Mojca ŠAŠEK DIVJAK Kazalci urbanega razvoja po načelu trajnosti letnik 9, št. 2/98 1. Uvodno razmišljanje Politika poselitve (ali usmerjanje procesa urbanizacije) je tesno povezana z družbeno-ekonomsko razvojno politiko. Razvoj v prostoru je odraz posledic razvojnih odločitev na vseh področjih življenja in dela. Zato je treba vsa vprašanja v zvezi z načrtovanjem prostora reševati celostno, v povezavi z gospodarskim in družbenim razvojem, pa tudi z upoštevanjem naravnih danosti in omejitev, to je po načelih trajnostno uravnoteženega razvoja. To pomeni usklajevanje teženj gospodarskega in družbenega razvoja, vzporedno z varovanjem in izboljševanjem okolja. Zahteva združevanje okoljevarstvene dimenzije z ekonomsko in z drugimi politikami ter z odločanjem na vseh področjih delovanja. Trajnosten vidik je pri politiki poselitve posebno pomemben, saj prav dejavnosti, ki so povezane s poselitvenimi procesi, povzročajo v prostoru največje spremembe in obremenitve okolja. Pri uveljavljanju in izvajanju takih politik pa naletimo na mnoge probleme in protislovja, kijih moramo razreševati. Že sam termin trajnostni razvoj nosi v sebi nasprotje, saj združuje razvojni in varovalni vidik. Ugotavljamo, da trajnostne uravnoteženosti ne bomo dosegli, če ne bomo tako v urbanih kot v podeželskih območjih dosegli večje ekonomske in socialne dinamike (nudili zaposlitvene možnosti, zagotavljali ekonomski razvoj, socialno skrbstvo), pa tudi boljšega varovanja okolja, vključno z varovanjem kulturne in naravne dediščine. Obe strategiji Je pogosto težko združevati. Nasprotja, ki Jih srečujemo pri uveljavljanju trajnostnega planiranja, so tudi: - mehanizmi trga (z upoštevanjem le kratkoročnih koristi) delujejo pogosto proti planiranju, posebno proti trajnostnim usmeritvam; - lokalna dejanja niso vedno v skladu z dižavnimi cilji; - sektorska organiziranost deluje proti medsektorski aktivnosti; - prebivalci imajo nasprotujoče zahteve, ko se vključujejo na eni strani pri prostorskih odločitvah v mestni skupnosti in na drugi strani kot porabniki; nastaja paradoks porabnika proti meščanu; - interesi skupnosti, ki so v nasprotju z interesi posameznika (znani sindrom pri problematičnih objektih: ne na mojem dvorišču); itd. Gledano dolgoročno, zahteva izziv trajnostnega razvoja velike, težko dosegljive spremembe v načinu našega mišljenja in obnašanja, v družbenem življenju in delovanju gospodarstva. Zaradi hitrih sprememb v okolju in tudi kopičenja drugih ekonomskih in socialnih problemov pa se moramo čim prej odzvati in reorganizirati. Poleg razvijanja trdnih srednjeročnih in dolgoročnih načel lahko mnogo dosežemo tudi kratkoročno, z manjšimi koraki v pravo smer. Uspeh pri izvajanju teh načel je v veliki meri odvisen od sposobnosti povezovanj a in ustvarj anj a partnerstva na vseh ravneh: med vsemi ravnmi vlade, z zasebnim sektorjem, strokovnimi institucijami, nevladnimi organizacijami itd., v okviru širše civilne družbe, pa tudi od aktivne vloge lokalnih skupnosti. Za pravilno odločanje Je prav tako pomembno neprestano spremljanje in ocenjevanje rezultatov politik, stanja v prostoru in usmeritev razvoja. Ker smo kot cilj postavili trajnost, Jo moramo znati tudi meriti. Zato Je treba Kazalci Monitoring Slovenija Trajnostni razvoj Urbani razvoj Razvoj v prostoru je odraz posledic razvojnih odločitev na vseh področjih Èivyenja in dela. Zato Je treba vsa vprašanja v zvezi z na-črtovanjem prostora reševati celostno, v povezavi z gospodarskim in družbenim razvojem, pa tudi z upoštevanjem naravnih danosti in omejitev, to Je po načelih trcgnost-no uravnoteženega razvoja. Za merjenje trajnosti v urbaniziranih območjih Je treba opredeliti niz kazalcev. Uporaba le-tehJe predstavljena na primeru. Indicators Monitoring Slovenia Sustainable development Urban development Development in space reßects the consequences of development decisions in all areas of life and work. For this purpose all questions with regard to spatial planning should be solved comprehensively, in connection with economic and social development, while taking into consideration natural potentials and limitations and observing the principles for sustainable balanced development To measure the sustainability of a place a series of indicators have to be devised. An example of the use of these indicators is presented. najprej ugotoviti osnovne parametre trajnostnega razvoja in postaviti sistem kazalcev za njegovo meijenje. 2. Definicija pojma "trajnostno uravnotežen razvoj mesta" Obstajajo različne definicije pojma trajnostno uravnotežen razvoj. Enkratne in dokončne definicije tudi ne moremo pričakovati, ker se zahteve v zvezi z razvojem spreminjajo. Definicija trajnostnega razvoja Svetovne komisije za okolje in razvoj (WCED 1987) glasi: "Trajnosten razvoj je takšen razvoj, ki zadovoljuje današnje potrebe, ne da bi pri njegovem zagotavljanju ogrožali možnost prihodnjih generacij, da zadostijo svojim lastnim potrebam." Kasneje je bila ta definicija dopolnjena (lUNC 1991): 'Trajnosten razvoj je težnja po takšnem izboljšanju kakovosti življenja, da živimo v okviru nosilnih zmogljivosti podpornih ekoslstemov." Ko govorimo o trajnostnem razvoju, moramo upoštevati več ravni obravnave: planetarno, kontinentalno, državno, regijsko, mestno, lokalno. Na vseh teh ravneh je treba opazovati in meriti stanje in poj avljaj oče se spremembe ter ocenjevati, če gre razvoj v smeri trajnosti ali ravno nasprotno. Na trajnostno uravnotežen razvoj bistveno vplivajo urbanizirana območja, ki se neprestano širijo in spreminjajo obličje zemlje z gosto naseljenimi predeli, industrijskimi območji in obsežnimi transportnimi, zlasti cestnimi omrežji. Mestne aktivnosti povzročajo negativne vplive na okolje z onesnaževanjem zraka, tal In vode, z odpadki, hrupom In vizualno poluci-jo. Ti problemi neposredno vplivajo na človekovo bivalno okolje, na zdravje ljudi in na kvaliteto življenja. Že v okviru mestnega organizma poskušamo doseči okolj-sko, družbeno in gospodarsko uravnoteženost, to je notranjo trajnostno uravnoteženost. Pri tem moramo upoštevati tudi vplive na mesto iz okolice in vpliv mesta navzven, na podeželsko zaledje in regijo. Trajnostni razvoj mesta pomeni, da mesto doseže skupaj z obdaja-jočim podeželjsklm prostorom (gravitacijskim območjem, regijo) ekološko in socialno-ekonomsko uravnoteženost prostora. Urbani sistem, ki te uravnoteženosti ni dosegel, se je znašel v krizi, saj so se v njem pokazale negativne posledice naše industrijsko- tehnične civilizacije. Prav tako kot skrb za naravne vire in zdravo okolje, so v pojmu trajnosti zajete tudi kulturne in človeške zahteve. Pomembno je družbeno ravnotežje (npr. vpliv nezaposlenosti), humano in kulturno bogato okolje ter psihična zadovoljitev. Vsi ti parametri skupaj predstavljajo trajnostni razvoj mesta, ki je sklop posameznih uravnoteženosti. 3. Sistem kazalcev za merjenje trajnosti v urbaniziranih območjih Sistem kazalcev, kot sem ga predlagala v doktorski disertaciji (Šašek 1997) za meijenje trajnosti v urbaniziranih območjih, sloni na več obstoječih raziskavah. Vendar je izbor dopolnjen in delno spremenjen, usmeritve pa so podane glede na Listino evropskih velemest in mest (EC 1994). Prva skupina, ki vključuje 9 okoljskih kazalcev, je izbrana na osnovi nizozemskega modela (Adriaanse 1993). v drugi skupini so zbrani socialno-ekonomski kazalci na osnovi študije Evropske fondacije Iz Dublina (Mega 1995), ki so delno spremenjeni in dopolnjeni. Tretja skupina zajema kazalce fizičnega prostora, pri čemer smo upoštevali raziskave oddelka za mestno planiranje iz Amsterdama (de Knegt 1995) in oddelka za rsiz-voj in planiranje na Univerzi v Aalborgu (Marling 1995). V četrti skupini so zbrani urbanističnoob-likovalski kazalci, pri čemer smo letnik 9, št. 2/98 se zgledovali po oblikovalskih načelih, ki so bila postavljena na osnovi dela Kevina Lyncha {Lynch 1981) za načrt San Francisca (Shirvani 1985), vendar so delno spremenjena in dopolnjeai. Za celostno gledanje, kot ga traj-nostni razvoj zahteva, je bilo treba združiti različna področja in različna fragmentarna znanja. Prenos takega sistema v prakso zahteva interdisciplinarno delo, sodelovanj e med strokovnj aki različnih področij, kjer vsak prispeva svoje podatke in jih uskladi z ostalimi. the razdelili na več samostojnih. Oblikovanje kazalcev ne more biti dokončno; to je stalen proces, neposredno odvisnen od dejanskih potreb. Zato je postavljeni sistem zamišljen dovolj fleksibilno, da takšne spremembe omogoča. Pri vrednotenju pomena posameznih kazalcev sem skušala postaviti uravnoteženo vrednotenje na mestni ravni. Posamezni kazalci imajo različne pomene glede na ravni: mestna raven, četrt, soseska (lokalna raven), zato uvajamo na posameznih ravneh različne ocenitve. Oblikovanje kazalcev in sistema za ocenjevanje trajnostnega razvoja je odvisno od ravni obdelave, stanja, procesov in problemov v prostoru, politike prostorskega razvoja in zastavljenih ciljev. Zato moramo sistem glede na nove zahteve in časovne spremembe tudi spreminjati in dopolnjevati. Vsaki skupini bi lahko dodali še nove kazalce oziroma nekatere od Trajnostni kazalci naj bi pokazali, na katerih področjih deluje mesto v pozitivni oziroma v negativni smeri glede na postavljene cilje. Končni rezultat je skupni indeks trajnosti, ki pomeni kompleksno oceno. Kot urbane trajnostne strategije, je tudi sistem kazalcev sestavljen iz štirih skupin: okolj-skih, socialno-ekonomskih, fizičnega prostora in urbanističnoob- klima surovine uvoz goriv uvoz hrane I izvoz materialov trdni odpadki kanauzacua odpadne vode povrSenskevode Slika 1 : Opazouarye nosey a v okvira ekosistema z vsemi vnosi in oddajanjem snovi in energije (vir: UWE/LGMB 1995, 13) likovalskih. Končni rezultat je skupni indeks trajnosti, ki pomeni kompleksno oceno. OKOUSKE - globalna klima - kvaliteta zraka - kislost padavin - zastrupljanje ekosistema - urbana mobilnost - upravljanje z odpadki - poraba energije - poraba vode - manj motilnih vplivov SOCIO-EKONOMSKE - socialna pravičnost - zakonitost - stanovanjski pogoji - urbana varnost - ekonomska in socialna uravnoteženost - vključevanje državljanov URBANE TRAJNOSTNE STRATEGIJE FIZIČNEGA PROSTORA - kvaliteta urbanega tkiva - urbana infrastruktura - kvaliteta odprtih površin - zelene površine - opremljenost centrov - oddaljenost od centrov URBANISTIČNO OBLIKOVALSKE - urbano merilo In vzorec - harmoničnost objektov in prostorov - percepcijski aspekti orientacije - dostopnost, jasnost orientacije - aktivnost, raznovrstnost programov - raznolikost urbanega okolja - Identiteta In individualnost v oblikovanju - pojavnost in razmerje odprtih prostorov - raznolikost arhitekturnih elementov - peščeve površine: oblikovanost in opremljenost - estetske kvalitete okolja Slika 2: Shematični prikaz štirih skupin parametrov urbanih trajnost-nih strategij: okoljske, socialno-ekonomske, ßzicnega prostora in urbanističnooblikovalske urbano okolje Slika 3: Skupine parametrov, ki sestavljajo urbano okolje Prva skupina: okoljski kazalci - globalna klima - kakovost zraka - kislost padavin - zastrupljanje ekosistema - urbana mobilnost - upravljanje z odpadki - poraba energije ~ poraba vode - kazalci motenja (hrup. smrad itd.) itd. Druga skupina: socialno-eko-nomski kazalci (na osnovi kazalcev Evropske fondacije iz Dublina, delno spremenjeni in dopolnjeni) - socialna pravičnost - zakonitost - stanovanjski pogoji - urbana varnost - ekonomska in socialna uravnoteženost (npr. dohodkovna, starostna) - vključevanje državljanov (v upravljanje mesta) itd. Tretja skupina: kazalci fizičnega prostora - stanje urbanega tkiva (starost zgradb, ohranjenost, opremljenost itd.) - urbana infrastruktura (ceste, kanalizacija, vodovod, elektrika, plin, telefon...) - velikost in kakovost odprtih površin (trgi, ulice, nabrežja ...) - zelene površine (velikost, kakovost in dostopnost) - opremljenost središč - oddaljenost od središč itd. Četrta skupina: urbanističnoob-likovalski kazalci za mesto - urbano merilo in vzorec za doseganje humanega okolja (upoštevanje velikosti, gabaritov, raz-meija mas, estetske dimenzije) - harmoničnost (kompatibilnost) objektov in prostorov glede na topografijo in med seboj - percepcijski vidiki orientacije (zasnova ulic, postavitev objektov in odnos njihovih mas, vizualna odprtost, pogledi) - dostopnost. Jasnost orientacije predvsem za pešca, dostopnost v peščevi razdalji - aktivnost, primernost Eiktivnosti, raznovrstnost programov, življenje na uüci in trgu (trgovski, gostinski lokali, prehodnost) letnik 9, št. 2/98 - raznolikost urbanega okolja, identiteta in individualnost v oblikovanju posameznih urbanih struktur in prostorov - pojavnost in razmeije odprtih prostorov (razmerje odprtih prostorov do grajenega tkiva) - raznolikost arhitekturnih elementov v smislu identifikacije, vizualno in simbolično bogastvo (stil, kompozicija, merilo) - peščeve površine: oblikovanost in opremljenost (oblikovanje trgov, cest, zasaditve, urbana oprema) - estetske kvalitete okolja: arhitekturni značaj, vizualno prijetni detajli itd. Posamezne kazalce sem tudi posebej definirala in opisala način merjenja. Sledila je pregledna tabela z vrednotenjem in točkami ter utežnostnimi koeficienti, ki so bili upoštevani pri posameznih kazalcih ali pa za celo skupino. Razgraditev posameznih kazalcev: primer globalnega klimatskega kazalca Globalni klimatski kazalec DEFINICIJA: Prikazuje vpliv mesta na spremembe globalne klime. Sestavljajo ga plini, ki vplivajo na učinek tople grede in ozonske luknje. KOMPONENTE: CO2. CH4, N2O, CFCs in haloni MERJENJE: globalni klimatski ekvivalent = seštevek zgoraj naštetih plinov (zaradi vpliva mesta) Utežni faktor (N), s katerim vsak od teh plinov prispeva k splošnemu procesu segrevanja, je odvisen od njegove koncentracije v troposferi in od sposobnosti absorbira-nja toplote, ki seva z Zemlje. GCeq = Nco2 x GCco2 eq + Nch4 X GCcH4eq + NN20 X GN2oeq USMERITVE: Zmanjšanje oddajanja teh plinov. OPOMBA: Protokol iz Montreala, ki določa proizvodnjo in uporabo CFCs in halonov, zahteva do leta 2000 zmanjšanje te proizvodnje na O. Posebej je bil obdelan računalniški model EKO, ki služi izračunu in prikazu vpliva pomembnih dejavnikov na trajnostne urbane kazalce v danem prostoru. Struktura je zasnovana hierarhično s vsem sistemom indikatorskih dreves. Kot primer podrobno obravnavanega prostora je prikazana Ljubljana, kjer sem deloma uporabila dostopne podatke, deloma pa so ti hipotetični. 4. Spremljanje stanja v Sloveniji Glede spremljanja stanja v slovenskem prostoru ugotavljamo, daje kljub številnim zbranim podatkom od različnih inštitucij večina področij trajnostnega razvoja še neobdelana oziroma podatki niso ustrezno zajeti in primerljivi. Zato je treba najprej ustvariti pri- skupni indeks trajnosti Slika 4: Skupine trcynostnih kazalcev pokažejo skupaj indeks trcynosti Preglednica 1: Del pregledne tabele urbanističnooblikoualskih kazalcev INDIKATORJI IV Urbanistično - oblikovalski indikatorji: VREDNOTENJE TOČKE • urbano merilo in vzorec: odlično + 4 upoštevanje veiikosti, gabaritov, razmerja mas zelo dobro + 3 dobro + 2 slabo + 1 • harmoničnost objektov in prostorov odlično + 4 zelo dobro + 3 dobro + 2 slabo + 1 • percepcijski aspekti orientacije: odlično + 4 upoštevanje zasnove uiic, postavitve objektov zelo dobro + 3 dobro + 2 slabo + 1 . dostopnost, jasnost orientacije, predvsem za pešca odlično + 4 zelo dobro + 3 dobro + 2 slabo + 1 • aktivnost, primernost aktivnosti: odlično + 4 raznovrstnost programov, življenje na ulici in trgu zelo dobro + 3 dobro + 2 slabo + 1 letnik 9, št. 2/98 memo podatkovno bazo, najbolje kot del skupne računalniško podprte podatkovne baze za spremljanje stanja in urbanizacije v slovenskem prostoru. Ta baza bi morala biti dostopna vsem, ki se ukvarjajo s planiranjem in urejanjem prostora, ter širši javnosti. Z raziskavo sem poskušala bolj natančno opredeliti pojem traj-nostnega razvoja mest, katera raba je v različnih razpravah netočna, pogosto zastarela, kot drugo ime za varstvo okolja, dejansko pa le-ta obsega mnogo širše kvalitete mestnega okolja in življenja v njem. Sistem kazalcev z računalniško podprtim modelom EKO, za katerega so v raziskavi podane temeljne podlage, bi z nadaljnjim razvojem in ustreznimi bazami podatkov omogočal ocenjevanje stanja in urbanističnih posegov v prostoru glede trajnosti, zato predstavlja oporo za odločanje in preverjanje o posegih v prostoru na različnih ravneh. Seveda je treba vsak prostor, vsako mesto analizirati glede na njegove regionalne in lokalne posebnosti. Zato je treba tak model sproti prilagajati krajevnim in časovnim zahtevam. Neprestano spremljanje dogajanja v prostoru in stanja okolja, izvorov njegovega ogrožanja ter trendov urbanega razvoja, ki predstavljajo osnovo za odločanje, pa postaja ena glavnih razvojno-eksistenčnih nalog v naslednjih desetletij. Dr. Mojca Šašek Divjak, Urbanistični inštitut RS, Biro 71 Viri: Adriaanse. A.: Environmental Policy Performance Indicators, Dutch Ministry of Housing, Physical planning and Environment, The Hague 1993. De Knegt, M.: The Environmental Matrix and the Evironmental Performance System in Amsterdam, The European city-sustaining urban quality, Conference papers no. 5, Copenhagen 1995. Charter of European Cities and Towns Towards Sustainability, EC, European Commission DGXI, Brussels lUNC 1991. Lynch, K. : Slika jednog grada, Grad-jevinska knjiga, Beograd 1981. Marling, G. et al.: Development of indicators on urban environment in Aalborg, The European city-sustaining urban quality. Conference papers No. 5, Copenhagen 1995. Mega, v.: Urban sustainability indicators for Europe,Tthe European city-sustaining urban quality. Conference papers No. 5, Ministry of environment and energy, spatial planning department, Copenhagen 1995. Shirvani, H.: The Urban Design Process, van Nostran Reinhold company. New York 1985. Šašek, M.: Trajnostno uravnotežen razvoj, doktorska disertacija. Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana 1995. Sustainable settlements; a guide for planners, designers and developers. University of West England. The local government management board: UWE/LGMB, Bristol 1995. Our common future, WCED, Oxford university press, Oxford 1987. Področje: Ljubljana Prikaz indikatorja , J 1 v . Izbrani indikator ali indeks SKUPNI INDEKS TRAJNOSTI Vrednost: Ocena: ~ 'i ^ I > ■-'Vi - i ' Odpri osnovno regijo Odpri predhodno regijo Odpri Indikatorje regije ' " LJUBLJANA ^ -C qv^iHfö^i: V^cl- f.. pGrafični prikaz indikatorjev-Barva Višina Naklon Širina Barve ploskev | + | - 0 Barva _ 0 Barva Prikaz Slika 5: Prikaz podrobno obravnavanega prostora: severni del mesta Ijiibljane - skupni indeks trajnosti. Sivi oziroma črni stolpci prikazujejo pozitivno oziroma negativno vrednost kazalca, beli stolpci pa lyegovo normirano vrednost (diskretizirano oceno).