Domače stvari. Hmclinje (hmelna vrv) se ticdi lahko prede. To še dozdej celo ni bilo znano. V Belgiji se je činila prva skušnja. Kedar se je hmel pobral, se je hmelinje v koščeke razrezalo (2 — 4 čevlje dolge) te so se v ruale snopiče zvezali in v vodo položili kot konoplje; kesnej se ž njim ravno tako dela, kot s konopljami t. j. se mora dobro posušiti, otreti, omikati in presti. Tako pripravljeua hmelinjina preja, da sicer debelo ali vendar prav rabljivo platno. (Prakt. Landw.) Kako se dobro in dolgo ohrani luk, por (šarlot) Kedar tako imenovan luk, por iz zemlje vzemeš ga moraš dobro oprati, na zračno, senčno mesto razdevati, večkrat obrnoti in po tem na rešetu v toplo peč djati; čez dan večkrat zmešati in tako dolgo sušiti, dokler se ves tako dobro posuši, da se nimaš več bati, da bi ti zgnil. V sodu na suhem mestu hranjen, ostane celo čvrst nad jedno leto. (prakt. Landw.) Kaj je storiti da se ne pokvarivolhko senof Seno, ktero se ni dosti suho spravilo, se inora osoliti, da se ne pokvari. Na 4 - 5 centov sena se izhaja z jednim funtom rdeče soli. J- Ž. Zive meje glogove. — Glog ali belo trnje (Weisdorn) je naj bolji za žive meje; napravijo pa se take meje tudi lahko zato, ker se gloga na solnčnateiu, trdem, svetu povsod dosti nahaja. Ker pa nekteri gospodarje še ne spoznajo, da plotovi iz Iat so strašni snedeži lesa, zato je treba jih siliti, da delajo žive plotove. Tako na Tirolskem c. k. logar pl. Ganahl pri izkazovanju lesa in drv iz občinskega gozda le takim lesa in drv dovoluje, ki vsako leto na svojem posestvu jeden ali dva sežnjaglogove žive inejenapravijo. (nNovice.") Kinezi so skrbni gospodarje! Na Kineškem nimajo veliko živine, da bi mogli dobro gnojiti svoje polje ž živinskim gnojem. Njih gnoj so tedaj lanene preše, zmlete kosti in rogovi, saje, pepel, človeški lasje in uohli, posebno pa človeško blato. Kadar Kinez ali Japanež povabi prijatelja ali znanca v gosti, ga pred odhodom prosi, naj prej ne zapusti hiše, dokler ni od tega, kar je povžil nekoliko pustil pri hiši — za vrt ali polje.