Poštnina plačana v gotovini

Naša
Krško, 17. avgusta 1949. Leto II. — Štev. 16.
GLASILO OKRAJNEGA ODBORA O F KtOKU
Z graditev socializma
rabi na tisoče delovnih ljudi - pridruži se tudi ti veliki armadi delavcev
Predpriprave za odkup žila v okraju Krško
Če hočemo, da ho preskrba s kruhom zagotovljena delovnemu ljudstvu, na vasi pa izvajana pravilna dosledna diferenciacija, je treba organizirano s pomočjo množičnih organizacij okrajnega aktiva, poverjeništva za državne nabave in odkupnega podjetja poljskih pridelkov, udejstvovati v teh pripravah z nepristranskim delom komisij za ocenjevanje poljskih pridelkov in KLO-jev samih, ki so operativni voditelji na svojem sektorju, odgovarjajo za delo in sestav teh komisij, za ocenitev realnega ha donosa in za izvedbo pravilnih obremenitev posameznih gospodarstev.
Predpriprave za odkup belih žitaric, ki se vršijo tekom zadnjega eden in pol meseca, so pokazale tudi svoje pomanjkljivosti odnosno čut neodgovornosti in malomarnosti poedinih komisij in KLO-jev. Tako n. pr. je ocenila komisija KLO-ja Vel. Kamen, Veternik in Kompolje smešno nizki ha donos pšenice od 600—1200 kg,
kar pa je naš pridelek pšenice presegel tudi v naj slabši letini. Pri kontrolnem pregledu se je dognalo, da je ha donos pšenice na Veterniku povprečno cca 1400 kilogramov. Se boljše povprečje ha donosa pšenice pa je izkazano v KLO-ju Vel. Kamen, kjer je na njivi Bavec Nandeta ha donos »Ukrajinke« 3100 kg in na Kompolj u, kjer je kontrolna komisija ugotovila 'povprečje pri pšenici 1900 kg. Po-ddbno stališče so zavzeli tudi KLO-ji Vel. Dolina, Senuše in Sv. Duh pri ocenjevanju nekaterih belih žit. Oportunistično stališče so zavzeli nekateri funkcionarji in člani komisije žitnega pridelka. V KLQ Brege, kjer komisija sploh ni hotela pristopiti k ocenjevanju, tudi ni pristala na ocenjeni ha donos komisije iz okraja, je bilo ponovno dokazano, da v sektorju, ki ni uničen po toči ali rji, je ha donos 1300 kilogramov.^
Pri odstotku obremenjevanja tržnih presežkov so se pravtako godile v nekaterih KLO-jih grobe napake, da so mali kmetovalci obremenjeni za odvzem tržnih presežkov celo 100%. Iz tega je razvidno, da veliki kmetovalci pa obratno z najmanjšim odstotkom 70—80. Pri tem ni upoštevana lestvica, predpisana po uredbi, ki je bila še naknadno popravljena in sicer: za I. in II. skupino obdel. zemlje 60—86% za III. skupino obedel. zemlje 68—80% za IV., V., VI. in-VII. skupino 80—95% odvzema tržnega viška.
Tudi niso vsi KLO-ji upoštevani pri prehrani družinskih članov. Upoštevati bi se moralo pri puščanju žita na družinske člane % površine, ki je zasejana s koruzo, in površino orne zemlje iz katere se črpa še mnoge ostale vire prehrane. Tako bi morali imeti manjši kmetovalci 10 do 20 odstotkov več puščenega žita po osebi za prehrano družinskih članov kot veliki kmetovalci, ki imajo večje prehrane. V KLO Krška vas se je pustilo za prehrano večjemu kmetovalcu 220 kg na osebo. Pravtako je bilo puščeno preveč žita za prehrano družinskih članov v KLO Dobova, Brežice okolica, Podvrh, Sevnica in Šmarje, delno pa tudi MLO Kostanjevica in Bučka. Iz tega je razvidno, da se do-tični KLO kljub temu, da so bili opozorjeni, po naših aktivistih, niso dovolj poglobili v strukturo posameznih gospodarstev pri obremenjevanju istih, puščanje žita na družinske člane in odvzema prebran na člane, ki so všteti kot rezervna delovna sila. Zato gotovi kmetovalci še vedno izkoriščajo in najemo tujo delovno suo, katero rabi naša industrija, zadržali0 špekulativno velike tržne viške. Tako dvigajo cene prostega trga, delovnemu ljudstvu prikrajšajo žitni fond prehrane.
faradi omenjenih napak, ki so se godile, se vrši ponovna revizija razbitja planov oovezne oddaje belega žita. Zato se morajo posebno vsi prizadeti KLO. kakor tudi os „a i s pomočjo množičnih organizacij in njih predstavnikov agilno udejstvovati in boriti za realno obremenitev kmetovalcev po socialni gospodarski strukturi, ker le tako bo odkup 100% in časovno uspešno izveden. Te izkušnje nas bodo praktič-no oborožile pri delu m ocenjevanju ostalih poljskih pridelkov in obremenjevanju gospodarstev. Tako je treba pristopiti k ocenjevanju _ hektarskega donosa krompirja. S požrtvovalnim delom krajevnih komisij pa bodo odpravljene napake ki so se pojavile.
Zasedanje okrajnega plenuma AFŽ v Krškem
Dne 31. julija je bilo v domu Ljudske prosvete v Krškem zasedanje plenuma okrajnega odbora AFŽ. Pregledali so se uspehi in napake v polletnem delu ter se zadali sklepi za bodoče delo in izvolile delegatke v oblastni odbor AFŽ.
Plenumu je prisostvovala zastopnica GU AFŽ tov. Bohinčeva, član OK KPS Vučanjk in zastopniki množičnih organizacij. Udeležba članic ni bila zadovoljiva ker posamezni odbori AFŽ niso vzeli to za resno in se niso zanimali za važnost tega zasedanja.
Po izvolitvi delovnega predsedstva je prevzel besedo tov. Vučanjk ter podal jedrnato politično-gospodarsko poročilo, v katerem je nakazal uspehe in napore delovnega ljudstva v borbi za socializem. Ženam je povedal, da je zmagovito zaključena polovica petletke in da je plan ne le dosežen, ampak celo presežen.
Ti uspehi so bili toliko pomembnejši, ker je bilo v tem času premaganih veliko predvidenih, kakor tudi nepredvidenih težav kot je to resolucija Informbiroja, ki ima namen slabiti enotnost in polet delovnih ljudi ter nam s tem onemogočiti samostojno graditev socializma s tako hitrim tempom, kot se to pri nas vrši, Mi smo z doseženim in preseženim planom odgovorili obrekovalcem Informbiroja, pa če jim je to prav ali ne.
Nadalje je omenil, da je rudnik Senovo presegel polletni plan, in mu dajemo vse priznanje za požrtvovalno in naporno delo. S takim uspehom je rudniški kolektiv Senovo dosegel en-o največjih zmag ter se tudi uvrstil med najboljše rudarske kolektive v Jugoslaviji. Polno priznanje zasluži delovni kolektiv tovarne Jugotanin v Sevnici, ki je presegel svoj polletni plan količinsko za 154%, vrednostni pa za preko 22%. Kljub temu, da je tovarna doživela pred kratkim požar, se je delavstvo obvezalo, da bo svoj letni plan doseglo pred rokom ter s tem dalo vzgled svoje predanosti in heroizma. Tudi delovni kolektiv tovarne Celuloze je dosegel svoj polletni plan kljub najrazličnejšim tehničnim težkočam v samem obratu in klevetniške hajke Informbiroja, katere posledice so odpoklic čeških strokovnjakov iz montažnega dela parnih kotlov v sami tovarni.
Zelo važen moment, ki ga predpisujemo k našim uspehom je brez dvoma uspeh gozdne akcije, v kateri je bilo vključenih 1627 članov fronte v 14 brigadah in so doprinesli svoj levji delež k izvršitvi letnega plana Gozdne direkcije Brežice ter ga dosegli 80% v vrednosti preko 6 milijonov 500 tisoč dinarjev.
Ta akcija nam pove še več, ker je ona zbližala ljudi k socializmu, kateri so v brigadah pokazali svoj heroizem in jurišali na metre in kubike. Tako imamo med temi 4 udarne brigade in nekaj pohvaljenih To naj služi za odgovor vsem onim, ki so na vse načine poskušali zavirati akcijo ter govorili, da bomo samo gozdove uničili, da so volkovi že nič koliko ljudi požrli v kočevskih gozdovih, da je dnevno ne vem koliko ljudi mrtvih, da se bo v kratkem nekaj zgodilo, da so že Amerikanci na meji itd. Take in slične parole so širili naši nasprotniki, ki jim ne ugajajo naši uspehi in graditev socializma. Takšnega primera klevetanja se je posluževal tudi videmski duhovnik črnoga in je potem skušal pobegniti preko meje v Avstrijo, a ga je zadela pravična kazen naših obmejnih čuvarjev.
Pri mobilizaciji frontne brigade so se najbolje izkazali sektorji Artiče, Sevnica in Bizeljsko, ki so svoj plan obveze izpolnili 100%, Naj slabše pa sektorji Raka, Krško in Brežice.
Vse premalo so žene posvetile pažnje razvoju zadružništva v našem okraju, ravno zaradi tega, če pogledamo, da je naš okraj v pretežni meri kmečki in da je v glavnem težišče vsega dela v kmetijstvu, poleg tega je še vinogradništvo, sadjarstvo, tako da lahko ugotavljamo, da se bavi s kmetijstvom okrog 60% delovne sile, ostali pa so delavci in nameščenci. Če pogledamo razdrobljenost
naših posestev, vidimo, da imamo nekako 52% malih kmetov, 33% srednjih kmetov in preko 9% velikih kmetov ter do 1,5% viničarjev. 5.138 malih gospodarjev od pol do 5 ha zemlje imajo 14.453 ha skupne površine, nasprotno pa ima 856 kmetov nad 15 ha skupno 17.842 ha površine zemlje. Te številke nam povedo, da imajo večji kmetje sorazmerno veliko zemlje, kar nam narekuje nujno potrebo pospešenega spreminjanja socialne strukture naše vasi, če hočemo odpraviti revščino na vasi.
Dogajale so se še druge napake zaradi premajhnega sodelovanja in aktivnosti organizacije AFŽ ter ostalih množičnih organizacij, tako pri davkih, reviziji živilskih nakaznic, mobilizaciji delovne sile itd.
Tov. Vučanjk je podrobno obrazložil gnusno gonjo držav ljudske demokracije in Informbiroja proti našemu CK KPJ in državnemu vodstvu ter osvetlil revolucionarno delo naše Partije, ki ni nikdar zgrešila marksistično-leninističnih načel, kot je to storila SZ s tako sramotnim sklepom sveta zunanjih ministrov v Parizu, o priključitvi Slovenske Koroške k matični zemlji Sloveniji, Naši narodi z ogorčenjem obsojajo taka početja in jim njihovo zablodo dokazujejo s tem, da še z večjim elanom gradijo socializem.
Organizacijsko delo je opisala tov. Fran-kovičeva, sekretarka AFŽ. V poročilu je po dala dobre primere dela organizacije AFŽ in karakterizirala slabe odbore.
Organizacija AFŽ ima poleg drugih organizacij še prav posebne naloge v vprašanju gospodarstva. Vendar to delo ni vidno, ker ponekod organizacija AFŽ ni dovolj delavna, ni dovolj borbena, kakor bi v svojem bistvu morala biti. Znano je tudi, da žene več delajo kot pa nekateri odbori poročajo, ker nočejo razumeti važnosti poročanja. Nekateri odbori delajo in tudi pošiljajo poročila, na primer: Sevnica, Boštanj, Raka, Bučka, Kostanjevica, Dobe, Rajhenburg in še nekateri vaški odbori. Tudi po teh odborih niso vse žene agilne, ne delajo vse žene. Aktivne žene niso znale pritegniti še ostalih k delu.
V prvem polletju je bilo organiziranih 18 sektorskih konferenc AFŽ. Razen na sektorjih Krško in Senovo je bil obisk dober. Nerazumljivo je to za sektor Senovo, ker je industrijski, kjer so žene rudarjev kot delavke slabo zainteresirane za našo organizacijo.
Da je med našimi ženami še mnogo sek-taštva in nepravilnega gledanja na organizacijo AFŽ ter premalo agitacije nam povedo številke ugotovljene po statistiki, da ima volilno pravico 10.074 žena in je od teh vključenih v organizacijo samo 3.842 žena. Od 110 odborov jih dela 60. Na ostalih se organizacija AFŽ ne čuti. Neživljenjskim, novo izvoljenim odborom kot Krška vas, Malo Mraševo, Ošterc in še nekaterim drugim je treba nuditi več pomoči. Zelo agilne so se pokazale žene v Boštanju in na Vidmu, ki delajo po planu in so že zaključile krojno-šivalni tečaj z obiskom 15—20 žena. Žene v Boštanju so tečaj zaključile z enodnevno razstavo izdelanih predmetov.
1 Žene kot matere in gospodinje bodo lahko zaposlene 4 ure dnevno, ker bodo podjetja razmestila samsko delovno silo in jo premestila izven našega okraja ter na ta mesta zaposlili žene. Zalo morajo posamezne organizacije pregledati teren, katere žene bi se lahko zaposlile 8 ali 4 ure dnevno.
Istočasno moramo pristopiti k organiziranju DID-ov, dečjih jasli, otroških igrišč in podobnih ustanov, da bodo žene za čas zaposlitve v podjetju brez skrbi za svoje otroke. Do sedaj imamo v DID-u Brežice in na Vidmu preskrbljenih 120 otrok. V 6 stalnih posvetovalnicah je bilo do sedaj pregledanih preko 1000 dojenčkov.
Vse premalo so žene seznanjene s tekočimi uredbami, da bi napake lažje odkrivale in jih sproti reševale. Pri preobrazbi vasi morajo žene aktivneje sodelovati kot doslej. Vključiti se je treba v delo ljudske inšpekcije in budno spremljati poslovanje pri množični prehrani, ker se čestokrat
zgodi, da marsikje ni vse v redu in da gre na račun delovnega človeka.
Več borbenosti bi žene lahko pokazale pri raznih odkupih. Zlasti odkup mleka slabo poteka in ne dobivajo matere za dojenčke dovolj mleka. Mnoge žene dajejo rajši mleko prašičem, kot da bi ga oddale za dojenčke. Izvesti se mora revizija mlečnih kart, ker se še vedno dogajajo slučaji, kot na primer na KLO Blanca in Leskovec, kjer je imel kmet dve kravi in je prejemal mlečne karte. Nam ženam mora biti prva skrb za mladi naraščaj, da bomo imele zdrave in močne državljane. Ne smemo se zadovoljiti v takih primerih, da se briga samo ljudska oblast, ker brez pomoči organizacije AFŽ in ostalih organizacij takih nalog oblast ne bo mogla uspešno rešiti.
Pri odkupih je trenutno najvažnejši odkup žita. Letos je bil Hektarski donos boljši od lani. Predvsem morate paziti na velike in srednje kmete, da se ne bomo pri njih zadovoljili z odkupom od posejane površine ampak od površine, ki mu je bila predpisana, da jo poseje.
Nuditi pomoč frontni organizaciji pri vključevanju v OF ter pri razdelitvi novih članskih izkaznic. Največ pomoči OF je nudila organizacija AFŽ v Rajhenburgu, kjer so žene zbrale 11.500 din zaostale članarine OF.
Organizacija ZB daje prav klaverno sliko naših žena, ki so sodelovale za časa NOV, sedaj pa niso včlanjene v organizaciji ZB.
V	strnjenih vrstah bomo žene lahko premagovale vse težave kljub vsem natolče-vanjem od strani Informbiroja.
Referatom je sledila živahna diskusija v kateri so sodelovale v glavnem žene iz podeželja. Žena iz Sv. Petra poroča, da so zvozile že 13 tisoč komadov opeke za zadružni dom. Napravile so 418 udarniških ur na raznih delih, 300 pa na gradnji zadružnega doma. Sedaj so se obvezale, da bodo izmenoma kuhale za počitniško kolonijo in za 120 dijakov, ki pridejo iz Zagreba. , Tovarišica iz Boštanja je omenila slučaj, ko neka družina s 14 otroci ni dobila živilskih nakaznic, četudi je izrazito delavska družina. Ko so članice videle obupen položaj, ki je vladal v družini, so sklicale izreden sestanek AFŽ ter povabile tudi mater omenjenih otrok, kjer so jo potolažile in obljubile, da bodo one poskrbele, da bo dobila živilske nakaznice.
V	Sevnici se 124 žena udeležuje prostovoljnega dela na ZE v Sevnici kjer so že opravile 918 udarniških ur.
Po vsem je diskusija pokazala, da je žena lahko pobudnica v mnogih političnih in gospodarskih vprašanjih na vasi kakor tudi v mestu.
Plenum je pozdravila tov. Bohinčeva, zastopnica GO AFŽ, ki je nakazala v kratkem in jedrnatem govoru pomen političnega dela in smotrov naše organizacije.
Glede prostovoljnega dela je omenila, da. žene tega dela ne smejo posplošiti, da ne bi mogoče od udarniškega dela zahtevale kakšnega povračila ali plačila. a Zadružne ekonomije morajo gledati v pravilni luči, ne kot neki svet zase, ampak kot last nas vseh.
AFŽ organizacija mora biti omasovljena, zato je naša naloga, da še ostale žene pritegnemo in da najdemo zato primerne oblike dela med ženami in to take oblike, ki so našim ženam dostopne.
Kandidacijska komisija je nato predlagala 23 tovarišic za plenum oblastnega odbora AFŽ in so bile soglasno izvoljene.
Po izvolitvi delegatk so žene sprejele naslednje sklepe za nadaljnje delo AFŽ organizacije:
1.	Poživele bomo politično in kulturno delo med ženami s pomočjo Partije in Fronte s stalnim političnim delom med ženami.
2.	Osnovne organizacije AFŽ bodo nudile vso pomoč pri mobilizaciji delovne sile, posebno bomo pregledale razpoložljivo delovno silo za 8 ali 4 urno zaposlitev.
3.	Nudile bomo pomoč Fronti pri organizaciji brigad z vključevanjem žena.
Vključevanje delovne sile v proizvodnjo — odgovor vsem obrekovalcem naše socialistične domovine
4. Da bo žena za čas, ko bo v produkciji razbremenjena, bomo pomagale pri organiziranju dečjih jasli v Krškem in igrališč v Sevnici, Senovem in KZO Sv. Peter. Obenem bomo vršile priprave za jasli v vseh centrih.
(Nadaljevanje na 2, strani)
Popis potrošnikov zagotovljene preskrbe
Na področju FLRJ se izvaja popis potrošnikov zagotovljene preskrbe, ki ima namen zagotoviti našemu sistemu zagotovljene preskrbe realno evidenco in ugotoviti število potrošnikov v zagotovljeni preskrbi, kakor tudi podlago, na katero posamezniki prejemajo potrošniške nakaznice. Ugotovitev slednjega bo imelo za posledico to, da se bo pokazalo, kateri potrošniki so vzeti v zagotovljeno preskrbo, ne da bi imeli za to potrebne pogoje. Pokazalo pa se bo tudi število tistih potrošnikov, ki dobivajo potrošniške nakaznice po napačni kategorizaciji. Nadalje se bo tudi ugotovilo število tistih, ki imajo vse potrebne pogoje za prevzem v zagotovljeno preskrbo in nimajo nakaznic, bodisi zaradi nepravilne razdelitve potrošniških nakaznic ali pa zaradi zlorab organov, ki so delili nakaznice. Skratka popis potrošnikov zagotovljene preskrbe bo nekaka evidenca in kontrola in jasno je, da bodo odpadle razne nepravilnosti v zvezi z delitvijo nakaznic, kar se je dogajalo pri nas zelo pogosto in to konkretno v našem okraju. Važnost popisa se pa ogleda še posebej v dejstvu, da bo od pravilnega popisa odvisna realnost planiranja in razdelitev kontigen-tov zagotovljene preskrbe, bodisi v okviru same republike ali pa samih okrajnih oz. krajevnih ljudskih odborih. To pomeni hkrati, da je od pravilnosti popisa odvisna pravilna in pravočasna preskrba prebivalstva.
Z ozirom na važnost popisa, kateremu smo že zgoraj dali povdarek, je okrajna popisna komisija v Krškem pristopila z vso resnostjo k izvedbi istega. Na vseh krajev-
V času gozdarske akcije je delo na zadružnih objektih nekoliko popustilo, kajti delovni ljudje naših vasi so se zavedali kako važna je izpolnitev gozdnega plana. Odšli so v delovne brigade in tam v kratkem času izvojevali veliko zmago, kajti dosegli in celo presegli so plan gozdnih asortimentov. Vreme ki je bilo v tem času precej nenaklonjeno, je v znatni meri oviralo delo na polju in pri gradnji zadružnih objektov. Z Začetkom poletja pa se je vreme temeljito spremenilo in imamo suho, kar prevroče poletje.
Prišla je glavna ^oadbena sezona. Vreme je ugodno. Gradbeni material se v teh vročih dnevih hitro proizvaja. V najkrajšem času bodo oskrbljena vsa gradilišča z opeko in drugim materialom. Gradilišča kličejo pridnih rok in dobrih organizatorjev, ki bi znali delo pravilno organizirati in uspehi se morajo pokazati.
Na mnogih gradiliščih se zavedajo prednosti gradnje v tem času in so s podvojeno silo pristopili k delu. V Siv, P etru pod Sv. Gorami se že od pomladi borijo z zadružnimi gradnjami, kljub raznim frontnim akcijam. Dosegli so že lepe uspehe. Adaptirali so dva goveja hleva za 37 glav živine, pripravljajo material za nove svinjake kjer bo KOZ redila skupno 160 svinj. Do konca avgusta bo popolnoma izgotovljena 75 % doma, dočim bo 25 % gotovega v surovem stanju. Bizeljsko je dalo precej ljudi v frontne brigade, kljub temu pa delo pri gradnjah ni zaostalo, ker so se ostali resno oprijeli dela in adaptirali goveji hlev. Z
(Nadaljevanje s 1. strani)
5.	Potom krajevnih odborov AFŽ bomo seznanile žene o važnosti odkupov žita, mleka, plačevanju davkov in o živilskih nakaznicah, da bomo lahko pri izvajanju teh gospodarskih nalog nudile pomoč in obenem vršile kontrolo.
6.	V zvezi z ostalimi gospodarskimi nalo^ gami, bomo žene seznanile z ugodnostmi zadružništva, da bodo masovno stopale v zadruge a predhodno preštudirale Pravilnik o zadružništvu.
7.	Z ozirom na to, ker se vrši »Teden matere in otroka« od 25, septembra do 3. oktobra, bomo posvetile vso skrb aktiviza-ciji žena, da bodo vse seznanjene z nalogami in jih pritegnile k aktivnemu sodelovanju v tem tednu. V Boštanju se bo izvolil aktiv za pomoč materi in otroku.
8.	Ustvarila se bo povezava AFŽ organizacije z vsemi ostalimi masovnimi organizacijami v svrho boljšega reševanja vseh gospodarsko političnih problemov.
Tov. Rotovnikova je še predlagala pozdravno resolucijo, ki so jo poslale predsedniku vlade LRS Mihi Marinku, v kateri obsojajo krivične obtožbe s strani Informbi-roja, krivične sklepe zunanjih ministrov o vprašanju naše Koroške. V trdnem prepričanju, da je edino naša pot pravilna, bomo storile vse in tako celemu svetu dokazale, da je naša doslednost edini naš način, ki nas bo peljal k popolni zmagi nad vsemi krivicami.
nih odborih je postavila krajevne popisne komisije, prav tako tudi. krajevne popisne ekipe za posamezne okoliše. V pomoč slednjim so bili poslani okrajni inšpektorji, ki so imeli nalogo inštruirati popisovalce oz. z njimi podrobno obdelati vsa prejeta navodila in obrazce. Podobna inštruktaža je bila izvršena tudi po sektorjih, da .so bile priprave tako bolj vestne in popolne. Kljub vsem pripravam pa so se dogajale na terenu zelo kričeče napake, ki so imele za posledico zavlačevanje popisa ali pa postavljanje istega na nerealno bazo, kar bi vsekakor zmanjšalo pomen popisa, če bi ne podvze-mali najenergičnejše ukrepe.
Zelo usodno napako je povzročil krajevni ljudski odbor Sv. Peter, ki je izdajal potrdila potrošnikom, ki nimajo pogojev za prevzem v zagotovljeno preskrbo, a je bilo v navodilih jasno povdarjeno, da se potrdila izdajajo le tistim potrošnikom, ki iz kakršnih koli razlogov niso prejeli potrošniških nakaznic, bodisi, da je istih zmanjkalo ali, da so vnešeni v zamudniški seznam itd. Še večjo napako je napravila tov. Ari Mimica iz krajevnega ljudskega odbora Dobova, ki je izdala na podoben način 200 po-
Od 1. do 5. t. m. se je vršil popis rezervne delovne sile po vseh Krajevnih ljudskih odborih. Da bi se točno ugotovilo koliko rezervne delovne sile je na terenu, so se po-
uspehom grade tudi zadružni dom, ki bo daleč na okoli največji in bo lahko v ponos vseh prebivalcev Bizeljskega.' Ta dom bo do konca meseca avgusta dogotovljen v surovem stanju, V Sv. Križu hočejo še v tem mesecu praznovati otvoritev zadružnega doma v surovem stanju. Sedaj pridno vozijo les, zbrali pa so tudi preko 80.000 din prostovoljnih prispevkov. V Pišecah kjer so lani zaostali z betoniranjem, hočejo v tem mesecu zabetonirati temelje zadružnega doma. Tudi Blanca in Globoko imata vse možnosti za gradnjo in sta z delom že pričeli. V Artičah je bilo pomladi, ko še ni bilo gradbenega materiala na razpolago, več zanimanja za gradnjo. Ko pa ym yc opekarna okrajne uprave nažgala _ 62.UUU kom. zidakov, pa so kmetje in aktivisti iz Artič premalo zanimajo. Res je, da so težave z dolgim prevozom, vendar bi se dalo z vztrajnim delom in dobro voljo marsikaj doseči. Treba bi bilo, da bi ne bila okrajnemu podjetju »Prevoz« in lastnikom drugih avtomobilov gradnja zadružnih domoy deveta skrb, ker bi se dalo s kombiniranimi vožnjami veliko doprinesti. Prihranilo pa bi se tudi na gorivu.
Nedeljsko prostovoljno delo bi se moralo po naših gradiliščih bolj poživeti.
Poglejmo malo preko Krke v Kostanjevico. Na prijazni ravnici zraven mesta se gradi velik zadružni dom. Velik bo in moderno urejen. Tudi tam imajo težave, vendar delo napreduje. Pravijo, da brez borbe ni zmage. Zato tudi ob nedeljah krepko zastavijo z delom. Na nedeljskih delavnih akcijah dela tudi preko 100 ljudi. Na tem gradilišču delajo: mladina, matere, žene, zavedni fron-tovci skupno z borci JA — tako se kuje bratstvo in gradi socializem.
Kar je mogoče v Kostanjevici in drugih gradiliščih, ali ni mogoče tudi na Raki. Tam je gradilišče prerastla trava, imajo skrajno slabo očuvan gradbeni material, opeka je nepokrita in jo namaka dež, les je le delno zložen, ostali se kvari. Niti cementa ne prekladajo da se jim je začel trditi. Tudi gradilišča Videm in Šmarje ne delajo slave našemu okraju. Napačno ravnajo tudi zadruge Vel. Podlog, Bučka in dr., ki plačujejo drago najemnino za premajhne nesodobne lokale, medtem ko pa zadružni dom, ki je bil gotov v surovem stanju že lansko leto, letos sameva in čaka pridnih rok, da bi ga do konca uredile in izročile svojemu namenu.
Vreme za gradnje zadružnih domov je sedaj najugodneje; pa tudi delo na polju je ne-koiliiko popustilo. Zato1 je dolžnost (vseh aktivistov, zadružnikov, slehernega kmeta, delavca na vasi, da poživijo delo zadružnih objektov in tako dokažejo, da se zavedajo nalog, ki jih je pred njih postavlja OF, Partija in tov. Tito. S tem bomo dokazali da smo pravilno doumeli razvoj socialistične graditve na vasi, graditve ki nam jo nalaga naš petletni plan. Uspešna 'Socialistična graditev naše vasi pa bo tudi najboljši odgovor vsem klevetnikom in informbirojevskim »modrijanom«, katerih zgrešena stališča bo potrdila prav naša stvarnost.
trdil in to ljudem, ki niso upravičeni do njih. S tem je povzročila med prebivalstvom zmedo, neupravičeno kritiko in sploh nezaupanje do dejavnosti krajevnih organov. Podobno napako je napravil tudi krajevni ljudski odbor Bizeljsko. Druga napaka se ogleda v nepravilnosti vnašanja zemlje v popisne obrazce in to ravno tako na KLO-ju Dobova. Krivda za to napako leži na samih popisnih ekipah, pa tudi na sami krajevni popisni komisiji, katere dolžnost je bila, da kontrolira delo popisnih ekip -in sproti odpravlja pojavljajoče se napake. Krajevni ljudski odbori Bizeljsko, Čatež, Sv. Duh in Stara vas so dostavili popisni material šele 12. tega meseca in to s precej kričečimi napakami. Zamuda in napake so jasen dokaz malomarnega dela krajevnih popisnih komisij, ki popisu ne pripisujejo nobenega pomena. Nekateri KLO-ji niso vpisovali v obrazce kraja izdaje potrošniških nakaznic, a so imeli vendar nekaj čuta odgovornosti, da so te napake takoj popravili, tako da iste niso vplivale na rezultat popisa.
Pravilno so razumeli pomen popisa KLO-ji na sektorju Senovo, Kostanjevica, Artiče, Sevnica, Raka, Leskovec in nekateri KLO-ji v Brežiškem sektorju. Slednjim velja pohvala in prepričani smo, da bo njih pravilno delo pri popisu imelo za posledico tudi pravilno izdajanje potrošniških nakaznic, -ter redno preskrbo.
stavile po vseh KLO-jih komisije za .popis rezervne delovne sile v kateri je bil tudi odbornik KLO-ja, ki odgovarja za delo. Izvršile so se predpriprave, t. j. konferenca z okrajnim aktivom, ki je odgovoren po sektorjih, ker je naš okraj obširen, zaradi lažjega dela. Isto so se vršile konference po sektorjih. Na sektorskih konferencah so prisostvovali krajevni vodje popisnih komisij, ter se jim je dala naloga in poročila za pravilno pristopitev k popisu.
Zakaj je prišlo do popisa rezervne delovne sile mora biti vsakomur jasno, da s-o večinoma vsi KLO-ji kakor tudi množične organizacije zatrjevale, da pri nas ni več rezervne delovne sile in da je še potrebno dobiti za obdelavo kmetijstva. Ravno s tem popisom se je pa dokazalo, da to ne drži. Zavedati se moramo, da z izgradnjo naše težke industrije rabimo mi delovno silo in da je ta delovna sila ravno na deželi. Za obdelovanje kmetijstva se je izračunalo po normativih, katere nam je dala na razpolago okrajna planska komisija. Nekatere krajevne komisije so pravilno pristopile ter izračunale po posameznih kmetih ter vaseh in na ta način dobile višek delovne sile. Med najboljšimi sektorji so se izkazali sektor Senovo, Boštanj, Sevnica, Rajhen-burg delno pa Artiče in Kostanjevica, kjer je bilo treba še korigirati, ker so komisije skrivale rezervno delovno silo z izgovorom, da je ni itd. Med najslabšimi sektorji je pa Cerklje. Kljub večkratnemu opozorilu na vodjo sektorja pa še do danes ni točnega pregleda, koliko rezervne delovne sile je. Isto velja za mestni LO Krško ter KLO Bre ge, ki kljub zadolžitvi uslužbenca iz okraja in večkratnim opominom še nista izvršila popis. Tu se vidi neodgovornost in malomarnost posameznih tovarišev, ki ne izvršujejo nalog, katere so postavljene pred nje. Če pogledamo nekoliko po terenu ravno za mobilizacijo delovne sile za frontno brigado ali za stalno, pa vidimo na vseh okrajih izgovor, na delovne sile ni, kakor na pr. sektor Raka, Aktivisti KLO-ja se izgovarjajo, da ni delovne sile na razpolago. Ravno popis za sektor Raka, ki je bil dobro izveden je pa pokazal, da je v KLO-ju Raka 257 ljudi na razpolago za vključitev v delo, to je
Žetev, ki je letos bogato obrodila, je za nami. Pred nami stoji drugo zelo važno vprašanje, preoravanje in zasejanje strnišč. Nekateri kmetje so s tem važnim opravilom že končali. Sicer je preoravanje in zasejanje strnišč že običaj, vendar pa se najde še dosti malomar-nežev, ki puščajo strnišča gola, niti ne preorana, tja pozno v jesen ali tudi do pomladi.
Na tako zapuščenih njivah se košati plevel, zemlja pa ostane pusta in zbita. S takojšnjim preoranjem nudimo bodočim rastlinam potrebno vlago, kakor tudi dostop zraka v zemljo.
Za kvalitetni in številčni dvig živine je
nekaj za stalno, za začasno in za sezonsko. KLO Studenec je pri prvem popisu izkazal, da mu manjka še šest ljudi za stalno obdelavo kmetijstva. Kljub vsem zatrjevanjem tajnika KLO-ja, da delovne sile ni na razpolago, je okrajni aktivist skupno s komisijo preračunal normative na posamezne posestnike ter ugotovil rezervno delovno silo 62 ljudi, t. j. za stalno zaposlitev 41, sezonskih 13 in 8 začasnih. Tu se vidi, da do-tični tajnik oz. odbor KLO-ja ne gleda perspektivo nadaljnjega razvoja kmetijstva, da z drobno obdelavo posameznih posestev ne moremo ustvariti na vasi socializma;. Ista slika je tudi na KLO-ju Malo Mraševo-Tam z vso trdovratnostjo trdijo odborniki KLO-ja, da tam ni na razpolago rezervne delovne sile. Ko je pa prišel okrajni aktivist in to stvar pregledal, se je ugotovilo, da je na razpolago 93 ljudi. Če še pomislimo, da je Malo Mraševo ravninski predel in da se da tam strojno obdelovati zemljo ter ustvariti kmetijsko obdelovalno zadrugo, ki bo izprostila še več delovne sile za našo industrijo. Isti primer je KLO Zdole, kjer so se odborniki, kakor tudi predsednik KLO-ja postavili, da ni na razpolago rezervne delovne sile ter niso hoteli sodelovati z izgovorom, da tam še manjka ljudi. Ugotovilo se je, da je na tem sektorju še precej rezervne delovne sile, ki se bo lahko zaposlila v industrijo. Odbornikom KLO-ja, kakor ostalim kmetovalcem pa priporočamo, da se naj ustanovi kmetijsko-obdelovalna zadruga, ki jo bodo na skupni podlagi lažje obdelovali.
Popis rezervne delovne sile nam prikazuje, da je v celotnem našem okraju precej ljudi na razpolago, t. j. okoli 3.500, bi se bodo lahko vključili v industrijo. Odkupna uprava pa mora odkupiti od teh posameznih kmetovalcev, ki imajo rezervno delovno silo vso tisto žito, ki bi pripadalo na posameznika, ki je na razpolago za industrijo. Na ta način bo za dotičnega delavca, ki se bo zaposlil v industriji preskrbljena garantirana preskrba. Vsi KLO-ji so dobili nalogo, da vodijo poimenski spisek vse razpoložljive delovne sile in dajo na razpolago posameznim aktivistom, ki se bavijo na terenu z odkupom belih žit. če pogledamo malo izven naše države vidimo vsepovsod probleme, kako zaposliti delavce, ki so brezposelni. Pri nas je pa problem, kako dobiti delovno silo za našo industrijo, ki jo nujno rabi. Če se spomnimo nazaj na našo bivšo Jugoslavijo, so šli delavci s trebuhom za kruhom po svetu iskati dela, t. j-v Francijo, Holandijo, Belgijo, Ameriko itd. ter ni 'bilo vprašanje, ali bo dobil tam delo, a"li bo prišel nazaj ali ne. Danes, ko pa no.e*
industrija rabi delovno silo, je pa borba na vasi za vsakega posameznika, da bi najrajši ostal doma na bajtarij! ter podpiral velikega kmeta in jadikoval, da nima čevljev, obleke itd. S takim jadikovanjem se mu položaj ne bo in ne more izboljšati, dokler se on ne bo vključil v stalni proces dela, tam bo pa dobil garantirano preskrbo ter vse kar mu pripada. S pravilnim pristopom odtegnitve rezervne delovne sile iz terena bomo lahko zadostili vsem potrebam naše težke industrije, t. j. Jesenice, Guštanj, Štore, rudniki itd. Le z izgradnjo težke industrije bomo ustvarili boljše pogoje za naše delavstvo ter delovne kmete in na ta način prispevali k izgradnji socializma na vasi.
Zato je dolžnost vseh masovnih organizacij, krajevnih komisij, kakor tudi okrajnega štaba za mobilizacijo delovne sile, da z vso resnostjo pristopijo k tolmačenju 'ter vključevanju rezervne delovne sile v produkcijo. S tem bomo mi dokazali, da smo za program Partije, za program Ljudske fronte ter za izgradnjo socializma v naši državi in proti vsem klevetnikom, ki hočejo zavirati razvoj naše države.
potrebno, da zemljo čimbolje obdelamo ia načrtno izkoristimo. Predvsem je važna setev mešanice koruze in sončnic za zeleno krmo, s čemer bomo dvignili mlečnost naših krav in pospešili rast živine.
Naše ekonomije bodo poskrbele, da bodo večji del stmih površin zasejale s pozno jesenskimi strninami, S tem bodo premostile običajno zimsko pomanjkanje zelenjave za delovne ljudi.
Kmetje in zadružne ekonomije naj ta vprašanja rešujejo kot prvenstveno delo z vso pozornostjo in s čutom odgovornosti do skupnosti.
Sedaj je čas zadružnih gradenj
POPIS REZERVNE DELOVNE SILE
Enotnost delavskega razreda in delovnih kmetov se kuje v izpolnjevanju plana !
Izkoristimo
vsak košček zemlje
Tekmovanje Krajevnih odborov Zveze borcev
Okrajni odbor Zveze Borcev Krško napoveduje tekmovanje vsem Krajevnim zvezam zaradi nedelavnosti poedinih Krajevnih zvez, kakor tudi posameznih članov, ki se ne zavedajo svojih dolžnosti in njih nalog, ki stojijo danes pred nami v času izgradnje socializma. Tekmovanje napoveduje v naslednjih točkah:
1.	katera KZ bo imela največ masovnih sestankov in na njih udeležbo,
2.	katera KZ bo največ pomagala pri mobilizaciji delovne sile ali ustanavljanju frontnih brigad, kmečko obdelovalnih zadrug, zadružnih ekonomij itd.,
3.	katera KZ bo imela največ prostovoljnih ur na gradnji zadružnih domov ali ekonomijah, ali kmečko obdelovalnih zadrugah ali v frontnih brigadah itd.,
4.	katera KZ bo pritegnila vse člane v študijske krožke in preštudirala brošuro Ustanovni kongres in pravila o zadružništvu,
5.	katera KZ bo najbolj povezana z masovnimi organizacijami.
6.	katera KZ bo vključila sto odstotno vse člane v članstvo,
7.	katera KZ bo imela prej izpolnjene prijavnice za vse člane kakor tudi legitimacije . in kartoteko,
8.	katera KZ bo imela točen pregled nad članstvom, ki je potrebno socialne pomoči in podatke o njih poslali na Okrajni odbor ZB,
9.	katera KZ bo najbolj redno pošiljala poročila o svojem delu oziroma, o delu po štirih sekcijah tako, da bodo poročila dostavljena na okraj do 28. v mesecu,
10.	katera KZ bo imela največ kulturnih prireditev,
11.	katera KZ bo poslala vse delegate na skupščino, ki se bo vršila dne 28. avgusta 1949.
Okrajno tekmovanje bo trajalo od 15. avgusta do 30. oktobra 1949.
Na Okrajnem odboru ZB bo sestavljena komisija, katera bo vodila točno evidenco od vsake posamezne KZ in bo po končnem tekmovanju objavljen rezultat ter obenem podana prehodna zastavica najboljši KZ, kakor tudi nagrada.
Zdravstveno stanje Sn higiensko sanitarne razmere v našem okraja
Zdravstveno stanje prebivalcev okraja Krško je v splošnem zadovoljivo. Tifus ki je bil včasih v gotovih krajih okraja endemičen, je skoraj popolnoma prenehal. Saj je bilo v letošnjem letu le 7 slučajev tifusa in 2 slučaja paratifusa, kar -.je s predvojnim stanjem absolutno pozitivno. Da se je stanje zboljašlo, je nedvomna zasluga okrajne sanitarne inšpekcije, ki stalno nadzira in razkužuje vodnjake in druge vodne izvire. Nadalje je bilo letošnje leto 8 slučajev Škrlatice, 6 slučajev davice in 3 slučaji meningitisa, od tega 1 smrtni. Vsi taki bolniki se takoj prepeljejo na infekcijski oddelek v bolnico v Brežice, njihovo stanovanje, obleke itd. se pa takoj razkuži in desinfikcira. Slednji slučaji obolenja so bili zlasti med mladino. Pač je v tukajšnjem kraju precej razširjena ušivost. in zasteniče-nje stanovanj, ker so to prinesli s seboj iz Nemčije.
Pri tej priliki bi omenili žalostno dejstvo, da je higiensko in sanitarno stanje na podeželju zelo žalostno. Tudi vaška pota so slaba in zanemarjena, kar vrže slabo luč na KLO-je, ki se za take stvari bore malo Zanimanjo. Pri vsakem KLO-ju obstoja zdravstveno soc. svet, ki bi moral po svoji službeni dolžnosti v prvi vrsti gledati na take higienske in sanitarne nedostatke, kar pa v največ slučajih ne dela. Šolska mladina, ki mora po takih zanemarjenih potih, ki so polna kotanj, blata in luž v jesenskem in zimskem času po ure in ure daleč v šolo, se vsled tega prehladi, ker prihaja vsa mokra in blatna v šolo. Apeliramo pri tej priliki na KLO-je, da pri prvi priliki skušajo popraviti svoja vaška pota, mogoče tudi z udarniškim delom.
Končno še omenimo, da bo v času od 1. do 19. 9. ^949 besežiranje, t. j. cepljenje proti tuberkulozi vseh otrok in mladine do 18 leta starosti. To cepljenje bo izvršila posebna tako zvana danska ekipa. Natančen razpored cepljenja po posameznim KLO-jih bomo objavili v prihodnji številki tega lista. Opozarjamo pa že danes predsednike in tajnike KLO-jev, šolske upravitelje in vse masovne organizacije, da morajo pri tej akciji aktivno sodelovati, da bo uspeh čim
popolnejši, saj je to besežiranje v prid ljudstvu, da se na ta način zmanjšajo tuberkulozna obolenja. Vse govorice o škodljivosti tega cepiva so le bajke in vržene med ljudstvo le iz gotovih namenov.
Sečnja drv za široko potrošnjo
Že mesec dni se nahaja Krška sindikalna brigada na obronkih Bohorja, dobre pol ure hoda od Stare žage pri Planini, na tako zvanem »Netopirju«. Koča je na novo zgrajena, stanovanjski prostori so čisti in vzorno urejeni. Dnevno dela preko 60 ljudi.
Po stvarnih potrebah in po planu brigada nima ljudi, kar je v glavnem krivda vodij posameznih podjetij in ustanov, ki niso vzele sečnje za resno in nujno potrebo. Ne zavedajo se, da čas hiti in da je v tem mnogo izgubljenega časa, kar bi lahko imelo za posledico, da ne bodo vsi potrošniki preskrbljeni z drvami za zimo. Gotova podjetja so takoj dala po planu predvidene ljudi, kot na primer: Celuloza-Videm, Mestna podjetja Krško in OILO.
Z druge strani pa ugotavljamo da DES Videm, železničarji Videm, Narodna banka Krško in še nekaj drugih, še do danes niso poslali nikogar. Posamezna podjetja in ustanove naj organizirajo prostovoljne nedeljske akcije, s čemer bi najlažje pripo-
Špekulanti in saboterji prejemajo zaslužene kazni
Prednost vključevanja ljudi v delovni proces je med drugim tudi ta, da se je število kazenskih prijav pri okrajnem sodišču v Brežicah zmanjšalo. Zelo redki so vaški pretepi in fantovska obračunavanja. Primeri sabotaž, špekulacij in širjenja sovražne propagande se še vedno pojavljajo. Tako je bilo v teku zadnjega polletja nekaj prav tipičnih primerov.
Najbolj značilen je primer Vukčevič Marije iz Globočic pri Kostanjevici. Omenjena je posestnica, lastnica mlina in žage, v družini pa je poleg tega v lasti išina avtopre-vozništvo. Ona je špekulirala tako pri prijavi orne zemlje kot pri obvezni oddaji prašičev in kot pni mlinu in žagi. Posluževala se je vseh mogočih izgovorov. Zelo spretno je špekulirala pri stavljanju računov za žaganje in prijavi mlina, tako, da je dobila pravico do mlevske merice, brez dolžnosti, voditi mlinarski dnevnik. Pri žaganju je kljub predpisom zaračunavala še vedno na dolžinske metre, namesto na kubične. Cene pa na prvi pogled povsem prilagodila uradnim cenam. Šele ob upoštevanju, da je pri nas debelina lesa tanjša kot 50 cm, se pokaže velika razlika pri takšnem računu v njeno korist. S takim zaračunavanjem je v letu in pol pridobila najmanj trideset tisoč din. Za vse navedeno je dobila primerno kazen: zaplemba žage in mlina, prostostna kazen pa je bila z ozirom na njeno starost nizka.
V zvezi z utajami je omeniti primer Mlakar Franca iz Kumpol in Drmelj Franca iz Boštanja, Poleg tega tudi oba nista izpolnila obvezne oddaje mesa. Kazen je bila med drugim zaplemba njunega dela posestva.
Glede deliktov iz zadružnega poslovanja, iz trgovske mreže je omeniti postopek proti
Čater Karlu, Zagode Faniki in Žnidar Herti, vsi uslužbenci Naproze v Brežicah, kateri so s svojim malomarnim poslovanjem povzročili manjko 78 kg sladkorja in 39 kg masti. Obsojeni so bili na povračilo škode in n* do 3 mesece odvzema prostosti.
Enako je z malomarnim poslovanjem povzročil znatno škodo Vajsbaher Mirko, poslovodja zadruge Vel. Podlog, vsled njegove malomarnosti se je pokvarilo okrog 9.500 kg koruze. Bil je obsojen na povračilo škode in na 9 mesecev poboljševalnega dela,
V listo skupino kaznivih dejanj spada tudi Žuraj Ludvik, nakupovalec vina iz Zdol, kateri je za svoje potrebe potrošil preko 100 tisoč zaupanega mu denarja. Poleg povračila škode je preje"! kazen na 18 mesecev odvzema prostosti s prisilnim delom.
Zaradi sovražne propagande sta bila obsojena Kožuh Ivan iz Stranj in Žerjav I-van iz Brežic. Oba sta hotela razbijati sestanke v zvezi z osnovanjem kmetijskih zadrug. Prejela sta primerno kazen in sicer prvi 10 mesecev in drugi 5 mesecev odvzema prostosti. V isto vrsto spada tudi obsojeni Krži-čni Peter, pek iz Kostanjevice, ki je pekel kruh v slabi peči, četudi je vedel, da bo kruh slabo pečen in tak kruh dostavljal delovni gozdni brigadi. Njegovo delovanje je bilo kmalu odkrito, ker sicer bi povzročil resne težave v preskrbi brigade, s čemer bi se lahko tudi ogrožalo obstoj brigade. Prejel je zasluženo kazen 6 mesecev in pol odvzema prostosti.
Med tem ko se delovni ljudi borijo za dvig življenjskega standarda, za petletni plan, se pojavijo gotovi ljudje, ki hočejo namenoma ogrožati svobodno gibanje in življenje delovnega človeka.
mogle k izvršitvi plana za široko potrošnjo.
Brigada je razdeljena v desetine, katere so v začetku imele po 6 do 7 ljudi. Te desetine niso ustrezale dnevnim normam, ker se je vedno pojavil nekdo, da bi na mesto njega drugi delal. Potrebna je bila reorganizacija desetin in sicer po štiri ljudi, od katere delata po dva in dva samostojno, za kar bo lahko uspeh posameznih brigadirjev pravilno nagrajen. Najboljši uspeh je bil 29. julija, ko so izpolnili dnevno normo * 157 %, Tekmovanje med prvo in četrto skupino je zelo ostro, prva je 26. julija presegla dnevno normo za 87 % kjer sta bila najboljša komandir Požeg Franc in Požun Alojz desetar, ki sta presegala dnevno normo z 218%, za kar sta bila pred brigado pohvaljena kot najboljša brigadirja v brigadi. Četrta skupina sledi prvi in presega dnevno normo povprečno za 62 %.
V	začetku so se pojavili v brigadi nergači, ki so hoteli rušiti red in moralo v brigadi. Sedaj pa so se tudi taki nergači privadili frontovskemu življenju in delu.
Brigada dela od 7 ure zjutraj do 6 ure zvečer. Opoldne imajo eno uro prosto za oddih. Do sedaj je izdelanih ca 1000 kubičnih metrov drv, kar pa ni zadovoljivo zaradi stvarnih potreb, kljub temu, da so se brigadirji trudili .in presegali dnevno normo. Potrebno je še mnogo prostorninskih metrov drv, da bodo vsi potrošniki preskrbljeni in zadovoljni.
Napovedala je tekmovanje MTT, ki st nahaja na istem terenu. Tekmovanje je bilo napovedano delno po točkah mariborske brigade, delno po novih točkah Krške brigade. Uspeh brigade je razviden v grafikonu. Za kulturno razvedrilo ima brigada harmonikaša iz Sevnice. V prostem času prebirajo novosti iz dnevnih časopisov.
Brigada pričakuje še novih delavcev, da jim bo mogoče izpolniti predvideni plan.
V	Pišecah dela mariborska brigada, ki dosega dnevno normo za 25 %, in ima 93 ljudi.
Prav tako je pred nekaj dnevi začela s sečnjo tudi mariborska brigada v Močniku pri Brežicah.
Sečnja je v teku, treba je samo še razumevanja s strani podjetij in ustanov ter poslati še ljudi, da bo plan mogoče izpolniti.
ZGRADITEV
boljše bodočnosti za vsakega delovnega človeka je smoter borbe za socializem
Pot v zadrugo
(Nadaljevanje)
»Slišim Tine*! je odgovoril Tone. »Košnja je moje veselje in pripravljam se na njo kakor na praznik. Le to je za razliko pri meni, da ne poje tako veselor"Gna poje otožno in vesela postane šele na mojem ogonu, ki je pa majhen, da zapoje le nekaj kitice.
»Tone, ali si tudi želiš skupnosti?« je prišlo iznenada iz Tineta.
»Pazi, da te ne sliši stari, i seveda zakaj pa ne. ludi jaz bi rad videl vse naokrog *Lja.ju, kakor ti ali tvoj oče, in dejal :° je naše. Ne bi dejal to je moje ampak 0 ]e. ”aše- Nas vseh bi bilo in delo bi nam rezalo kruh. Se ti ne zdi tako prav?«
»tio-o-o-o-o-o,« se je slišal glas volka, »k zajtrku-u-u-u-u.u „
Pesem kos je prenehala. Tine se je obrnil k Tonetu; Prav je tako. Tudi jaz telim skupnosti.«
Tone ga je pogledal začudeno potem pa 8C J e napotil za drugimi.
Tako so minevali dnevi in prišel je čas, ko se je Tine moral posloviti. Najtežje mu je balo slovo od Mojce. Oba sta čutila v sebi, da se imata rada in zdelo se jima je, da je je združila borba za novo življenje,' ki je bila v Mojci že v polnem razmahu, a
v
bi:
še
si
pri Tinetu se je šele porajala. Obljubila sta si, da si bosta pogosto pisala in želela je še od njega, da pride nazaj prekaljen in bo tako kos nalogam, ki stojijo pred slehernim aktivistom. Obljubil ji je! Tudi k Francetu je še otopil, in le ta je bil še zmeraj isti. Nič mu ni šlo v glavo in celo je dal vedeti Tinetu, da bo slabo za njega, če pridejo Amerikanci, ki se že pripravljajo na vojsko. To in podobno mu je pel na uho. Toda Tine ga ni poslušal. Zazrl se je tja proti cerkvi, kjer je na ogalu stala bajta Toneta. Zazdelo se mu je, da vidi za oknom stati Tineta ki mu maha v pozdrav. Tudi sam je dvignil roko in pomaknil . . .
Tineta je zaneslo na Primorsko. Dokler se ni navadil vojaškega življenja, mu je bilo dolgčas po domu. Še posebej je čutil, da mu manjka zemlje v katero je tolikokrat izlival svojo radost. Tudi po Mojci mu je bilo težko in pogosto ji je pisal. Vse ji je v pismih povedal, kar je bilo dnevno v njegovem vojaškem življenju. Tudi to, da se je spoprijateljil s črnookim Bosancem doma nekje od Lipaca pri Doboju, Bila sta vedno
skupaj tudi postelje v kasarni so se tiščale. V prostem času mu je zlagal pisma za njegovo Milico.
Pisati je znal, naučil se je na progi. Delal je pri useku Lašva. Tam je postal udarnik in večkrat mu je pravil o borbi, ki so jo vodili proti golim skalam ki sp postale žrtve zmagovalcev. Vesel fant je bil ta Jovo, zmeraj nasmejan. Kakšno je uganil v prostem času. Bil je pravcati otrok. A dober kot duša. Skupaj s Tinetom sta bila v isti četi. Vsako jutro, ko je dežurni zaigral jutrnico, ije moral Tine predramiti še Jovota, ki je spal trdno in mu ni prišla troba do živega. Potem sta pa tekla h gimnastiki, nato pozdrav zastavi in k zajtrku. Hrana je bila dobra in obilna. Že po pekaj dnevih sta si oba želela, da bi se stehtala. Radovedna sta bila, koliko jima je vrglo v teh dnevih. Kmalu sta se oba privadila vojaškemu življenju. A kako ne, ko pa so bili vsi nadrejeni tako dobri in domači fantje. Prej so pravili, da so tepli, a sedaj so stopili zvečer v krogu skupaj in zapeli. Oficir zraven vojaka. Vsako popoldne so imeli »čas« in Tinetu je bilo vse kar je slišal, novo. Predaval je neki podporočnik iz Beograda.
Tako je šlo mesece in Tineta so poslali v oficirsko šolo. V njem so videli novega človeka, ki bo znal hiti mojster orožja in učitelj borec. Za vsako najsi anjšo stvar se je
zanimal in povsod je sodeloval. Pisal je članke za stenski časopis, vodil je kulturni krožek in čitalsko družino. Mnogo je čital in zasledoval časopisje. Za vse je našel časa, še poleg napornega dela. Na »časih« je pokazal izredno zanimanje in pri konzultacijah je bil prvi. Dobro si je zapomnil besede nekega borca Ludvika:
»Tovariši, nam je potrebno mnogo govoriti. Predstavljajmo si, da smo doma in da govorimo domačim lepo, brez treme; tako se tudi tukaj sprostimo vsake treme. Ni dovolj, da znamo in to znanje tiščimo v glavi. Tako delajo le tajinstveni profesorji, a mi moramo to znanje prenašati na druge. Zato je potrebno, da znamo govoriti, da znamo izkušnje prenašati na druge.«
Tine je bil med prvimi, ki se je sprostil vsake treme in pridno je posegal v diskusijo. Tudi sam je znašal tehtne stvari, tako, da mu je poročnik zaupal oddržanje »časa«, kadar je šel v brigado. Na »časih« je bilo mnogo govora o zadružništvu in Tine je počasi zadobil to, kar je potreboval za življenje, katerega bo nastopil, ko se vrne domov. Pomen zadružništva mu je postal jasen. Nič več si ni predstavljal paradiža pod besedo »skupnost«, ampak videl je' ▼ zadružništvu nujnost in zakonitost, katero terja socializem. Vedel ije, da nagli razvoj industrije in drugih gospodarskih panog zahteva če dalje več delavcev in vas bo tisti
MLADINA, ali ne
iNa stotine raznih strokovnih šol širom naše države vseh strok kliče v svoje naročje na tisoče novih mladih ljudi, ki bodo postali novi socialistični strokovnjaki ustvarjalci mogočne Titove petletke. Titova petletka prebuja iz stoletnega spanja našo vas ter razbija oklep stare miselnosti iz našega človeka, ki postaja popolnoma nov, vreden imena herojskega ljudstva, ki ljubi svojo socialistično domovino s prvjo priborjeno svobodo naših narodov, ustvarja lik borca za socialistično preobrazbo vsega delovnega ljudstva, ter vseh narodov Jugoslavije.
Mnogi naši partijski in vodilni voditelji naše države so takoj ob sprejetju zakona o petletnem planu poudarili, da ni nobene ovire pri uresničevanju petletnega plana kot vprašanje strokovnih delavskih kadrov. Tudi to vprašanje bodo naši narodi častno rešili, kljub vsem oviram od strani reakcionarnih in Kominformbirojevskih elementov, ki bi radi uničili s svojim podtalnim delom to, kar je naše ljudstvo zgradilo s trpljenjem in krvjo, ter z milijonskimi žrtvami za časa Narodnoosvo-dilne borbe pod vodstvom svoje herojske Komunistične partije.
Razni laži strategi govorijo, da ni več delovnih rezerv, da ni več mladine, ki bi se šla učiti v razne industrijske šole odnosno na delo v težko industrijo, da je to laž nam je pokazal zadnji popis rezervne delovne sjle, ki je izkazal veliko število ljudi, ki bi brez škode kmetijskemu gospodarstvu na vasi odšli v industrijo. Mnogo je še mladine na vasi, ki še okleva, da bi šla v vrste graditeljev boljše bodočnosti. Vsa ta mladina je bila še do danes v krempljih protiljudske duhovščine, ki so jo vzgajali v protiljud-skem duhu ter jo moralno in duševno pokvarjali kot n. pr. Matija Noč in še mnogi drugi.
Partijske celice na vasi in ostale Frontne organizacije predvsem mladinski aktivi so dolžni, da se za prevzgojo naše mladine res revolucionarno zagrizejo in ji pokažejo pot tja kamor jih kliče domovina to je naši socialistični rudniki in tovarne težke industrije, ter gradnje naših velikih objektov in hidrocentral. Da pa temu vprašanju niso naše množične organizacije na vasi posvetile dovolj pažnje nam pove primer, da se je do sedaj na upravi za delovno silo prijavilo cca. 40 učencev, kar znači, da smo izpolnili samo štiri % plana vključevanja učencev v gospodarstvu. Največja krivda leži na KLO-jih, kateri so dobili pred meseci nalog, da na krajevno običajen način razglasijo, da se vrši vpis v razne strokovne šole, ter o popisu poročajo do zadnjega junija -t 1-, kar pa ni storil niti eden KLO. Pravtako so dobile vse osnovne šole nalog, da med učenci izvršijo agitacijo za vpis v strokovne šole, ter dostavijo poročilo o svojem delu do 24. junija t. L, kar pa je storila samo šola Rajhenburg. Ves ta odnos nam pove jasno, kje leži glavna krivda, da naša mladina še vedno životari na vasi, namesto da bi šla v novo življenje v tovarne in rudnike.
V mesecu juliju in avgustu t. 1. so se vršile konference z mladino v starosti od 14 do 17 let in konferenca s socialno ogroženo mladino, katere so bile žal zelo slabo obiskane in to največ po krivdi nekaterih KLO-jev n. pr. na Studencu ni tajnik niti s prstom trenil, ko je dobil okrožnico, da
rezervar za delovno silo. Toda takšen način kmetijstva, nesmrtno izkorišča tisoče in tisoče delovnih ljudi, ki bi mnogo koristili v industriji. Koliko je samo v njegovi vasi ljudi, ki garajo na majhnem ogonu, zraven pa paberkvajo za težaškim delom pri kulakih. Tudi pri njemu doma je tako, ko oče izkoristi vsako leto slehernega težaka in ga tako odtegne skupnosti. Pa ne samo to. Tudi nesorazmerje med industrijo in kmetijstvom je treba rešiti. Toda ta rešitev je edino v zadružništvu, le tukaj je mogoče dvigniti produktivnost dela na podlagi mehanizacije kmetijstva in ravno tako intenzivnejše delo, če odpravimo nesmotrnost in nenačrtnoat. Kmetijstvo moramo dvigniti iz njega zaostalosti in tako bomo zavarovali izvršitev plana industrije in zmago socializma v naši državi. Tudi odprava izkoriščanja je namen zadružništva. To zadnje je bilo Tinetu poznalo. Videl ga je povsod, doma in pri sosednih velikih kmetih. Njegov oče je Izrabljal slehernega, ki ga je dobil pod sebe in to izrabljanje mu je širilo grunt. Sedaj po osvoboditvi več ne toliko. Davek in pa oddaja je bila precejšnja in bilo je že čutiti razliko, ki je nastala. Toda čisto odjenjal nti in počasi se je le širil. O vsem tem je namignil očetu in seveda tudi Mojci je pokazal v pismu svoje znanje, ki si ga je pridobil in tako izpolnil obljubo. Oče mu ni odgovoril in Tine si ni znal povoda,
slišiš klica petletke
naj na krajevno običajen način razglasi kdaj in kje se vrši konferenca, šele zadnji dan, ko je upravnik za delovno silo osebno na KLO-ju interveniral za to vprašanje, je kurir prilepil na razglasno desko samo okrožnico, kar znači, da nimajo nobene evidence, če lepijo okrožnice in jih stavljajo na milost dežju in ostalim vremenskim prilikam. Isti tajnik zasluži tudi grajo pri popisu rezervne delovne sile, ker je izkazal, da mu manjka še sest ljudi, ka je absolutno laž, ki jo potrjujejo sosedni KLO Raka, katera je izkazala delovne rezerve okoli 300. Pravtako je slep ko pravi, da ni delovne sile, ko pušča pri velikemu kmetu Jancu, še hlapca in dekle, kar se razume, da drži s kulaki, ter si sam na rovaš delovnega človeka gradi veliko hišo.
Čudimo se, da ga še ljudstvo pusti na njegovem mestu, ker je zelo malomaren do svojega dela.
Mnogi se izgovarjajo, da ne vedo za kam bi na terenu priporočali našo mladino, kar pa pove, da zelo malo čitajo naše dnevno časopisje, ki vsak dan pod rubriko šolstvo prinaša razglase kje so razpisane strokovne šole širom Slovenije.
V samem našem okraju imamo na razpolago razne strokovne šole z internati in vso osikrbo n. pr. rudnik Senovo rabi zelo veliko število učencev za rudarsko stroko, katera je steber naše težke industrije. Pravtako rabi Elektrarna v Rajhenburgu moške in ženske učence za katere je ločeno poskrbljeno stanovanje in prehrana, ter imajo možnost postati v našem elektrogospodarstvu strokovnjaki. V tovarni ii-ne mehanike v Kranju se izobražuje in. usposablja naša mladina za fine mehanike, kakor tudi v tovarni gume »SAVA« v Kranju, ter v Železarni Jesenice, Guštanj, Štore, ter v tovarni verig Lesce—Bled in v ostalih tovarnah se gradi bodoči kader kovinarjev, ki bodo v naši socialistični industriji postavili in pognali v obrat nove stroje, ter skovali sebi in vsemu delovnemu ljudstvu srečno bodočnost.
Ne smemo pa pozabiti, da naši rudarski revirji v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, Velurju in Senovem kličejo nove ljudi, ki bodo postali novi rudarski strokovnjaki, tehniki in inženirji. Ves ta strokovni in tehnični kader bo vstal iz naše kmečke in delavske mladine, katera 'bo uresničila naj večjo željo delavskega razreda ne samo našega, temveč željo vseh narodov sveta, to je, da bo zgradila deželo socializma in končno pometla z ostanki kapitalizma.
Ako je naša slavna mladina dokazala, da je vredna tega imena, kar povejo vse njene dosedanje žrtve in njen delovni elan, da je izgradila ona sama v enem letu več kot pa gnila predaprilska Jugoslavija, ter gradi Novi Beograd in cesto Bratstva in edinstva jugoslovanskih narodov, smo trdno prepričani, da bo ona znala na naši vasi prebiti trdi oklep zastarele miselnosti naših ljudi, ter iztrgala vso vaško mladino iz zaostalosti in apolitičnosti, ter jo povedla na pot, ki je vredna imena socialistične mladine pa naj še tako ali tako rovari naša protiljudska duhovščina in o-stali vaški kapitalistični reakcionarski elementi.
Da bo plan vključevanja naše mladine v strokovne šole dosežen in tudi presežen, je osnovna naloga ne samo uprave za delovno silo, temveč vseh množičnih organizacij na naši vasi in vsakega aktivista,
zakaj očetov molk. Šele, ko je dobil od Mojce pismo, mu je ona sporočila, da je oče zaprt zaradi zemlje in njegove propagande na vasi proti popisu posevkov, ki se je izvajal. Sporočila mu je še, da je na posestvu sedaj Lovše, dokler se oče ne v£-ne. Nazadnje ga je še potolažila, da naj si nič k srcu ne jemlje te stvari, ker oče je "dejansko zapor zaslužil, a borba na vasi zahteva takšne ukrepe. Tudi na njegove besede o zadružništvu je odgovorila in pravila mu je o pismu, da se je gibanje začelo in je v sosednji vasi pet kmetov že pripravljenih, da ustanovijo zadrugo.
Tine je bil vesel Mojčinega pisma. To, da v sosednji vasi ustanavljajo, zadrugo mu je bilo v zadoščenje. Pa bo le, si je mislil in vesel je bil, da še nikoli. Očetovega zapora si ni jemal k srcu. Kaj bi, če je zaslužil, -m naj ima. 'Bo vsaj enkrat vedel, da se z usodo mnogih ljudi igrati ni šala, kakor je bila včasih malenkost. Koliko ljudem je mislil odtrgati kruh, pa ga zakopati, čeprav splesni. Takšno je bilo geslo njegovega očeta in tudi mnogih drugih kulakov. Z najmanjšo stvarjo so šli na dan, da bi škodili izgradnji socializma, skupnosti. Toda naj vedo in oče že ve, da mogočnega elana novih ljudi ni mogoče zavreti, a saboterji bodo prišli počasi k luči in metla jih bo pobrala.
(Dalje prihodnjič)
da se v to vprašanje poglobi in revolucionarno vodi borbo na vasi proti zaostalosti in prišepetavanju reakcije in sovražnikov delovnega ljudstva, da jih razkrinka v očeh ljudi. Vsem, ki govorijo že štiri leta, da bo drugače, povemo, da za njih bo sigurno drugače, ker jih bomo spravili tja kamor spadajo. Naj dobro vedo. da ne bomo hodili mimo njih v rokavicah, ker se jih ne bojimo, pa če so tudi agenti za-padnega imperializma, ali Kominforma.
Naj ne bo na vasi niti enega mladinca, ki se ne bi v letu 1949 vključil kot učenec v gospodarstvu ali kot stalni delavec v industrijo, pa če tudi se bodo stariši postavljali na stališče, da njihovi sinovi in hčere stanujejo doma kot bodoči gospodarji, naj pa gredo v razne Kmetijske in vinarske in sadjarske šole kot so n. pr. v Mariboru, Grmu pri Novem mestu, Braslovčah, Žrebčami Ponoviče pri Litiji ali pa v gospodinjske šole Mala Loka pri Trebnju, Logatcu itd. Še večjo borbo
je treba voditi na vasi, ker hočejo kmečka dekleta postati skoro vse le šivilje in trgovke, katere morajo razumeti, da prva petletka potrebuje kader za težko industrijo, elektrifikacije in gradnje. Oblačilna stroka ima kadra dovolj, nudi se ji možnost kvalifikacije v tekstilni šoli v Mariboru, katera bo usposobila svoj kader za tekstilno in oblačilno industrijo.
Iz objave v današnji številki »Našega dela« je razvidno, da bodo učenci odšli dne 29. avgusta t. '1. v šole v katere jih bQ uprava za delovno silo odpeljaP3- ter po* skrbela za prisrčen sprejem tako. vsa ta mladina čutila eno toplino in za— dobila takoj veselje do svojega dela. Stariši in redniki, naj ne bo niti enega mladinca vaših sinov in hčera, kateri ne bi istega dne odšel v uk in to kamor si sam želi, da bi imeli možnost že v naprej odločiti se, naj se stariši potrudijo, na svoj KLO, kjer dobijo vse potrebne informacije v tej zadevi.
Uprava za delovno silo pri OLO Krško daje na znanje vsem KLO-jem in ostalim množičnim organizacijam ter vsej mladini, ki se je že in se želi prijaviti za učenje v novem šolskem letu 1949-50 v razne strokovne industrijske šole, predvsem mladina, ki je socialno ogrožena, da ima na razpolago sledeča mesta: Vse rudarske šole v rudnikih Senovo, Velenje, Trbovlje, Zagorje, Hrastnik ter v ostale kovinarske in elek-tričaske šole v Elektrarni Rajhenburg, Tovarni avtomobilov Tezno, Celuloze v Vidmu« tovarni fine mehanike »Iskra«, Kranj in tovarni gume »Sava«, Kranj, tovarni papirja Količevo pri Kamniku, Tekstilna šola v Mariboru, »Litostroj«, Ljubljana, Vojno podjetje »Istra«, Cerklje ob Krki in Ljubljani, Vojno lesno-industrijsko podjetje Škofja Loka—Jelovica (samo za mizarje), Keramična tovarna Ruše pri Mariboru in vse o&tale, 'ki jih imate na razpolago v dnevnem časopisju, da naj se vsi interesenti javijo dne 29. avgusta 1949 do 10 dopoldne v pisarni Uprave za delovno silo (bivša tiskarna bratov Rumpret v Krškem).
S seboj naj prinesejo sledeče dokumente:
1.	Krstni list, 2. Zadnje šolsko izpričevalo.
2.	Potrdilo o im o vinskem stanju starišev odn. rednikov. 4. Karakteristiko LMS ali KLO-jia. 5. Zdravniško izpričevalo ako se čutijo bolane. 6. Državljansko- izkaznico. 7. Lastnoročno napisati življenjepis. 8. Lastnoročno napisano prošnjo za, sprejem, kol-kovano z 10 din ter odjavnico od Krajevnega ljudskega odbora. S seboj naj prinesejo obleko in perilo, po možnosti tudi posteljno perilo, ker bodo še istega dne odpotovali z zastopnikom Uprave za delovno silo na lice mesta.
V vseh zgoraj navedenih industrijskih šolah se nahajajo internati s celokupno oskr-
bo, kjer ne manjka kulturnega in političnega razvedrila. Zaželjena je tudi ženska mladina, ker bodo tudi njo po želji vključili v uk.
Prosimo, da se držite reda in pridete točno ob naznačenem datumu in uri na lice mesta, kamor so zaželjeni tudi stariši odn. njihovi redniki, da prejmejo enventu-alna navodila od naše strani.
Vsa predhodna pojasnila prejmete v naši pisarni vsak dan od 7 zjutraj naprej. Učenci ne smejo biti mlajši od 14 in ne starejši od 18 let.
KROJAŠKO
ŠIVILJSKA
ZADRUGA
RAKA
je dne 15. VI. 1949 pričela z delovanjem. Združeni so ®WhS|, vsi krojači in šivilje KLO
i5R r*“*
O>c^W<=>»<C><>0<=>60<C^»»<CI>tiKC^6<C3>60<Z2><»<=>6fr<C3>60<CD>«0<=>t0<Z>tO
nnrr^rn
■ ■■fcfešinmi::n i\ si is 11 s;
UULJUULJ
iriiniiii
I
KRŠKO
17,—18. VIII.
BELI VALČEK
francoski film
20.—21. VIII.
OTOK SKRITIH ZAKLADOV sovj. film
24.-25. VIII.
POTEPUHA V NEBESIH francoski film
27.—28. VIII.
TO LJUDSTVO BO ŽIVELO jugoslovanski film
31,—1. IX.
UČENKA PRVEGA RAZREDA sovj. film
*	RAJHENBURG
*
*	17.—18. VIII.
*	NEKJE V BERLINU
^	nemški film
*	20.—21. VIII.
*	GOSLI IN SANJE
^	češki film
*	24.-25. VIII.
*	NIKLAS NIKLEBV
rje	angleški film
*	27.—28. VIII.
*	ŽIVLJENJE V CITADELI
rje	sovjetski film
*	31,— 1. IX.
*	NARODNE PESMI
*	PRVAK SVETA
^	sovjetski film
SEVNICA
27.-28. VIII.
ZAKON V SENCI
nemški film
y	20.—21. VIII.	3-— 4- X.
? SKRIVNOST	MAKEDONIJA IN SLIKARSTVO
()	francoski film	,	jugoslov. umet. film
Izhaja L in 15. v mesecu. — Mesečna naročnina 5 din. — Poedina številka 2.50 din. — Čekovni račun št. 605-95603-9 - Ureja uralm&ri odbor. Naslov unrave in uredništva: Okrajni odbor OF Krško, telefon 48. — Tisk Mohorjeve tiskarne v Celju. — Odgovarja uredniški odbor.