št. 30 Ptuj, dne 28. julila 1967 Cena 0.50 ND (50 SD) Letnik XX .Tednik* izhaja pod tem tmenon od 24. novembra 1961 dalje p- sKJepu občinsit;b odborov SZUt Ptuj iH Ormož. — Izdaja zavo- -Ptujskl tednik- Ptuj. Odgovor nJ urednik: Anton Bauman. - UrectoljStvo ta uprava: Ptuj, He roja Uacka I — TeL 156 Slevtlkt tekoftega raiuna: NB 524-3-72 - Tiska Časopisno podjetje Maribor sto tisk Maribor. — Rokoptsov nt vračamo. — Celoletna narofinln*. 20 ND. za Inozemstvo 40 ND v prodaji mroč 0.50 ND (50 8O> Posvetovanje o medobčinskem sodelovanju v Ljutomeru v ponedeljek, 10. t. m., je bi- lo v prostorih občinske konfe- jence SZDL Ljutomer posveto- vanje o medobčinskem sodelo- vanju. Posvetovanje je organi- 7,iiala občinska konferenca SZDL, ki so se ga udeležili čla- ni 10 občinske konference, re- publiški poslanci, predstavniki družbenopoliUčnih organizacij in občinske skupščine Ljuto- •mcr, V zadnjem času je prišlo predvsem v Pomurju do nespo- razumov-, trenj v medobčin- skem sodelovanju. Ta trenja so se začela že lansko leto,-4co so v Ljutomen.1 ustanovili izposta- vo mariborskega zavoda za za- poslovanje delavcev. Obstajajo težnje, da bi vse skupne služ- be; ali forumi bili v Murski So- boti, da je Pomurjc enotno go- spodarsko področje itd. To so bili osnovni vzroki, ki so vpli- vali, da je prišlo medobčinsko sodelovanje na dnevni red po- svetovanja, še posebno zaradi tega, ker se krivda za neuspehe pri različnih oblikah sodelova- , nja pripisuje predvsem občin- '■ skim političnim organizacijam. V praktičnem razvijanju med- občinskega sodelovanja so se izkristalizirali nekateri osnovni principi, ki pa niso bili v med- občinskem sodelovanju večkrat upoštevani. To so predvsem: enotnost gospodarskega in po- litičnega sistema naše dežele; racionalnost in ekonomičnost proizvodnega procesa; višja stopnja zadovoljevanja potreb občanov; pristnost interesov, prostovoljnost in enakoprav- nost vseh udeležencev v sode- lovanju; neomejenost glede predmeta, oblike sodelovanja in izbire sodelujočih, kakor tu- di ustrezna solidarnost udele- žencev sodelovanja. Takemu pristopu je tuje vsa- ko administrativno odločanje o integraciji, ne glede na to, od katerega organa v občini ali de- lovne organizacije prihaja. Poseben pomen ima medob- činsko sodelovanje na področ- ju dnažbenih služb. Izhodiščni smotri naj bi bili naslednji: — Omogočanje vsem obča- nom, da lažje in hitreje dobijo usluge, racionalizacija in poce- nitev uslug, solidarnost in za; vest o skupnih interesih; — Posebej je treba poudariti, da se delovne organizacije druž- benih služb ne morejo vezati samo na eno občino, ampak morajo zadovoljevati potrebe vseh "občanov, ne glede na teri- torialno pripadnost; — Medobčinsko sodelovanje mora biti, če hočemo, da bo uspešno, zasnovano na načelih prostovoljnosti, enakopravno- sti, racionalnosti in ekonomič- nosti ter na načelih medseboj- nega zaupanja in solidarnosti. V Ljutomeru že dalj časa ugotavljajo, da se medobčinsko sodelovanje razvija v dve sme- li, in sicer na gospodarskem področju v smeri Maribora (obrat MTT — Ljutomer, obrat Marles — Ljutomer, obrat Intes — Ljutomer itd.) ter na pod- ročju družbenih služb v smeri Murske Sobote (okrožno sodi- šče Murska Sobota, komunah^ zavod za socialno zavarovanje, pedagoški zavod Murska Sobo- ta itd.). Že vrsto let se pojavljajo npr. problemi pri skupnih služ- bah, predvsem pri financiranju, kar se odraža tudi v neenaki fi- nančni zmogljivosti posamez- nih občin (problem financira- nja šolstva, inšpekcijskih služb itd.). Sedanji sistem delitve sredstev ne spodbuja sodelova- nja, ker ni enotnih meril za fi- nanciranje občin, kjer ni sedež teh služb in nimajo i-pliva na njihovo delovanje in se sodelo- vanje zreducira zgolj na finan- ciranje. IZ RAZPRAVE Zelo tvegano je govoriti, kam in s kom se naj kdo združuje, čeprav za določena področja in vrste podjetij obstaja neka ož- ja regionalna povezanost. V v\- nogradništvu npr. obstaja vse- kakor pojem integriranja, ožje- ga sodelovanja s štajerskim vi- nogradništvom, ker imajo vsi iste probleme, isto tržišče, ena- ke potrošnike itd. To jih tudi združuje, da pridejo skupaj Mariborčani, Ptujčani, Ljuto- merčani in Radgončani in se o problemih vinogradništva pogo- varjajo ne glede na teritorial- ne meje in ne glede na oznako, da so »štajerska«. To je neke vrste gospodarsko sodelovanje, ki bi lahko bilo še pestrejše in koristnejše za vinogradnike, ki imajo skupne probleme pri proizvodnji belega vina. Danes v gospodarstvu delati neke plo- tove, ko praktično in teoretično razglašamo prosto tržišče, bi bilo napačno, razen če bi bila rešitev na dlani in je nočeš sprejeti (npr. če neko podjetje noče sodelovati z druginfi in ima zato toliko večje proizvod- ne in transportne stroške). ZAKLJUČKI Medobčinsko sodelovanje je ena od predpostavk uspešnega sodelovanja in razvoja komu- (Klanec na 2. strani) IMPOL - najpomemb- nejši kolektiv v občini Slovenska Bistrica Občin Ptuj in Slovenska Bi- strica ne povezuje samo skup- na meja, ki poteka s kcmca za- hodnih Haloz skoraj do Marje- te na Dravskem polju, temveč tudi oba najvažnejša kolektiva v obeh občinah: v ptujski TGA v Kidričevem in v bistriški IMPOL, ki predeluje to, kar TGA proizvaja: belo zlato, ka- kor v IMPOL-u imenujejo alu mini j. Občanom ptujske in ormoške ter verjetno tudi ljutomerske občine je podjetje IMPOL več ali manj neznano. To je veliko podjetje, ki zaposluje skoraj 1500 delavce!\\ Ti v treh izme- nah predelajo, to se pravi zva- Ijajo, zlijejo, stisnejo ali kako drugače obravnavajo celotno količino aluminija, kolikor ga prejmejo od TGA v Kidričevem ter še določene količine iz uvo- za, svoje izdelke pa prodajo in- teresentom v inozemstvu (48 %) in doma. Obrat MONTAL tovarne IMPOL izdeluje iz pol- izdelanega aluminija končne iz- delke: gradbene elemente (okna, vrata, okvire, izložbena okna itd.) ter svoje blago izva- ža daleč po svetu, kjer opravi tudi montažo. V prihodnjem mesecu bo končana izdelava gradbenih elementov iz alumi- nija za celotno trgovsko ulico v Moskvi, kjer bodo delavci Mon- tala svoje izdelke tudi monti rali. IMPOL je v rekonstrukciji; ogromna dvoi:ana, kjer bod novi obrati njegove val jame osvetovanja so med drugim sklenili, da bo po- trebno v bodoče v Ljutomeru medobčinskemu posvetovanju posvetiti več pozornosti ter ga koristneje razvijati na enako pravni osnovi. P. Potočnik stran 1 TEDNIK - pptek, 28. julija 1%? Stras 9 Na žagarskem obratu v Rogozjiici 50 tonski žerjav Olajšal bo težko fizično delo in povečal rentabilnost obrata. Je v ponos rekonstruiranega obrata. Z njim hlodovino razkla- dajo, nakladajo na avtomobile in vagone in opravljajo vrsto imgi-h del. Na Tednikova vprašanja odgovarja tehnični direktor pod- \etja »LES« v Ptuju, dipl. ing. Edvard Zorko. — Pred kratkim ste zmontira- li velik žerjav? Novi nosilni žerjav je postav- ljen na tirnice. Njegova razpe- tina je 52 metrov. Notranje po- lje je široko 32 metrov. Na vsa- ki strani ima še 10 metrov dolg podaljšek. Tako je njegova možnost prečnega dosega 52 metrov. Vozi se po 200 metrov dolgih tirnicah. Vzdolžni doseg je zato 200 metrov. Na žeriavu je kabina, s katere žeriavo\'odia vodi delo žerjava. Kabina se dviguje in spušča po potrebi. Dvižna moč žerjava je nad 50 ton. Na žerjavu je montiran dvižni maček. Med drugim raz- klada prispelo hlodovino s ka- mionov. Z jeklenimi vrvmi jih poveže, dvigne in odnese na sor- tirni prostor. Za dviganje bre- men so različni mehanizmi, hi- dravlični oprijemalec ali pa raz- vodno nosilo, na katerega se pritrdijo jeklene vrvi s klini za regulacijo pri različni debelini hlodov. Služi za sortiranje hlo- dovine po drevesnih vrstah, kvaliteti in po razredu. Prenos- ni žerjav odnaša hlodovino do verižnega transporterja, od ko- ker se transportira v žagalnico, kjer se predela v končne sorti- mente. Dvigalo je predalčne konstrukcije. Ves mehanizem, pogonski motorji in drugo, kar je na žerjavu, se opravlja avto- matično. — Nov žerjav je velika prido- bitev za žagarski obrat. Nosilni žerjav se je pokazal kot najbolj rentabilna mehani- zacija v skladiščenju hlodovine, posebno pri različno dolgi hlo- dovini. Prenosni žerjav je za žagarski obrat v Rogoznici ve- likega pomena. Do sedaj ni bi- lo možno razno prekladanje hlo- dovine na premajhnem prosto- ru. Ni bilo možno niti sortira- nje niti konzerviranje (brizga- nje proti mušicam). Izredno težki pogoji pri delu, ki so jih morali opravljati delavci (ko- taljenje, dviganje ...) bodo ze- lo zmanjšani. Zeriav bo razbre- menil delovno silo težkega fi- zičnega napora. V pogledu ren- tabilnosti se bodo stroški pri delu zmanjšali za polovico in s tem tudi lastna cena žagarskih proizvodov. — Za neverne Tomaže! Vse neverne Tomaže, ki so v časopisu Pavliha omenjali pre- nosni žerjav kot kup železja, vabimo, da si ga ogledajo. Ne vem, zakaj nekateri nasprotuje- jo mehanizaciji in vztrajajo pri starem načinu dela. Z.R. 50-tonski žerjav v žagarskem obratu v Rogoznici Posvetovanje direktorjev gospodarskih organizacij in predstavnikov občinske skupščine Ljutomer Neiz|3olnjene obvez- nosti do sredniega šolstva Srednje strokovno šolstvo Na zadnjem posvetovanju di- rektorjev gospodarskih organi- zacij občine dne 19. julija 1967 v Železnih dverih pri Ljutome- ru je bil i>odan pregled o vpla- čevanju prispevkov delovnih or- gamzacij za potrebe financira- nja srednjega strokovnega šol- stva. Ugotovljeno je bilo, da po- .samezne delovne organizacije še vedno niso podpisale pogodb in da prispevki ne pritekajo ta- ko, kot je to predvideno v pla- nu dohodkov temeljne izobra- ževalne skupnosti. Polletni zaključni račun izka- zuje, da so delovne organizaci- je v L polletju 1967 Aplačale le 71,327.62 N din ali 32,4 % od let- ne planirane kvote. Tak odnos de!o\'nih organizacij do reali- zacije priporočila republiške skupščine iz decembra lanske- ga leta onemogoča občinski skupščini Ljutomer, da bi vsaj delno pokrivala obveznosti, ki jih ima glede na število učen- cev iz. občine na srednjih šolah. Republiška skupščina in iz- vršni svet sta pred nedavnim razpravljala o tem problemu in zavzela jasno stališče, da so de- lo\Tie organizacije in občinske skupščine obvezne izpolniti pri- poročilo, da najmanj 1 % brii- to osebnih dohodkov namenijo za financiranje srednjega šol- stva. Kolikor obveznost ne bo Ugodno realizirana, bodo repu- bliški organi podvzemali ukre- pe, ki lahko ogrozijo občinski proračun in financiranje po- trebnih osnovnih dejavnosti ob- čine. Zaradi tega je bilo na posve- to^anju sklenjeno: 1. da tiste dclo\'ne organizaci- je, ki še niso podpisale pogodb o financiranju, to storijo naj- kasneje do konca meseca juli- ja; 2. da vse delovne organizaci- je v občini do konca meseca vplačajo v proračun temeljne izobraževalne skupnosti svoje obveznosti za L polletje 1967; 3. da do konca meseca avgu- sta uredijo vse potrebno, da se vplačila 1 % bruto osebnih do- hodkov v bodoče plačujejo vsa- komesečno na račun temeljne izobraževalne skupnosti. Cesta, vodovod... Gradnja asfaltne ceste Kri- ževci—Radenci se je pred krat- kim pričela in bo dograjena do konca meseca oktobra. Na se- stanku so se dogovorili, da bo- do delovne organizacije prispe- vale za gradnjo ceste 67 milijo- nov starih din. Direktorji so zavzeli stališče, da se naj do konca 1.1. omogo- či dokončna izgradnja vodovo- da v Ljutomeru. Vrednost do- graditvenih del bo znašala 1 mi- lijon N din. Odborniki zbora delovne skupnosti občinske skupščine, naj bi v bodoče seznanjali v podjetju, kjer so zaposleni, di- rektorje in samoupravne orga- ne z materiali, ki jih pred raz- pravo in odločanje dobijo od občinske skupščine. Tako bi s pripravami na razpravo v skup- ščini bil seznanjen širši krog občanov in odborniki bi mnogo bolje zastopali interese delov- nih organizacij. -pp- Tudi v Majšperku komunalne potrebe Lansko leto je financirala ob- čina kanalizacijo v Majšperku na levem bregu Dravinje skupaj z izgradnjo šole. Potrebno bi bilo urediti kanalizacijo naselja še na desnem bregu. Stroški te kanalizacije bi znašali okrog 30 milijonov starih dinarjev. Majšperk še tudi nima ureje- ne javne razsvetljave. Predvi- dena je ob modernizirani cesti. Stroški gradnje po projektu bi znašali 13 milijonov starih di- narjev. Prav tako bi bilo potrebno urediti stanovanjske ceste in poti v zazidalnem okolišu. V ta namen bi bilo potrebno zbrati osem milijonov starih dinarjev Glede na to, da večina hiš ni priključena na vodovod, vsaj polovica pa ne na kanalizacijo, bo treba tudi to stvar urediti. Sredstva za navedene potrebe bo možno zbrati komaj do leta 1970. ZR IMafnovejši in najmoder- nejši pulprii bazen v Ljutomeru Prehrana Ljubljana - obrat Razkrižje pri Ljutomeru Leta 1964 se je od nekdanjega podjetja Fruktus pripojil k no- vemu podjetju Prehrana Ljub- ljana obrat Razkrižje. Namen obrata je pulpiranje — predelovanje sadja za izvoz. 15. marca tega leta je Prehrana Ljubljana pričela adaptirati pulpne bazene s kapaciteto 50 vagonov oziroma 500 ton. In- vesticija adaptacije je znašala 50 milijonov starih dinarjev. Podjetje odkupuje največ sadja in jagodičevja v domačem oko- lišu, kakor tudi iz odkupnih oostaj južne Srbije. Pri odkupu je bilo doslej naj več prevzeto malin, borovnic, •^obidja, češenj, črnega ribeza, bezga itd. Novi pulpni bazeni so nepro- dušni, kjer se bodo lahko tudi pasterizirali sokovi. Bazeni so opremljeni z najnovejšimi to- plotnimi izolacijskimi naprava- mi. Izolacijska masa omogoča ibsolutno čiščenje bazena ter onemogoča kakršno koli odpa- lanje betonske podlage. Nada- lje usposabljajo bazen za po- polno lOO^^o neprodušnost s her- metično zaprtimi specialnimi pokrovi. Glede na kmetijsko območje v tem predelu Slovenije je to znaten korak naprej, saj so s temi napravami omogočili po- večan odkup sadia in jagodičev- ja, kar predstavlja znaten do- hodek za kmetovalce. _______ S.Feuž.. Ali veste? Ali veste, da lahko s pomočjo ene kilovatne ure električne energi.ie prečistimo 400 kg zrnja ali izvalimo v inkubatorju 30 piščancev, namolzemo 20O litrov mleka ali nastrižemo 70 kg vol- ne? Da bi dobili eno tono nafte, porabimo 6.5 kilo^-atnih ur, za tono premoga pa 20 kW, V obratu Prehrana Ljubljana — Razkrižje i Leto akcij krajevnih skupnosti VIDEM PRI PTUJU V razgovoru sta sodelovala predsednik krajevne skupnosti Videm Maks Vaupotič in vodja krajevne pisarne Ignac Purg. Ker obsega Krajevna skup- nost Videm precej haloškega območja, so težki pogoji za vzdrževanje krajevnih cest, ki jih je nad 55 km. Vzdrževati jih mora krajevna skupnost. Sred- stva, ki so na razpolago, so mi- nimalna. Večina se nabere le iz samoprispevka. Delo napreduje le s prostovoljnim delom. Letos so uspeli le delno popraviti z gramozom pol kilometra ceste v haloškem predelu. Cesto četrtega reda Lancova vas—Sela—Apače popravlja ce- star, ki je v službi pri Komu- nalnem podjetju. Že večkrat so na sestankih KS razpravljali o njegovem delovnem času. Na cesti dela le četrtino delovnega časa, drugače pa v gramoznici in drugje, čeprav je dovolj de- la na cesti za popoln delovni čas. Popravila so potrebni tudi mostovi čez Polskavo, v Tržeč in Sovičak prek Psičine. Ta most je že življenjsko nevaren. Zaradi poplav so morali na- praviti nova mostova v Štur- movcu in v Lancovi vasi. Za ureditev pokopališča so že trikrat zbrali samoprispevek. Uredili so 77 m ograje, kar je stalo 2,081.500 S din. Za nadalj- nja dela jim je ostalo opeke in železja ter denarnih sredstev skupaj v vrednosti milijon S din. Želijo, da bi jim nekaj pri- spevala občina. Krajevna skup- nost že ima izdelan načrt za ureditev pokopališča. V krat- kem bo treba pristopiti k ure- ditvi. Za adaptacijo mrtvašnice ni sredstev. V Spodnjem šturmovcu je 23 hiš. Prebivalci si želijo nove ce- ste, ki bi lahko bila enkrat kraj- ša od dosedanje, ki je izpostav- ljena poplavam in za vzdrževa- nje izredno draga. Prebivalci so pripravljeni po- magati s prostovoljnim delom in prispevkom. Po dosedanji ce- sti se z vozilom ne da priti do hiš. Lastniki zemljišč, po kate- rih bi potekala cesta, so pri- pravljeni odstopiti zemljo. Za Videmčane je zdravnik v Podlehniku, kamor pa nimajo nobene prometne zveze. Ali naj bolan človek pešači 16 km tja in nazaj? Večkrat so zahtevali, da bi imeli v Vidmu zdravstve- no postajo. V zadnjih letih so se šolski prostori le toliko povečali, koli- kor se je le dalo preurediti sta- re prostore. Delno je dobila šo- la tudi drugo opremo. Vse to pa ne zadostuje. Zaradi pomanjka- nja prostora se morajo učenci petega razreda voziti v ptujsko Mladiko. Okoli 600 šolarjev po- polne osemletke nima telovad- nice. Trgovska poslovalnica Pano- nija vzbuja vtis stare vaške tr- govine 5 staro opremo, brez urejenih izložb in polic Po zgle- du nekaterih drugih trgovin v sosednjih krajih, npr. celo v Le- skovcu, bi se lahko vsaj mak) modernizirala. Bi izboljšala sta« nje konkurenčna trgovina? Kanalizacijo v Vidmu ureju* jejo že od 1954. leta, ko je bila tukaj komisija in je pregledala teren in napravila načrt. Sred- stev zanjo še do danes niso na- šli. Odprti zbirni kanal teče po sredi Vidma mimo šole. Skozi celo leto se širi smrad po kraju. Leta 1956 je občina prvič ob- ljubila, da bo dala sredstva za asfaltiranje ceste od Suhe veje skozi Videm do mostu na Dra- vinji. Občina je odgovorila, da je asfaltiranje ceste že v per- spektivnem planu do leta 1962. Cesta pa je v vedno slabšem stanju. Občani, predvsem delav- ci, ki se vozijo v službo v Ptuj, so sami voljni prispevati. Zara- di slabega stanja ceste pride večkrat do nesreč. Promet je vedno večji. Tu vozijo vozila, ki se izognejo slabega mostu pri Borlu, v Tržcu, v Ormožu pa ga ni. Če bi asfaltirali to cesto, bi prebivalci prispevali tudi za ureditev kanalizacije. V kratkem bodo v notranjo- sti preuredili in dokončali kino dvorano. V načrtu je še prizi- dek za garderobo in semitarije. Sredstva so že na razpolago. Krajevna skupnost ima v na- črtu urediti predvsem komunal- ne potrebe. Z R Videm pri Ptuju Slaba organizacija v petek, 7. julija tega leta, sem ugotovil, da je požrla mo- ja krava nekaj, kar sicer ne so- di v njena prebavila. Ob 12.30 sem prosil veterinarja Pihlerjc za pomoč, ki pa me je odpravil s paketom zdravil in navodilom naj skuham kravi laneno se me. Veterinar je nato odšel uo dopust. Naslednji dan, v sobo co. 8. julija, sem se ponovno obrnil na veterinarsko službo prošnjo za pomoč ter v ta na- men plačal tudi avtotaksi. Zt- vinozdravnik je sicer prišel. Ugotovitvi, da je krava požrla košček žice, ni mogel dodati notrdila, da je meso užitno. Po- sledice so same po sebi razum- ljive. Iz gornjega izhaja, da je v organizaciji veterinarske služ- be res treba nekaj ukreniti. Če '>dide veterinar na dopust, naj hi ga nadomestil drugi, oba pa hi naj bila. upravičena do izda- je potrdila o už.itnosti mesa, če 'J potreben nujen zakol. Ludvik Lampret, Medvedce 26 Počitniški dom pri Treh kraljih za TGA in IMPOl Na južnem delu Pohorja v slovenskobistriški občini je pri Treh kraljih prelepa priložnost za ureditev prijetnega koticks sredi pohorskega zelenja za do- pustnike kolektivov TGA \r. IMPOL. Po ugotovitvah članov delov- ne skupnosti IMPOLA je tod mogoče postaviti nekaj montaž- nih hišic, urediti igrišča, smuči- šča ter kdaj pozne.]e bazen, pla- linsko društvo bi uredilo dom Tn kmalu bi bilo vse pripravlje- no za zelo prijetno letovanje članov obeh kolektivov poslov- nih tovarišev TGA in IMPOLA. Verjetno bo že kmalu urejena f-esta Slovenska Bistrica—Tinje. da bo mogoč hiter in lahek do- stop do tega lepega kraja. Ob 'akih pogojih verjetno tudi sta- lišče TGA do ureditve skupne- ga počitniškega doma za člane obeh kolektivov ne bo več težek problem. Še en primer, ki povezuje de- lovne ljudi iz občin Ptuj in Slovenska Bistrica. KADROVSKE SPREMEMBE V OSS PTUJ XI. plenum OSS Ptuj je sklenil, da se razreši in na novo izvoli ena tretjina članov njegovega predsed- stva. Razrešeni so: Franc Stiplov- šek, ki je odše! na novo delovno mesto. Janko Bohak in .Jožica Hra- šovec, ki nadaljujeta delo v ple- numu občinskega sindikalnega sve- ta Ptuj. Za nove člane predsedstva so bi- li iz vrst članov plenoma izvolje- ni: Jože Segula, TGA »Boris Ki- drič« Kidričevo, predsednik med- občinskega odbora sindikata de- lavcev industrije in rudarstva ob- čine Ptuj in Ormož; Drago Cater. mesokombinat Perutnina Ptuj — obrat za kooperacijo Hajdina. predsednik medobčinskega odbora smdikata delavcev kmetijstva, ži- vilske in tobačne industrije občin Ptuj. Ormož in Slovenska Bistri- ca; Oton Mlakar, Komunalni z.a- vod za socialne zavarovanje Ma- ribor — podružnica Ptuj. predsed- nik občinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Ptuj, ki je bil hkrati izvoljen tu- di za novega člana plenuma občin- skega sindikalnega sveta Ptuj. Za novega člana občinskega sin- dikalnega sveta Ptuj je bil izvo- ljen Ciril Satej. inšpekcijske služ- be Skupščine občine Ptuj. Za novega predsednika komisije za gospodarstvo in nagrajevanje pri občinskem sindikalnem svetu Ptuj je plenum imenoval Dušana Toplaka, diplomiranega ekonomi- sta IZ uprave Skupščine občine Ptuj. Plenum je nadalje še sklenil, da se na prihodnjem zasedanju pred- loži poročilo o delu in aktivnosti članov plenuma občinskega sindi- kalnega sveta Ptuj v ot>dobju 1P66 67. predvsem glede na njiho- \ o povezanost s člani v sindikal- ruh podružnicah. Taborjenje mlodincev predvojaške vzgoje v Ljutomeru Obvezniki predvojaške vzgoje med predavanjem Na Juršovki pri Ljutomeru ze od 16. tega meseca tabon pr va skupina miadincev obvezn> kov predvojaške vzpoje iz ob čine. Program )e zreduciran na iO eni, na i£ar bo prav tolike časa taborila druga skupina rnl£.d:ncev. \L'og: to progra^: iJa zelo hitro csvoiili. ?0'eg voia?kii obravnava; ysak dan tudi tenie z družbeno- r.olitičnega in kulturno,vzgojne- ga področja. Razprave po teh vprašaniih so zelo zanimive. Ustanovili so tudi mladinski komite tabora, ki povezuje in usmerja aktivnost mladinsiuh aktivov ustanovljenih v vsakem vodu. Organizirali so tudi zbira- nje pomoči žrtvam imperiali- stične agresije, razpravljale o šcdobnih nalogah mladinskih organizacij ter o spremembah programa in statuta ZMJ. Za razvedrilo skrbi instru- mentalni ansambel, ki vsak ve- čer izvaja krajši kulturni pro- gram. Na dan vstaje slovenskega na- roda, so za prebivalce Ljutome- rr priredili kresovanje s pro- gramom, ki so se ga udeležili številni občani. -PP- stran 4 TEDNIK — petek, 28. julija 1%? Stran 4 IZ LJUTOMERSKE ZGODOVINE Drugo leto bo minilo 100 let, odkar je bil v Ljutomeru, v ne- deljo, 9. avgusta, prvi slovenski tabor. Kakor ljutomerski tako slovenski tabori, ki so mu v ti- stem času sledili, sicer takrat niso dosegli svojega namena: ze- dinjenje Slovenije, ker so se sčasoma izrodili v teatralne ma- nifestacije in pivska veseličenja, vendar so bili za narodno prebu- janje velikega pomena, saj se je njihova vodilna misel leta 1918 in posebno po drugi svetovni voj- ni skoraj popolnoma uresničila. Zelo težko je dobiti podatke o nastanku in razvoju Ljutomera. Pred 100. obletnico I. slovenske- ga tabora bi bilo zaželeno, da se vsaj bežno seznanimo s zgodovi- no Ljutomera in njegove okolice. Ce bi n. pr. izvedli anketo med slučajno izbranimi prebivalci Ljutomera, naj nam povedo ne- kaj o dr. Franu Miklošiču, bi do- bili porazno sliko, čeprav se mi- mo njegovega spomenika v Lju- tomeru sprehaja mnogo občanov ter domačih in tujih turistov, ki si večkrat želijo pojasnila o po- menu posameznih (včasih zelo zapuščenih) zgodovinskih spome- nikov, pa ne dobe odgovorov. Mnogi pomembni dogodki iz ljutomerske zgodovine so ostali brez spomenikov in če so, kot sem že prej omenil, so zelo sla- bo ohranjeni in le malokdo ve čemu služijo. Sedaj ko se že v Ljutomeru pripravljajo na proslavo 100. ob- letnice tabora, bomo tudi v na- šem listu poskušali obnoviti ne- katere spomine na slavne in ne- slavne dogodke iz zgodovine te- ga kraja. Večina ix>datkov iz ljutomerske zgodovine je ohranjenih v gra- škem arhivu. Pri našem obravna- vanju se bomo predvsem posluže- vali Zgodovine štajerskih Sloven- cev Ivana Lapajne iz leta 1884, in knjige »Ljutomer«, prof. Franca Kovačiča iz leta 1926. Obe knjigi sta prava redkost. Vsekakor ni naš namen, da bi predstavljali obe knjigi iz stare slovenščine v današnjo književno, ampak da s stališča (sodobnega, socialističnega) o razvoju sloven- skega naroda ter v njenem sklo- pu zgodovino Ljutomera, oceni- mo posamezne dogodke, ki so napredno ali nazadnjaško v da- nih okoliščinah vplivali na raz- voj Ljutomera in okolice in so s turističnega ter še posebno druž- benega stališča pomembni, da jih obravnavamo, še posebno sedaj, ko smo pred durmi 100. obletni- ce T. slovenskega tabora, ki ga vsekakor ne moremo ocenjevati ločeno od ostalih procesov na Slovenskem, kakor tudi brez po- vezave s dogodki pred taborom v Ljutomeru. 1. NASTANEK LJUTOMERA Otokarjev urbar omenja Lju- tomer okrog leta 126,'5 že kot trg. V trgu je bilo takrat 152 posest- nih enot (aree). Vsaka posestna enota je plačevala po 40 dinarjev davka. Tudi sodišče v Ljutomeru je letno plačevalo 24 mark dav- ka, ki ga je pobiral oskrbnik rad- gonske župe. Leta 1265 se torej Ljutomer omenja kot trg z lastnim sodiščem Aree so bile manjše (gospodarska enota) od vaških kmetij. Takrat je ljutomersko občin.sko zemljišče obsegalo 807 ha, medtem ko je npr. v Vučji vasi pri Ljutomeru bilo v 13. stoletju 26 posestev, ki so imela v lasti 472 ha kmetijskih površin. V primerjavi z vaškimi posestvi, so bile ljutomerske po- sestne enote zelo male (povprečno 5,3 ha), kljub temu pa so morale plačevati davek v isti višini kot vaške Jcmetije. Za najstarejšo zgodovino Lju- tomera so krajevna imena edini vir. Starozgodovinske najdbe, nam za nastanek in razvoj samega me- sta, mnogo ne povedo. Na Ka- m.enščaku pri Ljutomeru so na- šli predmete iz novokamene dobe, v okolici Ljutomera denar rim- skega cesarja Hadrijana. med Ka- menščakom in Radomerjem so našli nekaj predrimskih in rim- skih grobov itd. Zaradi tega lah- ko samo ugotavljamo, da je oko- lica Ljutomera že pred Rimljani bila naseljena ter da je nekje prek Kamenščaka peljala rimska cesta. Ni nobenih dokazov, da bi v predrimski ali rimski dobi bilo na mestu današnjega Ljutomera naselje. Starozgodovinskih najdb, ki jih nekateri pripisujejo Lju- tomeru, niso našli v samem me- stu, ampak v njegovi okolici. OD KOD IME LJUTOMER Pri raziskovanju imena Ljuto- mer, je potrebno predvsem ome- niti leto 1174. Takrat je solao- graški nadškof Adalbert podaril borovskemu samostanu (Vorau) cerkvene pravice ter svoj del de- Spomenik Fr. Miklošiču v Ljutomera setine v kraju »Luttenwerde«. Neznan pisatelj, ki je pisal zgodo- vino Ljutomera za Janischev to- pografski slovar, je zaradi tega sklepal, da je imel Ljutomer ta- krat že lastno župnijo. Toda to so lahko samo ugibanja. Avstrij- ski zgodovinarji iz 19. stoletja CZahn, Jaksch in drugi), so poj- movali ime Luttenwerde, v že omenjeni listini iz leta 1174. za kraj na jugu Avstrije, ki se ie sicer leta 1163 imenoval Seinchen- werde. Vsekakor nam samo ti po- datki zalo malo koristijo pri raz- iskavi imena Ljutomer. Bolj zanesljivejša so naslednja imena: leta 1245 se imenuje Lu- tenberg; leta 1283 Lotenberg. o- krog leta 1300 Lutenprech. 1307 Lutenberg; leta 1431 Lutember? Itd. Zgodovinar Krempelj. ki je ži- vel v začetku 19. stoletja, ie med- nil. da izvira ime Ljutomer od Lutomericov. neke zelo razširje- ne panoge hrvaškega plemena Misel stvarne zveze med Ljuto- merom in Lutomerici ie vabliiv?i «e bolj pa zveza z o=ehnim ime- nom Liutemir — Ljutomir. ki je bilo v starih ča^ih med Slovenci 7elo razširjeno Zelo preprosto b- ■^ilo. če hi imeli na razpolago v 'Sodovinskih virih ali ljud.=;kpm izročilu: Ljutomer, Liutomer-ie nodobno kot imamo 'Radomerje. Radomerščak in Radomerje za Radomera ali Radomira ter Ra- doslavce za Radoslava. Ime Lju- tomer je uvedel Stanko Vraz medtem, ko se je v prleškem na- rečju obdržalo ime Lotmerk, k) pa izvira iz nemškega imena in so si ga Prleki prikrojili. Da je Ljutomer nastal pod vpli- vom nemške kolonizacije, nam pričajo še druga krajevna imena m ne samo njegovi različni nem- ški nazivi. Iz stare ljutomerske zgodovine so se še obdržala imena Hausgas- se in Hausberg, Stari Ljutomer- čani še danes imenujejo Haus- gasse ulico v zgornjem delu Lju- tomera, ki pelje od starega trga proti vzhodu. Tu in tam še je .=lišati besedo Hausberg, s katero imenujejo hrib nad mestom na katerem stoji danes osnovna šola •Ivana Cankarja«. Obe -meni ima- ta zelo staro preteklost in jih v virih lahko mnogokrat zasledimo Tako se že leta 1395 imenuje Hausgasse im Altenmark, v 15. in 16. stoletju itd. OD KOD IME HAUSGASSE IN HAUSBERG? Srednje visoko nemška beseda Hus za sedanji Haus, anglosak- sonski hus, gotski hus (v zvezi z hort) pomeni prvotno branišče, ograjen zavarovan prostor, po- dobno kot prvotno je pomenila slovenska beseda grad — gradi- šče (graditi) nato utrdbo in biva- lišče. V srednjem veku je beseda Haus pomenila grad, kar lanko ugotovimo iz različnih virov. Tu- di pri Ljutomeru se je leta 1405 imenoval grad Havs Lutenberg in leta 1451 das Metteregk am Haus- perg. Zaradi tega lahko sklepamo, oa je prvotno ljutomerski grad stal na hribu tik nad mestom, nekje ^am, kjer danes stoji osnovna 'ola Ivana Cankarja Ta prostor so nekdaj imenovali »Vahtarnica«, -eta 1477 je večji del Ljutomera •ožgal Jurij Zagorski, medtem ko so ga Turki leta 1479 . korai popolnoma opustošili. Verjetno je ob tem napadu izginil stari grad ker se je v tem času zgradil grad nad Podgradjem pri Ljutomeru fDolnji grad). Prvotni ljutomerski grad ni bil grad v pravem pome- nu, ampak kot obrambni stolp (strelski dvorec) pred sovražnimi napadi. Peter Potočnik Služba pravne pomoči OSS Ptuj Ena izmed stalnih nalog občin- skega sindikalnega sveta Ptuj je tudi varovati pravice delovnih lju- di v delovnem razmerju, ki so or- ganizirani v sindikatih. V ta na- men že več let uspešno delujf- služba pravne pomoči pri občin- skem sindikalnem svetu Ptuj. ki jo vodita diplomirana pravnika Franc STIPLOVSEK in Ivan VO- da, ki se posebno poglabljata v probleme delovne zakonodaje in 'samoupravnih odnosov. Služba pravne pomoči je izrec- no namenjena članom sindikatov Daje pravne nasvete in sestavlja vloge vseh vrst iz vseh pravnih področij. Poseben poudarek daje služba pravne pomoči delovni za- konodaji in delovnim sporom. Prvenstveno skuša pomagati pn sporih med posameznimi delovni- mi organizacijami in člani delov- nih skupnosti, najti mirno rešitev spora s posredovanjem in posve- tovanji pri zato pristojnih organih delovne organizacije. V večini pri- merov pa je potrebno sprožiti de- lovne spore pred pristojnimi sodi- šči. Precej zadev je služba pravne Domoči doslej obravnavala iz pod- ročja socialne in pokojninske za- konodaje. Pri občinskem sindikalnem sve- tu Ptuj je tudi posebna sedem- članska komisija za pravno zašči- to varstva pravic članov Zveze sindikatov, kj jo vodi kot pred- sednik Lojze CENC. sodnik občin- skega sodišča za prekrške Ptuj. Naloga komisije je reševati pri- tožbe in prošnje, ki jih naslovijo Dritožitelji na Občinski sindikalni -vet. v primeru, da so bile kršene njihove pravice s oodročja delov- ne zakonodaje in notranjih samo- upravnih aktov. Komisija razprav- lja tudi o vseh ostalih spornih vprašanjih, ki nastajajo na pod- ročju kršenja pravic in dolžnosti - strani delovne organizacije, or- ganov ali posameznih odgovornih vodilnih oseb. Komisija je sklenila, da bo te- meljito analizirala delovne sporp in kršitve s področja delovne za- , konodaje v obdobju zadnjih dveh let Rezultati analize bodo vklju- čeni v poročilo ki se pripravlja za I. konferenco samoupravijav- cev in za X. občni zbor Zveze sin- dikatov ptujske komune. Glede na to, da vrsta kršitev in sporov izhaja iz dejstva, da odgo- ^'orne osebe v delovnih organizaci- lav v dovoljni meri ne poznajo de- lovne zakonodaje ali pa namerno mršijo pravice, bo komisija v sep- 'embru organizirala seminar za ^odje kadrovskih služb in referen- te, ki so odgovorni za vprašanja delovnih razmerij. Na seminar bo- do povabili tudi znanega strokov- njaka za delovno zakonodajo in samoupravne akte Vlada VODO- PIVCA. strokovnega sodelavca re- publiškega sveta ZSJ za Slovenijo. V komisiji so enotnega mnenja, da je potrebno načrtno pristopiti k strokovnemu izpopolnjevanju vseh kadrov v delovnih organiza- cijah, ki se ukvarjajo z delovno zakonodajo in samoupravnimi ak- ti. V ta namen bosta Občinski sin- dikalni svet Ptuj in Delavska uni- verza Ptuj v bodoče organizirala seminarje. Skratka, v občinskem sindikal- nem svetu Ptuj so podvzeli vse za oravno zaščito pravic delavcev. Pomoč, ki jo nudi služba pravne pomoči, je za vse člane sindikata brezplačna. Člani sindikata in sin- dikalne podružnice pa ima.io tudi možnost, da jib zastopa pred so- dišči. Služba pravne pomoči poslu- je vsak torek in četrtek v času od 16. do 18. ure. na Magistratu, v so- bi 37. na Trgu mladinskih brigad l'II. Srednje šole ne smejo ostati brez sredstev Ker se priporočilo republiške sliupščine o začasnem financiranju srednjega strokovnega šolstva v SRS v letu 1967 — sprejela ga je decembra lani — slabo uresničuje in se je strokovno šolstvo zaradi tega znašlo v zelo kritičnem polo- žaju, sta republiški in gospodarski zbor Skupščine SR Slovenije na svoji zadnji seji razpravljala o tej problematiki ter sprejela nasled- nje sklepe: 1. Skupščinsko priporočilo za za- časno financiranje strokovnega šolstva v Sloveniji v letu 1967 je treba dosledno uresničiti, saj je to najvišji samoupravni dogovor v re- publiki. Dolžnost sleherne gospo- darske organizacije je torej, da prispeva za strokovno šolstvo naj- manj 1 odst. od bruto osebnih do- hodkov, ki jih izplačujejo v teku letošnjega leta. Za to so odgovor- ne tako delovne organizacije kot občinske skupščine, ki jih omenje- no priporočilo zavezuje. 2. Skupščina v celoti podpira prizadevanja in ukrepe izvršnega sveta, da bi se zagotovilo dosled- no uresničevanje skupščinskega ^iriporočila, in daje vso podporo posebnemu akcijskemu odboru, ki so ga družbeno-politične organiza- cije in gospodarska zbornica usta- novile v koordinaciji z izvršnim svetom z namenom, da bi v nepo. sredni akciji na ravni samouprav, nih organov delovnih organizacij zagotovili redno izpolnjevanje s priporočilom naloženih obveznosti. 3. Glede dolgoročnejše urtditve problemov strokovnega šolstva da- je skupščina polno podporo pred- logu izvršnega sveta, da v zvez- nem merilu sprejmejo predpis, ki bo omogočal republikam, da ure- de financiranje strokovnega šol- stva v skladu s svojimi specifični- mi potrebami. 4. Poslanci obeh zborov, ki sta sprejela priporočilo skupščine za začasno financiranje strokovnega šolstva v Sloveniji v letu 1967, so tudi sami dolžni z vso odgovor- nost.jo, ki jo terja sedanji položaj, vključiti se v akcijo v svoji volil- ni enoti, oziroma v delovnih orga- nizacijah, ter tako neposredno pri- spevati k doslednemu uresničeva- nju obravnavanega skupščinskega priporočila. 5. Tem sklepom mora takoj sle- diti konkretna akcija samouprav- nih organov v vseh občinskih skupščinah in delovnih organizaci- jah, ki so v zaostanku s svojimi prispevki, da le-te takoj poravna- jo, tekoče prispevke pa redno pla- čujejo ob vsakokratnem izplačilu 08ebnili.iliiiuidkflx.__. Ptujski bazen je v lepem vremenu dobro obiskan. V njem se koplje do 400 kopalcev. V prvih vročih dneh je bil zaprt v veliko nevoljo Ptujčanov. Pokvarjen je bil vodovod. KURENTOVl ZVONCI ZVONIJO V ZAGREBU V okviru velike folklorne in etnografske prireditve »Smotra folklore« so med drugimi slo- venskimi skupinami nastopili tudi »piceki« in kurenti u Mar kovec. Skupini sta zbudili veli- ko zanimanje med Zagrebčani in zagrebški časopisi so bili pol- ni ugodne kritike, »Večerni list« ie med drugim napisal: »Sku- pina ,Kurenti iz Markovec pri Ptuju, ki je v nedeljskem spre- vodu fascinirala Zagrebčane s svojimi kožuhi in maskami, iz- ziva tudi ob nastopih posebno občudovanje. Kljub neznosni vročini ta skupina izvaja pust- ne običaje v ,popolni oborožit VI , Kurenti so oblečeni v ovčje kožuhe, na glavi nosijo maske, ob pasu zvonce, v rokah ježev- ke, a na nogah rdeče in plave volnene nogavice ter visoke čevlje. In ni jim — težko!« To je vsekakor dobra rekla- ma za ptujske etnografske in folklorne prireditve in lahko pričakujemo, da bo ob pustnih prireditvah prišlo v Ptuj tudi mnogo obiskovalcev iz sosed- nje republike. dč Še o klubih Klub mož, s katerimi žene 2aničevalno ravnajo, obstaja že 70 let. Ima sicer samo 40 čla- nov (mnogi drugi ne priznava- jo, da so pod copato svojih že- na). Na nedavni občni zbor tega kluba je prišlo le dvajset čla- nov, drugi pa so poslali opra- vičila: Nisem mogel priti, ker me žena ni pustila. Klub trinajstih je bil usta- novljen v Ameriki, da bi se bo- ril proti praznoverju. Ustanovni zbor je bil 13. decembra v sobi št. 13 v 13. nadstropju. Navzo- čih je bilo 13 članov, stregla pa je gospodinja, ki ima 13 črnih mačk. Odlomki iz življenja heroja LXVII 10. oktobra 1944 je Rdeča ar- mada postavila mostišče čez Donavo na desnem bregu reke, približno 10 kilometrov vzhod- no od Beograda. Tomaž se je tiste dni pripravljal na odhod z Visa na fronto pri Beogradu, da bi sodeloval pri dnevnem na- črtovanju operacij. Sprejel je vesti, ki so naznanjale, da se Nemci trudijo postaviti fronto v dolini Velike in Zahodne Mo- ravč. Ce bi se jim to posrečilo, bi lahko njihova armadna sku- pina E prodirala proti Beogra- du, Obrenovcu in Cačku, Toda enote RA in NOV so to prepre- čile. V noči na 14. oktober so zavzele že .Avalo, nemška posad- ka pri Obrenovcu pa se je umaknila čez Savo v Srem. To- maž je odletel med prvimi čla- ni Vš k Beogradu. Med 15. in 17. oktobrom se je preselil ves Vrhovni štab in vsa druga najvišja telesa narodno- osvobodilnega boja Jugoslavije z Visa. Priletela so najprej na letališče v Valjevo. Tomaž je spet motril zemlje- vid, tokrat Beograda z bližnjo okolico, kjer je bila zaznamo- vana nemška obramba mesta, ki je slonela na utrdbah v me- stu in v pasu zunaj mesta, na oporiščih na mestnem robu in na močnih odpornih točkah — petih sovražnih obrambnih voz- lih v mestu. Mostove in komu- palne naprave ter nekatera po- slopja so pripravili za minira- nje. Nemške obrambne sile so štele okrog 20.000 mož, ki so pričakovale še pomoč enot od juga. Po oceni nemških položajev so naši napravili načrt za pre- dor v glavno jugoslovansko me- sto. Za Beograd so se bojevale prva, peta, šesta, enajsta, šest- najsta, sedemnajsta, enaindvaj- seta, osemindvajseta ter šestin- trideseta divizija, združene v prvo armadno skupino. Na sov- jetski strani se je bojeval četr- ti motorizira^ni korpus generala Zdanova. 14. oktobra 1944 so sunili od vzhoda s tankovskimi in meha- niziranimi brigadami, motocik lističnim bataljonom, strelsko divizijo in 17. letalsko armadi) ter donavsko vojno flotiljo. Šest dni so tekli boji. Tomaž je od 15. oktobra spremljal pred Beogradom boj ob grme- nju topov, rožljanju strojnic, sikanjem raket, ropotanju mo- tornih vozil na zemlji in bomb- nikov v zraku. V temni noči so žarele švigajoče ognjene strele od zemlje in z neba iz orožja v glušečem bobnenju. Po vojni v Španiji še ni doživel tako ve- likega boja. Fronta je bila dol- ga okrog 15 km. Nemci so se trdovratno upirali. Na obeh straneh so padali vojaki, na strani pravice in na strani na- silja. Tomaž se je zanimal za prvi dan boja za Beograd, ker ie prispel tja šele drugega dne. Povedali so mu, da so naši na- padali s tristotimi topovi in mi- nometi in 24 gardnimi minome- ti, ki so jih imenovali »katju- še«. Te so tolkle neusmiljeno po sovražniku. Naslednjega dne so streljali naši in rdečearmejci iz 630 to- pov in minometov. Osvobodili so že velik del Beograda. Nem- ci so držali v rokah še severo zahodni del mesta z obramb- nim vozlom v okolišu Terazij, na Kalemegdanu in v skupini upravnih poslopij, od koder so ščitili železniško postajo in sav- ske mostove. 75. korpus je že osvobodil Smederevo in poslal okrepitve proti Beogradu. Po Tomaževem prihodu so stisnile naše in sov jetske enote Nemce na ozek pas ob Savi in se tolkli z njimi do jutra 20. oktobra. Zadnja sovražna obramba je tedaj pa- dla. Beograd so osvobodili. Na Banjici, blizu nedavnega nemškega koncentraciiskega ta- borišča, kjer so Nemci pobili nad 80.000 domoljubov — je po- slušal Tomaž Titove besede, ki lih je namenil zbranim četam, osvoboditeljicam Beograda. Po- vedal je, da je prišel velik dan ko so osvobodili Beograd. .Mno- gi so že položili svoja življenja za '■em'='!ie .-ir7;n'e da bi bila svobodna m taka. kakršno ljud- stvo želi. Za vsako padlo puško je prijelo deset novih rok. Zato so zmagovali dalje in dalje. Za- to so osvobodili Beograd. Sla va borcem, padlim za osvobo- ditev Jugoslavije, za osvobodi- tev Beograda! Tomaž se je naselil z drugi- mi člani Vrhovnega štaba v Be- ogradu, takoj po njegovi osvo- boditvi. Mesto je slavilo svobo- do po treh letih pod okupator- jem. V štabu so tekli dnevi dalje ob neprestanem delu. Enote NOV je usmerjal na sever v Vojvodino, da osvobodijo Srem, Banat in Bačko in nato prodi- rajo z Rdečo armado na Ma- džarsko. Depeše so vsak dan deževale z bojnih položajev po Jugosla viji. Tomaž jih je prebiral in se tako seznanjal z uspehi NOV in položajem okupatorja. Iz -Makedonije je prišlo sporočilo Glavnega štaba, da so se 13 oktobra sporazumeli s štabom bolgarske osvobodilne fronte, da bodo jugoslovanske in bol- garske enote sodelovale v vzhod- ni Makedoniji po sporazumu, sklenjenem v Craiovi. Zato je bolgarska 1. armada z make- donsko kumanovsko divizijo pritiskala na nemško 11. divi- 71)0. Tomaž je sodeloval na štab- nih razgovorih, ko so 3. novem hra odredili GS Makedoniie nai zasede iueoslovansko srško mejo in naj ne dovoli, da bi brez njegove odobritve prihaja- le čez mejo kakršnekoli enote 2ivo se je zanimal za depeše, ki so prihajale iz Gš Slovenije. Povedale so veliko novega. Eno- te IX. korpusa so uničile 20 oktobra nemško oporišče Pa Ijane v PoUanski dolini. V Sa- vinjski dolini so razširili že sep- tembra svobodno ozemlje. Nem- ci pa so pričeli 21. oktobra pro- dirati s približno 2000 vojaki iz Kamnika proti Gornjemu gra- du. Kamniško-zasavski odred le napadal Kamnik in Šmartno v Tuhinju. Nemci so se prebili do Drete in do Solčave. Naslednje ga dne. 24. oktobra, so naše enote vrgle sovražnika nazai proti Kamniku, Nemci so pre- nehali nato z napadi na osvobo- jeno ozemlje v gornji Savinjski dolini. Na Pohorju so Nemci sredi oktobra obnovili stare postajan- ke z lovskim polkom Trek. 2. 11. 1944, trinajst dni po osvoboditvi Beograda, sta skle nila predsednik NKOJ Tito m predstavnik kraljevske vlade v Bereradu Šubašič snorazum o svobodni odločitvi ljudstva po koncu voine o obliki vladavine Do tedaj se kralj ne sme vrniti v domovino. Njegove funkcije bodo mea tem opravljali na- mestniki, k! lih bo s soglasjem nredsednika NKOJ imenoval krali T= KoH'-. v^«*-ivili enotno jugoslovansko vlado. Tomaž se je v Beogradu sešel z znanci iz Slovenije, ki so tam živeli v izgnanstvu. Po mnogih letih je srečal Andreja Debena- ka iz Cirkovcev na DravskePl polju, znanca iz let ilegalnega dela v Komunistični partiji v Ptuju. Andrej je bil med vojno učitelj v Gorišnici na Ptujskern polju, izobražen in predan ideji komunizma Okupator ga je po- slal v izgnanstvo v Srbijo, kjer se je pridružil osvobodilnemu gibanju. Tomaž ga je i&\o ce- nil. Priljubil se mu je tudi nje- gov prijeten, veder značaj. V njem je čutil dragega prijatelja, zato je bil vesel, da sta se na- šla. Pogovorila sta se o vlogi iZ' seljencev v osvobodilnem giba- nju. Tomaž se je zavzel za usta; novitev Slovenske brigade, ki bi združila mlade slovenske izse- ljence. Z našimi enotami bi osvobajala slovensko ozemlje- ko bi se vzhodna tronta pomak- nila na domačo zemljo, V glavni štab Slovenije 7. novembra 1^)44 je sprejel Vrhovni štab NOV m POJ de- pešo Gš Slovenije, ki je Tomi*' za pretresla. Naznanila je smf^ komandanta Glavnega ^taba Sjc*- venije, Tomaževega pnjatelja' Franca Rozmana-Staneta N^' znanila je še, da se mora on. generalmaior Dušan Kveder-TO" niaž, vrniti v Sioveniio. V R- (Dalje prihodnjič) Strnn % TEDNIK - petek, 28. julija 1967 Strnn ^ VZGOJNA VPRAŠANJA ALI ZNAMO GLEDATI FILM? (Nadaljevanje In konec) Da film na marsikoga kvarno vpliva, je splošno 2Uiano. Neka-, tere mladenke, pa tudi mlade-' niči najdejo med filmskimi igralci svojega vzornika, kate- j rega želijo kopirati po vsej sili. i Ko je bila B. B. še na višku j svoje slave, koliko njenih kopij! s skuštranimi lasmi in našob- Ijeniml usteci je tekalo naokrog! po vsem svetu, pa tudi pri nas! Brezplodno sanjarjenje in kopi- ranje zunanjosti kake zvezde še ni tako kvarno, hujše so ko- pije kakih gang.sters.kih podvi- gov in nazorov! Nujno bi bilo, da bi že otroke filmsko vzgajali. Večkrat je vi- deti mlade mamice, ki vlečejo s seboj v kino majhne otroke, najbrž iz preprostega razloga, ker bi pač rade šle v kino in otročička nimajo komu prepu- stiti. Kdaj pa je otrok sploh zmožen gledati film? Predšolski otrok sploh ne! Pa bo kdo po- rekel, da je njegov otrok tako pameten, da pač že lahko gleda film, ker vse razume. Toda te- mu ni tako — videz večkrat vara! Za predšolskega otroka je gledanje filmov prevelik dušev- ni in fizični napor. Ce ste prej občudovali otrokovo bistrost, se boste čez čas lahko čudili nje- govi živčnosti in ne boste ve- deli od kod izvira! Ce bi v obvezni šoli že v pr- vem razredu uvedli filmsko vzgojo in jo sistematsko razvi- jali do konca obveznega šolanja, bi gotovo imeli boljše vzgojeno filmsko občinstvo, kot ga ima- mo sedaj. Zal pa na obveznih šolah filmske vzgoje ni v pred- metniku in je torej le stvar navdušenih posameznikov (ki pa jih skoraj ni!). Filmska vzgoja zahteva mnogo izobrazbe, po- znavanje umetnosti in ogromno učiteljevega časa, da o denarju niti ne govorimo! Kako druga- če lahko gledajo pri nas film na primer tisti dijaki srednjih šol. ki pred pričetkom filma pri or- ganizirani šolski predstavi sli- šijo strokovno pripravljeno profesorjevo razlago, ki je za določeni film oziroma njegovo vrednotenje nujno potrebna! Filmi so namreč namenjeni za- bavi, razmišljanju, pouku ali pa služijo tudi kot opomin ali sva- rilo (na primer vojni filmi). Pravilno vrednotenje filma pa ni odvisno samo od izobrazbe. I temveč tudi od socialne stopnje, od izkušenj in starosti. Ce pri- sluhneš ljudem, ki odhajajo iz kina, kako različne, celo na- sprotujočo si i-zjave slišiš! Kako kritizirajo film odrasli in kako otroci — kot da niso gledali istega filma! Drugače so ga do- jeli izobraženci in druga^čo tisti, ki imajo pomanjkljivo izobrazbo ali pa je Imajo prav malo. To- rej prejšnje trditve vsekakor držijo, ali ne? Vsak film ima vsebino, idejo in tendenco, prav vsak nam ho- če nekaj povedati. Kdor tako gleda film, ga gleda pravilno in bo tudi odšel iz kina z nekimi določenimi vtisi. Kdor pa gleda na platnu samo zaporedje pisa- nih slik, zasleduje samo situa- cijsko komiko, se ob tragičnih prizorih glasno krohota, ob lju- bezenskih mlaska, cmoka in ne- otesano, surovo komentira, tak človek nima pojma, kaj je film in tudi ne ve, kaj je dolžan vsem, ki so film ustvarjali, ko stopi v kino dvorano. Najdemo pa povsod take duševne reveže, ki gredo v kino samo zato, da bi tam delali nemir in se v tem.i junačili. Njihovo ix>četje bi lah- ko imenovali grob in surov na- pad na dušcvnost. Duševni nivo takih ljudi je res silno nizek, izobrazba pomanjkljiva, o srčni kulturi no vedo nič, ker lahko gledajo šc taiko dober film, pa po predstavi ne bi znali odgo- voriti na ti dve vprašanji: Kako si sprejemal predstavo? Kakšni vtisi so ostali v tebi? Ogorčeno bi mu lahko zastavili še tretje vprašanje: Cemu sploh hodiš v kino? Kino je kulturna ustanova, vsak dober film je umetnost, umetnost pa jo treba razumeti in vrednotiti. Pravi obiskovalec kina bo torej vedno znal sklad- no vrednotiti umetnost — kaj pa oni drugi, ki se ne zna v kinu niti dostojno vesti? Med njima bo vedno neznansika praz- nina, globok prepad nerazume- vanja! A. G. O), planine, planine ••• Aktivno planinsko društvo Ptuj vključuje v svoje vrste občane vseh slojev in vseh starosti. V le- tošnjem letu je uvedlo nove nači- ne potovanj za ljubitelje narave in planin. Člani potujejo z avtobu- som do določene izhodiščne točke, od tam pa ped strokovnim vod- stvom na različne vrhove. Na svo- jih pohodih se ustavljajo ob na- ravnih lepotah in posebnostih, ob zgodovinskih krajih, ob kulturnih spomenikih. V nepozabnem spominu bo čla- nom ostal izlet na Golico. Avtobus je potegnil 45 planincev obeh spo- lov in vseh starosti do Planice pod Golico. Mimo dišečih planjav nar- cis jih je pot vodila na vrh. Sonč- ni dan jim je z vrha razgrnil pre- čudovit svet Julijcev in Gorenjske, na severni strani pa se je razgali-? la v vsej lepoti Koroška z Vrb- skim, Osojskim in Baškim jeze- rom. Ob obisku Begunj so vstaja- le pred duševnimi očmi vse grozo- te, ki jih je povzročal fašistični okupator našim ljudem: celice, ka- terih stene so popisali naši ljudje, borci za svobodo in novo družbo, pokopališče talcev, spomenik tal- cev, tiha dolina Draga in razvali- ne gradu Kamen ... S solzami v očeh so planinci zapuščali kraje žalosti, od nekje je tiho prihajala pesem: »-Tam, kjer murke cveto .. . v tihi Dragi . . .« Do Bleda beseda ni oživela. Sele lepota tega naše- ga naravnega bisera je vrnila pla- nince v sedanjost. Na Brniku je pristajalo veliko potniško letalo; spet doživetje! Na dan borca so se pedali naj- aktivnejši planinci na Donačkc goro. Petnajst jih je bilo. Pregle- dali so markirano pot, ki vodi iz Stoperc na vrh, na vrhu pa so pre- gledali inventar, ki je v vpisni skrinjici. Kres in vesela pesem i' zaključila »vzpon«. V zelo živem spominu je še ne- davni množični izlet na Kamniško sedlo. Avtobus je udeležence po- peljal k Logarski dolini do slapa Rinke. Počitek na Okrešlju in za nekatere tudi konec vzpona, zr druge pa izhodišče za organizirar vzpon na Kamniško sedlo. Dan je bil darežljiv s soncem in ves pret- kan z lepoto in z veseljem. »Lepr je med planinci, se lahko vpišerr v planinsko društvo?« je vpraša- la starejša tovarišica. »Vsakdo se lahko vpiše in vsakdo je dobrodo- šel!« je odgovoril Simon Petrovič ki je odlično pripravil in vodil iz- let. Avtobus je planince popelja! še v Gornji grad. kjer so si ude- leženci ogledali znamenito baroč- no cerkev ob razlagi vodje izleta Kaj pripravlja Planinsko dru- štvo Ptuj še za to leto? Se mno- go. V sklepu občinskega praznika bo Planinsko društvo priredilo razsta- vo planinske literature in fotogra- fij. Razstava bo v sejni dvorani na magistratu v dneh od 7. do 9. av- gusta in bo odprta vsak dan do- poldne in popoldne. Sredi meseca avgusta bo organi- ziran množični izlet na Gorenjske med Julijce z vzponom na Triglav Ob koncu avgusta se bodo mladi planinci iz Ptuja srečali s pomur- skimi planinci v Murski Soboti ob priliki odprtja pomurske planin- ske poti. Planinsko društvo bo ustreglo želji udeležencev zadnjega izleta: organiziralo bo izlet na Dolenjsko v mesecu septembru in pred nji- mi bo oživel svet. katerega opisu- je Janez Trdina v svojih Povestih in pripovedkah o Gorjancih. Planinsko društvo pa želi poseb- no popestriti delo mladinskega od- seka, ga še bolj aktivizirati in bo v ta namen poslalo dva mladincs na mladinski vodniški tečaj v Vrata. Agilnemu Planinskemu društvu Ptuj in njegovim članom želimo da bi jim obiskovanje planin in narave kar najbolje služilo pri kulturnem razvedrilu in nabiranju zdravja ter novih sil za vsakdanje delo! ■ KOTIČEK ZA KMETOVALCE IN VRTIČ- KARJE strniščni posevici Ker še žetev ni končana, vsa strnišča pa še ne preorana in ne posejana s strniščnimi po- sevki, ponovno opozarjamo na posledice, o katerih smo pisali v prejšnji številki, in ki nastopi- jo, če strnišča takoj ne preorje- mo in posejemo, ali posadimo z drugo rastlino. Priporočamo naslednje str- niščne posevke: PITNIK (koruza za klajo) Gosto sejano koruzo za klajo imenujemo pitnik. Medvrstna razdalja pri setvi naj bo 30 do 70 cm. Za en hektar potrebuic- mo 100 do 130 kg semena. Ko zraste posevek za ped visoko, ga pobranamo, Pitnik pričnemo kositi za klajo najkasneje v do- bi, ko se pokažejo metlice. Ce bomo pridelek silirali, se- jemo na večjo medvrstno raz- daljo 40 do 60 cm, ali še bolje v trakasti setvi 30 in 60 cm. Po- sevek okopljcmo. Kosimo čim bolj pozno, vendar pred nasto- pom slane. Cini bolj pozno sc- jemo, tem zcodnejša naj bo sor- ta. SONČNICA Sončnico scjemo le tam, kjer pitnik ni več uspešen, to je v hladnejših krajih s krajšo rast i^o dobo in na zelo slabih m plitvih zemljah. Belo zrnate sorte so kasnejše, toda rodovit- ncjše kot črnozrnatc. Seicmo enako kakor pitnik. Seme naj t>o posejano nekoliko plitveje. 3 do 4 cm. Takoj po vzkalitvi Posevek pobranamo z lahko brano. Za en hektar potrebuje rno 25 do 30 kg semena. Pride- lek pokosimo in siliramo ob nastopu prve slane. KRMNI OHROVT Na žitnem strnišču da sejani, predvsem pa presajeni krmni ohrovt velik pridelek dobre kr- fPe. Sejati moramo čimprej. Se- limo na razdaljo 40 cm. Na bektar porabimo od 4 do 5 kg ^mena. Posevek okop! jemo f^osimo čim bolj pozno jeseni, fiovembra ali celo decembra. Ce krmni ohrovt presajamo, ^'elja isto kakor .za. krmni ohrovt v glavnem posevku, le razdalje naj bodo nekoliko manjše (40 do 45 cm krat 25 do 30 cm). Pomemben je zlasti zato, ker pridelamo z njim zadnjo zele- no krmo v letu. Lahko ga kr- mimo z njive še v novembru in cele v decembru. Tvori prehod s paše na zimsko krmljenje. Je zelo redilen. Cenimo ga.zlasti za mlečno živino. Zapušča zem- ljo v ugodnem stanju. PESA IN KAVLA Zlasti presajena kavla da na strnišču zelo velike pridelke škrobnih enot. Presajena pesa je manj rodovitna, vendar tr- pežna. Presajamo le krmno pe so, predvsem izdatne sorte (nor. ekcndortsko), kajti pol sladkor- na in sladkorna pesa po presa- janju slabo uspeva. Na strnišču presajamo peso in kavlo bolj na gosto kakor spomladi, to je 40 do 45 cm vr- sto od vrste, v vrsti pa okoli 20 do 25 cm. Sicer pa je agroteh- nika enaka kakor pri .spomla- danski setvi oziroma saditvi. Na hektar posejemo 12 do 16 kg semena v ožje vrste 35 do 40 cm. Posevek ne preredčimo, temveč le okopljemo. Ob spra- vilu moramo posebno paziti na listje, da se ne zamažc, ker ]c listje beljakovin bogata krma REPA Repa je na svežih, humoznib :n rahlih zemljah v vlažnem podnebju precej zanesljiva in rodovitna rastlina. Njena slaba stran je v slabi hranilnosti ko rena in v slabi trpežnosti. Proti koncu julija pose.jcmc 1,5 do 2,5 kg na hektar semena ki sa razredčimo z nitramonka lom, na razdaljo okoli 40 cm Setev mora biti zelo plitva, od 0.5 dc 1,5 cm. Zemljo moramo skrbno in dobro pripraviti. Po T>otrebi valjamo, ker repa ne nrencse globoko prerahljane /emlie. Po vzkalitvi preredčimo nosevek na razdaljo okoli 2( do 25 cm. Ki mimo tudi z listjem, ker je mnoge bolj hranilno kakor ko reni. GOSPODINJE POISKUSITE Jabolčni cmoki Četrt litra mleka, 1 jajce, 50 io 60 dkg moke, 1 kg olupljenih n na koščke zrezanih jabolk, i dkg maščobe. 5 dkg drobtin. sladkor za posipanje. Iz moke, mleka in jajca na- pravimo gladko testo in vanj umetemo pripravljena jabolka Iz zmesi naredimo bolj drobne cmoke in jih skuhamo v slani vodi. Dobro odcejene zabelimo s prepraženimi drobtinami in jih potresemo s sladkorjem. MILIJOMi OBLJUDENIH SVETOV Sir Bernard Lovell je svetovno znan in spada med največje astronome na svetu. Za svoje znanstvene Msluge je postal ba- ronet, leta 1981 je dobil odliko- vanje Gugenheim International Astronautics Award, je član šti- rih mednarodnih akademij in di- rektor zvezdarne v Jodrell Ban- ku. ki je med najznamenitejšimi zvezdarnami na svetu. Znana je posebno po svojih radiotelesko- pih in zaradi dolgoletnih inten- zivnih raziskovanj vesolja. Sir Lovell je prileten gospod, ima redke, skoraj bele lase in znadilen roza obraz. Sprejel me je v svoji hiši v salonu in, zlek- njen v naslanjaču, je rad odgo- varjal na moja vprašanja. Slo je za vprašanje, za katero se zad- nje Čase živo zanima vsa moder- na znanost: ali Je življenje tudi na drugih svetovih? Kaj mislite, pro/esor Lovell, so mar še kje v vesolju iiva bitja? Na mnogih planetih v vesolju prav gotovo žive razne vrste ži- vih bitij. Nekatere so na razvoj- ni poti le desettisoče. druge pa so morda celo že na milijone let pred nami. Naj to pomeni, da smo prav mi v vesolju najbolj zaostali? Ne. Na nekaterih svetovih ži- ve verjetno bitja, ki so komaj dosegla raven opičjih vrst, iz ka- terih se je počasi razvil človek. Druga pa, ki so že na naši ali celo višji razvojni stopnji; izgi- njajo morda s svojimi svetovi v nuklearnih katastrofah. Občinstvo ni vajeno slišati ta- kih izjav od slavnih učenjakov, kakor ste vi. Kakšnega mnenja pa so v tem pogledu drugi znan- stveniki? V zadnjem času je čedalje več ugledmh znanstvenikov, ki mis- lijo tako kakor jaz Tudi ti m.e- nijo. da živijo v vesolju na sve- tovih, ki so na razvojni poti za nami ali pred nami. živa bitja, k7 FO ali bolj ali manj ,napredna od nas. Kakšni znanstveni dokazi pa so za take trditve? Upam. da bom lahko že čez [ mesec dni. najkasneje pa v enem 'etu objavil rezultate svojih znan- "tvenih izsledkov s katerimi bom "^rez slehernega dvoma dokazal, -ia moja trditev drži. Na podlagi katerih dognanj pa "kušate dokazati, da žive bitja ">idi na drugih si:>etovih? Kakor mnogi drugi znanstve- niki menim tudi jaz. da je nastal naš planetni sestav z Zemljo Marsom. Venero. Luno in dru- gimi iz kombinacije prahu in pli- na, ki sta obdajala sonce. Vemo '•udi da sta temeljni prvini, ki -omogočata življenje, vodik in igljik V našem primeru sta bila *o osnovno gradivo, ki je omo- "Točilo nastanek primitivnih živih '^itij v prvi dobi našega planeta f^ako najprimitivnejše življenje -e je posrečilo doseči tudi že "metno v laboratorijih. Pri na- astronomskih opazovanjih pa ~mo dognali da je samo v rim- -ki cesti vsaj tisoč milijonov pla- ■lefnih sestavov podobnih naše- mu, ki krožijo okrog svojih sonc. Mar je prisotnost vodika in og- ljika že dokaz za življenj« na kakem planetu? Seveda Je mogoče, da strupeni plini, previsoke aU prenizke tem- perature onemogočijo razvoj živ- ljenja. ^Ce pa so samo na enem odstotku planetov pogoji za živ- ljenje s primernim podnebjem, potem Je možnost, da je na de- setih milijonih svetovih življenje. In to samo v Rimski cesti? Seveda. Ce računamo, da Je ta- kih planetnih sestavov v vesolju zunaj Rimske ceste samo 6000, že dobimo 50 tisoč milijonov svetov, na katerih Je življenje mogoče. V vsem vesolju pa ni samo 5000, pač pa na milijarde in celo na triljone planetnih si- stemov. So odkrili kdaj na meteorjih kaj takega, kar bi pričalo o mož- nosti življenja na drugih sveto- vih? Raziskave nekaterih meteorjev so v resnici pokazale, da so oblike organskega razvoja mogoče tudi drugod in ne samo na naši Zem- lji. -To nam za zdaj zadostuje. Življenje na drugih planetih je torej mogoče. Kako dolga doba je za tak razvoj potrebna, nas za zdaj ne zanima. Odkod pa prihajajo meteorji? Kdo pa to ve? Ti nam pričajo samo, da je mogoče življenje tudi na drugih svetovih, ne povedo pa. ne kakšno je to življenje niti ne. kje je. Se tega nam ne od- krivajo, kakšen mehanizem je mogel spremeniti mrtvo prvino v živo jedro, da se je potem lah- ko razvijalo dalje do najbolj zamotanih oblik življenja. V kakšnem odnosu je čas z življenjem? Po običajni teoriji je Zemlja stara 4500 milijonov let. Geologi pa trdijo, da je minilo že dva tisoč milijonov let, odkaj so se pojavile na Zemlji prve oblike življenja Mi pa vemo, da je na desettisoče planetov, ki jih opa- zujemo, na stotine milijonov let starejših od naše Zemlje, Ne- kateri planeti so tudi mlajši, drugi pa prav mladi, celo vsako minuto se porajajo novi svetovi. Popolnoma sem prepričan, da se na nekaterih najstarejših plane- tih razvijajo oblike življenja. Ne vidim prav nobenega razloga, da bi ta razvoj na določeni razvojni stopnji nenadoma obtičal. Na- sprotno, vse kaže. da se življenje čedalje bolj razvija in izpopol- njuje. Mar niso možni taki usodni zu- nanji posegi? Vzemimo, da bi na planetu, ki je podoben našemu, začelo sonce izgubljati svojo moč. Brž ko bi pomenilo to za zelo razvita bitja resen problem, bi si že znala ta sama pomagati. Mar hi si pomagala s svojo znanostjo? Samo poglejte, kakšen razvoj Je dosegla 7,nanost pri nas v eni sami generaciji! Predstavljajte si zdaj, kakšno duševno raven so morala doseči šele na najstarejših plane- tih bitja, ki so se razvijala že mi- lijone in milijone let! Ce se niso med sabo pokončala, morajo biti zdaj že silno napredna in popolna z izrednimi umskimi sposobnostmi. Ta bi gledalaU ns nas kakor na opice ali na nekaj še nižjega. Pb drugi strani pa so drugod neka- teri mlajši planeti, kjer morebitna bitja še ravni naše predzgodovin- ske dobe niso dosegla. Mogoče pa obstoje tudi taki planeti, kjer se življenje razvija v prav poseb- nih, čudnih okolišičinah. Taka bitja morajo imeti neverjetne, za nas kar fantastične oblike. Ali ne bi hoteli povedati, kako si jih vi zamišljate? Nikakor ne. Naj bo dovolj, da vam rečem samo, da so neverjet- nih oblik. Ne bi rad mešal znano- sti s fantastiko. Kako postopa v takih pogledih učenjak? Jaz proučujem samo dejstva in samo v okviru teh sklepam dalje. Je v našem sončnem sistemu življenje samo na naši Zemlji ali tudi kje drugje? Ne, nikjer drugje. Vsaj takega življenja ne. ki bi bilo količkaj podobno našemu. Neugodne kli- matske razmere tega ne dopu- ščajo. Združene države Amerike in Sovejtska zveza mislijo že v pri- hodnjem letu poslati na bližnje planete posebne biološke naprave. Ce bodo lahko z njimi ugotovili, da so na teh planetih kakršne koli oblike organskega razvoja, bo to jasen dokaz, da je življenje mo- goče tudi drugod. Ce se kdaj or- ganski proces sproži, se tudi raz- vija dalje; da doseže nato popol- nejše oblike, je samo vprašanje časa. Ni izključeno, da živijo v veso- lju duševno zelo razvita bitja, ki skušajo navezati radijske stike z nami. Proučevanju letečih krožnikov nisem posvetil dovolj časa. Morda pa res gre za potnike iz vesolja. Tega ne moremo kar tako kate- gorično zanikati. Seveda so. V mnogih primerih b ilahko šlo za meteor, za zračni privid ali za zračni odsev, ki ga lahko povzročajo izredne atmosfer- ske razmere. V drugih primerih bi lahko bil zračni vrtinec v obliki stožca, ki se giblje med oblakom in zrakom. Ce tak zračni vrtinec orodira skozi oblak, lahko dobi ob posebnih svetlobnih okoliščinah celo drugačno barvo kot oblak sam in se tudi svetlika. Ce je pa tak zračni vrtinec pomešan še s pra- hom, se zdi kar masiven in gib- ljiv obenem. Ze zdaj nam je jasno, da ob- stoje lahko v vesolju poselDne obli- ke življenja. Prepričan sem, da prav kmalu dobimo na ta vpra- šanja zelo važne in prav natančne odgovore. Comer CIarke Kdor hoče biti lep, moro masii jesti Takšen nasvet daje amerišk' strokovnjak za prehrano Donald G. Kulley. avtor knjige »Hranit se tako. da boste lepi«. Po avtorjevem prepričanju po- stane človek debel samo zaradi te- Ra. ker preveč je. Seveda je ne- sporno, da obolenje ščitnice ali hi- pofize lahko izzove zamaščenost vendar se je proti tej obliki zama- ščenosti mogoče boriti z dijeto Zaradi tega je potrebno, če želimo shujšati, upoštevati naslednje pra- vilo: vsak dan manj kalorij, kakor lih organizem porabi. Ce leži člo- "ek z 80 kg teže ves dan na hrbtu in se nič ne giblje, porabi v tem rasu 1700 kalorij. Ce se ukvarja z lažjim delom, porabi dodat- nih 800 kalorij. Skupno je treba lorej za povprečnega človeka dne- ^Tio 2500 kalorij za ohranitev nor- malne teže. 200 ali 300 nadaljnjih kalorij na dan da dodatek v teži' od 1 kg 200 gr do 3 kg 200 gr. medtem ko je dopustno povečanje 'f-že na leto le za 240 gr. Avtor omenjene knjige opozar- .1» ljudi pred prevelikim navduše- njem za fizične obremenitve, ker to lahko povzroči komplikacije s srcem. Ljudje s preveliko tež' itak prenašajo breme svoje prev- like teže in je torej srce že itai preobremenjeno. Zato svarij' zdravniki ljudi, ki trpijo zarad zamaščenosti, pred nespametnim prenapenjanji in jim predpisuje- jo le zmerne telesne vaje kot do- datek k dieti. Nikakor takšni bol- niki ne bi smeli pozabiti, da same telesne vaje ne zmanjšujejo težf= če se bolnik ne drži tudi dijete. Igralec tenisa lahko izgubi v en sami igri dva kilograma svoje te- že, vendar pri tem ne izgubi nič maščobe, temveč vodo v obliki znoja. Po igri je žejen in s popito vodo hitro nadomesti izgubljeno 'ežo. Tkivo izgubljeno vodo hitre vsrka. Tudi hrana nadomesti iz- gubljeno vodo. Po avtorjevem mnenju torei sa mo telesno gibanje, ali zdravlje nje z medikamenti brez dijete. to- rej brez zmanjšanja količine ka lorij v hrani, človekove telesne te- že ne bo zmanjšalo. Most nad kanalom liidjrocentrcile Kanalsko hidrocentralo, ki jo gradijo v Zlatoličju, bo gnala dravska voda, ki bo pritekla do strojnice po 25 km dolgem kanalu od Maribora do Ptuja. Kanal še dokončujejo. Voda v njem bo tekla s približno tako hitrostjo, kot teče voda v stari strugi. Ker imajo kmetje zemljo na obeh straneh kanala, so morali zgraditi čez kanal več mostov. t Kanai prečka tudi glavna cesta, ki povezuje Ptuj in Maribor. Pri hidrocentrali v Zlatoličju gradijo poleg starega zasilnega že novi večji most. V kanalu koplje težka mehanizacija do globine petih metrov še pod vodno gladino. Trenutno voda v njem še miruje. V njem se kopljejo številni kopalci. ^iiNiMi^dS^I čistost zraka Zrak upoštevamo kot čist, če ni v vsakem kubičnem centi- metru več kot 5000 prašnih irobcev. Človek vdihne na mi- Sončna enerqija Sonce izžareva velikansko ko- :ičino energije. V 24 urah se naša sonca zmanjša za 360 mi- lijard ton. Zemeljska krogla do- biva manj kot dvomilijardni del te energije, vendar to še vedno predstavlja astronomsko števil- ko 1,3 X io-* kalorii. To množ;- ao toplote bi dobili, če bi po- kurili 200 milijard ton črnega premoga. Izparevanje in padavine Letno izhlapi s površme sve- tovnih oceanov 448.000 kubičnih metrov vode oziroma 1.2 metra, debela plast, s površine konti- nentov pa 71.000 kubičnih me- trov vode. Celokupna zemljina površina torej izpari 519.000 ku- oičnih metrov vode, ista količina pa pade nazaj na zemljo. Nevihte v 24 urah nastane v zemljini atmosferi približno 200.000 ne- viht, vsako sekundo pa približ- no 100 bliskov. Stran 6 TEDMK - petek, 28. julija 1%? Sfrnn ^ LOVSKI TURIZEM Zmaga naših lovcev nad aistrijskimi v sirelfanju I a umetne golobe Zveza lovskih društev Ptuj si je uredila lepo strelišče na umetne (glinaste) golobe pri Pinčarjcvem mlinu ob Studenč- nici. 2e od leta 1961. ko so ga postavili, tu tekmujejo večkrat na leto. Enkrat je bilo tod celo republiško tekmovanje, letos pa tekmovanje štirih lovskih zvez: Celja, Maribora, Murske Sobote in Ptuja. Prejšnji teden smo na uredni- štvo Tednika dobili vabilo, da prisostvujemo novemu tekmo- vanju. Vabilu smo se radi od- zvali. Ptujski lovci so povabili na prijateljsko srečanje avstrij- ske lovce iz Gamnitza. V sončnem nedeljskem jutru so na strelišču opravljali zadnje priprave za streljanje in posku- šali naprave, ki izmetujejo umetne gol obe. v zrak s hitrost- jo okoli 70 kiKimetrov na uro 80 metrov daleč. V te streljajo lovci z lovskimi puškami. Ce je zadetek, se umetni golob raz- leti. V tem času so se pripeljali gostje iz Avstrije. Pred streli- ščem je bila krajša slovesnost, med katero je goste pozdravil Alfonz Mazlu, dolgoletni vodilni delavec v zvezi lovskih društev. Zaželel jim je, da bi se dobro počutili pri nas in mnogo uspe- ha v tekmovanju. V spomin jim je poklonil darilo, našo zastavi- co. Predstavnik gostov se je za- hvalil za pozdravne besede. Tu- di ta je prinesel domačim lov- cem lepo darilo. Hitro so prešli k »segreva- nju«. Prvi lovci so vzeli puške in se postavili v vrsto. Na klic strelca je izmetalna naprava iz- vrgla umetnega goloba in zagr- mel je prvi strel. Prvi umetni golob se je razletel. Pričelo se je tekmovanje zares. Prvi štirje od 24 tekmovalcev so pričeli streljati za točke. Vsak strelec je imel 25 inožnosti, da z dve- ma streloma razstreli umetne- ga goloba. Borba je postala za- nimiva že na samem začetku. Točke so nabirali oboji. Prvi če- tvorki so sledile druge. LOVEC MORA BITI DOBER STRELEC Med tekmovanjem, ki je pri- tegnilo vse navzoče, smo spre- govorili z Alfonzom Mazlujem. O tovrstnem športu je dejal, da je zelo drag. Je tesno povezan z lovstvom. Razvija se ugodno. Ovira so mu zahtevna sredstva. Občinska skupščina Ptuj ima veliko razumevanje. Dala je zemljišče za ureditev strelišča in pokale za tekmovanje. Tudi tokrat je pokal dala občina. Bleščal je v soncu in čakal na zmagovalno ekipo poleg treh manjših za prva tri mesta. V razgovoru smo še z\'edeli, da so ptujski strelci že dosegli lepe rezultate, ki jih lahko pri- merjamo z rezultati najboljših strelcev v Jugoslaviji. Med naj- boljšimi strelci na umetne go- lobe so Otmar Zorčič, Rudi Ra- kuša, Mirko Korošec, Slavko Je- renko, Franc Rakuša, Milan Hlupič, v zadnjem času pa še drugi. Vsak lovec bi moral biti do- ber strelec, sicer se divjad sa- mo rani, kar gre v zgubo skup- nosti, divjadi pa povzroča hude muke. NAPREDEK V LOVSTVU Nadalje ie omenil, da je opa- ziti napredek v lovstvu, pred- vsem iz podatkov, da narašča stalež divjadi iz leta v leto. Na- rašča tudi število tujih lovcev - turistov. V preteklem letu so imele lovske dnižine v ZLD Ptuj od lovskega turizmn 24 milijo- nov deviznih dinarjev dohodka. skih dni s tujimi lovci je bilo lani okoli 500. Tujci so poveči- ni Italijani, ki so zadovoljni z lovom pri nas. Lani jih je bilo okoli 300. Vstop v lovišče zara- čunajo 5 dolarjev, odstrel faza- na in meso 4 dolarje. Turist plača še spremljevalca, lovske- ga psa in gonjača. Denar, ki ga prejmejo družine od turistov in domačih lovcev, je last družine. Uporabi ga lahko samo za vzdr- ževanje lovišč (lovski paznik, zimsko krmljenje, lovske na- prave in nabava žive divjadi za osvežitev krvi.) ALFONZ MAZLU 70-LETNiK Medtem ko so se naši in Av- strijci trudili, da bi zadeli čim Družine pridno vlagajo v lo- višča fazane in jerebice. V le- tošnjem letu bodo pomladili tu- di divjega zajca z uvozom. Lov- več umetnih golobov v zraku, je pogovor nanesel še na faza- narijo na Vurbergu, za katero je napravil načrte sam Mazlu in vpeljal njeno delovanje. Opo- zoril je tudi na 45-letnico obsto- ja društva. Ce bodo le kaka sredstva, bodo obletnico prosla- vili. S sredstvi, ki so jih zbrali lovci in jih je dala ZLD, so ku- pili lovski dom. V razgovoru nam je povedal tudi o svojih lovskih doživlja- jih, kako je npr. že z desetimi leti streljal na prvega srnjaka, z enajstimi leti pa ga jc dobil. V Sloveniji je bil prvi lovski svetnik in 35 let tajnik ptujske- ga društva. Za svoje zasluge je prejel številna odlikovanja. Le- tos je obhajal 70-letnico. REZULTATI Z zanimanjem smo čakali zadnje strelce, da bi ugotovili rezultat, saj so oboji dobro streljali. Končno so zgrmeli zadnji streli tekmovanja. Se- šteti rezultati so pokazali, da so naši zmagali z rezultatom 474 proti 439. Od 24 strelcev so pr- vih pet mest zasedli: Malcher Fric (A), Rudi Rakuša (J), Alojz Ramzer (A), Otmar Zor- čič (J), Mirko Korošec (J). Pred podelitvijo pokalov so napravili še kratko tekmovanje z izbranimi tekmovalci in manj- šim številom strelov za 10 li- trov vina. To tekmovanje je bi- lo brez večje nervoze in je vzbu- jalo veliko smeha in dobre vo- lje. Takrat so zmagali Avstrij- ci. V krajši slovesnosti so pode- lili pokale ekipnemu zmagoval- cu in prvim trem najboljšim strelcem. Z.R. Mirko Korošec strelja na glinaste golobe Drobne zanimivosti Chaplinova ura Charlio Chaplin je doživel nekega dne naslednji zabavni dogodek: ko je zapustil metro, je našel v žepu svojega plašča lepo uro. Odšel je na bližnjo po- licijsko postajo, opisal dogodek in oddal uro. Dan kasneje pa is prejel pismo, ki ga je zelo pre- senetilo: »Dragi gospod Chap- lin! Avtor tega pisma je žepar —- profesionalec. Včeraj sem de- lal v metroju in po prvem ple- nu sem opazil vas. Ker občudu- jem vaš talent, prejmite, prosim, od mene to darilo.« Zamenjava kisik - ogljikov dioksid Rastlinstvo zemeljske oble jemlje iz ozračja letno okrog 5.50 milijard ton ogljikovega iioksida m vrača v atmosfen okrog 400 milijard ton kisika. Končan i. turnir v malem nogometu V nedeljo zvečer se je kon- čalo tekmovanje v malem nogo- metu, ki ga je organiziral KPŠ od 18. do 23. tega meseca. Rezultati: Skupina A »Orfeji« — Kidričevo 7:1 »Orfeji« — JLA II 3:2 »Orfeji« — Breg 3:1 Kidričevo — JLA II 2:4 Kidričevo — Breg 3:0 JLA II — Breg 6:0 Skupina B »študent« — JLA I 2:1 »študent« — Hajdina 3:0 »študent« — Ljutomerska 1:2 JLA I — Hajdina 5:1 TLA I — Ljutomerska 5:1 Hajdina — Ljutomerska 3:3 V soboto zvečer, po zadnji polfinalni tekmi, so bile sestav- ljene končne lestvice in s tem sta bila znana finalista in pa moštvi, ki sta se potegovali za 3. in 4. mesto. Skupina A 1. »Orfeji« 3 3 O O 13: 4 6 tč. 2. JLA II 3 2 0 1 12: 5 4 tč. 3. Kidričevo 3 1 0 2 6:11 2 tč. 4. Breg 3 0 0 3 1:12 O tč. Skupina B 1. JLA I 3 2 O 1 11: 4 4 tč. 2. »Študent« 3 2 0 1 6: 3 4 tč. 3. Ljuto- merska 3 111 6: 9 3 tč. 4. Hajdina 3 0 1 2 4: 1 1 tč. V nedeljo zvečer sta se pred finalno tekmo pomerili ekipi »študenta« in JLA II za 3. in 4. mesto. V regularnem času ni prišlo do odločitve. Po sedem- metrovkah pa je zmagala eki- pa JLA II z rezultatom 7:6 in tako osvojila 3. mesto, medtem ko je ekipa »Študent« osvojila 4. mesto, vendar bi se ta ekipa boljšim vratarjem lahko pote- govala celo za prvo mesto. Ob 20. uri je bila na sporedu finalna tekma med JLA I in »Orfeji«. Začetek je. obetal borbeno igro, vendar je ekipa »Orfejev«, predvsem zaradi nekaterih po- sameznikov, popustila. Končni rezultat je bil 10:1 v korist JLA I. S tem je ekipa JLA I osvojila prvo mesto. Takoj po finalni tekmi je prejela iz rok predsed- nika KPŠ prehodni pokal za leto 1967, ostale 3 ekipe pa čast- ne diplome. Na splošno je bil I. turnir v malem nogometu, ki bi naj po- stal tradicionalen, na precej vi- soki tehnični ravni. Za presene- čenje je poskrbela ekipa Ljuto- merske, v kateri se je izkazal predvsem Šegula, in s tem do- kazal, da je mnogo prezgodaj opustil aktivno vadbo na zele- nih travnikih, ker bi z marlji- vim treningom lahko še marsi- kaj dosegel. Delno pa je razočarala ekipa iz Kidričevega. Vse tekme sta odlično sodila sodnika Kolarič in Vogrinčič in predvsem slednji je dokazal, da smo v Ptuju po dolgem času zopet dobili dobrega nogomet- nega sodnika. Ptujski študentje so na kon- cu organizirali še ples pod re- flektorji in tako mladino poteg- nili iz zakajenih gostinskih lo- kalov na prijetno mladinsko za- bavo. ' KOLESARSKE DIRKE v počastitev dneva vstaje slo- venskega naroda je ObZTK Ptuj priredila v soboto, 22. julija, iz- redni partizanski mnogoboj, ki so se" ga udeležili pripadniki društev Dornava in Markovci. .Mnogoboj je obsegal kolesarske dirke, metanje bombe in stre- ljanje z zračno puško. Kolesar- ska proga je potekala od spo- menika padlih obdravskih ku- rirjev v Spuhlji do spominske ološče na zadružnem domu v Markovcih. Pred pričetkom dir- ke je imel v Spuhlji pred spo- menikom nagovor član 10 ObZTK Gvido Cepin. Tekmo- valci so položili pred spomenik venec, ker so ti kurirji bili ne- kdaj člani telesnokulturnih or- ganizacij. Pri mlajših članih je zmagal v kolesarskih dirkah Martin Mikša pred Vladoni Resmanom in Milanom Štumbergerjem. Pri veteranih pa Janez Horvat pred Kolaričem in Štrafelo. V stre- ljanju je bil najboljši pri mlaj- ših članih ponovno Mikša pred Resmanom in štumbergerjem. Izreden uspeh je dosegel Anton Cuš, ki ni bil zmagovalec samo starejših članov, temveč v ce- lotni uvrstitvi. Drugi je bil Franc Kolarič, a tretje mesto si pa delita Janez Horvat in Jože Strafela. Ročno bombo je za- gnal najdalje Milan Štumber^ ger, drugi je bil Mikša, a tretji pa Vlado Reisman. Pri vetera- nih pa Janez Horvat pred Cu- ^em in Kolaričem. Tekmovalci so tekmovali le ekipno, upoštevajoč tri tekmo- valce. Pri mlajših čianih je zmagala ekipa Markovci I. z 18 točkami, pred Markovci II. z 29 točkami. Pri veteranih pa Markovci s 23 točkami pred Dornavo s 37 točkami. O. P. Nenavadna podobnost Priletna Teksačanka je po mo- ževi smrti obiskala vnuke v New Yorku. Na večerji je prvič v ži- vljenju poskusila wisky. Glej, to pa je zanimivo, ta okus me spominja na zdravilo, ki ga je jemal mož vsak dan pred ko- silom. Ivana Bezjak, Središče 22 — Črtomira; Herta Krajnc, Vinta- rovci 45 — Brigito; Kristina Planine, Jelovica 10 — Gorazda; Terezija Šmigoc, Stojnci 35 — Danico; Fanica Mohorko,, Plodni vrh 27 — Karmen; Marija He- rega, Trnovski vrh 4 — Marijo; Elizabeta Kolednik, Trg svobo- de 2 — Tamaro; Marija Lah, Ormož, Ptujska cesta 23 — Iva- na; Darinka Gornik, Kidričevo 9 — Simono; Marija Kramber- ger, Smolinci 18 — Vladimira; Terezija Reisman, Zavrč 11 — Bojana; Štefka Brodnjak, Hra- stovec 124 — Marjana; Angela Plošinjak, Stojnci 81 — Anico; Kata Jovanovič, Prešernova " 6 — Dušico; Marija Vindiš, Pre- polje 115 — Ivanko; Anka So- štarič, Slomi 12 — deklico; Bar- bara Svenšek, Ložina 23 — Ja- koba; Ana Artenjak, Trg svo- bode 1 — deklico; Ljudmila Bu- tolen, Jelovica 40 — dečka; Ma- rija Teskač, Zg. Jablane 17 — deklico; Marija Kos, Senežci 23 — Marto; Kristina Butolen. Dobrina 2 — dečka; Angela Znidarič, Lancova vas 92 — Ja- neza; Ana Gavez, Kidričevo 40 — Bojana; Marija Novak, 2ab- jak 41 — Darjo; Barbara Mesa- ric, Starošinci 27 — Darinko; Dubravka Polič. Murkova 2 — Damira; Gabrijela Rajher, Lju- tomerska 22/a — Gorazda; Te- rezija Pungračič, Drenovcc 5 — Majdo. RODILE SO: Marija Horvat, Slovenski trg 2 — Franca; Jclica Rojko, Lju- tomer. Kolodvorska 9 — Ivana; Kristina Korcs, Stojnci 22 — dečka; Marija Simonič, Podvin- ci 124 — dečka; Marija Gojko šek, Draženci 65 — Ignaca: Kri- stina Ducman, Žetale 42 — Zdenko; Elizabeta Bele, Nova esta 14 — deklico; Angela Mar- kuš, Lancova vas 93 — Marico: ^lafda Damiš. Trstcniakova 6 b — .Matjaža; Marija Osterc, Ga- bernik 38 — dečka; Marta Fras, Sakušak 6 — deklico; Roza Za- goranski, Gruškovje 112 — Jo- žeka; Ivana Vilčnik, Muretinci 10 — deklico; Marija Vtprdenik, Majšperk — Antona; Marija Vaupotič, Videm 16 — deklico; Elizabeta Rižnar, Moškanjci 110 — dečka; Amalija Bauman, Lovrenc na Dravskem polju 29 — Mirana; Katica Topolbvec, Kungota 65/a — deklico; Ivana Princi, Markovci 26 — dečka; Jožefa Horvat, Stamšina 30 — deklico; Marija Potrč, Grajen- ščak 1 — dečka; Setanovič, Strajna 49 — Marjana. Albin Kirbiš, Dobrovec 101, in Veronika Sitar, Kungota pri Ptuju 1; Ludvik Grandl, Gra- jenščak 20, in Elizabeta Vrzel, Hajdoše 75; Marjan Perko, Pre- šernova 23, in Brigita Pišorn, Prešernova 23. Slavko Igric, Ivanec 90, in Bo- silja Rodič, Varaždin, Graberje Silva Fedran, Mladinski za- ščitni dom Dornava, rojena 1953, umrla 12. julija 1967; Ana Or- lač, Gruškovec 60, rojena 1921. umrla 13. juhja 1967; Katarina Voda, Prešernova 33, rojena 1891, umrla 14. julija 1967; Lju- bica Bedrač, Zagrebška cesta, rojena 1961, umrla 14. julija 1967; Jakob Hojnik, Andrenci 47, rojen 1901, umrl 16. julija 1967: Ignac Kosec, Brstje 5, rojen 1928, umrl 18. julija 1967: Simon Kolarič, Spuhlja 72, rojen 1883. umrl 16. julija 1967. Jožefa Potrč, Muzejski trg 1, roj. 1899. umrla 17. 7. 1967; Ivan Kišič, Varaždin, roj. 1940, umrl 20. 7. '1967; Silva Gabrovec, Starše 4, roj. 1932. umrla 20. 7. 1967; Štefanija Sakelšck, Za- družni trg 6, roj. 1915, umrla 24. 7. 1967; Marija Šalamun, Obrez 49, roj. 1954, umrla 25. 7 1967; Jožef Klinger, Spuhlia Ur roj. 1908, umrl 18. 7. 1967. Danes in jutri KINO GOREŠNICA 30. julija 1.1. ameriški (cinemascope) film ZGODBA Z NA- SLOVNE STRANI KINO ORMOŽ 29. in 30. julija 1.1. francoski barvni (cinemascope) film PREGANJANA LJUBIMCA 2. avgusta 1.1. bolgarski film STROKOVNJAK ZA VSE ter film GRENKA ŽETEV KINO T0MA2 PRI 0RM02U 30. julija t.l. ameriški film POSLEDNJI MRAK LU^IINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED] ZA CAS OD 29. JULIJA DO 6. AVGUSTA 1967. | Zadnji krajec bo v soboto, 29. julija, ob 13.14. Napoved: Izdatnejše padavine bodo v začetku tedna. Nato bo spremenljivo vreme. Od 23. julija do 23. avgusta imamo pasje dni. V tem času so glede na Marsovo leto hude vročine in neurja. Alojz Cestnik PRODAM PRODAM dobro ohranjen kom- biniran visok otroški voziček z vložkom in polivinilasto prevleko za dež. Ogled po 18. uri na Novi cesti 11, Ptuj. PRODAM košnjo otave. Mari- borska 10, Ptuj. PRODAM spačka, moped, sob- no kredenco, mizo, lončene peči (2 X 2,5 X 7 in 2 X 1,5 X X 7) in okna. Vprašajte, Vi- čavska pot 10, Ptuj. DROBRO ohranjen TOPOLINO ugodno prodam. Franc Krajnc, Vičava 7, Ptuj. KUHINJSKO POHIŠTVO in štedilnik prodam. Štalcer, Vi- čava 21. 80-BASNO HARMONIKO »HO- HNER« prodam. Naslov v upravi. PRODAM mlado kravo*, šesti mesec brejo. Budina 58, Ptuj. ZASTAVO 750 — letnik 1964 ugodno prodam. Vprašajte Ra- ce 78. PRODAM 190 kom. valovitih salonitnih plošč (125 X 92) po 20 N din za komad. Informa- cije vsak dan po 14. uri. Ko- lednik, Zagrebška cesta 34/a, Ptuj. 8 TEDNOV STARE pujske pro- dam. Vprašajte pri Polancu, Krčevina 113 pri Vurberku. UGODNO PRODAM avto OPEL- karavan, registriran za pet oseb ali nosilnosti 500 kg. Ob železnici št. 2, Ptuj. PRODAMO VEC TRAKTOR- JEV FERGUSON FE 35, to- vornih avtomobilov TAM 4500 ter osebnih avtomobilov fiat 750, volksvvagen, opel rekord itd. Interesenti se lahko ogla- sijo na Univerzal-prometu, Ptuj, Krempljeva ulica 8, te- lefon 151. RAZNO ENOSOBNO sončno stanovanje v centru zamenjam za enako ali večje izven centra. Dam nagrado. Naslov v upravi. SAMSKEGA moškega sprej- mem v stalno zaposlitev na posestvo. Dobra plača. Ivan Ločičnik, Rošpoh 93, p. Kam- nica pri Mariboru. SOBO nudim samski delavki ali uslužbenki, ki bi lahko vsak dan od 11. do 14. ure pazila na šoloobveznega otroka. Na- slov v upravi. IŠČEM VEC TESARJEV za Zahodno Nemčijo takoj. Poš- ljite prevod spričevala na na- slov Pere, Celje, Cesta na grad 11. DVA OTROKA vzamem zj osem ur dnevno v oskrbo u dom. Vprašajte: Jadranska 18, Ptuj. KDOR MI PRISKRBI družin- sko stanovanje, plačafn na- jemnino za dve leti naprej in dam nagrado 100.000 S din. Naslov v upravi. OBVESTILO Prebivalce z območja občine Ptuj in Ormož obveščamo, da v mesecu avgustu 1967 zdravnik okulist ne bo ordiniral. Naroči- la se sprejemajo kljub temu v splošni ambulanti Zdravstvene- ga doma Ptuj vnaprej za mesec september. Zdravstveni dom Ptuj POSLOVALNICA KMETIJSKEGA KOMBINATA VIDEM PRI PTUJU nudi svojim članom reprodukcijski material in druge kmetijske potrebščine po zelo ugodnih cenah. Odkupujemo vse kmetijske pridelke in zdravilna zelišča. Poslovalnica je odprta od 7. do 15. ure. Tovarna avtoopreme Ptuj razpisuje prodajo osnovnih sredstev: — razna oprema za galvaniko — rabljena; — transformator. Prodaja bo dne 31. julija 1967 v prostorih podjetja v Raj- špovi ulici 16 ob 10. uri. Ogled osnovnih sredstev za pro- dajo je možen na mestu samem. Kolikor ne bo interesentov iz družbenega sektorja, imajo pravico do nakupa zasebniki. Komisija za prodajo osnovnih sredstev ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega sina, brata, svaka in strica IGNACA KOSEČA mizarja v železniških delavnicah se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali vence, vašča- nom, sosedom in vsem, ki so ga tako množično spremili ter nas tolažili. Posebno zahvalo smo dolžni Štefanu Lauru in direktorju Valentinu za poslovilne govore, pevske:Tiu zboru, gasilcem, .strelcem in godbi za njihovo spremstvo na njegovi zadnji poti v mnogo prerani grob Se enkrat lepa hvala! Brstje pri Ptuju, 26. julija 1967 lioščevi