Štev/510.	V Ljubljani, 19. maja 1916.	LVI. leto.
JCIM TOVARIŠ
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.

Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izide dne 2. junija 1916.
Stat za lino.
Spisal A. S e h m i d, ravnatelj c .kr. eks-portne akademije.
Veliko nujneje in zapovedujoče nego v prejšnjih letih miru zahteva sedanjost številnih izdatnih naprav v interesu skrbi za mladino. Očetje in starejši bratje se bore na mejah države za našo bodočnost. Dolžni smo jim, da njihove otroke, brate in sestre obvarujemo pred zanemarje-njem, ki jim bolj grczi nego v miru, ter da čuvamo življenje in zdravje njih ljubljencev. Cirn intenzivnejša in razširjenejša skrb za mladino pa je tudi v interesu države, vsake vlade, imovitnikov in siromakov ter ponienja resnično pripravljanje za bodočnost države in za popolno izkorišče-nje uspehov orožja kakor tudi trajnega miru. V vsaki vojujoei se državi bodo morali vse zastaviti v to, da vsakegai otroka vzgoje v vrlega človeka. Velike naloge, ki jih bo morala izpolniti naša mladina, zahtevajo zdravega, strogo vzgojenega in močnega rodu. Na tem polju mora biti naše geslo: »O pravem času«. »Pozneje« bi bilo — prepozno!
Prava skrb za mladino naj bi se začela s primerno skrbjo za bodočega očeta in za bodočo mater s pospeševanjem njune moči, njunega zdravja, njiju duševnih in telesnih sposobnosti. Naprave v varstvo mater in dojen cev naj bi obstajale v vsakem mestu, celo v vsakem večjem kraju. Čim več domov za dojen-ce in otroke, zavodov za zaposlenost dečkov in deklic, zavetišč sirot, oziroma izobraževališč, vzgo-jevalnih domov na kmetih, šol v gozdu in na svobodnem zraku z intenzivnim gojenjem zdravja bo ljudsko število in zdravje znamenito povzdigalo in zmanjševalo naše troške za kazensko pravosodje in kaznilnice. Veliko premalo pazimo sedaj
LISTEK.
t Min Arhar.
O tovarišu Justinu Arharju, ki smo o njega preranii smrti poročali v zadnji številki, piše tržaška »Edinost«:
Neizprosna smrt ni zadovoljna samo z brezmejnimi žrtvami na bojnem polju, tudi v vrste doma ostalih poseza s svojo brezobzirno koso. Zopet nam je iztrgala prijatelja, znanca, narodnega delavca — c. kr. učitelja Justina Arharja. Zapustiti nas je moral v cvetu moške dobe 33. let, ko smo še pričakovali od njega nadalj-nega dela tako na šolskem, kakor tudi na narodno-socialnem polju.
Kot šolnik je vedno skrbel, da se otroci mnogo nauče, zato je napram površnim in brezbrižnim učencem nastopal strogo, hoteč jih privesti do marljivosti in jim vcepiti trdno voljo do dela, kakor jo je imel sain.
Pokojnik se je rodil L 1883. v Št. Ru-pertu na Dolenjskem kot najmlajši sin
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10— K pol leta .... 5'— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezna številka po 20 h.
na skrb za mladino po splošni šolski obveznosti od 14.—18. leta, in na privajanje k samovzgoji. Je to pedagoška naloga, ki je doslej, žal, na šolah niso uvaževali. Na vseh učnih zavodih naj bi pospeševali gibanje na svežem zraku. Vsi zavodi in združenja, ki zaposlujejo mladino le v zai-prtih prostorih, izgrešajo svoj smoter in spominjajo na neverjetno nespametnost telovadbevprašnih telovadnicah. Dobri začetki v mladinskem gibanju v zadnjih letih kažejo na prvo pot k primernim prehodnim formam od šolske vzgoje k veliko važnejši samovzgoji. Naši vrli učitelji in učiteljice, ki razvijajo v tej vojni kaj goreče, dragoceno in veliko premalo uvaže-valno delovanje, bodo gotovo žrtvovali trud in čas, ako se pridobe potrebna zemljišča 'n se ustvarijo poslopja in naprave, za kar se specialno učna osobja meščanskih in ljudskih šol — katerih delovanje je za največji del prebivalstva najvažneje — gotovo ne odrečejo čislanju in priliki za nadaljnjo izobrazbo. Za neko napravo, ki sem jo opetovano spoznaval v inozemstvu, naj bi se tudi pri nas dobili človekoljubi, ker je zanjo potreben le naložen kapital in razmerno le majhen obratni kapital. To so domovi za otroke in mladostne, ki se pozneje vzdržujejo s povračili gojencev, s čimer se značajnost neizmerno pospešuje. Ta predlog se zdi1 vsakomur prvi hip tako biezkrajno optimističen in življenju tuj, da bi se njega izvedba smatrala za nezmožno, ako ne bi taki domovi obstajali v mnogih mestih inozemstva, ki že mnogo let uspešno delujejo na tej podlagi. S tem bi se mogli izogniti mnogim zločinstvom in mnogi nesreči. Taki domovi pa pospešujejo tudi še posebno gospodarsko izobrazbo svojih gojencev, ki jo pri nas vse premalo uva-žujejo in ki je ravno posebno važna za bodočnost. Človekoljubi, ki poklanjajo večje darove za take domove, si ustvarijo trajen spomenik in dragocen delež v borbi ljudstva za dosego višje kulture in gospodarskega procvita. Naj bi vsa resna prizadevanja! na polju skrbi za mladino našla velikodušnih dobrotnikov! Našim junakom na severu in jugu. ki pribore državi mesto na solncu, se moremo na ta način najizdatneje izkazati hvaležne za bodočnost dežele in ljudstva!
malega kmetica, ki ga je Bog obdaril z veliko družino. V ljudski šoli so učitelji kmalu spoznali izredni talent mladega Justina, pa so priporočali očetu, naj ga pošlje v Ljubljano. Oče se je temu upiral (en sin je ravno takrat končal ljubljansko gimnazijo), češ, dal mu je nemogoče šolati v mestu več otrok. Slednjič se je vdal prošnjam, a pod pogojem, da Justin »kmalu pride do kruha«. Ne bom opisaval bridkosti mladega dijaka, ki je tudi na gimnaziji dobro uspeval in jo zapustil v IV. razredu, pa ¿da bi kmalu prišel do kruha«, šel na učiteljišče. To je dovršil 1. 1903. z odliko. Še isto leto je bil imenovan za učitelja na C Mšolo pri Sv. Jakobu v Trstu. Tu je ostal dve leti, nakar je bil imenovan za c. kr. učitelja na priprav-ljalnici za srednje šole, kjer je služboval do svoje preraiie smrti. Avgusta lanskega leta je bil poklican pod orožje. Ne glede na svoje zdravje je tudi tam izvrševal svojo službo, pa si zaradi šibkosti nakopal kal bolezni. Ko je bil koncem jeseni oproščen vojaške službe, je vzlic bolezni še nekaj mesecev poučeval, nakar je po nasvetu zdravnikov pustil šolo za par mesecev — a sedaj, žal, za vedno...
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h . „ . dvakrat . . 12 „ ... trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (teleion št 118).
Volna.
RESNIČNA INTERNACIONALA.
Vatikansko uradno glasilo piše pod naslovom »Resnična internacionala«: »Kai-ko si moremo misliti med katoliki specialne tvorbe skupin, ki morajo raztrgati duševno vez, ki združuje vse, dokier se ne odpovemo fundamentalnim načelom evangelija? Gorje, ako bi hoteli veliko in univerzalno misel krščanskega pobratim-stva zmanjševati s tem, da bi ustanavljali grupacije katolikov proti drugim grupai-cijam katolikov! To bi pomenjalo, da se odrekamo pravemu razumevanju krščanstva. Zakaj, vsak katolik, bodi katerekoli narodnosti, je brat, a to ne toliko po vezi časnih slučajnosti, kolikor po moralnem, duševnem in verskem zedinjenju, ki edino ostane. Dasi so te zedinjajoče vezi absolutno duševne in takorekoč nadprirodne vrste, imajo vendar tudi velik materialen pomen, ker odjemljejo vojni najhujše strahote, dokler se vsi glavarji držav in vojskovodje klanjajo vplivu univerzalne krščanske misli. To je edina, resnična internacionala, ki se ne ruši ob prvem zvoku
Prišedši v Trst, je pokojnik vstopil v naša narodna društva. Tako se je seznanil brzo z raznimi krogi, ki so ga navdušili za narodno delo. Početkoma je nastopil z nekolikimi pedagoškimi predavanji za starše v »Šentjakobski čitalnici«. Nastopal je pri diletantskih prireditvah »Dramatičnega društva«, pri katerem je bil več let odbornik, ko se je ustanovil stalni oder.
Še več nego pri »Dramatičnem društvu« je pokojni Arhar deloval za našo CM družbo. L. 1906. se je moška podružnica CMD reorganizirala, in med novimi odborniki je bil tudi Arhar. Ta novi odbor se je namreč jako zavzel za razširjenje CM šolstva. Odboru se je zaradi novih razmer (v vodstvu CM družbe in poli-tiških) posrečila ustanovitev nove šole na Acquedottu, več paralelk in kasneje tudi zgradba novega šolskega poslopja pri Sv. Jakobu. Pri vsem podrobnem delu za to izpopolnitev je bil pa vedno s svetom in delom na razpolago tudi Arhar. Le oni gg. odborniki, ki so v tej novi eri sami sodelovali, vedo, koliko težav, neprijetnosti, hofje, ^ogledovanj itd. je stal ta napredek. A pri vsem tem je bil stalno
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine
vojne trombe, ki! se ne pridružuje prvi snubilni družbi za vojno, ampak ostaja vedno kot spomenik človeške solidarnosti, kot praporščakinja civilizacije, kot večen protest proti najnovejšemu barbarstvu, ki ogroža svet v imenu interesov, ki so manjši od škode, ki jo donaša vojna svetu in ljudem. Ko bo boj končam, se moramo povrniti h krščanski internacionali, da v moralnem in fizičnem svetu zopet
zgradimo to, kar je vojna razdejala.«
*
POKLIC ČRNOVOJNIŠKIH POTR-JENCEV.
Ker v javnosti marsikje prevladuje mnenje, da je treba poklica pri ponovnem pregledovanju potrjenih črnovojniških letnikov 1897. do 1866, pričakovati v kratkem, se ponovno poudarja, da je imenovanemu pregledovanju namen, da se že sedaj zagotovi nepretrgano dostavljanje periodičnih (od časa do časa) nadomestkov za armado na bojišču tudi za poznejše čase in da najbrž ni pričakovati poklica tistih, ki bodo potrjeni pri tem pregledovanju, preden ne bodo v glavnem končana žetvena dela.
*
ŽUPANI IN PREDSEDNIKI ŽETVENIH KOMISIJ NE BODO VPOKLICANI.
Z Dunaja poročajo: Poljedelski minister Zenker je v pogovoru z zastopniki avstrijskih poljedelcev naznanil, da po odločitvi vojnega ministrstva župani in predsedniki žetvenih komisij ne bodo pritegnjeni k črnovojniškemu službovanju. Tisti pa, ki so že bili vpoklicani, se bodo potom reklamacije oprostili vojaške službe.
*
PATRIOTIČNO NABIRANJE ZLATA PO ŠOLAH.
Prijave šol za udeležbo na brezplačnem nabiranju zlata šteje že na tisoče. Znamenito živa je osebno udeležba šol Galicije in Bukovine na tem domovinskem delu nabiranja. Na mnogih šolah je nabiranje že v polnem teku. Pri večini pa se bo moglo začeti šele sredi maja s polno močjo. Da pa bo to nabiranje zlata po šolah imelo poln uspeh, mora prednjačiti podrobno, opetovano pojasnjevanje o de-
navzoč Arhar. Njegovo delovanje za CMD je najlepši spomenik, ki si ga je postavil med nami.
Jako bo pa pogrešala pokojnika »Tr-govsko-obrtna zadruga«, ob katere zibeli je stal, deloval v njej najprej kot nadzornik, potem kot član načelništva in upravitelj. Odkar ni bil več odbornik »Dramatičnega društva« in podružnice CMD, je posvečeval svoj prosti čas temu zavodu, ki ga je v priznanje za njegovo delo in zmožnost poslal kot zastopnika) v kuratorij »Trgovske šole« in odbor hotelske družbe »Grlian«.
Še nekaj naj omenimo k sklepu! V svoji neomiahljivosti je imel navado, da je povsod rad povedal resnico v oči. Zaradi tega se je marsikomu zameril. A danes smo prepričani, da ga ni med nami, ki mu ne bi dal priznanja, da je bil »mož, trd, jeklen«. Tržaško Slovenstvo ga ohrani v častnem, hvaležnem spominu! Nova smer v izobrazbi mladine.
Prispevajte In delajte za «Rdeči križ'!
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
narno-gospodarskem pomenu prispevanja zlata. Temu primerno bo za izvedbo zbirke potrebni čas proračunati na najmanj tri tedne. Prijave šol za udeležbo na tem delu nabiranja je poslati — naznanivši1 število razredov in učencev in učni jezik — vodstvu akcije za vojno pomoč »Zlato sem dal za železo« na Dunaju, Bäckerstrasse 8.
*
IZPLAČEVANJE OBRESTI VOJNEGA POSOJILA .
Dunaj, 3. maja. (K .u.) »Wiener Zig.« objavlja odlok finančnega1, trgovinskega in pravosodnega ministrstva sporazumno z vrhovnim računskim dvorom z dne 31. marca 1916, ki določila ministrske odredbe z dne 24. julija 1915 o izplačilih obresti na imena vinkuliranih obligacij davka prostih 5x/2% avstrijskih vojnih posojil iz leta 1914. in iz leta 1915. po poštni hranilnici razširi tudi na druge kategorije dolgov.
*
LETNIK 1865 IN NOVA PREBIRANJA.
Uradno razglašajo: Da se odstrani napčno mnenje, ki je nastalo, ker se letnika 1865 ni pritegnilo k novemu prebiranju, se uradno pojasni, dai v letu 1865 rojeni, ki so na prejšnjih prebiranjih bili spoznani za sposobne in tedaj opravljajo črnovojniško službo ali pa črnovojniško službo brez orožja, nimajo pravice zahtevati, da1 se jih odpusti iz službe. Ravno tako se lahko vpokliče pri prejšnjih prebiranjih za sposobne spoznane od letnika 1865., ki so bili oproščeni črnovojniške službe, če odpade razlog oprostitve. Posebe pa ni treba poudarjati, da se leta 1865. rojene, ki neopravičeno niso prišli k prejšnjim prebiranjem, lahko vsakčas pokliče k navadnemu prebiranju.
*
MIROVNI POGOJI WICKHAMA STEED A.
Glavni urednik za zunanjo politiko pri londonskem listu »Times« je gospod Wickham Steed. V tej lastnosti sodi med najvplivnejše može v angleški javnosti. Gospod Steet je bil od 1. 1902. do 1. 1913. na Dunaju zastopnik »Times« in je igral tu jako veliko vlogo. Ves »duševni Dunaj« ga je častil. Samo zaradi tega je zanimivo, kako si predstavlja gosßod Steed, pod katerimi pogoji sme Anglija skleniti mir. V »Edinburgh Review« piše: Vojna je če-tverozvezne države našla nepripravljene, zato naj ne bodo nepripravljene za bodoči mir. Prvi pogoj miru je, da doseže četve-rozveza tako zmago, da bo mir lahko diktirala, zakaj nepopoln mir bi bil le začetek nove vojne. Steedov »mirovni program« zahteva: Francija dobi Alzacijo in Lota-ringijo; meja Belgije se mora urediti z ozirorn na strategične potrebe; ustanoviti je avtonomno Poljsko- pod ruskim pokroviteljstvom, samostojno Češko z Moravsko' in hrvatskimi deli Ogrske; romunske dele Ogrske in Bukovino naj dobi Romunska; Carigrad naj dobi Rusija, a plovba po Dardanelah in po Bosporu nalj bo svobodna; Italija naj dobi italijanske dele Trentine, v Koroških planinah in na obrežju pri Trstu, zagotovitev gospodar-stvai na Adriji z dodelitvijo Pulja, Visa in Valone. Dokler ne plačajo centralne države vojne odškodnine, naj se nadaljuje trgovska blokada in naj bo nemškim in avstrijskim ladjam zabranjeno voziti po morju. Za plačilo vojne odškodnine je treba dobiti zagotovilo z okupacijo posameznih dežel.
VOJNE DOKLADE HRVATSKEMU UČI-TELJSTVU.
Glasom najvišjega odloka z dne 10. januarja t. 1. je po prizadevanju bana' Sker-lecza in prosvetnega šefa Tropša priznana vsem učiteljem (učiteljicam) in profesorjem — enako drugim uradnikom — z veljavnostjo od 1. januarja 1.1. naprej 20% vojna doklada, računana od letne, v pokojnino vštevne plače. Ta doklada se izplačuje mesečno naprej. Razdeljena na deset mesecev. Nadalje določa odlok, da mora znašati doklada najmanj 400 K,
t. j. po 40 K na mesec.
#
PROŠNJE ZA POLJEDELSKE DOPUSTE .
C. kr. korespondenčni urad nam sporoča: Za podelitev poljedelskih dopustov morajo v vojaški službi se nahajajoče osebe prositi osebno na raportu. Zato se ne morejo upoštevati prošnje družinskih članov na vojnem ministrstvu, oz. na ministrstvu za deželno brambo. Tudi vlaganje takih prošenj na poveljništvo nadomestnega oddelka (zavoda itd.) ni' potrebno, ker, kakor že omenjeno, zadostuje prošnja na raportu; nasprotno se z vlaganjem tai-kih prošenj pri nadomestnem oddelku rešitev večinoma samo zavlačuje.
*
VELIKA VARŠAVA.
Varšavski listi) objavljajo o Veliki Varšavi podrobno statistiko, po kateri šteje novo mesto 948.491 prebivalcev, med temi 63% kristjanov in 37% judov. Ker so Rusi pred letom dni iz Varšave evakuirali nad 200.000 oseb, bi število prebivalstva danes daleč presegalo milijon. Velika Varšaiva šteje 10.331 hiš" z 228.656 stanovanji, od katerih je sedaj 42.319 praznih. Oblasti so izdale nov stavbni načrt.
VOJNA ŠKODA V ZAHODNI GALICIJI.
je sedaj uradno popisana razen v najbolj prizadetih okrajih: Limanovo, Pilzno in Vizko. V zahodni Galiciji je po vaseh porušenih 11.100, v mestih 3297 in na vele-posestvih 974 raznih stavb. Kolikor se je že doslej ugotovilo, je v okraju Vizko uničenih 3000 hiš in 22.950 gospodarskih poslopij. V teh kraijih so kmetje izgubili
46.000 konj in 178.000 glav druge živine.
*
PATRIOTIČNO NABIRANJE PREDMETOV IZ KOSITRA IN SVINCA, KI NIČ NE ZALEŽEJO.
Glasom razpisa ministrstva za nauk in bogočastje si prizadeva vojna uprava, ki ima skrbeti za potrebščine v vojni stoječih čet, odpomoči čim dalje večjemu pomanjkanju kositra. Ker zaradi preprečenega uvoza ni mogoče dobiti dovolj sirovin, je treba posebno pozornost obrniti na že izdelane predmete in njih odpadke, ki nič ne zaležejo in se proč vržejo. Da se občinstvo kolikor mogoče varuje, se bodo predmeti, ki so v rabi, šele v skrajni sili odvzeli, prej pa se bo izkušalo izkoristiti v veliki množini se nahajajoče že iz rabe izločene in zavržene predmete. Ker je imelo lansko nabiranje kovin nad vse pričakovanje ugoden uspeh, namerava vojna uprava letos prirediti nabiranje iz kositrai in svinca napravljene tube, zavoje, sta-niolni papir (srebrni papir) in slično. Dandanes prihaja mnogo izdelkov, kosmetič-nih priprav, živil in kemičnih predmetov itd. v promet, ki se nahajajo v tubah, zavitkih in ovojih iz kositra ali svinca. Tem tubam, ki so navadno narejene iz prav dobrega materiala, ne prisoja nihče nikake vrednosti, in se brez pomisleka pomečejo proč. Nabiranje teh predmetov bi dalo znatne množine svinca in kositra. Pri tem poslu bi zopet imelo učiteljstvo ter šolska mladina poglavitno nalogo. Nabiralo pa se ne bo od hiše do hiše, ampak po navodilih učiteljstva bo mladina doma in morda tudi pri sosednih družinah nabirala navedene predmete. Nabrano blago bo mladina oddala za to določenega dne v šoli, kjer se bo vse potrebno ukrenilo, da se izročit svojemu namenu.
POGOJNA PRAVICA DO ENOLETNEGA PROSTOVOLJSTVA ZA LETNIKE 1892. do 1897.
Da se tem letnikom priznal pogojna pravica do enoletnega prostovoljstva, če ne bi mogli v polni meri izkazati svoje znanstvene usposobljenosti, je vojaška uprava za slučaj prostovoljnega vstopa v skupno armado ali deželno brambo odredila, da se ima pogojno pravico do enoletne prezenčne službe leta 1896. in 1897. rojenim, ki bi sedaj končali 6. razred gimnazije ali realke ali drugi razred učiteljišča ali enakega zavoda. Leta 1895. rojenim je 1 dana1 ta možnost, če bi v šolskem letu
1915—1916 končali 7. ali 8. razred gimnai-zije, 6. ali 7. razred realke, 3. ali 4. letnik učiteljišča ali enakih zavodov. Leta 1893. in 1894. rojeni morajo dokazati, da stoje v zadnjem razredu ali letniku gori omenjenih zavodov. Leta 1892. uživajo ugodnosti kakor rojstna letnika 1893. in 1894. le tedaj, če morejo dokazati, dai so bili leta 1914. na prebiranju spoznani za sposobne in pritegnjeni v službovanje z orožjem, pa so bili kasneje kot za službo nesposobni odpuščeni in zaradi vojaškega službovanja ovirani v šolskem letu 1914—1915 doseči vso za priznanje enoletnega prostovoljstva potrebno znanstveno usposobljenost. Pri vseh teh letnikih n e pride v poštev učni uspeh v šolskem letu 1915—1916. Prostovoljno morajo vstopiti v armado vsaj zadnji dan pred splošnim vpoklicem, ki najbrž ne pride, dokler ni končano glavno delo žetve.
*
ARGENTINIJA ZATIRA ITALIJANŠČINO.
Italijansko časopisje živahno protestira, ker argentinska vlada v Južni Ameriki zatira, šolski pouk v italijanščini. Listi govore o časti Italije, ki takega poniževanja svoje svetovne veljave ne bo dovolila.
MADŽARSKI SLUŽBENI JEZIK V SRBIJI.
Budiinpeštanski »Magyar Kurir« javlja, da, se bo v kratkem uvedel v Mačvi in v onem delu belgradske generalne gu-bernije, ki1 meji na Ogrsko, madžarski uradni jezik. Kakor znano, je uvedena madžarščina poleg nemščine kot obligaten predmet v vse srbske šole.
DELO SLOVENSKEGA UČITELJSTVA ZA »RDEČI KRIŽ« IN DRUGE VOJNO-POMOŽNE SVRHE.
Zveza, slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem glasom II. izkaza za »Učiteljski vojaški podporni sklad« 299 K 41 vin.; v počeščenje spomina tov. Justina Arharja je daroval učiteljski zbor c. kr. pripravnice za srednje šole v Trstu 60 K itn učenci istega zavoda 50 K, skupaj 110 K; učno osobje slovenske ljudske šole na Vrdeli 23 K; učiteljica Zinka Kračma-noiva v Št. Lenartu pri Laškem trgu 2 K; vodstvo slovenske ljudske šole na Vrdeli zbirko učencev 16 K; tedenska zbirka mladine ljubljanskih ljudskih šol meseca aprila t. 1. 809 K 23 vin.; mladina obeli ljudskih šol v Idriji nabrala v »Tednu Rdečega križa« 613 K 57 vin.; vodstvo ljudske šole pri Sv. Križu zbirko učencev 11 K 36 vin ; dekliška šola CMD pri Sv. Jakobu v Trstu 38 K 11 vin.; učenci okoliške deške šole v Celju od 30. IV. do 7. V. (7. zbirka )74 K 62 vin.; učenke ljudske šole v Metliki nabrale v »Tednu Rdečega križa« 335 K 98 vin.; učiteljstvo v Skednju pri Trstu (glej dotični dopis v današnji številki našega lista!) 782 K 17 vin.; šolsko vodstvo na Vačah nabralo za »Teden Rdečega križa« 552 K 10 vin.; učiteljstvo v Selcih nad Škojo Loko čisti dohodek šolske veselice 153 K; v »Tednu Rdečega križa« nabrali v Velikih Laščah dve učiteljici in veroučitelj 1388 K 52 vin.; tedenske zbirke šolske mladine v Velikih Laščah v prvih 4 mesecih 1.1. 136 K; prebitek prireditve šolskih otrok v Viševku 22 K; skupaj 5.531 K 07 vin. V zadnji štev. izkazanih 52.939 K 68 vin. Danes izkazanih . . . 5.531 « 07 «
Doslej nabranih . . . 58.470 K 75 vin.
v Prosimo nadaljnih poročil, oziroma izpopolnil dosedanjih izkazov!
IV. VOJNO POSOJILO.
Učiteljstvo v Škednju-Trstu je podpisalo za IV. vojno posojilo 4200 K (za III. vojno posojilo 100 K); uredništvo »Učiteljskega Tovariša« 100 K; Martin Zarnik, nadučitelj v p. v Trnovem, 200 K; Simon Puncah, nadučitelj v p. v Ljubljani, 300 K; Josip Hrovatin, nadučitelj v p. v Ajdovščini, s soprogo 4.000 K; Ferdinand Juva-nec, nadučitelj v Postojni, 200 K in njega otroka Feri in Jožica 100 K; učenci pri-pravljalnice za srednje šole v Trstu 2.700 K; učiteljski zbor iste-šole 600 K; skupaj 12.400 K.
Da nam bo mogoče objaviti čim popolnejši izkaz, koliko je slovensko učiteljstvo storilo ob podpisovanju IV. vojnega posojila, prosimo za vsa tozadevna poročila!
DENARNI USPEH DELA SLOVENSKEGA UČITELJSTVA V DOBI VOJNE DO DANES.
Glasom izkazov v »Učit. Tovarišu«.
Za »Rdeči, križ« itd. . 58.470 K 75 vin.
III.	vojno posojilo . . 264.148 « 69 «
IV.	«	« . . 12.400 « — «
1Ü 11 I
D u n a j, 10. maja 1916.
Društvo »Freie Schule« je priredilo v ponedeljek, 8. t. m., zvečer v dvorani Gledališkega društva izvrstno obiskano zborovanje. Poslanec baron H o c k, vseuči-liški profesor dr. Viktor Hammer-s c h 1 a g in poslanec L e u t h n e r so poročali o vesteh, da pripravljajo v naučnem ministrstvu celo vrsto šolskih reform, ne da bi dobila o tem javnost, posebno pa svobodnjaki, kakršnakoli poročila, ali da bi jih povabili na posvetovanja. V času, ko nimamo parlamenta, moramo reforme na1 polju šolstva pač pripravljati, mora pa biti dana, prilika vsem skupinam prebivalstva, da se udeleže posvetovanj.
Zborovanje, ki je vse govore sprejelo z velikim odobravanjem, je soglasno sklenilo: »Zborovanje je vzelo na znanje, dai v naučnem. ministrstvu pretresajo načrte šolskih reform, ki imajo svojo pripravo v dunajski knezoškofijski palači, kjer se vrše ob udeležbi državnih funkcionarjev posvetovanja) o takih načrtih šolskih re-foi ■rti. Zborovanje dviga svoj glas proti temu, da se sedaj v vojnem času ruje na temeljih vzgoje in šolstva^ posebno pa, ker se to zgodi v smislu in na korist reakcionarnim strankarskim skupinam. Zborovanje soglaša s tem, da vlada za čas po vojni pripravlja reformo šolstva; zahtevai pa, da se na posvetovanjih o tej reformi ne poslušajo samo klerikaino-kon-servativni krogi, ampak tudi zastopniki tistih ljudskih množic, ki zagovarjajo napredna, na bodoči raizvoj mereča načela. Zborovalci so odločeni, da še dalje vodijo boj za dobro in svobodno šolo, ki je prva državna potreba, in so pripravljeni z naj-ostrejšim odporom nasprotovati vsakemu koraku nazaj!«
m Ii
Zagreb, 16. majai 1916.
Poročal sem vam že svojedobno o interpelaciji posl. Kisa v hrvatskem saboru zaradi ustanavljanja madžarskih šol na Hrvatskem. Posl. Kis je ugotovil, da so te šole popolnoma nezakonite ter je tudi, povedal. da je ustanovila državna železnica 2 nižji madžarski srednji šoli v Zagrebu (eno kot trgovsko šolo) in 1 v Osje-ku, akoravno je ustanavljanje takih šol odvisno od posebnega krajevnega dovoljenja, kii ni bilo seveda nikdar izdano. Hrvatska vlada je na usta sekcijskega načelnika Tropša to trditev kot neresnično zai-vrnila. Sedaj pa ponatiskujejo hrvatski listi oglas ravnateljstva državnih železnic, objavljen v »Pester Lloydu« z dne 5. t. m., ki razpisuje natečaj za profesorje risanja, fizike, madžarsko-latinske in latinsko-nemške jezikovne skupine, zemljepisja in zgodovine na srednjih šolah v Zagrebu in Osjeku, ter- konštatirajo, da madžarske srednje šole na Hrvatskem faktično obstojajo. — Uradne »Narodne Novine« izjavljajo, da je razpis v »Pester Lloydu« pogrešen, ako trdi, da so madžarske šele v Zagrebu in Osjeku srednje šole. Hrvatska vlada je sicer dovolila ravnateljstvu ogrskih državnih železnic ustanovitev osem razrednih ljudskih šol, nikdar pa ne ustanovitev srednjih šol. — Kakor kaže ta slučaj, vladajo pri nas na Hrvatskem še vedno čudne, specialno naše razmere, ki jih celo od Hrvatov prelita kri v sedanji vojni ne more sprati s sveta! t.......... .................
Skupna vsota . . . 335.019 K 44 vin.
Zaradi dolgega trajanja vojne se porajajo žalibog tudi razmere, ki zahtevajo skorajšnje in smotrene remedure. Med najneprijetnejše posledice dolge odsotnosti družinskih očetov od domačega ognjišča je šteti zmerom bolj naraščajočo zanemarjenost mladine. V mnogih družinah se izraža poniankanje očetovske avtoritete na prav poguben način. V nekaterih družinah je sicer mati strožja nego» oče; toda v veliki večini slučajev slušajo otroci materini dobrotljivosti manj nego pa očetovi strogosti. In vendar ravno v sedanjih časih na premnogih zgledih lahko spoznavamo posebno vrednost pokorščine, discipline in točnega izpolnjevanja dolžnosti. Tako nas mora pohajkovanje mnogih dečkov in deklet po ulicah kakor tudi vedenje napol odraslih fantičev po gostilnicah in drugih javnih lokalih siliti k razmišljanju ter nas dovesti do prepričanja, da so primerni okrepi na polju oskrbe otrok in mladine v sedanjem času važnejši in nujnejši, nego so bili kdaj poprej. Omenjene škodljive pojave vojne je mogoče odpraviti samo s smotrnimi od-
redbami in z ustanovitvijo čim največjega števila zavodov v interesu mladinske oskrbe. Zlasti nujna je v mestih in v večjih krajih ustanovitev dnevnih zavetišč za otroke in zavodov za zaposlenje dečkov in deklet. Toda tudi za one fante in dekleta, ki se — po razmerah prisiljeni k prezgodnjemu mezdnemu delu — hitro navadijo na nebrzdano uživanje, bi bilo koristno, da bi se ustanovile zanje razne naprave, kakor čitalnice, zaposljevalnice, društva in primerni prostori za gojitev gibalnih iger vseh vrst, in da bi se jim nudile tudi druge ugodnosti, kakor n. pr. brezplačnost ali vsaj znižane cene ziai obisk razstav, muzejev, zanimivih, in poučnih kinematografskih predstav, predavanj, tečajev in vaj o držaivoznanstvu, vojaški izobrazbi, zemljepisju, prirodoslovju, o zgodovinskih dogodkih zadnjega časa, o gospodarskih razmerah in potrebnih odredbah z njihovo utemeljitvijo. Da se izvede tudi samo majhen del vsega tega, je treba že za to mnogo denarja. Da se dobi torej vsaj en del za to potrebnih sredstev, je družba »Rdečega križa« v zvezi z vojno-pomožnim uradom c. kr. ministrstva notranjih zadev priredila v času od 30. aprila do 7. maja t. 1. teden »Rdečega križa«. Dve tretjini vseh denarnih darov nabranih tekom tedna »Rdečega križa«, se uporabi v korist napravam za ranjene in bolne vojake, ena tretjina dohodka pa pojde v korist mladinski oskrbi. Ta tretjina ostane vojnopomožnemu uradu na dotični deželni politiški oblasti ter se uporabi samo za naprave v ¡interesu mladinske oskrbe v oni deželi monarhije, v kateri je bil denar darovan. Vsi iniovi-tejši krogi, zlasti pa vse družbe in osebe, ki jim vojna prinaša večje dohodke, nego so jih imeli v normalnih časih, se iskreno prosijo, da tudi nadalje darujejo kolikor mogoče visoke zneske za namene »Rdečega križa« in mladinske oskrbe ter jih naslavljajo ali na deželne krajevne organizacije »Rdečegat križa« ali na zvezno vodstvo družbe »Rdečega križa«, oziroma vojnopoinožni urad c. kr. ministrstva notranjih zadev na Dunaju ali pa na vojno-pomožne urade nai deželnih vladah; saj je vendar v dobro razumevanem interesu imenovanih krogov, da posvečajo čim največjo pozornost in skrb napravam, ki služijo v to, da se ranjeni in bolni vojaki zopet usposobijo za delo in da se prepreči' zanemarjenje mladine — bodočnosti naroda in domovine!
nova m v Izobrazbi lin.
Iz Trsta nam pišejo: »La Gazzetta di Trieste« piše: Ne polnite gimnazij in realnih gimnazij, smatrajoč jih za tvornice državnih uradnikov, katerih edini smoter je pokojnina! Da, država bo potrebovala uradnikov v različnih panogah svoje uprave, toda v prvi vrsti bo izkušala zasesti mnogo mest z invalidi in drugimi, ki se vrnejo iz vojne oslabeli; potem se bo pa država, gotovo tudi zopet brzo lotila) pre-osnove v upravi, ki ima pospeševati delovanje uradnega stroja. In tedaj bo konec slabi navadi, da se smatra državna uradniška služba kot najlagodnejši smoter, da se smatra država za neizmerne jasli ali, če hočete, za veliko bogato naloženo mizo, za katero more vsakdo udobno sesti, kdorkoli ima v žepu cunjo srednješolskega zrelostnega izpričevala. Država, o meščani, ni ne jasli ne miza, država je skupnost nas vseh, in ista stvar je v manjšem obsegu občina. Kdor stremi za tem, da živi kot paraš,it države ali občine, škoduje samemu sebi in svojim državljanom; kdor loči svoje koristi od skupnih, ki jih predstavljata država in občina, ali ne pozna lastnih koristi ali pa ravna kot slab državljan. —
Tem izvajanjem dodaje »II Lavora-tore«, ,ki jih popolnoma odobruje, da bi morala že ljudska šola delati na to, da se izpraznijo srednje šole in tako izsuši vir vedno nove reke takih, ki pravzaprav niso za nobeno stvar sposobni, zato pa tišče v državno uradniško službo. Že v ljudski šoli naj bi se mladini pokazala pot v razne delavnice in podjetja in ji vcepilo prepričanje, da delo ni sramota, marveč tem večja čast, čim bolje ga kdo razume. Dalje naj se mladina napoti v trgovske in nav-tične šole, ne da bi se zahtevalo za sprejem izpričevala IV. razreda kake srednje šole. Pripravo na te praktične šole naj prevzame poslej preosnovana meščanska šola. Le tako bi izpraznili srednje šole, razbremenili državo in odprli nova pota za svež, krepak razvoj vseh ljudskih sil.
Podpisujte IV. vojno posojilo!
Srednješolske vesti.
»Teden Rdečega križa« in srednje
šole. Gmotni efekt dela dijakov in učiteljskih zborov: Realka v Idriji 218 K 47 vin.;
I.	drž. gimn. v Ljubljani 5.503 K 96 vin.;
II.	drž. gimn. v Ljubljani 2.774 K 20 vin.; nemška državna gimnazija v Ljubljani 830 K 16 vin.; skupaj 9326 K vin. Ta vsota kaže, da je učiteljstvo in dijaštvo teh zavodov storilo v polni meri svojo dolžnost. — Z drugih srednješolskih zavodov nimamo nobenih poročil.
Zrelostni izpiti za gojence in gojenke goriških učiteljišč v — Ljubljani. Ker je
videti, da je c. kr. naučno ministrstvo naklonjeno predlogu, da se izvrše omenjeni izpiti v L j u b 1 j a'n i, kjer je dovolj učnih oseb na razpolaganje, in sicer v dobi o d dne 6. dodne 15. julija t. L, tedaj se poživljajo goriški četrtoletniki in četrtolet-nice, da takoj dopošljejo svoje prošnje, opremljene z zadnjim letnim izpričevalom, ravnateljstvu c. kr. moškega učiteljišča goriškega (Ljubljana, Dunajska c. 38/11.). Hkrati se opozarjajo, da se za časa preskrbe s potrebnimi sredstvi, zlasti' tudi s potnimi izkaznicami.
Srednješolska vest. Profesorja na slovenski državni gimnaziji v Gorici Franc Povšič in Karel Prijatelj sta bila s 1. t. m. prideljena v službovanje do konca tekočega leta pri c. kr. državni gimnaziji v Ljubljani.
Prosta službena mesta na državnih srednjih šolah. Naučno ministrstvo razglaša, da se mora na državnih srednjih šolah (gimnazijah, realnih gimnazijah in realkah) provizorično zasesti: 147 učnih mest z nemškim učnim jezikom, 9 učnih mest z italijanskim, 8 učnih mest s hrvatskim in 6 učnih mest s slovenskim učnim jezikom. Pri tem proviizoričnem zasedenju se definitivnih ali provizorično imenovanih učiteljev (profesorjev) ne bo premeščalo na druge zavode. Kot prosilci pridejo v poštev samo suplenti (asistenti), ki so popolnoma učno usposobljeni za srednje šole in so vsaj dve leti že pred začetkom učili na kaki državni ali drugi šoli, ki ima pravico javnosti1. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 15. junija potom onega deželnega šolskega sveta, v čigar službenem okolišu so doslej učili. V prošnji je treba navesti tudi deželo, v kateri bi radi učili. V aktivni vojaški službi stoječi se lahko prijavijo z navadno vojno dopisnico. Natančnejše glede nameščenja in plače na dež. šol. svet.
Osobna vest. Cesar je ravnatelju nemške gimnazije v Ljubljani Aleksandru P u c s k u o prilike trajne upokojitve podelil naslov vladnega svetnika.
Srednješolski pouk na Ogrskem. Iz Budimpešte poročajo: Na merodajnih mestih se potrjuje, da se bo pouk na državnih srednjih šolah končal koncem majnika.
Kos našega šolskega vprašanja. Iz
Trsta pišejo: Bliža se konec šolskega leta in z njim sprejem dijakov v srednje šole. Ob sedanjih razmerah ni misliti na, to, da bi slovenski dijaki mogli študirati v Gorici, kjer je bilo na gimnaziji popolnoma, na realki pa vsaj deloma preskrbljeno za slovenske dijake. O obeh goriških učiteljiščih niti ne govorimo, dasi je tudi to vprašanje jako nujno; upamo pa, da se prizadetima ravnateljstvoma posreči, o pravem času izposlovati primerno rešitev. Drugače pa je z dijaki gimnazije in realke. Nujno prosimo odločilne faktorje, da pravočasno ukrenejo potrebno, da bo mogoče na tržaški državni gimnaziji in realki vstopiti onim dečkom, ki zaradi nezadostnega znanja nemščine doslej tam niso bili sprejeti. Treba je le nekoliko dobre volje in upoštevanja sedanjih razmer. Opozarjamo na to že sedaj, da ne bo potem izgovora, da smo se oglasili prepozno!
Goriška slovenska gimnazija. Pred nekoliko dnevi smo čitali v ljubljanskem »Slovencu« vest, da je vse poskrbljeno za to, da se zopet otvori goriška slovenska gimnazija, in sicer v — K r o m e r i ž u! — Prepričani smo, da 90 odstotkov slovenskih staršev, ki bi radi izročili svoje sinove v izobrazbo temu zavodu, niti od daleč ne vedo, kje se nahaja ta Kromeriž. Le-tem in vsem drugim naj torej povemo, da je mesto Kromeriž na Moravskem, kakih 760 kilometrov oddaljeno od Primorske, od Gorice. Če se povprašujemo, kak vzrok je mogla imeti vlada, da namerava otvoriti goriško slovensko gimnazijo v moravskem Kromerižu, pač ne dobimo drugega, kot da se nahaja nekaj tisoč goriških slovenskih beguncev na Moravskem in da želi tako nuditi slov. begunski mladini gimnazijsko izobrazbo v njenem materinem slovenskem jeziku. Priznavamo, da je to hvalevreden namen, a pravtako pa vprašujemo, kaj bo z onimi slovenskimi starši na Primorskem, ki so ostali v deželi in
tudi žele svoji mladini gimnazijske izobrazbe v slovenskem jeziku? Ali naj tudi ti' pošljejo svojo mladino v — Kromeriž? Vprašanje goriške slovenske gimnazije se da rešiti na tako preprost, tako lahko izvedljiv način, da se moramo naravnost čuditi; zakaj se iščejo mesta po vsej Avstriji, ko je mesto, ki bi lahko nudilo slovenski goriški gimnaziji nanjudob-nejše zavetišče, vendar tako blizu. Zakaj v en dar ne premesti vlada slovenske gimnazije v Trst? V Trstu je dovolj prostora za ta zavod, saj se je zaprlo več šol, in če ni nevarnosti za one tisoče tržaške mladine, ki obiskujejo danes tržaške šole, bi je tudi ne bilo za onih par razredov slovenske goriške gimnazije. Na tržaške nemške srednje šole slovenski' otrok s slovensko ljudsko šolo ne more, ker ni dovolj zmožen nemškega učnega jezika; da bi iz Primorja pošiljali svojo deco na Kranjsko ali še kam dalje, je pa izključeno zaradi prevelikih stroškov. Slovenska goriška gimnazija v Trstu pa bi vendar odpomogla vsemu temu, in prepričani smo-, da; bi koristi, ki bi jih imelo slovensko primorsko prebivalstvo od takega zavoda v Trstu, daleč presegale vso ono »škodo«, ki bi jo trpeli naši slovenski goriški begunci na Moravskem, če jim vlada ne premesti slovenske gimnazije v Kromeriž in bi tako morali pošiljati svojo mladino v kako — češko gimnazijo, kjer se v par tednih toliko priuči češkemu učnemu jeziku, da more brez težave slediti pouku. Ponavljamo torej še enkrat, da je edino pravo mesto za začasni sedež slovenske goriške gimnazije le Trst!
Po »Edinosti«.
Iz naše organizacije.
Štajersko.
Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem. II. izkaz prispevkov za »Učiteljski vojaški podporni sklad«. V dobi od 1. prosinca do 30. aprila 1916 je prispevalo učiteljstvo raznih okrajev kakor sledi: 1. Brežice: 0; 2. Celje-okolica,: 0; 3. Gornjigrad: 0; 4. Gornja Radgona: Sv. Jurij na Sčavnici: 19 K; 5. Konjice: Ča-dram (Brumen &. Hren) 6 K 72 v; 6. Kozje: Buče 2 K 46 v; Dob je (Šerbak & Podles-nik 8 K, Kozje: 8 K 10 v, Pilštanj 2 K 60 v in 18 K namesto venca na grob tov. Maksa Križmana (darovali gg. Fran Strmšek, pro-vizor v Št. Vidu pri Planini 10 K, Fr. Gartner, župnik na Planini 5 K, Germov-šek, Staufer & Cilka, Vrečko po 1 K), skupaj K 39.16; 7. Laško: Dol 9 K 60 v. Laški trg 9 K, Sv. Lenart 6 K 80 v, Trbovlje (dekliška in deška šola) 28 K 40 v, Trbovlje-Vode (dekl. in deška šola) 27 K, Turje 1 K 60 v, skupaj 82 K 40 v; 8. Sv. Lenart: 0; 9. Ljutomer: Staracesta; 7 K; 10. Maren-berg: 0; 11. Maribor-okolica: 0; 12. Ormož: Sv. Bolfank (Fr. Cajnko) 12 K, Hum 8 K 48 v, Sv. Miklavž 17 K 24 v, Ormož-okolica (Rajšp, Presker) 5 K 40 v, Središče 17 K 72 v, Svetinje (Ljudevit in Antonija Šijanec) 8 K, Vel. Nedelja 23 K 04 v in narednik g. J. Žolnir, Rovinj, 16 K, skupaj 109 K 88 v; 13. Ptujska okolica: 0; 14. Rogatec: 0; 15. Sevnica: Sv. Anton 5 K, Slov. Bistrica 0; 17. Slov Gradec: Sv. Martin 16 K 25 v; 18. Šmarje: 0; 19. Šoštanj: Št. Janež 5 K, Velenje 9 K, skupaj 14 K; 20. Vransko: 0. Skupaj v tem izkazu . . 299 K 41 v prvič izkazanih . . . . . 338 « 86 «
skupaj . 638 K 27 v
Tovariši in tovarišice! Preglejmo pozorno predstoječi izkaz in se vprašajmo, je li zadostil vsak po svojih močeh dolžnostim, ki jih ima napram stanovski organizaciji!? Potrkajmo se na prsi! ...
Že opetovano je pozvala »Zveza štajerskih učiteljev in učiteljic« okrajna učit. društva in učiteljstvo', da objavijo podatke o učiteljih-vojakih in ranjenih, padlih in odlikovanih. — Staj. dež. šol. svet objavlja imena teh v »Naredbenem listu« kjer pa žal ne najdemo skoraj nobenih slov. učiteljev, čeravno vemo, da so že mnogi odlikovani. Nemški učitelji so poročali, da1 je med 157 odlikovanimi 150 nemških učiteljev. Na podlagi »Nar. lista« sem našel, da je v resnici 42 nemških učiteljev in 18 profesorjev odlikovanih, slovenskih učiteljev in profesorjev pa skupaj le 7. Kje so drugi? Temu je kriva naša brezbrižnost, ki našemu ugledu zelo škoduje. Šolska vodstva, naj tedaj obvestijo o vsakem slučaju takoj okrajni šolski svet ali naravnost dež. šolski svet, ki objalvlja imena vseh v »Naredbenem listu«, da pokažemo, koliko stori slovensko učiteljstvo za domovino ter tako rešimo našo čast. Objavite pa tudi vsak slučaj v »Tovarišu«, kakor to store nemški tovariši v svojem glasilu.
Kranjsko.
.¡UBILEJSKA SAMOPOMOČ.
Letos smrt pridno žanje v vrstah »Ju-bilejske Samopomoči«. Danes naznanja,in tem potom p. i. članom že tretji smrtni slučaj. Dne 15. aprila je umrla učiteljeva soproga Matilda Kovačič od sv. Trojice v Slovenskih goricah, ki je bila član društva »Jubilejska Samopomoč«. Ker je društveni predsednik mobiliziran, sem kot njegov namestnik v smislu § 3 društvenih pravil izplačal njenemu soprogu J. Kovačiču 500 K. Vsled tega poživljam vse člane, da. i,lača vsak za ta smrtni slučaj v smislu § 4. tekom enega meseca 2 kroni. Kdor je še na dolgu za Janežičev in Šumrov smrtni slučaj in pa letnino za 1916, naj to poravna. Ker so vsled vojne društveniki neznanokje razkropljeni, zato se tudi to pot ne bodo razpošiljale poštne položnice (čeki), ampak plačaj vsak član 2 K 6 vin. po poštni nakaznici na naslov: »Hranilnica in posojilnica učiteljskega konvikta v Ljubljani«.
Ljubljana, 1. maja 1916.
Jakob Dimnik, podpredsednik.
Kranjske vesti.
Baa»BB«rmi ..........II ll ■ TI——iMBMMI
NEŽICA; DETELO VA.
Umrla je dne 10. t. m. v Ljubljani to-varišica Nežica Detelova, učiteljica v Kranjski gori, stara 31 let, po dolgi, in mučni bolezni. — Pokojnica je bila hči vladnega svetnika in gimn. ravnatelja v p., slovenskega pisatelja dr. Franca Detele in sestra profesorja! Antona Detele v Kranju (sedaj v ruskem ujetništvu) ter Marije in Lucije, učiteljice v Ljubljani. — Bodi izvrstni slovenski učiteljici ohranjen blag spomin!
—r— Izkaz daril, ki so došla od 1. do 31. marca t. 1. nabiralnici daril v naravi c. in kr. vojnooskrbovalnega urada v Ljubljani (c. kr. deželna vlada). Iz Ljubljane: Ljubljanski nemški šolski kuratorij 1 ovi-jača, 1 par kolenogrelcev; LichtenthuAov zavod 130 parov nogavic. — Izven Ljubljane: Ljudske šole: Semič 33 parov nogavic, 23 parov dokolenic; Šturje 12 parov nogavic, 5 parov dokolenic: Dragatuš 3 pare nogavic, 5 parov dokolenic; Ježica 56 parov nogavic, 38 parov dokolenic, 8 parov žilogrelcev; Tržič 5 opasnic, 8 parov nogavic, 14 parov dokolenic; Št. Jakob ob Savi 41 parov nogavic, 1 par dokolenic, 11 parov žilogrelcev, 21 snežnih oglavnic; Moste 62 parov nogavic, 33 parov dokolenic, 21 parov žilogrelcev; Preska pri Medvodah 1 par nogavic dolgih, 2 para nogavic, 1 par kolenic, 1 par žilogrelcev; Polhov gradeč 15 parov nogavic, 6 parov dokolenic, 15 parov žilogrelcev, 1 snežna oglavnica; Bela peč 21 parov nogavic, 21 parov dokolenic; Dobrava pri Jesenicah 30 parov nogavic, 10 parov žilogrelcev, 4 snežne oglavnice; Škocijan pri Turjaku 3 pare nogavic, 5 parov žilogrelcev, 100 cigaret, 7 molitvenih bukvic; Brezovica 10 parov nogavic, 10 parov dokolenic; dekliška šola v Kranju 13 parov nogavic, 2 para kolenic 1 ovijača; privatna ljudska šola nemškega šolskega društva) v Tržiču 1 ovijača, 27 parov nogavic, 1 par žilogrelcev, 1 par palčnikov.
—r— Iz ljudskošolske družbe. Ervina R o p a s o v a je imenovana za provizorično učiteljico v Mihovem; učiteljici Sofiji Suši je poverjeno začasno vodstvo šole v Kranjski gori. — Namesto vpoklicanega nadučitelja Feliksa Naguta v Ore-liovici je imenovana za suplentinjo Marija Lapajnetova, bivša suplentinja v Zagradcu. — Namesto učit. Tita G r čar-j a, ki je dobil dopust, bo supliralai na ljudski šoli v Št. Rupertu suplentinja Helena K o m a č e v a. — Namesto obolele učiteljice Ivane Smola pride na ljudsko šolo v Klanini kot suplentinja učiteljska kandi-datinja Elizabeta Kovačičeva. — Namesto obolele učit. Pavle Marinkove bo suplirala na ljudski šoli na Viču suplentinja Angela Lombarjeva.
—r— Poročil se je v Ljubljani Iko E s t, poročnik bos.-herceg. pešpolkai št. 2, z Maro D u 1 a1 k o v o, učiteljico iz Komende. Mlademu paru naše najiskrenejše čestitke!
-r- Učiteljstvo v Selcih nad Škofjoloko
je priredilo majhno otroško veselico, katere dohodek je namenjen slepim vojakom. Prireditev je prav izvrstno izpadla-. Otroci so gladko in razumljivo deklamirali krasne Gregorčičeve pesmi. Najbolj nam je ugajal komaj 71etni Božič s svojim energičnim glasom in korajžnim nastopom. Svojo pesem »Kaj moramo mi« je moral večkrat ponavljati. Povsem pohvalno pa je bilo petje. Proizvajale so se Kosijeve vojaške nar. pesmi zai tri glasove. Čudili smo se


mladini, ki je skoro brez hibe nastopila in s svojimi nežnimi glasovi skoro očarala' občinstvo. Najlepša zahvala c. občinstvu za obilen obisk, učiteljstvu pa za trud. Pokazalo se je pravo pojmovanje prireditve, saj je bilo dohodka okoli 164 K. Majhen pripomoček — veliko delo!
—r— Za izobrazbo obrtnega naraščaja. Ker so prenehale zaradi vojne z delovanjem vse institucije, namenjene izobrazbi obrtnega naraščaja, se je vršil na poziv »Zavoda za pospeševanje obrti« v njegovih prostorih dne 1. t. m. posvet o potrebnih odredbah za poživljenje obrtnega pouka, ki so se ga udeležili poleg predsedstva »Zavoda za pospeševanje obrti« tudi zastopniki trgovske in obrtne zbornice, c. kr. državne obrtne šole, vajeniškega zavetišča, obrtnih zadrug ter zadružni inštruktor za Kranjsko. Konstatiralo se je predvsem, da je normalno v Ljubljani nad 700 vajencev, od katerih je ostalo tudi še danes nad 500. Vsi ti vajenci so že skoraj dve leti brez vsakega šolskega pouka, mnogo od teli dokonča učno dobo, ki nimajo prav nobenega šolskega znanja. Pomankanje blagodejnega šolskega vpliva provzroči posebno za vajence trajno strokovno in dostikrat tudi moralno škodo. Vsi udeleženci so soglasno poudarjali najnujnejšo potrebo, da se prične s poukom v obrtno-nadaljevalnih šolah kar najprej mogoče. Poskrbeti je treba pa tudi za one vajence, ki so že dokončali svojo učno dobo, ki so torej že oproščeni, ki pa sploh niso obiskovali nobene nadaljevalne šole. V tem oziru je sklenilo načelništvo zadruge krojačev, krojačic itd., da priredi zavod za pospeševanje obrti počitniški tečaj, v katerem naj bi se všaj za silo izpopolnila strokovna izobrazba že oproščenih, a ne šolanih vajencev. Po temeljiti razpravi, ki so se je udeležili zlasti: nadzornik obrtno-nadaljevalnih šol, vladni svetnik 1. Šubic, tajnik trgovske in obrtne zbornice dr. F. Windischer, načelnik krojaške zadruge F. Jeločnik in kot vodja zavetišča za vajence spiritual A. Stroj, se je preciziralo stališče, da naj se s počitniškimi tečaji nadomesti le šolsko izobrazbo že oproščenih vajencev, torej poniočnikov-začetnikov, dočim naj se s čimprejšnjo otvoritvijo obrtno-nadaljevalnih šol skrbi za pouk vajencev, ki še niso skončali vajeniške dobe. Sklene se zitfo soglasno, da naj zavod za pospeševanje obrti stori vse potrebne korake pri merodajnih činiteljih, da se otvorijo obrtno-nadaljevalne šole, če ne prej, vsaj jeseni. Kot nadaljni predmet sestanka je prišlo v razgovor vprašanje prirejanja pomočniških izpraševal-nih izkušenj, ki so do sedaj vse izostale, ker so bili vsi prisedniki teh izkušenj poklicani v vojsko. Sklene se tudi v tem oziru storiti primerne korake, da bodo mogle te izpraševalne komisije delovati ter dati priliko dotičnim pomočnikom, ki imajo vse predpogoje izpolnjene, da se podvržejo pomočniškim izkušnjam in dobe tako vse pravice, ki jim gredo po prebiti izkušnji v zmislu obrtnega reda. Po od načelnika krojaške zadruge izproženem razgovoru o tiskovinah za razna učnai izpričevala se še sklene, da naj preskrbi zavod za pospeševanje obrti vse tiskovine za učna izpričevala, kar obljubi predsednik, da se bo že v kratkem-zgodilo. Posvetovanje je bilo s tem zaključeno.
—r— Tedenski prihranki šolske mladine. Za mesec april 1.1. se je med mladino ljubljanskih ljudskih šol na tedenskih prihrankih zbralo 809 kron 23 vinarjev, h katerim je prispevalo 3938 šolskih otrok, tako da pride na vsakega po 20.5 vin.
—r— V ruskem ujetništvu, in sicer v Tari se nahaja tovariš Karel J e r e t i n a, učitelj iz Domžal.
—r— Za filialko garnizijske bolnice v II. drž. gimnaziji so došla tovarišici A. Mattanovičevi sledeča darila: Centralno skladišče »Rdečega križa« po njeni ekse-lenci baronici Schwarz 100 palic, 10 stekl. inalinovega soka, 4000 svalčic, 60 žepnih robcev, 36 parov nogavic, 5 kozarcev vkulie, 1 kg čaja, 30 parov slamnatih copat, 10 stekl. jabolčnika, 3 stekl. sočivja, 15 stekl. žel. vina', 2 stekl. konjaka in knjige; gospa Herma Paichlova 10 K, gospa višjega zdrav. dr. Geduldigerja 600 svalčic in 2 koledarja; gospejno oskrbovan lišče po g. Elzi Königovi 1000 svalčic; tvrdka Drofenig-Miklauc 60 podzglavnih prevlečkov; gospa Marija Cešnikova 2 tucata žepnih robcev, 2 tucata nogavic, 800 svalčic; gospa Justina dr. Požar jeva 2 posteljni odeji, 3 velike podzglavnike s prevlečkami, 4 stekl. vkuhe; ga. Minka Šarabonova 2 tucata žepnih robcev, 10 zavitkov užigalic, 3 kg sladkorčkov, 3 stekl. konjaka, 3 kg čokolade in pet pernatih podzglavnikov s prevlečkamii.
—r— »Slovenec« zbada! »Slov.« tudi v teh resnih in težkih časih žilica ne da miru. V svoji 111. štev. od preteklega ponedeljka (z dne 15. t. m.) zbada na 4. stra-
ni v prvi koloni v drugi notici naš list, pišoč : »Vojska brez učinka ... Eden, ki se iz sedanje vojske ni prav ničesar naučil, je namreč »Učiteljski Tovariš«. Nedavno je namreč zapisal...« Potem citira »Slovenec« nekaj stavkov, ki smo jih mi zapisali v uvodniku prve letošnje številke ter jih ponovili v opazki uredništva koncem podlistka 8. letošnje štev. Toda »Slovenec« n e citira tako, kakor smo mi pisali, ampak p o t v al r j a našo pisavo, ker je izpustil nekaj besed, da bi postal smisel nejasen, služeč posebnim namenom našega starega prijatelja! Mi se sedaj in vbodoče z njim ne bomo prerekali: preveč imamo drugega koristnega in uspešnega dela, »Slovenec« pai naj počenja, kar hoče. Vendar si moramo za vse slučaje zapomniti, kako je postavil resnico na glavo, ko je hotel svoje želo zapičiti v nas. — Upamo, da nam slavna cenzura dovoli to k o n š t a t i r a n j e d e j s t v a, ki mora biti pač dopustno spričo tega, kar sme »Slovenec«!
—r— Henrik grof Attems. Dne 8. t.
m. dospel je v Ljubljano in prevzel svoje posle novi deželni predsednik na Kranjskem, Henrik grof Attems. — Kot predsednika c. kr. deželnega šolskega sveta, gospoda šefa deželne politiške uprave ob njegovem prihodu v ta novi delokrog spoštljivo pozdravljamo! Učiteljstvo tistih krajev in dežel, koder je doslej naš novi deželni predsednik služboval in prihajal v dotiko z njim, nam pripoveduje, da je gospod grof velik in odkritosrčen prijatelj šolstva in učiteljstva. — Ko se seznani z delovanjem kranjskega šolstva in učiteljstva, bo gospod deželni predsednik lahko kmalu spoznal, da oba ta dva faktorja v polni meri vršita svojo nalogo in da zlasti v teh težkih in izrednih časih stojita na višku svojih kulturnih in patriotičnih dolžnosti! Pričakujemo, da nam bo pravičen in objektiven sodnik, podpornik naših teženj in opravičenih zahtev, zagovornik preziranih in podpornik vsem, ki bodo iskali pri njem pomoči in pravice! Delo slovenskega učiteljstvai, ki se tesno naslanja na zakonite določbe, je vredno priznanja in negovanja z najvišjega mesta deželne učne uprave. Kakor doslej, tako bo slovensko učiteljstvo tudi poslej neumorno delavno v korist in čast naroda, domovine in cesarja! Naj živi resnica, pravica in zakon! V tern smislu — pozdravljen ob svojem prihodu v lepo našo deželo!
—r— Izpiti za učno usposobljenost na ljudskih in meščanskih šolah, ki so se vr-
šiii pred ljubljansko c. kr. izpraševalno komisijo pod predsedstvom deželnega šolskega nadzornika, vladnega svetnika dr. Bezjaka, so se 5. pret. m. končali. Izkušnjo so prebili: A. za meščanske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom (I. strokovna skupina); Kalin Ivana, prov. učiteljica v Ljubljani; Marija1 Kastelec, učiteljica na zasebni dekliški ljudski šoli pri Uršu-linkali v Ljubljani (z odliko); Matilda Maj-dič, učiteljica na vadnici zasebnega učiteljišča pri Uršulinkah v Ljubljani; B. za ljudske šole z nemškim učnim jezikom in slovenščino kot učnim predmetom: Ber-nik Avgusta, prov. učiteljica na nemški zasebni šoli v Tržiču; C. I. za ljudske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom: a) kandidati: Fišer Simon, prov. učitelj v Slivnici pri Celju; Gradišnik Stanislav, suplent, Klanšek Vincenc, prov. učitelj v Št. Janžu (zai ljudske šole z nemškim učnim jezikom (z odliko); Kovač Friderik, suplent v Železnikih; b) kandidatinje: Ažman Ana, prov. učiteljica v Postojni; Ažinan Antonija, suplentinja v Bušeči vasi; Drole Marija, prov. učiteljica na zasebni dekl .ljudski šoli pri Uršulinkah v Škof ji Loki; Heinricher Doroteja, suplentinja v Trbojah; Janša Marija, prov. učiteljica v Bušeči vasi; Justin Ivana, prov. učiteljica na Slapu pri Vipavi; Končina Ivana, suplentinja v Rakitni; Kosec Ana, prov . učiteljica v Št. Janžu; Kovač Marija, prov. učiteljica v Velikem Trnu; Kralj Elizabeta, prov. učiteljica na zasebni dekliški šoli pri Uršulinkah v Škofji Loki; Križaj Karolina, prov. učiteljica v Dolenji vasi pri Senožečah; Lapajne Marta, suplentinja v Ljubljani; Levstik Albina, bivša poizkusna kandidatinja na Vrhniki; Matek Marija, suplentinja v Mozirju; Meršnik Frančiška, prov. učiteljica na zasebni dekliški ljudski šoli v Ljubljani; Mikolič Josipina, suplentinja v Novem mestu; Modic Alojzija, suplentinja v Cerknici; Pečlin Marija, prov. učiteljica v Trebelnem; Petrič Marija1, prov. učiteljica v Notranjih goricah; Pinterič Kristinai, prov. učiteljica v Repnjah; Po-tisek Antonija, prov. učiteljica; Rott Marija, bivša prov. učiteljica v Ljubljani; Sever Melanija, suplentinja v Moravčah; Spetzler Avgusta, poskusna kandidatinja v Trebnjem; Stiene Hermina, prov. učiteljica v Kalu pri Št. Janžu; Štrenar
Frančiška, prov. učiteljica v Ostrožnem brdu; Tepina Valentina, suplentinja v Dražgošah; Zajec Amalija, poizkusna kandidatinja v Vel. Gabru; II. za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom: Rojina Vladimir, prov. učitelj na Prežganju. D. Dopolnilni izpit iz slovenščine kot učnega predmeta na meščanskih šolah z nemškim učnim jezikom je položila Keršič Marija, vadniška učiteljica na zasebni meščanski šoli pri Uršulinkah v Škofji Loki. — Dve kandidatinje (ena za meščanske in ena za ljudske šole) sta med izpitom odstopili; dveh kandidatinj ni bilo k izkušnji.
Štajerske vesli.
—š— Mariborski mestni šolski svet
je prepovedal šolske maše kakor sploh šolarjem vsako skupno obiskovanje cerkva. Kot vzrok navaja nevarnost bolezni.
—š— Iz ljudskošolske službe na Štajerskem. Imenovana je prov. učiteljica v Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji Antonija Reboljeva za def. učiteljico; def. učiteljica v Sv. Martinu Emilija D u 11 e r-j e v a je imenovana za def. učiteljico na okoliški šoli v Slovenjem Gradcu. V trajni pokoj je stopila začasno vppk. učiteljica Roza M a h o r j e v a, roj. Černetova, v Makolah. Dež. šolski svet je sprejel na-znanje ustanovitev francoskega tečaja za šoloobvezne deklice, ki ne obiskujejo meščanske šole v Celju, in tečaja za nemško književno zgodovino za šoli odrasle deklice v Celju; tečaja ustanovi strokovna učiteljica Melanija Premšakova.
—š— Ranjen leži v celovški vojaški bolnici nadporočnik Ivan G 1 i n š e k, obče spoštovani, vrli slovenski učitelj pri Sv. Juriju pod Rogaško goro. Bil je že od začetka vojne vedno zdrav na raznih bojiščih, dokler ga ni zadela sovražna italijanska krogla. Želimo vrlemu tovarišu skorajšnjega zdravja, njegovi dragi dru-. žinici v tolažbo in nam v veselje. Bog ga živi!
—š— Društvo »Selbsthilfe der Leh-rerschaft Steiermarks«. Dne 1. marca 1916 je umrl nadučitelj Ivan Krainz, dne 27. aprila 1916 pa član nadučitelj Josip Harb. Doneski po 4 K za ta 140. in 141. smrtni slučaj morajo biti vplačani najdalje tekom enega meseca. — Odbor.
—š— Učiteljstvo šole Sv. Lenart nad Veliko nedeljo je nabralo za »Rdeči križ« meseca prosinca 9 K 20 v, svečana 9 K 15 v, sušca 8 K 38 v in malega travna1 3 K 78 v. Skupni znesek znaša 30 K 51 v. Iskrena hvala vrli naši slovenski mladini. — S pobiranjem od hiše do hiše pa je nabralo za »Rdeči križ« znesek 214 K 40 v. Hvala darovalcem!
—š— Iz Celja nam pišejo: V Savini je ponesrečil ter bil 6. t. m. pokopan na slovenskem pokopališču g. Egidij Vihar, faktor tukajšnje »Zvezne tiskarne« ter najemnik gostilnice »Pleterski« na Bregu poleg Celja. — Pokojnik je bil velik prijatelj učiteljstva. Blag mu spomin!
Goriške vesti.
—g— Iz krogov vpokojenega učiteljstva na Goriškem nam zopet pišejo: Pozivno na poročilo v »Slov. Narodu« in v »Učiteljskem Tovarišu« je napačno poro-čano o učiteljstvu, »ki nima starine«. Brez dvoma tiskovna napaka. — Po starem šolskem zakonu vpokojeno učiteljstvo trpi veliko krivico. Štirideset let je učiteljstvo uživalo prosto stanovanje v šolskem poslopju, odnosno dobivalo letnih 360 K »stanarine« (plačila za stanovanje). Ob vpoko-jenju je pa učiteljstvo prišlo ob to plačilo, ker se ne prišteva v pokojnino. — Deželni odbor naj blagovoli delati1 na to, da se bo vpokojenemu učiteljstvu »stanarina« prištevala v pokojnino, kakor se to uva-žuje po novem zakonu. — Dokler se pa to ne izvrši, naj mu naklonijo primerno odškodnino.
—g— Osebna vest. Učiteljica v Mirnu Mozetičeva je prideljena v službovanje v Prvačino namesto tamošnje defi-nitivne učiteljice R. B a j t o v e, ki dobi dopust.
—g— Nj. cesarska Visokost nadvoj-vodinja Marija Jožefa med slovenskimi begunci v Bruku o. L. Ob priliki slavnostne posvetitve cerkve v begunskem tabo-
rišču v Bruku o. L. je dne 27. aprila počastila s svojim obiskom slovenske begunce iz Primorja Nj, cesarska Visokost gospa nadvojvodinja! Marija Jožefa, mati našega prestolonaslednika. — Vse taborišče se je odelo ta dan v praznično obleko. — Z vlakom ob 10. uri zjutraj je visoka gospa prišla na postajo Kiralyhida-Bruk, kjer sta jo v imenu politiškega okraja Bruk o. L. in v imenu slovenskih beguncev sprejela gospoda dr. vitez Raab, okrajni glavar v Bruku, in okrajni komisair Evgen Zupančič, novi predstojnik begunskega taborišča. V spremstvu omenjenih gospodov ter grofice in grofa Salm kakor tudi grofice in grofa Harrach se je nadvojvodinja pripeljala pred vhod v taborišče, kjer je poleg gori omenjenih gospodov tvorilo špalir 60 v primorsko narodno nošo oblečenih begunskih deklet pod vodstvom učiteljice Milke G u 1 i n o v e. Na sredi tega špalirja sta stala dva malčka-begunca s krasnim šopkom cvetic, namenjenim visoki gospe. Štiri v narodno nošo oblečena dekleta so čakala nadvojvodinje za lepo okrašenim baldahinom. Po končanem predstavljanju sta pozdravila visoko gospo v imenu beguncev dva v narodno nošo oblečena otroka: 131etni deček s slovensko pesemeo in llletna deklica z nemškim nagovorom. — V spremstvu vseh navzočih gospodov pod cvetičnim baldahinom in spremljana po onih 60 dekletih v narodni noši, je nadvojvodinja med živahnimi klici: »Zivio« in vihtenjem malih zastavic po šolski mladini, ki je pod vodstvom učiteljstva tvorila skrajni špalir, odšla na krasno okrašeno estrado pred cerkvijo, kjer je prisostvovala svečani posvetitvi cerkvenega zunanjega ozemlja. — Pred pričet-kom tega posvečenja je visoka gospa blagovolila poklicati pred se voditeljico onih 60 deklet, učiteljico Milko Gulinovo, ki jo je nadvojvodinji predstavil predstojnik taborišča. V pogovoru z njo je pokazala svoje izredno dopadajenje nad primorsko narodno nošo in obenem vprašala, ali nosijo Primorke vsak dan tako lepo narodno nošo, na kar je učiteljica Gulinova odgovorila, da je prišlo to sedaj iz navade in tako obleko nosijo, samo še ob priliki kake velike slovesnosti. — Po cerkvenem opravilu je nadvojvodinja najprej obiskala šolo. Tu je stopila v naslednje razrede: v prvi razred k učiteljici Poldinci Justinovi, v tretji razred k učiteljici Mariji Sreor-ničevi, v četrti k voditelju Iv. Ivančiču ter v šesti razred k nadučitelju Fr. Uršiču. Z vsemi temi učnimi osebami, ki so bile nadvojvodinji tudi predstavljene, se je na prav prijazen način pogovarjala ter se informirala o otrocih. V šestem razredu so šolarčki visoki gospe v pozdrav zapeli nekaj naših lepih narodnih pesmi, ob kateri priliki se je visoka gospa z laskavimi besedami izrazila o blagoglasju in lepoti slovenske narodne pesmi. -— Iz šole je nadvojvodinja odšla v bolnico, iz bolnice pa v žensko obrtno šolo. V ženski obrtni šoli je visoka gospa v vseh štirih oddelkih, to je v kurzu za izdelovanje ženskih oblek, v oddelku za šivanje perila in v oddelkih za čipkanje in mreženje izrazila svojo zado-voljnost nad uspehom sedemtedenskih tečajev. Tu so bile nadvojvodinji predstavljene: voditeljica Ema1 Arkova, učiteljice Mara Komavljeva, Veharjeva in Podobnikova. Z vsemi se je visoka gospa lepo raz-govarjala, se dala informirati o učenkah in o obisku šole. V obrtni šoli je bil v imenu učenk izročen Nj. Visokosti majhen namizni prt, krasno delo čipkanja in mre-ženja v lepem etuiju s spominsko srebrno ploščico na vrhu, kar je preskrbela c. kr. uprava taborišča. Takoj na mestu je visoka gospa izrekla svojo iskreno zahvalo za podeljeni dar. — Po vsem potu so tvorili šolski otroci špalir pod vodstvom učiteljstva. — Pri tem ogledovanju taborišča je visoka gospa pokazala izredno veliko zanimanje za naše slovenske primorske begunce, ki so jo spotoma povsod vdano pozdravljali.
t -g— Zahvala. V 8. štev. »Učit. Tov.« se me spominja tovariš goriške okolice o priliki 60letnice s prijateljskimi besedami, za katere izrekam njemu in njegovim somišljenikom najsrčnejšo zahvalo. Spominjal se bom vedno rad na oni čas, ko smo z združenimi močmi koristno in uspešno zastopali naše stanovske in obenem šolske interese nesrečne goriške okolice. Ko pride ugoden čas, bomo nadaljevali koristno delo, da pride učiteljstvo na! ono stopnjo veljave in moči, ki mu pritiče. Takim delavcem za stanovski in šolski napredek se tudi jaz kot veteran rad pridružim in bom z njimi sodeloval, kolikor mi bodo pešajoče moči dopuščale. Naidejaje se, da tak čas kmalu pride in da ga bo učiteljstvo znalo ¡izkoristiti, srčno pozdravljam po svetu raztreseno učiteljstvo goriške okolice. — Sevnica, 1. V. 1916. — Franc Bajt, nadučitelj, sedaj v Sevnici na Štajerskem.
—g— Predavanje, ki ga je imel na Dunaju v »Uraniji« prelat Drexler o umetnosti na Goriškem, je uspelo prav dobro. Istotako koncert. Mnogoštevilne slike so kazale stavbe in izdelke Vipavske in Soške doline in iz Furlanije. Dvorana je bila polna izbranega občinstva. Tudi gmotni uspeh predavanja v korist beguncev je povsem ugoden .
—g— Padel je junaške smrti pri Schluderbachu na Tirolskem poročnik Emil K u r e t, star 22 let. Pokojnik je sin pred par leti v Gorici' umrlega nadučitelja Kureta in gospe Kate Kuretove, učiteljice v pokoju. Spoštovani žalujoči rodovini naše sožalje! — Za dom padlemu junaku pa bodi časten spomin!
—t— iz Skednja nam pišejo: Tovariš urednik, tega še ni objavil »Učit. Tovariš«, in tudi drugi časopisi ne. Odprite torej novo računsko kolono za nais škedenjske tovarišice in tovariše, ker bomo danes — naštevali.1 Čemu bi se tudi skrivali še dalje kakor vijolice pod grmom — »zdéj, ko že vsak pisari« itd. Dobro in koristno je mordai, če se od časa do časa človek sam pohvali. Ali ne? — Torej za III. vojno posojilo je škedenjsko učiteljštvo podpisalo 100 K, za IV. pa 4200 K. Meseca februarja t. 1. je priredilo s sodelovanjem škedenj-skih mladenk igro v prid ubožnim učencem. Čisti dobiček 230 K. Marcai meseca je priredila naša tovarišica gospa Ivanka Godina, ki ji gre med nami prvenstvo v delu za človekoljubne naiprave, zabavo v prid »Rdečemu križu«. Čisti dobiček okroglo 50 K. -Na oljčno nedeljo je učiteljštvo vodilo prodajo oljk v korist vojakom na juž. bojišču in njihovim svojcem. Inkaso: čistih 113 K 17 vin. V »Tednu Rdečega križa« pa je organiziralo prodajo znakov »Rdeč. križa«. Čisti inkaso 150 K. Priredilo je tudi tombolo v prid »Rdeč. križu«. Čiisti dobiček okrog 150 K. 7. maja je predaval tov. F. Kleinmaiyr o družbi »Rdeč. križa«. Pri tej priliki- se je vpisalo v omenjeno družbo 45 članov iz Škednja, ki so takoj vplačali 89 K. — Tako je v tem letu delalo vse škedenjsko slovensko učiteljštvo brez izjeme. Morda je dobro, da na to ne pozabimo!
—t— Družabni sestanek, ki ga je priredilo učiteljštvo katinarske šole dne7. t. m. v prid »Rdečemu križu«, je uspel v vsestransko zadovoljnost. Šolsko vodstvo se najlepše zahvaljuje vsem posetnikom sestanka, konsumnemu društvu v Lonjer-ju za prepustitev prostorov, posebno pa bratoma Zgur od Sv. Ivana za dovršeno sviranje na gosli1. (Koliko je sestanek do-nesel čistega nam ni znano.)
—t— Za Družba sv. Cirila in Metoda pošiljajo vodstvu deške CM šole v Trstu c. kr. prostovoljni strelci 1/VII vojna pošta 322, znesek K 28.80 ter pozdravljajo naj-iskrenejše vse tržaške in okoličanske rodoljube in rodoljubke.
—t— V Trstu je umrl častni kanonik Jakob Sila. vpokojeni katehet.
—t— V blag spomin pok. kateheta Jakoba Sila je darovala za učne potrebščine ubogih učencev deške CM šole pri Sv. Jakobu vodstvu te šole gospa Ema Campa, c .kr. učiteljica v pok., 6 K ter istočasno pristopila kot članica k »Rdečemu križu« med udi, ki so jih nabirali učenci te šole.
—t— TVrdka Serravailo je podarila 50 steklenic Kina-vina za uboge in bolehne učence ba.rkovljanske šole, za kar se šolsko vodstvo iskreno zahvaljuje.
istrske vesti.
—i— Vodstvu CM šole v Kopru je
došla vsota 37 K. ki so jih darovali: odvetnik dr. Kimovec iz neke kazenske pora vnave 10 K, pri g. Sancinu v Boljuncu zbrani gostje ob priliki krsta njegove hčerke Darinke 12 K, vesela družba v Borštu 10 K, neimenovani profesor 5 K. Nebo naj blagoslovi blage darovatelie!
—i— Zaplenjene knjige. Okrožno sodišče v Rovinu (sedaj v Pazinu) je zaplenilo sledeče italijanske knjige: »Un viaggio in Russia« (Gavino Ricci, Torino-Roma 1907); »Antología carducciana« (Bologna, Zanichelli 1909); »Poesie dal XIV. al XIX. secolo« (S. Santini, Roma-Milano 1908). Okrajno sodišče v Roviniu, sedaj v Pazinu, je nadalje zaplenilo knjigo: »II glorioso triennio della ricorrenza cinquantenaria« (G. Barbera^, Firenze). Isto sodišče je zaplenilo nadalje knjigo »I canti del Mafe, Vittorio E. Bravetta, Roma 1908.«
—i— Deželna upravna komisija inejne grofije Istre. Potom uradne brzojavne agencije je bilo že javljeno, da je deželna upravna komisija, imenovana s cesarskim poveljem dne 3. aprila t. 1., prevzelai avtonomno deželno upravo namesto razpušče-
nega deželnega odbora istrskega. Povodom prevzemanja deželnih uradov in zavodov se je dvorni svetnik Alojzij L a s c i a c, predsednik komisije, obrnil do deželnih uradnikov, poživljajoč jih, naj točno vrše predpise, nanašajoče se na službo, naj čuvajo uradno tajnost ter se drže uradnih ur. Opozarjal jih je/da so kot državljani in javni nameščenci dolžni, da svojo zvestobo do države in vdanost do vladarske hiše izkazujejo javno ne samo z besedo, ampak tudi z dejanjem. K e r s e bo komisija strogo držala načela popolne r a v n o p r a v n o s t i o b e h n a r o d n o s t i I s t r e, jim je pred-očil nadalje, da je njihova dolžnost, da n e-pristransko in z enako prijaznostjo postopajo z obema narodnostima te dežele. Na zaključku jim je obljubil svojo naklonjenost, samo da se bodo vestno držali vseh naglašenih napotkov. — Dasepostop-no uvede ra vnopravnost deželnih jezikov v deželni avtonomni u p r a v i, sta se sprejela za sedaj dve pisarniški rnoei, ki sta popolnoma vešči hrvatskemu in slovenskemu jeziku. Razume se samo ob sebi, da bo ravno-pravnost deželnih jezikov tudi praktično izvedena šele tedaj, ko bodo v posameznih uradih nameščeni potrebni uradniki, vešči omenjenima jezikoma. Okrožnica, ki jo je deželna upravna komisija razposlala v obeh jezikih vsem občinam Istre ,se ima smatrati kot prvi dokaz spoštovanja enakopravnosti obe h narodnosti te dežele! — Tako nam je sporočila upravna komisija mejne grofije Istre.
k Oaimaciie.
—c— Iz avstrijskega južnoslovanske-ga časopisja. »Hrvatska Misao«, glasilo dalmatinskega pravaškega poslanca dr. Dulibiča, je prenehalo biti dnevnik in bo odslej izhajalo samo po dvakrat na teden.
—d— Pravoslavni škofijski konzisiorij v Dahnaciji, ki se je od maja minolega leta nahajal začasno v Obrenovcu, se povrne te dni v Zader. Vladika dr. Brankovič se je že povrnil tjakaj.
—d— Značiino. Deželni šolski svet v Dalmaciji je brezpogojno prepovedal učencem ljudskih in meščanskih šol obiskovanje kinematografskih predstav in to tudi v spremstvu staršev ali varuhov. »Narodni List« pripominja: »Nam se zdi, da je taka brezpogojna prepoved neumestna. Ko že obstoji cenzura za kinomatografske predstave in je pri cenzuri tudi profesorjev, bi se moglo prepustiti tej cenzuri, da odloči, kateri filmi niso za učence. Priznavamo, da je v kinematografu mnogo slabega, a more biti tudi dobrega. V Zadru n. pr. otroci ne bi imeli pojma o železnici, ako bi ne bilo — kinematografov!«
—d—Umrl je v Zadru vpokojeni bogoslovni profesor in častni kanonik dr. Peter Spanič, star 75 let.
Sploini vesiBiik.
Delavstvo in podržavljenje ljudske
šole. »Delavec« piše: Sedanja vojna je pokazala marsikatero hibo v državni upravi, tako tudi potrebo šolske reforme. Kakor se sliši, namerava vlada ljudsko šolo podr-žaviti. Vlada Hoče dobiti v ljudski šoli večji vpliv na vzgojo otrok. Obenem hoče tudi odpraviti nedostatek v nekaterih krajih, kjer ni bilo za šolo dovolj preskrbljeno in ' da se je pojavilo preveč analfabetov. Stališče vlade je razumljivo. Ona hoče imeti izobraženo vojaštvo, ker z njim mnogo lažje in sigurnejše postopa; to da je pokazala posebno sedanj^ vojna. Zato hoče že v ljudski šoli začeti z najširšo vojaško izobrazbo in hoče imeti vso oblast na ljudskih šolah tudi sama v rokah. — Vse to je seveda stvar državne uprave, in zoper podržavljenje ljudske šole nimamo nič ugovarjati, le toliko bi omenili, da naj bi se pri tem vlada ozirala tudi na želje delavstva glede reforme ljudske šole. — Ljudska šola, visoka šola, univerziteta naj bi se razredovala v socialnih ozirih. Izobrazba zahteva sredstev in časa; v kapitalističnih krogih razumevajo od nje korist in ne samo pomen. Visoke šole služijo dostopu v visoke službe, ljudske pa le v najpotrebnejše, kar pa služi zopet samo kot orodje kapitalističnim družbam. Nedostatki v ljudskih šolah se bridko občutijo danes bolj kod kdaj poprej: prenapolnjeni razredi, nezadostni prostori in pomankanje učnih oseb. Osobito ovira beda na zdravje in podlago v izobrazbi. Če je že tako daleč, se vidi, kako jako je potrebna v tem pogledu reforma šolske mladine. Statistika naj pove, koliko jih je iz proletariata' zmoglo do višje izobrazbe — neuspešnost poizkusov se bo zazrcalilo v milijonskih številkah, ki jim je bila pot zaprta. In če kdo
doseže, je to le še bitje, ki je vsake sa- ! mostojnosti oropano, iztrgano svoji raz-rednosti in podjarinljeno kapitalističnim krogom. — Izobrazba je idealen smoter svobode, na katerega podlagi je temeljito šolstvo in pedagogika nazorom Pestaloz-zija. — sedanje poučevanje pa služi kori-stolovstvu celo v univerzah; sedanji duh razjeda celoten poučevalni pogoj, zakaj pouk ljudskih šol je izobraževanje proletariata v orodje kapitalističnih, pouk v višjih šolah pa prikrojevanje mladine gospodu-jočih razredov. — Vojaška uprava hoče imeti izobraženo vojaštvo, ker z njim mnogo lažje in sigurnejše postopa. To je vse prav in lepo, in temu nihče ne oporeka. Toda, da bi se že v ljudski šoli pričelo z vojaškimi »igrami«, to po našem mnenju ne bi bilo na mestu, zakaj potem bi ostal ves drugi pouk brezuspešen. — Da ni pri nas ljudska šola to, kar bi morala biti, so tudi krive slabe posledice narodnostnih bojev, posebno ob meji. Kakor na Češkem, tako je tudi pri nas: eden drugemu si nasprotujejo glede učenja drugega deželnega jezika. V svoji slepoti si predstavljajo, da koristijo svojemu narodu, če medse in so-deželane druge narodnosti postavljajo meje jezikovne ekskluzivnosti. Od tega pa učeča mladina nima prav nič koristi. Kaj pomaga delavskemu otroku narodnostni boj, ko mu pa po želodcu — kruli. (Tu citira »Delavec« sklepe štajerskega nemškega učiteljstva, kakor smo jih objavili tudi mi že v zadnji številki na uvodnem mestu. Op. ured.) Je čisto prav, če zaveje v ljudske šole druga era. Toda če se bo poslušalo razne svetovalce gotovih »programov«, potem je boljše, da1 ostanemo pri tem, kakor smo. Če misli vlada rešiti avstrijski šolski problem in dovesti narode do razmerja, da bo koristno za vse, tedaj je njena dolžnost, da posluša one, ki poznajo samo strogo pravico.
Draginja papirja je neznosna, tako da časopisi, ki nimajo svojih papirnic ali vsaj odločilni vpliv na kako papirnico, komaj dihajo. Papirnicam pa se godi tako dobro, kakor še nikdar. To priča delniška družba, ki ima papirnico v Neusiedlu. Leta 1915. je sicer izdelala znatno manj papirja, kakor predidočo leto, zaslužila pa z njim skoro pet milijonov več ter daje delničarjem za 1. 1915. 13 odstotne obresti. Nad 800.000 K pa še prenese na nov račun. — Mi pa komaj zmagujemo...
Aškerčeve razglednice s prav dobro zadetim portretom pesnika in z njegovim prepomembnim verzom so izšle v založništvu g. Jak. Vrečka, Maribor, Mellingin. Eventualni čisti dobiček se obrne izključno le v pesnikov spomin. — Bodimo pesniku hvaležni za njegove obilne in dragocene darove, a v znak svoje hvaležnosti se ga spominjajmo! — Tovariši, tovarišice, priporočajte in zahtevajte povsod te razglednice!
Vcjna podpora duhovščini. Kor. urad razglaša: »Koresp. Austria« poroča, da je naučni minister Hussarek deputaciji krščanskih socialcev razložil, kako misli vlada pomagati duhovščini. Akcija se ne more izvršiti enako, kakor je izvedena draginjska doklada, za uradnike, ki so navezani samo na stalne prejemke. Tekom prihodnjih dveh mesecev se bo znesek, ki ga je dal finančni minister, razdelil med posamezne škofije, da se pomaga v najhujših slučajih.
Šolska vodstva po Slovenskem opozarjamo na krasne Marol-tov'e »Vojaške narodne pesmi«, ki se bodo v šolah začele načeloma gojiti, kakor smo zvedeli od m e r o d a j n e strani.
Nabiranje hroščev je letos posebno važno, ker so kmetovalci že v normalnih časih uporabljali hrošče za krmo. Učna uprava je privolila, da naj šol. mladina nabira hrošče. V kolikor kmetovalci sami ne porabijo hroščev, jih je mogoče oddati centrali za krmila na Dunaju za ceno 1 K za kg suhih hroščev. Posušeni morajo biti tako, da jih je mogoče brez težave mleti. Centrali je treba sporočiti množino, nakar dopošlje vreče in naročilo za pošiljatev. Centrala plača dotični znesek takoj, ko dobi pošiljatev.
Koliko bo državi nesla zvišanje poštnih in brzojavnih pristojbin. Kakor zatrjujejo listi, je pričakovati zvišanje poštnih in brzojavnih pristojbin že meseca junija t. 1. Listi so tudi že izračunali, koliko bi po dosedanji statistiki1 donašalo državi zvišanje pisemske poštnine (na 15 vinarjev) in dopisnic (na 8 vinarjev kakor tudi zvišanje pristojbine (postavke) za brzojavke (za 2 vinarja za besedo). Število pisem je za leto 1916 ceniti na 680 milijonov, dopisnic na 191 milijonov. Zvišanje pisemske pristojbine bi donašalo državi 34 milijonov kron, dopisnic pa 5.7 milijona kron, dočim bi donašalo zvišanje brzojavnih pristojbin sko-
raj 3.4 milijona kron. Tu bi toraj šlo za zvišanje poštnih dohodkov v znesku okolo 40 milijonov kron ali celo 50 milijonov kron, če se še druge pristojbine zvišajo.
Hazgied®
—	Dva italijansko-avstrijska vseuči-liška profesorja sta šlai, kakor poročajo listi, čez mejo in sta postala veleizdajalca. To sta bivša profesorja na italijanski pravni fakulteti vseučilišča v Inomostu, Loren-zoni in Galante. Oba sta še podvržena vojaški dolžnosti, pa nistai prišla na pregledovanje. Lorenzoni je celo poročnik v italijanski armadi.
—	Razpuščeno hrvatsko društvo v Inomostu. Politiška oblast v Inomostu je razpustila tamošnje staro hrvatsko akade-mično društvo »Velebit«.
—	Nemški »Schulverein« si je na Dunaju zgradil nov društveni dom. »Grazer Tagblatt« piše: Predsednik poslanec dr. Gross je opisal zgodovino društva, ki je nastalo iz globoke srčne potrebe nemškega naroda. Naštel je društvene naloge za bodočnost in rekel, da se bo dalo nemško zemljo le tedaj vsaj na polovico ohraniti, če se delovanje »Schulvereina« dopolni in razširi z delom občin, zlasti ogroženih občinah samih. In katera občina ni danes ogrožena zaradi slovanskega priseljevanja ? Govornik opozarja posebno na Dunaj.
—	Masaryk obolel. »Novoe Vrernja« poroča, da je v Londonu nevarno obolel prosesor Masaryk.
—	Obisk na vseučiliščih. Naučno ministrstvo javlja, da je na dunajskem vseučilišču 4518, v Inomostu 587, v Gradcu 784, na nemškem vseučilišču v Pragi 670, na češkem 2328, v Levovu 1102, v Krakovu 1447, v Černovicah (na teološki fakulteti) 94 slušateljev. Vseh slušateljev je 11.530, in sicer na teološki fakulteti 1261, na pravni državnoznanstveni 3954, na medicinski 2600, na filozofski 3715. Medicino študira 825, filozofijo 1118 rednih in 505 izrednih slušalk.
—	Kadilska prepoved za mladoletne.
Iz Kufsteina poročajo 5. maja: Okrajna glavarstva v Kufsteinu, Kitzlbiihlu in Schvvazu so izdala razglas, s katerim se strogo prepoveduje kajenje v vsaki obliki mladostnim osebam pod 17. leti; tem osebam se ne sme prodajati nobene vrste tobaka, cigaret ali smodk, ako nimajo pismenega naročila svojih staršev ali njih namestnikov.
—	Hrvatski častniki v osvojenem ozemlju. Dr. Milan Ogrizovič, hrvatski pesnik in pisatelj, sedaj rezervni nadporoč. nik, je imenovan za šolskega referenta v Srbiji ter je že odpotoval v Belgrad, a rezervni poročnik dr. Jurij Kumičič je imenovan za glavnega urednika uradnega lista na Cetinju ter je tja tudi že odpotoval.
—	Ruski jezik v angleških šolah. Vojna zveza med Anglijo in Rusijo je dala povod, da so uvedli učenje ruskega jezika v angleških trgovskih šolah. Angleži se pač pripravljajo, da bi prevzeli ruski trg, na katerem so pred vojno dominirali; Nemci. Zdaj so uvedli učenje ruskega jezika tudi na Iiverpolskem vseučilišču, in bodo ta zgled posnela: tudi vseučilišča v Man-chestru, Sheffieldu in Cambridgeju.
—	Smrtna kosa. V Pragi je 11. maja nenadoma umrl bivši poslanec in praški župan dr. Vladimir Srb. Dr. Srb je bil odličen staročeški politik, ki se je svoj čas mnogo trudil ustvariti nekako nacionalno entento med Francozi in Čehi. Dr. Srb, ki je bil oženjen s hčerko slavnega češkega naprednega politika dr. Julija Gregra, je bil posestnik komturnega kriiža Franc-Jo-žefovega reda. — Umrl je v Brnu rektor tamošnje češke tehnike, vseučilišni profesor dr. K. Zahradnik.
—	Sinovi Petra Dragana barona Tur-k6viča ^jugoslovanski akademiji in Matici Hrvatski. Poleg na drugem mestu objavljenega daru Družbi sv. Cirila in Metoda so sinovi pokojnega Petra Dragana Tur-koviča v počeščenje spomina svojega vzornega očeta podarili jugoslovanski akademiji v Zagrebu 20.000 K 5M> odstotnega ogrskega vojnega posojila z namenom, da se osnuje ustanova z imenom njihovega očeta, iz katere se bo vsako tretje leto rttigrajalo najboljše izvirno delo ali razprava finančne ali politiško-ekonom-ske stroke o vprašanjih hrvatskega na-rodno-finančnega ali narodno-gospodar-skega interesa. — Dalje 10.000 K istega posojila z namenom, da se ustanovi fond pod imenom pokojnika in da se iz obresti nagradi vsako leto prevod najboljšega popularnega dela ali razprave iz poljedelskega ali gozdarskega gospodarstva.
—	Nemci za obvezen pouk češkega
jezika. — Te dni se je predstavilo pod vodstvom ministra izven službe dr. Schreinerja naučnemu ministru odposlanstvo »Zveze nemških slavistov v su-
detskih deželah« s prošnjo, da se na nemških srednjih šolah na Češkem uvede obvezen pouk češk. jezika in da se na gimnazijah in realnih gimnazijah v višjih razredih določi učni načrt za relativno obvezen pouk češkega jzika po posameznih razredih. Minister iin referenti so priznali te želje kot opravičene in so naglašali potrebo iu koristnost učenja češkega jezika. Odposlanstvo je odšlo — tako poudarja tozadevna vest po listih, z gotovo nado, da se te želje že v prihodnjem šolskem letu uresničijo!
—	Zapuščina Leva Nikolajevima Tolstega. Vdova velikega ruskega pisatelja grofa Leva Nikolajeviča Tolstega je mestnemu muzeju v Moskvi prodala vse rokopise in pisma iz zapuščine svojega pokojnega moža. Med njimi je kakih 10.000 pisem na razne prijatelje.
—	Privatnemu docentu za statistiko na dunajski univerzi, ministerialnemu pod-tajniku drju. Francu Žižku, je bila razširjena venia legendi (pravica predavanja) na polje politiške ekonomije. Dr. Žižek je, kakor znano, eden najuglednejših avstrijskih statistikov.
—	Umrl je v Zagrebu za otrpnjenjem tilnika profesor Jurij Weiss.
—	Bolgarske ljudske knjižnice. Iz Sofije poročajo, da je ustanovilo naučno ministrstvo v raznih krajih zasedene Srbije nad 200 ljudskih knjižnic.
—	Madžarski list »Szlavonai Magyar-Ujsäga« v Osjeku, ki ga je vlada ustanovila, ker je žalil hrvatski narod, je začel zopet izhajati. Vlada je prepoved razveljavila, ker se je list obvezal, da prekliče vsa žaljenja.
—	Stoletnica Bogoslava Sulka. Dne 20. aprila je bilo sto let, kar je bil rojen Bogoslav Šulk. Rojen je hrvatske rodo-vine na severnem Ogrskem, se je v Po-žunu seznanil z ilirskim gibanjem in se preselil v Zagreb, kjer se je kot pisatelj in znanstvenik v kulturnem, politiškem in narodnem oziru pridobil velikih zaslug za preporod hrvatskega naroda.
—	Novo sredstvo proti tuberkulozi. »Secolo« poroča: Atenski zdravnik Pana-kulos je izumil novo metodo za zdravljenje tuberkuloze. S pomočjo ozona se mu je posrečilo uničiti v tuberkuloznem pacientu Kochove bacile tekom 12 dni in istočasno zvišati telesno težo za 5c/o. Ako se Panakulosova metoda obnese, bo izgubila tuberkuloza svojo opasnost za človeštvo.
—	Protestantska teološka fakulteta na Ogrskem. Iz Budimpešte poročajo, da se ustanovi na vseučilišču v Požunu evan-geljska fakulteta, v Debrecinu pa za reformirane.
—	Umrl je v Brnu profesor ondotne češke tehnike dr. Karlo Zahradnik v starosti 68 let. Pokojnik je bil mnogo let profesor matematike na hrvatskem vseučilišču v Zagrebu in s; je zlasti pridobil mnogo zaslug tudi za Jugoslovansko akademijo znanosti in umetnosti.
—	Bogoslovc» — poljedelski dopust.
Kakor javlja »Čech«, so dobili olomuški bogoslovci prvega in tretjega letnika trimesečni dopust, da lahko pomagajo domačim pri pomladanskem delu na polju.
—	Bivši naučni minister Marchet umrl. Bivši naučni minister, član gosposke zbornice Marchet, ki je v spremstvu svoje soproge odpotoval v Schlacken-werth na Češkem ,je umrl za kapjo na lovu na divjega petelina.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
A. B.: »Namen spisa bi bil, pobijati sebičnost in gojiti človekoljubje.« Prav! Ampak poslanega rokopisa je premalo, da bi mogli razsoditi, kako in kaj. Pošljite več, potem se odločimo! Namen je lep; temu primerna mora biti tudi vsebina in oblika. Potem — da!
S člankom »Kdaj se mora ustanoviti nova javna ljudska šola?« nadaljujemo prihodnjič, ker nam je danes zmanjkalo prostora.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba „Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Naš denarni zavod.
Geslo : Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega konvikta" v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do 30. aprila 1916 K 54.469-08.
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/25. do '/26. ure popoldne.

mwmmmmmími
Prva gorenjska razpošiijalnica
IVAN SAVNIK
Kranj
172
razpošilja na vse strani sveta najmodernejše in najtrpežnejše klobuke v vseh cenah|in oblikah od kron 3*—^dalje.
Čevlje za dame in gospode prvovrstne kakovosti prodaja pod konkurenčno ceno.
Za neugajajoče se vrne dinar.
Meseca avgusta izide bogato ilustrovai' cenik.
Mama, daj Sida medu,
ki je najcenejša in najboljša jed s kruhom. Ceneno, izborno, okusno hranilo največje vrednosti je Sirtn, med napravljenega umetnega medu vas bo presenetila. Med je bil dosedaj predrag, sedaj je lahko v vsaki hiši vedno v zalogi in se vživa lahko vsaki dan, osobito kot maža za kruli namesto dragega surovega masla, s čimer se doseže jako znaten prihranek. Ena sama poskušnja Vas bo o tem prepričala. Nadomešča mnoga druga draga jedila. Vsaka gospodinja prihrani mnogo denarja.
En zavojček velja 35 vinarjev.
Dobiva se pri razpošiljalnici:
Josip Berdajs, Ljubljana 5. Zeljarska ulica.
6 zavojčkov Sida medu 2 kroni po povzetju ali če se vpošlje denar naprej.
Staršem, mladinoijubom, šolskim vodstvom, krajnim šolskim svetom in cenj. knjižnicam
priporoča „Učiteljska tiskarna 4 v Ljubljani sledeče
„Mladinske spise"
1.	Mišjakovega Juleka zbrani spisi I., II., III., IV., V. in
VI. zvezek............... .	a	K 1"—
2.	A. Rape: Mladini, L, II., III., IV. in V. zvezek . . .	,	, 1 —
3.	E. Gangl: Zbrani spisi, I., II. in III. zvezek ....	„	„ 1 —
4.	A. Rape: Dane.................„ 1'—
5.	J. Slapšak: Turki pred Sv. Tilnom.......„	„ 1'20
6.	Jos. Ribičič: Kraljestvo čebel.........„	„ —'80
7.	Jos. Ribičič: Vsem dobrim............„ 1"—
8.	Pav. Flere: Babica pripoveduje I. in II. zvezek. . .	„	„ —'60
9.	Pav. Flere: F. Palnakovi spisi, I. in II. zvezek . .	„	„ l-— 10. Ivo Trojit: Moja setev I. in II. zvezek......„	„ I'll. Janko Žirovnik: Narodne pesmi za mladino, I., II. in
III. zvezek................. „ —'20
□
iona:
"anona:
Umetna knjigoveznica
IVAN JAKOPIČ
LJUBLJANA, Frančevo nabrežje štev. 13
:dq3DD a
D
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovenje vsakovrstnih knjigoveških del, cenjenim gosp. trgovcem za Izdelovanje vzorčnih knjig, vzorčnih kartonov, komisijskih knjig za potovalce po Ivorniških cenah in si. uradom za trpežno in močno vezanie protokolov. — Izvirne platnice za vsakovrstne slovenske knjige, vezanje knjig za bralna društva, čitalnice In knjižnice po nizki ceni. — Tiskanje pogrebnih trakov in društvenih znakov s krasnimi modernimi črkami. - Postrežba točna, delo solidno.
a
□odd:
www<
:aaacm

Najboljši pripomoček za priučenje : : nemškega jezika je ::
np i. „Nemška jezikovna vadnica 1 Uirilirz za nenemške šole". =
I. zvezek 75 strani z 32 podobami, cena vez. K —'80 :
Izdaja v 3 zvezkih:
II. zvezek 136 strani s 14 podobami,
cena vez. K 1 20	: :
III. zvezek 180 strani s 37 podobami, ceua vez. K 180	: :
s slovenskim besednjakom
k I. zvezku 23 strani, cena broS. 20 h
k II. zvezku 61 strani, cena vez. 40 h
k III. zvezku 85 strani, cena vez. 50 h.
Sestavil učitelj Andrej Rapfc v Ljubljani. "	Založil F. Tempsky na Dunaju.	—
— Dobiva se v vseh knjigarnah.	'
Preizkusni izvodi za vpeljavo šol. vodstvom brezplačno!


W


H
5lovenska olska Matica
ima v svoji zalogi razen razprodanih »Letopisov", I., II. in III. zv. — še vse do zdaj izišle knjige ter oddaja stalnim članom tucH prejšnje celotne letnike za navadno letnino 4 K; posamezne prejšnje knjige (snopiče itd.) dobivajo člani in uči-teljiščniki za polovico prodajalne cene. Nečlani pa plačajo za posamezne prejšnje knjige določeno prodajalno ceno, ki je razvidna v »Pedagoškem Letopisu".
Posebej je izdala in založila Slovenska Šolska Matica:
1.	A. Črnivec: Navodilo k /. zvezku „Ra-čanice za obče ljudske šole". Cena 1 K.
2.	Spominski list za učence in učenke, ki dobe Odpustnico. Cena 20 vin.
3.	Kren-Bajželj: Javen telovadni nastop. Cena 60 vin.
4.	Trunk-Dimnik: Staršem šolske mladine. Cena 2 vin.
Letmna za Slovensko Šolsko Matico znaša 4 K In se plača meseca januarja Vsakega leta.

3:
j