160. številka. Trst, v četrtek 17. julija 1902 Tečaj XXVII ,EdUoat' !z; »)a •■brat aa 4». pr traikov. ob 4. ari zvečer. Hirtiilit iitii: ca ceio leto i* pol !eti ......... c» fiat let« ....... C« II B?*C • •.....< ^sročoiao js plačevati naprej. Ha aa-rrfts br it prtlnfsne naročnina •• aoravs a« l a*ra, _ F j % r a ramah * Trata se prodajajo po- aa?:oi »tevilke po 6 stotink (3 avč.i; V ■ m Trti pa po 8 atotiak 4 avč.).-^ rttaa aadalt Va 14 kroa 11 „ € * S kroa I IT. «76. t Glasilo političnega druitva „Edinoit" za Primorsko. T edlaoatl je ■•odrobniši načrt, ki naj bi postal zakon za obe narodnosti te pokrajine. Po tem načrtu naj bi se razdelil dosedanji skupni šolski sovet v dve sekciji, jednako tudi skupni deželni odbot. Za Italijane bi postal tedež sekcijama dež. šole. soveta in odl>ora v Tridentu ali Trentu. Italijanska sekcija dež. odbora bi upravljala sama laški del dežele z denarnimi sredstvi, ki bi se po posebnem ključu določila za obe deželi. Za osnovno šolstvo bi Italijanom pomagala tudi država! To se dovoli, ker južni Tirolci prenehajo, vsaj za sedaj, zahtevati nacijonalne kurije v deželnem zboru. Poslanci plems«ega veleposestva se razdeli .iko, da od desetih mandatov pripade ♦I njih na Nemce in 4 na Italijane. Nekaj občm južnega Tirola, katere smatrajo Nemci svojim', naj bi upravljala nemška sekcija deželnega odbora, nekaj nemških občin bi spadalo pod skupni deželni šolski sovet. Nekaj agend bi v obče imel namreč še vedno skupni deželni šolski svet. Če pojde vse gladko, mislijo tako Italijani pridobiti novih nacijonalno-političnih dobičkov, Nemci pa rešiti vse, kar na južnem Tirolskem štejejo za svoje. Ita; ani bi po teh pridobitvah ne uživali samo vsega tega, kar bi dala drugače drugim narodom nacijonalna avtonomija, omejena na narodne in jezikovne interese, temveč bistveno tudi politično samostalno upravo. Kajti, za kar se bore Ćehi, Slovenci in drugi slovanski oddelki v narodnem in jezikovnem pogledu, to so imeli Trentinci, kakor v obče avstrijski Italijani raznih dežel, že nekdaj in poeebe tudi od začetka današnje ustavne dobe ; v političnem pogledu pa bo Trentin-cem nedavno ponovili namestništveno ekspozituro v Tridentu, in bi sedanje pridobitve podelile bistveno to, kar imajo deželne avtonomije same na sebi, ne gledč na to, ali se deželne meje zlagajo z narodnim naseljenjem ! Z novo pridobitvijo bi bili Trentinci bistvenočle ni ood nemškega Tirola in bi imeli svojo deželo približno v taki meri, kakor današnje narodno izključno nemško Salcbursko. Naci-jonalni in politični separatizem bi bil dovršen, in bistveno bi dobila tostranska država jedno deželoveč. Kar je namreč skupnega, je tako, da razpade prej ali poslej še to, in skupna razpravljanja in vsakoletno pogajanje med nemškimi in italijanskimi poslanci v deželnem zboru bi dovajala do popolne ločitve, ker ravno ostanki skupnosti vključujejo nadaljnje prepire. Pa tudi da bi ne prišlo do teh prepirov, ostane dežela bistveno razkrojena na dve politični, narodno ločeni pokrajini, naj Bi nositi kakoršnje si bodi ime. To, kar naj pade Trentincem v žep, ni več kaka parcijalna nacijonalna avtonomija — to so uživali že doslej —, temveč nova bistveno dovršena deželna Bamoupra v a. Da se je udala vlada za tak načrt, temu vzrok je v metodi sedanje osrednje vlade. Že v prvem, nastopnem programu, je pl. Kor-ber razglasil način spravljanja narodov. Ni mu bilo do zakona, ki naj bi ga sklenil državni zbor, in ki bi podal okvir, po katerem bi se izvršila narodna pa jez'kovna jednako-pravnost: jednakomerno in vseobsežno za vse narode. Dipaulijeve misli o takem okviru pl. Korber ali ni umel, ali pa je ni hotel umeti. Kos za kosom naj bi se cepil po narodnosti in jezikovnih mejah. Za Tirolsko pa se ni oprijel niti take metode in je posegel tako daleč, kakor seza poželjivost tirolskih Italijanov. Minister Korber je videl, da mu Italijani v državnem zboru nagajajo zastran Primorja in Tirolske. Hoče jih torej vsekakor pridobiti, da bi si zagotovil večino v državnem zboru tudi preko glav slovanskih poslancev in s pomočjo nemških strank in starih italijanskih prijateljev teh strank. Z druge strani se treba spominjati, da so italijanski zastopniki vedno podpirali nemške liberalce, in ti so v plačilo izpodkopavali Slovane na Primorskem, v Dalmaciji in v državnem zboru. Ni veče vzajemnosti, nego se kaže med nemškim in italijanskim židovstvom, katero vodi veči del nemškega in italijanskega naroda v Avstriji. »Neue Fr. Preese«, »Indipendente«, »Piccolo« in drugi italijanski listi živć v najtrdnejšem prijateljstvu in narekujejo tisto politiko, katera ugaja židovskim intere3om in pa hegemoniji Nemcev pa Italijanov. Glavno dunajsko židovsko glasilo je te dni kar naravnost izreklo, nadejo, da po 1 vsprejetem načrtu ustavnega odbora v tirolskem dež. zboru se takoj povrne doba, da bodo nemške in italijanske stranke zopet skupno pobijale svoje »nasprotnike«, to je : slovanske narode! Ze ta strankarski vzrok, ki prodaja državne interese in interese slovanskih narodev, je toliko močan, da bi se Slovani morali upreti načinu pomirjenja Trentincev, in zato bodo imeli priliko, ee ne drugod, v državnem zboru. Nemški nacijonalci se sicer upirajo vsprejetju tu razgovorjenega, tirolskega načrta, Čeravno tirolski Neme" spravijo s tem svojo južnotirolsko »posest« pod varno podstrešje. A ti radikalni Nemci se ne bojć toliko za to posest, kolikor pa za Ilačelne posledice, katere utegnejo izvajati in ko-neeno tudi izvesti doslej v ozadje potisneni slovanski narodi. KLljubu temu pa, da se radikalni Nemci neprijazno odzivljejo nasproti najnovejšemu spravljanju Nemcev pa Lahov tirolskih, so slovanski narodi dolžni nasprotovati metodi, ki se razkriva v podanem načrtu. Oglejmo si stvar. Fr. Podgornik. Politični pregled. V Trstu. 17. julija 1902. Deželni zbori. T r ž a s k i. Začetkom včerajšnje seje deželnega zbora tržaškega sporočil je deželn' glavar o sožalni brzojavki, katero je odposlal v Benetke in je prečital tozadevno brzojavno zahvalo beneškega župana. Posl. Iv. G o r i u p je utemeljeval na to svoj nujni predlog glede odprave vinske klavzule, o kateri stvari govorimo na drugem mestu. Na Goriupova izvajanja odgovarjal je posl. dr. V e n e z i a d, ki je predlagal, naj se ta predlog odkaže v proučevanje deželnemu odboru. Izrazil pa je že v naprej svoje prepričanje, da leželni odbor ne bo mogel priporočiti v vsprejetje Goriupovega predloga, ker da je isti v direktnem nasprotju z interesi tržaškega mesta. Skoraj neznatni produkciji vina v tržaški okolici, da mora delati vspešno konkurenco ne samo vino, ki se uvaža iz Istre, Goriškega in Dalmacije. Trst živi od trgovine in ne more zahtevati, da bi se odpravila klavzula, od katere ima korist tukajšnja trgovina. Posl. G o r i u p : Pričakoval sem ter sem bil prepričan, da se mi bo na moj predlog tako odgovarjalo, kakor je sedaj odgovoril spoštovani predgovurnik. Priznavam, da so interesi tržaške trgovine in okoličanskih posestnikov v tem vprašanju naravnost nasprotni. Ali vendar, kakor zastopnik tržaške okolice, katera se peča z vinogradništvom moral sem staviti ta predlog, katerega tudi vzdržujem. Glede formalne strani pa soglašam s predlogom gosp. predgovornika ter nimam nič proti temu, da se moj pretilog odstopi deželnemu odboru v proučevanje in poročanje. Deželni zbor je na to sklenil, da se predlog posl. Gori upa izroči deželnemu odboru. Sprejeli so na to, v vseh treh čitanjih, zakonski načrt glede delavskih stanovanj, katerega je predložila vlada. Poročevalec pos'. Ricchetti je v imenu deželnega odbora predlagal, da se predlog posl. Depiere glede ustanovitve deželnega hi-potečnega zavoda izroči deželnemu odboru z nalogom, da do prihodnjega zasedanja izdela tozadevni zakonski načrt. Slednjič ie vladni zastopnik vit. Jettmar odgovarjal na dve interpelaciji posl. dr.a Gregorina. Glede stanja, v katerem Be nahaja rekurz, uložen na naučno ministerstvo v stvari slovenskih ljudskih šol v Trstu izjavil je vladni zastopnik, da na tukajšnje namestništvo ni došla še nikaka tozadevna rešitev. Glede interpelacije o poljskih čuvajih dejal je vladni zastopnik, da spada to v de- PODLIRTEK. 49 MELITA. Psvest iz naše dobe. Opisal Josip Etre* Tomie ; prevedel Radi. Prvi del. IV. Ko je vstopil v ložo, se je general ozrl in uprl en hip oči vanj. Hitro ga je spcznsl. »Je li mogoče ? Ti tukaj ?« je začel general govoriti v začujenju. »Pa v civilu?« »Jaz sem na potovanju, a ne službenem«, je odgovoril dcšlec pristopivši k generalu. »Spremljam bolano ženo in punico v Opatijo. V Zagrebu smo se odločili počivat; cn dan.« »Jako me veseli, da te bomo imeli vsaj en dan«, je rekel general in potem predstavil došleca soprogi : »General Zelenkaj iz Budimpešte, moj stari sodrug in prijatelj.« Generalica se je uljudno nasmehnila, po-nudivsa došlecu svojo orokavičeno malo roko, katero je prijel ta z galantnim poklonom. Zagrebški kolega, ki je bil zapovednik hrvaškega domobranskega distrikta, je ponudil Zelenkaju svoje sedalo, dočim je on sel tik njega. Zelenkaj se je zmislil zadnji tre- notek, da bi obiskal gledališče, ne toliko radi opere, katera mu je bila dobro znana že od prej, marveč da vidi skupaj elegantno publiko glavnega hrvaškega mesta. To ga je zanimalo, a zato je rad vsprejel kukalo di-striktnega zapovednika in je začel ž njim motriti odlično občinstvo v ložah. Bil je jako iznenadjen. Te dame so bile v jako izbranih ukusn:h toaletah, a razun tega jako lepe ; radi tega pa se je na marsikaterej loži vstavil s kukalom več časa, nego li bi dopustila pristojnost. Melita je spoznala Zelenkaja takoj, čim je vstopil v ložo. Njegov obraz in ona impozantna oseba je bila tako markantna, da se jo je moralo takoj spoznati. Prihod generalov, popolnoma nenadjen in nepričakovan, jo je tako razburil in vznemiril, da ni vedela kaj dela. Glede enega samo je bila na Či-sten. On je ni smel videti, ni je smel spoznati. »Alica«, je spregovorila Melita tiho, »meni ni dobro. Želela bi iti domov..... Ali takoj.« »Tako hkratu !« je rekla grofica. »Pojdimo za Boga, pojdimo!« »Vam je-li jako slabo, kontesa ?« je vprašal Branimir z najnežnejšim sočutjem. »Ne«, je odgovorila Melita razdraženo, »le pojdimo !« In za hip ni jih bilo več v loži. Melito je vodil Branimir pod pazduho ter ji gledal vsak trenotek v obraz, boječi se, da jej ne bi morda postalo slabejše, da ne bi onesvestila. »Le da Be vam nič ne dogodi«, jej je govoril po tiho Branimir, boječi se, da se jej ne zameri s svojo pažnjo, »da ne obolite resno.« »Ni nič nevarnega«, mu je odvrnila Melita. »Mala indispozicija. Prebite noči se ne dajo tako lahko nadomestiti. Ali jutri bo že bolje«. »Vi mi dovolite, komtesa«, je prosil z gorkim glasom, da se jutri informiram o vasem zdravju ?« »Nadejam se, da vas bom mogla sama obvestiti o tem. »Ah, preveč milosti !« je izustil Branimir. ki ni mogel niti v snu pričakovati kaj takega. Na stopnicah, katere vodijo v prizemlje, jim je prišel nasproti grof Orfeo, ki Be je ravno vračal od markeze. »Vi greste?« je vprašal grof. »Meni ni dobro«, je rekla Melita in izvivši svojo roko iz Rudničeve, je pristopila k očetu in mu začela tiho in brzo govoriti: »Zelenkaj je v gledišču..... On me ne sme videti, niti poiskati.... slišiš-li papa ?« Na to se je zopet prijela Rudn ćeve roke in je šla dalje proti garderobi. Ta Melitin beg je bil vendar prekasen. Zadnji hip, ravno , ko je bila vstala v loži, da bi odšla, jo je zapazil general. Izprva ni veroval svojim očem, ali, ko si jo je še enkrat ogledal, je bil uverjen, da to fino, krasno j lice, ta vitki, krasni stas ni od nobene druge, nego Melitin. Niti sanjalo se mu ni, da jo najde tukaj in zato je bil jako razburjen radi nenavadnega siečanja. Skoro da se ni Bpoza-bil, opazivši, da se Melita odpravlja na odhod. Odložil je kukalo in se premaknil, kakor da hoče vstati s svojega sedeža ; zopet je uprl kukalo v ložo, kjer je bil videl Melito.... Bila je že prazna ! »Strela !« je pomrmral in se srdito premaknil na stolici, da je to palo v oči gospe generalici, katera ga je le po strani pogledala. »Nekaj vam ne ugaja ? Ni-li tako ?« je vprašala generalica, katera je vendar hotela izvedeti vzrok njegove zlovolje. »Imate prav..... Orkester grozno disto- nira«, je odgovoril Zelenkaj, le da bi kaj rekel, tudi če ne bi bila resnica, kakor takrat res ni bila, ker je orkester popolnoma korektno sviral, in ni bilo v obče nikakega nesoglasja. (Pride še.) lokrog tržaške občine, ker varstvo polja nima nikake zveze b funkcijami policijskega delegata, katerega je za okolico nastavila vlada. Govornik je izjavil, da bo vlada u pij i-vala na občino, da i a b t a v i zahtevane poljske čuvaje za okolico. Deželni glavar je na to zaključil zasedanje deželnega zbora in pozval poslance, da zakličejo trikratni »Živio!« cesarju, n a kar so poslanci mole«'* ustali. I s t r s k i. IX. seja. Nadaljevanje popoludne. Ofcolo 5. ure popoludne je deželni giavar zojret otvoril sejo ter dal prečitati kup interpelacij, došlih v zadnjem hipu. Interpelacije, ki jih je vložila manjšina, priobčimo o priliki. Posl. R i z z i je porečji v imenu pol.-ekonom, odseka o vladni zakonski predlogi 0 oproščenju poslopij z zdravimi stanovanji za zmerne cene za delavce od raznih doklad. Hvalil je dobrote novega zakona v primeri si- starim zakonom od leta 1892; ni z besedico pa ni omenil dejstva, da služi novi zakon pravzaprav le kapitalistom, dočim d e- 1 a v c i, ki so si za-se in eventuvelno za kakega sorodnika zgradili skromno hišico, ne uživajo dobrot tega zakona. Še le, ko je dr. L a g i d j a opozoril govornika na vse to, priznal je dr. Rizzi, da ima dr. Laginja docela prav! Zakou se je sprejel v 2. in 3. čitanju. V imenu šolskega od&eka je poročal dr. \ a r e t o n ter se je naložilo dež. odboru, da predloži v prih. zasedanju načrt zakona o ureditvi učiteljskih penzij. Tajnik V e n t r e 1 1 a je čital interpelacijo pos!. Andrijčiča in tov. o gla-golici, ki jo priobčimo čim prej. Potem je prisedn;k deželnega odbora, dr. C 1 e v utemeljeval svoj protest proti liturgičnim »novotarijam«. Govoril je zelo slabo; videlo se mu je, tla brani krivico! Potem se je preči tal proti pred log posl. And r i j-č i <: a jn tov. proti resoluciji dra. C leve in oglasil se je k besedi isti posl. Andrijčič, ki je v krasnem govoru pobijal neresnice dr. Cleve. Govor priobči m^ v celoti. Med govorom posl. Andrijčič a je galerija razbijala, žvižgala, kričala, kakor v najlepših čas ii predsedovanja komend&torja dr. < ampitelij*. Poslednji se je delal gluhega in slepega. Posl.4 S p i n č i c je opozoril vladnega komisarja na počenjanje galerije, češ, da »•►arem on ni gluhe — a da korespon-denčni urad ni še nikdar poročal o tem, kar se godi na galeriji. Tudi posl. M a n d i č je apostrotiral vladnega zastopnika, da je on krivec, da drži z deželnim glavarjem. Posl. S p i n č i r je klical, da je to »lopovski posel t. Po®I. M a n d i c je zaklical večini, ka-zaje na traienjo : »To je kultura, vaša kultura, lahko ste ponosni nanjo!« Med tem je na galeriji sami nastal odpor proti počenjanju italijanske fakinaže. Nekdo je protestiral proti takim lopovščinam in te^ga moža je takoj opazilo sokolsko oko dež. glavarja, in na njegov migljaj sta ga napadla dva stražnika ter ga vlekla ven iz zbornice, Posl. Mandič je zaupil: »Eden sam, ker je rekel besedo, mora ven, a vsa galerija razbija ves dan, pa kakor da bi nič ne bilo !« In manjšina je burno zahtevala, da se mora izprazniti vsa galerija; to je čez nekaj minut tudi do#egla... Posl. Andrijčič je nadaljeval in zaključil svoj govor, in oglasil se je pos!. V i d u 1 i c h ter je med strašnimi napadi na vladiko Mahniča skušal dokazati, da je iturgično gibanje le sad politične agitacije duhovništva ter da prebivalstvo samo glagolice ne mara. Posl. dr. L a g i n j a je v divnem i tal. govoru dokazal naša starodavna prava do staroslovenske liturgije. Citiral je med drugim nekega italijanskega škofa koperskega, ki piše, da se je v vsej koprski škofiji služila sv. maša v sta-roslovenskem jeziku, pa tudi v Kopru, Piranu in Izoli. Govornik je pozival dr. Clevo in posl. Aodrijču'a, da oba odtegneta svoje predloge. — Tudi na ta govor se o priliki povrnemo. Posl. Andrijčič je popravljal neresnice posl. Vidulicha in po govoru poel. Benattija ter repliki dr. Cleve je bila resolucija p< slednjega z glasovi večine sprejeta. Na to se je manjšina odstranila. Predsednik je omenil interpelacijo posl. M s n d i č a na vlado radi postopanja dež. glavarja, ki mej drugim pretrguje seje tudi iz telesnih potreb ter noče odstopiti predsed-ništva svojemu namestniku. Deželni glavar je rekel, da on ni odvisen od vlade, da ni nikdar pretrgal seje radi telesnih potreb in da ne more pozvati podpredsednika k vodstvu zbornice, ker da ga isti dovolj ne respektira. Interpelacije da ne da prečitati, ker da je ista žaljiva za zbornico. Potem je pohvalil zbornico za ogromno delo, ki ga je izvršila, Koprčane in zlasti župana dr.a B e 1 1 i j a za gostoljubje, dal prečitati zapisnik 9. seje zaključil zasedanje z »Evviva« cesarju. Navzoča večina je odgovarjala z »evviva«. Resnici na ljubo bodi konstatirano, da je vladni zastopnik pred burnim prizor im z galerijo predsednika opetovano opominjal, naj se napravi red. Borba za avtonomijo južnega Tirola. Ko se je pred par tedni zdelo, da je j sporazumljenje med Nemci in Italijani go- ; I tova stvar, ker so se gospodje v ustavnem ' J odseku dež. zbora nekako izmotali iz labi- j rinta navskrižij, in je »Neue Fre.e Presse« : prižigala kresove in pokala s topiči, da je v njenih predalih blestelo in gromelo, smo menili mi : da, sedaj, ko so govorili diplo-matje, ali da vidimo, kaj poreče javnost! Dogodki dajejo prav našemu skepticizmu. Na zborovanjih se je italijanski narod izjavil pretežno proti dogovorjeni predlogi. In ista »Neue Freie Presse« ne more danes drugače, nego da priznava, da v a p e h italijanskih zborovanj ni nadebuden in da tudi v vladnih krogih prevladuje prepričanje, da ni dosti verjetnosti, da bi med Nemci in Italijani Tirola prišlo do sporazumljenja. YT prvi vrsti da se je akcija ponesrečila radi doline Fassa, katero Italijani absolutno reklamirajo za svojo posest, dočim bi jo hoteli Nemci podrediti skupnemu deželnemu odboru v Innsbrucku, ker menijo, da tam mora biti nekaka nevtralna meja, da ne bo nemški del direktno zpostavljeu italijanski ekspan-zivnosti. Tirolska in Štajerska. Na uvodnem mestu smo začeli danes priobčevati velezani-miv in veleaktuvelen ciklus člankov o vprašanju avtonomije južnega Tirola oziroma o sporazum ljenju meti tirolskimi Italijani in Nemci. Članki so nam prišli iz peresa da-lekoglednega politika slovenskega moža, ki se nikdar ne daje mamiti po lepi lupini, ampak mu je navada, da vsikdar gleda jedro stvari in da se svojim bogatim in velikim kriterijem računa, kake posledice utegnejo na vstati v bodočnosti iz dejstva, ki je je ustvaril »edanji hip. Mi opozarjamo na te članke, ker sedanji dogodki — v Tirolu utegnejo dati določeno direktivo slovenski bodoči politiki in ne bo ga smelo biti slovenskega politika — ako bo vestno in resno umeval svojo nalogo —, ki s-j bi imel v svojem političnem katekizmu na odličnem mestu zabeleženega pouka, ki ga dajejo Slovencem tirolski dogodki. Ozirom na veliko važnost rešitve tren-tinskega vprašanja za nas Slovence mora zanimati kratka paralela med stremljenji tirolskih Italijanov in polože nje m štajarskih Slovencev, kakor jo črta dunajska »Information«. Štajerski Slovenci — pravi naš vir — tirajo se vedno politiko abstinence in bržkone ostanejo pri njej tudi po novih volitvah. V tem morejo dogodki v Tirolu le vspodbujevalno delovati nanje. Razveseljivi razvoj vprašanja avtonomije v Tirolu je dosežen le po večletni in konsekventno izvajani abstinenci. To mora le vspod bujati slovenske politike, da tudi oni nastopijo z železno konsekvencoza primerno avtonomijo spodnje Štajerske, da to vprašanje dovedejo konečno do srečne rešitve. Mejnarodna konferenca proti trgovini Z dekleti. Mejnarodue konference so sedaj v modi. Doživeli smo jih zadnje čase (in imeli jih bomo v prihodnje) po raz nih mestih Evrope in tudi Amerike proti raznim zlem, proti katerim so posamične države obnemogle in jim more priti do živega le mednarodna, skupna in kombinirana akcija Bilo je že mirovnih mednarodnih kongresov, potem medicinskih (proti alkoholizmu, proti tuberkulozi) proti anarhizmu itd. Včeraj pa so otvorili v Parizu poseben nenavaden mednaroden kongres proti zlu, proti bolezni, ki ni le huda, ampak tudi najsramotneja za človeštvo. Pod predsedstvom francoskega ministra za vnanje stvari samega, bo včeraj predpoludne v Parizu otvorili mednarodni kongres, ki naj določi poti in sredstva, da se uniči človeka sramoteča in ponižujoča trgovina s človeškim mesom, trgovina, ki na tisoče mladih ženskih bitij na rafiniran način zvablja v močvirje nemorale ter jih ubija tudi telesno. Tak kongres je bil že v Londonu leta 1899. Francozki minister je želel udeležnikom kongresa, da bi njihova posvetovanja imela vspeh. Tej želji se pridružuje vsakdo, ki želi, da bodi naša družba, osobito pa naša ženska — zdrava na duši in na telesu ! Kralj Viktor Emanuel na Ruskem. Car in kralj sta se odpeljala včeraj zjutraj na jahti »Aleksandra« s spremstvom iz Peterhofa v Kronstadt. Ko so jahto zagledali na vojnih ladijah pred Kronstadtom, so ruske vojne ladije ter italijanska vojna ladija >Carlo Alberto« pozdravile jahto s etreli iz topov. Kralj in car sta se na to podala na ladijo »Carlo Alberto«, kjer sta se mudila delj časa in si potem na kratko ogledala jahto »Polarna zvezda«, na kar sti se na jahti »Aleksandra« zopet povrnila v Peterhof. Kralj italijanski se je danes ob 3. in pol uri popoludne povrnil v Italijo. Tržaške vesti. Imenovanj;! t poštni stroki. Računski svetnik in načelnik računskega oddelka na tukajšnjem poštnem ravnateljstvu, Ivan K r i s t i a n č i č, je povišan v višega svetovalca. Poštnima komisarjema sta imenovana koncepista dr. Ivan Slej ko in Rihard Marignani. Za odpravo vinske klavznle. Poslanec Goriup je v včerajšnji seji tržaškega deželnega zbora stavil ta-le nujni predlog: V vseh deželnih zborih vinorodnih dežel naše države so bile v zadnjih zasedanjih vsprejete resolucije, s katerimi se poziva vlada, da naj o priliki eventualnega obnovljenja trgovinske pogodbe med Avstro-ogrsko in Italijo ne obnovi takoimenovane vinske klavzule. Ni treba zgubljati mnogo besed za dokazovanje da so tudi producenti naše male dežele močno oškodovani po navedeni klavzuli ter da so vsled iste cene vina tržaške okolice tako močno padle, da prodajna cena ne pokriva več proizvodnih stroškov, kateri so pri nas itak viši, nego drugod. Radi tega predlagam, zahtevaje nujnost za ta predlog, naj visoki deželni zbor sklene, da se pozove c. kr. vlada, naj o zapadu sedaj veljavne trgovinske pogodbe z Italijo ne ponovi več gori navedene vinske klavzule, po kateri so močno oškodovane gospodarske koristi kmetovalcev naše dežele. Vroče je ! Odprite okna ! Ta modri svet nam daje včerajšnji »Trieste«. In zakaj ? Ker smo si bili dozvolili — ko je namreč ta list delal neslane dovtipe o bratenju Italijanov in Slovanov — opozoriti ga na možnost, da bi se doslej vsikdar najzvesteji Slovani Primorja, utrujeni in izmučeni po vladnem zistemu, utegnili vreči v naročje komur-si-bodi in da bi to utegnilo postati jako jako nezdravo za avstrijsko državno "misel. »Triste« pravi, da ga mi nismo umeli, češ, da nismo pogodili, koga je hotel zadeti se svojo ironijo. Mi pa pravimo, da on nas ni umel. Mi smo dobro vedeli, proti komu so bili naperjeni njega dovtipi, a smo hoteli le porabiti priliko, da — ne listu »Trieste« — ampak onim, o kater.h sodimo, da tudi stoje nekoliko za njim, povemo to resnic j : da pred sodnim stolom bodoče zgodovine bodo i težko odgovarjali za svojo nezmiselno in lahkomišljeno politiko v Primorju ! ! To emo hiteli povedati o tej primerni priliki, ki nam jo je nudil »Trieste« se svojimi dovtipi na račun — drugih. Ali tudi mi nismo hoteli govor ti »Triestu«, ampak — drugim ! ! Ce pa nas »Trieste« ni umel, ni naša krivda. Ali kakor dobri kolegi mu tega ne moremo zameriti, saj nas sam opozarja v samaritanski kolegijalnosti, da je vroče, da da bo paBji dnevi, da naj torej odpremo okna ! Da, res je: vroči dnevi so in pasji dnevi so ! Tudi to utegne biti res, kar pravi »Trieste«, da vsaki možgani ne morejo vspe-šno prenašati pasjih dni. V to sentenco utegne bili »Trie*te« pooblaščen fm bolj, ker ga morda uči — lastna skušaja ! Tudi v našem uredništvu je vročina, to je res. Ali tolika vendar ni ta vročina, da bi morali piti tako — vodo, najrazličnejih barv in sleherni dan menjajoče se vsebine, kakor nam jo nudi »Trieste«, zahtevaje ob enem, naj smo u/erjeni, da uživamo — resno politiko iz resne posode ! Morda pa nas je »Trieste« umel, morda ga je ženiralo ravno to. da smo ga spravili v pretesno zvezo z onimi drugimi, ki ne bodo imeli lahkih lačunov preti sodnim stolom zgodovine radi svoje — politike naganjanja lojalnih Slovencev v tabor — nelojalnih ! ! Če smo »Triestu« storili krivico, ga prosimo tu, javno in lojalno, za odpuščenje, ali z opravičeno prošnjo, da nam vendar enkrat pove : čega v o glasilo je?! Veleeastiti gospod župnik Jurizza je zopet — kakor nam poročajo iz Rojana — nakuril eno lepo, eno svojih navadnih. Prav kakor da se vse misli in želje gospoda župnika Jurizze koncentrujejo v prizadevanju, da ti nesrečni župljani rojanski ne smejo priti do pomirjenja. Star običaj je, da cerkvene starešine volijo župljani možkega in ženskega spola. Te volitve se navadno vrše v župnem dvorcu. Par mesecev temu je, da je umrl rojanski starešina, g. Josip Pertot, ugleden in od vseh spoštovan mož. Trebalo je torej izvoliti naslednika. Župljani so čakali in čakali, da jim gospod župnik naznani, kdaj bo volitev novega starešine. Oakali so nestrpno, kajti treba vedet', da se župljani krčevito držč te svoje stare pravice in da jo hočejo varovati ljubosumno. Čakali in čakali so, da gospod župnik stori svojo dolžnost in čakali so — zastonj ! Minevala je nedelja za nedeljo in gospod župnik je govoril o vsem in vsacem, le o volitvi starešine je ni bilo besede iz njegovih ust! Ljudje so začeli postajati nejevoljni in vee splošno je bilo čuti mrmranje nezadovoljstva. Zadnja nedelja pa je Rojanskim žup-Ijanom prinesla presenečenje, ki je nevoljo spremenila v ogorčenje in mrmranje v glasne pojave jeze. Izvedeli so namreč, da je g. župnik jednostavno abrogiral, uničil, rečeno staro pravico župljanov ia da je g. župn'k samovlastno predložil dekanu Simčiču za cerkvenega sta-režino moža, ki niti ni poznan župljanom — ker je tujec —, ki ni sposoben za to službo in ki tudi ni posestnik v liojanu, radi česar sploh ne morebiti izvoljen, in ki ima le to jedino vzvišeno lastnost na sebi, da je Italijan — če morda tudi s slovansko kr\jo po žilah — in da je g. župniku Jurizzi po volji ! Mož je težak v novi luki in se imenuje za »Luigi Gu-stina« ! G ispod župnik Jurizza se torej čuti absolutnega vladarja, samodržca, v Rojanu. Sam ne vezan na nobene predpise in cerkvene zakone, jemlje in daje pravice, kakor mu že narekujeta njegova muhasta volja in pa želja, da bi ustrezal onim, ki niso prijatelji av-tohtonnih župljanov v Rojanu. Gospod župnik je Rojančanom jednostavno vzkratil starodavno in dosedaj Bkrbno čuvano pravico. Ali da ni imel, ko je to storil, niti toliko obzirnosti do mišljenja in čutstvovanja svojih župljanov, da ne bi bil imenoval Človeka o katerem je vedel, da ga župljani ne marajo in da bo njegovo imenovanje delovalo kakor drzna provokacija: to početje župnika je naravnost neodpustno ! Ali g. župniku bodi povedano, da rojanski župljani ne bodo molčali na to provokacijo in da ne utaknejo mirno v žep takega kratenja njihovih pravic, marveč, da so že storjeni koraki, da na javnem shodu dv -gnejo odločen protest proti postopanju župnika Jurizze, in da se bo skrbelo za to, da tudi više oblasti izvedo o stvari. Mera je že polna in župljani so odločeni za to — f a naj pride, kar hoče — da bodo reagirali na vsaki čin samovolje, kajti oni hočejo: da bodi enkrat mir v Rojanu! Će že gosp. župnik Jurizza hoče biti na vsak način na uslugo svojim — dobrotnikom na magistratu, pa naj bo — ali v to naj si poišče drugih poti ! Cerkev rojanska je namenjena le molitvi in verski tolažbi župljanov! V svarilo starišem. P sejo nam : Nekega dne je prišel v nek naroden urad star mož, spremljan po svojem tudi že priletnem sinu. Starček je začel pripovedovati v lepi slovenščini, kaj da želi — njegov Bin ! Uradnik je vprašal, zakaj da ne govori sin sam in zakaj da mora oče govoriti v imenu že priletnega sina ?! < >5eta je to vprašanje vidno poparilo — sram ga je bilo, ker mu lastni sin ne zna besede slovenske! Na zahtevo uradnika, je p o t e m italijanski sin — slov. očeta v laškem jeziku raztoimačil, česa želi ! Koje trebalo podpisati prošnjo, je sin izjavil, da se on -e piše začetnico »Cc in ne »K« — kakor atoji v d ega dokumentih ! C radnik in tudi lastni oče sta marala možu še le dokazovati, da ee imena ne dajo in ne smejo pačiti, kar se je zelo čudno temu slovenskemu Laha. Srariši ! Pazite, kako odgajate svoje otroke ! ! Dodatek. K svojemu dopisu »S pota« mi je še dodati, da sem na Rakeku, vozč se mim->, videl pred županovo hišo na visakem drogu plapolati lepo — (oe bojte se, ni bila naša trol>ojniea) l>elo-rudečo zastavo. Neki sopotnik mi je pojasnil, da so na Rakeku imeli predzadnjo nedeljo »žegnanje« in so ob tej priliki razobesili deželno zastavo, ki ima kazati mimovozečemu se svetu, da je to — slovenski kraj! T« rej tudi naša trobojnica, ta simbol našega b tja, nase ukupnosti, naše vzajemnosti, naše ekzistence in naš« bodočnosti, je depoeed rana ob sedanjih divnih razmerah na K.ran:skem. < 'e^ar pa nisem videl na Kranjskem, dano mi je bilo videti v našem sv. Križu, na ozemlju, preko katerega se raztezata moč in oblast tržaškega magistrata: tu je mimo vo zeče se potnike opozarjala vihrajoča trobojnica, da so slovenska tla, po katsrih se vozijo ! F. K. Povž T Idf reo ! Kakor javljajo neobstoječemu Povževemu uradu, se je turn sv. Marka podrl le vsled zavisti in jeze, ker ne bo mogel sliniti s slavno slinastim »Povžem« v Idergo. Pa tudi ni malenkost! Povsod po deželi se sestavljajo odbori od hoc, ki bodo vspre emali in aklamirali mimolazečega Povža. Le po d plomatičnih pogovorih se je posrečilo Povžu prepričati Sežanske rodoljube, da ne postavijo mlajev in slavolokov. Kakor trak — nekdo je enkrat rekel: kakor tra-kulja — se bo vil Povž po cesti z Trsta v I»gatec, a z vseh postranskih potij se mu l»ojo priključali drugi Povži in Povžiči. Odlaz iz Trsta začne v soboto ob 4. ter bo trajal do 7. zvečer, da bi se ne nagromadili preveč na enkrat na cesarske ceste. Govori se tudi, Ja zavarovalni agentje kaj pridno zavarujejo — salato proti nezgodam. P. S. V zadnjih dneh je »Povž» doma! »po ovinkih«, da je njegov nekdanji Geceral povž Jaka skočil te dni — v bo-►en, ter je sklenil v neobdržani seji, da se v znak — sož ulja mora vsaki v Idergo lazeči Povžek zvrniti enkrat v jarek, kar bo Povž-tajnik d skretno pred javnostjo — taj d ! !>r*ibe premičnin. V petek, dne 18. julija ob 10. un predpoiudn6 se bodo vsio l sareriH« tua. c. kr. okrajnega sodišča za ci-*vilne -tvari vršil*« sledeče drar.oe premičnin : ulica S. Cdiiio 1 ."»<), šivalni stroj ; Bazovica krava : ulica Concordia o, hišna oprava ; ulica G'ulia 11, oprema v krčmi; ulica Manzmi 5, hišna oprava ; Skorklja o6.o, hišna oprava : ulica Torrente 10, ura in oprema v zalogi. trrmrB»al cestnik. VČera; : toplota« r ob 7 uri zjutraj 26.H0 ob 2 uri popoludne 30 0* C.* — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 760.3 — Dan«« plina* ob 8.59 predp. in ob 7.21 pop-; o««aa ob 2 7 predpoludne in ob 1.36 pupoindiM. Društvene vesti. Pevsko društTO »Kolo« bo imelo prihodnjo nedelio dne 20. t. m. obletnico razvitja -voje krasne zastave. Kdo se ne spominja dne 21. julija lanjskega leta, dneva, ko je »Kolo« v družbi s tržaškim; in zunanjimi Slovenci slavilo pravi triurni — naj-večo narodno slavnost, ki jo je do sedaj videl naš Tr*t ! Po preteku enfga leta bo prihodnjo nedeljo zopet t z poetavijena ta krasna zastava, ta ljubljenka Kolašev in Kolašic, kakor tudi tisoeev tržaških narodnih hčera in sinov. »Kolo« pa ni mirovalo vse to leto, ne, ono se vrti neprestano v korist in čast tržaškim in pp'oh vsem Slovencem. Dasi pa ima »Kolo« precej vstrajnih in delavnih moči, bi moglo isto vendar opešati ob samih teh močeh, zato je nujno potrebno, da tem močem priskoči na pomoč vse naše me ščanetvof kakor tudi bratje ;n sestre iz okolice. M smo prepričani, da bo prihodnjo nedeljo vrt sv. Cirila in Metodija poln prijateljev *Kola« ter ljubiteljev petja in poštene zabave. Vesti iz ostale Primorske. Načrt zakona o uredbi učit. plač na 4'0ri^kem je izdelan in že predložen. Plače darskeoi popolnoma v svojih rokah. Tudi tam imajo za nepotrebne stvari vedno denarja kakor peska, ki se jim kar usuva iz rok. Imajo denar-a za razne vsenemške slavnosti, imajo denarja za pr'spevke za razne Bismarkove spomenike in slične pangermanske demonstracije, imajo denarja za nepotrebna nemška učiteljišča, za brezštevilne nepotrebne nemške šole, za razne studentenheime, Siidmarcke, Schulvereine itd., slovenskemu kmetu, čegar denar razsipijejo v označene svrhe, pa ne dajo nič ! Da niti ne govorimo o slovenskih šolah, ampak oni nimajo denarja niti za uravnavanja voda. Silno jotrebna bi bila na pr. regulacija Drave, ali — nimajo denarja ! Sploh : za materijalne in kulturne potrebe naše a ljudstva na Štajerskem nimajo gospodovalni gospodje nikdar denarja! Najlepša pa je te-le: o potrebi regulacije Drave kriči tudi glasoviti »Štajerc«, a isti gospodje, katerih glasilo je ta umazani list, sede mirno in zadovoljno v isti deželnozborBki veČini, ki za take potrebe nima denarja, ter glasujejo z najmirnejo vestjo, da se deželni denar raz-meče za druge — nepotrebe ! — Nov disciplinarni zakou za uči-teljstvo na Štajerskem. Naučni odsek v štajerskem deželnem zb^ru se bavi že od začetka zasedanja z no:im disciplinarnim za-v tiskem času 700 metrov. Dela v tunelu konom, kakoršnjega zahteva povsod uči-namreč so mnogo pred onimi po drugih tu- teljstvo. Načrt je že izgotovljen ter se skliče nelih, ki se vrtajo glede na drugo železniško ! enketa ljudski šolskih in meščanskih učiteljev, zvezo s Trstom, in ta prednost se tudi vzdr- Izjave te enkete bodo merodajne za toza-žuje. Izkopanega tunela glede na celo dolžino devni zakon. 6326 m, doslej 27%. Predor v tememu znaša na severni strani 740 m, na južni oo, torej Razne vesti. 12"/0, — Delavcev je na severni in južni Zvonik SV. Marka. Italijanski listi gro- strani 2200; po narodnosti je 60% avstrij- madij0 v svojih koionah še vedno vse moških Slovanov, 10% avstrijskih Lahov, 25% I gQge Jn nemogc^e podrobnosti in anekdote, so 600, 7en, ako temu ni sam kriv, dobi pokojnino za 10 let. Drugače dobi odpravnino za 5 let službe enkratno, pozneje po dvakratno letno plačo. Toda manj nego 800 K za učitelja in 600 za učiteljico pokojnina ne sme znašati. — Udove dobe polovico pokojnine, ki bi tikala soprogu, toda ne pod 600 K in ne nad 80% zadnje moževe plače. Otroci dobe do 20. leta po 166 K. Ako so otroci v šolah tudi po 20. letu, jim lahko ostane prispevek do 24. leta. Druge določbe so manj važne. Ta načrt pride baje že jeseni v razpravo ! X Utonil je včeraj — kakor nam pišejo — v vodi Reka pri Divači vojak 97. peš polka. Ponesrečenca so že mrtvega izvlekli iz vode. Mrtvec leži v kapeli v Divači. Imenuje se Sjldat in je rodom iz Kobarida. X Bela v Bohinjskem tuneln. Dne 10. t. m. popoludne so dokopali na severni strani, Bohinjska] Bistrica, tifoči meter tunela. Na južni strani, Podbrdo, se je izkopalo Lahov iz kraljestva in 5% Makedoncev. | ki so v kateri koli zvezi s porušenim zvoni- Po »Soči«. kom 8V ]Vfarka v Benetkah. Vse to gostobe-X soriški deželni liipotečni zavod. 8e(iičenje bi se še preneslo, saj je znano, da Deželni glavar je naznanil v seji v petek, delaj0 listi to le iz Spekulativnih obzida je dobil dež. o ibor poročilo, da je minister- rQy jedino kar človeku preseda, je ona pristno stvo za notranje stvari dogov« rno s finančnim roman8ka baharija, ki spremlja med roman-in justičnim pripravljeno, da predloži v Naj- skimi QSLTOdi posebno Italijane oJ rojstva do višjo sankcijo pravila za deželni hipotečni gmrtj zavod : treba je popraviti le nekatere nedo« statke v stilizaciji. Sedaj bob naj o zopet na veliki boben o svoji 20-stoletni kulturi in bahato kažejo na porušeni zvonik sv. Marka, kakor na znamenje te svoje stare kulture in se o tej priliki rogajo drugim narodom, kateri da nimajo tako stare kulture, kakor oni, Italijani. Pustimo za sedaj druga razmotrivanja o sta- in so se naselili v Benetkah še le potem, ko je bil zvonik že dozidan ! Brzojavna poročila. Dunaj Benetkam. DUNAJ 17. (B) Župan dr. Lueger je odposlal sindaco v Benetkah pismo, v katerem izraža v imenu prebivalstva dunajskega čut žalosti na porušenju zvonika, tega nepozabnega znamenja mesta lagun. Podajanja med Avstrijo in Ogrsko. DUNAJ 17. (B.) »N. F. Presse« javlja : Pogajanja med reaortnimi referenti obojestranskih vlad o veterinarnih vprašanjih so bila včeraj zaključena. Vspeh posvetovanj je ta, da se je našla podlaga za sporazumljenje. Toliko glede krmpetenčnega kroga obojestranskih veterinarskih oblasti, kolikor in se posebno glede od avstrijske strani zaželjenega razširjenja ogrskega kompetenčnega območju se je doseglo zbližanje obojestranskih stališč na tak način, da je pričakovati, da bodo nagodbeni predlogi od strani obeh vlad vsprejeti. Plemeniti hazartisti. DUNAd 17. (B.) Ćlen gosposke zbornice, grof Emil Bawornwski, je bil radi znane igralne afere v Jokev-klubu obsojen na 1000 kron globe, eventuelno, v slučaju neiztirljivo3ti, na 4-S ur zapora. Štrajk. LONDON 17. (B.) V rudnikih okrožij Normanton Lastlefort in Pontefort so tam uslužbeni mladi pomožni delavci hkrati zapustili delo, čemur je bila posledioa ta, da je moralo 10 000 rudokopov zaustaviti svoje delo. Pomožii delavci trde, da so delodajalci izveli večje zmanjšanje dnin nego je bilo dogovorjeno nedavno temu. Dogovorjeno je b lo j 10% znižanje. Huda nevihta. ST. ETIENNE 17. (B.) Danes je raz-1 sajala tu huda nevihta in se je utrgal oblak. Ceste so spremenjene v potoke in kleti so se napolnile z vodo. Tramvajski obrat se je moral zaustavit'". Reka Furens je silno narasla, valovje je odneslo štiri osebe, ki so utonile. Povzročena škoda je velika. Vesti iz Kranjske. * Gledališka predstava v Vipavi. Narodna čitalnica v Vipavi priredi v nedeljo 27. julija 1902. v graščini pod Kostanjem , /i -. i . , , ■ . rosti laške kulture in pobavimo se nekoliko gledališko predstavo, na kateri bodo sodelo- r j • t • ur t - • • z nekdanjim zvonikom sv. Marka v Benetkah, vali členi slov. drame iz Ljubljane. L prizori '' J se »Oče in očim« ali »Ženski otelo«. Igrokaz Pa ie 9ezi,,al ta ZVOQlk: ItallJani? v 3. dejanj h. Napisal Aleksander Dumas. ^! ItaliJani Qiso m0Sh z,llatl **<>- Prevel Fran Schmidt. Uprizoril režiser °ika jednostavno iz tega vzroka, ker j.h ta- Adolf D d,rovolnv. Začetek ob 8. zvečer. krat še ni bil°! Da, pa so ga zidali R.m- Cene : Prve tri vrste sedežev po 2 K. O,tali °jihovi Paniki ! hotel bo kdo pngo- sedeži po 1 K. S ojišča 60 vin. Vstopnice varjati. Ako bi bili stari Rimljani res predniki za sedeže bo prodajal vse dni pred pred- sedanjih Italijanov, potem bi imeli Italijani stavo lekarnik gospod Hus, zvečer pa pri popolnoma prav, da bi se ponašah se svojo blagajni od 7. ure naprej. Vstop je dovoljen staro kulturo. Zgodovinska resnica pa je, da vsakomur. Ćistidohodekje name - so sedanji Italijani, kakor sploh vsi drugi njen družbi sv. Cirila in Meto - romanski narodi vse prej, nego potomci ne- ^ j j a kdanjih Rimljanov ! Sedanji Italijani so me- " Mi opozarjamo se posebno ves narod po šanica vseh mogočih drugih narodov, ki so širni vipavski dolini na to predstavo. To bo ^ ^ v pred zgodovinski dobi prebivali v prilika, ko bodo mogli pozabiti ti in oni, da Italiji, ali pa se tamkaj naselili o preselje- — se nimajo radi. Vsi naj pridejo v imenu vanju narodov in potem vsprejeli govorico slov. umetnosti, slovenske prosvete ! nekdanjih Rimljanov, ki so deloma izumrli Slovenska drama gostuje sedaj vspešno valed moralne korupcije, deloma se pa raz- po slovenski domovini. B la je že v raznih kropili po vsem svetu. A ravno zgornja Ita- krajih. Nadejati se smemo, da se tudi pred- fo^bno Lombardija in Benečansko, je stava v Vipavi vredno pridruži drugim pred- naseljena od narodov, ki so od severa in stavam, že absolviranim po deželi. vshoda prišli v Italijo. Kaj imajo na pr. se- danji Benečani z nekdanjimi Rimljani — * pristnih Rimljanov v lieietkah itak nikdar Vesti iz C>taierSKe. ni bilo — z onimi, ki so zidali zvonik sv. — Kakor pri nas! Kakor znano, imajo Marka?! Nič druzega, nego to, da so se pri nas vsikdar na kupe denarja za vse kakor členi drugih narodov priselili v možne nepotrebne stvari ; ko pa trkajo na Benetke, vsprejeli jezik nekdanjih prebival- vrata najnujneje potrebe, ki so v tesni zvezi cev in se polastili tudi zvonika! Zvonik je z vseobčo blaginjo, s telesno in duševno ko- bil kakor tak res velika zgodovinska zname- ristjo prebivalstva, tedaj se Često izgovarjajo, nitost, priča kulture nekdanjih časov in ne- da ni denarja! Pri nas imajo denarja za razne kdanjih narodov, kateri narodi pa niso za-demonstracije, v Trstu in v Italiji, iz vest-! pustili legitimnih potomcev, da bi se isti nim »idejalom« v prilog; ko treba trošiti v mogli ponašati z delom svojih očetov. Kakor podpore iredentovcev tu in drugod, se jim so egiptovske piramide pripadle nekako v Danes, ob 81* uri zvečer bo koncertirala denar nič ne smili. Vprašanje pa, ki se tiče najnujneje vsakdanjih potreb prebivalstva tržaškega, vprašanje pitne vode vlačijo že deset etja in desetletja. Z denarjem, ki so ga že potrosili za razne demonstracije in ki ga je požrlo neracijonalno občinsko gospodarstvo — s tem denarjem bi bili že davno zgradili najlepši in toli zaželjeni vodovod in bi bilo še davno ustreženo toli nujni potrebi prebivalstva. Istotaki so naši ljubi nasprotniki na Štajerskem. Tudi tam imajo deželno gospo- last vesoljnosti kulturnega sveta, ker ni več potomcev nekdanjih graditeljev istih, tako ie bil tudi zvonik sv. Marka kulturen spomenik iz nekdanjih časov, b katerim se lahko ponaša ves sedanji kulturni svet, nikakor pa se ne more ž njim ponašati posamična narodu« st in torej — tudi Italijani ne ! Bobneča samohvala Italijanov o tej sta-rodavnej priči njih kulture je torej popolnoma prazna, ker zvonika sv. Marka niso zidali ne oni, ne njih pradedje, ki bo bili v istem času, ko se je zidal zvonik, bogve kje V0JASK4 GODBA v ljudskem vrtu. Med drugim se bo izvajala velika fantazija iz opere ,,Mrak bogov" in Ziehrerjeva skladba „Reservi-stove sanje". KKKKKXKKXKKXXKKX X x K MIZARSKA ZADRUGA 7 GORICI H z oaiejeala Jamstvom naznanja slovenskemu občinstva, da JC j® prevzela X S urro slov. zalop pltva S X iz odlikovanih In svetovnoznanlh to- X )C varn v Solkanu in Gorici X H Antona Černigoj-a u ££ Katera se nahaja X * v Trato, Via Piassa veoohia X M (Rosario) št. 1. X X (na dosnt strani cerkve st. Petra*. X Konknrenoa nemogoča, ker Je blago * K La prve roke. ^ X*KKXKKttttK*~~~K« ©S aJaJafcSJSJaJaJaJ Aleksander Levi Minil Prva la aajveija tovarna pohlitva gj vseh vrst. -•% TRST l*- & TOVARNA: f ZALOOB: ■ Plazza Rosarie tt 2 gj I (Šolsko poslopje) gj elega ali barvanega. Specijaliteta za pohištvo. Sprej*Hja naročbe za cerkve, altarje, kakor tudi za podove Itodisi l>ele ali barvan*1. Vsaka naroči a se izvrši točno in po ugodnih cenah. XXXK ***n**x*nxx*****u**x*x****xx X X X X X X X X X X X s X X X X X X X X X pagltanovo mazilo (sirup) o o o •o oo oo o o o oo oo oo za osveženje in čiščenje krvi prof. Ernesta Pagliano nečak pokojnega profesorja Hieronima Fagliano je bilo predloženo zdravstvenem vodstvu min. za notranje posle, koje je dovolilo razprodajo. Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi 1S94 in na higijc-nivni narodni razstavi 1900 z zlatimi kolajnami. BV Dvor višjega sodišča v Lucca je izdal razsodbo po koji ima tvrdkfc Hien.uina Pagliano izključno pravico postopali proti vsa k( mur, ki bi ras-pečaval ponarejanja, ter je ob jednem prisodil tvrdki vse eodue troške in odvetniške tn.ške p rov z r« čene do leta 1S97. Naš sirup je ravno ihti, kojega je izumil 1838. pok. naš stric prof. Hieronim Pagliano ter hranimo njegove izvirne recepte, s kojimi se je dokazala resnica. Vsi ti dokumenti ki so p sani z njegovo lastno roko, eo bili predloženi pristojnemu sodišču Poživljamo veakogrr da prekliče; to zadošča v dokaz ret-nice, kojo smo vedno trdili in razkrili brezvestne laži gotovih špekulantov. Zgoraj otnacene listine zamore si vsakdo ogledati. Ogibajte se vedno ponarejanj in zahtevajte vedno izdelke, koji nosi o na lončku in ovitkih n»šo varstveno znamko. rJ vrdka nima družic. B0- Napolj 4, Calata S. Marco X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X Obuvala! Pri Pepetu Kraševcu zraven cerkve sv. Petra (Piazza Rosario pod ljud. šolo: Bogata zaloga raznovrstnih obuval za gospode, gospe i u otroke. Postne naročbe se izvrže takoj. Pošiljatve «0 poštnine proste. Prevzema vsako del^ na debelo in drobno ter se izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne natočbe se toplo priporoča Josip Stantič čevlj. mojster. Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c kr. generalnih skladišč: nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr. priv. avstr. Lloyda. na miljone dam rfhi ^Ffeoli«". Vprašajte Vašega zdravnika, ako ni ..Feecliii" na boljsi koziretik za kožo. lasi in zobe. Naj-grši obraz iš najostudnejse roke zadobe takoj aristo-kratičDO finont in obliko z rabo ,.Feeolina*'. ..Feeolin-je angleško milo sestavljeno iz 42 žlahtnih in svežih zelišč. Jamčimo, da w » pora!>0 „Feeolina-4 popolnoma odpravijo gube na obrazu, kožni črvi. ogorenja. rtif.e-eice «a nosu itd. „Feeolin- je najboljše sredstvo za «'-iščenje in vzdrževanje in o lepšanje lasi. zabranjenje iste proti odpadanju, ple-ami in boleznim v glavi. _Feeolin- je luci najnaraviejše in najbolje sredstvo čiščenje vzdrževanje in ob-pranje lasij. zabranjenje i«te proti odpadanju. plevami in boleznim v glavi. _Feolin" je tudi* najnaravnejše in najboljše sredstvo za za čiš< enje zob. Kdor redno rabi „Feeolin" mesto mila. ostane mlad in lep. Vrne se takoj denar, ako bi „Feeolin- ne im<-l popolnega vspeba. Cena komada 1 K 3 komadi 2.f O K. t> komadov 4 K li? kimadov 7 K. Poštnina za 1 komad 20 st. od 3 nadalje HO st. Povzetje ti4* »t več. 4>iaraa /alosra M. Feith. Dunaj. VII.. Marialii'ft*iMra>.>e I. nad>tr. Živic i dr. (Sehivltz d Conip.i) Zaloga stroje?, teteičnili predmetov in materijala. Delavnica. — Inženjerski urad. TRST. - Trgovinska ulica štv. 2. - TRST pri trsru vojašnice. - Prodaja se : MOTORJF. na par, na plin. petrolej in bencin. STROJE za obrtnjistvo in kmetijstvo, za dom in sploh za vsako rabo. PUMPE za vodo. vino, špirit, olje itd. ŽELEZNE CEVI in njene sklepe. CEVI iz drugih kovin, iz gume in platna. PIkE in V AL VE tzaklopuioei in druge medene ali bronene predmete MAŠILNF Fl.OGE t. j. plošče, s vitke in dr. iz gume, as bes ta, bombaža. FITE in druge priprave za mline. PASE iz usnja in drugih materjalev. OLJE in MAST za mazanje strojev. Posebno se priporoča posestnikom Raznovrstne železne pluge, mlatilnice in čistilnice za žito, slamoreznice. stiskalnice za vino, olje in seno, Škropilnice proti peronospori. elastične trake, gobe za cepljenje itd. Izdelujejo se načrti za napravo tovarn, vodovodov, vodnjakov, cest itd. in se tudi tlela prevzame. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča svojim ceDjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi evello ali temno politirano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naročbe za vsakovrstne indelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem ča-»u in v polno zadovoljnoet naroeitelja. Cene brez konkurence. Z t obilne naročbe s« toplo pripi»r«»*» svojim rojakom v mestu, okolici in na d*žel: v i-mialu gesla : Svoji k svojim ! TOUflRNfl POfllŠTUfl | IGNACI j kron| Odlikovana v Rimu se zlato kolajno in zaslužnim križcem. Odlikovana na Dunaju se zlato kolajno in častno diplomo. Odlikovana tovarna za čopiče in ščetke Ivan Angeli IV ulica Canale 5 nasproti cerkve sv. Antona novega. Edini specijalist za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopičev : lastna specijaliteta čopičev za barvanje s pokostjo. Pleteni naslanjači francoskega sestava v in nedosežne kakovosti. ^ Se ne boji nikake konkurence glede l zmernih cen kakor tudi izvrstnega / izdelka. \ Čuvati se je dobro da se ne za- j menja moja tvrdka s konkurenti \ jednakega imena ^ Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-jKetoDijevo cikorijo. Dvorni založnik. Ustanovli. 1848 TRST nI. Cassa
  • _________-___■__— Odlikovan z rtvemi zlatimi in bro-n a stilni kolajnami ZALOGA DALMATINSKIH VIN iz lastnih kletij in ISTRSKI TERAN, ki se toplo priporoča družinam, gosp krčmar-jem in restavraterjem. Simeon Pavlinović, ul. Chiozza 11. Fran Hlmti i ulica Giulia št. 1 A. ; Obuvala po angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri cenj. damam j in gospodom kakor tudi za otroke. Delo ; okusno in trpežno. Popravljanje starega obuvala. ** .v. ■ . v Za bolne na želodcu I Absolviran im upravo .. Edinonti." gimnazijec z maturo i£če lek-t-ij. l'onudbe pod r Abiturijent" Hišica s 4 prostori, v kateri je tfdi prodajal-nica. in shrambo za drva je na prodaj. Vpra-ati Via del Veltro OO Gosp. lekarnar piccoli Ljubljana. \*aše železnaU) vino Ou^' ^ra uporabljal r izvrstnim vaj>el)om pri meji sopr«»gi. katera je dolgo ea-a nervozna. Pn»sim Vas, da mi dopošljeie f>o po^ti še stekleaic zgoraj imenovanega vina. Dr. L farber c. in kr. štabni zdravnik. V GORICI, dne 16. junija 1901. Razprodaja pe v lekarnah v Trstu, iMrl. Dalmaciji. Primorskem. Cio-rj>kem in Tolminskem po K 2.40 steklenica. ■M Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjem ali s preuapolnenjeni želodca, z vživanjem pomankljivih, težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil ali z nerednim življenjem kakor n. pr. želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljenje ali zasliženje priporoča se dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanje je že izza več let preskusno. Fo zdravilo je znano prebavno in kričistilno sredstvo Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. OTo zeliščno vino je sestavljeno od izvrstnih, zdravilnomočnih zelišč in dobrim vinom, Q a jači in oživlja cel prebavni sistem človeka, ne da bi isto bilo čistilo. Zeliščno vino od-A 0 strani nje vse nerednosti v krvnih ceveh, čisti kri vseh pokvarjenih tvarm, ki provzro- v A čajo bolezni in deluje vspešno novo napravo zdrave krvi. y S pravočasno porabo zeliščnega vina zamore' se odpraviti Želodčne slabosti že v kali. Ne smemo tedaj pozabiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivim, razjedljivimi sredstvu \ si pojavi kakor: glavobol, riganje, rezavica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kater, se pn dolgotrajnih i zastarelih) bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odst ran j aj o se cesto ze po enkratnim pitju tega Mua. Zapiranje človeške potrebe j^t^^'r j«?- niči insistemu vratnih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstranjaj o se>e zeliščnim vinom hitro in voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo. podeljuje prebavnemu zistemu povzdigo in odstranja iz zeiotica in črev z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine. Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi. oslabljenje navadne posledice slabe prebave, pomankljivega naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter Pri popolnem pomankanjn volje do jedi. pod nervoznem zbeganjem m otožnostjo kakor tudi oocosti elavoboli in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje. , P g /el®čno vino daje osllbeli telesni moči svežo vspodbujo. 'J^ Zeliščno vino podeljuje človeku voljo dojedi. pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, povspesuje in lzbolj-uje t\ar-jenje krvi. olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. To dokazuieio mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma. , , , . ^ ... Zeliščno vino prodaja se v steklenicah po 1 gld. 50 nvč. in 2 gld. v lekarnah v Trstu. Sezam, Miljah. Kopru. Izoli, Piranu. Tržiču. Ogleju. Ćervinjanu, Ronkah. Vipavi. Ajdovščini Postojni Oradiscu Krminu. Gorici. Umagu. Bujali. Buzetu. Opatiji, na Reki, Krku, Cresu, Malem Lošinju, Labi nju, Pazinu Motovunu. Vižinadi, Staremgradu. Poreču. Rovinju. Vodnjanu, Pulju Portogruaro, Trevizu, \ idmu, Benetkah itd. kakor tudi v lekarnah po celej Avstro-Ogerskej in sosednihi deželah^ Tudi razpošiljajo: lekarne v Tratu Piazza grande št. 3 Via Nuova št. 27 xn Via del Pešce po 3 ali več stekleni«- zeliščnega vina po originalni ceni po vsej Avstro-Ogerskej poštnine.n zaboja prosto. Svari se pred ponarejaijem Zahteva naj se izrečno Hubert Ullrich-bvo Zeliščno vino.__ Zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ampak sestoji iz: Malaga vina 450,0, vinskega -pinta 100,0, glicerina 100,0, rudečega vina 240,0. jerebičnega soka 15