bi se polno razvil, mogoče ustaviti lc z največjim naporom.
Ob Seinskem loku severno od Mantesa je skušal sovražnik razširiti svoje predmostje z napadi pri La Roche-Guvonu proti severu. Sunki so se izjalovili. Nemške čete so nadaljevale s svojim, že prejšnjega dne pričetim protinapadom, zavzele kraj ter prodrle preko Seine v veliko rečno koleuo, ki so ga očistile.
Nemško letalstvo je nadaljevalo svojo uspešne napade na pontonske mostove in zbirališča čet. Jugovzhodno od Puriz« so pritiskale severnoameriške divizije na področju severnoza-padno od Etampesa nadalje proti Seini, ki so jo dosegle pri Cordeilu in Mc-lunu. Ob Vonni so se razvili novi boji pri Seusu. Sovražni oklepniški izvid-niški oddelki, ki so mesto obšli, so napredovali dalje proti vzhodu. Boji še trajajo.
Na južni francoski obali je pritiskal nasprotnik preko srednje Durance proti severozapadu v smeri k spodnjemu Rodim u. Zti sunke je na razpolago le nekaj gorskih cest, na katerih so se razvili težki boji z napredujočimi sovražnimi oklepniki. Ob obali sami so se vršili boji zapadno od Cannesa, pri La Bocci in v Toulonu. Tu jc uspelo angloameriškim oklepnikom zasesti nekaj hišnih blokov ter se prebiti do mornariškega poveljstva, kjer so hranilci sovražnika v bojih iz bližine krvavo odbili. Luka je šc nadalje ostala v nemških rokah.
Novi ukrepi za totalno vodstvo vojne
Siloviti poulični boji v zahodnih predelih
Pariza
Na jugu vzhodnega bojišča se prebijajo nemške čete nazaj na Prut in Seret — Uspeh nemških podmornic v severnem morju: 23. avgusta so poleg pomožne letalonosilke potopile štiri rušilce
Fiihrerjev glavni stan, 25. avgusta. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Na področju severnozahodno od Pariza je sledil sovražnik z močnimi silami z zahoda in juga našim divizijam, ki so se odmaknile v smeri proti spodnjemu toku Seine. Posebno silen je bil pritisk južno E 1 b e u -f a, kjer je bila včeraj s protinapadom zaprta neka bojiščna razpoka.
Zahodno od Pariza je pričel sovražnik s podporo številnih oklepnikov z napadom. Prodrl je do zahodnega mestnega roba. V zunanjih mestnih delih so sc razplamteli silni poulični hoji.
S protinapadom so bili razbiti nasprotni poskusi, za prekoračenje S e i -n e zahodno od M e 1 u n a. Na nekem odseku se še drže sovražne sile na vzhodni obali reke.
Na področju Toulona in Marše i 11 a se bijejo nadalje ogorčeni boji. V posameznih oporiščih se z učinkovito podporo obalnega topništva branijo naše posadke ter omogočajo s tem odmikalne premike vseh ostalih čet v smeri proti Lyonu. Na gorskem ozemlju vzhodno od R o d a n a se borijo naše bočne zaščitnice s sovražnimi hitrimi oddelki, ki skušajo prehiteti naše premike v dolini Ro-dana.
Predstražni čolni so potopili pred izlivom reke S c h e 1 d e nek sovražni hitri bojni čoln in zažgali več ostalih. Po trdem boju je bil pri tem izgubljen en lastni čoln.
Na belgijsko področju sta bila v terorista.
Povračilni ogenj na velepodročje Londona se je nadaljeval podnevi in ponoči v ojačeni meri.
Iz Italije ne poročajo razen o obojestranskem izvidniškem delovanju o nikakih posebnih dogodkih.
Na lugu vzhodnega bojišča se prebijajo naše čete dalje nazaj na Prut in Seret, ker so deli romunskih oddelkov nn poziv kraljeve za-rotniške klike prenehali z odporom proti boljševikom.
Pri tem smo uničili številne sovražne oklepnike.
Med Karpati in Vislo smo razbili močne krajevne boljševiške napade.
- francoskem boju uničena 202
V	Vislinem predmostjn severozahodno od Baranova so naše pehotne in oklepniške divizije, ki jih uspešno podpirajo letalci in oddelki protiletalskega topništva, v hudih obrambnih bojih in z uspešnimi protinapadi preprečile sovražne prebijal-nc poskuse proti severu.
Dva oklepniška in dva mehanizira-na zbora ter 12 sovjetskih strelskih divizij je utrpelo pri tem težke izgube. V času od 11. do 23. avgusta smo v teh bojih zaplenili ali uničili 434 sovražnih oklepnikov in 634 topov. Med Bugom in Narevom smo tudi včeraj v ogorčenih borbah preprečili prodor, ki ga je hotel izvesti sovražnik. Pri tem je bilo uničenih 39 sovražnih oklepnikov.
Zahodno od Modohna so se izjalovili ponovni sovražni napadi. Tudi severno od V a 1 k a ponovni boljševi-ški napadi niso imeli nspehov. V večdnevnih bojih smo odbili tu naval desetih sovjetskih strelskih divizij, ki so bile ojačene z oklepniki in oddelki metalcev granat. Na področju Dor-p a t a so prestregle nemške in estonske čete močne sovražne napade.
V	letalskih bojih in zaradi protiletalskega topništva so izgubili Sovjeti včeraj 58 letal. Odlikovanec s hrastovim listom z meči k viteškemu križcu Železnega križa nadporočnik Hart-mann, krdelni poveljnik nekega lovskega krdela, je sestrelil sam 11 letal in s tem dosegel svojo 301 letalsko zmago.
Pri ponovnem letalskem napadu na neko norveško mornariško opori šče so sestrelili mornariško protiletalsko topništvo in varovalna vozila 20 britanskih letal.
Pri nastopih naših podmornic Severnem morju smo potopili poleg dne 23. avgusta javljene kri-žarke še neko pomožno letalonosilko in štiri rušilce. Neko nadaljnjo vojno ladjo smo s torpednimi zadetki težko poškodovali.
Severnoameriški bombniki so napadli več krajev v severni in srednji Nemčiji ter naSndet-skem in na češkem. Pri tem. sta bili prizadeti zlasti mesti K i e 1 in Pardubice. Protiletalske obrambne sile so sestrelile pri teh napadih 48 sovražnih letal, med njimi 43 štirimo* tornih bombnikov.
Berlin, 24. avg. Državni opolnomo- T čenec za totalno vodstvo vojne dr. | Goebbels je objavil, da se je nemško kulturno življenje tudi v petem letu vojne nadaljevalo v obsegu, v karš-nem ni bilo v drugih vojskujočih se državah niti v miru. Dočim sta Anglija in Združene države zaprli in razpustili svoje pomembne opere, orkestre in ostale kulturne zavode že kmalu po pričetku vojne, se je nadaljevalo kulturno življenje v Nemčiji doslej v normalnem, deloma celo v ojačenem obsegu. Zaradi totulnega sodelovanja nemškega naroda v vojni so postale tudi nn tem področju potrebne globoke omejitve. V bodoče bosta le še film in radio prinašala kulturne vrednote, zabavo in razvedrilo vojakom na bojišču in delujoči domovini.
Proste sile bodo, v kolikor so sposobne za boj, dodeljene borbenim edi-nicam. Vse ostale bodo uporabljene za oboroževalno iu vojno izdelavo.
0 načelih vojnega vodstva
Berlin, 25.
vodstva« piše
avg. »O načolih vojnega minister dr. Goebbels v najnovejši "številki tednika »Das Reich«. Označuje kot neizbežno, da nastopajo v kritičnih trenutkih vojne položaji, v katerih izgleda, kot da nasprotuje vrsta argumentov, ki izhajajo iz napačne modrosti, višji uvidevnosti narodnega vodstva. Prav tu pa mora potem poseči vmes velika zgodovinska vodilna osebnost. Zvestoba in čast, tako nadaljuje minister med ostalim, sta načeli vojnega vodstva, ki sta povsem nerazdružljivi in se zato o tem sploh ne da več razpravljati. Kakšen pomen pa bi potem imela prisega na zastavo, če bi se je lahko vsak z ozirom na vojni položaj ali po svojem lastnem mnenju odrekel in šel svojo lastno pot. Veliki zgodovin, uspehi narodov držav v preteklosti in sedanjosti slonijo v glavnem na tem, da so ostali zvesti svojim načelom tudi in ravno takrat, če so bili ogroženi in če je kazalo, da so izgubili moč. Mi smo videli tudi v tej vojni druge narode kot svareč primer, da je vodilo nasprotno stališče prav kmalu do grozovite usode narodov, ki so zakrivili to in se ožigosali pred vso zgodovino. Država brez načel ne more obstojati. Kmalu hi zašla v kaos, predvsem v tako razgibanem času, kakor je današnji. Zato je dolžnost narodnega vodstva posebno v vojni, da bdi strogo in neizprosno nad spoštovanjem državnih načel, da jih brani proti ubogim in bogatim, velikim ali malim in da kaznuje tudi najmanjši prekršek proti njim z najostrejšimi in najtršimi kazni. Kajti če lahko to vojno dobimo in jo bomo dobili, potem lahko odločuje le narod, ki je združen v eni ideji in pod enim vodstvom. Narodni socializem je prinesel s seboj novo pojmovanje našega političnega in narodnega življenja. Sicer lahko kdo zagovarja ta ali oni program, toda nihče ne more trditi, da ni on največja, temveč tudi edina možnost rešitve nemškega naroda. O tem dvomiti ni le veleizdajalstvo, marveč tudi izdaja domovine. Več kot .naivno pa je misliti, da bi se ga dalo nadomestiti z navadnim državnim ustrojem.
Dr. Goebbels je nato omenil 20. julij, ki ga je označil kot zmago državne ideje nad državnim mehanizmom. Stroj odpove takrat, ko stopi na plan živ in razgledan ter politično utrjen človek. Pred ljudskim sodiščem je izjavil eden obtoženih kolovodij, da je bila osnovna napaka vsega upora, da vodilni možje niso imeli pojma, kako daleč je prodrla na-rodno-socialistična ideja v nemško vojsko in da zato tudi niso imeli pojma o njenem narodno - socialističnem zadržanju. Biti proti državi in proti njeni nosilni narodno-socialistični ideji ali pa ji samo z rezervami stopiti naproti, je lahko danes le slaba in omalovaževanja vredna predpravica nekaterih preostalih zastaranih pojavov, toda kaj ima to skupnega z našim narodom bojevnikov, delavcev, kmetov in ravnajočih mož javnega življenja na vseh področjih? Stari svet je dokončno izumrl in ne bo nikdar več vstal. Mi živimo v dobi strojev. Ali damo milijonom nov ideal in smo tudi pripravljeni za njega se boriti in nikdar J omagati vtem boju, ali pa gredo mno-
žice svojo lastno pot. Zato je tudi potrebno, da postavimo za njo no glede na stanovske in družabno zveze in predstavo nove vrednote in načela ter da ljubosumno bdimo nad njimi ter da z najtežjimi kaznimi kaznujemo prelom ali izdajo teh načel, ki so sveti ideali naroda in države. Državna tvorba brez načel ne more obstojati v tem viharju, ki gre preko celin in uniči vse, kar ni močno in trdno. Vsaka taka državna tvorba bi propadla in z njo narod, čigar vodstvo je preslabo, da bi varovalo ta načela in jih v potrebi tudi branila z vsemi sredstvi. Vojna, katero smo danes prisiljeni voditi, je v resnici sveta ljudska vojna in od njenega izida zavisi življenje in bodočnost Nemčije. Zato moramo nad tem pazljivo bdeti in paziti posebno takrat, če preti nevarnosti in ko bi bili omahljivci mogoče pripravljeni omahovati v tem mračnem oblaku, ki zatem-njuje obzorje in ko bi izgubili iz vida zvezdo, kateri moramo slediti. To zahteva zakon, na katerega pot smo stopili. Stoji nad nami vsemi, nad narodom, vodstvom in Nemčijo.
Vsi orkestri, glasbene šole in kon-servatoriji bodo razen nekaterih vodilnih, ki služijo tudi radiu, prenehali s svojim umetniškim delovanjem.
Umetniške razstuve, tekme, akademije, umetniške šole ter zasebne umetniške in slikarske šole bodo zaprte.
Izdujanje leposlovne, zabavne in sličnc literuture bo prenehalo. Nadaljevalo se bo le še izdajanje prirodo-znanstvenih in tehničnih del, oboroževalnih in šolskih knjig ter gotovih političnih standardnih del.
Zato bodo lahko številne založbe prenehale s svojim delom in dale oborožitvi na razpolago mnogo strokovnih sil.
Dnevni tisk bo nadalje skrčen. Ustavilo se bo izdajanje tedenskih ilustriranih časopisov, z izjemo dveh najvažnejših.
Minister za znanost, prosveto in ljudsko vzgojo naj izdela načrt za omejitev, oziroma delno ali popolno ukinitev številnih napruv na vzgojnem polju.
S 16. oktobrom 1944 bodo uvedene nove živilske nakaznice, ki bodo združile dosedaj posamezno izdano nakaznice za kruli, meso, mast itd. S (^p bo prihranjenih okrog 300 milijonov živilskih nakaznic, kar predstavlja mnogo papirja in številne delovne sile.
Zu popolno izkoriščanje delovne sile bo znašat delovni čas v uradih javne uprave in v gospodarskih uradih tedensko najmanj 60 ur. Nasproti vojakom na bojišču je pravično, ako sc tudi domovina odpove dopustom. Zato odrejam takojšnjo splošno zaporo vseh dopustov.
Prepoved strank na Madžarskem
Budimpešta. Madžarski poročevalski urad javlja: V današnji številki madžarskega uradnega lista je bila objavljena uradna uredba, ki s takojšnjo veljavnostjo razpušča vse politično stranke ne glede na njihovo politično zadržanje. Vsako politično delovanje je prepovedano. Premoženje strank je policijsko zaplenjeno in zavarovano. Za prekršitev te odredbo so zagrožene težke kazni. Uredba stopi takoj v veljavo.
Izdajstvo romunskega kralja
Narodna romunska vlada ugotavlja:
Značilno je, da je natisnjena na prvem mestu kraljevega poziva izjava, da so sprejeli moskovske »mirovne pogoje«. To pomemi, da je pletla ta zločinska peščica za hrbtom uradne vlade svoje niti z Moskvo, torej z romunskimi sovražniki, protii katerim se je dežela skušala boriti s krvjo 6vojih najboljših ob strani nemških vojakov za rešitev svojega življenja in svoje svobode.
Romunski kralj in njegovi pomočniki so hoteli v najodločitnejšii usodni uri zasadita svojemu narodu nož v hrbet, čeprav točno vedo, da bi pomenil zlom romunskega življenjskega boja prenehanje in uničenje romunskega naroda. Ljudje, ki so se zbrali s kraljem na čelu, so politični bankroterji, ki nimajo kaj tvegati in ničesar zgubiti.
Brez pomisleka bi povedli romunsko ljudstvo v boljševiško suženjstvo, da bi se nato po prejemu svojega judovskega plačila umaknili s pozornice. Dva znana politika sta dala svoji imeni kot napisno desko za to »vladoc: Bratianu in Maniu. Prvi je znan kot anglofilski diplomat stare šole in je star spletkar, dočim je videl Maniu, že odkar je Romunija v svojem boju za svobodo, svojo nalogo le v tem, da je sabotiral vse ukrepe maršala Antonesca.
Gotovo je, dn so si boljševiki že vnaprej zagotovili svoj vodilni vpliv, kot vedno pri takih izdajalskih mahinaoijah. Tako 6e pojavlja sedajo neki Patrescanu, ki velja kot opolnomocenec Moskve. On je kot glavna oseba v komplotu gotovo poklican, da zastopa v Romuniji moskovsko stvar. Nobenega dvoma ni, da se komunisti in levičarski socialisti smatrajo za predstražo Moskve in da bodo, kaikor hitro pride noveli e, i« Kremlia, storili vse, da bi čim hitreje im temeljiteje iz-,vedli izročitev Romunije boljševizmu.
Na poziv narodne romunske vlade so se takoj javili možje, ki hočejo zaščititi Romunijo pred padcem v brezno in ki vedo, dn pomeni paktiranje z Moskvo konec naroda in njegove svobode. Za Romunijo obstoja še nadalje eno samo geslo: Boriti se do zadnjega! Le tako se Romunija Inhko reši. Vsaka drugo pot vodi v propast.
Iztreznjenje v zasedeni Italiji?
Trst, 24. avg. Včerajšnja »Deutsche Adria-Zeitung« poroča v svojem uvodniku o razmerah v zasedeni južni Italiji in o novem zagonu nove republikanske vojske v severni Italiji. V od zaveznikov zasedeni Italiji je general AIexander z eno potezo peresa razpustil italijanske« tolovajsko organizacijo, ki so jo auli-fašistične stranke toliko slavile zaradi njenih »junaštev«. Italijansko ljudstvo jo po enoletni izkušnji z Angloamerikanci začelo resneje misliti in Angloamerikanci so bili zelo razočarani, da jih v Flo-renci prebivalstvo ni sprejelo s cvetirm. Med raznimi tolovajskimi skupinicami v se veni i Italiji je prišlo do nesoglasij, ker je ljudstvo vedno bolj neraz.položeno do Angloamerikancev in to dejstvo je Ale-xander izrabil kot povod zn razpust tolp na zasedenem področju. V severni Italiji so brigade črnih srajc vedno močnejše in se pod neposrednim Dttcejevim poveljstvom borijo ob strani nemških vojakov.
Trebljenje tolovajev
Berlin. V dvotedenskih čistilnih nastopili nemških čet v vzhodni Bosni fm imele komunistične tolpe 3460 mrtvih, ranjenih, ujetih in prebeglih. Zaplenjenih je bilo 46 strojnic, dva planinska topo. 3lfi0 grnnnt, več tisoč pušk S naboji, 350 konj in tovornih živali ter poročevalski in sanitetni material.
K bojem v južni Franciji
Berlin, 25. avgusta. Na področju Toulona napada sovražnik z izredno premočjo. Le z visokimi izgubami se mu je posrečilo zasesti nekaj cest in prodreti do poveljstva mornariškega poveljnika. Tam pa so mornariški topničarji v bojih iz bližine krvavo odbili napadalca, tako da je ostala luka v njihovih rokah. Na ostalem južno-francoskem bojišču pritiskajo Britanci in Severnoamerikanci dalje proti severzahodu in proti vzhodu. Njihove promike močno motijo francoski prostovoljci, ki so skušali v Alpah med Rhono in francosko italijansko mejo zapreti ceste, ki so sposobne za premike čet, da bi s tem otežkočili odmaknitev nemških čet v dolini Rhone. Zato je bilo za nemško vojno vodstvo posebno važno očistiti prelaz Maddalena na francosko-italijaniki meji. Ta cesta, ki poteka v višini do 2000
metrov, je vse leto brez snega in je ena najvažnejših zvez med Provenco in ravnino reke Po, Ti prostovoljci so vodili boj zahrbtno na tolovajski način. Ti teroristi se imenujejo Makiji, označba, ki izhaja iz korziške besede, ki pomeni »grmičevje«. Že samo s to svojo lastno označbo dokazujejo, da hočejo voditi zahrbtno vojno. Kako je bilo upravičeno uničevanje teh tolovajskih skupin, dokazuje že dejstvo, da so našli pri teh južnofranco-skih teroristih tudi dum-dum strelivo, to-je strelivo, ki mu odžagajo svinčene kapice. S podporo teh tolp Makijev nadaljujejo Britanci in Severnoamerikanci s svojimi nastopi proti spodnji Rohni proti Marseillu. Tu in dalje proti severu so na več mestih med Rhono in zahodnimi obronki Alp v teku ogorčeni boji.
K dogodkom v Romuniji
Berlin. Diplomatski dopisnik DNB-ja dr. Siegfried Horn piše:
Nemški narod je včeraj izvedel o dogodkih v Romuniji. Njegovo ogorčenje nad izdajo dvorne klike okrog kralja Mihaela je toliko večje, ker nikdar ni dvomil o zavezniški zvestobi romunskega naroda in ko mu jo bilo sanno po sebi razumljivo, da čim bolj možno podpira romunskega tovariša v orožju. Iz doslej znanih dejstev je razvidno, da je izvršil majhen krog politikov, ki so pristaši So-vjetov in zahodnih sil, skupno z dvorom izdajo, ki je grozovit zločin nad narodnim obstojem romunskega naroda in jo kot tako smatrajo in obsojajo ne le nemški politični krogi, marveč tudi vsi romunski narodni elementi. Prva reakcija teh domoljubov je bil oklic na romunski narod in vojsko. Ti krogi so glede na ozadje in na posledice te izdaje ukrenili
edino primerne ukrepe. O nemških protiukrepih, ki bodo sledili, oziroma kd eo v teku, 6edaj iz razumljivih razlogov Se ni možno govoriti, vendar je jasno, da bodo ti ukrepi z oziiirom na splošen evropski položaj kmalu in odločno izvedeni.
Od kraija Mihaela postavljena izdajalska vlada obatoji predvsem iz osebnosti, ki so sociaino-demakratskega in komunističnega prepričanja. Razen Ma-niua in Bratiana, ki sta politično že Mak dovolj ožigosana, nobena teh oseb doslej Se ni nastopala v javnem življenju. Eden prvih ukrepov te »vlade« je bil izpustitev vseh političnih jetnikov, to se pravi, izpustitev vseh boljševikov in ostalih nemirnih elementov. Pa tudi Sovjeti napredujejo le tam, kjer zasedajo tuje ozemlje pod pretvezo osvoboditve in kjer prično takoj delovati izpuščeni politični bacilonoeoi.
Sovjetska igra s Poljaki
Slockhalm. 24. avgusta. »Stockholms Tidningen« objavlja velik načrt Varšave s točno označitvijo mestnih predelov in hišnih blokov, ki so jih bili zasedli poljski uporniki in ki eo jih morali potem zopet izprazniti. Na podlagi informacij, ki izvirajo iz krogov poljskega begunskega odbora v Londonu, poudarja poročilo k načrtu, da je izjavil 31. julija, ko so stali Sovjeti pred Prago, radijo Kosziusz-ko, da je odbila ura za podtalni pokret v Varšavi, ki naj sedaj pokaže, kaj zmore. Prvega avgusta ob 15. uri je nato »general Bor« udaril. Od tega trenutka, poudarjajo izrecno v poljskih krogih v Londonu, so sovjetski topovi na bojišču pred Varšavo prenehali streljati, pričakovane sovjetske pomoči pa ni bilo. Na-
mesto tega je Moskva obdolžila varšavsko vojake, da so delovali predčasno in brez stika s sovjetsko armado. Pod temi pogoji se je boril podtalni pokret v Varšavi v brezupnem boju proti veliki nemški premoči. Poljske izgube so bile grozno.
Stockholm. V londonskih političnih krogih pravijo po poročilu londonskega dopisnika »Svenska Morgonbladeta«, da so Sovjeti pozvali Poljake, naj se upro in da so zato tudi dolžni, da jim pomagajo. Povprečen človek t ulice ne razume, čemu Sovjeti, ki so le nekaj kilometrov oddaljeni od mesta, ne dobavljajo poljskim oddelkom v Varšavi nikakega orožja.
Boji v Italiji
Berlin, 25. avgusta. V Italiji je prišlo .,. 23. avgusta na področju ameriške pete > '> TJrmade do živahnega izvidniškega delovanja. Sovražnik je izvedel več izvidni-ških sunkov jugozahodno od Pise, vzhodno od Pontedere in pri San Romanu na levem bregu reke Arna. Nemške prednje postojanke pa so deloma v silnih bojih ter z visokimi izgubami za nasprotnika odbile vse ameriške napade. Nasprotno pa so bili zelo uspešni podvigi nemških napadalnih skupin. Poleg važnega izvidniškega gradiva so dobili tudi številne ujetnike.
Na področju osnte armado so izvedli Britanci s šibkejšimi silami med Lastro Signo in zahodnim robom Florence več brezuspešnih sunkov. Severno od Arezza pri Chitignanu in ob Monte Porestu so se po trdih bojih izjalovili vsi ponovni sovražni napadi. Jugovzhodno od tod so obkolile napadalne skupine grenadirjev neko važno naprej potisnjeno britansko oporišče, ga uničile ter zajele vso posadko. Po uspešno izpolnjeni nalogi so se vrnile brez izgub nazaj na svoje postojanke.
Na jadranskem obalnem odseku doslej boji niso ponovno oživeli. Obojestransko so bili izvedeni le izvidniški sunki. Nemško topništvo je na vsem bojišču uspešno obstreljevalo sovražnikove premike čet in oskrbovalne prevoze.
K razpusta strank na Madžarskem
Budimpešta, 25. avgusta. K razpustitvi političnih strank in k prepovedi vsakega strankarskega delovanja piše »Pester Lloyd«:	.
»V dramatično razgibanih vojnih ča-
sih, v katerih se bije boj za odločitev, je treba odstraniti vse motilne razloge. Takšen molilni razlog je tudi delovanje političnih strank. Madžarska vlada skrbi predvsem za veliko nalogo obrambe dežele, pri čemer upošteva spoznanje, da napravi le enotnost narod močen, vzdržen in bojevit. Zato je odredila vlada takojšnjo ustavitev vsakega strankarskega delovanja. Prebivalstvo je že dolgo pričakovalo ta odločilni korak, ki je v skladu z odločilno dobo, v kateri živimo. Potem ko ni več nobenih razprtij in nobenih razdvajalnih momenlov, obstoja le še ena volja, volja za moč in boj. Sedaj, ko je izvršen ta korak, bo lahko vsak brez vpliva posameznih strank sledil vodstvu države.«
Churchillov*! nasveti begunskim Grkom
Bern. Kot poroča Reuter, je imel angleški ministrski predsednik Winston Churchill v Italiji razgovor z ministrskim predsednikom grške begunske vlade Pa-pandreum, na katerem je prišlo do popolnega zedinjenja obojestranskih pogledov na Grčijo.
Kakšno jc to zedinjenje in kaj bo rezultat teh razgovorov, za svetovno javnost pač ne more predstavljati nikake tajnosti. Tudi ta razgovor je bil nedvomno popolnoma v skladu z onim, ki jih je imela Velika Britanija v zadnjem času z zavezniškimi malimi narodi. Dovolj je, ako se spomnimo na primer bivše Jugoslavije, pa bomo tudi v tem primeru takoj vedeli, kakšne nasvete je dal Churchill grški vladi: gotovo je svetoval pripravljenost za sprejem sovjetskih zahtev, ki hočejo kot znano doseči obsežno oja-čenje boljševiškega vpliva v južnocvrop-skem prostoru.
Nase geslo je: Sovražnikom boj, polovičarjem prezir!
Delati razkroj med domobranci ni le slučainostna taktika komunizma To svojo bistveno metodo komunisti uporabljajo že od tedaj, ko so začeli organizirano pripravljati svetovno revolucijo. Komunisti se zavedajo, da bodo mogli nad ljudstvom le takrat zavladati, ko bo versko, moralno in gospodarsko življenje popolnoma na tleh. Samo v takih razmerah se more komunizem razširiti, podobno kakor se uši naselijo le v umazaniji. Da bi pa razvoj pospešili, uporabljajo komunisti metodo razkrojevanja.
Na kratko naj spomnimo le na nekatere primere komunističnega razkrojevanja v zadnjih letih pred to vojno. Skoraj po vseh državah so komunisti ljudstvo ščuvali proti oblasti, pretiravali krivice in zanikavali dobre strani. Z dobrimi nameni na ustnicah so se komunisti vrinili v mnoga naša društva, nato pa začeli počasi načrtno blatiti agilne člane in vodstvo. Marsikatero organizacijo so na ta način ohromili.
Bistveno za taktiko razkrojevanja pa je, da komunisti širijo razdor kolikor mogoče neopazno in pod videzom nepristra-nosti. Nekateri komunistični sluge so v naši skupnosti napravili največ razkroja prav pod krinko iskanja resnice.
Danes bi hoteli med nami naredili razkroj pod krinko dela za edinost. Ker
Iz Trsta
Lepa zmaga tržaškega rojaka. Pred kratkim so se vršile v Padovi tekme v nagli hoji za narodno prvenstvo. Kot prvi je prispel na cilj tržaški rojak Kre-ševič, ki je prehodil 15 km v eni uri, osemnajstih minutah in 28 sekundah. Vsekakor je zelo častno zastopal svoj klub, namreč železničarski Dopolavoro v Trstu.
Popularni Tonin, znan kot najboljši potapljač brez maske, se je vrnil po daljšem treningu v Benetkah spet v Trst, kjer bo v kratkem nastopil. Njegovo pravo ime je Anton Popovič - Del Prete in je v Benetkah zdržal več kot dve minuti in pol pod vodo ter s tem potolkel vse dosedanj rekorde. V mestu vlada za njegov nastop, ki se bo vršil pod nadzorstvom zdravnikov, zelo živahno zanimanje.
Boginja zavezanih oči je bila zadnje dneve kaj radodarna. Gospod Exner je plačal petdeset lir in stavil na eno samo številko. Sreča mu je bila naklonjena in za petdeset lir je zadel 15.000 lir. Še večjo srečo pa je imel neki doslej še nepoznani mladenič, ki je igral antbo in temo, plačal za vsako po 25 lir in zadel 135.000 lir. Pri vsem tem pa je zanimivo, da je stavil one številke, ki so se mu skombinirale zvečer pri igri domine in na te številke tudi zadeli
Avtomobil v plamenih. V ulici Ca-nova je vsled plina, ki se je pojavil zaradi preveč ogretega motorja, nenadoma eksplodiral bencin. V trenutku je bil ves avto v plamenih. Na kraj nesreče so prihiteli tudi gasilci, ki pa so lahko le izolirali požar v toliko, da ni bil nevaren bližnji okolici. Avto sam pa je popolnoma uničen.
Nesreče. V Veltrinovi ulici je v uradu Rdečega križa za prvo pomoč padel kurjač Ivan Križman tako nesrečno, da se je precej pololkel po obrazu. Moral se je zateči v bolnišnico. — Ker ni ubogal ponovnih pozivov tramvajskega poveljstva, se je obesil na tramvajsko stopnico Janez Moscottj in z nje padel ter se pri tem poškodoval tako, da je moral za teden dni v bolnišnico. — V bližini hiše je iz neznanega vzroka padel Miklavž Grova, stanujoč pri Sv. Ivanu in 6e precej potolkel po čelu. — Utopljenec, katerega so našli prejšnji teden blizu Parenca v Istri, se piše Viktor Bergliaffa. Je star 37 lei in doma iz Milja. — Mesar Viljem Cernotti je delal v mesnici na Garibal-dijevem trgu in se pri tem lažje poškodoval in porezal po prstih in ievi podlahti. — V Sterpetovi ulici se je pri delu poškodoval mehanik Emil Pribac. — Pred hišnimi vrati svojega stanovanja v Batti-stijevi ulici šlev. 20 je padel Bruno Cunja in se precej težko poškodoval.
V nedeljo 27. avgusta bo v Rovtsh nad Logatcem protikomunistično zborovanje
Začetek ob 9 zjutraj. K zborovanju vsi vabljeni!
komunisti tako načrtno skrivajo svojo komunistično pripadnost, je težko soditi, ali bo govoril o tem komunist ali pa kdo od zapeljancev.
Zato pa je treba vnaprej še enkrat pribiti: Kdor hpče delati med morilci slovenskega naroda in narodom uamim za kakšno pobotanje, je sam sovražnik naroda ter koristi le komunizmu
Če bodo komunisti in njih zapeljanci še tako lepo govorili o potrebi narodne sloge, mi vemo, da komunist ostane komunist. Ker pa je komunist, nima mesta v našem narodu. V Ljudski pravici od 13. avgusta je Vida Tomšičeva zapisala: »Razkroj sovražnika ne pomeni nikakega kompromisa s sovražnikom, nikakega po-mirjevanja s sovražnikom. Iz prvega sledi, da torej ne gre za nikake spremembe naše linije.«
Cesar ne bo povedala nobena komu-stična ovčica pri svojem »razkrojevanju«, je zapisala Tomšičeva. Komunistični hlapci nas bodo hoteli razkrajati po znanih besedah Dimitrova: »Mi bi ne bili marksistični in leninistični revolucionarji, niti učenci Marxa, Engelsa, Lenina in Stalina, če ne bi bili zmožni popolnoma spremeniti svojih taktik in način delovanja, kakor nam to narekujejo okoliščine. Toda vsi ovinki in vse delovanje naše taktike je usmerjeno proti enemu samemu cilju — svetovni revoluciji.« Komunisti bodo nastopali kot nergaške ovčice in zlorabljali zase vsakega omahljivca pod krinko dela za edinost. Toda nihče jim ne bo verjel, Tomšičeva ie že vnaprej razgalila njih priliznjeno delovanje.
Mostovi med nami in komunisti so že zdavnaj podrti. Če bo kdo skušal preplavati reko med nami in nam delati nered, ga bomo sami »razkrojili«. Naše
Iz Gorioe
Duhovniška vest. C. g. Marc Atben novomašnik, je bil imenovali za kaplan v Cerknem.
Dr. Johann Buchmiiller je bil ime. novan za svetovalca v mestnih zadevah (Stadtberaterja) pri goriški občini ter .. I svoje mesto že nastopil. Usvoličil ga je v petek 18. avgusta prefekt grof Pac« v navzočnosti nemškega Beraterja in za-stopnikov mestne občine.
Desetletnica goriškega knezovadškofa mons. Margottija. V septembru bo pre-teklo deset let, odkar je sedanji goriški knezonadškof mons. dr. Margotti zasedel goriško kofoveko stolico. Ob tej priliki bodo lepe svečanosti, ki bodo trajale od 21. do 24. septembra. V vseh goriških cerkvah bodo vse dni molili rožni venec; poleg tega bo več govorov. 24. septembra pa bo v vseh cerkvah slovesna sv, maša in Te Deum.
Boiji mlini... »Goriški list« porota, da je pri čiščenju na Banjški planoti padla pri Cepovanu zloglasna komunist, ka Ana Marija Pervanja, doma e St. ViSke gore. Po najnovejših podatkih ima ta po-besnela zver, ki je bila tudi sodnica v znanem cerkljanskem pokolju meseca februarja, približno 300 umorov na vesti. V Primorju je bila krvoločna ženščina znana pod imenom »Goriški Daki«. — Okrožni vodja in glavni terenec v Baški dolini na Tolminskem je bil mizarski mojster Kogoj e Kneže. Bil je vnet komunist in je vsa povojna leta širil svoje zle nauke po naših hribih. Ko se je pojavila OF, je postal njen glavni steber. S svojim brezvestnim početjem si je nakopal mnogo težkih grehov in je povzro-l Čil mnogo gorja. Po zanesljivih poročilih je v zadnjem času »poznal grozote, ki jih je prinesla od komunistov izzvana držav-ljanska vojna. Pod pezo tega spoznanja ee mu je omračil um. Zbežal je s Kneze na šentviško goro in begal po gozdovih. Pri tem se je spotaknil in ubil. V
------------- ----- presledku treh dni sta žalostno končala
geslo je: Sovražnikom boj, polovičarjem J oba vodilna komunista na Tolminskem,
' Pervanja in Kogoj. Ali je to t
in sredincem prezir.
i samo slučaj?
Obvestila prehranjevalnega zavoda v Ljubljani
Prodnja mesa
Potrošniki bodo prejeli v soboto 26. avgusta S dkg goTejega mesa proti odvzemu od-rezkov >lt. 3 in A Avg« avgus*ove živilske nakaznice, izdane od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani,
Mesarji morajo biti v soboto 26 avgusta točno ob 9 dopoldne, na Mestni klavnici zaradi dodelitve mesa. — Meso bodo prodajali t soboto popoldne od 15 do 19.
Delitev krompirja
Potrošniki mesta Ljubljane naj dvignejo ta-koj še po 2 kg krompirja na odrezek it. 4 in S nove nakaznice za krompir.
Poleg tvrdk, objavljenih dne 25. t. m., dele krompir še »Ekonom*, Kolodvorska ulica, Kon-zumno društvo Vič ,Konznmna zadruga. Medvedova ulica 38 in A. Druškovič-ILovntk, Berne-kerjeva 22.-
Delitev zaseke na bolniška nakazila ter težkim in najtežjim delavcem za mesec .avgust
1.	Upravičenci, ki so prejeli od bolniškega odseka mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani za nabavo maščob v mesecu avgustu 1944 bolniško nakazilo, bodo prejeli:
a)	olje vsak pri svojem stalnem trgovcu:
b)	trdo maščobe (zasekojv celi nakazani količini pri najbližjem spodaj naštetih trgovcev.
2.	Dolnvci, zaposleni pri težkih delih bodo prejeli po 50 g zasoke na odrezek dodatne živilske nakaznice za meseo avgust »TD 11« in »TD 12« (skupaj 100 g) pri enem spodaj naštetih trgovcev.
3.	Delavci, zaposleni pri najtežjih delih bodo prejeli po 50 g zaseke na odrezek dodatne živilske nakaznice za raosco avgust »NTD 18«, »NTD 19«, »JJTD 20« in »NTD 21« (skupaj £00 g) pri enom 6podaj naštetih trgovcev.
Zasoko bodo delili trgovci težkim in najtežjim delavcem tako na ljubljanske dodatne živilske nakaznice (z zeleno črto), kakor tudi na okoliško (z violetno črto in zelenim »B«), oz. podeželske (z violetno črto), v kolikor slednji niso dvignili zaseke že v svoji občini.
Zaseko bodo delili sledeči trgovci:
Kačar, Vodnikova 87, za severozahodni del mesta (Dravije, Šiška); Avsec, Bežigrad 13, za severni predel mesta (Bežigrad, Brinje); Lunder, Kožna dolino, cesta II-2, za jugovzhodni del mesta (Božna dolina, Vič, področje Tržaške ceste); Svetina, Kongresni trg 3, za osrednji predel mesta; Kačar, Sv. Petra ce3ta 67 za osrednji predel mesta;
Sarabon, Zaloška cesta 1, za zahodni del mesta (Vodmat, Moste, Štepanja vas); Pen-gov, Karlovška cesta 19, za južni in jugovzhodni del meata (Trnovo, področje Kar-lovške in Dolenjske ceste), ter Nabavljalo« zadruga uslužbencev državnih železnic, Cesta 800 let Ljubljane za upravičence - član« zadruge.
Našteti trgovci bodo delili zaseko po sledečem redu: na dan 28. avgusta potrošnikom z začetnico od A do K; M. avgust« potrošnikom z začetnico od L do S, 30. ar gusta potrošnikom z začetnico od S do Z in zamudnikom.
Poznejše delitve «aseke za zamudnike n« ho, zato naj jo upravičene! vsekakor dvig-nejo na določeni dan.
Odrezke (bone) bolniških nakazil, zbrane in zložene po enakih vrednostih tir '"nalepljene odrezke dodatnih živilskih nifcaznlc, posebej TD in NTD ter posebej z zeleifo in z violetno črto, oz. z >B« bodo predložili našteti trgovci rednim potom obenem z od-rezki za vsa ostala živila Mestnemu preskr-hovalnemu uradu v palači Bata, na dan, ki jim bo določen.
Preskrba s senom za bodočo zimo
Pozivamo vse lastnike konj in goveje živine v Ljubljani (znotraj bloka), da v enem tedna prijavijo »Prevodu« količine »ena. ki ga bodo morali uvoziti za prehrano s^oje živine do konca aprila 1945. Seno za konje, je treba navesti posebej. Pri proračunu se sme vzeti 10 k? na konja, ozir. 12 kg na glavo goveje živine na dan. Odračunati je vso zalogo, kakor tudi vso nadomestno krmo.
Dr. Frane Grive«
Narodna zavest in boljševizem
je samoniklo znanstveno delo ter je kot tako slovenskemu tnteligentu neobhodno potrebna
Nove skladbe
Dr. F r. K i m o v e c : Štiri za Veliki Šmaren. Cena 6 lir, pri skladatelju 5 lir, Pesmi so sicer v smislu naslova namenjene za praznik Velikega Šmarna, morejo se pa peti, kot pravi opomba, ob kateri koli drugi priliki kot Marijine pesmi sploh, s čimer se njihova uporabnost znatno poveča. Slog pesmi je preprost, ponekod že kar ljudski. Glasovno so razgibane, včasih rahlo polifone. Težav zborom ne bodo delale, zato jih priporočamo.	M. T.
Kulturni bolISevIzem
(Nekaj pogledov v preteklost)
Očitna opredelitev za marksistični svetovni nazor.
Tretja stopnja — odkrit kulturni boljševizem — se je začela, ko je prevzel uredništvo Juš Kozak. To je bil čas, ko so se v javnosti prvič zaslišali svarilni glasovi proti kulturnemu boljševizlnu. Čas »Tujega deteta« v drami, ko je protestirala Prosvetna zveza. Na proteste je odgovarjal Zvon v pozi ogorčenega branilca kulture pred navalom avtarkistič-nih stremljenj (kot je pisal J. Kozak) v naši kulturi. Kulturni boljševizem je postajal vse očitnejši. Zvon je prinašal govore s »kongresa za obrambo kulture« v Parizu, s kongresa boljševiških pisateljev v Moskvi, Brnčičeve kulturno-bolj-ševiške Razglede v sodobni slovenski prozi.
Končno pa je 1. 1936. v »Načrtu za uvodnik« urednik javno priznal, da se je Zvon odločil za novo smer, za marksizem in dialektični materializem.
V današnjem boju med zamirajočo gtaro in vstajajočo novo, kolektivistično kulturo, v boju, ki je o njem govoril v Parizu Benda, ne more nihče stati ob strani. »Mi p« čutimo, da j& ravnoduš-noet do življenja zločin nad našo narod-bo in osebno svoboda« (Str. &)
In čudno, v tej borbi za narodno in osebno svobodo ne gre več, kot smo bili vajeni slišati doslej, za absolutno, čisto, netendenčno umetnost. Gre za svetovno-nazorno opredelitev. »Bolj kakor kdaj zahteva danes čas, da sprejmemo in vodimo borbo, da opredelimo svoj svetovni nazor« (str. 9). Pojem svobpde, o katerem se je toliko govorilo, ki se ga je kulturni boljševizem posluževal za pe-netracijo, dobi v Kozakovi opredelitvi novo vsebino: »Zato ne priznavamo pojma ,svobodni nazor' vej v starem smislu, da bi dogmatičnemu nazoru, ki pa predpostavlja v sebi vso razvojne možnosti, odrekali svobodoumnost.« (Str. 9.) To se pravi: izpovedujemo vero v resničnost marksizma, podvržemo se njegovim dogmam, to je naša svoboda, to ie naša svobodoumnost; temu naziranju bomo tudi dali jasnega izraza v reviji: »Svetovnonazorsko dojemanje družabnega življenja Izpreminja tudi obliko slovenskim revijam.« (Str. 10.)
Padla je zadnja maska. Jasno je bilo rečeno: hočemo kulturni boljševizem. Sledila je poplava sestavkov v prozi, pesmi, esejev, ocen, poročil o kulturnih dogodkih po svetu, vse v luči kulturnega boljševizma.
Posebno poaornost je Zvon posvečal
boljševiški literaturi. Poročal je o kongresih sovjetskih pisateljev, o vsakovrstni literaturi, ki je izhajala v Sovjetski Zvezi, o boljševiškem gledališču in otroškem kinu, o obletnicah Puškina in Tolstoja, o novem pojmovanju njunih del v boljševiški literarni zgodovini, o uspehih sovjetskega šolstva, o Marxovem in Engelsovem pojmovanju umetnosti, o odlomkih iz boljševiške filozofije, o načrtih sovjetskih pisateljev, o arhivu Maksi-ma Gorkega ...
Treba bi bilo prepisati kazala zadnjih letnikov in navajati citate, da bi videli, kako se je načrtno obračala pozornost slovenskih bralcev t boljševisko Rusijo. Istočasno je Zvon vztrajno povzdigoval literaturo naših kulturnih boljševikov.
Zelo vidno se je kazalo tudi prizadevanje, uvajati v našo literarno zgodovino dialektični materializem in z njim prekrojiti podobo naše preteklosti.
L. 1940., ko je Zvon zaključil šestdeseto leto svojega izhajanja, je uredništvo v vabilu na naročbo priznalo, kakšen je bil njegov namen: »zbrati okoli sebe kar največ progresivnih tvornih sil ne oziraje se na generacijo naše narodne individualnosti, naše kulturne in umetniške tvornosti...« Progresivne sile so v komunistični terminologiji sile, ki vodijo v revolucijo. Zbiranje progresivnih si! je priprava revolucije.
L. 1941. se je začela komunistična revolucija, katero eo te v velikem številu
aktivno udeležili tudi kulturni boljševiki. V razdobju šestdesetih let, v kratkem razdobju človeškega življenja, so 6topili na mesto očetov liberalcev, ki so Zvon ustanovili, sinovi — boljševiki. Izpolnilo se je, kar je nekoč napovedal Mahnič: liberalizem je privedel do revolucije.
Katoliški književniki in kulturni boljševizem.
Ko danes pregledujemo zadnjih deset, petnajst let slovenskega literarnega življenja in vidimo tako močno, neovirano rast kulturnega boljševizma, se začudeno sprašujemo, kako je mogel kulturni boljševizem prodreti. Razložimo pa si njegov prodor lahko z istim dokazom, s katerim je Lenin pojasnil zmago boljševikov v ruski oktobrski revoluciji. Ko bi imeli takrat vsaj majhno število odločnih nasprotnikov, ki bi vedeli, kaj hočejo, je dejal, bi nam revolucija ne uspela. Ko bi imeli v naših literarnih krogih vsaj majhno število ljudi, ki bi vedeli, kaj hočejo, in bi odločno nastopili proti kulturnemu boljševizmu, bi mu lahko preprečili prodor. Toda nismo jih imeli. Na katoliški strani se je našlo le nekaj ljudi izven literarnih krogov, ki so odločno nastopili. Naši katoliški književniki pa so nastopali ali preveč boječe, ali pa sploh niso nastopali, ampak so mirno gledali razvoj tako močnega nasprotnika. Veliko večji kakor greh boječega nastopanja ali greh opustitve pa je bil poslednji greh. ki so mu zapadli nekateri, čeprav so se šteli za najprist-
nejše katoličane — sodelovanje v komunistični revoluciji.
Priložnosti za odločen nastop preti pojavu kulturnega boljševizma je bilo nešteto. Tisti pa, ki bi morali nastopiti, niso na te priložnosti niti zadeli, ker m hodili v smeri, ki se je spopadu izmikala. Od Mahniča Ln Ušeničnika, ki pa nista bila leposlovna ustvarjalca, nismo imeli razen Preglja nobenega močnega katoliškega pisatelja, ki bi stal na radikalnem katoliškem stališču. Odkloni od prave smeri so bili zmeraj večji. Od začetka so mnogi zapadali katoliškemu liberalizmu in eo se tam navzemali občutka manjvrednosti katoliške literature. Ze Mahničev sodobnik Lampe, prvi urednik Doma in Sveta, je hodil po nekoliko drugačnih potih kot Mahnič. Ko je kasneje prevzel vodstvo katoliške literature Izidor Cankar, je začel polemiko z Ušeničnikom o kriterijih pri presoji umetnosti. V polemiki se je pokazalo, da sicer teoretično prav poudarja podrejenost umetnosti etiki, da pa praktično zavrača vrednotenje z 'etničnega stališča kot škodljivo pedagoško rezoni-ranje — (prim. A. Ušeničnik, Izbr. spisi VI., Umetnost in pedagogi 173—172.) Tako je Josip Vidmar s svojim tenkim čutom za »svobodoumno« smer v umetnosti mogel ugotoviti: »Ze za časa Izidorja Cankarja je naše katoliško pisa-teljstvo začelo boj zoper oklep resnice.! (LZ 1930, Idejni temelji sodobne svobodne revije, 260.)
Hud poraz komunističnih tolp na Blokah
Iz boja je izločenih de dve sto tolovajev, zalet je velik plen
Dne 11. avgusta je odšla 47. četa skupine na Rakeku v smeri proti Blokam, želeč srečati se kje s tolovaji, rja bi se jim v smislu najnovejših pozivov in obupnih klicev javila. Pa glejte smolo! Tam za Blokami v zakupih Lisca leži neka četa Ljubljanske brigade in si želi samo eno, da bi se srečala s temi hudimi belčki in obračunala z njimi, kot se je tega dne izrazil komandant čete. »Če govoriš o volku, volk pride.« Na tihem kakor miši so se priplazili domobranci na dvajset korakov, boječ se, da se tovariš ne bi kot po navadi preveč prestrašili in ušli. Pa so imeli tokrat srečo. Tolovaji jih niso zapazili. Iz velike bližine so nato hrabri fantje odprli ogenj in v naskoku zavzeli strojnična gnezda, samo obrnili strojnice in udri po komunistih, ki so jo urno skušali pobrisati. Pa se jim ni posrečilo. Četni komandant, politkomisar, nekaj de-setarjev in še kakih petnajst tovarišev je obležalo kar na mestu, osem pa se jih je predalo. Tako je bila tolovajska četa v dobri četrt uri popolnoma uničena. Našim hrabrim fantom so prišle v roke 3 strojnice, mnogo pušk, revolverjev in agitacijskega gradiva.
Komunistična agitacija je seveda tudi ta poraz obrnila v svojo zmago, raj je olijavila v svojih zadnjih glasilih, da je v tej borbi padlo štirinajst domobrancev in štirje komunisti. Toda ravno iz te lažnive agitacije bodo ljudje spoznali, koliko resnice je v banditskih časopisih.
Kdor drugemu jamo koplje, sam...
Takoj čez nekaj dni pa so junaški borci Ljubljanske brigade in Notranjskega odreda sklenili maščevati svoj poraz in napasti Rakek, da slednjič strejo izvor vse svoje nesreče. Ze popoldne so pridrveli v Dolenjo vas pri Cerknici razbojniki Notranjskega odreda, medtem ko so ostale položaje tam okoli zasedle ostale »čete«. Misleč, da bodo domobranci na Rakeku kar {trepetali pred toliko silo, so se drznili kar pri belem dnevu kazati ljudem in govoriti o svoji moči in orožju. Domobranci niso čakali napada, ampak so kakor hudournik u drli iz Rakeka in ker so naleteli v Dolenji vasi na bataljon Notranjskega odreda, so planili nanj in ga popolnoma uničili. Ostalih niso mogli, ker je vsa preostala hrabra vojska zbežala v paničnem begu. Na mestu je ostai ko-
mandant bataljona, bataljonski inten-dant in še nekaj nad deset tovarišev. Živih je padlo v roke nad 20 banditov. Plen Judi tokrat ni bil majhen. Dve težki strojnici, 3 lahke strojnice, lahki minomet in precej pušk ter ostalega agitacijskega gradiva.
Spet nove »lavorike« Ljubljanske »brigade«
Dne 16. t. m. je spet udarna skupina z Rakeka napravila pohod ua Bloke, ki so jih tokrat komunisti utrdili z zasedami, ker so bili po teren-cih obveščeni, da jih bodo obiskali domobranci. Obrambo sta prevzeli kar dve brigadi, od katerih je bila ena Ljubljanska, ki si je spet spletla novih lavorik in se je z njimi spet okitil dični tovariš major Jaka.
Domobranci 47. čete so kljub zasedam vdrli na Bloke in pognali v beg obe brigadi. Padlo ie ponovno do 20 komunistov in'domobranci so zaplenili lahki bacač in nekaj drugega orožja. V boju je padel tudi nek poročnik, komandant bataljona. Tako je v preteklih 10 dnevih junaška Ljubljanska brigada kar trikrat odnesla krvavo butico. Od naših fantov je bil le eden ranjen.
Od L julija dalje pa do danes je imela samo neka četa II. bataljona po točnih ugotovitvah tele uspehe:
63 tolovajev je padlo,
35 ujetih (skupaj uničenih 98),
in najmanj toliko ie bilo ranjenih.
Zaplenjeno: 5 lahkih strojnic, 22 pušk, 2 lahka minometalca, 4 brzostrelke, 2 konja, R koles, 1 pisalni stroj, več pištol in drugega materiala.
Lastne izgube: 1 težje in l lažje" ranjen.
Pred dnevi so prišli iz Blok domačini in povedali, rla so bile tolovajske izgube na Blokah mnogo večje kot so poročali domobranci. Saj so samo v neki jami na Liscu našli 15 mrtvecev in v neki drugi še okrog 10. medtem ko so na pokopališču pokopali 4, verjetno komandante. S tem so zopet pokazali lepo tovarištvo, ki vlada pri njih.
Podobno so dokazali svoje »tovarištvo« komunisti v Žužemberku 3. avg. letos, ko so pokopali 41 padlih tolovajev. Sest od teh je imelo lepo izdelane krste, celo z zlatom okrašene; v njih so bili komandanti in politkomisarji. Ostali tolovaji pa so imeli krste iz navadnih neobdelanih desk. Še po smrti se pozna enakosti
Dogodki in novice današnjega dne
, v NOVI GROBOVI
+ Marija Lap. V Ljubljani je umrla po daljši bolezni gospa Marija Lap, po-festnira v Komendi. Pokojnico bodo spremili k večnemu počitku v soboto, t. m. ob petih popoldne z Žal, kapelice sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. — Naj rajna počiva v miru, preostalim naše iskreno sožalje.
OSEBNE NOVICE
Včeraj sta se v cerkvi sv. Cirila in Metoda poročila gdč. Lucija Bnhar, uradnica TBPD in gosp. inž. Boris Cernigoj, univ. asistent. Mladima novoporočencema Selimo mnogo sreče in božjega blagoslova na njuni novi življenjski potil
ZGODOVINSKI PABERK1
26. velikega srpana:
1278. 1. je v bitki pri Suhih Krutih na Moravskem izgubil življenje češki kralj Piemisl II. Olakar. Po izumrtju Ba-bemberžanov je bil l. 1351 postal vojvoda Avstrije in 1. 1260 tudi Štajerske. Na osnovi dedne pogodbe z zadnjim Span-heimom Ulrikom III. je po njegovi smrti 1. 1269 dobil Koroško in Kranjsko s Slovensko marko in postal pozneje še generalni kapitan v Furlaniji. Tako je vladal češki kralj večino ozemlja, kjer prebivajo Slovenci. V 6poru z nemškim kraljem Rudolfom I. Habsburškim pa je podlegel in namesto češke vzhodnoalp-
ske države 6e je tu usidrala habsburška Avstrija.
1813 1. se je vnela dvodnevna bitka
pri Draidanih, ki je prinesla Napoleonu po usodnem vojnem pohodu v Rusijo (1. 1812) še en vojaški uspeh; premagal je Ruse in Pruse in jih prisilil k umiku. Toda koaliciji se je pridružila še Avstrija, Švedska in Anglija in po neuspelih mirovnih pregovorih v Pragi so zavezniki z združenimi močmi porazili Napoleona v »bilki narodov« pri Lipskem (16., 18. in 19. oktobra 1813. 1.)
Bibliofilska tombola ZP 55, 66, 25, 23, 79, 16, 6, 85, 9, 18, 78, 58.
so nove številke za tombolski dobitek.
Tombolo zadene, kdor ima prečrtane vse številke na tablicL
V nedeljski številki dnevnikov bodo objavljene zadnje številke za tombolski dobitek.
Kdor bo zadel tombolski dobitek, bo pozvan k žrebanju. Žreb bo določil, kateri dodatni tombolski dobitek mu pripada.
Se vedno vršimo malo knjižno žrebanje!
»SVETOVIM« naročnikom in bralcem!
Zaradi nepredvidenih tehničnih ovir, ki so nastale pri tisku 12. knjige I. letnika: »Tajnosti narave«, sporočamo, da bo omenjena knjiga izšla z zamudo, kar naj spoštovani naročniki in bralci blagohotno vzamejo na znanje! — Knjige II. letnika bodo izhajale rednol
Pravi kristjan mora biti samo optimist, ker ve, kam ((re.
(Guebriant.)
Koledar
Sobota, SI. velikega srpana: Zeferin, papež In mučeneo: Bernard Oflškl, »poznavalec; AbundlJ, mučeneo. Nedelja, 27. velikega srpana: IS. pobln-koštna; Jožef Kalasanskl, spoznavaleo ln ustanovitelj reda: Evtallja, devloa ln
mučenica; Ituf, mučeneo. Lunina sprememba: Prvi krajec oh 0.39.
Herschel napoveduje lepo vrome. Ponedeljek, 28. velikega srpana: Avguštin, škof ln cerkveni učeuik; Hermet, mučeneo: Pelaglj Emonski, mučeneo.
Kino Matica »Nesmrtni valček« ob 18 ln 19.
Kino Union
»Blsmarck« ob 16.S0 in 19.
Kino Sloga
»Obesite ga« ob lfi ln 19.
Lekarniška služba Nočno službo Imajo lekarne:
dr. Piccoli, Dunajska cesta 6; mr. Ho. čevar, Celovška cesta «3 ln mr. Oartus. Moste, Zaloška cesta.
Zdravniška služba
Nedeljsko zdravniško službo ho opravljal od sobote od 30 do ponedeljka do 8 zj. mestni višji zdravnik dr. Fran Ciber, Ljubljana, Štefanova 7, telefon Jfi-41.
Dolfetu Mavsarju v slovo
Se vedno mi je v svežem spominu, dragi Dolfe, naš prvi večer, ko smo se znašli skupaj pod Šotori v Smrekcah, Zvečer smo se še pozno ponoči razgovar-jali pod šotori. Spoznal sem iz Tvojega odkritosrčnega govorjenja, kako plemenite so Tvoje misli, in kako dobro srce imaš. Spoznal sem iz Tvojega pripovedovanja, aa imaš nežno in blagočuteče srce. in prav zato si se odzval klicu domovine, in se s puško v roki uprl satanskemu komunizmu.
Mnogokrat je prilika nanesla, da sva bila skupaj v patroli in tudi v bojnih pohodih. Razgovarjala sva se o potrebi načelnega in vzgojnega dela med našimi fanti. Iz razgovorov sem spoznal koliko dobrega boš ti v življenju še lahko storil.
Tvoj Stvarnik je pa mislil drugače. Ni dopustil, da bi Ti s svojim blagim značajem ter svojim kristalno čistim življenjem še dalje oplajal in plemenitil okolico. Mislil si, da si doma potreben. Zato si prosil, svojega komandirja, da Te oprosti; šel si domov osvajat. A to je bilo usodno za Te. Kakor da bi bilo komunistom znano, da si Ti doma, so se zagnali z vso besnostjo na St. Ruperško protiko-munistično postojanko. Napadali, divjali so, a premagati junaške posadke niso mo gli. Zdi se mi, da so iskali samo Tebe. Saj posadka ni imela skoraj nobenih žrtev. A vendar si moral biti Ti žrtev. Bog Ti je hotel prikrajšati poslednje dneve komunističnega divjanja.
Ze izguba Tvojih najdražjih, mame, očeta, bratov in ljubljene sestre Te je globoko pretresla; a vendar si vzdržal, ker si vedel iz vere, da je vse to zem-sko, in človek lahko izgubi vsak hip.
S svojo žrtvijo si se uvrstil v vrste slovenskih mučenikov, ki so morali pla čati, svojo zvestobo do Boga in rtaroda s svojim življenjem. Nam pa si zapustil svetal zgled, kdor ljubi domovino, mu ni predraga cena, dati zanjo tudi življenje.
Tvoj prijatelj soborec K. J,
•OddalDltka skupim 3adnnsko prlnerle«
RADIO LJUBLJANA
Dnevni spored za 21. avgust:
T Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav, vmes 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Jutranji koncert — 9 Poročila v nemščini — 13 Plošče — 13.05 Prenos sporoda nemških radijskih postaj: Olasba za premor, vmes 12.30 Poročila v nomščlnl ln slovonščini, napoved sporoda — 14 Poročila v nemščini — I4.IO Vaška godba ln 6opra nistka Branka Strgar — 17 Poročila v nem. ščlnl in slovenščini — 17.15 Prenos sporoda nomških radijskih postaj — 18.30 Pregled športnih dogodkov v nemščini in slovenšči nI — 18.45 Gospodinjska ura, Ivanka Veli konja: Kuharski nasvotl — 19 Fantje nn vasi — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Aktualno predavanje Hansa Fritzschea — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Prenos sporeda nemških postaj — 23 Poročila v nem fifiini — 23.15 Prenos sporeda nemških radij skih poetaj: Konec tedna.
Promenadni koncert I
godbe Slov. domobranstva v Ljubljani dne 26. avgusta 1944 ob 19 pred Narodnim domom z naslednjim progra-mom:
i. J. Verbič-VI. Prinčič: »Hural Naprej!«, koračnica. 2. Fiillekruss: »Nord-landsklange«, ouvortura, 3. Sclioncherr-»Slovenska nedelja«, veuček. 4. Dr. Če-rin: a) vMeditation«, b) »Vera«, vulček. 5. \Vagner: »TannhHuser«, odlomki iz opere. 6. Mayer: »Mornarica«, koračnica. — Dirigent kapclnik godbe S. D. nadporočnik g. Leskovar Horijan.
Pravilna vzgoja igralskega naraščaja
(K mnenjem okoli šolske predstuve »Strahov«)
Tekom svojega dolgoletnega pedagoškega dela 6em vzgojil vrsto igralskih moči, ki so, oziroma so bile na vidnih men tih aktivne v razli&oih dramskih ansamblih, tako n. pr. v Ljubljani, Mariboru in Trstu ter v Beogradu, Zagrebu, O&ijeku in v Pragu. Naj jih naštejem v abecednem redu: Danilova Mira, Kav-itieva (Pregarteva), Kraljeva, Mcsge-teva, Kukteva, Pavlinova, Severjeva, Skrbinikova Majda, Vovkova; Blaž, lire-cigar, Furjan, Kavkler, Kosič, Koiuta, Kralj, Kreft, Martinievit, Sest, Šimenc, Terlit.
Obe predstavi »Strahov« sta pri občinstvu nenavadno močno uspeli, kar priča pri takšni težki drami gotovo o orepritcvalni obluteni igri nastopajočih, »prav komaj končujejo šolo. Dati eo niso prihajali za priznanje pred zastor zahvaljevat, eo bili aplavzi nenavadno močni in zelo dolgotrajni.
Z ozirom na ta uspeh im vsestransko zanimanje Javnosti ee bodo »Strahovi« v jeseni ponovili. Milan Skrbinžek.
Še ta teden izide prva knjiga obsežnega romana
Handel-Mazzctti: »ŠTEFANA«
Roman je čudovita slika iz začetka 17. stoletja, poln globokih opisov in pretresljivih prizorov. Čez vse dejanje se razliva čar živo in iskreno vere, ki daje smisel vsemu in ostro loči značaje nastopajočih oseb. Roman jo najboljše delo znane pisateljice, ki ima v svetovni literaturi že slavno ime.
Izšla Je aktualna knjiga Petra Poljanca
»Sovjetsko gospodarstvo«. Knjiga nam nudi točno sliko nesmotrenega sovjetskega go spodarstva, ki je moralo služIti samo vojni Industriji, ki naj bi omogočila Stalinovo svetovno revolucijo. Po knjigi naj seže vsak razumnik in vsakdo, ki ga zanimajo gospodarska vprašanja!
te novice
Duhovne vaje za duhovnike. Za prihodnji tečaj, ki bo od 28. avgusta do 1. septembra, jo še več sob prostih. One preč. gg. duhovnike, ki se ga želo udeležiti, prosimo, da so še pravočasno prijavijo. Naslednji tečaj bo v dnevih od 11.—16. septembra.
Gospodinje! Vaša narodna dolžnost je, du se tudi ve borilo po svojih močeh proti mednarodnim tolovajstvom, proti krvoločnemu komunizmu. Ne pozabite zato opomniti svojih služkinj da «0 gotovo udeleže protlkomunističnega preduvanja, ki bo zanje v nedeljo, 27. avgusta 1944, ob 17 v dvorani Pokrajinske delavske evezo na Miklošičevi cesti 22. Ve odgovarjale za udeležbo svojih služkinj na tem prodnvanju.
Vaša dolžnost, gospodinjske pomočnice, jo, da so v nedeljo, 27. avgusta 1944, točno oh 17 udoležlte vušega protikomunlstlfnega predavanja v dvorani Pokrajinsko dolavsk« zvozo na Miklošičevi costl 22. Z udeležbo pokažite svojo narodno zavest!
Za ranjence slovenskega domobranstva
so neimenovani g«wpodlo darovali 30.000 lir. Najlepša hvalal Posnemanja vredno!
ZMraJmo peške «a ptice. Za*ledoranjo
in pobijanje pevk, strast južnega ljudstvu, je vidna žo pri C. Petronlju Arbitru v »Pojedini pri Trlmalhljonu«, kakor je v DS 1921, 107 pribil dr. J. Debcvee. To smo dognali tndi v Tičistonu. Letos pa j« boljše. Dorasllčev ali godenčičev Je mnogo zlasti ined Sčlnkavcl. Dn Jim boste mogli « čim postreči, kadar prlkaMJn med nas teta Ci-ča, nabirajte vsakovrstne pe*ke, posuMte jih na soncu ln polagajte v krmllnico. kadar bodo letale »belo muhe« naokrog. Ako sami nisto utegnili potolči s hrcstačoni koščlc, se ho že kdo našel, ki namesto vas opravi r parku ta posel. To pozornost ubogi krilatci pač zaslužijo: če hI nenadno zginili val * sveta, bi človeštvo v 10 letih od lakote po. mrlo. Tako nas učo znameniti ptlčeslovel. Pravijo namreč, da bi se mrčes toliko rn»-plodil, da bi nam ugonobil vso hrano. Torej nn delo, dokler Je So čas. Par mosecov sto že zamudili, ako niste polnili svojo zalogo broz nušega opozorila. — Omiloskop.
Učite se strojepisja! Praktično inanje. koristno vsakomur sedaj In v bodoče v zasebnem al| Javnem pukllcu; Novi eno-, dvo-in trimcsočnl strojepisni tečaji (dnovni ln večorni) prlčonjajo 2*.. 29, in 30. avgusta- — Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. — Lahka desetprstna metoda. — Učnlna zmerna. Informacije, prospekti: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov učni zavod«. Domobranska 15.
Vlomi pri Sanzisigerju in pasje meso
Ni prave logične zveze med vlomi v Ranzingerjevo skladišče in pasjo klavnico na Gosposvetski cesti, toda našel se je zvezni člen med oberau družbama, ki je dal javnemu tožilcu povod, da je obe kazenski zadevi združil v eno obtožnico in so tako prišli obtoženci iz obeh zadev skupaj na zatožno klop.
Glavna ustanoviteljica pasje klavnice, 45 letna vdova Stemberger Martina je skrivala na svojem stanovanju na Gosposvetski cesti štev. 153 dalj časa od 21. aprila do 13. maja letos glavnega vlomilca v Ranzingerjeva skladišča Henrika Bradača, tako je onemogočila za nekaj časa njega aretacijo odnosno uvedbo kazenskega postopanja. To dejanje spravlja Štcm-bergerjevo v obtožbo zaradi vlomov in tako je bila njena zadeva s pasjim mesom združena.
V četrtek je bila dopoldanska razprava prekinjena že ob 10.30 ter se je ob 15 popoldne nadaljevala. Trajala je nato pozno do večera.
Najprej so bili zaslišani obtoženci, ki jih je javni tožilec obtožil vlomov
v Ranzingerjeva skladišča. Zaslišani so bili glavni vlomilci, nato razni prekupčevalci in kupovalci. Prvi obtoženec Henrik Bradač je skušal vse prevzeti na sebe, ostale obtožence razbremeniti in »izrezati«. Priznal je vlome. Vzel je i zaboje vina odnosno likerjev, 1 vrečo sladkorja v sipi, zaboj 50 kg sladkorja v kockah, to je bilo prvič, drugič pa usnje, 2 kanti olja, 50 konzerv in 5 kg tobaka za pipo. Vse je skril najprej v seno, nato pa v šupo Mencinove gostilne na Šmartin-ski cesti. Prodal je Cverletu 14 kg sladkorja po 70 lir kg. Kanto olja je prodal Andoljšku za 2000 lir. Udeležen je bil tudi pri tatvini špirita.
Špirit je prodajal po 150 lir liter. Iz skladišča ie odnesel razno porcelanasto blugo, Ivi je bilo namenjeno v Grčijo. Dve vreči porcelanu je prodal Andoljšku za 3000 lir. Henrik Bradač je dalje priznal, da je vlomil v llabja-novo gostilno v Tavčarjevi ulici in od tam prvič odnesel 30 I vermuta, ki ga je produl zu 2025 lir. Pri drugem vlomu 18. maju jc bil zasačeu in aretiran. Braduč je zelo razsipal denar. Znan je bil kot drzen črnoborzijnnec.
Drugi obtoženec Josip Udovč, mehanik iu šofer je izjavil, du je obtožnica nepravilno sestavljena. Zunikal je krivdo. Zanika, da bi bil udeležen pri tatvini porcelana. Bradač in Smrekar sta izpovedalo, da je prav Udovč kot mehanik ponaredil ključ za skladišče D, od koder so odnesli porcelan. Jos. Udovč prizna, da ga je Smrekar naprosil, naj napruvi po načrtu en ključ. Ni vedel, zu kaj ga rabi. Ostali obtoženci so se skušali prav tako na vse načine izmoiavati in so zanikali glavno krivdo. Ukradeni sladkor so prodajali navadno po 100 lir kilogram, a prekupčevalci so ta sladkor takoj prodajali naprej s 50% dobičkom.
K tem vlomom je obtožnica, ki je bila prečitana šele na popoldanski razpravi, zlasti omenila naslednje: »Glede vseh v obtožbi navedenih dejanj ie poudariti, da so bila izvršena na zelo drzen način. Izkoriščajoč pri tem do skrajnosti vojne in vojnogospodarske razmere so obdolženci na eni strani kradli na drzen način in v velikih količinah, na drugi strani na z nakradenim blagom izvrševali skrivno kupče-vanje ter blago prodajali in kupovali po črnoborziianskih cenah.«
V petek, drugi dan razprave, se ie najprej nadaljevalo zasliševanje obtožencev. Na vrsto qo prišli obtoženci iz pasje afere.
KULTURNI OBZORNIK
Knjiga o življenju med Eskimi
Slovenceva knjižnica je na koncu prvega letnika dala svojim naročnikom zanimivo časnikarsko reportažo iz Aljaske in življenja zlatosledcev pod naslovom »Veliki beli molk«. Je to literarno spretno prikazana zbirka raznih značajev in usod ljudi, ki se zatekajo v polarne kraje in skušajo obogateti s iskanjem zlate rude. Nekaj podobnega je zdaj izdala založba Ju-trove »Dobre knjige«, namreč znano pripovedovanje češkega polarnika Jana Welzla dvema češkima časnikarjema, ki sta potem njegovo pripovedovanje napisala in izdala pod naslovom: »Na zlatem severu«. To je: življenje na severu na Aljaski, ob bregovih Severnega ledenega morja, ob Beringerjevi cesti, med otoki Nova Sibirija, Franc Jožefova dežela, Sveti Lovrenc itd. in ta Čeh je postal celo glavar Eskimov na otoku Nova Sibirija, kjer morda živi še danes in poveljuje svoji novi domovini, baveč se s trgovino in prebivajoč samo v svoji — jami kot pravi prvotni jamski človek. A vendar je evropski znanosti poklonil to zanimivo knjigo in na svoj način pripomogel k poznavanju krajev, katerim so posvečali svoje življe-
nje taki raziskovalci, kakor so Amund-sen, Nansen, Rasmusen in drugi.
Prevajalec Božidar Borko je prav storil, da je knjigi napisal kratek uvod, v katerem nas je seznanil z življenjsko zgodbo. Jana Welzla, pa tudi s postankom te knjige. Kot preprost ključavničar je šel Welzl za delom v Rusijo k takrat projektirani sibirski železnici. Ko je ta stekla, se ni odpravil domov, temveč na sever Sibirije in od tam v arktične kraje. Tu ie preživel nad trideset let in postal celo glavar Eskimovskega otoka. Kako pa je prišla knjiga do nas? Leta 1924 se mu je blizu Amerike razbila polarna ladja in brez vseh dokumentov se je rešil v Ameriko. Te oblasti so ga poslale »po šuši« v Evropo na Češko. Toda prišel je le do Hamburga, kjer si je hotel zaslužiti toliko, da se vrne nazaj. In tedaj je bil svet poln Amund-senove nezgode. Welzl se je javil brn-skim »Lidovim novinam«, ki so popularizirale ime tega »češkega Eskima«. Ko se je čez nekaj let zopet povrnil v domovino, sta ga dva časnikarja — Golombek in Valenta — dva meseca izpraševala o življenju na severu in , njegovih doživetjih sploh ter je iz tega I nastala pričujoča knjiga, ki je preve-
dena že v mnoge jezike ter je žela priznanje znanstvenikov in bralcev.
Knjiga je vsekakor znanstveno zanimiva, čeprav kot literarno delo ne sega preko povprečnosti. Literarno vzeto je delo časnikarska reportaža, ki ne kaže umetniških prijemov kakor n. pr. imenovani »Veliki beli molk«, prav tako delo žurnalista. Zato pa se dojme bralca, zlasti še etnologa in zemlje^ pisca s kopico dokumentov o teh krajih, potih in ljudeh, ki še niso raziskani evropskemu človeku, ter nam pomenijo se vedno fantastično eksotiko. Verjamem, da so Welzlova pripovedovanja in pričevanja resnična ter prav zato plodna, privlačna in zanimiva tudi za navadnega bralca.
Welzl je tu v devetih poglaviih podal svoj življenjepis od trenutka, ko se iz srednje Sibirije poda na neznano pot na sever, o katerem je vedel samo to, da se da tam dobro živeti in morda obogatiti. Najprej opiše zelo razgibano vso dolgo pot preko vse Sibirije proti Ledenemu morju, vožnjo s severnimi jeleni, težave pri prehodu čez široke reke, dokler ne pride do Arktičnega morja, kamor gre z ribiško ladjo na lov na kite. In prav ta lov na kite je opisan izredno nazorno in zanimivo. Potem pa se nastani kot moderni Robinzon na samotnem otoku, kjer si mora najprej preskrbeti »stanovanje«, te je jamo v led in zemljo. Odslej je
trideset let prebil v takšni '•jami, kj si jo je seveda podaljševal in jo priredil za trgovino in skladišče premoga, blaga, lesa, kožuhovine itd., predmete, s katerimi se v teh krajih da trgovati. Kot praktični Čeh se ni hotel vdati pustolovskemu iskunju zlata na Aljaski, kakor toliko in toliko tisocev iskalcev sreče, temveč je poiskal srečo kot trgovec med njimi. In ta trgovina se mu je razrastla v veletrgovino: zamenjaval je blago in trgoval zdaj na ogromnem ozemlju med Aljasko, Arktičnimi otoki in Ameriko, nekako tako, kot pravi po naših pojmih sam: kakor če bi šel v Nju Jork po blago in ga potem prodajal po evropskih mestih. Koliko truda, napora, nečloveških prizadevanj in trpljenja ga je stalo takšno življenje, si lahko mislimo. Vse to je opisano v tej knjigi v prvih štirih poglavjih. V teb je v središču on in njegova usoda, vendar pa v zvezi s celotnim življenjem v teh krajih med Eskimi in belimi polemiki, bolj zanimiva pa so naslednja poglavja, kjer opisuje etnografske posebnosti krajev, navade in šege Eskimcev, teh sodobnih »jamskih ljudi«, katerih kultura mestoma pač ni dosti naprednejša, kakor naših jamskih ljudi izpred tisočletij. Toda tudi tja že prihaja civilizacija, kakor se vidi i* zadnjih strani knjige. Zanimiva so poglavja o snagi v eskimski koči, o bo-
leznih, o rojstvu in smrti, o jeziku in veri. Zlasti zaradi teh poglavij bo ta knjiga imela vedno veliko ceno, saj tu priča o eskimskem življenju človek, ki je trideset let preživel med njimi in ui prišel med nje samo kot najet re-porter zaradi senzacije, kakor n. pr. pisec »Velikega belega molka«. Zadnja poglavja o boleznih, ko je po nuji razmer VVelzl postal zdravnik, ter o strahotah sodstva — glavno zaradi tihotapljenja žganja, ki je pravi strup za Eskimovce — so zlasti zelo napeta in močuo podana. Zaradi poštenosti in pravicoljubnosti je postal ta Ceh, ki so ga Eskimi klicali »Medvedjejedec«, »Arktični Bismark«, končno njih glavar »Moojo Ojaska«, kar je še zdaj, če ni umrl. 1'oda tudi kot glavar je ostal predvsem — trgovec...
Takšna je vsebina tega zanimivega del« in tudi njegova cena. Ne smemo knjige ocenjevati kot literarno delo, ker je samo preprosta časnikarska reportaža, je pa avtentično pričevanje o življenju na Ledenem morju človeka, ki je tam preživel najlepša svoja leta kot enak med Eskimi, aokler ga njegova višja kultura ni postavila za vodnika plemena. Zanimiva pustolovščina podjetnega Čeha, ki je rodila tudi aa-nimivo in edinstveno knjigo.
Samo velika Skoda, da knjigi ni nri-ložena zemljepisna karta, ki bi bila nujno potrebna.	WL
Kaj je novega pri naših sosedih?
Z Gftrenjskega
Svetovalci delovne fronte v pravnih zadevah bodo ljudem na razpolago glede na razne nasvete v Kranju >sak ponedeljek in petek. V št. Vidu ob Savi bodo poslovali dne 13. septembra, v Radovljici 11. oktobra, na Jesenicah 5. septembra, 3. oktobra in 31. oktobra, dalje v Tržiču 17. oktobra, v Kamniku 28. septembra in 26. ok'obra, v Domžalah 24. oktobra, a v Litiji bo tozadevna posvetovalna ura posebej oznanjena.
Smrt gorenjske korenine. V Novi vasi pri Lescah na Gorenjskem je po kratki in mučni bolezni umrl 58 letni Jožef Debeljak-Noč, posestnik in izdelovalec cementnih predmetov. Pokopan je bil v sredo, 23. avgusta, na pokopališču v Lescah. — V Celovcu pa je umrla 78 letna hišna posestnica Neža Makova.
Odlikovana koroška vojaka. Albert Dertnig, podčustnik nemške vojske, je bil odlikovan z železnim križcem 2. razreda. Z istim odlikovanjem je bil tudi počaščen višji desetnik Simon šternik.
>i Spodnje Štajerskega
Razstava v ccljski ljudski knjižnici.
Dne 1). avgusta so nanovo odprli celjsko ljudsko knjižnico in hkrati je bila odprta tudi razstava slik na steklo. Tozadevne slike so odbrali iz velike zbirke spodnjeStajerskih slik na steklo.
Uprizoritev športnega filma v Ptuju. V sredo, 23. avgusta t. I., je športna zveza v Ptuju predvajala pester športni film, ki se zanj zanimajo vsi ljubitelji športa. Film »Z nami!« prikazuje lahko atletiko, igranje z žogo z roko, dalje tenis in zimski šport. Videti so tudi prizori z velikih nemških Inhkoatletskih prireditev iz leta 1939. Slednjič je na sporedu tudi film z ro-mantičue vožnje s čolnom od Triglava - po raznih ovinkih — pa tja čez Bosno do Jadranskega morja.
Knzne nesreče, šestnajstletni Friderik Kropaj iz Selnice ob Dravi, mariborski okraj, je tako nesrečno padel, da si je zlomil piščal na levi nogi. — Pri delu s traktorjem si je 41 letni Mihael Mironoz iz Maribora poškodo-\al levo nogo. — Močno se je poškodovala 61 letna Uršula Tomažie iz Oplotnice pri Mariboru, ko je pri delu padla z lestvice. Vsi ponesrečenci se zdravijo v mariborski splošni bolnišnici.
Župnija iv. Barbare je upravno dodeljena 6odnemu okraju Maribor-okolica, dočim je prej spadala pod sodni okraj Sv. Lenart. Vsi ostali deli okraja Sv. Le-
Malomarna zatemnitev kaznovana
V Sobi oJ lj. avgusta 1S141 do 24. avgu-«1.1, so bile ka/.uovaue zaradi zatemnitvenih predpisov bledeče onebe:
tfojinu Josip, Ulica III. maja 6t. 3; Po-iračnik Vida, učiteljica. Gledališka ulica 10: Tomšič Prane, gostilničar, liiuisku cesta St. 4; Smdju Jože, upravnik »Slovenca«, Trdinova ulica 2; Kuret Vladimir, višji uradnik, Kersnikova ulica 6-1; Zupančič Srečko, Medvedova 5-1; Stigiič Franc, Javornikova l;i; Dr Boh Alojzij, zdravnik. Gledališka 16; Pogačnik Josip, lologruf, Ulica III. moja št. ;i; Molnar Ilonka, obrtnica, Gajeva ul. K; Gale Alojzij, čevljar, llezenškova ul. 19; Meucelj Janez, čevljar, StreliSIc« ul. 22; Zrinz Irena, llradeckcga cesta 41; VerovSek .Marija, šivilja. Kožna ulica 27-111; Brce Matej, inšpektor, Dunajska cesta 87; Per-liaj Jože, brivec, Miklošičeva 3-11; Kušar -Mihael, posestnik. Kožna dolina lX-5; Do-linar Alojzij, telinik, Hotimirova 8; Grošelj Lucija, gospodinja, Oernetova 16; Dr. Ilrlič Anton, zustopnik drž. pravobranilstva, Križevni.ška 6-11; Mizerlt Deziderij, trgovski poslovodja, Barngovu ulica »; Kocmur Marjun, fotografski mojster, Društvena ul. 5, že tretjič kaznovan; Cerček Viktor, zobozdravnik, Gajeva ulica 10; Až-luan Franc, posestnik. Tržaška cesta 126; Ju« Milena, kuharica, Levstikova 19-111; Koritnik Štefan, zasebnik. Pokopališka 22; • lakše Josip, upravnik pošte, Duuujska 15-11; /.vab Marija, trgovka, Kalanova 16; Zupančič Matija, lesni trgovec, Florjnnska 20; Zupan Jnstl, trgovka, Drenikova 12; Vokač Franc, industrijalec, Krekov trg, 10-11; Tabor Josip, Irgovcc, Erjavčeva cesta 3; Dr. Šubič Milan, odvotnik, Trdinova 2-1; Dr. šašelj Josip, sodnik okrož. sodišča, Kot-nikova ul. 1.1-lil; Sever Maks, trgovec, Gosposvetska št. 5; Saksida Angel, pleskar, Gosposvetska 12; Strojnnšek Inka, trg., Ulica Stare pravde št. 1; Podkoritnik Vera, Kotnikova cesta 19-111; Petrič Anton, kino-operater, Tovarniška ul. 29; Baligač Ivanka, modistinja, Beethovnova ul. 14-11; Dolžan Janez, trg., Potočnikova ul. 8; Ton Josip, frizer, Vodnikova št. 97; Krušič Poldi, modistka, Trstenjakova ul. št. 1; Kenda Eleonora, uradnica, Mestni trg 17-11.
nart spadajo sedaj pod okrajno glavarstvo Ptuj. Pri Sv. Martinu pri Vurbergu so ustanovili nov poSlni urad. Velike zasluge za to in razne druge nove ureditve ima krajevni skupinski vodja ve-letrgovec Ilans Kaistainscbegg. Svoječas-na vest, da je dupleški motit poškodovan, ne odgovarja resnici.
Is Srbije
Prireditev srbskih begunskih otrok v
Valjevu. Srbska begunska mladina iz begunskega doma v Bogovači je nedavno nastopila s kulturno prireditvijo v Valjevu. Valjevčani so se njihove prireditve polnoštevilno udeležili ter so za begunske otroke zbrali med sabo nad 100.000 dinarjev. Za male begunčke so pripravili ludi precej obleke in hrane.
Zanimivosti i beograjskega trga. Posamezni beograjski trgi so zaradi sedanjega vojnega časa precej spremenili svoj značaj. Na njih ne dobiš samo zelenjave, sadja, dinj in lubenic, temveč i ludi vse predmete, katere so prej pro- j dajali samo starinarji. V tem pogledu je I
posebno zanimiv trg Kaleniča guvno, kjer ljudje prodajajo najrazličnejše stare predmete. Na trgu si lahko ogledaš in kupiš do 50 let stare salonske obleke, najrazličnejše slike, knjige z originalnimi podpisi starih srbskih pisateljev in pesnikov, razne preproge, za katere trde, da 6o bile lastnine znanih srbskih kulturnih delavcev kot n. pr. Janka Veselinoviča in podobno. Tako prodajajo ljudje vse, česar sedaj neobhodno ne potrebujejo, samo, da lahko pridejo do sredstev in stvari, brez katerih tudi pri vsem skromnem življenju ne morejo biti.
Sistemizacija profesorskih in učiteljskih mest v Srbiji. Srbski prosvetni minister je pozval vse ravnatelje gimnazij in učiteljišč naj mu nemudoma pošljejo sezname vseh nastavljenih učnih moči radi sistemizacije njihovih mest.
Knjigo dr. Franca Grivca:
Narodna zavesi in boljševizem
dobite v vseh knjigarnah.
Zbirajmo bučno seme za predelavo v olje
Nekateri kmotovalci so že začeli krmiti buče. Pri tej priliki je trebn opozoriti, da imajo bučnico visok odstotek prvovrstnega olja. Zato je v današnjih časih velika škoda, če gre to semo brez haska v izgubo, namesto da bi se porabilo za izdelavo olja. Sedaj ko je položaj v prebrani prebivalstva ljubljanske pokrajine tako težak in bo tudi težko dobiti potrebne maščobe, se mora bučno seme prav do zadnjega zbrati in Izkoristiti. Zato trgajte le zrele buče, po. berite iz njib vse seme, ga dobro posušite in spravite na suhem prostoru. Kmetovalci se pri tem opozarjajo na določbe k naredbi o povečanem pridelovanju oljnih rastlin z dne 4. aprila t I., Služb, list 26, po katerih so kmetovalci dolžni sejati oljne rastline, in sicer sončnice ali pa buče. V teh določbah je točno predpisana najmanjša množina oljnih semen, t. j. sončnio ali bučnie, ki jo mora kmetovalec i ozirom na svojo obdelano površino jeseni oddati. Ako torej kdo ne pridela dosti sončnic, lahko odda namesto njih tudi bučno seme. samo da zbere zadostno količino, ki je zanj predpisana z ozirom na obseg njegove kmetije.
Z oddajo oljnih semen pa so združene tudi znatne ugodnosti, in sicer dobi kme-tovaleo poleg cene za oljno seme okroglo eno petino iz njegovega semena izdelanega olja po uradno določeni eeni, razen tega pa tudi polovico na njegovo seme odpadajočih oljnih tropin. Nasprotno Pa so za onega, ki ne bi zadostil zahtevam zgoraj navedenih določb ln ne bi oddal predpisane količine oljnih semen, določene občutne kazni.
Glede na ugodnosti, ki jih ima kmeta-valeo pri pridelovanju oljnih semen zase in glede na nujno potrebo za preskrbo prebivalstva z maščobami, mora veljati letos za vse kmetovalce zahteva, da do zadnjega zberejo vse bučno seme, ga skrbno shranijo in pripravijo za oddajo.
Dekletu na pot v življenje
Gerely Jolanta:
DAJ MI SVOJE SRCE
180 strani, broš. 35 lir, vezano 50 lir. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
Pred škofijo 5	Miklošičeva e. 5
V	soboto in nedeljo se bodo
pomerili
naši najboljši igralci v odbojki. Pomerili se bodo v trojkah. Za zdaj je prijavljenih že veliko število trojk in vse kaže, da se ho njihovo število do sobote še znatno povečalo. Vse tekmovanje bo izvedeno na igri. šču kopališča na Ljubljanici, česar to kopališče še ni doživelo. Tekmovanjo je razdeljeno na tri skupine: dame (igrale bodo po štiri na vsaki strani), juniorji do letnika 1926 in mlajši, ter starejši seniorji. Najmočnejša bo zadnja skupine, kjer bo tudi konkurenca najhujša. Lepo bodo zastopana tudi dekleta. S tem sestavkom vabimo vsa odbojkaška moštva, da tudi oni pridejo in postavijo svojo najboljšo trojko. Tekme se bodo začele v soboto popoldne in bodo trajale v nedeljo ves dnn oziroma bo tekmovalni čas razdeljen z ozirom na število udeležencev.
Tekme v trojkah bodo gotovo zanimive, saj bodo prvič izvedene v javni tekmi. Zanimanje za srečanje je že zdaj veliko in igralci bodo gotovo poskrbeli, da bodo gledalci prišli na svoj račun. Najboljše trojke bodo dobile lepa praktična darila.
V	nedeljo spet na dirkališče!
Javili smo že, da bodo kolesarji spet nastopili, in sicer v nedeljo, 27. t. m., ob 15.30 na Hermesovem dirkališču.
Prireditev organizira Slovenska kolesarska zveza ln razpisuje obenem tudi prvenstvo Slovenske kolesarske zveze za se-niorje in juniorje, ki ga bo vsaka katego; rija zase vozila po načinu dirke ciljev. Bo to zelo naporno in za gledalce prav zanimivo tekmovanje. Razen teh prvenstvenih točk, ki bosta kot 4. ln 6., bodo na sporedu še: dirke seniorjev v več skupinah s finalom, dirka Juniorjev v dv»h skupinah s finalom, dirka kolesark a) skupine, dirka turistov, dirka kolesark b) skupine, dirka Juniorjev, ki se prej niso plasirali in kot zaključna bo še privlačna izlor;»valna dirka seniotjev.
Šport
itiiuiiuuui
Spored bo torej prav pestsr in bodo gledalci deležni spet nekaj nedeljskih popol-d:jo«ki'i ur prijetnega športnega užitka.
NoksJ glavnih nagrad, ned katerimi bo naiefekttejši prehodni pokal za seniorsko prvenstvo Slovenske kolesarske zveze, bo razstavljenih na ogled t Izložbah >l)atove« palače v šolenburgovi ulicL
Navodila za posetnike prireditve
Kar se tiče vstopnic, je predprodaja istih v trgovini Šolar (Tavčarjeva nlica) in v Potovalnem urad« (Oospopvetska cesta); v nedeljo dopol. od 10 do 12 pa pred Batovo palačo in na blagajni Hermesovega stadiona. Popoldne b0 blagajna odprta ob 13.30.
Za obiskovalce, ki pridejo o kolesi, je vstop samo pri stranskem vhodu ob gorenjski progi, kjer ho tudi prevzem koles v garderobo. Po končani prireditvi je za te kolesarje izhod tudi pri istih vratih. Da ne bo od strani ostalih obiskovalcev prireditve raznih pritožb, prosimo omenjene ko-losarje, da se strogo drže omenjenih navodil.
Ker je na prvt prireditvi preoej gledalcev, posebno mlajših, zasedlo prostor tndi prod ograjo dirkališčne proge, prosimo, naj se v notranjem prostoru ne nahaja noben obiskovaleo razen komisije,
novinarjev in osebja Rdečega križa, * «
Slovenska kolesarska zveza — službeno.
Upravni odbor popravlja objavljeni razpis v toliko, da nagradni pokal v skupini seniorjev ni prehodnega značaja, temveč si ga zmagovalec pribori v trajno last takoj po prvi zmagi. — Upravni odbor SKZ.
Slovenska kolesarska zveza — službeno. Soja upravnega odbora bo danes ob 19 na igrišču 2SK Hermes. Vljudno vabljeni: Djordjevič, Glavič, Kos, Semes, Kelnarič, Poljšak. — Tajnik.
Obvezen sestanek dirkačev. Upravni odbor SKZ poziva vse dirkače ki bodo nastopili v nedeljo, dne 27. t. m., da se sigurno udeležijo sestanka ki bo danes ob 20 na igrišču ZSK Hermes. — Tajnik. '


ŽOGA SREČE


Anton je čutil, da mu je srce močno trepetalo. Neka nerazumljiva slutnja mu je rekla, da vršita Brucka tisto noč hudobno delo, in on je moral dobiti dokaze za to.
»Kaj pa je tam?« je vprašal in stisnil dekletu drobno roko in urno pristavil: »Ste v tisti hiši v službi? Povejte mi, prosim, važno je, da zvem!«
»Ven sta me vrgla,« je dahnila v odgovor. »Zato, ker sem šla v tisto *obo! Nisem hotela, toda dospela je brzojavka, pa sem — c
»Kaj pa sta delala v tisti sobi?« Auton je vprašal tako silno, da je dekle od strahu odskočilo.
»Čemu pa hočete vedeti? Kdo ste? Jaiz vas ne poznam? Zakaj naj vam povem?«
Anton je bil govoril z njo prestrogo in, ker je bila še vedno nervozna, se je pričela bati. Bati se jo bilo, da zastane pogovor, ker je Anton izrekel vpraišanje, ki rnp je drhtelo na ustih, odkar jo je bil zagledal.
»Ali ni neki gospod Beck danes dopoldne prišel na čaj? Ako je prišel
— njegov najiboljši prijatelj sem — zaradi tega hočem vedeti vse, ka>r mi morate povedati.«
»Njegov prijatelj ste?« je vprašalo dekle. In, ko je Anton prikimal, je še pristavila: »Potem vam moram povedati.«
Čeprav je bil Anton ves besen od nepotrpežljivosti, je moral čakati, da je moglo dekle iznova zbrati svoje moči.
»Zmerom sem se ga balo,« je šepnila, »ker ima tak velik, debel obraz in grde roke; ko me je včasih gledal, mi je bilo, kaor bi me tiste oči hotele predreti...« Znova se je zdrznila.
»Imate gospoda Danijela Brucka v mislih?« je vprašal Anton, in ko je prav tiho zašepetala »da«, je nadaljeval: »Toda hitro mi povejte! Koga imata v tisti sobi? Jeli gospod Beck?«
»Da! Umoriti ga hočeta, mislim!«
»Potem pa pojifite takoj nazaj in mi pokažite tisto sobo!«
Anton jo je iznova prijel za roko. V njem je vse gorelo.
»Ne — ne! Ne morem —!« Dekle je pričelo iliteti. Anton jo je začel vleči s seboj.
»Jaz bom pazil na vas!« je rekel. »Nič zalega se vam ne bo zgodilo, vam obljubljam!«
Na te besede je premagala strah in stopala zraven njega.
»Iti morava naokoli v ozadje hiše!« je šepnila, ko sta dospela do sprednje trate.
»Pa hitro!«
Anton je napeto siknil to zapoved. V tistem hipu se je nekje iz hiše zaslišalo nekaj, kakor pridušen krik.
Zgrabil je dekle za roko in zdirjal okrog hišnega vogala. Na mehki trati niso njune stopinje povzročile nika-kega šuma.
»Notri — tam notri!« Dekle je z drhtečim prstom pokazalo proti nekemu oknu v pritličju, skozi katero 6e je svetila luč.
»Stopite k zidu, pa ne delajte hrupa!« je velel Anton.
Ko je dekle to storila, kakor ji ie velel, je satn tiho stopil k oknu, da bi pregledoval. Srce mu je burno utripalo. šinila mu je strašna misel v glavo, da je Beck že mrtev. Mogoče je bil tisti pridušeni krik njegov poslednji glas na zemlji. ..
V sobo ni mogel videti, ker je bil zastor spuščen navzdol.
Šel je po prstili k dekletu.
»Kje pridem lahko v hišo?«
6RK0VNICA
a — a — a — a — 6 — č — e — e — h — i — i — j — k — k — m — m — m — n — n — n — n — o — o — o — p— r—-t — t — u — u 2 i . • • » . . z i , i , , . ■ ž i • • • ... ž i • i .... ž i . ..... ž 1 Iz 30 črk poleg danih dveh sestavi 6 besed, ki pomenijo v drugačnem redu naslednje: slovenski slovničar (u. 1869); prebivalci mesta v zapadni Srbiji; mesto v Ukrajini; raki po levitvi; kdor kaže pot; slovniško število.
Rešitev črkovnice iz zadnje številke: Želodec; ožemček; požeruh; Polževo; senožet; Vipolže.
,EL KINO »UNION* n"
Mogočna filmska umetnina o genialnem državniku, »železnem« kanclerju, ustanovitelju drugega Reicha
»Bismark«
Iz razcepljene slabotne »Nemške zveze« je po njegovih sposobnostih in neven-
ljivi zaslugi vstala Velika Nemčija. Paul Hartmonn, Friodrlch Kuyssler, Maria Koppenhofer, \Verner Hinz, Ruth Hellberg. K&the Haaok. Lil Dagovcr, Kari Schiinbock. — Zaradi dolžine filma predstave ob lt.31 In 11.
ffl KINO »SLOGA« v"
nelnrlch George v zabavnem filmu — polnem ljubezni, vina in nebeških razmer v Pelargoniji
»Obesite ga«
Sodelujejo: Gustav Knuth. Jakob Tiedt-,e, Maria Landrock, Charlotfe Wit-thauer itd.
Predttave: ob 11 In .11 — ▼ nedeljo ob IS, 17 io II.
KINO »MATICA*™
FIlm « življenju »kralja« dunajskega valčka ia njegovih dveh sinov
»Nesmrtni valček«
Priljubljene svetovnoznane melodij*. Paul Horbiger. U. Andergaet. Hans HolL
PREDSTAVE ob II to II.
KINO »KODELJEVO«
TELEFON 21-91
Prelepa filmska nmenina ti kraljestva
nesmrtne Bachove in Brahmsove glasbe
»čarobne gosli«
\TO1 Quadflleg. Gisela Uhlen, Paiil Horberger.
Predstave ob delavnikih ob II, ▼ nedeljo oh 15. 17 In II.
Zahvala
Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob prebridki in prerani izgubi nad vse ljubljenega moža, brata, strica, svaka in zeta, gospoda
trg. sotrudnika
se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Posebna zahvala g. podpolkovniku Dežmanu, ki je poskrbel, da so se prepeljali zemski ostanki iz Poljan na šmlhelsko pokopališče. Najlepša hvala g. šefu Jožetu Kobetu za naklonjenost in vsem, ki so na kakršen koli način pomagali, da sem našla svojega pokojnega moža, čč. duhovščini, g. kuratu za vodstvo p.ogreba, pevskemu zboru, stanovskim tovarišem ter vsem, ki ste zasuli njegov prezgodnji grob z venci in šopki ter ga spremili na njegovi zadnji poti.
Novo mesto, 17. avgusta 1944. Žalujoči: Marija, žena in ostalo sorodstvo.
MALI OGLASI
| Službe | I Prodamo |
SLU2BA CEKKVEN1K A PRI SV. JAKOBU
v Ljubljani zu župnijsko cerkev jstotam je razpisana do II. sepl. 1914. Prosilci naj vlo-že pismene prošnje od 23. avg. do It. sepl. v uradnih urah nri župnem uradu sv. Jakoba t I pihljam, kjer dobe tudi natančna pojasnila. V pošle« pridejo prosilci z družinskimi člani, ki pomagajo pri snaženju cerkve in zvoojeuju
BANČNI ZAVOD nnjno išče
uradnika
ali
uradnico
ki dobro obvlada nemško in strojepis.
Javiti se DELOVNEMU URADU Gosposvetska cesta I?.
Gospod POMOČNICA pridna in poStena ca vsa gospodinjska dela •e sprejme za I. september. Plača io brana dobra. — Naslov t upravi »Slovenca« pod ii. 7361.	(b
KUHARICO perfektno, sprejmem, tirana in plača dobri. Naslov v upravi »SI.« pod št. 7524.	(b
Frizersko POMOČNICO in vajenko proti plačilu sprejme Kamena-rič Tomo, Gradišče 7.
1 Razno 1
STENICE vam uničimo s plinom, stanovanje takoj uporabno. Naslov pustite v zaprti kuverti ▼ upravj »Slovcnca« pod > Diskretno« 7497. (r
I Radio |
RADIO »ORION«
5 cevni, odlične kakovosti, model 1940, prodam ali zamenjam za prav tako odličen pogrezljiv šivalni stroj. Naslov ▼ upravi Slo-venca pod št. 7489. i
| Živali |
PISKE
in piščance prodam. -Naslov v npravi »SI.« pod št. 7513.	(j
| Pohištvo 1
SPALNICE
pleskane in orehove, dobile pri mizerstvu »Štifti«, Trala 27. — Dravlje.	(i
PRODAM zarodi selitve: kompl. jedilnico iz orehovine (velika kredenca ler raztegljiva miza, šest foteljev in polica za knjige), lestenec itd. Opled v nedeljo od 8 do 12 don. Naslor r npravi »Slov.« pod št. 7517.	(S
Lesene otroške POSTELJICE
ohranjene kot nove, ugodno naprodaj trgov. »Ogled«, Me,inj trg 3, vhod skozi vežo.
PEGE IN LliA)~ vam zanesljivo od. •tram ».MBA« krem. DKOC.ERIM SANC
Židovska ulica i. (j
DIVAN, kuhinjsko omaro, kre-denco, kitaro in ia. tejno omrežje za klet. na okna poceni prodam. Janševa 15. (|
MRČES 1N GOLAZEN uši. stenice, bolhe, ičurkr, molje, mili, podgane, voluharje i> oramorje zanesljivo pokončale ■ stropom. Iti (a dobile v droo rijl KANC, Židovska L
GOLAZEN na polju, vrlu, v Ml| in skladiščih, posebno poduane, miši, ščurke in muhe pokončujtel Inž. Prezelj. fitopaio-log. Wolfova ul. 3.
I Kupimo B
SOD za ssdjevet. damski krznen plaSč in čevlje 40, platneno jopo »saharjan'1« Grudnovo zgodovino, Cankarja komplet ali 2.—6. zvezek kupim. Ponudbe na upravo >Slov.« pod »Peca« M. 7178._(k
RJUHE IN KAPNE dobro ohranjene kupi in plača prav dobro trgov. »Ogled,« Mastni trg 3. vhod skozi vežo.
| Kolesa J
KOLESI moiflto in damsko, tve-tovne znamke^ ohranjeni kot novi, ugodno naprodaj. Naslov pove uprava »Slov.« pod št. 7490.	oo
ŠPORTNO KOLO dobro ohranjeno, naprodaj za 4000 lir. -Poljanska c. 31 (dvorišče, podprill.)
KOLESA stara, ludi neuporabna, brez gum. žensk« in moška, ponudila tvrdki IletSjčr ,. Ljubljana, Rimska »nMV
GeiiO
HTSO ali VVILO i
novejšo, v Ljubljani, do 900.000 lir, s hipoteko tudi več, kupim. Gruden - Cankarjevo nabrežje f5._(p
| Poizvedbe |
NALIVNO PERO
z vtisnjenim imenom na držalniku sem izgubil. Najditelja pro-sira. da mi ga vrne proti večji nagradi -kakor je za njepa vredno pero. 1. P. Krojaška 5-III.
Kupujte knjige SI. knilinlce!
+
Zapustila nas je po dolgi, mučni bolezni naša draga mama, stara mama, gospa
Marija Lap
posestnica v Komendi
Pogreb bo v soboto, 26. t. m. ob 5 pop. z Žal, kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu.
Žalujoči sinovi, Marija Miklave, hčerka, in družina Brczavšček.
»Samo skozi zadešnja vrata, ki so vedno zaklenjena, kadaj prvega sluge ni doma — in noooj ga ni!«
Anton si je belil glavo, da bi mu kaj pametnega prišlo na misel! Spo-zn al je, da je bilo nujno potrebno, da nekaj stori in da mora storiti hitro, pa naj bo kar že hoče.
Nemudoma se je vrnil pod okno.
Kakor je bilo videti, se s. surovo silo ni dalo nič napraviti. Pomagati si je moral drugače.
Vzdignil je palico in dregnil z železnim okovom v okensko šipo. V aoč-ni tišini je to povzročilo predirljiv šum, ki ni bil prijeten za uho.
Ždel je v senci zidu. da ga nikdo ni mogel opaziti. Slišal je, da je nekdo porinil stol n-aizaj, nato so se začule stopinje, in je videl, da se je zastor premikal. Eden možakov v soibi je bil stopil k oknu, da bi videl, kaj hrušč pomeni.
Nekdo se je oglasil.
»Nekdo je bil zunaj!« je rekel. »Grem pogledat, kdo je.«
»Ne bodi neumen,« je rekel drug glas bolj zadaj v sobi. Toda prvi je nekaj zamomljal in potegnil okno kvišku.
»Ste vi,» gospod Bruck?« je rekel Anton z glasom, katerega je skušal kolikor mogoče potvoriti.
»Prekleto! Kdo je? In kje ste?« je viknil moški pri oknu in se sklonil še bolj ven.
Anton je krepko stisnil palico; to ni bil čas za lepe pomisleke; Beck je bil v veliki smrtni nevarnosti — ako že ni bil mrtev.
Zavihtel je zasilno orožje in je pomeril Brucku naravnost v glavo.
XXXIV.
Zadoščenje.
Težka glavica sprehodne palice je našla svoj cilj in s strahovito močjo priletela Brucku na glavo. Mož je težko dihnil in obvisel na okenskem zi-
tfu. Od zadaj se je čul strašen krik. Anton ni izgubljal časa. Skočil je na okno, prijel moža pod pazduho, napel vse moči in ga dvignil iz sobe.. Tedajci je počil samokres in začutil je trenutno skelečo bolečino v desni rami, kakor bi ga nekdo z rabeljenim železom podrgnil po koži.
V naslednjem hipu je bil odvrgel svoje skoraj^ nezavestno breme v travo, ne meneč se za nevarnost, v katero se je podajal, vzpel na napol odprto okno in zlezel v sobo.
Tu se mu je nudil prav grozoten pogled. Videl je Becka, ki je imel usta zamašena in bil z rokami in nogami privezan na stol, da se ni mogel ganiti. Zraven njega je grozeče stal Danijel Bruck, ki se mu je debeli obraz krčevito pačil. V tresoči se roki je držal samokres, ki ga je s kletvico sprožil naravnost proti nečaku.
Efir »Ljudska tiskarn« — Za Ljudsko tiskarno: Jožo Kramarič — Herausgeber» izdajatelj: inž. Jožo Sodja — Schriftleiter, urednik: Jank0 Hafner.
/