i« if‘0 II. Poštnina plačana n gotoninl. Liubljana, petek 27. avgusta 1920. Stev. 19A 1 deloci nič s tijo b1 obn* mezna številka 60 vin NEODVISEN DNEVNIK Cene po pošti: za celo leto . H 85*— za pol leta . K W— za četrt leta. H Zl*— zal mesec. . H V— Za Ljubljano mesečno 7 H Zb Inozemstva mesečno H IZ’— Uredništvo in uprava: Kopitarjeva ulica št. 6 UPBdn. telefon štev. SO Posamezna številka 60 vin. Dr. Korošec nevarno zbolel. *ad, 26. avgusta. Vsled silnih na-iih ie nalagala služba pro-dali z* ministra, je dr. Korošec že pred |^!ub tS°m na hudi srčni hibi. 'kje *e svo)° službo vršil dalje. y m pa je nova bolezen vrgla na ‘en bolniško posteljo. Zdravniki še niso na jasnem, je li to tifus ali malarija. Dr. Korošec leži sedaj v Belgradu težko bolan, ne da bi se mogel udeleževati političnega življenja in delovanja, S tem spravljajo v zvezo vesti o njegovem odstopu. ska volilna pravica ostane! — Dr. Korošec ni podpisal proračuna! t$ki 26. avgusta. Zagrebški demo- ni re’j se zelo zanimajo za občinski Bjo, 26. avgusta. »Berliner d? »Voj'' Prinaša v uvodnem članku do-ch balkanskega poročevalca Teo-j eŠa iz Belgrada, V članku se j^n objektivno popisuje finančno CN if0slavije, ki se smatra za zelo Jikrti er je letošnja žetev vredna 30 *narjev, dočim kroži samo 3 Papirnatega denarja ter znaša it0J državni dolg komaj 4 milijarde. ^ Jv),, ule z besedami: Naravno boga-Hj^lo v^°s^avije je preveliko, da ne bi 1^'ki j žati vseh sunkov desorganiza-nastala po vojni in vzhodnega 81alre-'laissez aller. Še vedno je bila ^ ha a- *et*na za bolno denarnico, ka-jPlrni čudeži, s katerimi nakrmi lnanca svojo kobilo do smrti. IN ČEŠKOSLOVAŠKA. ^ ariz, 26. avgusta. (DunKU) ^kega Naprosil jugoslovenskega mi-Predsednika Vesniča, naj bi naznanil francoski javnosti obseg zveze s češkoslovaško vlado. Dr. Vesnič je odgovoril v brzojavki: Zveza s Češkoslovaško pomeni formelno posvečenje šeststoletne-ga prijateljstva obeh narodov v svrho prostega razvoja gospodarskih, duševnih in političnih odnošajev. Istočasno naj bi zveza tudi v tem delu Evrope ohranila mir v duhu zveze narodov in zagotovila izvršitev mirovnih pogodb napram poizkusom, ki bi razdirajoče učinkovali. Obe-dve vladi sta sklenili, da ostaneta ob strani svojih velikih zaveznikov in upata, da se bodo njuni prijatelji in sosedje kmalu pridružili zvezi v mirnem skupnem delu za civilizacijo. POLJSKA ZVEZANA S FRANCIJO NA ŽIVLJENJE IN SMRT. LDU Pariz, 26. avgusta. (Dun, KU) General Weygand je bil pred svojim odpo-tovanjem iz Varšave imenovan za častnega meščana. Po listu »Matin« je izjavil general Weygand, predno se je poslovil, da se je sklenila zadnji teden med Poljsko in Francijo zveza na življenje in smrt. Iz povratka generala iz Varšave v Pariz sklepa list, da Poljska ne potrebuje nobenega tehničnega svetovalca več in da hočeio poljski vladi pokazati, da ji bodo prepustili polno odgovornost za operacije poljske armade zunaj etnografskih mej. UPOR MED RUSKIM VOJAŠTVOM. LDU Pariz, 26. avgusta. (DunKU-VVolff) »Daily Express«« poroča iz Varšave: Pet ruskih divizij, ki so pred kratkim dospele za ojačenje ruske zapadne fronte iz Sibirije, se je uprlo in spričo obupnega položaja na fronti ni hotelo oditi tjakaj. Mdo je proti ljudstvu? Volilni red za občinske volitve na Slovenskem je bil sklenjen od vlade in potrjen od regenta, To je najmodernejši volilni red, ki pušča celotnemu ljudstvu vso svobodo političnega udejstvovanja, Ta volilni red vsebuje tudi žensko volilno pravico, ki so jo sprejele že skoro vse kulturne države. Naše delavsko in kmetsko žen-stvo je z velikim navdušenjem pozdravilo to pridobitev, ki bo brez dvoma silno ugodno vplivala tudi na razvoj našega političnega boja. Toda kapitalistični demokrati so raznesli te dni znova vest, da so že določene volitve odgodene ter da se bo občinski volilni red znova revidiral. Dr, Kukovec je na shodu v Celju čisto jasno povedal, da se bodo demokrati branili ženske volilne pravice. Povedal je v svoji znani politični naivnosti, da se ženske boje, da bodo propadli, če bodo ženske volile. Napadal je tudi slovensko vlado, ker je razpisala volitve. Prav mu je odgovoril neki socialist, da volitve morajo biti, naj jih že razpiše kdorkoli. Dr. Kukovec pa se ni brigal za to, ampak je trdil, kako nevaren je klerikalizem. Sedaj so demokrati res dosegli, da so se že določene volitve ustavile. To dela med ljudstvom slabo kri. In to ni v interesu države, pač pa v interesu vseh tistih, ki hočejo na račun ljudstva še dalje delati bogate politične kšefte. Eno pa je, kar se demokratom ne bo posrečilo. Ženske volilne pravice ne bodo pokopali. Ta bo ostala. In ž njo ostane zagotovljen poraz te kapitalistične meščanske stranke, ki prodaja za dolarje in lire svoje državno dostojanstvo z isto lahktoto kot svoje »demokratsko« prepričanje. To se je izkazalo prav odkrito pri novem proračunu, ki nalaga našemu ljudstvu tako ogromne davke, da so dosedanji bili le igrača, Ta proračun je sestavil in podpisal »finančni ženij« demokratski minister Stojanovič, ki ga dr. Žerjavov list »Jutro« ter glasilo samostojnih kmetov tako silno hvali. Dr. Korošec se je tem davkom silovito uprl ter odrekel svoj podpis. Kakor poroča naš poročevalec iz Belgrada, dr, Korošec ne bo podpisal tega demokratskega proračuna prej, predno ne bodo spremenjeni davki (trošarine), ki bi samo delavsko ljudstvo najbolj občutno zadeli. Demokratska stranka in njeno »Jutro« je lahko ponosna na take ministre, ki sami bogate, bremena pa nalagajo na ramena delavskega in izžetega kmetskega ljudstva. Kako dolgo bodo še ljudje te vrste slepili ljudstvo s svojimi frazami? Ali se bo ljudstvo res dalo slepiti od fraz, ki jih razširja bogato in z milijoni dinarjev podprto kapitalistično časopisje te kapitalistične stranke? Ne! Ljudstvo ima zdrav razum in pošteno voljo ter bo napravilo red ter pomedlo izkoriščevalce iz javnega življenja! Zato se kapitalisti boje volitev! Griža tn kako se jo obvarujemo. Griža je nalezljiva bolezen, katero povzročujejo bakterije. Pojavi se največ-rat z bolečinami v trebuhu in močno drisko, Človeški odpadki so pričetkoma brez vsakih izvanrednih primesi, čez nekaj dni se pa pojavi v odpadkih sluzasta tvarina, katera postane ali takoj ali čez nekaj dni več ali manj pomešana s krvjo. Vzrok sluza in krvi v blatu so obširna ulesa v debelem črevesu. Driska traja skoro do dva tedna; bolnik mora iti dnevno 20 do 40 krat na stran. Pri griži je v prvi vrsti potrebno, da se bolniku uredi hrana. Uživati mora samo tečno hrano, katera donaša njegovemu oslabljenemu telesu dovolj moči. To so: krepke juhe, lahka močnata jedila, cacao, čokolada. Varovati se mora pa vseh težkih jedil, vseh jedil in pijač, katera vsebu jejo kislino, sadja in vseh močnih dišav; tudi jajca niso priporočljiva. Kot pijačo naj ge daje bolniku lahke čaje z malo ko- ličino konjaka. Na trebuh naj se jim po-klada tople obkladke. V vsakem slučaju naj se pa pokliče k bolniku zdravnika, kateri bo najbolje vedel razsoditi kako in s kom se ga mora hraniti in lečiti. Ker je griža nalezljiva bolezen, je pa v prvi vrsti potrebno, da se vsakdo varuje okuženja s povzročevalci griže. V to svrho se priporoča vsakemu: Vsakdo mora paziti na kolikor mogoče popolno posebno snago. Osobito naj si vsakdo vsaj predno začne jesti dobro umije roke, istotako naj se umijejo roke redno ko se pride iz stranišča. Varovati se moramo tudi na ta način, da ne vživamo nobenih jedil, na katerih se drže povzročitelji griže, V prvi vrsti je omeniti tukaj sadje in salata. Nikdo naj ne zahaja v tako hišo, kjer se nahaja kak bolnik, ki trpi za grižo, kajti vsako tako hišo se mora smatrati celo za okuženo. Ako pa kdo oboli za grižo, se ga mora takoj izolirati tako, da ne more nihče priti z njim v dotiko, kakor samo oseba, katera mu streže. Da tudi ta oseba ne oboli, mora ista z največjo skrbnostjo paziti na to, da ima vedno snažne roke in snažno obleko. Predno zapusti bolniško sobo, si mora roke dobro v razkuževalni tekočini umiti in sleči vrhno obleko, v kateri streže bolniku. Vse predmete, kateri pridejo z bolnikom v dotiko, se mora takoj po vporabi dobro razkužiti in sicer trde predmete naj se prekuha, perilo in obleko naj se pa položi pred pranjem za več ur v razkuževalno tekočino. Ker se nahajajo povzročitelji griže v človeškem blatu je treba vedno blato pred izlivom v stranišče dobro razkužiti na ta način, da se mu primeša apnena voda ali pa kaka druga močna razkuževalna raztopina. Bolnikovo sobo se mora vedno sna-žiti in večkrat izmiti vse predmete v njej z razkuževalno tekočino. Istotako je treba stranišče vedno snažiti in izmivati z razkuževalno tekočino. V stranišče naj se vlije vsak dan par škafov apnene vode. Osobito stanovalcem okužene hiše se mora priporočati, da vživajo samo prekuhana jedila in ako nimajo popolnoma neopore-čene vode na razpolago, da pijejo samo prekuhano vodo. Kadar bolnik ozdravi, se mora vse predmete, kateri so prišli z njim v dotiko, bolniško sobo in stranišče še enkrat razkužili. Razkuževalne snovi si pripravimo na sledeči način: 1, Apnena voda. En del živega apna se dobro zmeša s 4 deli vode. 2. Karbolova ali lizolova voda. Na en liter vode se dobro zmeša 50 gramov lizola ali pa karbola. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro, V Ljubljani dne 26. avgusta 1920. Terseglav zopet med nami. Po dolgih 6 letih sibirskega robstva in njegovih muk se je snoči Fr. Terseglav zopet vrnil med nas. Terseglav je pred vojsko organiziral orlovsko gibanje na Slovenskem ter mu s svojimi članki v »Mladosti« in posebno še v »Zlati knjigi« dal duševno podlago in upravičenost, Orli so mu zato kot svojemu ustanovitelju in organizatorju snoči priredili v resnici iskren in svečan sprejem, Z orlovsko godbo od D, M, v Polju, z lampijončki, so korakali Orli na kolodvor, spremljani od stotin občinstva. Na kolodvoru je pričakovala vlaka tisočglava množica, ki ga je burno pozdravljala. Orlovska godba je zaigrala orlovsko himno, Orli so svojega vrnivšega se buditelja dvignili na rame, Ko se je vihar navdušenja polegel, je spregovoril predsednik orlovske zveze br, Jože Pirc kratek, a prisrčen pozdrav vrnivšemu se bratu, V imenu uredniških tovarišev in kršč. socialnega delavstva ga je pozdravil urednik Kremžar, V imenu kat. nar. dijaštva je sporočil Terseglavu iskren pozdrav medicinec Peršuh. Terseglav je odgovoril na pozdrave naj prvo na kolodvoru, pozneje pa z okna Jugoslovanske tiskarne, ki je bila vsa razsvetljena. Misel njegovih izvajanj je bila: Potrebno je, da vsi skupaj skušamo utrditi svoje državno edinstvo, tako težko priborjeno. Zato nam je treba, da začnemo pred vsem spoznavati dobro srbsko ljudstvo. Ne sodimo po zunanjosti, marveč po njegovem jedru. Delovati moramo na zbližan j e s pravoslavno Rusijo, in njenim ljudstvom, To zahteva od nas že naša krščanska vera. In dalje moramo s svojim delom prepričati vse poštene ljudi, ki se nahajajo v nasprotnih strankah, o resničnosti in nujnosti naših načel, ter jih pritegniti k sebi. Predpogoj vsemu temu pa je, da sami sebe na znotraj uredimo, preobrazimo in utrdimo. Človek, ki je toliko ko jaz, videl svetnih veličin, ki so jutri že propadle, se je naučil sam sebe in svojo zunanjo veljavo manj ceniti. Ostane le notranja veljava. Za to pa nam dajejo smer in pravec na krščanskih načelih zgrajena orlovska načela Zlate knjige in »Mladosti«, V tem smislu hočem, kot nekdaj, zopet delovati med vami! To je glavna misel Terseglavovega govora, ki ga je tisočglava množica sprejela z burnim odobravanjem in zahvalo. Terseglav je razvil posebno v zadnjem delu svojega: govora jedro .vprašanja, okrog katerega se suče vsa sodobna socialna mizerija, kapitalizem in revolucija: manjka spoštovanja notranje človekove vrednosti. Manjka srčne kulture. Naj bi tovariš Terseglav v tem smislu svoje delo neustrašeno nadaljeval, da se reši notranja kultura srca, ki v teh dneh povojne podivjanosti tako propada! Dobrodošel tovariš in bojevnik! Prisrčno nam pozdravljen! Prazno delo. »Arbeiterzeitung« zopet enkrat pokopava katoliško cerkev. Povod za to delo ji je dala zadnja poslanica papeža Benedikta XV., ki ne odobrava materialističnega socializma in njegovih ciljev. Zato bo po njenem mnenju katoličanstvo z vsemi svojimi ustanovami propadlo, na razvalinah pa se bo zmagovito dvignila socialistična zgradba sveta. Prav ta-le »Arbeiterzeitung« je bila še nedavno o katoliški cerkvi čisto drugačnega mnenja. Ko je v najstrašnejši vihri svetovne vojske pogumno dvignil svoj gla3 proti moriji in samomoriji Evrope papež Benedikt XV„ ga je »Arbeiterzeitung« z veseljem in priznanjem pozdravila kot edinega klicarja miru in priznavala ustanovi papeštva njen globoki nravni pomen za razvoj vesoljne družbe. In prav do konca vojne je dunajsko socialistično glasilo ob vsaki priliki nepristransko-naglašalo Benediktovo delo za mir. Sedaj, ko papež po svoji vesti in dolžnosti obsoja svetovno revolucijo oziroma prizadevanja zanjo, je »Arbeiterzeitung« naenkrat drugega mnenja in pravi, da je katoličanstvo preživelo in spada v grob. In ta grob mu koplje materialistični socializem. »Arbeiterzeitung« bi se spodobilo že malo globlje poznavanje in razumevanje zgodovine. Večji uporni duhovi nego so oni, ki se danes zbirajo olcolu »Arbeiterzeitung« in silne j ša ali vsaj tako važna gibanja, kakor je današnje materialističnega socializma, so pokopavali katoliško cerkev. Toda pač je ta cerkev videla nji- hovo smrt in njihov propad, ne pa oni njenega. In tako se bo zgodilo tudi materialističnemu socializmu, ki je malik brez duše in se bo zrušil v prah, ko se bo stekel njegov čas. Enaka usoda bo zadela vse druge stavbenike, ki bodo hoteli svetu zgraditi nove temelje brez Boga in proti njemu. Katoliška cerkev pa bo ostala in bo svetu kazala grobove svojih grobarjev. Pokopavati cerkev — prazno delo- To je naša vera, naše upanje in naša moč! Politiine novic®. + Za »Koroško republiko«. Na Koroškem dele med ljudi letake pod geslom »Koroško Korošcem-« Letak pravi, da Koroško ne gre Ljubljančanom, ne Dunajčanom, ne Srbom in ne Berlinčanom, ampak Korošcem. Ustanovi naj se po zgledu Luksemburga in drugih malih držav samostojna in neodvisna Koroška republika, v kateri bi bila po švicarskem zgledu oba naroda — nemški in slovenski — popolnoma ravnopravna. Zanimivo je, da pripisuje socialistična »Arbeiterzeitung« ta letak »krščanskosocialno-nemško-na-cionalni domišljavosti ob Vrbskem jezeru« in je nad njim globoko užaljena. Pač pa se ji zdi prav, da bi se slovensko delavstvo v pasu A izreklo za nemškoavstrijsko republiko, katero misel vneto propagira sama, a še bolj njeni pristaši na Koroškem. Prav kakor vsak najboljši nemški nacionalist, + Razmere v Bosni, Zagrebška »Narodna Politika« priobčuje dopis iz Sarajeva, v katerem so očrtane neznosne upravne razmere v Bosni. Uradnik, ki ni Srb, se ne sme ganiti. Roparjev, plenilcev in nasilnikov, ki so srbskega rodu, se ne sme tak uradnik dotakniti, drugače je takoj premeščen. Deželna vlada v Sarajevu se popolnoma pokori terorju takoimeno-vanih »dobrovoljcev«. V nevesinjskem okraju se je bilo strahovito razpaslo roparstvo in brezpravnost. Deželni glavar Murko je hotel napraviti red, a sta ga pustili na cedilu vojaška oblast in deželna vlada. Bil je prestavljen, Nato je prišel na njegovo mesto okrožni načelnik v Šabcu: Vulovic, Še-le ta je kot Srb smel energično poseči v sršenovo gnezdo in dati poloviti in zapreti roparsko golazen. Pa še tedaj se je zavzel za te roparje sam predsednik deželne vlade dr. Srskic, češ, da so to »srbski mučeniki in osvetniki«. Vendar brez uspeha, roparji so prišli pred sodišče in bili obsojeni, V toliko je torej resnica, kar trdi sarajevski uradni list, češ, da so samo Srbi sposobni, da uvedejo v Bosni red. Kajti le Srb najde v bosenski deželni vladi potrebno zaščito, dočim je slovenski ali hrvatski uradnik brez vsake zaslombe. Tako se da razumeti, zaključuje dopisnik, zakaj beže uradniki iz Bosne, zakaj so ostale tam srednje šole brez profesorjev, sodišča brez sodnikov, zakaj so mesta strojnih inženerjev zasedli šušmar-ji in zdravijo ljudi cigani. Vse to so sadovi čokorilovske politike, ki hoče v Bosni zatreti vsak drugi vpliv nego vsesrbski. Dnevne novice. — Reški arditi oplenili papeževega delegata, »Narodni politiki« poročajo z Reke, da so D’ Annunzievi arditi te dni vdrli v stanovanje papeževega delegata Constantinija in ga popolnoma oplenili. Constantinija so pustili zvezanega na tleh. Delegat je drugi dan takoj odpotoval v Rim, Imel bo tam kaj povedati! — Glede veseličnega davka. (LDU) Z naredbo delegacije ministrstva financ z dne 14 .maja 1920, št. B II 531/6 (Uradni list št. 60/219) se je pod točko 1. določilo, da je prošnje za oprostitev od takse na vstopnice (državni veselični davek) vložiti pri organu, kateremu je naznaniti prireditev in ki naj jih potem službenim potom predloži ministrstvu za finance. Kdaj je vložiti te prošnje, ni določeno v t. zv. zakonu, niti v »Pravilniku«. Finančno ministrstvo je pa v zadnjem času več prošenj za oprostitev, ki so bile v zmislu citirane naredbe delegaeije vložene na pravem mestu in pred prireditvijo, zavrnilo, češ, da so ji še le po prireditvi dospele v ministrstvo. Ker se vlagajo prošnje dostikrat zadnji trenu.tek in delegacija naravno ne more prevzeti nobene odgovornosti, da bi vsako še »pravočasno« spravila naprej, ker dalje delegacija v lastnem delokrogu ne more določiti peremptoričnega roka, do katerega naj bodo prošnje vložene, je uvodoma omenjena naredba ne-vzdržljiva in se je razveljavila. Prireditelji se torej opozarjajo, da naj se pošiljajo v prihodnje dotične prošnje naravnost na »Ministrstvo financija, generalna direkcija posrednih poreza« v Belgrad, to pa tako pravočasno, da pridejo tje, še predno se vrši prireditev. Prošnjam je priložiti potrdila pristojnih oblastev, da se zabave itd. prirejajo zares v namene, ki oprostitev po tarif, post, 99 a srbskega zakona o taksah (glej Uradni List št. 48/170 ex 1920) opravičujejo. — Politične tečaje za ženske prireja na Dunaju »Politična zveza krščanskih žena«. — Invalidom! Invalidi, kateri potrebujejo popravo ali napravo protez, naj se obračajo vedno le pismeno na vodstvo državnih proteznih delavnic za Slovenijo v Ljubljani, nakar se jim vpošlje pozivnica s potnim listom, ki opravičuje kreditirano vožnjo. Vsako prošnjo je po pristojnem županstvu potrditi, da je prosilec res vojni invalid, — Vodstvo državnih proteznih delavnic za Slovenijo v Ljubljani. UubOanske novice. lj žalna seja JSZ., ki se je vršila snoči o priliki prezgodnje smrti delavskega organizatorja in bojevnika tov. Ivana Gostinčarja, je po nagovoru tov. podna-čelnika Kremžarja med drugim sklenila: Načelstvo in nadzorstvo po deputaciji izrazi družini pokojnika ter njegovemu očetu Jožefu Gostinčarju, sožalje v imenu celotne organizacije, se udeleži pogreba korporativno ter daruje mesto venca na krsto v dober namen 500 kron. Ljubljanske organizacije se pozovejo, da se po de-putacijah udeleže pogreba ter sv. maše zadušnice, ki bo v torek ob pol 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Petra. Tudi organizacije zunaj Ljubljane se pozivljejo, da prirede cerkveno pobožnost za dušo umrlega tovariša in delavskega organizatorja. Bog dodeli duši tovariša Ivana večni mir in pokoj! lj Mostiščarji — vagonarji. Pred davnimi časi so živeli v bližini Ljubljane »mostiščarji«, ki so imeli stavbe na koleh. Zakaj in kako so tam živeli, je vse lepo popisano v knjigah. Zdaj, po dolgih časih, recimo po tritisoč letih, pa imamo pri Ljubljani drugo naselbino, to so ji, ker žive v vagonih. Zanimivo, ko bi kdo popisal kake vrste so . Odkod so prišli, zakaj žive v vag v čim se pečajo in kako se jim Napisala bi se lahko knjiga s foWF*j^ mi. To bi pomnožilo slovensko > nost in obogatilo našo slovensko vino. Drugi moj nasvet je: Vagon tl, se organizirajo. Napravijo naj vs^ . ^ na mesec obhod po mestnih m ’ bodo Ljubljančani, ki vagonarjev ^ poznajo, imeli priliko, da -vidijo, ^ so in koliko jih je. Nekdaj pri -•* motiščarji, torej nad vodo, zdaj nad zemljo. Kdo ve, če ne bo pri .Ljubljani v zraku naselbina jev. Do takrat bo tudi Ljubljani08 rana. Ej, še bo lepo v Ljubljani- lj Služkinja, ki bi hotela v Bnj-jj Novomesto, k starejši gospej, p? v posredovalnici v»Krekova prosve ljanska cesta 4. Nastop takoj. ^ lj Prodaja ukradenega blafl8- ^ Franc Žagar iz Hrvatskega se ^ j* pred sodiščem zagovarjati, ker ni j a prodajal blago, ki ga je bilo in pol metra v vrednosti 364 *croD’ :ji? gostilni v kolodvorski ulici. V je natakarici za 450 kron, toda * javila, da je predrago, je rekel Z™ ^ ga da za 50 kron, ker je blago it8* « deno. Žagar pravi, da je blag0 1K ^ dveh neznancev in da ni vedel, n 6 »»H go ukradeno. Sodba se je glasila * ^ ječe, ki jo je pa Žagar že presta iskovalnem zaporu. ZMAGA POLJAKOV NAD gg® LDU Varšava, 26. avgusta. I q no) Frontno poročilo z dne 25. j> delki I. in V, armade čistijo svoje ^ od ostankov sovjetskih čet, ki so P j» le svoje orožje proč in ki blo&i0 ^ zdovih. Del sovražnih čet, ki nc 111 ^ dreti verige naših oddelkov nim gradivom preko nemške flieic' *j t viški odbor Soldaua, ki je Nemško, so naše čete oddale prf dišču. Dne 24. t. m. so naše Osovec. Drugod na fronti lokalni b oddelki vzhodno od Lvova so po ‘1 , $ jih zasedli Zadvorce in PrzcmV*, . s|(t južnem krilu manjši boji s sprednji žarni sovražne konjenice. Armad ^ rala Pavlenka je zasedla Dnjestr0 ITALIJA HOČE STIKOV Z RuSk' LDU Pariz, 26. avgusta, (D«?' \Volff). Po brezžičnem poročilu ic ska vlada na noto ameriškega dr tajnika Colbyja odgovorila, da se zopet vzpostaviti stiki s soviegySiji ker je ona sedaj najjačja sila ]V# KARLA HOČEJO ZOPET NA SKI PRESTOL, ■ (D* LDU Budimpešta, 26, aV^ i^ps KU) Na današnji seji narodne s ^ je opozarjal honvedni minister i govarjajoč na interpelacijo Erckir^ ^ gotovi krogi ne boje niti načrtov ^ ^ •1» w _ o _ _________________/ _ — t* 6® Tako je sredi meseca julija okoli ------,„------------------------ _ r/of razpravljalo o povrnitvi kralja fa,, sestavilo tudi že ministrsko java ministra je zbudila veliko s# nost, tako da so zahtevali ce^°, zj ** vendar je izjavil predsednik, da sejo ni nobenega povoda, Odgovorni urednik Jože , Izdajatelj konzorcij »Večer®11 (Ja Tiska »JusjoBiovsintka tiskarn** * LISTEK. Kapitalizem In krščanstvo. (Dalje,) To je stališče krščanstva in cerkve do ogromnega razvoja novodobne industrije. Kdor krščanstvu očita tisto, kar mu je očital materialistični brezverec Biichner, namreč da krščanska vera pripravlja na smrt, ne pa na življenje, ali če z njim reče: »Sind wir fiir den Himmel geboren, so sind wir fiir die Erde verloren«, če smo za nebesa rojeni, smo za zemljo zgubljeni, tak ni pomislil, da je bil Kristus rokodelec in da je pohvalil marljivega hlapca, ki si je v gospodarjevi odsotnosti iz petih talentov deset jih pridobil. Zato je veliki profesor narodnega gospodarstva Werner Sombart — dasi ne katoličan — strmečemu svetu učenjakov z lahkoto odkril presenetljivo resnico, da so cerkveni pisatelji srednjega veka razvili najbistroumnejši nauk o upravičenosti kapitalističnega proizvajanja. Toda vse kaj drugega treba odgovoriti na vprašanje: Kaj pravi krščanstvo, katoliška cerkev k modernemu kapitalizmu? Beseda kapitalizem se dandanes tolikrat imenuje, da jo že vrabci čivkajo na strehi. Zato mislim, da mi posebno razlago tega, kaj sl pod kapitalizmom mislimo, blagohotno odpustite. Kratko rečeno je kapita- lizem kopičenje premoženja, ki ga posameznik zase in za svojo rodbino ne potrebuje, ampak ga nagomili le iz ljubezni do imetja, ker mu imetje da moč nad drugimi, ki nimajo zemlje, strojev ali denarja, tako da s pomočjo takih ljudi, ki so prisiljeni prodati delavno moč, nanovo množi in grmadi svoje premoženje. Tri glavne panoge kapitala so: zemljiški kapital (ali renta). En človek ima veliko več zemlje, nego jo potrebuje. Obdeluje jo z najetimi delavci ali s sužnji, ki jim odtegne večji del donosa. Tak kapitalizem je eksistiral posebno v propadajočem rimskem cesarstvu, ko je imel en gospodar tisoče sužnjev in ko je ob Neronovem času imelo vso severno Afriko v posesti samo pet gospodarjev! V 16. in posebno v 18. stoletju je zavladal obrtni (obratni) ali industrijski kapitalizem. Posebno od leta 1767, ko so izumili predilni stroj, ali dve leti pozneje 1769, ko sta stopila v življenje pami stroj in stroj za prejo sukna. Takega stroja si ni mogel nabaviti vsak delavec, ali dotedanji rokodelec, ker ni imel sredstev, bogati tovarnar pa ga je in stroj, ki je postajal čedalje večji in bolj umetno sestavljen in dražji, mu je pomagal, da je iz dotedanjega rokodelca napravil navadnega delavca, ki mu je moral za slepo ceno prodati svojo telesno in duševno moč. Tovarnar si je lahko omislil spet nove, boljše stroje, priskrbel zadostnih surovin, tako da je lahko ceneje prodajal kakor rokodelec in tako z nebrzdano konkurenco ubil rokodelski stan. Ce mu je trenotno manjkalo denarja za za- snovanje večjih podjetij, se je obrnil do tega ali onega denarnega mogotca, ali do banke, ki je že dolgo posredovala denarni promet. V zahvalo za posojeni denar je dal obresti, ki jih je stekel iz svojega in še bolj iz delavčevega dela. Tako je denar dobil še veliko večji pomen in je ob blaz-j nem razvoju moderne industrije s stroji vred pomagal usužnjevati človeško delo — to je z drugo besedo denarni kapitalizem. Industrijski in denarni kapitalizem se je tako blazno razpasel, da so iz milijonarjev nastajali milijardarji, tako daje lani v avgustu umrl v Ameriki stari Andrej Carnegie, ki je po tedanji vrednosti naše krone zapustil 54 milijard premoženja, to se pravi, če bi ga imel vsega v stotakih, bi ga moral šteti okrog 25 let. Najbolj zanimivo pri vsem tem je to, da se je Andrej Carnegie do milijardarja povzpel iz navadnega delavca in da je svoj čas svet presenetil s spisom, ki mu je dal naslov: »Evangelij bogastva«. Tu je zahteval s silno energijo, da naj se moderni milijonarji vendar spomnijo na strašno besedo Kristusovo, da bo lažje šla kamela skozi šivankino uho, kakor bogatin v ne' beško kraljestvo. Zato je v dotičnem spisu zahteval, naj milijonar v dobesednem smislu vse proda, kar ima in naj da med uboge, to se pravi, bogatin naj še dokler je živ svoje premoženje obrne v občo korist, tako da bo lahko vse ljudstvo postalo deležno dobrin omike. Saj mu je ljudstvo s svojim delom pomagalo nagrmaditi tako premoženje. Če to stori šele v testamentu, je to strah', da bi njega sa- mega kaj ne zabolelo. Za žen« {ji mora skrbeti, sinovom pa sme ggi*-le zmerna volila nakloniti. ~\n\osC X- • _ Jnlit.l *■U res še v življenju pričel ddi*1 ..0po^^ darila: ustanovil je mnogo m11 J ljudske kjnižnice, vseučilišča, z p# cerkva, šest milijonov za js v Haagu. — Če je potem ta m LflO pustil še kljub temu tako moženje, nas mora to le s * dati pred demonsko silo kapit^ Tu se mora človek nehote na besede slovečega pisatelja 0 .0 p°“J. mu: Mož tako-le pravi: Kap^?. pjtfti ^ ben kači, ki venomer zlo rodi. * • j/ čo še celo prekaša, zakaj kača . v y porodnih bolečin pogine, kaPi g^je > ^ mer spočenja in rodi in P°vve gvoi^# svojih obrestih kmalu preseze^^ f0y votno glavnico. Ker sam ni f prenese porodne bolečine na c.l°cejo 1J nar prekosi po rodovitnosti ^ e Niti rastlina, niti žival, se v ^ z njim skušati. Zakaj vse ka * $ mejo, do katere se razvija, le g ne 1 (j-venomer in ne pozna ne niel.0 i5 Kakor morje vedno razgibano love, tako je tudi denar ve^ 0