v mri*, M rt »k insoU.t i 'liaja in trlju t llari '•Aru lin»£ ro<*iljania m dom ta VM Imo i (t. — I i» pol l*ta — , i-rtrt li>t» . : ., »O , Pa po-ii 7.1 T. h kr., 11« M natixn« Ikra!, kr. .'- M Itlfea 2kr.it , 4 kr. t> N ti-ka s k rat »**• »ta«ttakl « pU. u-jtjo po prostor«. Za »i.ik IImI i« plural Vol*k («trii.p»lj) /a, 30 k. lokopisj a« ni> ITlUJU (flll naj »* roljno frinkujrjo. "I'oonl IT. Vabilo na narosbo. Z novim letom nastopi „Slovenski Narod" nov tečaj svo/e delavnosti in vabi vse tvoje dozdanje prijatelje bi vse slovenske rodoljube na novo naročbo, Ne sklicuje se na svojo starost; tretje leto še le je, kar ide med ndrod budit rja k krepkemu, ne ust rasen emu delovanju, Dasi v pretečenih tečajih navzgor nismo Slovenci dosegli toliko, kakor smo hoteli in kolikor je treba bilo, zaznamuje z dobro vestjo ravno „Slov. Narod" veliko uspeha na spodaj, med narodom, kjer tiri prava mladostna moč , ki bode naposled zedinjena s svojo lastno in s sitnostjo nase ideje nepremagljivo prodrla in zmagala. Na stotine podpisov slovenskih mož iz vseh krajev Slovenije, v našem listu, ki so z nami glas povzdignili za nzedinjeno Slovenijo", priča nam. jasno, da je ta misel globoko v narodu oživela se, da so naše tirjatve tudi tirjatve ndroda slovenskega, kterega glasilo biti si bode naš list r rast in dolžnost šlel, pa nikdar prev-zetoval se biti njegov roditelj. V zadnjih dveh letih je „Slov. Narod" pokazal, da je dejansko izpolni/ svoje obljube. Upa, da mu bodo njegovi bralci spri-ralo dali, ka se ni oziral na svojo lastno varnost, kader je bilo treba braniti slovenstvo proti mnolečim se, nevarnostim in brezštevilnim napadom naših narodnih sovražnikov. Vihar poslednjih tiskovnih pravd, ki se je srečno razbil le nad svobodomiselnostjo slovenskih porotnikov, »pričuje nam nepriljnbljenost našega lista tam, kjer še vedno pogrešamo pravičnosti našemu jezika in narodu Kakor vsacega poštenega rodoljuba , bolelo je tudi nas, da smo morali zadnje leto grajati r lastnem taboru one sicer zaslužne može, ki so ali s polovičnimi koraki, ali s škodljivo oprezovalnostjo napačen pot hodili. Upajmo, da se najdemo h koncu prihodnjega leta v ndrodnih in držaropravnih rečeh vsi kakor k pravemu cilju — na eni in isti stezi. Zmerom pa nam ostane eno geslo: vse za narod, brez ozira na vse razmere in vse osebnosti! „Slov. Narod", kteri je vprašanje zedinjenja vseh 8 lov en-cev iz pozabljenosti zopet l vso odločnostjo na dnevni red postavil, vseh Slovencev. naj prebivajo kjer koli v naši raztrgani dragi domovin/. Domoljubna dolžnost vseh slovenskih rodoljubov je torej, da Ust z naročbo podpirajo, da se vsak trudi za razširjanje njegovo in pomnoženje njegovih naročnikov. To tem bolj, ker „Slov. Narod" ni nobeno dobička iskajoče, tem nwnj dobiček imajoče početje, temnč so ga nekteri rodoljubi s žrtvami in iz ljubezni do narodne reči Ustanovili. Vsak dozdanji prijatelj naj skuša, pridobiti vsaj še enega naročnika. Sramotno ta slovenstvo bi bilo, ko bi moral edini poli-tično-narodni list leiati na ramah posameznih rodoljubov. Kakor brž bo brez izgube mogoče, bmle se. list povečal in cena ponižala. „S/ov. Narod" bo izhaja/ od novega leta spremenjen (stran v tri predale) in bode veljal kakor do zdaj r Mariboru brez pošiljanja na dom ta vse leto 8 g/d., za pol leta 4 ()ld.. za četrt leta 2 gld. 20 kr. Po pošti prejemali: Za VS6 leto tO gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 2 g/d. 60 kr. Naročnina naj se /,/•; mogoče pošilja naravnost na „A d-ministraoijo Slov. Naroda" v Maribor. V Mariboru konec decembra meseca /M.9. Lastniki in uredništvo. 21. december je bil že pred letom 18U7 pomenljiv dan za — pratikatje, ki so bili opazili, da jo na ta dan na naši polovici svota noč najbolj dolga, dan pa najkrajši. Dasiravno že toliko tisoč let na ta dan luč in tema ni enako razdeljena, vendar je oboje enako razdeljeno med vse ljudi, ki torej do leta 18G7 niso imeli razloga zarad njega posebnu se veseliti, ali pa posebno žalovati. Od letu I8fi7 ima 21, december v nnii polovici države žo nekoliko već pomenljivo« ti, upamo da ne stalne. Ne bomo govorili o tistih ustavo/.vi stežili, ki so zarad ustave na ta dan dane tudi letos napravili svoje pojedine. Ustaven dan je postal za te baze ljudi premakljiv praznik. Od februarja so poskočili na december, mislimo da bi šli ti ljudje če bi ne bilo drugače s svojimi svečanostmi tudi v — april. Pomenljiveje že je, da je ustava, ki se je pred dvema letoma oklioavala kot nernzrušljiva podlaga naši državi, denes prišla že med njenimi očaki in prijatelji ob toliko kredita, ka z nova iščej i nove, ljše podlage. Se poinenljivejše bi bilo, ko bi se bili v merodajnib krogih vselej zagovorjal in vedno oživljal, prizadeval sije vedno biti o rgan j naudili, da je trhljena vsaka podlaga, ktera ne bo osnovana iz Bvobodno-zdru- Narodopisne slike iz našega naroda. VI. Škrijo Nemškutai Skrije >t l.jubliaun Mi Blat* preklane Papirnat klobuk. Če »ett r potegne Pa gre Narodu, trattlka iDalje.) Iz mojih otroških let se še spominjam škrijcarske pesmi, ki je refren imola: „in kling—klank—klorihus, vvas uns der bauer geben raUSB." Skrije je bil hud kmetovsk odoruh, in sicer je bil tem huji. ker je kmeta, kakor se pravi: brez noža odiral, in brez britve bril. Skrije je djal, da kmet za druga ni na svetu, nego zato, da gospodo redi, i', dn so na njem Ušivi in boljši mrčes naprej plodi. Med škrijcem in med kmeti bila jo nesprestana vojska. Skrije je kmeta vščipnil, kjer in kolikor ga je le mogel. Kako so se pa znali časifa kmetje nad skrijcem maščevati, naj sledeči resnični piigodek pove. Posestnik ene najlepših grajščin savinske doline J8 bil kakor sam živ ogenj proti svojim podložnim kmetom. Z« vsak tudi najmanji prestopek je dal kmetom, časih od eno cele vasi naenkrat, na grajSćinskem dvorišči po heriču palice odšteti. Naj nedolžneje veselice je svojim podložnikom zahran-jeval, in to, kakor so ljudje rekli, iz samega črtanja. Težko jo reči, ali je bil strah, ali gujev njegovih podložnikov proti njemu veči. Pa kaj se zgodi! Bil je „na gori" cerkven shod. Grajščak je vsako in sledno leto tjc Bel m božjo pot, no du bi morebiti pokoro delal za svojo polno torbo grehov, tm pak zato, da so jo do dobrega vpelial in razzuojil, ter si s tem tek do jedil na uovo obudil. Kmetje so mu že dolgo obećavali, da mu bodo kaj naredili Pomenili so se in vstanovili, da mu bodo na shodu „na gori" namenjeno brco dali. Med odhodom ga obstopi naenkrat, ko da bi treni! . cela tropa samih kmetov , to da ne njegovih podložnikov , ti so na strani stojo sam« mirni gledalci bili. Obstopivši ga kmetje bili so podložniki sosednjega graj ščaka, ki je z našim grajščakom v jezi bil, in se potem, zaznavši za to brco. ki jo je njegov sosed dobil, še zlorudno veselil. Naš grajščuk jo bil čokastu, trebušna človečina, kratkega z mastjo zalitega vrata. Njega ni nikoli zeblo, zmerom se je potil , ali je bilo leto ali zima. Po zimi se je kar kadilo od njega, zato je navadno tudi razoglav hodil, svojo žametno s zlatimi nitmi prepleteno capico v roki držaje. Kmetje dobivši grajščaka v svojo sredo, začeli so se počasi vsi proti sredini gujesti. Grajščak misleč, da je slučajno / to gnječo prišel, začel je rentačiti, češ naj se mu vmaknejo, — ali kmetje se niso na njegovo rentačenjo ne za las vmakuili. Na kterej strani se je grajščak iz trume v»n zmetati hotel, na tistej je bila veča goječa. On začne kmete psovati, začne kleti, vse zastonj, kmetje so bili denes kakor gluhi. Gnječa jo prešla v stisko, kajti kmetje to od vseh strani skupaj rivali. Nazadnje, ko je on začel kmete zmirjavati, da so suroveži in neotesanci, so kmetje nasproti njega dolžili . da le on s-m pa tam riva. Za grajščaka ni bilo na nobenej strani izhoda iz tega Sadrgnenega človeškega klopčiča. Kako se je grajščaku , posebno pa njegovi trebušini v tem pritiskavanji godilo, to bi bil mogel le on sam opisati, drugi ki kaj takega sam doživel ni, tega ne more. Kake pol ure je to gnjetenje trpelo. Na dano znamenje, da je dosto, se je klopčič kakor sam od sebe zrahljal, m grajščak, ki je popreje le samo eno luknjico iskal, je zdaj imel izhod na vso strani odprt. Pa kako jo bil revež zdelan ! Njegov popreje tako lepo zaokrožen trebuh, je bil tako pre-mesen, da je bolj plničnat bil nego krogljičast. Noge jo k sebi vlekel, kajti kurja oka so mu bila od podkovanih hribovskih škorn vsa odrta. Sloko se je držal, kajti v gnječi jih je tudi nekoliko s palcem pod rebra dobil , kar je še-lc zdaj prav čutil. Še dolga leta potem je časih pripovedoval, da ni nikoli ne popreje ne pozneje toliko sveta skupaj videl, kakor tisto leto „na gori." — Naj še to povem, kaj se je meni piscu teh narodopisnih slik zgodilo! Bilo je jeseni, ne vem več ali leta 184G. ali 1847, pa to jo že vse eno. Jaz sem bil fant, star kakih 13 ali II let. Pot meje peljala od Žalca gori proti Novemu kloštru. Ta. in sicer poš- ali stranska pot. drži čez dva velika občinska pašnika. Prvi pašnik sem brez napastovanja prešel, dasiravno so me že tukaj pastirji nekako sumljivo opazovali, in bil sem šo saj na besedno ibavljanje in zbadanje. pripraven. Na drugi „gmajni" je pa bila druga. ženih, avtonomnih dežel iu narodov. Pomenljivo — Bog daj da bi bilo tudi podučljivo — jc , da najbolj talentirani molje nemške stranko, pooblaščeni z ministerskimi pravicami niso mogli oživotvoriti ustave, v kteri narodi in dežele niso mogli najti poroštev svojega obstanka in napredka. Oni nemški možje, ki so kot popurlarni in priljubljeni zastopniki nemške stranke pred nekterimi meseci stopili iz parlarmenta v ministersho. da bi s pomočjo deccmlicitke ustavo iz vse Cislajtanije napravili eno telo, iz ustave t; n duh. iz svoje stranke enega gospodarja nad vsemi drugimi, denes ne le vsega tega niso celo nič dosegli, med tvojimi privrženci celo so zgubili mnogo svojega prejšnjega zaupanja iu vpljiva in sami med seboj v dve stranki razcep'jeni ■tojć pred prestolom Nj. veličastva odpusta prose" in druga, drugo dolže. Trenolek, ko pišemo le vrstice ni nam šo znano, kako se je odloČile Nj veličanstvo, ni zuuno. ali je dobila odpust Taaffe- Bcrgerjevn, ali pa Giskra- Herbstova ministerska stranka. Gotovo je le, da ste prosili obe stranke svojega odpusta. Prepričali smo se zadnje dni iu so šo vsak dan prepričujemo, da slovenski svet z veliko pozornostjo opazuje dogodke na Dunaji. Kakor v dolgi rajdi protivnih si govoric rasto ali pade upanje, da zmaga ena ali druga imenovanih ministerskih strank, narašča in pada tudi upnuj^med slovenskim občinstvom. Zmaga Tauffe- Hergerjove stranko cesto zbuja upanje, da so stvari obrnem na bolje; zmaga Giskra- Herbstova frakcija tudi našim ljudem često rodi strah, da nas čaka še slabija prihodnost, kakor jc slaba sedajno8t. Tudi mi smo dogodbe pozorno opazovali, toda z našim občinstvom nismo mogli deliti niti Opazni niti bojazni. Boj za življenje in smrt ministerskih strank nam velja le kot domači boj ene stranke, ki nam je bila nasprotna do zadnjega trenotka. V tem boji nas le eno veseli: veseli videti, kako sama sebe pojada in spodjeda sistema, ki se nam je od prvega trenotka zdela noavstrijskn, nedržavniška, krivična in pogubljiva. V tem boji med sedanjimi ministri nns navdaja le ena nada: da samo sebe uniči di cemborska sistema, kteri ostanemo protivniki, dokler je bo še kaj. --■ Menda imajo prav naši rojaki, ki mislijo, da sta Taalfe — Berger bolj pomirljiva in manj zolčnata proti Slovanom, vendar do zdaj še nikjer nista razvila svojega programa, nikjer povedala ali pokazala, kaj hočeta dati ali vsaj obljubiti nezadovoljnim narodom, in dokler tega ne storita, moramo ju za vse grehe in zaslužke dceenibeiske ustave tako odgovorna delati, kakor (iiekro in Herbsta, nikakor pa ne moremo svojega zaupanja oddajati na prazne nade. Kdor bo hotel kol minister naslanjati so na zaupanje slovenskega narodu, moral bo nam dati drugačna poroštva našemu obstanku kakor je 5j. 1!>., kteri je do zdaj služil le mišim nasprotnikom in so vedno rabil le proti nam. Po dosedanjih skušnjah bi imel biti čas, da se otresemo otročje . lupljivosti, kteri zadostuje prijazen uasmeh ali zvijačna obljuba za kulisami. Ako smo v ustavni državi ustavni državljani, morajo biti nam vse pravico ustavno dane, ustavno ustrojene iu zavarovane. Obljubo če še tako lepe sodijo na ustavno — smetišči'' Ako nimamo zaupanja do te stranke, imamo še mnogo manj strahu pred stranko Giskra - Herbstovo, knr pa hočemo prihodnjič obširneje razložiti, seveda razložiti le potem, ako med lem ta stranka popolnoma ne pade, in se ne umakne po cesarjevem sklepu ministerstvu, kteremu bo za obstanek države, srečo in svobodo vseh narodov, ne pa samo za nadvlado onga naroda. I) o \) i s i. Iz Ljubljane. 21. decembra. |Izv. dop.j Konštitucijonalno društvo je napravilo v nedeljo 19. t. m. kakor upamo zadnji banket na čast bolnej t ustavi. Zopet se je' kadil šampanjec in navdušeno govorili ustavoljubni možje i za ustavo, nemškutarsko svobodo in .".oper Slovane. Prvi je spregovoril prvo-• edink konšt. društva Dežman in napil cesarju, za njim je govoril prejšnji predsednik mestni župan Suppan za ustavo, in kaj smešno mahal po federalizmu. ,Ce že sedaj nekteri pravijo, da je duali/em v pogubo Avstrije, kako bo še le plurizem"' blizo tako jo je zavil. Da so ustavni krog dopolnili, napil je še nemški apostel v slovenski deželi profesor Heinrich svobodi (!!!) in meščanskemu ministerstvu, ki se tako možato zanjo poteguje. Bili so res vsi tako navdušeni, da gotovo še denes čutijo. Krasen kontrast konštitucijonal-nemu popivanju je bila pa v nedeljo tretja predstava dramatičnega društva. V igri „Gospod Capek" je bilo vse tako izvrstno izpeljano, da se od vajenih glediških igralcev ne more več zahtevati, posebno se je razkazal g. H. (Gašper), ki je svojo nalogo tako rešil, da mu jo od vseh strani plosk odmeval. V spevoigri .Tičnik" je s težko radovednostjo pričakovalo občinstvo, kako bode gospodičina N. (Ljuboslava), sicer žo v čitalnici dobroznana pev-kinja, na glediškem odru rešila svojo nalogo. Mnogo se ju stavilo v njo, a vse to je bilo čisto malo proti temu, kakor se je ona odlikovala. Ni čuda, da so med celo igro leteli venci na oder. Pa tudi petje in igranje Zorinke, Pol-janca, Zelenkoviča in zbora je bilo tako, dovršeno, da jo bilo občinstvo prav zadovoljno, in želeti bi bilo, da bi bile vsaj dve predstavi v mesecu. Gledišče je bilo prav polno, a vendar v parterji no tako, kakor pri prvih dveh predstavah. Kaj je vzrok temu? Vsi stanovi so bili tu zastopani, samo dijakov, kojih je bilo preje mnogo, je manjkalo. Upamo, da ne zarad mlačnosti, kajti mladimi kaj rada obiskuje gledišče, še nemško, koliko bolje slovensko. Mislim, da jo je odvrnila malo previsoka vstopnina, kajti vsak ve, da dijaki niso tako denarni, in zarad tega imajo že od nekalaj svojo vstopnice po znižauej ceni, iu nemški „theatorkoosortium" jim je tudi daje — dramatično društvo pa ne, Vzrok mislim je ta, da bi dramatično družtvo škodo imelo; da to ne more biti, videlo so je pri tej predstavi, kajti bilo bi še kakih trideset dijakov lehko šlo v parter — tako pa nikamor niso šli. Upam, da si drugokrat. slav. dramatično društvo stvar natanko premisli, in da če količkaj mogoče, slovenski mladini zniža vstopnino. Iz Maribora. ttH [Izv. dop.] (Državni zbor. — „Zvon*. --Društvo sv. Moliora. --- Matica.) Delavnost državnega zbora jo zdaj, kakor nam novine sporočajo, skoro izključivo v odborih usredotočena. Najvažnejši jo ustavni odbor, kjer so ministri nedavno hudo skušnjo imeli prestati. Pri tej priložnosti se je tudi naš g. Svetec zdramil ter nekoliko vprašanj ministru Iskri stavil. Opomniti je, da ministri vselej, kedar kteri slovenski poslanec na njih Mata potrka, nejevoljni) in prav zvijačno, ter prisiljeno odgovarjajo. Vidi se, kako nevšeč jim je „slovensko vprašanje." Naj pa SC naši poslanci tega ne boje in naj jim ostro vprašanje ne preseda* Bolj ko pojdi jo ministrom do živega, veče bode jih zaupanje pri Slovencih in veča bode sko* to tudi jih moč j kajti brez slovenskega naroda in njegove podporo bi oni na Duoaji bili zares „ rit ter voh iler traurlgen gestah." Posebno pa prosimo naših poslancev, naj se s Poljaki le pod to pogodbo trdno zavezujejo, ako jim ti tudi svojo podporo obešajo. Previdnosti je našim poslancem jako treba. Najbolje bi bilo, da se poljskemu zahtevanju brž ko mogoče tudi naša resolucija pridruži. Slovenskim poslancem, ki so itak brez pravega naročila na Dunaj prišli, je prav lehko iu po zakonih tudi dovoljeno, svojo lastno resolucijo stavljali. Glavne točke so znane. Oni naj tirjajo za slovenske dežele slovensko skupino. ,./.edinjeno Slovenijo", in pa samoupravo v corkvj, šoli in v pravosodji. Naj naši poslanci to, kar se jim je v deželnih zborih zabranilo, v državnem zboru popravijo. Tega pa naj naši poslanci nikakor ne dopuščajo, da bi se samim Poljakom kaj dovolilo, nam in drugim nezadovoljnim pa nič. Naj naši poslanci sprevidi jo, kako smešno bi za njih in za slovenski Komaj so prenesem čez prelaz, zagledam ne daleč od mene tri fante mojih I let in eno deklico okoli kurišča se loviti. Zapazivši me, zalete se s krikom: j skrije, škrijo, skrije! proti meni. vsak s svojim na brezovi mladiki navezanim i bičem v roki. No, sem si mislil, zdaj smo pa še skupaj, kaj bo' Vsi trije fantje so bili bosi in razoglavi. Klobuki so jim pri kurišču ležali, oluiteli paj brž ko ne doma za pečjo. Vzadaj ie tudi deklica za njim. z zbodeno nogo prišantala. Jaz sem šel svojo pot naprej, ko da jih niti videl ne bi, to da videl sem jih dobro. Jaz sem se jim hotel zogniti. eden me za roko dukne, pa odvažno prasn : skrije kam greš ? Jaz ga hudo in zaničevalno pogledam, kolikor sem le mogel, pa nič no odgovorim, češ ta pogled naj ti bo zadosten odgovor1 Hočem so na drugo stran zogniti. ali v ta hip me eden s pestjo j v rebra sune: stoj! kam greš? - — Jaz: kaj je to vam mar! Zdaj me naj-vekši zmed njih za roko zgrabi, me potrese pa v lice zarenči: ne bos povedal kam greš? Povej! — Misle si: pamet, je bolje kol tepe/, rečeni, du sem v grajščino Novikloštnr namenjen. Ali s tem ni bila stvar pri kraji. ,Prekrižaj se !" reče s zapovedajočim glasom vodja. To zahtevanje je pu meni vendar preveč bilo, dal bi se bil preje do krvavega pretepati, predno hi so bil pred temi poglavci prekrižal bil, in žo mi je bilo žal. ka sein na prvo vprašanje odgovor dal. Hudi kreg in prepir se začno med nami. Pastirji so že sod čez me držali, ter mi t raznimi kazni grozili, če so pred njimi ne prekrižam. Sam ne vem . kako mi je na misel prišlo reči: če me pri miru no pustite, bodete vsi trije soldatje ! Zdaj so naenkrat nekako blagi, nekako krotki in voljni postali. Brž ko ne so si mislili, da imam res oblast jih v soldate spraviti. Deklica, tu mojo grožnjo čuvša, je koj začela enega fantov, brž ko ne brata, na stran vleči. V tem stopi šo on popoten mož v dolgem modrem plašči čez prolnz. Mož je šel v mislih memo nas, pa se ni brigal za to, knr mi med seboj imamo. Jaz bi ga bil lahko na pomoč pozval, pa ga nisem, ker mo jo bilo tega fantov sram. Ampak drugače sem naredil. Ko mož uicino nas preide, stopim naglo za njim in za njegovim širokim plaščem. Fantjo se niso upali mene v tem zavetji prijeti, ali jim jo pa zagrožena soldačija korajžo vzela bila za moževim hrbtom; ker se drugače nisem maščevati mogel, sem jim osle kazal. Fantjo so pa zapeli: Anza PansS peč podrl. Noter zlezel, gor podprl, Štruklje spekel. sam požrl, D ... B »pokel, tebi dni! Pri teh zadnjih besedah so vsi kakor na komando roke stegnili, in s prstom na mene pokazali, in potem po žnabljili pobrundaii. Naša pohabljena osebna in topična imena so skoz škrijčevo maslo. Kako je nemški skrije naša imena skvarjeval, za to imamo na miljone primer. Manje je poznano , kako je laški skrije naša imena pojahal. Mesto mnogih tukaj samo en primer, in sicer ne iz primorskih strani, ampak iz Štajerskega, Popović v svojej knjigi: „vom meere" pripoveduje, dajo nek Lah iz Ljubljane do Gradoa popotvajo v svoj dnevnik zapisal, da na tej cesti, če sem si prav zapametil tale mesta leže: ,,,\lla BooOa, nclla Francia, sta. Ceoilia, Feisdrec, Marin bnrgo, Arnnuc, alla firacin." Kdor vgane ktera j so ta mesta dobi od mene vse vrane od tVlja do Ljubljane, pet mehov vetrn, ki piha od Trsta do St. Petra, iu če mu še ni dosti, povrh en poln koš Pglojenih kosti: pn ker sem ravno dobro volje, in je predmet zanimiv, dam mu Že polovico vsakega oblaka, ki Bplava od Celovca do Beljaka. Prišel je sušeč leta 1818. in ž njim političen in BOoijalen potres. Po j vsej feudalm j Evropi so zaceli trhli stebri socijalnoga reda pokati, in drug za drugim se razvaljcv.it i Zdaj je tu, zdaj tam zablisknilo in zagrmelo. Nevihta je bila sicer kratka, vendar je segla staroj Evropi globoko do živega korena. Leta 1848. je prineslo fevdalne] Evropi konstilucijoiializem, še eno tako leto, in na mesto kon^titucijonalizma, tega za nas Slovane ptič-miš.i, bodo stopile republike. — Pa ostanimo pri našem predmetu. Zemljiščine gospoščine so zgubile svoje pravice, ali prav za prav je te pravice z dolžnostmi proti njim obvezan narod od njih odkupiti moral. V to ime šo denes plačuje, in bo še dolga leta plačeval. Naši kmetje so tadai popovali pesem, od ktere so mi samo te-le vrstice v spominu ostalo: Šribarji, škrijcarji. Ino gospoda ti, Knk bod't.e živeli zdaj, Kmetje ho 1'raj! narod bilo, ako bi oni drugim narodom k pravicam pripomagali, aami sebiVmonu, prisrčnim „dobro došli" med nami Slovenci. Bodi nam to, kar »i bra- in svojemu narodu pa ne. Drugim samo za podlago biti, je slovenskega in vsakega naroda nedostojno in hlapčevsko. — OsHovanje novega lepoznans-kega lista „Zvona" smo z veseljem pozdravili. Svetujemo g. Stritarju, naj so| drži .Glasnikove" ustroje, ktera se je Slovencem že prikupila. List bode učenim Slovencem in posebno slovenski mladini jako dobro došol. nZvmiu" želimo krepke in občne denarne podpore kakor oxnavatelju slovenskega duha in slovenske blagočutnosti. G. Stritar si je res lep in vi>ok cilj postavil, pov-zdigavati slovenski narod k vilinski višini pesništva m lepih naukov, ki vsakemu tom Cehom, in podajat izgled vsim našim : a r o d n i m d r u š t v o m nzavodom! hil.iiciii razgled. Ministerska kriza ne more ne naprej, ne nazaj, samo toliko ji gotovo, da je kriza zdaj oficijelno priznana. Imenujejo se sicer razna ime- blagemu človeku srce in dušo zaljšajo iu razveseljujejo. Pisatelji slovenski pa! na. ktenh nositelji bi imeli ustupiti v ministarstvo. A vse to je samo čajiii-naj r. vrednika marljivo podpirajo in to posebno s priubčevanjeni čitanj I* {carska igrača, kajti dokler -e N|. veličaitVO ni odločilo, ali odpusti Taaffejevo svetovnih literatur, pred vsem iz bogate ruske literature, in s popisi daljnih, ali pa Giskrovo strank... toliko časa je tudi a hotno govoriti o naslednikih, obrazovanih krajev in šeg. Po takih primerih se bodo Slovenci i/ prozaične Obe stranki ste podali cesarju vsaka svojo ipotnenioo, Giskrova stranka bajo Vsakdanjosti najbolje izkopavali. — Društvo sv. Mobora je načrt svoje delav- tirja: 1. cislajtansko ministarstvo naj hod': popolno neodvisno iu samostalno, nosti za prihodnje leto ravno naznanilo. Eno proinjico imamo do njega, tako kakor je Ogorsko; državni kancelar naj bi se ne smel vtikati v njegova namreč to, naj si odbor prihodnjič kolikor more prizadene, da bode imenik posla; 2. disposicijonsfond naj se ves izroči v oskrbovanje cislajtanskemu svojih družabnikov izdajal. Tak imenik jo velike statistične veljave in nam ministerstvu, g. Lt< ust naj ne Iu bil več odločiven o tem, kako se ima ta dokaže, kje slovenska reč najbolj napreduje, in kje je še pomoči in več dela nar rabiti; 8. državna policija, ktero ima zdaj g.Beust, naj bi prešla v roke treba. Taki imeniki so očitno kazalo narodnega napredka ali nuzadka; kajti cislajtanskih ministrov. — Sliši se, da Beust ni zadovoljen a temi pogoji in „številke kriče." — 0menjaje slnvnoznano društvo sv. Mobora pa se ne mo- po vsej pravici ugovarja,' da on 'udi kot minister zunajnih zadev ne moro rerao vzdržati vprašanja: Ali še „Matica slovenska" Živi ali pn jo je nemara postopati, kakor bi tirjala državna korist, dokler mu vedno v oči bije slabost kaka burja odnesla? in nesloga cislajtanska iu da Avstrija proti drugim državam toliko časa no Iz Prage, 18. decembra. [Izv. dop.] Nedavno sem Vam pisal o more biti na svojem mestu, dokler se ne poravnajo ustavne homatijc. — O postopanji c. kr. „hez.irk*šulrata" na Ceskem, ter sem pravil, da si; mislijo spomenici ininisterske manjšine ni še nič določnega prodrlo v javnost, kakor odstaviti vsi oni učitelji, kteri niso volili v okrajna šolska svetovalstva. Ko- se vse dotične vesti morejo opirati na nczagotovljene govorice, skoraj nikjer liko se je že od onega časa, kar sem Vam pisal v tej zadevi zgodilo, ne pa ne na dejanja. bom našteval, kajti vtegnilo bi Vam vzeti preveč prostora, hočem Vam pa I/, državnega zbora ni mnogo poročati. Gosposka zbornica nekoliko O nasledkih tacega postopanja naznaniti. — Do zdaj so bili po je po sklepu poslanske zbornic" dovolila postavo, vsled ktere se smejo davki Češkem učitelji narodni: stališi so jim radi izločevali svoje otroke, prepri- 1. četrtletje prihodnjega leta pobirati po finančni postavi dani za tekočo čani. da se otroci na narodni podlagi kaj koristnega name. Ti resnično na-i leto ..... stara miserija, da proračun ni nikdar <> pravem času dovoljeni Porodni učitelji pa posvojeni prepričanji vHasnerov „becirksšulrat" niso mogli tlanska zbornica je storila po temeljitem razgovoru volevažen sklep, da se voliti, ne le, ker bi proti svojemu prepričanju ravnali, ampak ker bi ravnali' bo po tem dosledno ravnal, prijatelji bomo, kakoi smo bili nekdaj! Poljaki imajo malo zalivale, še manj pa vžitka za svojo sodelovanje v državnem zboru. Sicer pride gališka resolucija v kratkem na dnevni red. t. j. do prvega branja. Kdaj pa pride do pretresovanja in glasovanja, to sam večni H >g vedi! Poljaki imajo tem meuj Upanja, da so jim njih resolucija reši po tirjatvah galiških voliloev, ker je ministerska večina v svoji Bpomenici na cesarja opisala gališke tirjatve kot predaleč segajoče, torej ne-sprejemljive. Pollakom ie bode pač ponudil kakorjenkoli kompromis, ali s Pa so se res škrijci in gospoda tačas činerno držali, kakor maček, I kader grmi. Leto 1848. je škrijen pokopalo. Za njegovo smrtjo ni nobeden žaloval, veliko pa se jih je veselilo, nudojaje se, od sili dob boljih časov. Skrije je za naš narod denes h' še historična oseba. Mesto njega se je pa v isti čas porodil neniškutar. Porodil se je baje pod tistim znamenjem, pod kterega vpljivom stoje I. Avstrija. 2. Magjaiorsag in 3. turško cesarstvo. Kdo ga je ravno za nemškutarja krstil, tu ne vem. Toliko je pa gotovo, da izmed vseh novo skovani slovenskih besed BO ni nobena tako vdomačila, kakor tu. Zanimivo bi bilo tedaj vedeti, kdo je bil kovač te besede? Če kdo ve za-nj, naj ga pove ! Ga hočemo med prve našo filologe ju,stavni. Kdor je pa god bil kovač te besedo, gotovo jo je v ognji svete jeze iu bridke svoje čmernosti zvaril in ojeklenil, kajti še denes kljub dvadesetletnej vsak-danjej rabi se jej ne pozna, da bi se bila h' malo z brusila, le malo /.lizala. Za botro je bila nomškuturju gcimaniz.iijoča . centr.di/.ujoča avstrijska vlada pod Bachom, Šmerling mu je birmo vezal. J iskro in llorbst pa denes devico - Slovenijo za-nj snubita. Nesreča je bila za nemškutarja, da so se ž njim vred leta 48. celi roji mladih Slovencev porodili, ki tudi devico Slovenijo od svoje sli oni snubijo. Kdo jo bo dobil: ali mi fantje, ali lunip Neniškutar! kaj V Skrije je naš narod mi živo mehe drl, neniškutar je pa šo huji. on naš narod vbija. Škrijcu je bil naš narod zopern, zato ker je bil kmečki in hlapčevski narod; noniškiitarju je pa zopern zalo, ker je slovenski narod, Nemškutar jo v nekem obziru le skrije redivisua, iu tedaj postaven dedič jegovo naloge. Škrijcu je bilo vso na tem ležeče, da miš narod v neizobm-ženosti, v neumnosti ohrani, ker je samo ob narodovi neumnosti shajal in živel. Neniškutar pa na to dela, da našo narodnost sredstvom nemških ljudskih Škol ubija. Policija, javna in skrivna, iu vnjništvo mu stojita kot mogočna zaveznika podupirajoča ga na strani, neniškutar samo migne, in obadva planeta kot risa po našem narodu. Fiat applicatio Janji e e< Velče! — Ker je bil Slovenec kmet škrijcu podložen, zahteva tudi neniškutar, šknjčev naslednik, da mu je slovenska gospoda, slovenska inteligencija pokorna, pa so strašno repenči, čo ni. Tarča,- v ktero nemškutar svoje pušice strelja, je slovenstvo; zato nam še tega imena prav ne privošči. „A kaj, mi smo Kranjci in ostanemo Kranjci, po d'te k vsim hudičem z vašim izmišljenim slovenstvom!" Na titkih in enakih besedah -e nemškutar pozna. Svoj glavni kvanir postavil si je nemškutar v našem srci, v helej Ljubljani, dobro vede da nas tam najčutljivejo zbosti more. Kakor imajo cigani svojega izvoljenega kralja v Londonu, ruvno na isti način imajo nem-škutariji svojega generala v Ljubljani. Ali hočete, da ga z imenom imenujem V Ilodte k K.....pod S . . . . noro, tam hodete njegovo ime zvedeli, če ga še res ne veslo. — Enkrat pride eden mojih prijateljev k meni, pa mo prosa, kje bi mogel voljčja masti dobiti. — Voljčja mast! zakaj ti bo v — On se zloradna namusne, pa mi rede, da hoče Ljubljančanom en „š|>as" narediti! — Z voljčjo mastjo! kako to? — Da, da z voljčjo mastjo! in sicer tako-le : Jutri je god Karola velikega, tistega franaškega cesarja, ki je slovensko samostojnost razbil, iu naš narod pod jarem sklučil. Njemu na čast bom namazal ž njo po noči vso četiri vogle hiše nemškutarskega generala, drugo jutro b ido pil iz uloga .....Ma vkup tekli, in pred hišo mesto mačjega deru, pasji koncert intonirali! — Jaz sem se srčno smejal nad to pbglkvsko zduho. Veš ka:, som mu djal, volčje masti hoč težko kje dobil, jaz ti nekaj drugega svetujem. Če že hočeš na vsak način nemškutarskega generala s kakim iz.venrodnim koncertom počestiti, upotrebi tisto sredstvo, kterega so so Italijani, ko ste še LomSardija in Venecija naši bili. s tolikim vspehom posluževali! M, kjer je za me pripravljena slaba postelja z raztrgano in vmnzano odejo, tako da bi bil raji spal na golih tleh. „Bassama, sem djal po nemški, „če mi ne daste bolje posteljo, pa grem gori v čitalnico.1-Komaj sem to izgovoril, vzklikne ženski glas za duri: „Jesus Maria, um Gottcs vvillen ! thuen Sie uns nur das nicht an. Ich bitt' Ihnen, Sie kriegen schon a hesseres Bett!" Pa sem tudi potem posteljo dobil, da je bilo veselje. — Husarji, ki so strmeli pri govoru podčastnika — izdihnejo: „Bassama. guter Kerl dieser čitalnica." — Za potnike čez Vranjsko „recept." -- 1 (Laška čitalnica) napravi 26. t. m. na dan sv. Štefana „be-sedo" in igro: „To sem bil iaz." Vse rodoljube k tej narodni veselici vljudno vabi čitalnični odbor. (Vabilo). „Bralno društvo v Sodražici" bode na sv. Štefana večer ob o. uri uapravilo .besedo s tombolo", h kteri vse čestite ude in iploh vse slovenske rodoljube prijazno vabi Odbor. /'. (Pesmi Borisa Mirana) so se n a D u n a j i žo vse razprodale. Kdor jih želi še kupiti, naj se obrne na bukvarja J. Le reber j a v L j ubij a n i. • (Imenovanje) G. A. P e s a r i č je — kakor beremo v zadnii „Wiener Zeitung" imenovan za deželno sodnije svetovalca pri okrožni sodniji v Cel ji. G. Pesarič jc rojen Slovenec, je nekdaj že v Hrvaški uradoval v hrvaškem jeziku iu po vsej pravici smemo od njega pričakovati, da bo pravičen narodnemu jeziku, kjer se bo to njega dostajalo. (G. deželni predstojnik Konrad p 1. Kvbosfeld) je pristopil konstitucijonalneniu društvu ljubljanskemu. Svobodna mu pot, koder hodi privatna oseba g. Konrad; kamor pa stopi g. deželni predsednik, moral bi si to poprej dobro premisliti, zlasti če stopi v društvo z Dežma nom in Klunom, o kterih mu mora znano biti, na kasnem glasu sta med neizmerno večino kranjskih prebivalcev. Bauauuram - »:.- .'/,:■ i/r.-i■.m-. r»r.~..~.------.-----nirr»nwriti -rtthrri......-titmii 3fHF~ Današnji izdaji smo pripoložili 500 vabil na Stritarjev „Zvon." Bilo nam jo le toliko vabil poslanih , torej jih nismo mogli priložiti vsem listom. Razpisane službe. Pri vzajemni zavarovali banki .Slavija se bodo oddalo službe kan cel is ta, praktikanta in več popotnikov za dobre provizije, Ponudniki naj izvole vsaj do 30. decembra 1889, najkasneje do ■>. januarja IHTO oddati svojo prošnje pri podpisanemu v špilalskih ulicah, hiš. št. 260 V Ljubljani, kjer se more tudi vse natančneje zvedeti. Pogoji BO! kancelist iu popotniki morajo založiti primerno kavcijo — vsak služabnik ali uradnik banke pa mora biti slovenskega jezika popolnoma zmožen v besedi in pismu. Dovoljujem si čestitemn občinstvu naznaniti, da gospoda 111 ric h in A. Les jak no stojita v nobeni zvezi z banko, da torej tudi nista pooblaščena za banko .Slavijo sklepati ka-kovšnih kupčij ali opravil, ali na bnnkino ime sprejemati denarje. V Ljubljani, 20. decembra 1869. Jan. Lad. Černy, glavni zastopnik banke „Slavije." (o Najlepšo izbirko daril za praznike brez vprašanja ponuja Tliic'1-ovi.a iiuiiDsrva in giajvcca iiroilafaliiira m mm Nova in času primerno opravljena prodajalnica v gosposkih ulicah, v Pajerjevi hiši v Marilsorn. 1.- < i r i < ., iti vrednik An Uiti Tomšič. Lastniki: Dr. Jot* VuMijnk in