REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JEDRSKO VARNOST Porocilo o varstvu pred ionizirajocimi REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JEDRSKO VARNOST Porocilo o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2017 junij 2018 Pripravljeno na Upravi Republike Slovenije za jedrsko varnost v sodelovanju z: Upravo Republike Slovenije za varstvo pred sevanji, Upravo Republike Slovenije za zašcito in reševanje, Ministrstvom za infrastrukturo, Upravo Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Ministrstvom za notranje zadeve, ARAO – Agencijo za radioaktivne odpadke, javnim gospodarskim zavodom, Jedrskim poolom GIZ, Skladom za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK, Nuklearno elektrarno Krško, d. o. o., Rudnikom Žirovski vrh, javnim podjetjem za zapiranje rudnika urana, d. o. o., Institutom »Jožef Stefan« in ZVD Zavodom za varstvo pri delu, d. o. o. Potrdil Strokovni svet za sevalno in jedrsko varnost 24. maja 2018. Urednika: dr. Andrej Stritar in dr. Magda Carman Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost Litostrojska cesta 54 1000 Ljubljana Telefon: +386-1/472 11 00 Telefaks: +386-1/472 11 99 E-naslov: gp.ursjv@gov.si URL: http://www.ursjv.gov.si Ljubljana, junij 2018 URSJV/DP-202/2017 ISSN 2536-4227 POVZETEK Leto 2017 je na podrocju jedrske varnosti in varstva pred ionizirajocim sevanjem minilo brez pretresov. Nuklearna elektrarna Krško je obratovala brez vecjih težav, vendar so jo morali dvakrat za kratek cas ustaviti zaradi tehnicnih okvar. Ker med letom ni bilo rednega remonta, je bila letna proizvodnja elektricne energije zelo visoka. V Nuklearni elektrarni Krško so podpisali pogodbe o gradnji suhega skladišca izrabljenega jedrskega goriva in za izvedbo zakljucnih faz vecletnega projekta nadgradnje varnosti. Ob elektrarni je nastalo jezero nove hidroelektrarne Brežice, zaradi katerega so prilagodili sisteme za zajem in izpuste savske vode. Nuklearna elektrarna Krško je po desetih letih že cetrtic gostila mednarodno pregledovalno misijo OSART. Skupina tujih strokovnjakov je kriticno pregledala vse vidike njenega upravljanja in pripravila porocilo s priporocili kako zadeve še izboljšati. Podobna misija EPREV je obiskala vse slovenske institucije, ki so vpletene v ukrepanje med morebitno jedrsko ali radiološko nesreco. Tudi njihova priporocila so koristne usmeritve za izboljšave na tem podrocju. Meddržavna komisija za spremljanje uresnicevanja meddržavne pogodbe o solastništvu Nuklearne elektrarne Krško se je sestala novembra 2017. Na seji so hrvaški predstavniki zavrnili sodelovanje pri projektu odlagališca v Vrbini, kot jim je bilo ponujeno na prejšnji seji leta 2015. Zato pa so ustanovili posebno skupino, ki se pogaja o možnostih skupnega odlaganja. Meddržavna komisija je tudi sprožila ponovno pripravo prenovljenega programa odlaganja radioaktivnih odpadkov iz NEK ter programa njene razgradnje. Agencija za radioaktivne odpadke je nadaljevala dejavnosti za izgradnjo odlagališca nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem. Zacet je bil postopek presoje vplivov na okolje bodocega odlagališca. Na žalost se vsi s tem povezani postopki in ravnanja vpletenih organov niso pospešili in ostaja izziv, kako bo NEK obratovala po letu 2021, ko se pricakuje, da bodo zapolnjene skladišcne kapacitete za tovrstne odpadke v elektrarni, odlagališca pa še ne bo. Na odlagališcu hidrometalurške jalovine Boršt nekdanjega rudnika urana v Žirovskem vrhu težave s plazenjem hribine niso bile rešene, zato se iskanje rešitev nadaljuje. Leta 2017 ni bilo vecjih problemov pri izvajalcih sevalnih dejavnosti, prav tako pa je bilo malo intervencij zaradi najdb virov ionizirajocega sevanja na terenu. Državni zbor je konec leta sprejel prenovljeni Zakon o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1). S tem je bil opravljen temeljni korak obsežne spremembe zakonodaje na podrocju varstva pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti predvsem zaradi novih evropskih direktiv. KAZALO 1 UVOD ............................................................................................................................................................. 7 2 VARNOST MED IZVAJANJEM DEJAVNOSTI ..................................................................................... 8 2.1 OBRATOVANJE JEDRSKIH IN SEVALNIH OBJEKTOV ................................................................................... 8 2.1.1 Nuklearna elektrarna Krško ............................................................................................................ 8 2.1.2 Raziskovalni reaktor Triga Mark II v Brinju ................................................................................. 18 2.1.3 Centralno skladišce radioaktivnih odpadkov v Brinju .................................................................. 20 2.1.4 Rudnik Žirovski vrh ....................................................................................................................... 20 2.2 IZVAJANJE SEVALNIH DEJAVNOSTI IN UPORABA VIROV SEVANJ ............................................................. 20 2.2.1 Uporaba virov ionizirajocih sevanj v industriji, raziskovalnih dejavnostih in izobraževanju ...... 21 2.2.2 Inšpekcijski nadzor nad viri sevanj v industriji, raziskovalnih dejavnostih in izobraževanju ....... 21 2.2.3 Uporaba virov sevanja v zdravstvu in veterinarstvu ..................................................................... 23 2.2.4 Prevoz radioaktivnih in jedrskih snovi .......................................................................................... 26 2.2.5 Uvoz/izvoz, tranzit in izvoz/iznos radioaktivnih in jedrskih snovi ................................................. 26 2.3 DOSEGANJE CILJEV IZ RESOLUCIJE O JEDRSKI IN SEVALNI VARNOSTI .................................................... 26 3 RADIOAKTIVNOST V OKOLJU ............................................................................................................ 27 3.1 OPOZORILNI MONITORING RADIOAKTIVNOSTI V OKOLJU ....................................................................... 27 3.2 SPREMLJANJE RADIOAKTIVNOSTI V OKOLJU .......................................................................................... 28 3.3 OBRATOVALNI MONITORING JEDRSKIH IN SEVALNIH OBJEKTOV ............................................................ 30 3.3.1 Nuklearna elektrarna Krško .......................................................................................................... 30 3.3.2 Raziskovalni reaktor TRIGA in Centralno skladišce radioaktivnih odpadkov v Brinju ................ 32 3.3.3 Nekdanji rudnik urana Žirovski vrh .............................................................................................. 33 3.4 PREJETE DOZE SEVANJA PREBIVALCEV V SLOVENIJI .............................................................................. 36 3.4.1 Izpostavljenost naravnemu sevanju ............................................................................................... 36 3.4.2 Program sistematicnega pregledovanja industrijskih dejavnosti ................................................. 36 3.4.3 Meritve radona v delovnem in bivalnem okolju ............................................................................ 37 3.4.4 Doza sevanja na prebivalstvo zaradi clovekove dejavnosti .......................................................... 38 4 VARSTVO DELAVCEV PRED SEVANJI IN OBSEVANOST V ZDRAVSTVU ............................... 39 4.1 IZPOSTAVLJENOST PREBIVALSTVA ZARADI MEDICINSKE UPORABE VIROV SEVANJA .............................. 41 4.2 IZPOSTAVLJENOST PACIENTOV PRI RADIOLOŠKIH POSEGIH .................................................................... 41 5 RAVNANJE Z RADIOAKTIVNIMI ODPADKI IN IZRABLJENIM JEDRSKIM GORIVOM ....... 43 5.1 RADIOAKTIVNI ODPADKI IN IZRABLJENO JEDRSKO GORIVO V NEK ....................................................... 43 5.1.1 Ravnanje z nizko- in srednjeradioaktivnimi odpadki .................................................................... 43 5.1.2 Ravnanje z izrabljenim jedrskim gorivom ..................................................................................... 44 5.2 RADIOAKTIVNI ODPADKI NA INSTITUTU »JOŽEF STEFAN« ..................................................................... 45 5.3 RADIOAKTIVNI ODPADKI V ZDRAVSTVU ................................................................................................ 46 5.4 GOSPODARSKA JAVNA SLUŽBA RAVNANJA Z RADIOAKTIVNIMI ODPADKI .............................................. 46 5.5 ODLAGANJE RADIOAKTIVNIH ODPADKOV .............................................................................................. 47 5.6 ODPRAVA POSLEDIC RUDARJENJA RUDNIKA ŽIROVSKI VRH .................................................................. 48 5.7 SKLAD ZA FINANCIRANJE RAZGRADNJE IN ODLAGANJE ODPADKOV NEK .............................................. 49 5.7.1 Prilivi iz naslova prispevka za razgradnjo .................................................................................... 50 5.7.2 Naložbe in poslovanje v letu 2017................................................................................................. 51 5.8 DOSEGANJE CILJEV IZ RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU RAVNANJA Z RADIOAKTIVNIMI ODPADKI IN IZRABLJENIM GORIVOM .................................................................................................................. 53 6 PRIPRAVLJENOST NA IZREDNE DOGODKE ................................................................................... 56 6.1 UPRAVA RS ZA JEDRSKO VARNOST ........................................................................................................ 56 6.2 UPRAVA RS ZA ZAŠCITO IN REŠEVANJE ................................................................................................. 57 6.3 NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO ........................................................................................................ 57 6.4 PREGLEDOVALNA MISIJA EPREV .......................................................................................................... 58 6.5 DOSEGANJE CILJEV IZ RESOLUCIJE O JEDRSKI IN SEVALNI VARNOSTI .................................................... 59 7 NADZOR NAD JEDRSKO IN SEVALNO VARNOSTJO ..................................................................... 60 7.1 IZOBRAŽEVANJE, RAZISKAVE, RAZVOJ ................................................................................................... 60 7.1.1 Doseganje ciljev iz Resolucije o jedrski in sevalni varnosti .......................................................... 60 7.2 ZAKONODAJA O JEDRSKI IN SEVALNI VARNOSTI .................................................................................... 61 7.2.1 Doseganje ciljev iz Resolucije o jedrski in sevalni varnosti .......................................................... 63 7.3 STROKOVNI SVET ZA SEVALNO IN JEDRSKO VARNOST ............................................................................ 63 7.4 UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JEDRSKO VARNOST ........................................................................ 64 7.5 UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARSTVO PRED SEVANJI ................................................................. 65 7.6 POOBLAŠCENI IZVEDENCI ...................................................................................................................... 66 7.7 ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI ZA JEDRSKO ŠKODO – JEDRSKI POOL GIZ ............................................ 68 8 NADZOR NAD NEŠIRJENJEM JEDRSKEGA OROŽJA IN VAROVANJE JEDRSKIH RADIOAKTIVNIH SNOVI ............................................................................................................................... 69 8.1 POGODBA O NEŠIRJENJU JEDRSKEGA OROŽJA ......................................................................................... 69 8.2 POGODBA O CELOVITI PREPOVEDI JEDRSKIH POSKUSOV ........................................................................ 69 8.3 VAROVANJE JEDRSKIH SNOVI V REPUBLIKI SLOVENIJI .......................................................................... 70 8.4 NADZOR NAD IZVOZOM BLAGA Z DVOJNO RABO .................................................................................... 70 8.5 FIZICNO VAROVANJE JEDRSKIH SNOVI IN OBJEKTOV .............................................................................. 71 8.6 PREPRECEVANJE NEDOVOLJENEGA PROMETA Z JEDRSKIMI IN DRUGIMI RADIOAKTIVNIMI SNOVMI ........ 71 8.7 DOSEGANJE CILJEV IZ RESOLUCIJE O JEDRSKI IN SEVALNI VARNOSTI .................................................... 72 9 MEDNARODNO SODELOVANJE .......................................................................................................... 73 9.1 SODELOVANJE Z EVROPSKO UNIJO ......................................................................................................... 73 9.1.1 Sodelovanje pri projektih EU ........................................................................................................ 74 9.2 MEDNARODNA AGENCIJA ZA ATOMSKO ENERGIJO ................................................................................. 74 9.3 AGENCIJA ZA JEDRSKO ENERGIJO PRI OECD ......................................................................................... 76 9.4 SODELOVANJE Z DRUGIMI ZDRUŽENJI .................................................................................................... 77 9.5 POGODBA O SKUPNEM LASTNIŠTVU IN UPRAVLJANJU NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO ...................... 79 9.6 SODELOVANJE NA PODLAGI MEDNARODNIH POGODB ............................................................................. 80 9.6.1 Konvencija o jedrski varnosti ........................................................................................................ 81 9.6.2 Priprave in izdelava porocila po Skupni konvenciji o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki ................................................................................................. 81 9.7 DOSEGANJE CILJEV IZ RESOLUCIJE O SEVALNI IN JEDRSKI VARNOSTI .................................................... 82 10 UPORABA JEDRSKE ENERGIJE PO SVETU ................................................................................. 84 11 SEVALNA IN JEDRSKA VARNOST PO SVETU ............................................................................. 86 12 VIRI.......................................................................................................................................................... 89 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Najpomembnejši obratovalni kazalniki leta 2017 .............................................................................................. 8 Preglednica 2: Casovna analiza obratovanja NEK leta 2017 ..................................................................................................... 8 Preglednica 3: Število rentgenskih naprav v zdravstvu in veterinarstvu glede na namembnost ........................................ 23 Preglednica 4: Število rentgenskih naprav v zdravstvu in veterinarstvu glede na lastništvo .............................................. 24 Preglednica 5: Obsevna obremenitev odraslega prebivalstva zaradi kontaminacije okolja z umetnimi radionuklidi v Sloveniji leta 2017 ................................................................................................................................................................... 29 Preglednica 6: Ocene za delne izpostavljenosti odraslega posameznika referencne skupine iz prebivalstva zaradi zracnih in tekocinskih izpustov iz NEK leta 2017 ........................................................................................................... 32 Preglednica 7: Efektivne doze za odraslega posameznika referencne skupine iz prebivalstva v okolici nekdanjega rudnika urana na Žirovskem vrhu leta 2017 ...................................................................................................................... 35 Preglednica 8: Izpostavljenost sevanju odraslih predstavnikov referencne skupine prebivalstva ..................................... 38 Preglednica 9: Število delavcev v posameznih panogah po intervalih prejetih doz sevanja (mSv) ................................... 40 Preglednica 10: Število jedrskih elektrarn v letu 2017 in njihova moc ................................................................................... 84 KAZALO SLIK Slika 1: Casovni diagram moci NEK 2017 .................................................................................................................................... 9 Slika 2: Hitre zaustavitve reaktorja – rocne in samodejne .......................................................................................................... 9 Slika 3: Normalne zaustavitve reaktorja – nacrtovane in nenacrtovane ................................................................................ 10 Slika 4: Število nenacrtovanih sprožitev sistema za varnostno vbrizgavanje ........................................................................ 10 Slika 5: Razpoložljivost ................................................................................................................................................................... 11 Slika 6: Proizvedena energija.......................................................................................................................................................... 11 Slika 7: Proizvodnja elektricne energije v Sloveniji .................................................................................................................... 11 Slika 8: Skupinska izpostavljenost sevanju .................................................................................................................................. 12 Slika 9: Neoperabilnost sistema za varnostno vbrizgavanje ..................................................................................................... 12 Slika 10: Faktor neoperabilnosti zasilnega vira elektricne energije ......................................................................................... 13 Slika 11: Faktor neoperabilnosti sistema pomožne napajalne vode ....................................................................................... 13 Slika 12: Delež diagnosticnih rentgenskih naprav po njihovi kakovosti v obdobju 1997–2017 ....................................... 24 Slika 13: Osnovni prikaz stanja mreže zgodnjega obvešcanja v Sloveniji in sosednjih državah ........................................ 28 Slika 14: Letne efektivne doze prebivalstva s prehranjevalno verigo zaradi splošne radioaktivne kontaminacije okolja z radionuklidoma 137Cs in 90Sr v Sloveniji .......................................................................................................................... 29 Slika 15: Aktivnost izpušcenega 3H v tekocinskih izpustih NEK ........................................................................................... 31 Slika 16: Letni prispevki k efektivni dozi odraslega posameznika referencne skupine iz prebivalstva zaradi rudnika Žirovski vrh v obdobju 1989–2017..................................................................................................................................... 35 Slika 17: Prostornina radioaktivnih odpadkov v skladišcu NEK ............................................................................................ 44 Slika 18: Število letno zamenjanih izrabljenih gorivnih elementov in število vseh takih elementov v bazenu NEK .... 45 Slika 19: Prikaz sredstev Sklada 31. decembra 2017 v milijonih evrov .................................................................................. 50 Slika 20: Letna donosnost portfelja Sklada od leta 2004 do leta 2017 v odstotkih .............................................................. 52 1 UVOD To porocilo je vsako leto pripravljeno na podlagi Zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti ter povzema vsa dogajanja, povezana z varstvom pred ionizirajocimi sevanji in jedrsko varnostjo. Sprejme ga Vlada Republike Slovenije in pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije. Porocilo je hkrati poglavitni nacin seznanjanja širše javnosti s tem podrocjem. Pripravljeno je bilo vsako leto nepretrgoma od leta 1985. Prevedeno je tudi v anglešcino in je tako temeljni dokument za predstavitev dejavnosti v državi Sloveniji tujim zainteresiranim bralcem. Pripravo porocila usklajuje Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV), vsebine pa prispevajo vsi drugi državni organi, vkljuceni v varstvo pred ionizirajocimi sevanji in jedrsko varnost, ter vecina drugih subjektov na tem podrocju. Leta 2017 so to bili: Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji, Uprava Republike Slovenije za zašcito in reševanje, Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za notranje zadeve, Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Agencija za radioaktivne odpadke, Sklad za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško, Jedrski pool GIZ, Nuklearna elektrarna Krško, d. o. o., Rudnik Žirovski vrh, javno podjetje za zapiranje rudnika urana, d. o. o., Institut »Jožef Stefan«, ZVD Zavod za varstvo pri delu, d. o. o., in drugi. Leto 2017 je bilo mirno in lahko povzamemo, da je bil vsekakor dosežen temeljni cilj jedrske in sevalne varnosti: varstvo ljudi in okolja pred nepotrebnimi škodljivimi ucinki ionizirajocih sevanj. Hkrati s tem porocilom, ki je namenjeno širši zainteresirani javnosti, smo na Upravi Republike Slovenije za jedrsko varnost pripravili razširjeno porocilo, v katerem so vse podrobnosti in podatki, ki bi utegnili zanimati ožjo strokovno javnost. Dosegljivo je v elektronski obliki na spletni strani Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost http://www.ursjv.gov.si. 2 VARNOST MED IZVAJANJEM DEJAVNOSTI 2.1 Obratovanje jedrskih in sevalnih objektov 2.1.1 Nuklearna elektrarna Krško V Nuklearni elektrarni Krško (v nadaljnjem besedilu NEK) so leta 2017 proizvedli 6.285.272,3 MWh (6,3 TWh) bruto elektricne energije na izhodu generatorja oziroma 5.967.826,6 MWh (6,0 TWh) neto elektricne energije, ki je bila oddana v omrežje. 2.1.1.1 Obratovalni podatki in varnostni kazalniki Najpomembnejši obratovalni kazalniki NEK so prikazani v spodnjih preglednicah 1 in 2, njihovo gibanje skozi leta pa v nadaljevanju porocila. Obratovalni kazalniki potrjujejo stabilno in varno obratovanje elektrarne. Preglednica 1: Najpomembnejši obratovalni kazalniki leta 2017 Varnostni in obratovalni kazalniki Leto 2017 Povprecje razpoložljivost [%] 99,40 87,35 izkorišcenost [%] 102,29 86,13 faktor prisilne zaustavitve [%] 0,61 1,01 realizirana proizvodnja [GWh] 6.285,27 5.165,80 hitre zaustavitve – samodejne [štev. zaustavitev] 1 2,17 hitre zaustavitve – rocne [štev. zaustavitev] 0 0,14 nenacrtovane normalne zaustavitve [štev. zaustavitev] 1 0,71 nacrtovane normalne zaustavitve [štev. zaustavitev] 0 0,80 porocila o izrednih dogodkih [štev. porocil] 2 4,17 trajanje remonta [dnevi] 0 49,6 faktor zanesljivosti goriva (FRI) [GBq/m3] 3,70.10-5 6,34.10-2 Preglednica 2: Casovna analiza obratovanja NEK leta 2017 Casovna analiza proizvodnje Število ur Odstotek število ur v letu 8760 100 trajanje obratovanja elektrarne (na omrežju) 8707 99,4 trajanje zaustavitev 53 0,6 trajanje remonta 0 0,0 trajanje nacrtovanih zaustavitev 0 0,0 trajanje nenacrtovanih zaustavitev 53 0,6 Na sliki 1 je letni diagram obratovanja NEK. Leta 2017 se je elektrarna dvakrat zaustavila, enkrat hitro in samodejno zaradi okvare regulatorja regulacijskega ventila glavne napajalne vode ter drugic rocno in postopno zaradi okvare razbremenilnega ventila dogrevalnika pare in izlocevalnika vlage. Na znižani moci je obratovala v poletnih mesecih zaradi nizkega pretoka reke Save. Slika 1: Casovni diagram moci NEK 2017 Na slikah 2 in 3 je prikazano število hitrih zaustavitev elektrarne v posameznem letu. Slika 2: Hitre zaustavitve reaktorja – rocne in samodejne Slika 3: Normalne zaustavitve reaktorja – nacrtovane in nenacrtovane Zaustavitve verižne reakcije v reaktorju so razvršcene v dve skupini: v hitre in normalne. Hitre so posledica delovanja varovalnega sistema reaktorja, ki se sproži samodejno ali rocno. Normalne zaustavitve pa so tiste, ki potekajo normalno, s postopnim zmanjšanjem moci in so razdeljene naprej na nenacrtovane in nacrtovane. Postopna zaustavitev zaradi zamenjave goriva in rednega letnega vzdrževanja oziroma remonta je posebna vrsta nacrtovanih zaustavitev. Z leti lahko opazimo postopno ustalitev števila hitrih zaustavitev (zadnjih petindvajset let v povprecju manj kot ena na leto). Leta 2017 sta bili dve zaustavitvi, ena hitra samodejna ter ena prisilna normalna. Na sliki 4 je število nenacrtovanih sprožitev sistema za varnostno vbrizgavanje, ki se zažene ob nizkem tlaku v primarnem ali sekundarnem hladilnem sistemu, pri visokem tlaku v zadrževalnem hramu ter rocno. Leta 2017 ni bilo nobene sprožitve tega sistema, zato skupno število sprožitev od zacetka komercialnega obratovanja ostaja 12. 0 1 2 3 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 povp. število leto Slika 4: Število nenacrtovanih sprožitev sistema za varnostno vbrizgavanje Na sliki 5 je prikazana razpoložljivost elektrarne. V letu 2017 ni bilo remonta, zato je bila njena razpoložljivosti relativno visoka in je znašala 99,4 %. Razpoložljivost (availability) nuklearne elektrarne je kolicnik med številom ur obratovanja generatorja (sinhroniziranega z omrežjem ne glede na moc reaktorja) in celotnim številom ur v tem obdobju. Pove, koliko casa je bila elektrarna prikljucena na omrežje (v odstotkih). Pri racunanju skupnih vrednosti za razpoložljivost, izkorišcenost in faktor prisilne zaustavitve je upoštevana proizvodnja elektricne energije od 1. januarja 1983, ko so bili koncani zagonski preizkusi. Slika 5: Razpoložljivost Na sliki 6 je prikazana proizvedena elektricna energija za vsa leta rednega obratovanja NEK. V letu 2017 ni bilo remonta, zato je temu primerna tudi proizvodnja energije, in sicer 6,0 TWh. Slika 6: Proizvedena energija Na sliki 7 je prikazana primerjava po letih med proizvodnjo elektricne energije v Sloveniji v jedrski elektrarni, v hidroelektrarnah, v termoelektrarnah in v soncnih elektrarnah. Leta 2017 je proizvodnja elektricne energije znašala 15,3 TWh, od tega je bilo 39 % proizvedene v NEK. Slika 7: Proizvodnja elektricne energije v Sloveniji Na sliki 8 je prikazana skupinska (kolektivna) izpostavljenost sevanju v NEK. Nizka vrednost tega kazalnika kaže na visoko ucinkovitost nadzora izpostavljanja sevanju in zavzetost vodstva k radiološki zašciti. V letu 2017 v NEK ni bilo remonta za menjavo goriva, zato je vrednost kazalnika primerljiva z drugimi leti brez remonta, poleg tega pa tudi rekordno nizka, le 62,6 clovek mSv. Slika 8: Skupinska izpostavljenost sevanju Na sliki 9 je prikazan faktor neoperabilnosti sistema za varnostno vbrizgavanje. Leta 2017 je bila vrednost faktorja 0,0031, kar je pod ciljno vrednostjo NEK (0,005). Vsa nerazpoložljivost visokotlacnega sistema za hlajenje sredice v sili je izhajala iz nerazpoložljivosti zaradi nacrtovanega vzdrževanja na moci. Slika 9: Neoperabilnost sistema za varnostno vbrizgavanje Na sliki 10 je prikazan faktor neoperabilnosti zasilnega vira energije (dizelskih generatorjev), ki pomeni nerazpoložljivost sistema za dobavo elektricne energije, kar je pomembno ob izpadu normalnega notranjega in zunanjega elektricnega napajanja. Operabilnost dizelskih generatorjev je stabilna že nekaj let. V letu 2017 je bil sistem zasilnega vira elektricnega energije popolnoma razpoložljiv, zato je vrednost tega kazalnika 0. Slika 10: Faktor neoperabilnosti zasilnega vira elektricne energije Na sliki 11 je prikazan faktor neoperabilnosti sistema pomožne napajalne vode, to je nerazpoložljivost sistema, ki poskrbi za dovajanje napajalne vode v uparjalnike, kadar glavni napajalni sistem ni na razpolago. Leta 2017 je vrednost tega faktorja znašala 0,0009, kar je pod ciljno vrednostjo NEK (0,005). Vsa nerazpoložljivost sistema pomožne napajalne vode je v letu 2017 izhajala iz nerazpoložljivosti zaradi nacrtovanega vzdrževanja na moci. Slika 11: Faktor neoperabilnosti sistema pomožne napajalne vode 2.1.1.2 Dogodki in obratovalne izkušnje NEK Porocanje o nenormalnih dogodkih je doloceno s Pravilnikom o zagotavljanju varnosti po zacetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov, v katerem je podan seznam dogodkov, o katerih mora upravljavec jedrske elektrarne izredno porocati. NEK mora prav tako slediti dodatnim zahtevam za porocanje, predpisanim v svojih Tehnicnih specifikacijah. NEK je v skladu z omenjenim pravilnikom porocala o dveh dogodkih. Ob prvem dogodku je bilo potrebno zaustaviti elektrarno. NEK in URSJV sta dogodka podrobno preucili in opravili analizo obeh dogodkov. Dogodka nista ogrozila jedrske in sevalne varnosti. Samodejna zaustavitev elektrarne zaradi zaprtja regulacijskega ventila glavne napajalne vode FCV 551 Dne 16. februarja 2017 ob 8:13 je prišlo do hitrega zniževanja nivoja v uparjalniku št. 1 zaradi neželenega zapiranja krmilnega ventila sistema glavne napajalne vode FCV 551. Ventil je zapiral kljub zahtevi za odprtost ventila. Operater reaktorja je prepoznal znižanje nivoja v uparjalniku št. 1, ko je bil ta okoli 30 % ozkega obmocja meritve. Glavnemu operaterju je bila podana zahteva za rocno hitro zaustavitev, vendar je delovanje reaktorske zašcite prehitelo rocno akcijo. Ko je nivo vode v uparjalniku dosegel 13 %, je prišlo do samodejne hitre zaustavitve elektrarne. Izvedena je bila izolacija glavnih parovodov. Ob 8:52 je elektrarna s pomocjo motorne crpalke sistema pomožne napajalne vode ponovno vzpostavila normalno vrednost (69 %) nivoja vode v uparjalniku št. 1. Vsi varnostni sistemi so delovali v skladu s projektnimi osnovami. Po pregledu krmilnega ventila sistema glavne napajalne vode FCV 551 so ugotovili, da je prišlo do napake na tokovnem/tlacnem pretvorniku položaja omenjenega ventila, kar predstavlja neposredni vzrok za omenjeni dogodek. S podrobnim pregledom omenjenega pretvornika položaja je bila ugotovljena njegova slaba kakovost (npr. spajkani spoji so bili slabi, najdeni so bili tujki, pri pregledu so ugotovili, da je pretvornik obcutljiv na udarce, tresljaje). NEK je zamenjala okvarjen pretvornik položaja z drugim pretvornikom. Preventivno so bile enake korektivne akcije izvedene tudi na drugem krmilnem ventilu sistema glavne napajalne vode FCV 552. Odpoved hidravlicnega regulatorja pri testu dizel generatorja 2 Dne 6. julija 2017 ob 8:30 se je pricelo redno mesecno preizkušanje dizel generatorja št. 2. Nacrtovali so pocasen zagon na 450 obratov/min. Po 3 minutah obratovanja na pocasni hitrosti je dizel generator pospešil na nazivno vrednost (750 obratov/min). Približno 9 sekund po pospeševanju dizel generatorja se je pojavil lokalni alarm in alarm v glavni komandni sobi. Izmensko osebje se je odlocilo za normalno zaustavitev dizel generatorja. Dizel generator je bil razglašen kot neoperabilen in namesto njega je bil postavljen v avtomatski zagon dizel generator št. 3. Med pregledom so opazili, da se hidravlicni regulator ne odziva na zagon motorja A dizel generatorja št. 2. Ugotovili so, da je odpovedal hidravlicni regulator zaradi prepušcanja elektromagnetnega zapornega ventila v zaprti poziciji. Istega dne so zamenjali elektromagnetni zaporni ventil, ki predstavlja del sklopa hidravlicnega regulatorja. Naslednjega dne so ob 16:40 dizel generator št. 2 po uspešno izvedenih vzdrževalnih delih in nadzornih preizkusih ponovno razglasili za operabilnega. 2.1.1.3 Obcasni varnostni pregled Obcasni varnostni pregled (PSR2) NEK je bil zakljucen maja 2014, ko je URSJV potrdila porocilo o obcasnem varnostnem pregledu z nacrtom izvedbe sprememb in izboljšav. O statusu izvedbe NEK poroca s polletnim porocilom. NEK je do konca leta 2017 zakljucila 194 izmed 225 akcij, med njimi 69 od 71 casovne kategorije I, 78 od 84 casovne kategorije II in 47 od 70 casovne kategorije III. Zakljucek izvedbe nacrta izvedbe sprememb in izboljšav bo maja 2019. 2.1.1.4 Celovitost goriva in aktivnost reaktorskega hladila Ob koncu leta 2017 je bila dosežena izgorelost sredice 16884,7 MWD/MTU oz. 415,8 efektivnih dni na polni moci (EFPD - Effective Full Power Day). Stanje gorivnih elementov v reaktorju (celovitost goriva) spremljajo posredno na podlagi izmerjenih specificnih aktivnosti reaktorskega hladila v pogojih stabilnega obratovanja in med prehodnimi pojavi. Izotopi ksenona, kriptona in joda kažejo na poškodbe goriva, iz meritev specificnih aktivnosti izotopov joda pa se lahko dolocita tudi velikost poškodbe in kontaminacija hladila. Iz specificnih aktivnosti izotopov cezija se lahko oceni zgorelost poškodovanega goriva. V primeru degradacije srajcke gorivne palice se v hladilu zaznajo trdi delci, npr. neptunij-239 ali barij-140. Od zacetka 29. gorivnega cikla so še vedno izmerjene povecane vrednosti specificnih aktivnosti ksenona in joda, kar je posledica visoke aktivnosti ozadja zaradi kontaminacije primarnega kroga kot posledica odprtih poškodb gorivnih elementov v 26. in 27. gorivnem ciklu. V sredici 28. gorivnega cikla ni bilo pušcajocih gorivnih elementov. Analiza specificnih aktivnosti izotopov je pokazala, da ob koncu leta 2017 v sredici 29. cikla ni bilo pušcajocih gorivnih palic. 2.1.1.5 Program nadgradnje varnosti NEK Septembra 2011 je URSJV izdala odlocbo, v kateri je dolocila zahteve za izvedbo Programa nadgradnje varnosti NEK. Te temeljijo na slovenski zakonodaji in na izkušnjah iz fukušimske nesrece marca 2011. NEK je opravila analizo potrebnih izboljšav in na podlagi le-te Program nadgradnje varnosti (PNV), ki ga je URSJV pregledala in odobrila v februarju 2012. Prvotni rok za izvedbo PNV je bil december 2016, ki pa je bil kasneje podaljšan najprej na december 2018, leta 2017 pa na december 2021 (podrobnejši opis razlogov za podaljšanje je v Letnem porocilu za leto 2014). NEK PNV je razdeljen v tri faze. Faza 1, ki je bila že izvedena v letu 2013: - vgradnja pasivnega avtokataliticnega sistema za vezavo vodika in - vgradnja pasivnega filtrskega ventilacijskega sistema zadrževalnega hrama. Faza 2, ki je v izvajanju in bo izvedena do konca leta 2019: - dodatna poplavna zašcita jedrskega otoka ter vseh novih struktur, sistemov in komponent (izvedeno v letih 2015/2016); - vgradnja dodatnih razbremenilnih ventilov tlacnika, kvalificiranih za težke nesrece (izvedeno med remontom 2018); - nabava mobilnega izmenjevalnika toplote, ki bo zunaj jedrskega otoka in ga bo mogoce hitro prikljuciti na sisteme hlajenja bazena z izrabljenim gorivom (nacrtovano za leto 2018); - vgradnja sistema za prhanje bazena z izrabljenim jedrskim gorivom z možnostjo hitre prikljucitve mobilne opreme nanj (nacrtovano za leto 2018); - vgradnja dodatne crpalke za odvod zaostale toplote iz primarnega sistema in zadrževalnega hrama ter pripadajocega izmenjevalnika toplote s prikljucki za hitro prikljucitev mobilne opreme (na sekundarni strani se bo izmenjevalnik hladil s savsko vodo s pomocjo mobilnih crpalk) (nacrtovano za remont 2019); - nadgradnja sistema elektricnega napajanja (možnost priklopa dodatnega mobilnega 2- megavatnega dizelskega generatorja, prekvalifikacija zbiralke tretjega dizelskega generatorja, nadgradnja povezave med 400-voltnimi varnostnimi zbiralkami in mobilnimi dizelskimi generatorji …) (izvedeno med remontom 2018); - združitev obstojecih zaustavitvenih panelov in njihova funkcijska razširitev, kar bo zagotavljalo, da se bo lahko z ene lokacije (pomožna komandna soba) elektrarna zadostno ohladila in to stanje dolgorocno vzdrževala (glavnina je bila izvedena v remontu 2018, dokoncno pa bo še v remontu 2019); - vgradnja locene, posebne instrumentacije za nadzor nad težkimi nesrecami z možnostjo upravljanja vse dodatno vgrajene opreme iz glavne in zasilne komandne sobe, pri cemer bo elektricno napajanje neodvisno od obstojecih virov (izvedeno med remontom 2018); - omenjena pomožna komandna soba bo omogocala neprekinjeno bivanje operativnega osebja tudi med težko nesreco, ker bo zagotovljeno filtriranje zraka in šcitenje pred sevanjem (nacrtovano za leto 2019); - nadgradnja operativnega podpornega centra in tehnicnega podpornega centra za primer težke nesrece, ki bosta tako kot pomožna komandna soba omogocala neprekinjeno bivanje operativnega osebja tudi med težko nesreco (nacrtovano za leto 2019). Faza 3, ki bo izvedena do konca leta 2021: - vgradnja dodatnih crpalk za vbrizgavanje hladila v sekundarni sistem (uparjalnika) in primarni sistem s pripadajocimi rezervoarji borirane in neborirane vode ter z možnostjo dopolnjevanja iz podzemnega vodnjaka (projekt BB2) in - izgradnja suhega skladišca za izrabljeno jedrsko gorivo. Pofukušimski akcijski nacrt ukrepov URSJV Decembra 2012 je URSJV pripravila celovit akcijski nacrt ukrepov na podlagi naukov po nesreci v Fukušimi marca 2011. Dokument v anglešcini je objavljen na spletni strani URSJV. V akcijskem nacrtu so povzete vse dejavnosti, s katerimi naj bi zmanjšali tveganja zaradi naravnih in drugih nesrec, ki bi lahko doletele lokacijo NEK. Osrednji del akcijskega nacrta je izvedba Programa nadgradnje varnosti NEK (v nadaljevanju: PNV), ki je podrobneje opisan v prejšnjem poglavju. Poleg tega programa je URSJV prepoznala še enajst dodatnih ukrepov, s katerimi namerava izboljšati pripravljenost na težke nesrece. Med njimi so spremembe zakonodaje, dodatne mednarodne pregledovalne misije, dodatne študije in inšpekcije, izboljšave pripravljenosti na izredne dogodke ter izboljšanje varnostne kulture pri upravljavcih objektov in upravnem organu. Vecina ukrepov dolocenih v akcijskem nacrtu se je pricela izvajati že v letu 2013. V letu 2017 so se izvajali naslednji ukrepi: - na podrocju Pripravljenosti na izredne dogodke je bila v letu 2017 izvedena mednarodna pregledovalna misija EPREV (Emergency Preparedness REView), ki je podala predloge in priporocila za izboljšanje sistema pripravljenosti na jedrske ali radiološke dogodke. Dolocene izboljšave sistema se pri nas že izvajajo, za izvajanje drugih pa bo morala Vlada RS sprejeti akcijski nacrt; - izvedena mednarodna misija OSART (Operational Safety Assessment Review Team), v okviru katere je 17 mednarodnih strokovnjakov pregledovalo vse pomembne procese v NEK in presojalo njihovo skladnost s standardi MAAE. OSART misija je podala priporocila ter predloge za izboljšave ter izpostavila dobre prakse. NEK bo na podlagi rezultatov pregleda lahko še izboljšala svoje delovanje; - tematska inšpekcija v NEK na temo radioloških monitorjev in pripravljenosti na težke nesrece; - nadgradnja verjetnostnih varnostnih analiz NEK - NEK je razvila tovrstne analize in model za bazen z izrabljenim gorivom in - priprave na izgradnjo suhega skladišca za izrabljeno jedrsko gorivo na lokaciji NEK. Posodobljeni akcijski nacrt (december 2017) je v angleškem jeziku objavljen na spletni strani URSJV. 2.1.1.6 Spremembe objekta in tehnicne izboljšave URSJV je v letu 2017 z upravnimi postopki elektrarni odobrila 14 sprememb in izdala soglasje za 16 sprememb, za 289 sprememb pa je NEK v varnostnem presejanju ugotovila, da ni odprtega varnostnega vprašanja in je o njih le obvestila URSJV po izvedbi. Število aktivnih zacasnih sprememb na dan 31. december 2017 je 36, odprtih v letu 2017 je bilo 40, zaprtih pa 34. Med aktivnimi sta dve zacasni spremembi, odobreni leta 2013, ter štiri leta 2014. Te spremembe bodo predvidoma zakljucene leta 2018. Pripravljena je bila 24. revizija dokumenta »Koncno varnostno porocilo« (USAR - Updated Safety Analysis Report), v kateri so bile upoštevane spremembe, odobrene do 1. novembra 2017. Na spletni strani URSJV so po letih navedene vse spremembe od leta 2000, ki jih je URSJV obravnavala oz. dobila v vednost oz. pregled. 2.1.1.7 Strokovni pregled nadzora staranja v NEK – Topical peer review (TPR) URSJV je pripravila porocilo o nadzoru staranja v NEK v okviru tematskega strokovnega pregleda (Topical peer review - TPR) v skladu z direktivo Euratom. Pri tem je sodelovala tudi NEK, ki je pripravila podlage za porocilo. Te podlage je pregledala tudi pooblašcena organizacija in izdala neodvisno strokovno mnenje. Porocilo opisuje nadzor staranja v NEK s poudarkom na štirih tehnicnih podrocjih predvidenih v okviru TPR, in sicer: elektricnih kablih, nedostopnih cevovodih, reaktorski posodi in betonskemu delu zadrževalnega hrama v NEK. Proces nadzora staranja v celoti izpolnjuje slovenske predpise in se nenehno izboljšuje na podlagi notranjih in zunanjih operativnih izkušenj ter rezultatov raziskovalnih in razvojnih dejavnosti v svetu. URSJV je koncano in usklajeno porocilo posredovala Evropski komisiji decembra 2017. V nadaljevanju je URSJV pregledovala porocila drugih držav in podala vprašanja in komentarje. V letu 2018 je nacrtovan medsebojni pregled porocil vseh držav in pregledovalni sestanek maja v Luksemburgu. 2.1.1.8 Inšpekcijski pregledi V letu 2017 je bilo opravljenih 67 inšpekcijskih pregledov v NEK. Dva inšpekcijska pregleda sta bila izredna, ostalih 65 pa je bilo rednih in nacrtovanih, vkljucujoc tudi štiri nenapovedane preglede. Izredni inšpekciji sta bili izvedeni zaradi dveh nenormalnih dogodkov: - samodejne zaustavitve zaradi nenadnega zapiranja regulacijskega ventila glavne napajalne vode ter - rocne zaustavitve zaradi samodejnega odpiranja enega od razbremenilnih ventilov. URSJV je pricela izvajati tudi obsežnejše in dlje trajajoce tematske inšpekcije. Najobsežnejša med temi je bila 5-dnevna inšpekcija s podrocja obvladovanja staranja. Izvedene so bile tudi tri dvodnevne inšpekcije s podrocja vzdrževanja na moci in strokovnega usposabljanja. Inšpekcija URSJV je z inšpekcijskimi pregledi spremljala odpravljanje težav z novimi pogoni sredicne instrumentacije, ki so bili vgrajeni med remontom 2015. Zaradi težav z zatikanjem je NEK obratovala vec kot polovico leta 2017 z le dvema od štirih pogonov. Kljub temu so bile zahteve tehnicnih specifikacij NEK ves cas zadovoljene. Težave so bile na osnovi analize temeljnega vzroka, ki jo je pripravil dobavitelj opreme AREVA, dokoncno odpravljene meseca septembra. Na osnovi inšpekcijskih pregledov inšpekcija URSJV ugotavlja, da je NEK leta 2017 obratovala varno, brez škodljivega vpliva na prebivalstvo in okolje. Nastale težave je NEK redno analizirala in ustrezno reševala v sklopu izvajanja korektivnega programa. Inšpekcija URSJV kot dobro ocenjuje delo vecine organizacijskih enot NEK. Inšpekcijski pregledi so pokazali visoko raven varnostne kulture vecine strokovnjakov, kar se kaže v kakovosti izvedenih aktivnosti, kjer je varnost vedno prednostno upoštevana. Z vidika varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji NEK nadzira tudi Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji (URSVS). V neremontnem letu 2017 URSVS ni opravila nobenega inšpekcijskega pregleda. 2.1.1.9 OSART misija v NEK Po nesreci v jedrski elektrarni v Fukušimi in po izvedbi stresnih testov je URSJV pripravila akcijski nacrt za izboljšanje jedrske varnosti, ki poleg Programa nadgradnje varnosti v NEK vsebuje tudi pregled obratovalne varnosti s podporo Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE) z izvedbo misije OSART. Republika Slovenija je že pred nekaj leti povabila misijo OSART, da v letu 2017 opravi pregled obratovalne varnosti NEK. Pregled obratovalne varnosti NEK v okviru misije OSART je potekal med 15. majem ter 1. junijem 2017. OSART misija je pregledala vse vidike obratovalne varnosti NEK razdeljene v 13 razlicnih tematskih sklopov. Zakljucno porocilo misije OSART vsebuje štiri priporocila, šestnajst predlogov za izboljšavo ter tri primere dobre prakse. Priporocila se nanašajo na podrocja usposabljanja in kvalificiranosti osebja, obratovanja ter uporabo obratovalnih izkušenj. Predlogi izboljšav misije OSART se nanašajo na naslednja podrocja: vodenje in upravljanje varnosti (3), vzdrževanje (1), tehnicna podpora (1), uporaba obratovalnih izkušenj (1), radiološka zašcita (1), kemija (2), pripravljenost na izredni dogodek (3), obvladovanje težkih nesrec (1), cloveški faktor, tehnologija in organiziranje (1), dolgorocno obratovanje (1) ter uporaba verjetnostnih varnostnih analiz (1). Primeri dobre prakse so prepoznani na podrocjih obratovanja, vzdrževanja ter uporabe verjetnostnih varnostnih analiz. NEK je v odziv na porocila misije OSART že pripravila podroben nacrt izvedbe ukrepov z opredelitvijo ukrepov in casovnim nacrtom, ki predvideva uresnicevanje zastavljenih ukrepov in rešitev odprtih najdb do konca leta 2018. Omenjeni nacrt izvedbe ukrepov je NEK dostavila na URSJV 30. novembra 2017. URSJV je pregledala predlog nacrta izvedbe ukrepov NEK in pripravila svoj nacrt spremljanja izvedbe priporocil in predlogov OSART v NEK. 2.1.2 Raziskovalni reaktor TRIGA Mark II v Brinju Upravljavec raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II je Institut »Jožef Stefan« (v nadaljnjem besedilu IJS), obratovanje reaktorja pa izvaja osebje Reaktorskega infrastrukturnega centra (v nadaljnjem besedilu RIC). 2.1.2.1 Obratovanje Reaktor je v letu 2017 obratoval 151 dni in pri tem sprostil 109,5 MWh toplote. Obratovanje reaktorja je potekalo v skladu s programom, ki ga odobrita vodja RIC in Služba za varstvo pred ionizirajocim sevanjem IJS za vsak teden posebej. Reaktor je obratoval v stacionarnem in pulznem nacinu, izvedenih je bilo 46 pulzov. Reaktor so uporabljali predvsem kot vir nevtronov za nevtronsko aktivacijsko analizo, za obsevanje elektronskih komponent in drugih materialov ter za izobraževanje. Obsevanih je bilo 1127 vzorcev v vrtiljaku in obsevalnih kanalih. Odsek za znanosti o okolju IJS, Služba za varstvo pred ionizirajocim sevanjem IJS in ARAO so v objektu vroca celica (v nadaljnjem besedilu OVC) redno izvajali dejavnosti obdelave in priprave radioaktivnih odpadkov za potrebe skladišcenja. Leta 2017 sta bili dve samodejni zaustavitvi reaktorja, ena med izvlacenjem vzorca in ena zaradi izpada klimatske naprave reaktorske hale. Med hitrim izvlacenjem vecjih vzorcev iz centralnega ali trikotniškega kanala lahko moc reaktorja zaniha tako mocno, da avtomatski odziv tega ne zmore kompenzirati dovolj hitro. Tako je moc presegla mejno vrednost za hitro zaustavitev reaktorja na linearnem kanalu in reaktor se je zaustavil. Druga zaustavitev se je zgodila ob jutranjem zagonu 5. decembra 2017, ko zaradi zgodnje ure dobava tople vode za grelnik reaktorske klimatske naprave ni bila zadostna. Temperatura grelnika je padla pod mejno vrednost 13 °C in klimatska naprava se je preventivno zaustavila ter tako preprecila zamrznitev in poškodbo grelnika. Reaktor se je samodejno zaustavil, ob približevanju pogojev obratovanja proti obratovalni omejitvi, ki pa ob samodejni zaustavitvi še ni bila prekoracena. Leta 2017 ni bilo kršitev obratovalnih pogojev in omejitev iz varnostnega porocila. Leta 2017 tudi ni bilo dogodkov, ki bi zahtevali porocanje URSJV, prav tako pa tudi ni bilo dogodkov s podrocja požarne ali fizicne varnosti. Obratovalni kazalniki za prejete doze obratovalnega osebja in raziskovalcev kažejo vrednosti, ki so dalec pod upravnimi omejitvami. V letu 2017 je bila skupinska doza 530 clovek µSv za obratovalno osebje ter 1150 clovek µSv za osebje, povezano z deli ob reaktorju. Leta 2017 je bilo v reaktorju 84 gorivnih elementov, izrabljenih gorivnih elementov ni bilo. Vsi gorivni elementi so standardni z 12-odstotno vsebnostjo urana in 20-odstotno obogatitvijo. Nadzor z meritvami radioaktivnosti v reaktorski hali in reaktorskem hladilu kaže, da ni bilo poškodb goriva. V letu 2017 ni bilo pregledov gorivnih elementov. IJS je o bilanci goriva mesecno porocal na EURATOM in URSJV s posebnim obrazcem. V novembru 2017 je EURATOM opravil pregled stanja jedrskega materiala, pri katerem ni bilo ugotovljenih nepravilnosti. 2.1.2.2 Usposabljanje osebja Dvema operaterjema reaktorja TRIGA je bilo 28. novembra 2017 podaljšano dovoljenje za obratovanje reaktorja. Redno usposabljanje osebja je potekalo v skladu z letnim programom strokovnega usposabljanja operaterjev reaktorja TRIGA za leto 2017. Organizirana so bila interna usposabljanja o postopkih in ukrepih v primeru izrednega dogodka ter za prenašanje obsevanega goriva iz reaktorskega bazena v bazen za izrabljeno gorivo. Vaja evakuacije je bila izvedena 6. oktobra 2017 za vse zaposlene na reaktorskem centru. 2.1.2.3 Spremembe ter pregledi sistemov, struktur in komponent reaktorja TRIGA V letu 2017 je bilo opravljenih šest sprememb sredice reaktorja za potrebe eksperimentov odseka za reaktorsko fiziko in CEA (Commissariat ŕ l'énergie atomique). V letu 2017 je bila na reaktorju opravljena sprememba kanala št. 6, kar omogoca obsevanje vecjih vzorcev z nevtroni. Januarja 2017 je bil namešcen varovalni mehanizem, ki preprecuje obratovanje reaktorja pri odmaknjenem radiološkem šcitu. Projektnih sprememb na reaktorju v letu 2017 ni bilo. Osebje RIC, Tehnicnih servisov IJS in Službe za varstvo pred ionizirajocim sevanjem pri IJS (SVPIS) in pooblašcene zunanje organizacije izvajajo periodicne preglede in nadzor za varno obratovanje pomembnih struktur, sistemov in komponent. Pri pregledu ni bilo prepoznanih neustreznih struktur, sistemov in komponent. 2.1.2.4 Obcasni varnostni pregled Obcasni varnostni pregled jedrskega objekta, ki obsega raziskovalni reaktor TRIGA Mark II in objekt vroce celice, je bil zakljucen decembra 2014, ko je URSJV potrdila porocilo o obcasnem varnostnem pregledu z nacrtom izvedbe sprememb in izboljšav. V letu 2017 je potekala izvedba nacrta s skupaj 85 spremembami in izboljšavami, o statusu izvedbe pa je IJS porocal s polletnim porocilom. V letu 2017 je bilo izvedenih 8 ukrepov od nacrtovanih 14, izvedba 6 ukrepov pa zamuja in bodo izvedeni v letu 2018. Prav tako naj bi v letu 2018 izvedli še 3 ukrepe, ki so predvideni za izvedbo v letih 2018 in 2019. Predviden zakljucek izvedbe nacrta ukrepov je december 2019. Do konca leta 2017 je bilo izvedeno 89 % vseh predvidenih ukrepov. 2.1.2.5 Prenova varnostnega porocila V letu 2017 se je zakljucil upravni postopek za prenovo varnostnega porocila raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II, s katerim je bila potrjena revizija 7 varnostnega porocila. 2.1.3 Centralno skladišce radioaktivnih odpadkov v Brinju Centralno skladišce radioaktivnih odpadkov (CSRAO) v Brinju pri Ljubljani upravlja Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO). Opravljena so bila nacrtovana preventivna periodicna vzdrževanja, pregledi in preizkusi skupkov konstrukcij, sistemov in komponent ter delovne in merilne opreme. Koncan je bil prvi obcasni varnostni pregled CSRAO in pripravljeno koncno porocilo, na katerega je bilo pridobljeno pozitivno strokovno mnenje pooblašcenega izvedenca za jedrsko in sevalno varnost. Odobreno koncno porocilo o prvem obcasnem varnostnem pregledu bo podlaga za podaljšanje obratovalnega dovoljenja objekta CSRAO v letu 2018. Skrbno so bile vodene evidence o radioaktivnih odpadkih in zaprtih virih sevanja, ki niso vec v uporabi, jedrskih snoveh, preventivnem in korektivnem vzdrževanju, spremembah, obratovalnih dogodkih in izkušnjah. O sprejemu radioaktivnih odpadkov v CSRAO v letu 2017 in stanju uskladišcenih odpadkov ob koncu leta 2017 je vec napisano v poglavju 5.4. 2.1.4 Rudnik Žirovski vrh Na obmocju Žirovskega vrha so v letih 1982 do 1990 izkopavali uranovo rudo, iz katere so pridobivali uranov koncentrat. Rudarsko jalovino so odlagali na odlagališce Jazbec, na odlagališce Boršt pa hidrometalurško jalovino. Po zacasnem prenehanju izkorišcanja uranove rude v letu 1990 in poznejši odlocitvi o trajnem prenehanju izkorišcanja uranove rude, so zaceli odpravljati posledice rudarjenja. Odlagališce rudarske jalovine Jazbec je bilo v letu 2015 zaprto. Obmocje, ki obsega samo telo odlagališca Jazbec, je postalo objekt državne infrastrukture, ki ga po pooblastilu države od leta 2015 dalje upravlja ARAO. V obmocje objekta državne infrastrukture Odlagališca rudarske jalovine Jazbec zaradi nasutja rudarske jalovine spada tudi plato P-10 ob vznožju telesa odlagališca. Obmocje je bilo sanirano, skupaj z objekti, ki stojijo na platoju, pa je v upravljanju vec pravnih oseb. Za odlagališce Boršt je bilo leto 2017 sedmo leto prehodnega obdobja dolgorocnega upravljanja, v sklopu katerega je poleg rednih vzdrževalnih del potekalo tudi izvajanje interventnih drenažnih ukrepov v drenažnem rovu pod odlagališcem. Vec o odpravi posledic rudarjenja v rudniku Žirovski vrh je napisano v poglavju 5.6. 2.2 Izvajanje sevalnih dejavnosti in uporaba virov sevanj Zakon o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV) je zahteval priglasitev namere o izvajanju sevalne dejavnosti in uporabi vira sevanja, dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti in dovoljenje za uporabo vira sevanja oziroma njegov vpis v register. Sredi decembra je bil sprejet nov Zakon o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1), ki poleg naštetega uvaja tudi registracijo sevalne dejavnosti. 2.2.1 Uporaba virov ionizirajocih sevanj v industriji, raziskovalnih dejavnostih in izobraževanju Ob koncu leta 2017 je bilo v uporabi 339 rentgenskih naprav pri 171 organizacijah in 703 virov sevanja z radionuklidom pri 76 organizacijah. Pri 16 uporabnikih se je ob koncu leta shranjevalo 34 virov sevanja z radionuklidom, ki bodo predani izvajalcu obvezne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Leta 2017 je bilo izdanih 53 dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti, 43 dovoljenj za uporabo vira sevanja, 4 potrdila o vpisu vira sevanja v register virov sevanja, 67 izpiskov iz registra virov sevanja, 14 potrdil izvajalcem sevalne dejavnosti, ki so tuje pravne osebe, ena odlocba o prenehanju veljavnosti dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti, štiri odlocbe o pecatenju rentgenske naprave in ena odlocba o odpecatenju rentgenske naprave. Posebna skupina virov sevanja so ionizacijski javljalniki požara (v nadaljevanju: JAP), ki vsebujejo radionuklid 241Am. Ob koncu leta 2017 je bilo v registru virov sevanja evidentiranih 21.233 JAP v uporabi pri 270 organizacijah. Pri uporabnikih se je ob koncu leta shranjevalo 305 JAP, od tega 195 JAP pri podjetju, ki se ukvarja z dejavnostjo vzdrževanja, montaže in demontaže JAP. Poslovno proizvodni skladišcni objekt Steris za sterilizacijo medicinske opreme V letu 2017 so na obmocju poslovne cone Komenda zgradili »Poslovno proizvodno skladišcni objekt Steris«. Investitor je mednarodna korporacija SYNERGY HEALTH HOLDINGS LIMITED iz Velike Britanije. V tem objektu namerava sterilizirati novo medicinsko opremo, ki jo bodo vozili s tovornjaki iz tovarn na vzhodu Evrope proti potrošnim centrom na zahodu. Objekt, v katerem sta dva linearna pospeševalnika, je razvršcen med manj pomembne sevalne objekte. URSJV je za »Poslovno proizvodno skladišcni objekt Steris« januarja 2017 izdala projektne pogoje h gradnji, maja pa soglasje h gradnji. Hkrati z izdajo soglasja je URSJV po uradni dolžnosti izdala tudi odlocbo o statusu objekta, ki ga razvršcamo med manj pomembne sevalne objekte. Septembra je URSJV izdala dve potrdili tujemu izvajalcu sevalne dejavnosti Mevex Corporation iz Kanade. V oktobru je URSJV izdala dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti za preizkušanje linearnih pospeševalnikov delcev, decembra 2017 pa je sodelovala pri tehnicnem pregledu objekta. 2.2.2 Inšpekcijski nadzor nad viri sevanj v industriji, raziskovalnih dejavnostih in izobraževanju Inšpekcija za sevalno in jedrsko varnost URSJV je v letu 2017 obravnavala 70 inšpekcijskih zadev v zvezi z uporabo virov sevanja v industriji, raziskovalnih inštitutih, ministrstvih, izobraževalnih inštitucijah ter pri zbirateljih odpadnih surovin. Kot v preteklih letih je inšpekcija opravljala redne letne inšpekcije, povezane z visoko aktivnimi viri sevanj. Posebna pozornost je bila namenjena uporabi virov pri industrijski radiografiji, kjer se redno pregleduje tako uporabo visoko aktivnih virov kot tudi uporabo rentgenskih aparatov. Z navedenimi pregledi je bilo ugotovljeno, da varnostna kultura na tem podrocju še vedno ni dovolj visoka, saj izvajalci industrijske radiografije pri svojem rednem delu velikokrat ne izvajajo vseh zahtevanih varnostnih ukrepov. Ker gre za eno najbolj tveganih dejavnosti z viri sevanj, je pogostost inšpekcij v tovrstnih podjetjih nujno ohranjati tudi v bodoce. V letu 2017 ni bilo najdenih novih virov sevanja, ki bi jih uporabniki pozabili, ko jih ne uporabljajo vec, razen javljalnikov požara z virom sevanj (JAP). Inšpekcija ugotavlja, da je v podjetjih, ki so pred stecaji ali v njem, inšpekcijski nadzor nujen, saj se velikokrat v takšnih podjetjih znanje o varnem delu z viri izgubi, ko delovno mesto zapusti odgovorna oseba za varstvo pred sevanji. Inšpekcija ugotavlja, da je na tem podrocju potrebna tudi boljša osvešcenost stecajnih upraviteljev, saj lahko ti nehote in brez ustreznega znanja upravljajo v stecajnih postopkih z radioaktivnimi viri oziroma radioaktivnimi odpadki RAO. V letu 2017 je inšpekcija tudi nadaljevala z nadzorom uvoznikov virov, ki praviloma ne poznajo zakonodaje s tega podrocja in zato ne posredujejo vseh informacij uporabniku o tem, kakšni so pogoji, ki jih proizvajalec predpisuje za varno uporabo dolocenega vira. Inšpekcija je nadaljevala tudi s spremljanjem ureditvenih ukrepov, ki izhajajo iz zahtev inšpekcije preteklih let. Zahtevnejši ureditveni ukrepi so v letu 2017 potekali na primer na Ministrstvu za obrambo RS. V letu 2017 je inšpekcija vodila 17 intervencij, ki so zajete v zgoraj omenjeno število vseh zadev. Intervencij je bilo nekoliko vec kot sicer znaša povprecno letno število intervencij v zadnjih petih letih. Vecina intervencij je povezanih z radioaktivnimi viri ali odpadki med sekundarnimi surovinami (11). Šestkrat je pripotoval tovor iz tujine cez Slovenijo v Italijo, kjer je bilo izmerjeno povišano sevanje, tovor pa je bil nato varno preko Slovenije vrnjen nazaj na Madžarsko oziroma Hrvaško. Podjetje SIJ Acroni d. o. o. je dvakrat porocalo, da je na vagonih Dinos d. d. izmerilo povišano sevanje. Prav tako je tudi podjetje Dinos d. d. trikrat porocalo o povišanem sevanju na vagonih s sekundarno surovino. Pooblašceni izvedenec ZVD d. o. o., je opravil preglede vagonov in ugotovil, da je na vagonih povišana vrednost naravnih radionuklidov, ki so se nahajali na notranji oblogi cevi. ZVD d. o. o. je tudi podal mnenje, da z ozirom na nizke vrednosti specificnih aktivnosti, upravni nadzor ni potreben. Ena intervencija je bila povezana s proženjem detektorja v Mreži zgodnjega obvešcanja (MZO) URSJV. Ta je zaznal polje sevanja, ki ga je ustvaril vir pri izvajanju industrijske radiografije na gradbišcu v bližini detektorja v Ljubljani. Detektor je zaznal približno 20-kratno vrednost naravnega ozadja. Podjetje, ki je izvajalo radiografijo, pa je nato ob nadaljnjem izvajanju del predhodno obvešcalo URSJV o izvajanju industrijske radiografije v bližini tega detektorja. Poleg zgoraj omenjenih intervencij je URSJV sodelovala tudi pri izvajanju informativnih meritev hitrosti doze na lokacijah odlagališca peskokopov podjetja v obcini Moravce, ker je bil podan sum, da gre za nepravilno odlaganje RAO. Sum je bil nato ovržen. Inšpekcija je tudi pregledala stanje po požaru v podjetju KEMIS kemicni izdelki, predelava in odstranjevanje odpadkov d. o. o., kjer tudi ni zaznala povišanega sevanja. Ena intervencija v letu 2017 je bila povezana z izmerjeno povišano osebno dozo delavca v industriji. Njegov dozimeter je izmeril 9,75 mSv v obdobju 48 dni. Ugotovljeno je bilo, da je bila ta doza posledica medicinskih postopkov v nuklearni medicini. Inšpekcija URSJV je sodelovala tudi pri vaji pripravljenosti na nesreco v industrijski radiografiji, ki je obsegala ukrepanje ob eksploziji in požaru. Vajo je organiziralo Poklicno gasilsko društvo Ihan. Na njej so poleg gasilcev sodelovali sodelavci URSJV, ARAO, ELME IJS, policije in službe nujne medicinske pomoci. Z vidika varstva delavcev pred ionizirajocimi sevanji nadzira izvajanje sevalnih dejavnosti tudi URSVS. V letu 2017 je inšpekcija URSVS opravila tri inšpekcijske preglede na podrocju usposabljanja iz varstva pred sevanji v industriji. Zaradi prijave enega od izvajalcev usposabljanja je bilo dvakrat preverjeno stanje v Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo Milana Copica in enkrat v družbi Q Techna d. o. o. Ugotovljeno je bilo, da osem delavcev ni imelo veljavnih potrdil o usposobljenosti iz varstva pred sevanji na podrocju industrijske radiografije, ker so se usposabljali pri izvajalcu, ki takrat ni imel veljavnega pooblastila. To je opredeljeno kot prekršek. V inšpekcijskih zapisnikih so bila izdana opozorila. Veljavna potrdila so bila izdana naknadno po pridobitvi ustreznega pooblastila. V zvezi z visokim odcitkom doze, omenjenim že zgoraj, je ukrepala tudi URSVS. Zaradi previsokega odcitka na enem od osebnih dozimetrov (9,75 mSv) je družbi TDR Legure d. o. o. iz Ruš izdala poziv za predložitev izjav in druge dokumentacije. Izkazalo se je, da je delavec nepravilno uporabljal dozimeter – za nekaj ur ga je posodil drugemu delavcu, ki je prejel terapevtski odmerek joda 131I za zdravljenje šcitnice. V TDR Legure so nemudoma ukrepali. Od takrat povišanih odcitkov ni. 2.2.3 Uporaba virov sevanja v zdravstvu in veterinarstvu Za upravni in inšpekcijski nadzor nad izvajanjem sevalnih dejavnosti v zdravstvu in veterinarstvu je pristojna Uprava RS za varstvo pred sevanji (URSVS). Rentgenske naprave v zdravstvu in veterinarstvu Po evidenci URSVS je bilo za potrebe zdravstva in veterinarstva konec leta 2017 v evidenci 1066 rentgenskih naprav, od katerih 112 aparatov ni v uporabi (pokvarjeni (8), v rezervi (68) in v postopku prenehanja uporabe (36)). Delitev naprav glede na njihovo namembnost je predstavljena v preglednici 3. Preglednica 3: Število rentgenskih naprav v zdravstvu in veterinarstvu glede na namembnost Namembnost Stanje 2016 Novi Odpisani Stanje 2017 Zobni 565 46 53 558 Diagnosticni 306 20 15 311 Terapevtski 12 1 1 12 Simulator 4 0 0 4 Mamografski 34 5 5 34 Racunalniški tomograf CT 29 5 3 31 Densitometrija 46 0 1 45 Veterinarski 66 6 1 71 SKUPAJ 1062 83 79 1066 V letu 2017 je bilo na podrocju uporabe rentgenskih aparatov v zdravstvu in veterinarstvu izdanih 75 dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti in 230 dovoljenj za uporabo virov sevanj. V humani medicini je bilo v javnih zdravstvenih zavodih v uporabi 465 rentgenskih naprav, v zasebnih zdravstvenih ustanovah pa 530 rentgenskih naprav. Povprecna starost rentgenskih naprav v javnem sektorju je 9,8 let (9,6 let v letu 2016, 9,4 let v letu 2015, 9,6 let v 2014, 9,5 let v letu 2013, 9,1 let v letu 2012) v zasebnem pa 10,0 let (10,2 let v 2016, 10,1 let v 2015, 9,9 let v 2014, 9,8 let v letu 2013, 9,2 let v letu 2012). V veterinarski medicini je bilo v javnih zdravstvenih zavodih v uporabi 14 naprav, v zasebnih zdravstvenih ustanovah pa 57 rentgenskih naprav. Povprecna starost rentgenskih naprav v javnem sektorju je 15,4 let (15,5 let v letu 2016, 15,5 let v letu 2015, 14,5 let v 2014, 13,5 let v let 2013, 13,8 let v letu 2012), v zasebnem pa 8,8 let (8,7 let v 2016, 10,1 let v 2015, 9,4 let v letu 2014, 9,6 let v letu 2013, 8,0 let v letu 2012). Natancnejša razdelitev rentgenskih naprav glede na lastništvo v letu 2017 je predstavljena v preglednici 4. Preglednica 4: Število rentgenskih naprav v zdravstvu in veterinarstvu glede na lastništvo Last Diagnosticne Zobne Terapevtske Veterinarske Skupaj štev. (%) starost (leta) štev. (%) starost (leta) štev. (%) starost (leta) štev. (%) starost (leta) štev. (%) starost (leta) javna 342 (81 %) 9,6 110 (20 %) 10,4 13 (100 %) 7,2 14 (20 %) 15,4 479 (45 %) 9,9 zasebna 82 (19 %) 11,6 448 (80 %) 9,7 0 0 57 (80 %) 8,8 587 (55 %) 9,9 SKUPAJ 424 10,0 558 9,8 13 7,2 71 10,1 1066 9,9 Pooblašceni izvedenci varstva pred sevanji izvajajo tehnicne preglede in meritve rentgenskih naprav najmanj enkrat letno. Glede kakovosti jih uvrstijo med brezhibne, potrebne popravila, predlagane za odpis in med pokvarjene. Nekajletna analiza za diagnosticne rentgenske naprave je predstavljena na sliki 12 in kaže na vec kot 95 % delež brezhibnih naprav. 0 20 40 60 80 100 120 brezhibni potrebno popravilo predlagan odpis pokvarjeni 1997 1999 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Slika 12: Delež diagnosticnih rentgenskih naprav po njihovi kakovosti v obdobju 1997–2017 V letu 2017 je bilo opravljenih 7 poglobljenih inšpekcijskih pregledov s podrocja uporabe rentgenskih naprav in linearnih pospeševalnikov za radioterapijo v zdravstvu in veterinarstvu. Od tega sta bila dva pregleda namenjena nadzoru nad uvajanjem teleradioterapije (uporabe linearnih pospeševalnikov) v UKC Maribor, en inšpekcijski pregled je bil namenjen preiskavi izrednega dogodka v radioterapiji, štirje inšpekcijski pregledi pa so bili s podrocja rentgenske diagnostike. V treh primerih je bila na osnovi ugotovitev inšpekcijskega pregleda izdana inšpekcijska odlocba z zahtevami po uskladitvi z veljavnimi predpisi. V enem primeru je inšpekcijski pregled vkljuceval odpecatenje rentgenskega aparata, ki ga je imetnik hranil v rezervi. Opravljen je bil inšpekcijski pregled na Onkološkem inštitutu (OI) Ljubljana v zvezi z nenamerno izpostavljenostjo pacientke. Dne 16. marca 2017 je bolnica po zakljucku svojega obsevanja pomotoma ostala v labirintu obsevalnega prostora med obsevanjem sledece bolnice. To je povzrocilo neupraviceno obsevanje navedene bolnice s sipanim sevanjem. OI Ljubljana je naredil skrbno rekonstrukcijo dogodka, na osnovi katere je bilo ocenjeno, da je bolnica zaradi navedenega dogodka prejela dodatno efektivno dozo okoli 0,1 mSv. Navedena doza je bistveno nižja od doze, ki jo je obsevana bolnica zaradi sipanega sevanja prejela v toku radioterapevtskega zdravljenja in je po mnenju lecece radioterapevtke klinicno zanemarljiva. Na podlagi rezultatov preiskave v zvezi s tem izrednim dogodkom in analize vzrokov je OI Ljubljana oblikoval protokol zapiranja vrat, ki bo predvidoma preprecil ponovitve tovrstnih dogodkov. Na osnovi pregledovanja porocil o pregledih rentgenskih aparatov za medicinsko uporabo, ki jih URSVS pošiljajo pooblašcene institucije, je bilo v okviru inšpekcijskega nadzora izdanih 5 zahtev, s katerimi je URSVS od uporabnika zahtevala predložitev dokazil o odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti, 26 pozivov, v katerih je bilo od uporabnika zahtevano, da predloži dokazila v zvezi s prenehanjem uporabe rentgenske naprave in 110 pozivov z zahtevami po uskladitvi z veljavno zakonodajo. Odprti in zaprti viri sevanja v zdravstvu in veterinarstvu Odprte vire sevanj (radiofarmacevtike) za diagnostiko in terapijo v Sloveniji uporablja sedem organizacijskih enot za nuklearno medicino: Klinika za nuklearno medicino (KNM) v Univerzitetnem klinicnem centru (UKC) Ljubljana, oddelki in laboratoriji v Onkološkem inštitutu (OI) v Ljubljani, Univerzitetnem klinicnem centru (UKC) Maribor ter v splošnih bolnišnicah (SB) v Celju, Slovenj Gradcu, Izoli in Šempetru pri Gorici. V oddelkih nuklearne medicine so za diagnosticne in terapevtske namene porabili skupno 6708,0 GBq izotopa 99Mo, 4000,0 GBq izotopa 18F, 922,3 GBq izotopa 131I in manjše aktivnosti izotopov 123I, 177Lu, 201Tl, 111In, 68Ge, 223Ra in še nekaterih drugih izotopov. Izotop 99Mo se uporablja kot generator tehnecija (99mTc), ki ga v oddelkih za nuklearno medicino pridobivajo (»eluirajo«) iz 99Mo in uporabljajo za diagnostiko. V enem tednu lahko iz enega generatorja pridobijo skupne aktivnosti 99mTc, ki so nekajkrat višje od dobavljene aktivnosti 99Mo. Konec leta 2014 je OI pri zdravljenju raka prostate zacel uporabljati 223Ra, ki seva delce alfa. Skupno ga je v letu 2017 uvozil vec kot v letu 2016 (1,26 GBq, prej 0,85 GBq). Oktobra 2017 so v KNM uvedli nove preiskave z uporabo galija 68Ga v pacientih. Ta izotop seva pozitrone, njegov generator pa je germanij 68Ge z razpolovnim casom 271 dni. Razpolovni cas 68Ga je 67 minut. Zaprte vire za terapijo uporabljajo na Onkološkem inštitutu in Ocesni kliniki UKC Ljubljana, za obsevanje krvnih sestavin pa na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino (ZTM). Onkološki inštitut uporablja dva vira 192Ir, od tega enega z zacetno aktivnostjo 440 GBq in enega z zacetno aktivnostjo 44 GBq ter tri vire 90Sr z zacetnimi aktivnostmi do 740 MBq. Na ocesni kliniki uporabljajo tri vire 106Ru zacetnih aktivnosti do 37 MBq za zdravljenje ocesnih tumorjev, na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino pa napravo z virom 137Cs zacetne aktivnosti 49,2 TBq za obsevanje krvnih sestavin. Enote nuklearne medicine uporabljajo za preizkušanje pravilnosti delovanja naprav in merilnikov tudi zaprte vire sevanj manjših aktivnosti. V letu 2017 je bilo na podrocju odprtih in zaprtih virov v zdravstvu izdano eno dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti ter 27 potrdil o vnosih radioaktivnih snovi. Oddelke z odprtimi in zaprtimi viri sevanj so v skladu s predpisi (dvakrat ali enkrat letno glede na vrsto vira) pregledali pooblašceni izvedenci za varstvo pred sevanji in medicinske fizike ZVD, d. o. o. V letu 2017 niso ugotovili vecjih pomanjkljivosti. V veterinarstvu leta 2017 niso uporabljali niti odprtih niti zaprtih radioaktivnih virov. 2.2.4 Prevoz radioaktivnih in jedrskih snovi Prevoz radioaktivnih in jedrskih snovi ureja Zakon o prevozu nevarnega blaga (ZPNB). Pri vseh prevozih v cestnem prometu je treba upoštevati Evropski sporazum o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga (ADR - European Agreement concerning the International Carriage of Dangerous Goods by Road). URSJV je v letu 2017 izdala eno dovoljenje za veckratni prevoz radioaktivnih snovi po izrednem dogovoru. Dovoljenje je izdala ZVD Zavodu za varstvo pri delu d. o. o. za prevoz radioaktivnih snovi do CSRAO ali do drugih prejemnikov v Republiki Sloveniji. URSJV v letu 2017 ni vodila nobenega postopka za odobritev embalaže. URSVS je v letu 2017 izdala eno dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti prevoza radioaktivnih snovi, ki se uporabljajo v zdravstvu ali veterinarstvu. 2.2.5 Uvoz/izvoz, tranzit in izvoz/iznos radioaktivnih in jedrskih snovi URSJV in URSVS izdajata dovoljenja za uvoz in izvoz radioaktivnih in jedrskih snovi za države zunaj EU ali potrjujeta predpisane obrazce (izjava prejemnika) za vnos teh snovi v države EU in iznos iz njih (pošiljke med državami clanicami EU). V letu 2017 URSVS ni izdala nobenega dovoljenja za uvoz radioaktivnih virov iz držav, ki niso clanice EU. Potrdila je 27 izjav prejemnikov radioaktivnih snovi za 44 izotopov. Pri tem je loceno štet vsak izotop za istega uporabnika od posameznega proizvajalca. Leta 2017 je URSJV potrdila sedem izjav prejemnika za vnos radioaktivnih snovi iz držav EU, izdala osem dovoljenj za uvoz radioaktivnih snovi, eno dovoljenje za veckratni vnos in iznos radioaktivnih snovi in dve dovoljenji za uvoz jedrskih snovi in sicer svežih gorivnih elementov za NEK in fisijskih celic za reaktor TRIGA ter eno dovoljenje za izvoz radioaktivnih snovi. URSJV je v letu 2017 izdala eno dovoljenje za iznos radioaktivnih odpadkov iz NEK na obdelavo v Francijo. Za slednjo pošiljko je Francija tudi sprožila postopek za podpis medvladnega sporazuma za vracanje odpadkov po obdelavi. Do konca leta 2017 medvladni sporazum še ni bil sklenjen. Leta 2017 URSJV ni izdala nobenega dovoljenja za tranzit virov sevanja s pomembno aktivnostjo. 2.3 Doseganje ciljev iz Resolucije o jedrski in sevalni varnosti Resolucija o jedrski in sevalni varnosti v Republiki Sloveniji za obdobje 2013–2023 je dolocila med ostalim enega od najbolj prioritetnih in zahtevnih ciljev glede jedrskih in sevalnih dejavnosti: Cilj 1 Jedrski in sevalni objekti in izvajalci sevalnih dejavnosti izpolnjujejo zakonske zahteve, skrbijo za stalno izboljšanje jedrske in sevalne varnosti ter tesno sledijo razvoju v mednarodnem prostoru. Uresnicevanje cilja v letu 2017 Izpolnjevanje zakonskih zahtev, stalno preverjanje in izboljševanje stopnje jedrske varnosti pri vseh jedrskih in sevalnih objektih in dejavnostih v Sloveniji je glavna prioriteta, h kateri smo sledili v Sloveniji. Iz predhodnih poglavij tem porocilu je razvidno, da je bilo doseganje cilja uspešno. 3 RADIOAKTIVNOST V OKOLJU Namen nadzora nad radioaktivnostjo v okolju je predvsem spremljanje ravni splošne radioaktivne kontaminacije in trendov koncentracij radionuklidov v okolju ter pravocasno opozarjanje na morebitno nenadno povecanje sevanja na ozemlju Slovenije. Varstvo prebivalstva pred sevanji je zagotovljeno s sprotnim nadzorom nad ravnjo zunanjega sevanja v okolju, stalnim spremljanjem radioaktivnosti v okolju ter stalnim nadzorom nad radioaktivnostjo pitne vode, hrane, krme na podlagi laboratorijskih meritev. Nadzoruje se radioaktivnost, ki jo v okolje izpušcajo jedrska elektrarna v Krškem, nekdanji rudnik urana na Žirovskem vrhu, raziskovalni reaktor TRIGA in Centralno skladišce radioaktivnih odpadkov. Poglavje vsebuje povzetek porocil o stanju radioaktivnosti v okolju na ozemlju Slovenije v letu 2017. Nadzor nad izpostavljenostjo naravnim virom sevanja se izvaja v okviru vladnega Programa sistematicnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja ter ozavešcanja prebivalstva o ukrepih za zmanjšanje izpostavljenosti zaradi prisotnosti naravnih virov sevanja. Ta program je bil leta 2016 dopolnjen in vkljucuje tudi industrijske dejavnosti, pri katerih se ravna z materiali, ki vsebujejo naravno prisotni radioaktivni material. 3.1 Opozorilni monitoring radioaktivnosti v okolju Ob jedrski ali radiološki nesreci, ki bi se zgodila pri nas ali v tujini in bi posledice cutili tudi v naši državi, je ena od kljucnih nalog zagotovitev takojšnjih podatkov o radioaktivnosti v okolju. Ti podatki so osnova za uspešno izvajanje zašcitnih ukrepov za prebivalstvo. Prebivalstvo je ob izrednem dogodku izpostavljeno zunanjemu sevanju in vdihuje radioaktivne delce, ki so v zraku, ter uživa kontaminirano vodo in hrano. Radiološki opozorilni monitoring je avtomatski merilni sistem, ki sproti zazna povecano sevanje v okolju ob izrednem dogodku. Konec leta 2017 je zacela testno delovati prenovljena in izpopolnjena programska oprema mreže zgodnjega obvešcanja (slika 13). Nova platforma na enem mestu združuje prikaze mreže on-line merilnikov URSJV, prikaze laboratorijskih meritev vzorcev iz okolja in sprotne prikaze rezultatov meritev na terenu (s strani mobilnih enot ali sodelavcev URSJV). Novost je tudi sklop Vaje in izredni dogodki, ki omogoca uporabo rezultatov modelov za napoved razširjanja radioaktivne kontaminacije tako v ucne namene, kot tudi za primerjavo izracunanih in dejansko izmerjenih vrednosti. Tako kot star sistem, bo tudi nov omogocal vpogled v stanje v okolju širši javnosti, na enakem naslovu kot v preteklosti (www.radioaktivnost.si). Slika 13: Osnovni prikaz stanja mreže zgodnjega obvešcanja v Sloveniji in sosednjih državah 3.2 Spremljanje radioaktivnosti v okolju Monitoring splošne radioaktivne kontaminacije, ki je nastala zaradi jedrskih poskusov v zraku (1951–1980) in cernobilske nesrece (1986), se v Sloveniji izvaja že skoraj pet desetletij. Nadzorujeta se predvsem oba dolgoživa radionuklida: cezij (137Cs) in stroncij (90Sr) v zraku, vodi, tleh, pitni vodi, hrani in krmi. V vseh vzorcih se merijo tudi naravni radionuklidi sevalcev gama, v pitni vodi in padavinah pa še tritij (3H). Meritve za leto 2017 so pokazale, da koncentracije obeh dolgoživih cepitvenih produktov v vzorcih zraka, padavin, tal, mleka, hrane rastlinskega in živalskega izvora ter krme še naprej pocasi upadajo. Zaradi sezonskega nihanja koncentracije 137Cs v zraku se je izkazala potreba po izvedbi študije koncentracije radionuklidov v peletih za ogrevanje, ki bo izvedena v letu 2018. Najvecji delež obsevne obremenitve prebivalstva zaradi kontaminacije okolja z umetnimi radionuklidi prihaja od zunanjega sevanja in hrane, prejeta doza zaradi vdihavanja zracnih delcev s cepitvenimi radionuklidi pa je zanemarljiva. V hrani vecji del doze prispeva 90Sr, k zunanjemu sevanju pa k dozi najvec prispeva 137Cs. V letu 2017 je izjemoma k dozi zaradi inhalacije najvec prispeval 106Ru (glej spodaj), ki je k skupni dozi prispeval le okrog 1 %. Efektivna doza zunanjega sevanja zaradi 137Cs (vecinoma od cernobilske nesrece) je bila leta 2017 ocenjena na 5,5 µSv, kar je 0,2 % doze, ki jo prejme povprecni prebivalec Slovenije od zunanjega sevanja naravnega ozadja. Letna doza zaradi ingestije (zaužitja hrane in pijace) je bila 3,2 µSv letno in je višja kot v letu 2016, vendar je povišanje še zmeraj znotraj negotovosti merilnih in racunskih metod. Podobno kot leta 2008, je bila ocenjena vrednost doze višja zaradi višjih povprecnih vrednosti 90Sr v izbranih vzorcih zelenjave, vzorcenih na obmocjih z višjo kontaminacijo zaradi cernobilske nesrece. Tokrat je ocena višja zaradi meritev mesa. Pri drugih vzorcih tega povišanja ni bilo moc opaziti. Letni prispevek k dozi zaradi inhalacije (vdihavanja) umetnih radionuklidov je v letu 2017 bistveno (skoraj tri velikostne razrede) višji od prejšnjih let zaradi vdihavanja radioaktivnega oblaka z 106Ru, in sicer 0,11 ± 0,08 µSv, prispevek 137Cs k tej dozi je pa podoben kot v prejšnjih letih, okrog 0,2 nSv na leto. Poudariti je treba, da gre še zmeraj za izredno nizke doze, manjše od obsevnih obremenitev po drugih prenosnih poteh. Ocenili so tudi dozo, ki jo prebivalci dobijo zaradi pitja vode kot posledico vsebovanih umetnih radionuklidov. Izracuni so pokazali, da je znašala v povprecju okrog 0,03 µSv letno. Mejna letna vrednost 0,1 mSv zaradi naravnih in umetnih radionuklidov v pitni vodi iz krajevnih vodovodov ni bila presežena v nobenem pregledanem primeru. Skupna efektivna doza na odraslega prebivalca osrednje Slovenije, ki jo je povzrocila splošna kontaminacija okolja z umetnimi radionuklidi (zunanje sevanje), je za leto 2017 ocenjena na 8,9 µSv, kar je razvidno iz preglednice 5. To je približno 0,36 % doze, ki jo v povprecju prejme prebivalec Slovenije zaradi naravnega sevanja v okolju (2.500–2.800 µSv letno). Na obmocjih z manjšo radioaktivno kontaminacijo tal (Prekmurje, obalno-kraški predel) je ta doza nižja, na alpskem obmocju Slovenije pa višja. Pri vrednotenju vseh v tem poglavju navedenih ocen doz je treba upoštevati, da so to izredno majhne vrednosti, ki jih ni mogoce neposredno meriti. Koncne vrednosti doz se izracunajo z matematicnimi modeli na podlagi merljivih kolicin radionuklidov, ki so vecinoma prav tako nizke. Negotovost rezultatov je zato precejšnja in se ti v nekaterih primerih od leta do leta tudi precej razlikujejo. Pomembno pa je, da so dalec pod mejnimi vrednostmi. Preglednica 5: Obsevna obremenitev odraslega prebivalstva zaradi kontaminacije okolja z umetnimi radionuklidi v Sloveniji leta 2017 Prenosna pot Efektivna doza [µSv letno] inhalacija (vdihavanje) 0,11 ingestija (zaužitje hrane in pijace): pitna voda hrana 0,03 3,2 zunanje sevanje 5,5* Skupaj (zaokroženo) 8,9** * Velja za osrednjo Slovenijo, vrednost za mestno prebivalstvo je nekoliko nižja, za podeželje pa višja. ** Obsevna obremenitev zaradi naravnega sevanja je 2.500–2.800 µSv letno. Slika 14 prikazuje letno efektivno dozo prebivalstva zaradi ingestije. Visoka vrednost doze leta 1992 je posledica racunske ocene doze, ko je bila v prehranski vzorec vkljucena tudi divjacina. Brez upoštevanja tega bi bila efektivna doza za to leto pod 10 µSv. 0 5 10 15 20 25 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 mikroSv leto Slika 14: Letne efektivne doze prebivalstva s prehranjevalno verigo zaradi splošne radioaktivne kontaminacije okolja z radionuklidoma 137Cs in 90Sr v Sloveniji Pojav rutenija nad Evropo Konec septembra 2017 je bil zrak nad jugovzhodno Evropo onesnažen z radionuklidom 103Ru in 106Ru. Raven onesnaženja zraka z radionuklidom 106Ru je bila natancno dolocena tudi v Sloveniji. Kolicine radioaktivnega 103Ru so bile dalec pod vrednostmi, ki bi imele lahko pomembnejši vpliv na ljudi. Številne države vzhodne in jugovzhodne Evrope so porocale koncentracije aktivnosti 106Ru v zraku primerljive tistim, ki so bile izmerjene v Sloveniji ob koncu septembra oziroma zacetku oktobra. Koncentracije aktivnosti 106Ru v zraku v Ljubljani se je v prvem tednu oktobra znižala pod mejo detekcije, na lokacijah Jareninski vrh oziroma Predmeja pa so bile zaznane do novembra oziroma decembra. Tocen vir radionuklida 106Ru ni znan, zagotovo pa ne gre za nesreco v jedrskem reaktorju, saj bi v takem primeru dobili kopico drugih cepitvenih in aktivacijskih produktov. Vse vesoljske agencije so izkljucile padec satelita z vgrajenim takšnim radioaktivnim virom, ki služi kot elektricni generator za napajanje komponent satelita. V izcrpnem porocilu je inštitut IRSN (Francija) opravil podrobno analizo, iz katere sledi, da je edini verjetni scenarij izpusta 106Ru posledica uhajanja iz predelovalnega obrata za jedrsko gorivo. Ocenjena skupna izpušcena aktivnost 106Ru je bila 100-300 TBq. Izpust naj bi se zgodil med 25. in 28. septembrom, pri cemer ni trajal dlje od 24 ur. Konec leta 2017 so ustanovili mednarodno skupino, ki naj bi ugotovila vir tega rutenija. Do konca leta še ni zakljucila svojega dela. 3.3 Obratovalni monitoring jedrskih in sevalnih objektov Obratovanje objektov, ki lahko izpušcajo radioaktivne snovi v okolje, je treba nadzorovati. Meritve radioaktivnosti v okolici objektov potekajo že pred rednim obratovanjem, med njim in še doloceno obdobje po prenehanju obratovanja. Z obratovalnim monitoringom se ugotavlja, ali so bili izpusti v dovoljenih mejah, koncentracije radioaktivnosti v okolju v predpisanih mejah, prav tako pa tudi, ali so doze sevanja, ki jih prejema prebivalstvo, nižje od predpisanih doznih mej. 3.3.1 Nuklearna elektrarna Krško Radiološke razmere v okolici jedrske elektrarne se spremljajo s stalnim merjenjem radioaktivnosti plinskih in tekocinskih izpustov ter z meritvami koncentracij radioaktivnosti v okolju. Vsebnosti preiskovanih radionuklidov v vzorcih iz okolja (v zraku, tleh, površinskih in podzemnih vodah, padavinah, pitni vodi, kmetijskih pridelkih in krmi) so ob normalnem obratovanju elektrarne nizke, vecinoma celo precej nižje od detekcijskih mej analiznih metod. Vplive jedrske elektrarne na okolje zato obicajno lahko vrednotimo le na podlagi podatkov o plinskih in tekocinskih izpustih, ki jih uporabimo kot vhodne podatke pri modeliranju razširjanja radionuklidov v okolju. Nizki rezultati meritev v okolju elektrarne med normalnim obratovanjem potrjujejo, da so bili radioaktivni izpusti v ozracje in vode nizki. Ob morebitnem izrednem dogodku nadzorna mreža meritev omogoca takojšen odvzem ali zajem in analizo kontaminiranih vzorcev. Neodvisne nadzorne meritve v letu 2017 so potrdile, da so rezultati meritev emisij, ki jih opravlja NEK, povsem skladni z rezultati meritev, ki so jih opravili laboratoriji pooblašcenih izvajalcev monitoringa Instituta »Jožef Stefan« in ZVD, d. o. o. 3.3.1.1 Radioaktivni izpusti V letu 2017 so se radioaktivni izpusti iz NEK vecinoma zmanjšali v primerjavi z letom 2016. V plinastih izpustih po aktivnosti prevladujejo žlahtni plini. Emisije žlahtnih plinov v ozracje so v letu 2017 znašale 1,33 TBq, kar je imelo za posledico dozno obremenitev 0,046 µSv oziroma 0,09 % skupne omejitve. Izpusti so primerljivi kot leto prej, same vrednosti pa so precej nižje od dopustne mejne vrednosti. Radioaktivnih izotopov joda so v letu 2017 izpustili 2,8 MBq (preracunano na ekvivalent 131I), kar znaša 0,015 % letne omejitve, to pa je za velikostni razred manj kot v letu 2016. Izpušcena aktivnost radioaktivnih partikulatov je bila v letu 2017 zanemarljiva in je znašala 1,4 kBq, kar je 1000-krat manj kot v letu 2016 in približno 8 milijonink procenta letne omejitve. Pri izpustih tritija (3H) v ozracje se iz leta v leto opaža rahlo povišanje aktivnosti 3H v plinskih izpustih. To povišanje je predvsem posledica izboljševanja metode vzorcenja in analize v laboratoriju, pricakovano pa se je raven izpustov pocasi ustalila. Aktivnost 14C je v skladu z znacilnimi vrednostmi. V tekocinskih izpustih iz elektrarne v reko Savo po aktivnosti prevladuje tritij (3H), vezan v molekulah vode. Izpušcena aktivnost 3H je bila v letu 2017 pricakovano nižja, ker v letu 2017 ni bilo remonta, in je znašala 8,6 TBq, kar je 19,2 % letne upravne omejitve (45 TBq). 3H pa je zaradi nizke radiotoksicnosti kljub višji aktivnosti v primerjavi z drugimi kontaminanti radiološko manj pomemben. Aktivnost ostalih radionuklidov v tekocinskih izpustih je bila nekoliko manjša kot v prejšnjem letu in je znašala 7,2 MBq ali 0,007 % letne omejitve (100 GBq). Po nepojasnjenem povecanju leta 2016 se je skupna aktivnost izpušcenega 14C v letu 2017 zmanjšala na 0,1 GBq, kar je v skladu s podatki iz literature in mednarodne prakse (1,8 GBq/leto) in manj kot leta 2015. Slika 15 prikazuje aktivnost izpušcenega 3H v tekocinskih izpustih od leta 1983 do 2017. 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 povp. AKTIVNOST (TBq)ww LETO Slika 15: Aktivnost izpušcenega 3H v tekocinskih izpustih NEK 3.3.1.2 Izpostavljenost prebivalstva Program nadzora nad radioaktivnostjo v okolju, ki je posledica navedenih izpustov, vkljucuje meritve koncentracij ali vsebnosti radionuklidov v naslednjih vzorcih v okolju: - v zraku (aerosolni in jodovi filtri), - v suhem in mokrem usedu (trdnih in tekocih padavinah), - v savski vodi, sedimentih in vodni bioti (ribah), - v pitni vodi v vodovodih (Krško in Brežice), crpališcih in podtalnici, - v hrani rastlinskega in živalskega izvora (tudi v mleku), - v zemlji na obdelanem in neobdelanem zemljišcu ter - meritve doze zunanjega sevanja na vec krajih. Oceno doz za prebivalce so izvajalci nadzora izdelali na podlagi modelnih izracunov. Izracuni razredcitvenih faktorjev za zracne izpuste, ki temeljijo na realnih vremenskih podatkih, so pokazali, da sta bili za izpostavljenost prebivalstva najpomembnejši prenosni poti zaužitje hrane zaradi vsebovanega 14C in inhalacija zracnih delcev s 3H in 14C. Najvišjo letno dozo prejmejo odrasli posamezniki iz prebivalstva zaradi vnosa 14C ob zaužitju rastlinskih pridelkov (0,1 µSv), nekaj nižjo dozo (0,024 µSv) prejmejo tudi zaradi inhalacije 3H in 14C. Za razliko od leta 2016 tekocinski izpusti v letu 2017 niso bistveno prispevali k dodatni izpostavljenosti posameznikov iz prebivalstva. K celotni dozi iz vseh prispevkov še vedno najvec prispeva 14C. Vsi nacini izpostavitev prebivalstva so bili zanemarljivi v primerjavi z naravnim sevanjem, doznimi omejitvami in avtoriziranimi mejami. Iz preglednice 6 je razvidno, da znaša ocenjena skupna vrednost za letno prejeto efektivno dozo posameznika iz okolice NEK manj kot 0,14 µSv. Ta vrednost pomeni 0,28 % predpisane mejne vrednosti (dozna ograda je 50 µSv letno) oziroma 0,005 % efektivne doze, ki jo povprecno prejme prebivalec Slovenije zaradi sevanja naravnega ozadja (2.500–2.800 µSv letno). Preglednica 6: Ocene za delne izpostavljenosti odraslega posameznika referencne skupine iz prebivalstva zaradi zracnih in tekocinskih izpustov iz NEK leta 2017 Nacin izpostavitve Prenosna pot Najpomembnej Efektivna doza zunanje sevanje sevanje iz oblaka žlahtni plini: (41Ar, 133Xe, 131mXe) 0,00071 sevanje iz useda partikulati: (58Co, 60Co, 137Cs, …) 1,2.10-9 inhalacija oblak 3H, 14C, 131I, 133I 0,024 ingestija (atmosferski izpusti) rastlinski pridelki 14C 0,1 ingestija (tekocinski izpusti) ribe 3H, 137Cs, 14C 0,008 Skupaj NEK 2017 < 0,14* *Skupna vsota je konservativna, saj se posamezni prispevki ne morejo seštevati, ker ne gre za iste skupine prebivalstva. 3.3.2 Raziskovalni reaktor TRIGA in Centralno skladišce radioaktivnih odpadkov v Brinju Raziskovalni reaktor TRIGA in Centralno skladišce radioaktivnih odpadkov (CSRAO) sta na istem kraju v Brinju pri Ljubljani. Vzorce, ki jih obsevajo v reaktorju, analizirajo v laboratorijih Odseka za znanosti o okolju Instituta »Jožef Stefan« v zgradbi tik ob reaktorju. Radioaktivni izpusti v okolje torej nastajajo zaradi obratovanja reaktorja, Centralnega skladišca radioaktivnih odpadkov in dela v laboratorijih. Ker je bilo obratovanje objektov stabilno in ni bilo dogodkov, pri katerih bi se v okolje sprošcale radioaktivne snovi, so rezultati obratovalnega monitoringa za leto 2017 skorajda enaki kot leto prej. Nadzor nad okoljem raziskovalnega reaktorja TRIGA vkljucuje meritve plinskih in tekocinskih izpustov ter meritve radioaktivnosti v okolju. Slednje se opravljajo zaradi ugotavljanja vplivov objekta na okolje in zajemajo merjenje radioaktivnosti zraka, podtalnice, zunanjega sevanja, radioaktivne kontaminacije zemlje in radioaktivnosti v sedimentih reke Save. Meritve emisij radioaktivnih aerosolov so pokazale vrednosti pod mejo detekcije, izpusti žlahtnega plina 41Ar v ozracje, ki se racunajo na podlagi obratovalnega casa reaktorja, pa so bili leta 2017 ocenjeni na 1,2 TBq oz. podobno kot prejšnja leta. Z meritvami specificnih aktivnosti v okolju niso zaznali nikakršne radioaktivne kontaminacije zaradi obratovanja reaktorja. Zunanja doza zaradi sevanja iz oblaka zaradi izpustov 41Ar je bila za posameznika, ki kosi travo ali pluži sneg letno 65 ur 100 m od reaktorja in se zadržuje v oblaku le 10 % svojega casa, tako kakor prejšnja leta ocenjena na 0,02 µSv letno. Prebivalec Pšate, naselja v oddaljenosti 500 m, prejme ob celoletnem bivanju 0,63 µSv letno. Ob konservativni predpostavki, da prebivalci uživajo vodo iz Save, kamor se izlivajo tekocinski izpusti, so izvajalci nadzora ocenili prejeto dozo na manj kot 0,01 µSv letno. Skupna letno prejeta doza za posameznika iz prebivalstva v letu 2017 je bila približno 1 % upravno avtorizirane dozne omejitve, ki znaša 50 µSv/leto, oziroma vec tisockrat manjša od efektivne doze naravnega ozadja v Sloveniji (2.500–2.800 µSv letno). Program nadzora nad radioaktivnostjo okolice CSRAO je vkljuceval predvsem nadzor nad radioaktivnimi izpusti v ozracje (radon in potomci iz skladišcnega prostora kot posledica skladišcenja virov 226Ra, oziroma zasnove objekta, ki je vkopan v zemljo), odpadnimi vodami iz podzemnega zbiralnika in neposrednim zunanjim sevanjem na zunanjih delih skladišca. Koncentracije radionuklidov v okolju so merili v enakem obsegu kakor v preteklih letih: v podtalnici iz dveh vrtin, kontinuirane meritve atmosferskih izpustov 222Rn z detektorji sledi na treh tockah v bližini objekta in zunanje sevanje gama na šestih tockah na razlicnih razdaljah od skladišca. Poleg tega so bile kot meritve za vzdrževanje pripravljenosti izvedene tudi meritve kontaminacije tal ter koncentracije radionuklidov v suhem usedu iz zraka v bližini skladišca. V letu 2017 je bila ocenjena povprecna emisija radona 8 Bq/s in je v okviru merske negotovosti podobna kakor v prejšnjih letih. Povišanje koncentracije radona 222Rn v okolici skladišca je nemerljivo in je bilo le ocenjeno na podlagi modela za povprecne vremenske razmere na okrog 0,46 Bq/m3 na ograji reaktorskega centra. V odpadni vodi, zbrani v podzemnem rezervoarju, so od umetnih radionuklidov ponovno ugotovili prisotnost 137Cs, ki je posledica splošne kontaminacije okolja in ne obratovanja skladišca. Tudi tla v okolici skladišca ne kažejo prisotnosti drugih radionuklidov, razen cernobilskega kontaminanta 137Cs in naravnih radionuklidov 7Be, 40K ter radionuklidov uran-radijeve in torijeve razpadne vrste. Pri oceni doze za najbolj izpostavljene posameznike so upoštevali inhalacijo radonovih potomcev in neposredno sevanje iz skladišca. Najbolj je obremenjena skupina sodelavcev reaktorskega centra, ki jih lahko doseže radon iz skladišca. Po modelnem izracunu so leta 2017 prejeli dozo, ki je bila ocenjena na 1,16 µSv. Varnostnik reaktorskega centra pri svojih rednih obhodih prejme 0,55 µSv letno, ocenjena letna doza za kmetovalca na ograji zavarovanega obmocja pa je znašala le okrog 0,02 µSv letno. Vrednosti so primerljive z letom 2016 in zaradi manjših emisij radona precej nižje kot v letu 2008 ter so tudi veliko manjše od avtorizirane dozne meje za posameznike iz referencne skupine prebivalstva (100 µSv na leto). Letna doza, ki jo prejme vsak posameznik zaradi naravnega sevanja, je 2.500–2.800 µSv. 3.3.3 Nekdanji rudnik urana Žirovski vrh V sklopu monitoringa nekdanjega rudnika urana merijo izpuste radona in tekocinske radioaktivne izpuste, poleg tega pa nadzorujejo tudi koncentracije radionuklidov v okolju. Izvajajo program merjenja specificnih aktivnosti radionuklidov uran-radijeve razpadne vrste v vzorcih okolja, vkljucno z meritvami koncentracij radona in njegovih kratkoživih potomcev v ozracju, ter merjenje zunanjega sevanja. Merilna mesta so predvsem na dolinskih naseljenih obmocjih do tri kilometre od rudniških virov sevanja, to je od Todraža do Gorenje vasi. Ker se merijo radionuklidi naravnega izvora, se za vrednotenje vpliva posledic nekdanjega rudarjenja urana ustrezno meri naravno sevanje na referencnih mestih, ki niso pod vplivom emisij iz preostalih objektov nekdanjega rudnika (približek za naravno ozadje). V letu 2015 je Agencija za radioaktivne odpadke prevzela v upravljanje in dolgorocni nadzor odlagališce Jazbec medtem, ko odlagališce Boršt upravlja Rudnik Žirovski vrh d. o. o. Odlagališce Jazbec ni vec sevalni objekt. Trenutno sta za izvajanje programa monitoringa okolja odgovorna oba upravljavca odlagališc. URSJV je v dovoljenju za izvajanje dolgorocnega nadzora in vzdrževanja odlagališca rudarske jalovine Jazbec upravljalcu Agenciji za radioaktivne odpadke odredila, da mora izvajati dolgorocni nadzor in vzdrževanje po programu monitoringa in nacrta dolgorocnega nadzora, ki je sestavni del varnostnega porocila tega objekta in sicer za (zadnje) peto leto prehodnega obdobja. Upravljalcu odlagališca Boršt Rudniku Žirovski vrh d. o. o. pa je URSJV naložila izvajanje programa monitoringa za cetrto leto prehodnega obdobja. Okoljski monitoring, predvsem ko govorimo o odgovornosti upravljavca odlagališca Jazbec, ni bil v izveden v celoti. URSJV je izvedla inšpekcijski nadzor in od upravljavcev zahtevala ureditvene ukrepe. 3.3.3.1 Radioaktivni izpusti V letu 2017 ni bilo možno oceniti vseh izpustov, ker niso bile izvedene vse potrebne meritve. Meritve tekocinskih izpustov so pokazale, da so le-ti znotraj avtoriziranih mejnih vrednosti za odlagališce Boršt, za Jazbec in jamsko vodo pa meritve niso izvedene v celoti. Glede plinskih izpustov je situacija nekoliko boljša, ker je kljub nepopolnim podatkom bilo možno oceniti izhajanje radona iz površin obeh odlagališc. Pri obeh so vrednosti nižje od avtoriziranih mej. 3.3.3.2 Izpostavljenost prebivalstva V letu 2017 je bil glede na delež v dodatnem prispevku k dozi prebivalstva iz virov RŽV najpomembnejši del programa merjenje koncentracije radona, iz rezultatov katerega se oceni tudi prispevek njegovih kratkoživih potomcev. Radioaktivnost površinskih voda v zadnjih letih pocasi, vendar vztrajno pada. V Brebovšcici, kamor se stekajo vsi tekocinski izpusti iz jame in z obeh odlagališc, je glede na naravno ozadje opazno povišana v preteklih letih le še koncentracija urana. Za leto 2017 se ocenjuje, da je prispevek 222Rn iz preostalih rudniških virov k naravnim koncentracijam v okolju okrog 2,4 Bq/m3. Pri oceni efektivne doze za prebivalstvo so bile upoštevane prenosne poti: inhalacija radona in njegovih kratkoživih potomcev ter zunanje sevanje gama. Sevalna obremenitev odraslega posameznika referencne skupine iz prebivalstva je bila za leto 2017 ocenjena na 0,053 mSv. Sevalna obremenitev odraslega posameznika referencne skupine iz prebivalstva je bila za leto 2017 ocenjena na 0,053 mSv, kar je nekaj manj kot v letu prej, vendar še vedno znotraj negotovosti metode ocenjevanja. Nizka izpostavljenost je posledica dokoncanja ureditve odlagališc Jazbec in Boršt ter pomeni približno tretjino vrednosti efektivne doze, ocenjene v devetdesetih letih. Še vedno pa ostaja najpomembnejši vir radioaktivnega onesnaževanja v okolju rudnika radon 222Rn s svojimi kratkoživimi potomci, ki so prispevali 0,051 mSv dodatne izpostavljenosti v tem okolju (preglednica 7). Preglednica 7: Efektivne doze za odraslega posameznika referencne skupine iz prebivalstva v okolici nekdanjega rudnika urana na Žirovskem vrhu leta 2017 Nacin Pomembnejši radionuklidi Efektivna doza inhalacija – aerosoli z dolgoživimi radionuklidi (U, 226Ra, 210Pb) – samo 222Rn – Rn – kratkoživi potomci - (prenosne poti ni vec) 0,0013 0,051 ingestija – pitna voda (U, 226Ra, 210Pb, 230Th) – ribe (226Ra in 210Pb) – kmetijski pridelki (226Ra in 210Pb) (0,007)* ni ocenjeno (0,002) ** ni ocenjeno (0,007) ** zunanje sevanje – imerzija in depozicija (sevanje iz oblaka in useda) – depozicija dolgoživih radionuklidov (used) – neposredno sevanje gama z odlagališc 0,0009 - - Skupna efektivna doza (zaokroženo): 0,053 mSv * Dozni prispevek zaradi ingestije vode iz potoka Brebovšcice se ne upošteva v koncni oceni, saj se ta voda ne uporablja za pitje, napajanje ali namakanje. ** V oklepaju so vrednosti, izracunane na podlagi zadnjih meritev rib in hrane, narejenih leta 2015. Pri oceni skupne efektivne doze niso upoštevane. Skupna efektivna doza odraslega posameznika referencne skupine iz prebivalstva zaradi prispevka nekdanjega rudnika je znašala manj kot desetino splošne mejne vrednosti za prebivalstvo 1 mSv na leto. Ocenjena letna doza za desetletnega otroka je bila 0,050 mSv in za otroka, starega 1 leto, 0,056 mSv. Te vrednosti so okoli 1 % povprecne obsevne obremenitve zaradi naravnega sevanja v tem okolju (po oceni IJS iz leta 1990 okrog 5,5 mSv na leto). Letne spremembe efektivne doze zaradi prispevka rudnika so prikazane na sliki 16. Meritve radioaktivnosti in dozne ocene v zadnjih letih so pokazale, da je ustavitev rudarjenja, skupaj z do sedaj opravljenimi zapiralnimi deli, precej zmanjšala vplive na okolje in prebivalstvo. Ocenjena izpostavljenost znaša manj kot petino avtorizirane mejne vrednosti 0,3 mSv letno, ki je dolocena za vse objekte po sanaciji (jamo in odlagališci Boršt in Jazbec). 0 0,05 0,1 0,15 0,2 0,25 0,3 0,35 0,4 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 mSv Slika 16: Letni prispevki k efektivni dozi odraslega posameznika referencne skupine iz prebivalstva zaradi rudnika Žirovski vrh v obdobju 1989–2017 3.4 Prejete doze sevanja prebivalcev v Sloveniji Vsak prebivalec na Zemlji je obsevan zaradi naravne in umetne radioaktivnosti v okolju. Velik del prebivalstva prejema doze sevanja tudi zaradi radioloških preiskav v zdravstvu in le majhen del prebivalstva je poklicno izpostavljen zaradi dela pri virih ali z viri sevanja. O zunanjem obsevanju govorimo, ce je vir sevanja zunaj telesa. Do notranjega obseva pride, ce radioaktivno snov vnesemo v telo z vdihavanjem, zaužitjem hrane in vode ali pa skozi kožo. Podatki o izpostavljenosti prebivalstva so predstavljeni v nadaljevanju, poklicna izpostavljenost (umetnim in naravnim virom) ter izpostavljenost v zdravstvu pa sta predstavljeni v 4. poglavju. 3.4.1 Izpostavljenost naravnemu sevanju Povprecna letna efektivna doza zaradi naravnih virov na prebivalca Zemlje je 2,4 mSv. Ponekod na Zemlji je le 1 mSv, ponekod pa presega celo 10 mSv na leto. V Sloveniji je povprecna letna doza zaradi naravnih virov sevanja okoli 2,5–2,8 mSv na prebivalca. Višje vrednosti se nanašajo na obmocja z ugotovljenimi povišanimi koncentracijami radona v bivalnem in delovnem okolju. Na podlagi podatkov o zunanjem sevanju ter koncentracijah radona v stanovanjih in na prostem ocenjujejo, da najvec sevanja, približno 50 %, prispeva notranje obsevanje, ki je posledica inhalacije (vdihavanja) radona in njegovih potomcev (1,2–1,5 mSv letno) v stanovanjskih zgradbah. Vnos radioaktivnosti s hrano in vodo predstavlja okrog 0,4 mSv letne doze. Letna efektivna doza zunanjega sevanja, ki izvira iz radioaktivnosti tal, gradbenega materiala v zgradbah in iz kozmicnega sevanja, je v Sloveniji 0,8–1,1 mSv. 3.4.2 Program sistematicnega pregledovanja industrijskih dejavnosti Sistematicno pregledovanje delovnega okolja se mora zagotavljati predvsem tam, kjer se lahko pricakuje povecana izpostavljenost delavcev ali okolja zaradi dejavnosti, ki vkljucujejo materiale ali odpadke s povecano vsebnostjo naravno prisotnih radioaktivnih snovi, v nadaljevanju NORM (NORM - Naturally Occurring Radioactive Materials), ali pa se vsebnost teh snovi poveca zaradi tehnološke predelave. V letu 2017 so bile izvedene meritve hitrosti doze zunanjega sevanja gama, meritve specificnih aktivnosti naravnih radionuklidov v vzorcih surovin in meritve koncentracije radona v delovnem okolju in v proizvodnji v naslednjih podjetjih: Salonit Anhovo d. d., Nafta Lendava d. o. o., Petrol Geoterm d. o. o., TKI Hrastnik d. d., Agroruše d. o. o. in EMO Frite d. o. o. Meritve je opravil pooblašceni izvedenec ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. Izmerjene vrednosti hitrosti doz zunanjega sevanja gama v tovarnah so bile nizke, primerljive naravnim vrednostim. Dodatnih ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti naravnim radionuklidom pri vseh izvajalcih dejavnosti ni bilo potrebno izvesti. Po pricakovanju so bile izmerjene koncentracije radona v vseh merjenih objektih, tako v delovnem okolju kot v procesu proizvodnje, nižje od zakonsko dovoljene vrednosti. Poleg omenjenih meritev se je URSJV odzvala na poziv ljudske iniciative obcanov Obcine Moravce v zvezi z domnevno spornimi odlagališci na obmocju peskokopov podjetja Termit d. d. v Moravcah ter izvedla informativne meritve hitrosti doze ionizirajocega sevanja na lokacijah odlagališc. Med informativnimi meritvami na vseh odlagališcih peskokopov podjetja Termit d. d. URSJV ni izmerila povišanih hitrosti doze, ki bi nakazovale potrebo po kakršnih koli nadaljnjih ukrepih. Ocenjeno je, da do variacij hitrosti doze prihaja zaradi razlik v materialih, ki so na deponijah odloženi. Nasuti kremencevi peski in karbonati zaradi nizke vsebnosti naravnih radionuklidov zmanjšujejo raven sevanja, elektrofiltrski pepeli pa jo ponekod nekoliko povecujejo. V maju so sodelavci URSJV po požaru v podjetju KEMIS d. o. o. na Vrhniki zaradi govoric v javnosti opravili informativne meritve, s katerimi bi ugotovili prisotnost radioaktivnih snovi na obmocju podjetja KEMIS. Informativne meritve niso pokazale povišanih ravni sevanja, vrednosti pa so ustrezale naravnemu ozadju. 3.4.3 Meritve radona v delovnem in bivalnem okolju Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji (URSVS) je v letu 2017 nadaljevala izvajanje vladnega programa sistematicnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja ter ozavešcanja prebivalstva o ukrepih za zmanjšanje izpostavljenosti zaradi prisotnosti naravnih virov sevanja, ki je bil sprejet leta 2006 in dopolnjen v letu 2016. Najvecji poudarek je bil ponovno na ugotavljanju izpostavljenosti zaradi radona, ker je ta žlahtni radioaktivni plin vecinoma glavni vir naravnega sevanja v bivalnem in delovnem okolju ter v povprecju prispeva vec kot polovico efektivne doze, ki jo prejmemo od vseh naravnih virov ionizirajocih sevanj. V prostore prodira predvsem iz zemeljskih tal skozi razne odprtine, kot so na primer jaški, odtoki, špranje ali razpoke. V okviru tega programa je ZVD od februarja do oktobra 2017 opravljal meritve z razlicnimi metodami: 149 osnovnih meritev radona z detektorji jedrskih sledi za dolocanje povprecne vsebnosti radona, 5 dodatnih kontinuiranih meritev za tedensko spremljanje casovnega poteka radonovih potomcev in radona ter 5 meritev možnih virov radona iz zemlje, jaškov ali špranj v prostore. Skupno je bilo pregledanih 96 objektov (87 šol in vrtcev ter 9 drugih zgradb). Povprecna vsebnost radona je presegla referencno vrednost 300 Bq/m3 v 51 prostorih vrtcev in šol od skupaj 135 (38 %), ter v 7 prostorih drugih objektov od skupaj 14 (50 %). Vrednost 1000 Bq/m3 je bila presežena v 14 prostorih. Na podlagi meritev in casa prisotnosti v prostorih je ZVD ocenil tudi prejete efektivne doze za zaposlene delavce, v šolah in vrtcih pa še za otroke. Od skupaj 149 izidov je 9 ocenjenih letnih doz preseglo mejno vrednost 6 mSv za posameznike iz prebivalstva. Najvišja ocenjena doza je bila okrog 22 mSv zaradi povprecne vsebnosti radona okrog 4300 Bq/m3. V 33 primerih so bile ocenjene letne doze med 2 in 6 mSv, v 22 primerih med 1 in 2 mSv, v 85 primerih pa nižje od 1 mSv. V vecini prostorov in objektov s previsokimi vsebnostmi radona se meritve in drugi ukrepi nadaljujejo. URSVS je v letu 2017 opravila šest poglobljenih inšpekcijskih pregledov pri zavezancih, ki upravljajo objekte s povecano vsebnostjo radona. Izdali so pet odlocb z zahtevo po zmanjšanju izpostavljenosti radonu. V letu 2017 je URSVS financirala izdelavo »Smernic za radonsko varno gradnjo novih stavb«, ki jih je pripravil Zavod za gradbeništvo Slovenije. Ob upoštevanju teh smernic lahko v prihodnje pricakujemo nižje koncentracije radona v novogradnjah na ekonomsko najbolj ucinkovit nacin in s tem manjšo izpostavljenost radonu za osebe, ki bivajo ali delajo v takih prostorih. URSVS je financirala tudi Radonski zemljevid, ki sta ga izdelala Institut »Jožef Stefan« in Center za raziskave atmosfere, Univerza v Novi Gorici. Zemljevid je ena od osnov za nacionalni radonski program, ki ga je Vlada RS sprejela v zacetku leta 2018. Na podrocju ozavešcenosti o škodljivih vplivih radona je URSVS financirala izdajo slikanice, natisnjene na ucne pripomocke, namenjene osnovnošolcem. Meritve skupne aktivnosti sevalcev alfa in beta v pitni vodi V letu 2017 je URSVS nadaljevala financiranje analize skupne aktivnosti sevalcev alfa in beta v pitnih vodah Slovenije. Meritve je izvedel Institut »Jožef Stefan". Analiziranih«. Analizirano je bilo 132 vzorcev vodovodih vod iz 91 vodovodnih sistemov in 10 crpališc. Z vzorcenjem je bilo pokrito celotno ozemlje Slovenije, pri cemer je bilo upoštevano število prebivalcev glede na odvzemno mesto ter hidrogeološke znacilnosti voda. Vrednosti za skupno aktivnost sevalcev alfa se pojavljajo v obmocju do 0,19 Bq/kg, s povprecno vrednostjo 0,025 Bq/kg. Priporocene ravni za preverjanje skupne aktivnosti alfa (0,1 Bq/kg) so bile presežene pri štirih vzorcih, vendar je naknadna podrobna analiza pokazala, da ocenjene doze dosegajo le približno deset odstotkov indikativne doze (0,1 mSv letno). Vrednosti za skupno aktivnost sevalcev beta so do 0,65 Bq/kg, s povprecno vrednostjo 0,1 Bq/kg. Priporocene ravni za preverjanje skupne aktivnosti beta (1 Bq/kg) niso bile presežene. Vrednosti so, tako za sevalce alfa kot beta, podobne kot v letu 2016. 3.4.4 Doza sevanja na prebivalstvo zaradi clovekove dejavnosti Povišane doze sevanja, ki so posledica rednega obratovanja jedrskih in sevalnih objektov, praviloma prejema le lokalno prebivalstvo. Izpostavljenost posameznih skupin prebivalstva, ki izvira iz radioaktivnih izpustov iz teh objektov, je opisana v poglavju 3.3. Preglednica 8 prikazuje letne prejete doze sevanja za najbolj obremenjene odrasle posameznike iz referencnih skupin prebivalstva za vse obravnavane objekte. Za primerjavo je navedena tudi povprecna letna doza sevanja na prebivalca zaradi splošne radioaktivne kontaminacije (jedrski poskusi in cernobilska nesreca). Najvecje obremenitve posameznikov so v okolici nekdanjega rudnika urana na Žirovskem vrhu in so ocenjene na najvec 5 % naravne izpostavljenosti v Sloveniji. Nikakor pa obsevanost posameznikov iz prebivalstva ne presega vrednosti doz, dolocenih z upravnimi omejitvami. Prebivalstvo je obsevano tudi zaradi drugih dejavnosti. Tu gre predvsem za obsevanost zaradi odloženih snovi s povecano naravno radioaktivnostjo, nastalih kot posledica preteklih industrijskih ali rudarskih dejavnosti. Te so bile vecinoma povezane z rudarjenjem in predelavo rudnin, ki vsebujejo primesi urana ali torija, tako kot je opisano v poglavju 3.4. Preglednica 8: Izpostavljenost sevanju odraslih predstavnikov referencne skupine prebivalstva Vir sevanja Letna doza [mSv] Upravno dolocena mejna doza [mSv] Rudnik Žirovski vrh 0,053 *0,300 Cernobil in jedrski poskusi 0,03 / NEK < 0,00014 **0,050 Raziskovalni reaktor TRIGA 0,00063 0,050 Centralno skladišce radioaktivnih odpadkov 0,00002 0,100 *Omejitev zaradi posledic rudarjenja v rudniku Žirovski vrh (tako jame kot obeh odlagališc Jazbec in Boršt) **Zaradi radioaktivnih izpustov 4 VARSTVO DELAVCEV PRED SEVANJI IN OBSEVANOST V ZDRAVSTVU Zaradi poklicne izpostavljenosti lahko posamezniki prejmejo precejšnje doze ionizirajocega sevanja. Izvajalec sevalne dejavnosti mora zato delovne postopke optimizirati tako, da so doze ionizirajocega sevanja, ki jih prejmejo delavci, tako nizke, kakor je to mogoce doseci z uporabo razumnih ukrepov (ALARA - As Low as Reasonably Achievable). Izpostavljeni delavci morajo biti pod rednim zdravstvenim nadzorom in ustrezno usposobljeni, izvajalec sevalne dejavnosti pa mora zagotoviti, da se za vsakega delavca oceni doza ionizirajocega sevanja, ki jo je prejel pri svojem delu. URSVS vodi centralno evidenco prejetih doz sevanja, v katero pooblašceni izvajalci dozimetrije mesecno porocajo izmerjene zunanje doze za vse izpostavljene delavce. O ocenjeni interni dozi zaradi izpostavljenosti radonu porocajo polletno ali letno. Pooblašceni izvajalci osebne dozimetrije so bili leta 2017 ZVD Zavod za varstvo pri delu, d. o. o. (v nadaljevanju: ZVD), Institut »Jožef Stefan« (v nadaljevanju: IJS) in NEK. Za ugotavljanje izpostavljenosti zaradi radona v kraških jamah in rudnikih je bil pooblašcen izvajalec ZVD. V evidenci je 16.094 oseb, vkljucno s tistimi, ki so v preteklih letih prenehali delati z viri ionizirajocih sevanj. Leta 2017 so na ZVD merili prejete doze sevanja za 4.393 delavcev, na IJS za 1.900 in v NEK za 688 izpostavljenih delavcev. NEK je izvajala dozimetrijo za 370 svojih in 318 zunanjih delavcev, ki so v povprecju1 prejeli po 0,27 mSv. V drugih dejavnostih v Sloveniji je bila najvecja povprecna letna prejeta efektivna doza zaradi zunanjega sevanja pri delavcih v industrijski radiografiji 0,56 mSv, povprecna doza v zdravstvu pa je bila 0,19 mSv, od tega najvišja pri delavcih v nuklearni medicini, (0,55 mSv). 1 Vse povprecne doze v tem poglavju so preracunane na število delavcev, ki so prejeli doze nad ravnjo detekcije. Leta 2017 so najvišjo skupno (kolektivno) dozo zaradi zunanjega sevanja prejele letalske posadke (342 clovek mSv), na drugem mestu so delavci v medicini in veterini (245 clovek mSv), sledijo delavci NEK, ki v letu 2017 ni imela remonta (63 clovek mSv) ter delavci v ostalih dejavnostih (37 clovek mSv) in industriji (32 clovek mSv). Od leta 2010 so v evidenco vkljucene doze delavcev, ki opravljajo remontna dela v jedrskih elektrarnah v tujini ter doze za clane letalskih posadk podjetja Adria Airways, ki so izpostavljeni kozmicnemu sevanju med poleti. V letu 2017 je v tujini 20 delavcev prejelo skupno dozo 27 clovek mSv ali v povprecju 1,95 mSv. Pri letalskih prevozih je bilo izpostavljenih 252 delavcev, ki so prejeli povprecno 1,41 mSv. Skupna doza je bila 342 clovek mSv. Najvišje doze prejmejo delavci, ki so pri svojem delu izpostavljeni radonu in njegovim potomcem. V kraških jamah so leta 2017 od 186 turisticnih delavcev tri osebe prejele dozo med 15 in 20 mSv, 28 oseb je prejelo dozo od 10 do 15 mSv, 60 oseb je prejelo dozo od 5 do 10 mSv, 65 oseb dozo od 1 do 5 mSv in 30 oseb dozo manjšo od 1 mSv. Najvišja posamezna doza je bila 18,28 mSv. Skupna doza je bila 1.014 clovek mSv, povprecna doza pa 5,5 mSv. Turisticni delavci v kraških jamah so sevanju najbolj izpostavljena skupina delavcev v Sloveniji. Izsledki projekta ugotavljanja izpostavljenosti posameznikov v turisticnih jamah, ki ga je financirala URSVS, kažejo, da so doze delavcev v kraških jamah zaradi izpostavljenosti radonu, ocenjene po metodologiji ICRP 65 (ICRP - International Commission for Radiation Protection), podcenjene. Zaradi vecjega deleža nevezanih radonovih potomcev v zraku kraških jam bi morali glede na omenjeno študijo upoštevati približno dvakrat vecji dozni faktor oziroma metodologijo po ICRP 32. V tem porocilu so navedene prejete doze za turisticne delavce v kraških jamah ocenjene po metodologiji ICRP 32. Te so dvakrat višje, kakor bi bile po metodologiji ICRP 65. V rudniku Žirovski vrh je 8 delavcev prejelo kolektivno dozo 1,8 clovek mSv, oziroma povprecno 0,22 mSv. Porazdelitev števila delavcev po prejetih dozah v posameznih panogah prikazuje preglednica 9. Preglednica 9: Število delavcev v posameznih panogah po intervalih prejetih doz sevanja (mSv) Panoga 0–ND ND=E<1 1=E<5 5=E<10 10=E<15 15=E<20 20=E<30 E=30 Skupaj NEK 453 227 7 1 0 0 0 0 688 industrija 448 78 10 0 0 0 0 0 536 zdravstvo in veterinarstvo 2.899 1.215 41 0 0 0 0 0 4.155 letalski poleti 9 50 193 0 0 0 0 0 252 drugo 1.357 243 1 1 0 0 0 0 1.602 radon 0 37 66 60 28 3 0 0 194 tujina 6 2 12 0 0 0 0 0 20 Skupaj 5.172 1.852 330 62 28 3 0 0 7.447 ND – raven detekcije E – efektivna doza ionizirajocega sevanja v mSv, ki jo je prejel izpostavljeni delavec Usposabljanje izpostavljenih delavcev Izobrazba delavcev, ki delajo z viri ionizirajocih sevanj, ustreza predpisom. Ugotovljene so bile le manjše nepravilnosti v zvezi z nepravocasnim obnavljanjem znanja iz varstva pred ionizirajocimi sevanji. Usposabljanje, izpopolnjevanje in preverjanje znanja izvajata pooblašceni organizaciji IJS in ZVD d. o. o. Usposabljanje zunanjih delavcev v NEK izvaja NEK v sodelovanju z IJS. V letu 2017 je usposabljanje iz varstva pred ionizirajocimi sevanji opravilo 1.958 oseb. Usmerjeni zdravstveni pregledi Zdravstvene preglede izpostavljenih delavcev so opravili zdravniki v petih pooblašcenih organizacijah: - Klinicnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa, Ljubljana, - ZVD Zavodu za varstvo pri delu, d. o. o, Ljubljana, - Aristotelu, d. o. o., Krško, - Zdravstvenem domu Krško in - Zdravstvenem domu Škofja Loka. Od 3.085 pregledanih delavcev jih 2.684 izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za delo z viri ionizirajocih sevanj, 360 izpolnjuje zahteve z omejitvami, 8 zacasno ne izpolnjuje zahtev, štirje delavci zahtev ne izpolnjujejo, dva delavca zahtev ne izpolnjujeta in je bilo zanju predlagano drugo delo, v 27 primerih pa ocene ni bilo mogoce podati. 4.1 Izpostavljenost prebivalstva zaradi medicinske uporabe virov sevanja Uporaba virov ionizirajocih sevanj v zdravstvu prispeva najvecji delež k izpostavljenosti prebivalstva zaradi uporabe umetnih virov ionizirajocih sevanj. Slovenija je v letih 2010 in 2011 v okviru projekta »Dose DataMed2«, ki je potekal pod okriljem Evropske komisije, ocenila prispevek k skupni dozi, ki jo prejmejo pacienti pri diagnosticnih posegih v medicini. Rezultati študije kažejo, da povprecen prebivalec Slovenije zaradi medicinskih preiskav prejme približno 0,7 mSv letno, kar je nekoliko pod evropskim povprecjem, ki je 1 mSv letno na prebivalca. Pri tem je najpomembnejši prispevek preiskav z racunalniško tomografijo (CT), ki prispevajo približno 60 % skupne doze, klasicna rentgenska diagnostika prispeva okoli 20 %, intervencijski posegi in preiskave v nuklearni medicini pa po približno 10 %. Zaradi narašcajoce vloge rentgenske diagnostike v sodobni medicini in na podlagi trendov v drugih razvitih državah pricakujemo nadaljnje narašcanje izpostavljenosti prebivalstva zaradi medicinske uporabe ionizirajocega sevanja. Zato URSVS izvaja aktivnosti za doslednejše uveljavljanje nacel upravicenosti in optimizacije, pri cemer posebno pozornost posveca preiskavam z racunalniško tomografijo in intervencijskih posegom. Kljucne aktivnosti, povezane z optimizacijo radioloških posegov, so predstavljene v poglavju 4.2, ki obravnava izpostavljenost pacientov. Drugo kljucno nacelo uporabe ionizirajocega sevanja v medicini je nacelo upravicenosti. Številne mednarodne študije kažejo, da je lahko neupravicenih ali neustreznih tudi vec deset odstotkov diagnosticnih radioloških posegov. To vodi do nepotrebne izpostavljenosti pacientov, hkrati pa predstavlja dodatno ekonomsko obremenitev zdravstvenega sistema. Tako se v zadnjih letih izvajanju nacela upravicenosti posveca narašcajoca pozornost. Kot najustreznejša rešitev se kaže uporaba napotnih kriterijev, še posebej v povezavi s sistemom elektronskega narocanja in digitalnimi sistemi za klinicno podporo pri narocanju. Žal napotni kriteriji in omenjeni podporni sistemi v Sloveniji še niso uveljavljeni. Da bi ocenili nivo izvajanja nacela upravicenosti v praksi, je URSVS v novembru 2016 v okviru koordinirane akcije pristojnih upravnih organov številnih evropskih držav izvedla sistematicen nadzor v petih slovenskih zdravstvenih ustanovah. Ugotovitve kažejo, da vsaj v primeru napotitev na dozno najbolj obremenjujoce posege (slikanje z racunalniško tomografijo in intervencijski posegi), vse napotitve pred izvedbo posega pregledajo zdravniki, ki lahko nosijo klinicno odgovornost za radiološki poseg. To predstavlja dobro podlago za zagotavljanje upravicenosti napotitev, žal pa resno oviro boljšemu izvajanju predstavljajo pogosto zelo pomanjkljive klinicne informacije s strani napotnih zdravnikov. Tako bi k boljšemu izvajanju nacela upravicenosti lahko bistveno pripomoglo bolj popolno izpolnjevanje napotnic in/ali enoten zdravstveni informacijski sistem, kakršnega že uporabljajo številne evropske regije in države. 4.2 Izpostavljenost pacientov pri radioloških posegih Izvedba rentgenskih preiskav v skladu z dobro radiološko prakso vodi do radiograma, ki vsebuje vse potrebne podatke za postavitev prave diagnoze ob najnižji izpostavljenosti pacientov. Mednarodna komisija za varstvo pred sevanji je leta 1996 predstavila koncept diagnosticnih referencnih ravni (DRR) in s tem spodbudila proces optimizacije radioloških posegov. Raven izpostavljenosti pacientov pri izbrani preiskavi ob uporabi posameznega rentgenskega aparata lahko ocenimo s primerjavo med povprecno izpostavljenostjo na tem aparatu in vrednostjo DRR, pridobljene na podlagi ustreznih regionalnih ali lokalnih podatkov. Uporaba DRR je znatno ucinkovitejša ob uporabi nacionalnih vrednosti DRR. Tako so bile po obsežnem petletnem zbiranju podatkov o izpostavljenosti pacientov pri rentgenskih preiskavah v Sloveniji v letu 2006 predstavljene DRR za petnajst rentgenskih preiskav. Zaradi sprememb v tehnologiji ter strokovnih smernicah pa je potrebno diagnosticne referencne ravni redno posodabljati. To omogocajo podatki o izpostavljenosti pacientov, ki jih morajo izvajalci radioloških posegov ovrednotiti vsaj vsakih pet let, hkrati pa ti podatki omogocajo dober vpogled v stanje optimizacije radioloških posegov v Sloveniji. Ob tem Slovenija sodeluje v projektih MAAE, namenjenih varstvu pacientov pri zdravstvenih posegih z uporabo ionizirajocega sevanja in dvigu kakovosti pri teh posegih. V letu 2017 je URSVS v sodelovanju s Klinicnim inštitutom za radiologijo in Kliniko za nuklearno medicino UKC Ljubljana, Onkološkim inštitutom Ljubljana in ZVD Zavodom za varstvo pri delu d. o. o. kot pooblašceno inštitucijo, ki izvaja zunanje preverjanje kakovosti rentgenskih naprav, v okviru projekta MAAE gostila regionalno usposabljanje za delavce upravnih organov, pristojnih za varstvo pred sevanji v medicini, z naslovom »IAEA Regional Workshop on Inspecting Medical Exposure«. Usposabljanja se je udeležilo šest udeležencev iz šestih držav. Ob zakljucku usposabljanja so tako zunanji strokovnjak, ki je sodeloval pri izvedbi usposabljanja, kot udeleženci in predstavnica MAAE, izpostavili ucinkovit in strokoven sistem nadzora, ki ga je vzpostavila URSVS, in visok nivo varstva pred sevanji, ki so ga videli med prakticnim delom v klinicnem okolju. V nuklearni medicini se namesto diagnosticnih referencnih ravni uporabljajo priporocene aktivnosti apliciranega radioaktivnega izotopa. Zaradi majhnega števila oddelkov nuklearne medicine v Sloveniji ni smiseln razvoj nacionalnih vrednosti, zato se uporabljajo mednarodna priporocila (pretežno priporocila Evropske zveze za nuklearno medicino, ENMA) ob upoštevanju tehnicnih znacilnosti posamezne slikovne naprave. URSVS tipicne vrednosti aplicirane aktivnosti preverja v postopku odobritve programa radioloških posegov, v letu 2011 pa je v okviru projekta »Dose DataMed 2« izvedla tudi sistematicen pregled tipicnih vrednosti aplicirane aktivnosti za vse pomembnejše preiskave na vseh sedmih oddelkih nuklearne medicine. 5 RAVNANJE Z RADIOAKTIVNIMI ODPADKI IN IZRABLJENIM JEDRSKIM GORIVOM 5.1 Radioaktivni odpadki in izrabljeno jedrsko gorivo v NEK Najvec nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (prostorninsko vec kot 95 %) v Sloveniji nastane zaradi obratovanja NEK, drugi pa nastajajo v zdravstvu, industriji in pri raziskovalnih dejavnostih. Visokoradioaktivni odpadki nastajajo kot izrabljeno gorivo v NEK in v raziskovalnem reaktorju TRIGA. Posebna skupina radioaktivnih odpadkov (v nadaljevanju: RAO) so izrabljeni zaprti viri ionizirajocih sevanj, ki nastajajo pri malih povzrociteljih in so skladišceni v Centralnem skladišcu radioaktivnih odpadkov v Brinju (v nadaljevanju: CSRAO). 5.1.1 Ravnanje z nizko- in srednjeradioaktivnimi odpadki Ob koncu leta 2017 je prostornina uskladišcenih radioaktivnih odpadkov v skladišcu radioaktivnih odpadkov v NEK znašala 2.284 m3, s skupno aktivnostjo sevalcev gama 1,65 · 1013 Bq in skupno aktivnostjo sevalcev alfa 2,49 · 1010 Bq. Od tega je leta 2017 nastala prostornina trdnih odpadkov, ki ustreza 159 standardnim sodom s skupno aktivnostjo sevalcev beta in gama 1,06 · 109 Bq ter skupno aktivnostjo sevalcev alfa 2,45 · 106 Bq. Na sliki 17 je prikazana skupna prostornina odpadkov v skladišcu radioaktivnih odpadkov v NEK. S slike je razvidno obcasno zmanjšanje prostornine zaradi stiskanja, superkompaktiranja, sežiga in taljenja. Zmanjšana rast nastajanja radioaktivnih odpadkov po letu 1995 je posledica uvedbe sistema za sušenje koncentrata izparilnika in izrabljenih smol ionskih izmenjevalnikov. Leta 2006 je NEK zacela sproti superkompaktirati radioaktivne odpadke z lastnim superkompaktorjem. Leta 2015, 2016 in 2017 ni bilo superkompaktiranih na novo nastalih odpadkov. Odpadke, namenjene za sežig in taljenje, izlocijo in zaradi pomanjkanja prostora ob superkompaktorju zacasno premestijo v zgradbo za dekontaminacijo. V isti zgradbi je bilo konec leta 2017 shranjenih tudi 350 paketov stisljivih odpadkov, pripravljenih za naslednje pošiljanje na sežig v Francijo ali Švedsko. cid:image002.png@01D3FBE8.4327E9B0 Slika 17: Prostornina radioaktivnih odpadkov v skladišcu NEK NEK je v letu 2013 zacela nacrtovati objekt za manipulacijo z opremo in pošiljkami radioaktivnih tovorov, saj je zasedenost skladišca radioaktivnih odpadkov v letu 2012 dosegla že 95 % razpoložljivih skladišcnih kapacitet. Nova stavba bo omilila težave zaradi zamud z gradnjo odlagališca nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO). V letu 2017 je bila koncana gradnja prvega dela objekta. Z novo zgradbo bo omogocen umik merilne opreme in superkompaktorja iz manipulativnega prostora skladišca. S tem ukrepom bo v skladišcu pridobljen prostor za rezervo (5 %) za primer izrednih dogodkov. S tovrstno reorganizacijo skladišca bo po oceni NEK zagotovljeno dovolj prostora za skladišcenje radioaktivnih odpadkov le do leta 2020. Za normalno obratovanje NEK po letu 2020 je tako nujno, da se aktivnosti za izgradnjo odlagališca NSRAO pospešijo. 5.1.2 Ravnanje z izrabljenim jedrskim gorivom Vse izrabljeno gorivo v NEK je shranjeno v bazenu za izrabljeno gorivo, ki ima na razpolago 1.694 celic. Ob koncu leta 2017 je bilo v bazenu za izrabljeno gorivo shranjenih skupno 1.210 gorivnih elementov, upoštevajoc tudi dva posebna kontejnerja z gorivnimi palicami. Število letno zamenjanih izrabljenih gorivnih elementov in število vseh takih elementov v bazenu NEK prikazuje slika 18. Slika 18: Število letno zamenjanih izrabljenih gorivnih elementov in število vseh takih elementov v bazenu NEK 5.1.2.1 Suho skladišcenje izrabljenega jedrskega goriva URSJV je leta 2011 izdala NEK odlocbo o izvedbi varnostnih rešitev za preprecevanje težkih nesrec in blažitev njihovih posledic, v kateri je zahtevano, da mora NEK preveriti možnosti za zmanjšanje tveganja glede ravnanja z izrabljenim gorivom (IG) s spremembo dolgorocne strategije hranjenja goriva. Iz analize »Evaluation of Spent Nuclear Fuel Storage Options« izhaja, da z upoštevanjem nesrec, ki presegajo projektne osnove, trenutna kapaciteta bazena za IG ne zadošca za normalno obratovanje do leta 2023. NEK je med razlicnimi rešitvami za dolgorocno strategijo hranjenja IG izbral možnost hranjenja v suhem skladišcu, kar povecuje jedrsko varnost brez velikega poseganja v nacionalni program ravnanja z RAO in IG, v katerem je suho skladišcenje IG že predvideno. NEK namerava izrabljene gorivne elemente, ki se shranjujejo v bazenu za izrabljeno gorivo, premestiti v suhe zabojnike za izrabljeno gorivo, kar predstavlja prehod od aktivnih k pasivnim rešitvam shranjevanja IG. Tovrstno skladišcenje je tehnicno varnejše ter v svetu sprejeto kot najbolj ustrezen in razširjen nacin zacasnega skladišcenja IG. Izgradnja suhega skladišca je predvidena v sklopu tretje faze »Programa nadgradnje varnosti«. NEK namerava zgraditi suho skladišce do leta 2019, obratovanje pa se nacrtuje v letu 2021. V letu 2017 se je že pricel postopek pridobivanja dovoljenj za gradnjo suhega skladišca. URSJV je septembra izdala projektne pogoje za soglasje h gradnji, v naslednji fazi se pricakuje izdaja soglasja h gradnji. 5.2 Radioaktivni odpadki na Institutu »Jožef Stefan« Pri delovanju reaktorja, delu v vrocih celicah in v nadzorovanem obmocju Odseka za znanosti o okolju v povprecju letno nastane na IJS okrog 40 l izrabljenih ionskih smol, okrog 200 l aktivirane ali kontaminirane eksperimentalne opreme in zašcitnih sredstev ter okrog 100 l aluminijastih obsevalnih kontejnerjev. Služba za varstvo pred ionizirajocim sevanjem IJS zbira izrabljene radioaktivne snovi v zacasni hrambi v objektu vroce celice. Po prepakiranju, obdelavi (stiskanju) in podrobnejši karakterizaciji, se jih opredeli kot radioaktivni odpadek. Letno IJS proizvede do 2 soda (< 0,5 m3) trdnih RAO. V letu 2017 IJS v Centralno skladišce NSRAO na Brinju ni predal nobenih radioaktivnih odpadkov. Na obmocju Reaktorskega centra v Brinju je shranjenih še 7 sodov kovinskih predmetov in lesa, kontaminiranih z naravnimi radionuklidi, ki so nastali pri dekontaminaciji in razgradnji objektov, namenjenih predelavi uranove rude. Dekontaminacija in razgradnja sta potekali v letih od 2005 do 2007. 5.3 Radioaktivni odpadki v zdravstvu Onkološki inštitut v Ljubljani ima urejene ustrezne zadrževalnike za zmanjšanje aktivnosti tekocih odpadnih vod. Izpraznijo jih po predhodni meritvi specificne aktivnosti, ki jo opravi pooblašceni izvedenec varstva pred sevanji. Zadrževalnike izpraznijo približno vsake štiri mesece. Zacasno shranjevanje radioaktivnih odpadkov je ustrezno urejeno tudi v novih prostorih Onkološkega inštituta. Klinika za nuklearno medicino UKC Ljubljana nima sistema za zadrževanje odpadnih vod, vendar se po doktrini MAAE gradnja takih zadrževalnikov zaradi minimalnega vpliva, ki ga imajo izpusti na zdravje ljudi in okolje, ne smatra za upraviceno. V drugih bolnišnicah v Sloveniji zadrževalniki niso potrebni, saj izvajajo samo ambulantno zdravljenje in bolnik takoj po prejeti terapevtski dozi odide domov. Zaprte radioaktivne vire, ki jih zdravstvene ustanove prenehajo uporabljati, vrnejo proizvajalcu ali jih oddajo v CSRAO. Radioaktivne odpadke s kratkoživimi viri sevanja zacasno shranijo v posebnem prostoru do opustitve nadzora, potem pa jih odložijo kot navadne odpadke. 5.4 Gospodarska javna služba ravnanja z radioaktivnimi odpadki Za izvajanje gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki je pristojna Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO). V letu 2017 je ARAO na podrocju ravnanja z radioaktivnimi odpadki malih povzrociteljev zagotavljal reden in nemoten prevzem radioaktivnih odpadkov na kraju nastanka, njihov prevoz, obdelavo in pripravo za skladišcenje ter skladišcenje, kar je podrobneje opisano v poglavju 2.1.3. ARAO je tudi upravljavec državnega infrastrukturnega objekta CSRAO. ARAO uporablja za obdelavo radioaktivnih odpadkov prostore vroce celice Instituta »Jožef Stefan«, ki je del raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II. ARAO je leta 2017 sprejel 125 paketov radioaktivnih odpadkov od 95 malih povzrociteljev, od tega 8 paketov trdnih odpadkov, 10 paketov zaprtih virov sevanj in 107 paketov z ionizacijskimi javljalniki požara. Skupna prostornina na novo uskladišcenih odpadkov je bila 1,45 m3. Ob koncu leta 2017 je bilo uskladišcenih 685 paketov: - 417 paketov radioaktivnih odpadkov (trdni odpadki, razvršceni glede na stisljivost, gorljivost, obliko in velikost), - 154 paketov zaprtih virov sevanj in - 114 paketov z ionizacijskimi javljalniki požara. Skupna aktivnost 90,4 m3 uskladišcenih odpadkov je ob koncu leta 2017 ocenjena na 3,4 TBq s skupno maso 50 ton. V vroci celici je v letu 2017 potekalo razstavljanje ionizacijskih javljalnikov požara in drugih naprav, ki vsebujejo zaprte vire sevanja kategorij 3 - 5. Delavci so tako razstavili 2.375 kosov ionizacijskih javljalnikov požara, vecinoma z radionuklidom 241Am. V letu 2017 so bili delavci ARAO v okviru projekta MAAE usposobljeni za razstavljanje razlicnih industrijskih naprav, ki vsebujejo zaprte vire sevanja omenjenih kategorij. Po usposabljanju so delavci ARAO priceli tudi samostojno z razstavljanjem naprav. Razstavljeno je bilo tudi 84 naprav, kot so: strelovodi, merilniki nivoja, gostote in vlage ipd. Razstavljeni viri sevanja so bili vstavljeni v 8 kapsul, te pa v namenske vsebnike, ki zagotavljajo varno skladišcenje. Z namenom optimizacije skladišcnega prostora je potekalo tudi prepakiranje manjših paketov jedrskih snovi, predvsem kemikalij s povišano vrednostjo naravnih radionuklidov. Gre za združevanje manjših paketov v vecje pakete. Skupaj je bilo prepakirano 28 paketov. Pri navedenih dejavnostih se je prostornina radioaktivnih odpadkov v skladišcu zmanjšala za približno 4 m3, ostalo so bila nekontaminirana ohišja. Radioaktivni viri so bili ustrezno pakirani in sprejeti v CSRAO. Nekontaminiran odpadni material je bil predan organizacijam za ravnanje z odpadnim materialom. V letu 2017 je ARAO zagotovil redni nadzor stanja odlagališca Jazbec (prekrivka, drenažni jarki, prepust vode pod odlagališcem) ter po potrebi tudi manjša vzdrževalna dela, kot so cišcenje odtokov in cišcenje podrasti ob ograji odlagališca. Zagotovljena je bila tudi košnja na površini odlagališca Jazbec in odvoz pokošene trave, s cimer se ohranja travna ruša in integriteta prekrivke odlagališca. Varnostno porocilo za odlagališce Jazbec doloca program dolgorocnega nadzora in vzdrževanja po koncanem petletnem prehodnem obdobju. Poobratovalni monitoring se izvaja z namenom odkrivanja morebitnih sprememb v odlagališcu. Vkljucuje radiološke, standardne fizikalno-kemijske in geodetske meritve. Spremembam v telesu odlagališca Jazbec sledijo s pomocjo dveh inklinometrov. Te meritve se izvajajo od leta 2009 dalje. Meritve v letu 2017 niso pokazale nobenih sprememb v inklinaciji, kar pomeni, da je odlagališce stabilno. 5.5 Odlaganje radioaktivnih odpadkov V letu 2017 se je delo na aktivnostih, povezanih s pripravo dokumentov in vsega potrebnega za pridobitev soglasij in dovoljenj za odlagališce NSRAO, odvijalo vzporedno z delom na projektni dokumentaciji. Porocilo o vplivih na okolje je bilo usklajeno z osnutkom Varnostnega porocila, zakljucena je bila nadgradnja varnostnih analiz v obsegu, kot je potreben za presojo vplivov na okolje in pripravljen osnutek Varnostnega porocila. Med pomembnimi doseženimi cilji projekta odlagališca NSRAO v letu 2017 je oddaja vloge za pridobitev okoljevarstvenega soglasja v maju 2017, zakljucen razpis za izbiro pooblašcenca za jedrsko in sevalno varnost, pricetek pridobivanja mnenj in uspešna izvedba pripravljalnih del z ureditvijo nasipa za gradnjo odlagališca. V letu 2017 se je pricelo z izvedbo del na podrocju pridobitve služnosti in razpolaganja z zemljišci za potrebe izgradnje infrastrukture (infrastrukturni prikljucki in ureditev ceste) na podlagi pripravljene projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. V letu 2017 se, razen monitoringa podzemnih vod, dodatne raziskave niso izvajale. Pridobljeni podatki so bili uporabljeni pri nadgradnji hidrogeološke študije širšega obmocja odlagališca NSRAO. Nadaljevale so se aktivnosti v povezavi z izdelavo projektne ter druge dokumentacije, svetovalne storitve s podrocja projektiranja in gradnje. Izdelani so bili projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) odlagališca NSRAO in sicer loceno za objekte odlagališca, za pripravljalna dela – nasutja in nasipov ter za infrastrukturne objekte. Opravljena je bila recenzija PGD projektne dokumentacije. Izdelana revizijska mnenja so se sprotno predajala projektantu. Angažirani so bili dodatni strokovnjaki za pregled trdnostnih izracunov. Za pripravljalna dela je bila izdelana dokumentacija za razpis in za projekt za izvedbo (PZI). Vzporedno z izdelavo projektne dokumentacije so bile izvedene vse potrebne aktivnosti za certificiranje betonskega zabojnika za pakiranje odpadkov. Izdelani so bili prototipi zabojnika in prav tako vsa preizkušanja in umerjanja racunskih modelov zabojnika. V letu 2017 se je nadaljevalo z delom na projektu izdelave varnostnih analiz in meril sprejemljivosti. V okviru vecfaznega projekta »Safety Analysis (SA) and Waste Acceptance Criteria (WAC) preparation for Low and Intermediate Level Waste Repository in Slovenia« se je nadaljevalo delo za dopolnitev obstojecih meril sprejemljivosti. Izdelana je bila nova revizija porocila o inventarju RAO v Sloveniji in porocilo o oceni možnosti odložitve predvidenega inventarja. Nadaljevalo se je z delom na varnostnih analizah in razvoju meril sprejemljivosti za fazo pridobitve gradbenega dovoljenja in priprave Varnostnega porocila. Pripravljene so bile Projektne osnove za osnutek Varnostnega porocila in osnutek Varnostnega porocila, ki sta bila poleg PVO predana v pregled pooblašcencu za jedrsko in sevalno varnost. Pripravljena je bila obsežna referencna dokumentacija za Osnutek varnostnega porocila. Dokumenti za postopek presoje vplivov na okolje in drugi dokumenti so bili predani pooblašcencu za pridobitev prvega strokovnega mnenja. Pridobljeno je bilo preliminarno strokovno mnenje. Priprava Porocila o vplivih na okolje se je v letu 2017 nadaljevala. Dokument je bil po uskladitvi z osnutkom Varnostnega porocila pripravljen in z osnutkom Varnostnega porocila in Projektnimi osnovami priložen vlogi za pridobitev okoljevarstvenega soglasja. Izvedena so bila pripravljalna dela za odlagališce NSRAO na lokaciji in sicer se je izdelal predobremenilni nasip, ki predstavlja podlago za izvedbo platoja do koncne kote odlagališca. Dela so potekala nemoteno in so bila skladno s terminskim planom zakljucena v avgustu 2017. ARAO je v letu 2017 podal vlogo za odobritev vloge za delitev vsebin, potrebnih za dokazovanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev soglasja h gradnji odlagališca radioaktivnih odpadkov, na posamezne vsebinsko zakljucene tematske sklope. Ta možnost je bila investitorju jedrskega objekta dana na osnovi 77. clena ZVISJV, z novim ZVISJV-1 pa je to urejeno v njegovem 107. clenu. URSJV je izdala odlocbo dne 20. marca 2017. Z odlocbo so bile vsebine potrebne za dokazovanje izpolnjevanja pogojev razdeljene na posamezne tematske sklope, ki jih bo URSJV pregledovala in nanje podala locena mnenja. Z odlocbo so doloceni tudi roki za dostavo dokumentacije in za izdajo posameznih mnenj ter soglasja h gradnji. Namen tega postopka je, da lahko URSJV ne glede na to, da s strani ARAO morda vsa dokumentacija in popolna vloga za izdajo soglasja h gradnji še ne bo pripravljena, posamezne že izdelane vsebinske sklope pregleduje že prej in nanje poda pozitivna mnenja, ter tako skrajša skupen cas, potreben za odobritev gradnje jedrskega objekta. 5.6 Odprava posledic rudarjenja rudnika Žirovski vrh Odlagališce hidrometalurške jalovine Boršt Posledice rudarjenja v rudniku Žirovski vrh se odpravljajo od leta 1992 dalje. Od tedaj so bili uspešno razgrajeni obrat za predelavo uranove rude, jamski in spremljajoci objekti. Vecina sanacijskih del na odlagališcu Boršt je zakljucenih, možnost plazenja na širšem obmocju odlagališca pa preprecuje, da bi to odlagališce zaprli. Leto 2017 je bilo za odlagališce Boršt sedmo leto (drugo dodatno) prehodnega petletnega obdobja upravljanja. Izvajali so vzorcenje, meritve, nadzor nad stanjem, vzdrževanje površin in infrastrukture, zbiranje in arhiviranje podatkov, vodenje zbirke podatkov, izdelavo porocil za upravne organe ipd. Opravljali so nadzor nad stanjem koncno urejenih rudniških objektov, ki je bil na obmocju odlagališca Boršt poostren na zahtevo rudarskega inšpektorja, saj kamninska podlaga odlagališca in z njo odlagališce Boršt še vedno drsita: hitrost premikanja kontrolne tocke na odlagališcu je približno 2 cm na leto. V drenažnem rovu pod odlagališcem Boršt so v letu 2017 izvajali nadzor stanja betonske obloge na prehodu rova skozi plazino, delovanje drenažnih vrtin ter spremljali premikanje odlagališca z ekstenziometrom v rovu. V obmocju izrivnega roba plazu so se nadaljevale deformacije betonske obloge. Pozimi 2010/2011 je bilo izvrtanih šest drenažnih vrtin v križišcu glavnega pristopnega drenažnega rova in obeh krakov (prvi del interventnih ukrepov), tri vrtine stalno odvajajo vodo, ostale tri pa v casu intenzivnejših padavin. Od 17 drenažnih vrtin, izvrtanih v letih 2016 in 2017, so v primeru deževja najbolj aktivne drenažne vrtine v komori 2, drenažne vrtine v komorah 1 in 3 pa pricakovano manj. RŽV je v letu 2017 spremljal iztoke vrtin z rocnimi meritvami ter s kontinuirnimi merilniki pretoka na posameznih iztokih drenažnih vrtin. Oceno ucinkovitosti drenažnih vrtin bo mogoce oceniti s kontinuirnim spremljanjem pretoka ter z opazovanjem stabilnosti podlage odlagališca v naslednjih letih. Za geotehnicno in hidrogeološko interpretacijo ucinkov izvedenih ukrepov za zmanjšanje vplivov podzemne vode na stabilnost odlagališca Boršt je bil ponovno sklican Strokovni projektni svet. Spremljanje stabilnosti odlagališca Boršt je pomembna aktivnost tako prehodnega obdobja kot tudi dolgorocno. Po koncni ureditvi odlagališca Boršt in prenehanju izvajanja delovnih aktivnosti na obmocju postavljenih geodetskih mrež nadzornih tock za spremljanje stabilnosti so nastali pogoji za kvalitetno obcasno geodetsko spremljavo, pa tudi kontinuirano spremljavo preko satelitov na odlagališcu Boršt. Premike odlagališca Boršt na površini so kontinuirano spremljali z GPS sistemom. Izmerjena premika tock GMX1 ob vremenski postaji in GMX2 na odlagališcu v smeri vektorja premika sta bila v letu 2017 20 mm. Izvedene so bile tudi precizne geodetske meritve stabilnosti na geodetski mreži Boršt. Podatki spremljanja premikov z geodetskimi meritvami in GPS sistemom se lepo ujemajo. Financiranje dejavnosti RŽV, d. o. o. je bilo urejeno s pogodbami o financiranju poslovanja družbe z Ministrstvom za okolje in prostor. Podrobnosti monitoringa so opisane v poglavju 3.3.3. V skladu z zahtevami MOP v povezavi z aktivnostmi pri zapiranju odlagališca je RŽV pristopil k izdelavi popravkov varnostnega porocila odlagališca hidrometalurške jalovine Boršt. 5.7 Sklad za financiranje razgradnje in odlaganje odpadkov NEK Sklad za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško (v nadaljnjem besedilu: Sklad) je bil ustanovljen na osnovi Zakona o Skladu za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško. Sklad je posredni proracunski uporabnik, ki se ne financira iz sredstev proracuna Republike Slovenije. Stroške svojega poslovanja pokriva iz financnih prihodkov, ustvarjenih s poslovanjem Sklada. GEN energija, d. o. o. vplacuje v Sklad prispevek za razgradnjo NEK in odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK v višini 0,003 evra za kWh elektricne energije, proizvedene v NEK in prodane v Sloveniji. Obracun prispevka se izvaja na podlagi obracuna polovice celotne proizvedene kolicine elektricne energije v NEK. Višina prispevka temelji na izracunih iz Programa razgradnje NEK, ki je bil sprejet leta 2004. Na podlagi 3. tocke 10. clena Meddržavne pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK, njenim izkorišcanjem in razgradnjo bi morala biti revizija Programa razgradnje NEK opravljena do konca leta 2009 oz. do konca leta 2014 (vsakih 5 let), vendar do konca leta 2017 še ni bila zakljucena in potrjena. Revizijo je potrebno izvesti cim prej, saj so se od leta 2004 bistveno spremenile osnovne predpostavke in parametri. Na zamude pri izdelavi revizije Programa razgradnje NEK je opozorilo tudi Racunsko sodišce Republike Slovenije. 31. decembra 2017 je knjižno stanje financnega portfelja Sklada znašalo 198,2 milijona evrov. Omenjeni znesek ne upošteva nerazporejenih denarnih sredstev na TRR, natecenih obresti, kupljenih obresti in terjatev za dividendne donose v skupnem znesku 1,8 milijona evrov. Ob upoštevanju tega je celotno premoženje Sklada 31. decembra 2017 znašalo 200 milijonov evrov. 5.7.1 Prilivi iz naslova prispevka za razgradnjo V letu 2017 je podjetje GEN energija, d. o. o. v Sklad vplacalo za 8,95 milijona evrov prispevka za razgradnjo in tako v celoti ter v dogovorjenih rokih poravnalo vse svoje obveznosti do Sklada v letu 2017. V obdobju od 1995 do 2017 sta NEK in GEN energija, d. o. o. Skladu nakazala predpisani prispevek za razgradnjo v višini 186,3 milijona evrov. V letu 2017 je Sklad financiral dejavnosti, ki jih izvaja ARAO, v višini treh milijonov evrov, v obdobju od 1998 do konca leta 2017 pa je za izvajanje aktivnosti ARAO skupno placal 41,8 milijonov evrov. Od tega je nadomestilo za omejeno rabo prostora Obcini Krško, ki ga je ARAO placevala lokalni skupnosti, znašalo 14,9 milijona evrov. V letu 2015 je pricela veljati nova Uredba o merilih za dolocitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora in zaradi nacrtovanja intervencijskih ukrepov na obmocju jedrskega objekta, ki je nadomestila Uredbo iz leta 2008. Sklad je postal zavezanec za placilo nadomestila za omejeno rabo prostora le obcini Krško, na ozemlju katere bo zgrajeno odlagališce radioaktivnih odpadkov. V letu 2017 je Sklad Obcini Krško placal 5,8 milijona evrov nadomestila za omejeno rabo prostora na obmocju jedrskega objekta. V letih 2004 do 2017 je bilo obcinam iz naslova nadomestila placano skupaj 43,5 milijona evrov. V obdobju od leta 1995 do konca leta 2017 je skupna vrednost transferjev, ki jih je Sklad nakazal za delovanje ARAO in obcinam (sredstva, vplacana za namen sofinanciranja del ARAO in nadomestil obcinam za omejeno rabo prostora niso valorizirana), znašala 85,3 milijona evrov. Navedeni znesek transferjev za obcine in ARAO predstavlja 43 % vrednosti financnega portfelja Sklada z dne 31. decembra 2017, ko je slednji znašal 198,2 milijona evrov (knjižno stanje) (slika 19). 0 50 100 150 200 250 300 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 v mio EUR Portfelj Transferji (kumulativa) Slika 19: Prikaz sredstev Sklada 31. decembra 2017 v milijonih evrov 5.7.2 Naložbe in poslovanje v letu 2017 V letu 2017 se je premoženje Sklada povecalo z 196,9 milijona evrov na 200 milijonov evrov, kar pomeni rast za 3,1 milijona evrov oziroma za 1,6 %. 31. decembra 2017 je bilo v portfelju Sklada za 198,2 milijona evrov financnih naložb v vrednostne papirje (knjižno stanje), 10,5 tisoc evrov nerazporejenih denarnih sredstev na TRR, natecenih, kupljenih obresti in terjatev za dividende v skupnem znesku 1,8 milijona evrov. V naložbeni politiki Sklada za leto 2017 je Sklad nacrtoval predvsem naložbe v varne naložbene razrede. V letu 2017 se je delež dolžniških vrednostnih papirjev v portfelju dvignil z 86,48 % na 87,30 %, delež lastniških pa znižal iz 13,52 % na 12,70 %. Sklad je zniževal tudi naložbe v naložbenih razredih »Depoziti, Potrdila o vlogah, MM-skladi«, povecal pa naložbe v naložbenih razredih »Podjetniške obveznice in Državni vrednostni papirji«. Osrednji generator naložbenih aktivnosti v segmentu dolžniških vrednostnih papirjev so bile negativne zahtevane donosnosti do dospetja državnih evrskih obveznic, predvsem na kratkih in srednjih rocnostih, obrestno tveganje na racun izredno nizkih obrestnih mer na obveznice daljših rocnosti, aktivnosti pomembnejših centralnih bank in makroekonomski in sektorski indikatorji. V razmerah, ko so obvezniške trge v povprecju še vedno zaznamovali negativni zahtevani donosi do dospetja, so se kot ugodna in donosna izbira pokazale podjetniške obveznice in državne obveznice tako imenovanih perifernih držav, kot so Italija, Španija, Bolgarija in Madžarska. Naložbene aktivnosti so bile v letu 2017 izvedene v skladu z naložbeno politiko Sklada in v okviru ciljnih zahtev naložbene politike. V letu 2017 je Sklad znižal izpostavljenost do segmenta lastniških vrednostnih papirjev. Kljucni razlog za znižanje deleža delniških naložb so bila izredno visoka vrednotenja delnic, merjena preko kolicnika PE ratio, ki so se, navkljub izredno dobrim makroekonomskim in mikroekonomskim kazalnikom, tako rekoc po vseh trgih nahajala obcutno nad vecletnimi povprecji. S takšnim upravljanjem je Sklad v letu 2017 še naprej zniževal tveganost portfelja, vendar z manjšo intenziteto kot v letu 2016. Najpomembnejše vrste tveganja so tržno, obrestno in kreditno tveganje, medtem ko je v letu 2017 zaradi povecanega obsega podjetniških obveznic Sklad zacel podrobneje spremljati tudi tveganje razmika (spread risk). Za oceno tržnega tveganja Sklad uporablja metodo tvegane vrednosti, oziroma VaR (Value-at-Risk). 31. decembra 2016 je portfelj Sklada izkazoval enodnevni 95-odstotni VaR v višini 466,2 tisoc evrov, kar pomeni 0,23 % vrednosti portfelja, ob koncu leta 2017 pa 331,8 tisoc evrov (0,17 % vrednosti portfelja). Obrestno tveganje portfelja Sklad ocenjuje s simulacijami, pri cemer so pomembni vplivi sprememb obrestnih mer na portfelj. Trenutno se nahajamo v obdobju nizkih obrestnih mer, kar pomeni, da se v prihodnje obeta njihov dvig. Splošni dvig temeljnih obrestnih mer za 50 bazicnih tock bi znižal vrednost celotnega portfelja za dober odstotek, dvig za odstotno tocko (100 bps) pa za 2 %. Upravljanje kreditnega tveganja portfelja se izvaja na podlagi bonitetnih ocen vodilnih svetovnih ocenjevalcev (Moody's, Standard & Poor's, Fitch), skladno z naložbeno politiko pa se investira v naložbe iz investicijskega naložbenega razreda. V letu 2017 je Sklad ustvaril 12,6 milijona evrov prihodkov, kar je na ravni leta 2016. V letu 2017 je Sklad ustvaril 3,7 milijona evrov financnih prihodkov, v letu 2016 pa 4,5 milijona evrov. V financnih prihodkih so zajete vse izplacane obresti, dividende in druga izplacila, niso pa upoštevane natecene obresti. Nižji financni prihodki v letu 2017 so posledica še vedno nizkih (tudi negativnih) bancnih obrestnih mer. Posledica tega so nižji prihodki od obresti. Celotni odhodki Sklada so leta 2017 znašali 9,3 milijona evrov in so bili za 20,62 % višji kot leta 2016. V letu 2017 je bil realiziran presežek prihodkov nad odhodki v višini 3,3 milijona evrov. Uresnicitev presežka prihodkov nad odhodki v letu 2017 je za 32,11 % nižja kot leta 2016, predvsem zaradi višjih realiziranih odhodkov v letu 2017. Leta 2017 je imel Sklad za 133,8 milijona evrov zapadlih naložb in sredstev, pridobljenih s prodajo kapitalskih deležev. Sredstva, plasirana v nove naložbe, so znašala 137,1 milijona evrov, kar je 3,3 milijona evrov vec, kot je bilo zapadlih naložb in sredstev, pridobljenih s prodajo kapitalskih deležev. V letu 2017 je donosnost portfelja Sklada, ki se izracunava s pomocjo notranje stopnje donosa (IRR), znašala 1,78 %. Doseženi donos je presegel tako rast benchmarka, ki je v letu 2017 zrasel za 1,56 %, kot tudi minimalno zajamceno donosnost za leto 2017, ki jo sicer vsako leto izracuna in s sklepom doloci Ministrstvo za finance, in je za leto 2017 znašala 0,57 %. V obdobju od leta 2004 do 2017 je Sklad negativni donos dosegel v letu 2008, in sicer zaradi svetovne financne krize in leta 2011, zaradi prestrukturiranja portfelja in evropske dolžniške krize, v preostalih letih pa je dosegel pozitivni donos (slika 20). Cetudi se v zadnjih treh letih srecujemo z izredno zahtevnimi razmerami predvsem na obvezniških trgih, ki jih zaznamujejo nizke, tudi negativne, obrestne mere, pa je povprecni letni donos portfelja Sklada v daljšem obdobju izrazito pozitiven. V pokriznem obdobju med leti 2009–2017 je znašal 3,76 %, med leti 2012–2017 pa kar 4,58 %. V obdobju 2004–2017 je povprecni letni donos portfelja Sklada znašal 3,40 %. Pri uporabi povprecnih stopenj donosa v dolocenem obdobju je treba upoštevati dejstvo, da je Sklad do leta 2010 pri vrednotenju dela dolžniških naložb uporabljal vrednotenje po nabavni vrednosti (HTM, Hold to Maturity), od leta 2010 pa vse svoje naložbe vrednoti tržno. 7,6 6,8 6,2 6,4 -11,8 6,3 2,5 -2,2 7,6 3,6 8,6 3,2 2,9 1,8 -13,0 -8,0 -3,0 2,0 7,0 12,0 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 donosnostv % leto Slika 20: Letna donosnost portfelja Sklada od leta 2004 do leta 2017 v odstotkih2 2 V skladu s spremembami Pravilnika o razclenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (v nadaljevanju Pravilnik) iz leta 2007 je Sklad za leto 2008 vse lastniške vrednostne papirje, investicijske in vzajemne sklade, ki kotirajo na borzi ali je za njih mogoce pridobiti javno objavljeno tržno ceno, ovrednotil po pošteni vrednosti v skladu z Zakonom o racunovodstvu. Za leto 2010 pa je v skladu s spremembami Pravilnika prvic ovrednotil tudi dolžniške vrednostne papirje. Primarni naložbeni cilj, ki ga zasleduje Sklad, je ohranjanje vrednosti sredstev Sklada. V skladu z naložbenimi cilji Sklada in Programom razgradnje NEK, si Sklad od leta 2004 naprej prizadeva za doseganje povprecnega letnega donosa svojega portfelja v višini 4,29 %. Naloga Sklada je zagotavljanje varnosti zbranih sredstev. Sklad izvaja konservativno naložbeno politiko, ob tem pa neprestano spremlja dogajanja na trgih ter skrbi za izpolnjevanje zahtev, ki jih Skladu nalaga zakon. Te so: upoštevanje nacel varnosti, likvidnosti, razpršenosti in donosnosti. Tudi v letu 2017 je Sklad uspešno obvladoval vsa pomembna tveganja. 5.8 Doseganje ciljev iz Resolucije o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom V nadaljevanju je povzeto izvajanje posameznih strategij iz Resolucije o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016–2025 (ReNPRRO16-25). Strategija 1: Za RAO v jedrskih in sevalnih objektih so odgovorni imetniki dovoljenja za obratovanje. Z RAO se ravna v skladu s potrjenimi varnostnimi porocili za obratovanje posameznih objektov. Skladišcenje ali shranjevanje se izvajata z namenom ucinkovitega in varnega faznega odlaganja v odlagališcu NSRAO. Pri ravnanju z RAO se spodbuja uporaba koncepta opustitve nadzora nad radioaktivno snovjo v skladu s predpisanimi merili, tako da se prepreci nepotrebno nastajanje RAO. Doseganje ciljev: V NEK, v raziskovalnem reaktorju TRIGA Mark II in CSRAO ravnajo z RAO v skladu z dovoljenji in zahtevami varnostnih porocil. Uporablja se koncept opustitve nadzora nad radioaktivno snovjo. V NEK gradijo pomožni objekt za manipulacijo z opremo in pošiljkami RAO. Gradnja se je pricela v letu 2016 in je bila ob koncu leta 2017 zakljucena. Izvajala so se še nekatera zakljucna dela. Strategija 2: Uporabniki morajo radioaktivno snov po prenehanju uporabe predati izvajalcu obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki, vrniti dobavitelju/proizvajalcu ali jo predati drugemu izvajalcu sevalne dejavnosti. Radioaktivno snov je mogoce predelati ali ponovno uporabiti tudi, ce je že skladišcena v CSRAO. Spodbuja se uporaba alternativnih metod v dejavnostih, v katerih je to mogoce. Strategija 3: Uporabniki zaprtih virov sevanja praviloma po uporabi naprave z zaprtimi viri sevanja vracajo dobaviteljem/proizvajalcem. Ce se zaprti viri sevanja ne vracajo proizvajalcem, se predajo izvajalcu obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki in uskladišcijo v CSRAO. Spodbuja se opustitev nadzora nad radioaktivno snovjo v skladu s predpisanimi merili, da ne nastaja pretirana kolicina RAO. S prehodnimi tekocimi RAO se ravna na nacin redcenja in spušcanja v kanalizacijski sistem v skladu s predpisanimi mejnimi vrednostmi za izpuste v okolje. Strategija 11: Izpušcanje radioaktivnih odpadkov v okolje se izvaja v skladu s predpisanimi mejnimi vrednostmi za posamezne jedrske in sevalne objekte in izvajanje sevalnih dejavnosti, pri cemer mora imetnik radioaktivnih odpadkov poskrbeti, da je izpušcanje tekocih oziroma plinastih radioaktivnih odpadkov v okolje nadzorovano in cim manjše znotraj predpisanih mejnih vrednosti. Povecanje predpisanih mejnih vrednosti ni predvideno. Doseganje ciljev: Izvajalci sevalnih dejavnosti po prenehanju uporabe vire sevanja predajo v CSRAO, ki ga upravlja ARAO ali pa vrnejo dobavitelju v tujino. ARAO izvaja obvezno državno gospodarsko javno službo ravnanja z RAO. Obcasni varnostni pregled CSRAO se je zakljucil v oktobru 2017, ko je bilo pripravljeno koncno porocilo. Izpusti radioaktivnosti v okolje so bili v okviru dovoljenih meja. Uporablja se koncept opustitve nadzora nad radioaktivno snovjo. Strategija 4: Zgraditi odlagališce NSRAO, vanj cim prej odložiti obstojece kolicine NSRAO, odlagališce zacasno zapreti, ga ponovno odpreti po koncu obratovanja NEK, vanj odložiti vse NSRAO in ga zapreti. Priprava vseh NSRAO za odlaganje se opravi v NEK. Doseganje cilja: Dejavnosti potekajo, žal pa se nabirajo zamude in se zacetek obratovanja zamika v prihodnost. Podrobnosti so v poglavju 5.5. Strategija 5: Izrabljeno gorivo iz NEK se skladišci v bazenu za izrabljeno gorivo in suhem skladišcu izrabljenega goriva na lokaciji elektrarne. Imetnik IG preveri možnost predelave goriva. Izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki spremlja in se dejavno vkljucuje v mednarodni in še posebej evropski razvoj na podrocju obdelave, predelave in koncnega odlaganja IG oziroma VRAO, ki izhajajo iz IG, in izvaja dejavnosti za gradnjo lastnega odlagališca IG in VRAO. Doseganje cilja: Izrabljeno gorivo v NEK se brez zapletov skladišci v bazenu za izrabljeno gorivo, potekajo priprave na gradnjo suhega skladišca. V ta namen je URSJV v letu 2017 izdala projektne pogoje. ARAO kot izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki spremlja in se vkljucuje v mednarodno dogajanje na tem podrocju. Strategija 6: Dokumenta Program razgradnje NEK in Program odlaganja NSRAO in IG se redno revidirata v skladu z meddržavno pogodbo BHRNEK3. Ob pripravi revizije programa razgradnje naj se poleg pristopa takojšnjega razstavljanja/demontaže analizira še možnost odloženega razstavljanja/demontaže po obdobju mirovanja po prenehanju obratovanja NEK. 3 BHRNEK je kratica za Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkorišcanjem in razgradnjo in Skupne izjave ob podpisu Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkorišcanjem in razgradnjo. Doseganje cilja: Žal ta cilj ni izpolnjen, je pa v letu 2017 meddržavna komisija za spremljanje izvajanja Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkorišcanjem in razgradnjo (meddržavna komisija) na svoji 11. seji novembra 2017 zadolžila ARAO in Fond za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK iz Hrvaške (Fond), da v sodelovanju z NEK do konca novembra 2018 pripravi novo revizijo Programa odlaganja RAO in IG iz NEK v skladu z BHRNEK (glej opombo 3). ARAO in Fond sta pripravila in podpisala projektne naloge za izdelavo podpornih študij, uskladila program dela na projektu in sporazum o skupnem javnem narocanju ter pripravila ustrezno dokumentacijo za javno narocanje predvidenih podpornih študij za izdelavo Programa odlaganja RAO in IG. Meddržavna komisija je na isti seji naložila NEK, da v sodelovanju z ARAO in Fond do oktobra 2018 izdela Program razgradnje NEK. Podrobneje v poglavju 9.5. Strategija 7: Vsi NSRAO, nastali ob razgradnji raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II, bodo odloženi v odlagališce NSRAO Vrbina, Krško. IG iz raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II bo vrnjeno državi dobaviteljici ali pa se bo z njim ravnalo skupaj z IG iz NEK. Doseganje cilja: Cilj se bo izpolnjeval po razgradnji raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II. Strategija 8: Republika Slovenija vzdržuje obratovanje CSRAO, ki ne nastajajo iz proizvodnje elektricne energije na obmocju Republike Slovenije, dokler taki odpadki nastajajo in obstaja potreba po njihovem varnem skladišcenju. Po odložitvi radioaktivnih odpadkov iz CSRAO v odlagališce NSRAO se ponovno analizira potreba po nadaljevanju obratovanja CSRAO. Po koncni izpraznitvi in ko ne bo vec potreb po skladišcu, se objekt dekontaminira in preda v druge namene. Doseganje cilja: CSRAO obratuje brez zapletov. Strategija 9: Zaprtje odlagališca rudarske jalovine Jazbec in odlagališca hidrometalurške jalovine Boršt. Po zaprtju obeh odlagališc Agencija za radioaktivne odpadke kot izvajalka obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki izvaja dolgorocni nadzor in vzdrževanje obeh odlagališc. Doseganje cilja: Odlagališce Jazbec je zaprto in dolgorocni nadzor in upravljanje je prevzel ARAO. Vecina sanacijskih del na odlagališcu hidrometalurške jalovine Boršt je zakljucenih, žal pa možnost plazenja na širšem obmocju odlagališca preprecuje, da bi to odlagališce zaprli. Oceno ucinkovitosti interventnih ukrepov, ki so bili izvedeni v letu 2017 (dodatnih drenažnih vrtin), bo mogoce oceniti s kontinuiranim spremljanjem pretoka ter opazovanjem stabilnosti podlage odlagališca v naslednjih letih. Strategija 10: Redno je treba spremljati vpliv na prebivalstvo in okolje zaradi prisotnosti materialov, ki se obicajno ne obravnavajo kot radioaktivni, vsebujejo pa naravno prisotne radionuklide. Ce so dopustni vplivi preseženi, se izvedejo ukrepi za sanacijo stanja. Z RAO z naravnimi radionuklidi pa se ravna skladno z ugotovljeno stopnjo radioaktivnosti in drugimi lastnostmi odpadkov. Doseganje cilja: Dejavnosti potekajo, opisane so v poglavjih 3.4.2 in 3.4.3. Strategija 12: Država vzdržuje in posodablja pravni in institucionalni okvir, skrbi za raziskave in razvoj, potrebne za izvajanje nacionalnega programa ter obvešca javnost o izvajanju tega programa. Doseganje cilja: Strategija se izvaja, podrobno v poglavjih 7.1 in 7.2. 6 PRIPRAVLJENOST NA IZREDNE DOGODKE Bistven del zagotavljanja jedrske in sevalne varnosti je pripravljenost na izredne dogodke. Zato morajo biti vse pristojne organizacije v državi v primeru jedrskega ali sevalnega izrednega dogodka sposobne ukrepati po vnaprej pripravljenih nacrtih ukrepanja. Jedrske in radiološke nesrece so izredni dogodki, ki neposredno ogrožajo prebivalce in okolje in zahtevajo zašcitne ukrepe. Vsak izredni dogodek v splošnem še ne pomeni nastanka nesrece. Lahko gre tudi le za zmanjšanje jedrske ali sevalne varnosti, ki pa ravno tako zahteva ustrezen odziv pristojnih. Odziv oz. ukrepanje pristojnih organizacij v Sloveniji doloca Državni nacrt zašcite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreci. Glavni nosilec državnega nacrta je Uprava RS za zašcito in reševanje (URSZR), Uprava RS za jedrsko varnost (URSJV) pa ima glavno svetovalno vlogo. 6.1 Uprava RS za jedrsko varnost Za pripravljenost na ukrepanje ob izrednih dogodkih na URSJV skrbi Sektor za pripravljenost na izredne dogodke, katerega osnovne naloge so: - zagotavljanje usposobljenosti, kadrovske zasedenosti in odzivnosti Skupine za obvladovanje izrednega dogodka (SID), - zagotavljanje aktualnosti in celovitosti postopkov SID in - zagotavljanje operativnosti opreme, prostorov in dokumentacije za potrebe SID. V primeru izrednega dogodka se na URSJV aktivira SID, ki jo vodi direktor za obvladovanje izrednega dogodka. Zagotavljanje sposobnosti ukrepanja URSJV za primer izrednega dogodka poteka z rednim usposabljanjem clanov SID, z rednim vzdrževanjem in preverjanjem delovanja programske in ostale opreme, z rednimi pregledi vseh pripadajocih organizacijskih predpisov in navodil, s sodelovanjem v mednarodnih dejavnostih, s preverjanjem odzivnosti ter s preverjanjem celotne pripravljenosti sistema z domacimi in mednarodnimi vajami. Ker se naloge med izrednim dogodkom vecinoma bistveno razlikujejo od rednega dela, je usposabljanje clanov SID zelo pomembno. Tako je URSJV v letu 2017 izvedla 53 individualnih in skupinskih usposabljanj, preizkusov in vaj v skupnem obsegu 130 ur z 99 udeležbami clanov SID. URSJV je sodelovala tudi na dveh rednih letnih vajah NEK 2017, na terenski vaji za primer radiološke nesrece in na vec mednarodnih vajah MAAE »ConvEx«, med drugim na najvecji tovrstni vaji ConvEx-3, ki je hkrati bila tudi letna vaja držav clanic EU na tem podrocju (»ECUREX«). Ta vaja predstavlja primer najbolj kompleksnih vaj na tem podrocju in na katerih se preko vecdnevnih scenarijev oceni pripravljenost in zmožnosti držav za primere najtežjih jedrskih ali radioloških nesrec. Gostiteljica vaje je bila Madžarska (jedrska nesreca), kar je bilo za Slovenijo kot sosednjo državo zelo pomembno glede presoje cezmejnih vplivov, naših zašcitnih ukrepov v takšnem primeru in preizkusa komunikacijskih kanalov med sosednjima državama. URSJV na podrocju pripravljenosti na izredne dogodke redno sodeluje tudi z ostalimi organizacijami v državi in v tujini. Na ta nacin se prenašajo nova spoznanja in dobra praksa, tako da se pripravljenost venomer izboljšuje. 6.2 Uprava RS za zašcito in reševanje Uprava Republike Slovenije za zašcito in reševanje (URSZR) je leta 2017 vzdrževala, razvijala in zagotavljala pripravljenost za ucinkovit odziv sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami na jedrske in radiološke nesrece. Leta 2017 je URSZR sprejela novo verzijo Ocene ogroženosti ob jedrski ali radiološki nesreci, verzija 2.1. Dopolnjen je drugi del ocene ogroženosti – Ocena ogroženosti ob izrednem dogodku v jedrskih objektih in zaradi radioaktivnih snovi, izdaja 6, ki jo je pripravila Uprava Republike URSJV in dopolnila skladno z Akcijskim nacrtom sEPREV. V oceno je dodana jedrska nesreca v kombinaciji z naravno ali drugo nesreco, fizicno varovanje in nesreca na plovilih na jedrski pogon. Leta 2017 so se nadaljevale aktivnosti v zvezi z zagotavljanjem tablet kalijevega jodida ob jedrski in radiološki nesreci. Tabletam kalijevega jodida za predhodno delitev je potekel rok uporabe, zato je NEK kupila nove. URSZR je v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, Policijo, Gasilsko zvezo Slovenije in obcinami izvedla zamenjavo tablet kalijevega jodida upravicencem skladno z Nacrtom razdelitve tablet kalijevega jodida ob jedrski ali radiološki nesreci. Tablete kalijevega jodida so lahko zamenjali tudi prebivalci na obmocju deset kilometrov okrog NEK v dolocenih lekarnah. Ostali upravicenci, ki še niso prevzeli tablet, jih lahko prevzamejo kar s kartico zdravstvenega zavarovanja namesto z belim receptom. URSZR je posodobila spletno stran www.kalijevjodid.si, kjer lahko obiskovalci dobijo informacije o tabletah, zašcitnemu ukrepu zaužitja tablet kalijevega jodida, zamenjavi tablet in nadaljevanju predhodne delitve tablet. Medresorska komisija za spremljanje izvajanja državnega nacrta zašcite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreci je nadaljevala z delom. Pripravila je Akcijski nacrt simulacije EPREV in z njim 23. februarja 2017 seznanila Vlado Republike Slovenije, ki je s sklepom naložila ministrstvom in vladnim službam ter organom v sestavi izvedbo nalog. Z izvajanjem nalog so se subjekti hkrati pripravljali na misijo EPREV. Medresorska komisija je spremljala izvajanje nalog in pripravila porocilo o njihovi izvedbi. URSZR je v sodelovanju z URSJV vodila priprave in izvedbo misije EPREV, ki je potekala od 5. do 16. novembra 2017 (vec v poglavju 6.4). Vzporedno s pripravami na misijo EPREV je na URSZR potekalo usklajevanje prenovljenega Državnega nacrta zašcite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreci, ki ni bilo koncano. Razlogi so bili predvsem v prenovi zakonodaje na podrocju varstva pred ionizirajocimi sevanji in jedrske varnosti, ki je v slovenski pravni red prenesla med drugim tudi dolocila Direktive Sveta 2013/59/EURATOM o dolocitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajocega sevanja – EU BSS direktivo. Na tej osnovi je bil na URSZR pripravljen osnutek spremembe Uredbe o vsebini in izdelavi nacrtov zašcite in reševanja, ki se nanašajo na vsebino nacrtov zašcite in reševanja ob jedrski in radiološki nesreci. 6.3 Nuklearna elektrarna Krško Dejavnosti Nuklearne elektrarne Krško (NEK) na podrocju pripravljenosti na izredne dogodke so v letu 2017 obsegale: - usposabljanja, urjenja in vaje, - vzdrževanje podpornih centrov, opreme in zvez, - posodabljanje Nacrta zašcite in reševanja NEK (NZiR NEK), postopkov in druge dokumentacije ter - kadrovske popolnitve in zamenjave v organizaciji za primer izrednega dogodka (uvajalnega usposabljanja ob vstopu v sestav organizacije NUID so se udeležile 3 osebe). Stalnega usposabljanja, ki je vezano na NZiR NEK, se je v letu 2017 udeležilo 586 udeležencev iz NEK in 164 udeležencev zunanjih izvajalcev del. Izvedeni sta bili dve skupni letni vaji organizacije NZiR. Na nivoju NEK je skupaj v vajah sodelovalo 506 vadbencev. Celotna organizacija NEK za ukrepanje v primeru izrednih dogodkov trenutno šteje 360 oseb, vkljucno z varnostniki in obratovalnim osebjem. NEK je tudi v 2017 aktivno sodelovala z nacrtovalci in izvajalci nalog zašcite in reševanja na lokalni in državni ravni ter z upravnimi organi (URSJV in URSZR). 6.4 Pregledovalna misija EPREV Misija EPREV je ena od dejavnosti/storitev, ki jih Mednarodna agencija za atomsko energijo (MAAE) nudi državam clanicam na podrocju miroljubne uporabe jedrske energije in jedrske in sevalne varnosti. MAAE je v okviru sistema Združenih narodov zadolžena za oblikovanje in izvajanje varnostnih standardov za zašcito zdravja pred izpostavljenostjo ionizirajocemu sevanju, poleg tega pa skladno s Konvencijo o pomoci v primeru jedrskih nesrec ali radiološke nevarnosti lahko državam clanicam, ce za to zaprosijo, pomaga pri pripravi ukrepov za odzivanje na jedrske nesrece in radiološke nevarnosti. Misije EPREV (okrajšava za »Emergency Preparedness REView«) so zasnovane kot strokovni pregled pripravljenosti države na jedrske ali radiološke nesrece in ukrepanja ob njih glede na varnostne standarde MAAE. Vlada RS je zaprosila MAAE za tak pregled 10. aprila 2015. Drugi korak je bila priprava samoocene, v okviru katere je bilo pripravljeno samoocenitveno porocilo ter predana relevantna dokumentacija. Izvedena je bila tudi simulirana misija EPREV, ki je pokazala možnosti za izboljšave na tem podrocju še pred izvedbo same misije. 4. in 5. aprila 2017 je bil pripravljalni sestanek, na katerem je bil dogovorjen obseg pregleda, in sicer celosten pregled (t. i. »full scope mission«) vseh podrocij pripravljenosti, relevantnih za Republiko Slovenijo. Kljucni cilji misije so izboljšanje jedrske varnosti in varstva pred sevanji ter pripravljenosti in odziva na nesrece, s tem da: - Slovenija samooceni svoje aktivnosti glede na varnostne standarde MAAE; - Slovenija dobi objektivno oceno svoje pripravljenosti in odziva na nesrece glede na varnostne standarde in smernice MAAE; - se pripomore k uskladitvi pripravljenosti in odziva na nesrece med državami clanicami MAAE; - se podpira izmenjavo izkušenj in spoznanj; - dobijo pregledovalci iz držav clanic MAAE in osebje MAAE priložnost za širjenje svojih izkušenj in znanja o pripravljenosti na ukrepanje ob izrednem dogodku; - ima kljucno osebje priložnost za razpravo o svojih praksah s pregledovalci, ki imajo izkušnje z razlicnimi praksami na istem strokovnem podrocju; - Slovenija prejme priporocila in predloge za izboljšave; - druge države pridobijo podatke o dobrih praksah, ugotovljene med izvedbo pregleda. Misija je potekala od 4. do 16. novembra 2017. Skupina misije EPREV je bila sestavljena iz mednarodnih strokovnjakov iz držav clanic MAAE ter koordinatorja skupine in njegovega namestnika iz Sekretariata MAAE. V okviru dvotedenskega pregleda je mednarodna misija pregledala celotni državni okvir na tem podrocju, vkljucno z zakonodajo in regulativo, nacrti in postopki na vseh ravneh ter kadrovske in materialne zmožnosti naše države za odziv v primeru jedrske ali radiološke nesrece ter obiskala in intervjuvala 35 razlicnih deležnikov na vseh ravneh, vkljucenih v sistem odziva v primeru takih nesrec. Ob zakljucku pregleda je misija udeleženim organom in organizacijam predstavila osnutek porocila, medtem ko je koncno porocilo o pregledu MAAE posredovala 8. januarja 2018. Porocilo misije je podlaga za akcijski nacrt Republike Slovenije, na podlagi katerega bodo v prihodnjih nekaj letih uvedene izboljšave sistema pripravljenosti in odpravljene nekatere ugotovljene pomanjkljivosti. Po tem je predvidena pregledovalna misija EPREV (t.i. »Follow-Up Mission«), ki bo pregledala napredek glede na sedanje stanje. Misija je na splošno pohvalila pripravljenost Slovenije na jedrske in radiološke nesrece ter med drugim izpostavila odlicno sodelovanje vseh deležnikov in organizacij, vkljucenih v odziv. Izpostavila je tri dobre prakse, ki bodo služile kot pomoc drugim državam. Kot izjemen primer dobrega orodja za komunikacijo in koordinacijo velikega števila deležnikov je izpostavila spletno platformo M/KSID ter rešitev, da imajo regijski centri za obvešcanje preko sistema GIS takojšen dostop do lokacij in podrobnih podatkov o vseh visoko radioaktivnih zaprtih virih sevanja, kar omogoca hitro oceno nevarnosti in ustrezen odziv. Kot dobra praksa je bila prepoznana tudi v okviru samoocene izvedena simulirana misija EPREV, ki je služila kot izvrstna podlaga za oceno stanja pripravljenosti ter kot podlaga za izboljšanje pripravljenosti v okviru izvedbe akcijskega nacrta sEPREV. Misija je prepoznala tudi vec podrocij, kjer so možne vecje ali manjše izboljšave. Misija je tako v svojem porocilu izpostavila 19 priporocil (»recommendations«), ki pomenijo ukrepe za odpravo neskladja z zahtevami ali standardi ter 12 predlogov (»suggestions«), ki predstavljajo ukrepe za ucinkovitejše izvajanje zahtev in standardov. Na podlagi navedenih priporocil in predlogov so vsi udeleženci pripravili akcijski nacrt, ki vsebuje 31 akcij za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti oziroma za izboljšave na dolocenem podrocju. Vsaka akcija sestoji iz ugotovitev misije, njenega priporocila oziroma predloga, besedila akcije (naloge), njenih izvajalcev (nosilec naloge in sodelujoci) ter roka za izvedbo. Med predvidenimi akcijami je tudi nekaj takih, ki nimajo konkretnega priporocila ali predloga, vendar iz ugotovljenega dejanskega stanja izhajajo možne izboljšave stanja. Za nekatere takšne ugotovitve posebne akcije niso predvidene, saj pomenijo redno izvajanje predpisanih nalog posameznih organov. Medresorska komisija za spremljanje izvajanja državnega nacrta zašcite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreci bo spremljala izvajanje tovrstnih nalog ter po potrebi opozarjala pristojne organe na ucinkovito izvajanje predpisanih nalog. Prav tako bo medresorska komisija spremljala izvajanje predlaganega Akcijskega nacrta ter o njegovi izvedbi preko URSJV porocala Vladi Republike Slovenije v za to dolocenem roku. 6.5 Doseganje ciljev iz Resolucije o jedrski in sevalni varnosti Cilj 10 Pri uporabi jedrske energije in izvajanju sevalnih dejavnosti v Republiki Sloveniji je primerno poskrbljeno za pripravljenost na ukrepanje ob izrednih dogodkih, da bi v takih primerih kar najbolj zmanjšali posledice za ljudi in okolje. Uresnicevanje cilja v letu 2017 Na podlagi zgoraj povzetih aktivnosti v letu 2017 URSJV pri uporabi jedrske energije in izvajanju sevalnih dejavnosti v Republiki Sloveniji primerno skrbi za pripravljenost na ukrepanje ob izrednih dogodkih. Medresorska komisija za spremljanje izvajanja državnega nacrta zašcite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreci se redno sestaja ter s tem usmerja in koordinira pripravljenost na državni ravni. 7 NADZOR NAD JEDRSKO IN SEVALNO VARNOSTJO 7.1 Izobraževanje, raziskave, razvoj Tudi za leto 2017 velja, da je bilo podrocje izobraževanja, raziskav in razvoja na podrocju jedrske in sevalne varnosti stabilno. 7.1.1 Doseganje ciljev iz Resolucije o jedrski in sevalni varnosti Cilji, ki naj bi se na podrocju izobraževanja, raziskovanja in razvoja dosegli v obdobju 2013–2023, kot to predvideva resolucija, so naslednji: Cilj 9 Sistem pooblašcenih izvedencev omogoca optimalno strokovno podporo pri odlocanju upravnih organov o jedrski in sevalni varnosti, pri cemer je zagotovljeno, da povzrocitelj oziroma vložnik krije stroške priprave strokovnega mnenja. Uresnicevanje cilja v letu 2017 Sistem pooblašcenih izvedencev v Sloveniji omogoca optimalno strokovno podporo pri odlocanju upravnih organov o jedrski in sevalni varnosti. V letu 2017 je spremenjeni Zakon o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti – ZVISJV-1 ohranil enako rešitev, kot je veljala v preteklosti: stranka, ki je sprožila upravni postopek, pri katerem je potrebno pridobiti strokovno mnenje pooblašcenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost, mora kriti stroške priprave takega strokovnega mnenja. Konec leta 2017 je bilo pooblašcenih 12 izvedencev iz Republike Slovenije, ki so sposobni pokrivati vsa podrocja jedrske in sevalne varnosti. Še nadalje zakon omogoca tudi pooblastitev tujih strokovnih organizacij (leta 2017 sta bili dve iz Avstrije in pet iz Hrvaške), kar zagotavlja vecjo pokritost strokovnih podrocij. Zakon vsebuje tudi dolocila o zagotavljanju neodvisnosti pooblašcenih izvedencev od upravljavcev jedrskih ali sevalnih objektov ali izvajalcev sevalnih dejavnosti. Poleg neposrednega financiranja izdelave strokovnih mnenj so pooblašceni izvedenci financirani tudi skozi raziskovalne in razvojne projekte, kar je opisano v nadaljevanju pri doseganju cilja 12. Cilj 11 V slovenskih izobraževalnih ustanovah obstajajo študijski programi, katerih diplomanti po ustreznem dodatnem usposabljanju lahko prevzemajo pomembne položaje v delovnih organizacijah, na katerih bodo lahko zagotavljali jedrsko varnost. Uresnicevanje cilja v letu 2017 Vecjih sprememb na tem podrocju v letu 2017 ni bilo. Na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani se v okviru Oddelka za fiziko izvaja dvostopenjski magistrski program »Jedrska tehnika«. V šolskem letu 2017/18 so se v program vpisali štirje študenti, ki skupaj s petimi študenti 2. letnika poslušajo štiri strokovne predmete programa Jedrska tehnika, približno polovico dodatnih kreditnih tock pa pridobijo s predmeti drugih študijskih programov. Zaradi varcevanja in financne podhranjenosti programa potekajo predavanja le pri osmih strokovnih predmetih in še pri teh v ciklicnem nacinu: izvajajo se vsako drugo leto. Magistrski študij jedrske tehnike so v letu 2017 koncali trije diplomanti. Študijski program izvajajo ucitelji - sodelavci Instituta »Jožef Stefan« ter Fakultete za elektrotehniko in Fakultete za strojništvo. Vsi v programu sodelujejo v okviru dodatnih zaposlitev oziroma pogodb s Fakulteto za matematiko in fiziko. Stalnega mesta za ucitelja jedrske tehnike na Univerzi v Ljubljani ni. Na doktorskem programu »Matematika in fizika« v okviru modula Jedrska tehnika je trenutno 17 študentov, v letu 2017 sta se v 1. letnik vpisala dva študenta. Vecina jih je zaposlenih na Institutu »Jožef Stefan«. V letu 2017 je doktoriral en študent. V letu 2016 je Slovenija (Institut Jožef Stefan) prevzela predsedovanje povezavi ENEN (European Nuclear Education Network), ki združuje vecino evropskih univerz in inštitutov, ki se ukvarjajo z visokošolskim izobraževanjem na podrocju jedrske tehnike in spodbuja izmenjavo študentov in uciteljev med evropskimi institucijami. Ocenjujemo, da v trenutnih okolišcinah v Sloveniji obseg študija in število študentov približno ustrezata potrebam stroke. Pri tem velja omeniti, da na podrocje jedrske tehnike vsako leto pride tudi nekaj inženirjev z drugih tehnicnih in naravoslovnih fakultet, ki jedrsko znanje pridobijo izven fakultet z usposabljanjem po zaposlitvi. Cilj 12 V Republiki Sloveniji so vzpostavljene stabilne razmere za financiranje in izvajanje raziskovalne in izobraževalne dejavnosti na podrocju jedrske in sevalne varnosti, s katerimi je zagotovljena »kriticna masa« strokovnjakov za kompetentno pokrivanje vseh kljucnih vidikov varne uporabe jedrske energije in virov ionizirajocega sevanja. Uresnicevanje cilja v letu 2017 URSJV redno zbira podatke o tem koliko sredstev je bilo izplacanih slovenskim organizacijam izven glavnih jedrskih objektov in državnih organov, predvsem pooblašcenim izvedencem na podrocju jedrske in sevalne stroke. Skupna vsota za aplikativne projekte in raziskovalo dejavnost je bila v letu 2014 nekaj pod 5 milijonov evrov, v letih 2015 in 2016 je poskocila na vec kot 7 milijonov evrov, predvsem zaradi del na projektu odlagališca radioaktivnih odpadkov v Vrbini, medtem ko je vrednost v letu 2017 znašala okoli 6,2 milijona evrov. Od tega pa so se sredstva, porabljena neposredno za raziskovalno dejavnost, iz povprecno 1,5 milijona evrov v minulih letih dvignila na 1,8 milijona evrov v letu 2017. Ker se povprecna cena enega strokovnjaka (1 FTE) giblje okoli 65.000 evrov/leto, zgornji zneski pomenijo, da jedrska stroka izven jedrskih objektov in državnih organov prejema dovolj sredstev za financiranje okoli 100 strokovnjakov, od tega okoli 28 neposredno za raziskovalno dejavnost. Tolikšen obseg financiranja prispeva k vzdrževanju strokovnih kompetenc v državi kot pomoc pri sprejemanju pomembnih odlocitev na podrocju jedrske varnosti. Financiranje pa je prepušceno trgu in individualnim pogodbam med investitorji in izvajalci. Da bi zagotovili enakomerno in zadostno pokritost vseh podrocij jedrske in sevalne varnosti v državi, bi bilo smiselno pripraviti širšo strategijo raziskav in razvoja na podrocju jedrske varnosti, ki bi bila podlaga za izbiro raziskovalnih podrocij pri razpisih Javne agencije za raziskovalno dejavnost v Republiki Sloveniji (ARRS) in oporna tocka pri sklepanju individualnih pogodb za razvojne potrebe posameznih narocnikov. 7.2 Zakonodaja o jedrski in sevalni varnosti Najpomembnejši predpis s podrocja jedrske in sevalne varnosti v Republiki Sloveniji je Zakon o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti. Sprejet je bil leta 2002 (ZVISJV, Ur. l. RS, št. 67/02), prvic je bil dopolnjen leta 2003 (ZVISJV-A, Ur. l. RS, št. 24/03), drugic leta 2004 (ZVISJV-B, Ur. l. RS, št. 46/04), tretjic leta 2011 (ZVISJV-C, Ur. l. RS, št. 60/11) in cetrtic leta 2015 (ZVISJV-D, Ur. l. RS, št. 74/15). Po vrsti novel zakona iz leta 2002 je bil cas, da podrocje uredimo na novo, še posebej zato, ker je bilo v pravni red potrebno prenesti zahteve Direktive Sveta 2013/59/Euratom z dne 5. decembra 2013 o dolocitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajocega sevanja, ki je strokovni javnosti bolj znana kot t. i. EU BSS direktiva (Basic Safety Standards). Ker so spremembe na podrocju varstva pred sevanji precej obširne, poglavja zakona, ki urejajo ta podrocja pa predstavljajo pomemben del zakona, se je URSJV v sodelovanju z URSVS odlocila za pripravo novega zakona, ne pa za novelo obstojecega. URSJV je že sredi oktobra 2016 zainteresirano in splošno javnost na svoji spletni strani obvestila o pripravi novega zakona, objavila osnutek zakona ter javnost pozvala, naj pošlje svoje predloge, pripombe in mnenja. Po koncani javni obravnavi sta URSJV in URSVS vse prejete predloge, pripombe in mnenja zbrali v enoten dokument. Po vecmesecnem usklajevanju z resornimi ministrstvi in Službo vlade za zakonodajo je URSJV predlog zakona (ZVISJV-1) poslala v obravnavo in sprejem na Vlado Republike Slovenije, ki je dolocila besedilo predloga ZVISJV-1 in ga poslala Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo po rednem postopku. Državni zbor je zakon sprejel 12. decembra 2017, objavljen je bil v Uradnem listu Republike Slovenije št. 76/17 dne 22. decembra 2017, veljati pa je zacel 6. januarja 2018. Leto 2017 je bilo zelo intenzivno tudi glede priprave podzakonskih predpisov s podrocja jedrske in sevalne varnosti; sprejeta sta bila sicer zgolj dva podzakonska predpisa, Uredba o sevalni dejavnostih (Ur. l. RS, št. 8/17) ter Pravilnik o pogojih in metodologiji za ocenjevanje doz pri varstvu delavcev in prebivalstva pred ionizirajocimi sevanji (Ur. List RS, št. 3/17), vendar še kot izvedbena predpisa po tedaj veljavnem ZVISJV-D. V zakljucni fazi priprave na URSJV in na URSVS pa je bila proti koncu leta 2017 še vrsta predpisov, ki predstavljajo izvedbene akte novega zakona – ZVISJV-1, Uredba o sevalnih dejavnostih, Uredba o mejnih dozah, referencnih ravneh in radioaktivni kontaminaciji, Uredba o nacionalnem radonskem programu, Uredba o zmanjšanju izpostavljenosti zaradi naravnih radionuklidov in preteklih dejavnosti ali dogodkov in Uredba o izvajanju obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki ter vrsta pravilnikov: Pravilnik o uporabi virov sevanja in sevalni dejavnosti, Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti, Pravilnik o pogojih za uporabo virov ionizirajocih sevanj v zdravstvene namene in pri namerni izpostavljenosti ljudi v nemedicinske namene, Pravilnik o posebnih zahtevah varstva pred sevanji in nacinu ocene doz in Pravilnik o pooblašcanju izvajalcev strokovnih nalog s podrocja ionizirajocih sevanj in Pravilnik o obveznostih izvajalca sevalne dejavnosti in imetnika vira ionizirajocih sevanj. Podrobnejši prikaz že sprejetih podzakonskih aktov in aktov, ki so v pripravi, je podan na spletni strani URSJV. Že leta 2014 je URSJV spodbudila vse glavne deležnike (Ministrstvo za finance, Nuklearno elektrarno Krško, Jedrski pool GIZ, Ministrstvo za infrastrukturo ter Ministrstvo za zunanje zadeve) k pripravi skupnih stališc glede zacetka veljavnosti Protokola h Konvenciji o odgovornosti tretjim na podrocju jedrske energije (t. i. Pariški konvenciji) in Protokola h Konvenciji z dne 31. januarja 1963, ki dopolnjuje Pariško konvencijo (t. i. Bruseljska dopolnilna konvencija) ter zacetka celovite uporabe Zakona o odgovornosti za jedrsko škodo (ZOJed-1) ter s tem povezanimi odprtimi problemi glede: - državne pomoci v primeru tistih držav pogodbenic Pariške konvencije, ki v delu nezavarovanih rizikov vstopajo v zavarovalno shemo s t. i. državnim premijskim zavarovanjem/jamstvom, - možnega odstopa od zahteve Sklepa Sveta iz leta 2004 po simultani predaji ratifikacijskih listin depozitarju, - elementov pogodbe, ki jo po 23. clenu ZZOJed-1 za ureditev razmerij iz naslova jamstva RS za odklonjeno zavarovalno kritje sklene Ministrstvo za finance z NEK, - metodologije za izracun premije, ki bi jo država zaracunala NEK ter - nekaterih drugih odprtih vprašanj. Organizirana sta bila dva sestanka (3. julija 2017 in 19. decembra 2017), vendar pa žal do vsebinskega napredka pri reševanju odprtih vprašanj še ni prišlo. 7.2.1 Doseganje ciljev iz Resolucije o jedrski in sevalni varnosti Na podrocju zakonodajnega in institucionalnega okvira si Resolucija zastavlja dva cilja. Cilj 7 Republika Slovenija vzdržuje svojo zakonodajo na podrocju jedrske varnosti in varstva pred sevanji v skladu z najboljšo mednarodno prakso. Zakonodaja zagotavlja prednost jedrski in sevalni varnosti ob hkratnem omogocanju glavnega namena uporabe jedrske energije in virov ionizirajocega sevanja. Uresnicevanje cilja v letu 2017 Kot je opisano zgoraj, na podrocju jedrske in sevalne varnosti v pravni sistem Republike Slovenije tekoce prenašamo EU pravni red (direktive), sproti usklajujemo domace predpise s sprejetimi standardi WENRA ter pravocasno izpolnjujemo sprejete zaveze po vseh relevantnih mednarodnih pogodbah, katerih pogodbenica je država. To dokazujejo tako neformalni kot formalni odzivi, ki jih prejemamo na tem podrocju od primerljivih upravnih organov po svetu in ocene, prejete v okviru rednega porocanja (na podlagi zavez iz mednarodnih pogodb in/ali clanstva v razlicnih organizacijah in združenjih). Cilj 8 Republika Slovenija vzdržuje ustrezno locenost in neodvisnost upravnih organov, pristojnih za nadzor jedrske in sevalne varnosti, od tistih subjektov, katerih primarna naloga je promocija uporabe jedrske energije ali virov ionizirajocega sevanja. Nadzorni organi imajo zadostna financna sredstva in ustrezen kader za opravljanje svojih nalog. Uresnicevanje cilja v letu 2017 Organiziranost upravnih organov na podrocju jedrske in sevalne varnosti v Republiki Sloveniji je ustrezna in se v letu 2017 ni spreminjala, saj za to ni bilo potrebe. 7.3 Strokovni svet za sevalno in jedrsko varnost Strokovni svet za sevalno in jedrsko varnost (SSSJV) strokovno pomaga ministrstvu pristojnemu za okolje in URSJV na podrocju sevalne in jedrske varnosti, fizicnega varovanja jedrskih snovi in objektov, varovanja jedrskega blaga, stanja radioaktivnosti okolja, varstva okolja pred ionizirajocimi sevanji, intervencijskega ukrepanja ter sanacije posledic izrednih dogodkov in virov sevanja, ki se ne uporabljajo v zdravstvu in veterini. Strokovni svet za sevalno in jedrsko varnost se je v letu 2017 sestal na treh rednih sejah, ena seja pa je potekala v korespondencni obliki. Poleg rednega porocanja direktorja URSJV o stanju na podrocju jedrske in sevalne varnosti je Svet obravnaval stanje v Sloveniji na podrocju pooblašcenih izvedencev za sevalno in jedrsko varnost, stanje na zakonodajnem podrocju, še zlasti pri pripravi Zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti, Zakona o Skladu za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško ter odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško. Obravnaval je osnutek Zakona o javnem narocanju in vpliv tega zakona na zagotavljanje jedrske varnosti ter naslednje podzakonske akte: Uredbo o sevalni dejavnosti UV1, Uredbo o mejnih dozah, referencnih ravneh in radioaktivni kontaminaciji UV2, Pravilnik o uporabi virov sevanj in sevalni dejavnosti JV2/SV2, Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti JV10 in Prakticno smernico PS 1.06, ki graficno prikazuje razlicna stanja v razlicnih jedrskih objektih. Svet je obravnaval in potrdil Porocilo o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji za leto 2016. Na korespondencni seji pa je obravnaval in potrdil Šesto nacionalno porocilo po Skupni konvenciji o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in ravnanju z izrabljenim jedrskim gorivom. 7.4 Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost opravlja upravne in razvojne naloge na podrocjih sevalne in jedrske varnosti, izvajanja sevalnih dejavnosti in uporabe virov sevanja, z izjemo v zdravstvu ali veterinarstvu, varstva okolja pred ionizirajocimi sevanji, fizicnega varovanja jedrskih snovi in objektov, neširjenja jedrskega orožja in varovanja jedrskega blaga, spremljanja stanja radioaktivnosti okolja in odgovornosti za jedrsko škodo, opravlja tudi naloge inšpekcijskega nadzora na naštetih podrocjih in ob izrednih radioloških ali jedrskih dogodkih sodeluje z Republiškim štabom civilne zašcite pri dolocanju zašcitnih ukrepov za prebivalstvo in obvešcanju. V zacetku leta 2017 je bilo v URSJV zaposlenih 43 javnih uslužbencev. Med letom sta odšla dva sodelavca, od katerih je bil en zaposlen iz rednih sredstev v okviru kvote, drugi pa iz projektnih sredstev. URSJV je imela konec leta 2017 v skladu z dolocenim kadrovskim nacrtom 41 redno zaposlenih. Skupno število zaposlenih konec leta 2017 pa je znašalo 44, in sicer zaradi zaposlitve ene pripravnice in dveh projektnih zaposlitev, kar pa se ne šteje v kadrovski nacrt. Leta 2017 je URSJV, tako kot vsa prejšnja leta, namenjala veliko pozornost izobraževanju, izpopolnjevanju in usposabljanju. Izvedenih je bilo preko 35 razlicnih vsebin usposabljanj in to pretežno v tujini, nekaj pa tudi v domovini. V ta usposabljanja in izobraževanja je bilo vkljucenih preko 50 sodelavcev, pri cemer so zelo pazili na racionalizacijo stroškov, saj so bila skoraj vsa izvedena brez kotizacij. Velika vecina izobraževanj ali usposabljanj je bila izvedena na sedežu Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE), ki je krila tudi skoraj vse stroške takega izobraževanja ali usposabljanja. Najštevilcnejša pa so interna usposabljanja s podrocja pripravljenosti na izredni dogodek, ki jih je bilo v letu 2017 preko 70. URSJV javnost obvešca predvsem z objavo informacij preko svojih spletnih strani, ki so v stalnem posodabljanju, pri cemer je vsebina podana pregledno in bralcu prijazno. Rubrika »Novice« je namenjena aktualnim dogodkom, povezanim z delom uprave, za katero se URSJV trudi, da je sveža in informativna. V letu 2017 je bilo objavljenih 51 takih novic, povprecno torej nekaj vec kot štiri na mesec. S prakso izdajanja Sevalnih novic so zaceli leta 2004. Z njo so nadaljevali tudi v letu 2017 in pripravili tri številke (43 do 45). Za tujino (in predvsem za tuje upravne organe s podrocja jedrske in sevalne varnosti) pa URSJV pripravlja tudi t. i. “News from Nuclear Slovenia” s standardizirano vsebinsko zasnovo, ki pa jo dvakrat letno aktualiziramo. Obe publikaciji, tako Sevalne novice, kot tudi News from Nuclear Slovenia, sta objavljeni tudi na spletni strani. V sklop obvešcanja javnosti sodi tudi vsakoletna priprava Porocila o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji. Porocilo za leto 2016 je obravnavala in sprejela Vlada RS 15. junija 2017 in ga posredovala v Državni zbor Republike Slovenije. Odbor Državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor se je kot maticno delavno telo s porocilom seznanil 29. novembra 2017. Porocilo predstavlja osnovni nacin obvešcanja širše javnosti o stanju na podrocju jedrske varnosti in varstva pred sevanji v državi, kateri je, v prvi vrsti, tudi namenjeno. URSJV ima vpeljan sistem vodenja, skladen z ISO 9001 in istocasno z MAAE standardom GS - R- 3 The Management System for Facilities and Activities in v veliki meri tudi z novim MAAE standardom GSR Part 2 Leadership and Management for Safety. Sistem vodenja URSJV je opisan v Poslovniku URSJV in pripadajocih postopkih. Strokovna komisija za preverjanje strokovne usposobljenosti ter preverjanje izpolnjevanja drugih pogojev delavcev, ki v sevalnih ali jedrskih objektih opravljajo dela in naloge, za katera je potrebno dovoljenje Strokovna komisija za preverjanje strokovne usposobljenosti ter preverjanje izpolnjevanja drugih pogojev delavcev, ki v sevalnih ali jedrskih objektih opravljajo dela in naloge, za katera je potrebno dovoljenje (v nadaljevanju: Komisija), je izvajala izpite, s katerimi se preverja strokovna usposobljenost obratovalnega osebja NEK, to so glavni operaterji reaktorja, operaterji reaktorja in inženirji izmene. Prvo dovoljenje za operaterja reaktorja NEK so pridobili štirje kandidati. Komisija je organizirala tudi šest izpitnih rokov za obnovitev dovoljenj obratovalnega osebja NEK za skupaj 31 kandidatov. Obnovitev dovoljenj za delovno mesto operaterja reaktorja je uspešno opravilo 12 kandidatov, za delovno mesto glavnega operaterja reaktorja 9 kandidatov, ter za delovno mesto inženirja izmene pet kandidatov. Štirje kandidati za glavnega operaterja reaktorja in en kandidat za inženirja izmene pa so uspešno opravili preverjanje usposobljenosti za prvo pridobitev dovoljenja. Na raziskovalnem reaktorju TRIGA Mark II sta dva kandidata uspešno opravila preverjanje usposobljenosti za obnovitev dovoljenja za vodjo izmene. Preverjanja usposobljenosti za obnovitev dovoljenja za vodjo skladišca radioaktivnih odpadkov na CSRAO v letu 2017 ni bilo. Vsem kandidatom NEK in IJS, ki so uspešno pridobili ali obnovili dovoljenje, je URSJV na osnovi predloga Komisije izdala dovoljenje za opravljanje del in nalog v jedrskih objektih. 7.5 Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji (URSVS) je organ v sestavi Ministrstva za zdravje. Opravlja strokovne, upravne, nadzorne in razvojne naloge na podrocju izvajanja sevalnih dejavnosti in uporabe virov ionizirajocih sevanj v zdravstvu in veterinarstvu, varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi vplivi ionizirajocih sevanj, sistematicnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja zaradi izpostavljenosti ljudi naravnim virom ionizirajocih sevanj, izvajanja monitoringa radioaktivne kontaminacije živil in pitne vode, omejevanja, zmanjševanja in preprecevanja zdravju škodljivih vplivov neionizirajocih sevanj, presojanja ustreznosti in pooblašcanja izvajalcev strokovnih nalog s podrocja varstva pred sevanji. V URSVS je posebna organizacijska enota Inšpekcija za varstvo pred sevanji, ki je pristojna za nadzor nad viri ionizirajocih sevanj v zdravstvu in veterinarstvu ter nad izvajanjem predpisov o varstvu ljudi pred ionizirajocimi sevanji. Na URSVS je bilo leta 2017 pet zaposlenih. Težišce delovanja URSVS je predstavljalo varstvo pred sevanji in utrditev sistema varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi vplivi sevanj v Republiki Sloveniji. Pri tem je URSVS izdajala dovoljenja in potrdila (iz svoje pristojnosti na podlagi Zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti) pooblastila izvedencem za varstvo pred sevanji, izvajalcem dozimetrije in medicinskim fizikom, opravljala inšpekcijski nadzor, obvešcala in ozavešcala javnost o postopkih varovanja zdravja pred škodljivimi ucinki sevanja ter sodelovala z mednarodnimi ustanovami za varstvo pred sevanji. URSVS je nadzirala sevalne dejavnosti v zdravstvu in veterinarstvu ter vire sevanj, ki se uporabljajo pri teh dejavnostih, varstvo izpostavljenih delavcev v jedrskih in sevalnih objektih ter izpostavljenost delavcev in prebivalcev zaradi radona. Izdala je 77 dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti, 230 dovoljenj za uporabo virov sevanj, 15 potrdil o prejetih dozah in 27 izjav prejemnikov radioaktivnih snovi. Izdala je tudi 15 pooblastil izvajalcem strokovnih nalog s podrocja ionizirajocih sevanj. V letu 2017 je URSVS izvedla skupno 160 inšpekcijskih postopkov. Inšpekcija URSVS je opravila šest poglobljenih inšpekcijskih pregledov na podrocju izpostavljenosti radonu in izdala pet odlocb z zahtevami po zmanjšanju izpostavljenosti. V zdravstvu in veterinarstvu je opravila sedem poglobljenih inšpekcijskih pregledov, izdane so bile tri odlocbe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Opravljen je bil tudi poglobljen inšpekcijski pregled s podrocja prevoza radioaktivnih snovi, ki se uporabljajo v zdravstvene namene. Izdanih je bilo pet zahtev za predložitev dokazil o odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti, 26 zahtev za predložitev dokazila v zvezi s prenehanjem uporabe rentgenske naprave ter 110 zahtev po uskladitvi z veljavno zakonodajo. URSVS je ukrepala dvakrat, ko je bila presežena operativna mesecna osebna doza 1,6 mSv. Celovit nadzor je bil zagotovljen s sodelovanjem strokovnih institucij, ki redno preverjajo stanje na tem podrocju. V letu 2017 je URSVS financirala izdelavo Smernic za radonsko varno gradnjo novih stavb, izdelavo Radonskega zemljevida in izdajo slikanice, natisnjene na ucne pripomocke, namenjene osnovnošolcem. URSVS je nadaljevala z zagotavljanjem izvajanja monitoringa živil in pitne vode ter izvajanjem analize skupne aktivnosti sevalcev alfa in beta v pitnih vodah Slovenije. V letu 2017 je URSVS intenzivno sodelovala pri pripravi zakonodaje in prenosu Direktive Sveta 2013/59/Euratom, kot je opisano v poglavju 7.2. URSVS je že do sedaj delovala z majhnim številom zaposlenih in s skromnimi financnimi sredstvi. Kljub temu je zagotavljala visoko raven varstva pred sevanji na podrocjih, ki so v njeni pristojnosti. To je dosegala z ucinkovito optimizacijo delovnih procesov in porabe razpoložljivih sredstev. Kadrovsko podhranjenost je opazila tudi misija EPREV, ki je opozorila, da se URSVS v primeru izrednega dogodka v sedanji sestavi ne bi zmogla ustrezno odzvati na dogodek in hkrati opravljati svojih rednih nalog. Nadalje, ZVISJV-1 nalaga URSVS nove naloge, predvsem na podrocju varovanja zdravja ljudi zaradi izpostavljenosti radonu in varovanja zdravja pacientov pri radioloških posegih. Skladno s tem so bila URSVS zagotovljena dodatna financna sredstva za zagotavljanje ukrepov varstva pred sevanji na podrocju izpostavljenosti radonu in varstva pacientov. Potrebe po kadrovski okrepitvi URSVS so bile opredeljene tudi v obrazložitvi ZVISJV-1, ki jo je obravnaval Državni zbor v procesu sprejemanja zakona. Tako URSVS nima vec notranjih kadrovskih rezerv, s katerimi bi lahko zagotovila izvajanje dodatnih nalog. Kadrovska okrepitev URSVS v kratkorocnem obdobju je zato nujna za zagotavljanje zakonsko dolocenih obveznosti in ustrezne ravni varstva pred sevanji. 7.6 Pooblašceni izvedenci Pooblašceni izvedenci za sevalno in jedrsko varnost Upravljavci sevalnih in jedrskih objektov morajo od pooblašcenih izvedencev pridobiti mnenja o posameznih posegih na svojih objektih. Leta 2017 v primerjavi s prejšnjimi leti ni bilo vecjih sprememb pri njihovem delovanju. Ohranjajo strokovno usposobljenost ter opremo, ki jo uporabljajo pri svojem strokovnem delu, dobro vzdržujejo in posodabljajo. Organizacije imajo uveljavljene programe vodenja kakovosti, vecinoma so certificirani po ISO 9001:2008. Pooblašceni izvedenci so pripravljali neodvisna strokovna mnenja tudi za nacrtovane spremembe v NEK. Veliko pozornosti je bilo usmerjene v neodvisno oceno takšnih sprememb. Pomemben del dejavnosti pooblašcenih izvedencev so bile tudi raziskave in razvoj. Nekatere organizacije zelo uspešno sodelujejo pri mednarodnih raziskovalnih projektih. URSJV je leta 2017 obravnavala pet vlog za podaljšanje pooblastila in vsem petim pravnim osebam podaljšala pooblastilo. Novih pooblastil v letu 2017 ni bilo. V letu 2017 je imelo pooblastilo skupaj devetnajst pravnih in ena fizicna oseba. Na spletni strani URSJV so prikazani podatki o pooblašcenih izvedencih na razlicnih podrocjih za posamezna vprašanja sevalne in jedrske varnosti. Pooblašceni izvedenci za varstvo pred sevanji Pooblašceni izvedenci za varstvo pred sevanji sodelujejo z delodajalci pri pripravi ocene varstva pred sevanjem, svetujejo glede delovnih razmer izpostavljenih delavcev, obsega izvajanja ukrepov varstva pred sevanji na opazovanih in nadzorovanih obmocjih, preverjanja ucinkovitosti teh ukrepov, rednega umerjanja merilne opreme in preverjanja uporabnosti zašcitne opreme ter skrbijo za usposabljanje izpostavljenih delavcev iz varstva pred sevanji. Redno tudi preverjajo ravni ionizirajocega sevanja, kontaminacijo delovnega okolja ter delovne razmere na nadzorovanih in opazovanih obmocjih. Pooblastilo lahko pridobijo fizicne osebe (za dajanje strokovnih mnenj in podajanje vsebin na usposabljanjih iz varstva pred sevanji) in pravne osebe (za dajanje strokovnih mnenj, opravljanje nadzornih meritev, preglede virov sevanj in varovalne opreme ter za izvajanje usposabljanj iz varstva pred sevanji). Fizicne osebe lahko pridobijo pooblastilo, ce imajo ustrezno izobrazbo, delovne izkušnje in strokovno znanje, pravne osebe pa, ce zaposlujejo ustrezne strokovnjake in imajo ustrezne merske metode, ki so akreditirane po standardu SIST EN ISO/IEC 17025. Pooblastila so omejena na posamezna strokovna podrocja. Leta 2017 je URSVS izdala pet pooblastil za izvedenca varstva pred sevanji za fizicne osebe in tri pooblastila dvem pravnim osebam. Pooblastila so bila izdana na podlagi mnenja Komisije za preverjanje izpolnjevanja pogojev za izvajanje del pooblašcenega izvedenca varstva pred sevanji pri URSVS. URSVS je v letu 2017 izvedla dve inšpekciji v Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo Milana Copica s podrocja izvajanja usposabljanj iz varstva pred sevanji. Pooblašceni izvajalci dozimetrije Pooblašceni izvajalci dozimetrije opravljajo naloge v zvezi z ugotavljanjem izpostavljenosti oseb ionizirajocim sevanjem. Pooblastilo lahko pridobijo le pravne osebe, ce zaposlujejo ustrezne strokovnjake in imajo ustrezne merske metode, ki so akreditirane po standardu SIST EN ISO/IEC 17025. V letu 2017 je URSVS izdala tri pooblastila izvajalcem dozimetrije. Pooblašceni izvedenci za medicinsko fiziko Pooblašceni izvedenci za medicinsko fiziko svetujejo pri optimizaciji, merjenju in ocenjevanju obsevanosti bolnikov, razvoju, nacrtovanju in uporabi radioloških posegov in opreme ter pri zagotavljanju in preverjanju kakovosti radioloških posegov v zdravstvu. Pooblašceni izvedenci za medicinsko fiziko so lahko le fizicne osebe. V letu 2017 je URSVS izdala štiri pooblastila izvedencem medicinske fizike. Pooblastila so bila izdana na podlagi mnenja Komisije za preverjanje izpolnjevanja pogojev za izvajanje del pooblašcenega izvedenca medicinske fizike pri URSVS. Pooblašceni izvajalci zdravstvenega nadzora Pooblašceni izvajalci zdravstvenega nadzora nad izpostavljenimi delavci nadzirajo izpostavljene delavce v okviru javne zdravstvene službe. Pooblastilo izda minister, pristojen za zdravje, na podlagi mnenja URSVS in razširjenega strokovnega kolegija za podrocje medicine dela. Leta 2017 je URSVS pripravila tri mnenja o izpolnjevanju pogojev za izvajalce zdravstvenega nadzora nad izpostavljenimi delavci. 7.7 Zavarovanje odgovornosti za jedrsko škodo – Jedrski pool GIZ Pool za zavarovanje in pozavarovanje jedrskih nevarnosti GIZ (v nadaljevanju: Jedrski Pool GIZ) zavaruje in pozavaruje jedrske nevarnosti. Jedrski Pool GIZ je bil ustanovljen leta 1994, ko je osem clanic (zavarovalnice in pozavarovalnica s sedežem v Republiki Sloveniji) podpisalo Pogodbo o ustanovitvi Pool-a za zavarovanje in pozavarovanje jedrskih nevarnosti. V letu 2017 so bile clanice Jedrskega Pool-a GIZ naslednje (po)zavarovalnice: Zavarovalnica Triglav, d. d., Pozavarovalnica Sava, d. d., Adriatic Slovenica, d. d., Pozavarovalnica Triglav Re, d.d., Zavarovalnica Sava, d. d., Merkur zavarovalnica, d. d. Sedež ima v prostorih Zavarovalnice Triglav, d. d. Miklošiceva 19, Ljubljana. Jedrski Pool GIZ deluje kot gospodarsko interesno združenje. V Jedrskem Pool-u GIZ so imele v letu 2017 najvecje deleže Zavarovalnica Triglav, d. d., Pozavarovalnica Sava, d. d. in Pozavarovalnica Triglav Re, d. d. Jedrski Pool GIZ zavaruje domaci jedrski objekt in pozavaruje tuje jedrske naprave v okviru kapacitet in deležev, ki jih zagotavljajo clanice Jedrskega Pool-a GIZ za vsako leto posebej. Odgovornost uporabnika jedrske naprave s sedežem v Republiki Sloveniji je zavarovana v skladu z veljavnim Zakonom o odgovornosti za jedrsko škodo (ZOJed-1), ki je zacel veljati 4. aprila 2011. Po tej polici Jedrski Pool GIZ krije v zakonu predpisane nevarnosti in s tem zagotavlja poplacilo oškodovancev v primeru jedrske nesrece, kriti pa so tudi stroški, obresti in izdatki, ki jih je sklenitelj zavarovanja dolžan povrniti tožniku v zvezi z jedrsko nesreco. Zavarovanje krije zakonsko odgovornost, ki izhaja iz zavarovancevega delovanja in njegove posesti premoženja, ce škodo povzroci nesreca na jedrskih napravah med trajanjem zavarovanja. Tudi v letu 2017 še ni zacel veljati protokol k Pariški konvenciji o odgovornosti za jedrsko škodo iz leta 2004, katere podpisnica je tudi Republika Slovenija. Omenjeni protokol bo prinesel bistveno višje limite odgovornosti in vecji nabor nevarnosti, za katere obstaja odgovornost uporabnika jedrske naprave in katero mora imeti zavarovano. Jedrski Pool GIZ je pri zavarovanju odgovornosti za jedrske škode sodeloval na riziku do višine svojih kapacitet, presežek pa je bil pozavarovan pri tujih (po)zavarovalnih pool-ih. 8 NADZOR NAD NEŠIRJENJEM JEDRSKEGA OROŽJA IN VAROVANJE JEDRSKIH RADIOAKTIVNIH SNOVI 8.1 Pogodba o neširjenju jedrskega orožja Cilji Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (v nadaljevanju: NPT - Non-Proliferation Treaty), v veljavi od leta 1970, so ustavitev nadaljnjega širjenja jedrskega orožja, zagotovitev varnosti državam, ki so se odlocile, da ne bodo razvijale jedrskega orožja, zagotovitev pogojev za miroljubno uporabo jedrske energije in spodbuda nadaljnjih pogajanj, ki bi v prihodnosti vodila k odpravi jedrskega orožja. Mednarodna skupnost namenja neširjenju jedrskega orožja posebno pozornost. Maloštevilne države, ki niso podpisnice te pogodbe (Indija, Pakistan in Izrael), oziroma so iz nje enostransko izstopile (Severna Koreja), pa še naprej razvijajo svoje jedrske oborožitvene programe. V letu 2017 je Severna Koreja ponovno izvedla jedrski poskus. Dogajanja v preteklih letih v zvezi z Iranom so v letu 2015 dobila obcuten preboj s Skupnim celovitim nacrtom ukrepanja (JCPoA - Joint Comprehensive Plan of Action) in z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 2231 (2015). Na podlagi NPT države sklepajo sporazum o varovanju (t. i. »safeguards« sporazum; v prevodih dokumentov EU se pojavlja tudi izraz »nadzorni ukrepi«), ki je bil že pred leti nadgrajen z Dodatnim protokolom k temu sporazumu. Pozicija Slovenije je skladna s pozicijo EU, ki se nanaša na vse tri stebre NPT, na nastanek prostega obmocja na Bližnjem vzhodu glede orožja za množicno unicevanje, da bi CTBT (Pogodba o celoviti prepovedi jedrskih poskusov) vstopila v veljavo in univerzalnost NPT. Naslednja pomembna konferenca bo zlasti 10. pregledna konferenca v letu 2020 (RevCon – Review Conference), za pripravo le-te pa še trije sestanki (PrepCom - Preparatory Committees) v letih 2017–2019. Prvi sestanek PrepCom je bil od 2. do 12. maja 2017 na Dunaju. 7. julija 2017 je bila v New Yorku sprejeta »Mednarodna pogodba o prepovedi jedrskega orožja«, za katero je glasovalo 122 svetovnih držav. Njeno besedilo prepoveduje nabor dejavnosti, povezanih z jedrskim orožjem, kot npr. razvijanje, preizkušanje, proizvodnjo, izdelavo, pridobivanje, posest in kopicenje jedrskega orožja ali drugih jedrskih eksplozivnih naprav, kot tudi uporabo ali grožnje z uporabo takšnega orožja. Slovenija ni sodelovala pri nastajanju omenjene pogodbe. Mednarodna pogodba o prepovedi jedrskega orožja bo stopila v veljavo 90 dni po tem, ko jo bo ratificiralo najmanj 50 držav. S slovesnostjo v Združenih narodih, dne 20. septembra 2017, se je zacelo podpisovanje omenjene pogodbe. Konec leta 2017 je dobila prestižno Nobelovo nagrado za mir nevladna mednarodna organizacija ICAN (International Campaign to Abolish Nuclear Weapons), ki je opravila obsežno delo na poti do mednarodne pogodbe o prepovedi jedrskega orožja. 8.2 Pogodba o celoviti prepovedi jedrskih poskusov Med mednarodne ukrepe za neširjenje jedrskega orožja spada tudi Pogodba o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBT - Comprehensive Nuclear-Test-Ban Treaty). Slovenija je pogodbo ratificirala 31. avgusta 1999. Trenutno je 183 držav podpisnic pogodbe, od tega je že 166 držav pogodbo tudi ratificiralo. Pogodba bo zacela veljati tedaj, ko jo bo ratificiralo še preostalih osem od skupno 44 držav, ki so navedene v prilogi II Pogodbe (Egipt, Indija, Iran, Izrael, Kitajska, Pakistan, Severna Koreja in Združene države Amerike). Slovenija bilateralno in v okviru multilateralnih srecanj aktivno sodeluje pri opozarjanju na pomen uveljavitve Pogodbe in poziva države, ki k njej še niso pristopile, da to storijo cim prej. Le tako bo dosežen njen cilj - popolna prepoved jedrskih poskusov. Izvršni sekretar CTBTO Lassina Zerbo se je septembra 2017 udeležil Blejskega strateškega foruma (BSF - Bled Strategic Forum), ki je postal odmevna platforma za regionalne in globalne teme, pri cemer je bila tokratna rdeca nit oziroma fokus »nova realnost«. Mreža opazovalnih postaj CTBTO je zaznala neobicajen seizmicni dogodek v Severni Koreji (DPRK), in sicer 3. septembra 2017, pri cemer je ovrednotenje le-tega cloveški dejavnik oz.eksplozija. 8.3 Varovanje jedrskih snovi v Republiki Sloveniji Varovanje jedrskih snovi je na mednarodni ravni urejeno s Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja (NPT - Non-Proliferation Treaty) in s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo. Slovenija je ob vstopu v Evropsko unijo skladno s pravili clanstva preuredila pravno podlago za varovanje jedrskih snovi in izpolnjuje sprejete obveznosti. V Sloveniji so pod mednarodnim inšpekcijskim nadzorom vse jedrske snovi v NEK, Raziskovalnem reaktorju TRIGA Mark II, v Centralnem skladišcu radioaktivnih odpadkov v Brinju in pri drugih imetnikih manjših kolicin jedrskih snovi. Imetniki jedrskih snovi morajo porocati o kolicinah in stanju svojih jedrskih snovi neposredno Evropski komisiji, kopije porocil pa pošiljajo URSJV, ki vodi evidenco jedrskih snovi v Sloveniji. Leta 2017 je bilo šest inšpekcij MAAE in Evropske komisije (od omenjenih inšpekcij je tri samostojno izvedla Evropska komisija). URSJV je sodelovala na vseh mednarodnih inšpekcijah, ki so potekale v vseh treh jedrskih objektih, pri cemer je bil v NEK še tehnicni sestanek glede nameravane izgradnje suhega skladišcenja in pristopov k »safeguardsu«. Pri malih imetnikih jedrskih snovi je bila v letu 2017 le ena inšpekcija, pri cemer je bil obravnavan imetnik, ki je medtem vzpostavil ustrezno raven porocanja na Euratom glede kolicin jedrskih snovi, ki jih poseduje in uporablja v procesih. Ena izmed inšpekcij v jedrskem objektu v letu 2017 je bila opravljena po tako imenovanem »dodatnem dostopu« v okviru Dodatnega protokola. 8.4 Nadzor nad izvozom blaga z dvojno rabo Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost skupaj z Ministrstvom za zunanje zadeve spremlja delo Skupine dobaviteljic jedrskega blaga (NSG - Nuclear Suppliers Group) in v Zanggerjevem odboru. Poslanstvo obeh organizacij je preprecevanje izvoza blaga z dvojno rabo, tj. takega, ki bi se lahko uporabilo za izdelavo jedrskega orožja, v države z željo po pridobitvi takega orožja. Letno plenarno zasedanje NSG je potekalo junija 2017 v Bernu v Švici. Na podlagi Zakona o nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo deluje pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Komisija za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo – KNIBDR (dvojna raba je lahko poleg obicajne civilne uporabe tudi zloraba za jedrsko orožje oziroma za druge vrste orožij za množicno unicevanje). Pred izvozom blaga z dvojno rabo je treba pridobiti dovoljenje Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, to pa dovoljenje izda na podlagi predhodnega mnenja omenjene komisije. V letu 2017 je bilo deset rednih in 16 dopisnih sej komisije. Vloga URSJV se nanaša predvsem na odobravanje izvoza blaga, ki bi ga bilo mogoce uporabiti pri izdelavi jedrskega orožja oziroma jedrskega blaga z dvojno rabo. Decembra 2017 je bila objavljena evropska uredba, ki uvaja dolocene posodobitve seznamov blaga (Commission Delegated Regulation (EU) 2017/2268 of 12 December 2017 amending Council Regulation (EC) No 428/2009 setting up a Community regime for the control of exports, transfer, brokering and transit of dual-use items). 8.5 Fizicno varovanje jedrskih snovi in objektov Upravljavci jedrskih objektov in prevozniki jedrskih snovi so fizicno varovanje objektov in prevozov opravljali v skladu z nacrti, ki jih je potrdilo Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ). Za usklajevanje in spremljanje nalog s podrocja fizicnega varovanja deluje Komisija za fizicno varovanje jedrskih objektov ter jedrskih in radioaktivnih snovi (Komisija). Komisija podaja mnenja o oceni ogroženosti, spremlja in usklajuje izvajanje ukrepov fizicnega varovanja, podaja priporocila za izboljšanje ukrepov fizicnega varovanja in predloge pri pripravi predpisov s podrocja fizicnega varovanja. V letu 2017 se je Komisija na redni seji sestala dvakrat in obravnavala predloge ocen ogroženosti za jedrske objekte v Republiki Sloveniji za leto 2017, oceno ogroženost za odlagališce nizko- in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) za leto 2017 ter letno oceno ogroženosti za prevoz radioaktivnih snovi v cestnem prometu za leto 2017. Komisija je obravnavala tudi oceno ogroženosti za prevoz jedrskega goriva, nacrtovan za zacetek leta 2018, na relaciji Luka Koper–NEK. Komisija je na vse ocene ogroženosti za jedrske objekte, odlagališce NSRAO in prevoz radioaktivnih snovi podala pozitivno mnenje Policiji, veljavne za leto 2017 oz. do naslednjega ažuriranja. Prav tako je Komisija podala pozitivno mnenje na predlog ocene ogroženosti za prevoz jedrskega goriva. V letu 2017 sta MNZ in Policija sodelovala v mednarodni misiji s podrocja pripravljenosti na jedrsko ali radiološko nesreco EPREV, kjer je koncno porocilo misije pokazalo, da sta MNZ in Policija dobro pripravljeni za primer takih nesrec. Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve (IRSNZ) je v skladu z Letnim nacrtom dela v letu 2017 opravil en inšpekcijski nadzor jedrskega objekta. Nadzor je bil opravljen v Nuklearni elektrarni Krško, kjer pri nadzoru posebnosti ni bilo ugotovljenih. V letu 2017 Policija ni obravnavala primera ogrožanja jedrskih objektov in dogodkov, ki bi bili neposredno povezani z varnostjo jedrskih objektov. Prav tako ni bilo zasledenih podatkov o kriminalnih združbah oz. posameznikih, ki bi ogrožali varnost jedrskih objektov oz. skušali nepooblašceno priti do radioaktivnih snovi. 8.6 Preprecevanje nedovoljenega prometa z jedrskimi in drugimi radioaktivnimi snovmi URSJV je v letu 2017 izdala 11 pooblastil za izvajalca meritev radioaktivnosti pošiljk sekundarnih kovinskih surovin. Od skupno 22 izvajalcev meritev jih je letna porocila predložilo 21 (eden je v stecaju). Iz teh porocil je razvidno, da je bilo v Sloveniji leta 2017 opravljenih 70.579 meritev pošiljk odpadnih kovin. Povišano sevanje je izmeril le en izvajalec pri treh pošiljkah. Za pomoc in svetovanje drugim organom, pa tudi zbiralcem in predelovalcem odpadnih kovinskih surovin, je na URSJV vzpostavljeno stalno dežurstvo. V letu 2017 je URSJV obravnavala skupno 17 interventnih zadev. V vecini primerov (11) je šlo za zaznavo povišanega doznega polja pri prevozu odpadnih kovinskih surovin preko ozemlja Slovenije. V letu 2017 je bil enkrat tudi podan in kasneje ovržen sum, da gre za ogrožanje prebivalcev (v obcini Moravce) z viri ionizirajocih sevanj oziroma RAO. URSJV redno prejema informacije o dogodkih v drugih državah in jih ustrezno analizira ter po potrebi pošlje drugim organom, katerih delo se nanaša na podrocje nedovoljenega prometa z jedrskimi in drugimi radioaktivnimi snovmi. Slovenija je dvakrat porocala v podatkovno zbirko MAAE ITDB (ITDB - Incident and Trafficking Database) o manjši kolicini U-spojin, ki so bile predane v CSRAO v Brinju. Predstavniki FURS (carine), MNZ/Policije, Tržnega inšpektorata, Javne Agencije za civilno letalstvo, URSJV ter Pošte Slovenije d. o. o. in Aerodroma Ljubljana d. d., so se sestali septembra 2017 in pregledali stanje na podrocju nedovoljenega prometa z jedrskimi in drugimi radioaktivnimi snovmi. Poleg pregleda dogajanja na zadevnem podrocju in pristopov ter dobrih praks iz tujine je bila rdeca nit sestanka nadgradnja detekcijskih sposobnosti na glavnih slovenskih vozlišcih. Omeniti velja tudi usposabljanja za predstavnike policije (Gotenica) v letu 2017, na katerih so sodelovali tudi predstavniki MNZ/Policije in URSJV, pri cemer je bil predstavljen med drugim tudi nedovoljen promet z jedrskimi in drugimi radioaktivnimi snovmi. URSJV je sodelovala z MAAE oziroma Evropsko komisijo tudi pri nadgradnji usposabljanj za razlicne države in regije na podrocju ITDB ter na regijski izmenjavi informacij. 8.7 Doseganje ciljev iz Resolucije o jedrski in sevalni varnosti Cilj 6 Ker Republika Slovenija nima nikakršne želje za nemiroljubno uporabo jedrske energije, ostaja trdno zavezana spoštovanju pogodbe o neširjenju jedrskega orožja in s tem popolnoma odprta za inšpekcijske preglede glede jedrskih snovi (»safeguards«). Republika Slovenija sodeluje v mednarodnih organizacijah, povezanih z neširjenjem jedrskega orožja in blagom za dvojno rabo in še zlasti izpolnjuje zaveze o porocanju in nadzoru blaga z dvojno rabo, po svojih kadrovskih in financnih zmožnostih pa prispeva k svetovnim naporom za preprecevanje širjenja jedrskega orožja. Uresnicevanje cilja v letu 2017 Slovenija izpolnjuje zaveze glede »safeguards«, spremlja mednarodne inšpekcije, izpolnjuje zaveze o porocanju v mednarodne baze oziroma mednarodnim organizacijam ter združenjem, spremlja dogajanja na podrocju blaga z dvojno rabo in jedrskega varovanja ter terorizma, po svojih kadrovskih in financnih zmožnostih ter v skladu s prioritetami prispeva k svetovnim prizadevanjem za neširjenje jedrskega orožja in v zvezi z jedrskim varovanjem. Kakor izhaja iz zgornjih poglavij, Slovenija dosega zastavljeni cilj. Cilj 4: del, ki se nanaša na mednarodne pregledne misije na podrocju jedrskega varovanja Republika Slovenija bo še naprej spodbujala svoje strokovnjake za strokovno delo v drugih državah. Ministrstvo za notranje zadeve povabi v razmiku najvec 10 let mednarodno skupino IPPAS (International Physical Protection Advisory Service) na pregled ukrepov za fizicno varovanje jedrskih objektov in dejavnosti. Uresnicevanje cilja v letu 2017 Slovenski strokovnjaki so tudi v letu 2017 sodelovali v okviru misij IPPAS. V minulih letih pa je bil vzpostavljen tudi (MAAE) mehanizem za nove pregledovalce v prihodnjih letih. 9 MEDNARODNO SODELOVANJE V tem poglavju je predstavljena predvsem mednarodna vpetost državnih organov na podrocju jedrske in sevalne varnosti. Podrobno opisovanje vseh mednarodnih sodelovanj, v katera so vkljucena posamezna podjetja, raziskovalne in izobraževalne ustanove, bi bilo preobsežno za to porocilo. 9.1 Sodelovanje z Evropsko unijo Delovna skupina Sveta za jedrska vprašanja (ATO) V okviru ATO so Maltežani svoje predsedovanje Svetu EU prepustili Slovakom, ki so že predsedovali v drugi polovici leta 2016. Skupina za jedrska vprašanja se v tem obdobju ni ukvarjala z zakonodajnimi predlogi, ampak je svoje delovanje v glavnem osredotocila na porocanje in na priprave na pregledovalni sestanek po skupni konvenciji o ravnanju z RAO in IG, ki bo maja 2018 na Dunaju. Na ATO so obravnavali informacijo Evropske komisije (v nadaljevanju EK) o sodelovanju z Iranom. V drugi polovici leta 2017 so predsedovali Estonci. Tako je EK imela predstavitev programa ITER (fuzijskega reaktorja), predstavitev delovnega nacrta o izvajanju memoranduma o soglasju v zvezi s strateškim energetskim partnerstvom z Ukrajino in predstavitev mednarodnega znanstvenega in tehnološkega centra v Astani v Kazahstanu. Euratom je kot pogodbenik pripravil porocilo o izvajanju skupne konvencije in ga predstavil na ATO. Porocilo EK o programih razgradnje JE pa je bilo predstavljeno tudi v Bolgariji, Litvi in na Slovaškem. Visoka skupina predstavnikov za jedrsko varnost (ENSREG) Skupina evropskih regulatorjev za jedrsko varnost (ENSREG - European Nuclear Safety Regulator Group) je neodvisno strokovno telo, ustanovljeno leta 2007 s sklepom Evropske komisije. Skupina je sestavljena iz najvišjih predstavnikov upravnih organov, pristojnih za jedrsko varnost, varstvo pred sevanji in varnost radioaktivnih odpadkov iz vseh 28 držav clanic Evropske unije. V njej enakopravno sodelujejo tudi predstavniki Evropske komisije. ENSREG v letu 2017 ni obravnaval vecjih zakonodajnih predlogov. Poudarek je bil na spremljanju dela na izvedbi Topical Peer Review, tj. sistematicnega pregleda podrocja nadzora staranja v jedrskih elektrarnah, ki ga opravljamo v vseh jedrskih državah Evrope. Posvetovalni odbori v okviru Pogodbe Euratom V okviru Pogodbe Euratom, ki je del pravnega reda EU, deluje vec tehnicnih posvetovalnih odborov. URJSV izpolnjuje svoje obveznosti v treh takih odborih: odboru po 31. clenu te pogodbe, odboru po 35. in 36. clenu ter odboru po 37. clenu. Odbor po 31. clenu pripravlja priporocila Evropski komisiji v zvezi z varstvom pred sevanji in javnim zdravjem. V letu 2017 se je odbor je ukvarjal z izvajanjem dolocil direktive o varstvu pred sevanji. Predstavili so harmonizacijo ukrepov ob jedrskih nesrecah; novo publikacijo o radonskih koeficientih, ki bo objavljena leta 2018; modeliranje izvora 106Ru, ki so ga zasledili v zraku nad Evropo v 2017 in ki ga je opravil francoski upravni organ, ceško študijo o radioaktivnosti v hišah, ki so bile zgrajene v obdobju 1972–1980 in o odpravi kontaminacije okolja. Pogodba Euratom nalaga državam clanicam EU, da na svojem ozemlju vzpostavijo sistem za merjenje radioaktivnosti v okolju (35. clen) in da o rezultatih redno porocajo Evropski komisiji. Komisija ima pravico verificirati, ali je tak sistem vzpostavljen in ali je usklajen s postavljenimi zahtevami (36. clen). V letu 2016 so obravnavali dokument o nadzoru radioaktivnih izpustov v okolje, ki vsebuje dobre prakse in pregledali program verifikacij. V letu 2017 ni bilo sestanka, saj naslednjega nacrtujejo v letu 2018. Posvetovalni odbor po 37. clenu se sestaja dopisno, ko je potrebno, da Evropska komisija poda mnenje o vecjih rekonstrukcijah oziroma gradnji novih jedrskih objektov. 9.1.1 Sodelovanje pri projektih EU URSJV sodeluje v štirih projektih pomoci tretjim državam, ki so financirani s sredstvi EU, in sicer: - pri projektu »Krepitev in izboljšanje ucinkovitosti tajskega upravnega organa za jedrsko varnost in izdelava nacionalne strategije ravnanja z radioaktivnimi odpadki« v konzorciju skupaj s podjetjem Enconet iz Avstrije in belgijskima podjetjema BEL-V in IRE-Elit. URSJV je vkljucena v nalogi: (a) izdelava strategije z akcijskim nacrtom in (b) regulatorni okvir. Prvo nalogo je dokoncala samostojno, medtem ko je pri dokoncevanju druge naloge sodelovala s konzorcijskim partnerjem ENCO, za katerega je izdelala primere genericne zakonodaje na podrocju jedrske varnosti in tudi za vsa podrocja varstva pred sevanjem; - pri projektu »Usposabljanje in mentorstvo za strokovnjake jedrskih upravnih organov in njihovih tehnicnih podpornih organizacij za razvoj in krepitev njihovih tehnicnih kompetenc« URSJV sodeluje s konzorcijem, ki ga vodi italijansko podjetje ITER, predvsem z zagotavljanjem mentorstva za osebje upravnih organov za jedrsko in/ali sevalno varnost iz partnerskih držav, obcasno pa sodeluje pri pripravi tecajev in delavnic. V letu 2017 so strokovnjaki URSJV sodelovali na treh tecajih, in sicer s podrocja termohidravlicnih analiz, pofukušimskih izkušenj in evaluacije varnostnega porocila za jedrske elektrarne. Prav tako sta se trikrat po dva tutoriranca prakticno izobraževala na URSJV; - pri projektu »Nadaljnja krepitev strokovnosti jedrskih upravnih organov zahodnega Balkana« je URSJV v letu 2017 sodelovala pri delavnicah za izdelavo in pisanje postopkov za Kosovo in Crno Goro in izvedla delavnico za usklajenost z direktivama o jedrski varnosti in ravnanju z RAO ter direktive o pošiljanju odpadkov v Bosni in Hercegovini. Prav tako je v sodelovanju z URSVS izvedla usposabljanja v Sloveniji (t. i. on-the-job training) za predstavnike bošnjaškega, kosovskega in makedonskega upravnega organa; - v letu 2017 je URSJV zacela delati tudi na projektu Evropske komisije za krepitev strokovnosti iranskega upravnega organa za jedrsko varnost. Cilj tega projekta je pomagati iranskemu upravnemu organu za jedrsko in sevalno varnost, da bi okrepil znanje in strokovnost svojih sodelavcev, posodobil upravno infrastrukturo, ki bo postala cim bolj skladna z mednarodnimi standardi in delovanje upravnega organa tudi cim bolj približal praksi podobnih upravnih organov držav z dolgoletnimi izkušnjami na podrocju jedrske varnosti. URSJV sodeluje v konzorciju, ki ga sestavljajo upravni organi za jedrsko varnost iz Ceške, Slovaške in Madžarske ter avstrijsko podjetje ENCO. URSJV je v letu 2017 pripravila osnutek idejne zasnove centra za jedrsko varnost, ki bo vseboval razlicne enote, med drugim tudi tehnicno podporno organizacijo, ki bo opravljala vse funkcije, ki niso vsebovane v upravnem organu. URSVS sodeluje pri projektu ENATRAP III, ki je namenjen harmonizaciji usposabljanj iz varstva pred sevanji na nivoju EU in medsebojnemu priznavanju kvalifikacij usposobljenih delavcev in ekspertov in v delovni skupini s podrocja medicinske uporabe ionizirajocega sevanja, ki se je ukvarjala s prenosom medicinskih clenov Direktive 2013/59 ter z izvedbo akcijskega tedna nadzora nad izvajanjem nacela upravicenosti radioloških posegov. 9.2 Mednarodna agencija za atomsko energijo Nadaljevalo se je tesno in dobro sodelovanje z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (MAAE). Slovenija je septembra 2016 za dve leti postala clanica upravnega odbora MAAE (Board of Governors), ki predstavlja najvišje telo agencije in usmerja njeno delo med dvema skupšcinama. Slovenska delegacija se je kot vsako leto septembra 2017 udeležila rednega letnega zasedanja generalne konference. Republika Slovenija je v letu 2017 poravnala vse svoje financne obveznosti do MAAE. Leta 2017 je Slovenija prejela 15 prošenj za posamicno izpopolnjevanje tujih strokovnjakov in eno prošnjo za skupinski znanstveni obisk v Sloveniji. 7 vlog je bilo uresnicenih. Leta 2017 je bilo realiziranih tudi 10 prošenj za usposabljanje, ki jih je Slovenija prejela leta 2016. Pri delu raziskovalnih projektov so dejavno sodelovali Institut »Jožef Stefan«, Klinika za nuklearno medicino, Nevrološka klinika, Inštitut za biomedicinsko informatiko, Zavod za gradbeništvo in Onkološki inštitut Ljubljana. Vse naštete organizacije so bile vkljucene v 7 raziskovalnih projektov, ki so se zaceli izvajati leta 2016 ali že prej. Dejavnosti v treh raziskovalnih projektih so se leta 2017 uspešno koncale. Leta 2017 so se nadaljevale aktivnosti dveh nacionalnih projektov: projekt ARAO Podpora ARAO pri izvajanju aktivnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki SLO/9/017 in projekt URSJV Krepitev upravnega nadzora Uprave RS za jedrsko varnost SLO/9/018. Novembra leta 2017 je svet guvernerjev za sodelovanje v tehnicnem programu za obdobje 2018 - 2019 potrdil dva nova nacionalna projekta, ki ju je Slovenija prijavila leta 2016: nacionalni projekt URSJV in ARAO Podpora upravnemu organu in izvajalski organizaciji pri krepitvi jedrske varnosti in ravnanju z radioaktivnimi odpadki SLO/9/019 (»Supporting the Regulatory Authority and the Implementing Organization in the Enhancement of Nuclear Safety and the Implementation of Radwaste Management«) in nacionalni projekt Onkološkega inštituta Ljubljana in Klinike za nuklearno medicino Izboljšava varnosti in kvalitete radioloških storitev s pomocjo razvoja oddelkov za medicinsko fiziko ter razvoj teranosticnih principov na podrocju nuklearne medicine SLO/6/006 (»Improving Safety and Quality of Radiology Services through the Development of Medical Physics Departments and Enhancing the Theranostic Nuclear Medicine Approach«). Slovenija je leta 2017 v sodelovanju z MAAE organizirala dve nacionalni delavnici, dve regionalni delavnici in en mednarodni sestanek. Pomembna je tudi udeležba slovenskih strokovnjakov kot izvedencev v strokovnih odborih MAAE in na misijah ali delavnicah v drugih državah. Leta 2017 so se nadaljevale dejavnosti medregionalnega projekta o nadaljevanju krepitve nadzora radioaktivnih odpadkov od zibelke do groba, v katerega so dejavno vkljuceni predstavniki ARAO in URSJV. Slovenski predstavniki so lani uspešno in dejavno sodelovali zlasti pri delu regionalnih projektov o izboljšanju uporabe in varnosti raziskovalnih reaktorjev, krepitvi zmogljivosti za dolgotrajno obratovanje jedrskih elektrarn, krepitvi inšpekcijskega nadzora upravnega organa, krepitvi usposobljenosti pri meritvah radionuklidov v okolju ter izboljšanju sistema za zagotavljanje in preverjanje kakovosti pri monitoringu radioaktivnosti v okolju, izboljšanju usposobljenosti veterinarskih služb v primeru jedrske ali radiološke nesrece in izboljšanju jedrske varnosti skladno z akcijskim nacrtom MAAE. URSVS je sodelovala v projektu krepitve sistema zagotavljanja in preverjanja kakovosti v diagnosticni radiologiji in v projektu namenjenem izboljšavam sistema in zagotavljanju varstva pred ionizirajocimi sevanji v medicini. V drugem projektu se je Slovenija vkljucila v oblikovanje diagnosticnih referencnih nivojev s poudarkom na pediatricnih pacientih in v intervencijske posege s poudarkom na intervencijski radiologiji. URSVS je sodelovala pri dveh projektih MAAE s podrocja uporabe ionizirajocega sevanja v zdravstvu, ki sta se zakljucila v letu 2017. Prvi projekt z oznako RER-6-032 in naslovom »Establishing Quality Assurance/Quality Control in X Ray Diagnostics« je bil namenjen nadgradnji sistema zagotavljanja in preverjanja kakovosti v diagnosticni radiologiji. V okviru navedenega projekta je URSVS v letu 2016 gostila regionalno delavnico MAAE s podrocja zagotavljanja in preverjanja kakovosti v radiologiji, leta 2017 pa delavnico, namenjeno usposabljanju inšpektorjev s podrocja varstva pred sevanji v medicini. Drugi projekt, RER/9/135 »Strenghtening Member State Technical Capabilities in Medical Radiological Protection«, je bil namenjenih izboljšavam sistema varstva pred sevanji pri medicinski uporabi ionizirajocega sevanja in razdeljen v vec tematskih sklopov. Slovenija se je na podlagi potreb in obstojecega stanja vkljucila predvsem v tematska sklopa, namenjena oblikovanju diagnosticnih referencnih nivojev s poudarkom na pediatricnih pacientih in intervencijskim posegom s poudarkom na intervencijski radiologiji. Na podlagi sodelovanja v navedenih projektih je Slovenija dobila dostop do mednarodno sprejetih smernic za vrednotenje kompetencnih centrov s podrocja kakovosti v diagnosticni in intervencijski radiologiji, sodelovanje pa je pripomoglo tudi k nadgradnji sistema zbiranja podatkov za oblikovanje diagnosticnih referencnih nivojev. Poleg tega je sodelovanje v navedenih projektih omogocilo udeležbo izbranih radioloških inženirjev, zdravnikov, medicinskih fizikov in delavcev pristojnega upravnega organa na strokovnih usposabljanjih in delavnicah, ki jih je organizirala in financirala MAAE. V letu 2016 se je Slovenija aktivno vkljucila tudi v delovno skupino s podrocja medicinske uporabe ionizirajocega sevanja. V letu 2017 bi lahko med aktivnostmi navedene delovne skupine izpostavili oblikovanje zakljuckov na podrocju odprtih vprašanj pri prenosu nekaterih medicinskih clenov Direktive 2013/59 ter nacrtovanje akcijskega tedna s podrocja izvajanja nacela upravicenosti radioloških posegov. V letu 2017 se je predstavnik Republike Slovenije slovenske policije iz Policijske uprave Novo mesto udeležil vec mednarodnih vaj in konferenc na temo varovanja in ogrožanje jedrskega objekta, ki jih je organizirala MAAE. Poudariti je potrebno, da je predstavnik Republike Slovenije sodeloval na mednarodni konferenci o jedrskem varovanju z referatom o koristnosti in izkušnjah pri vaji z uporabo navidezne sile (»How Force-on-Force Exercise Helped Us Building Joint Training Programme«). Prav tako je sopredsedoval enemu od panelov na temo kriznega nacrtovanja oziroma nacrtov za izredne razmere (»Contingency Planning«). Na povabilo MAAE je slovenski predstavnik sodeloval v delovni skupini (»Consultancy Meeting«), ki je pripravila program usposabljanja za simulirane vaje navideznega vdora napadalcev pri varnostnih dogodkih (»Force-on-Force Exercise Program for Security Events at Nuclear Facilities«). 9.3 Agencija za jedrsko energijo pri OECD Od leta 2011 je Slovenija polnopravna clanica v Agenciji za jedrsko energijo (NEA - Nuclear Energy Agency) pri Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD - Organisation for Economic Co-operation and Development). Naloga agencije je državam clanicam pomagati pri vzdrževanju in nadaljnjem razvoju znanstvenih, tehnicnih in pravnih izhodišc, potrebnih za varno, okolju prijazno in premišljeno uporabo jedrske energije v miroljubne namene. Slovenija je v letu 2017 dejavno sodelovala v petih stalnih odborih: v odboru za ravnanje z radioaktivnimi odpadki, odboru za varstvo prebivalcev pred sevanji, odboru za varnost jedrskih naprav, odboru za jedrske upravne dejavnosti in v odboru za jedrsko pravo, medtem ko se njena predstavnika nista udeležila sestankov na odboru za tehnicne in ekonomske raziskave razvoja jedrske energije in gorivnega cikla ter odbora za jedrsko znanost. Slovenski predstavniki sodelujejo tudi v delovnih skupinah stalnih odborov, med drugim v delovnih skupinah za ocenjevanje tveganja, za staranje komponent in struktur, za analizo in obvladovanje težkih nesrec ter za obratovalne izkušnje. V letu 2017 je NEA nameravala ustanoviti nov stalni odbor za razgradnjo in upravljanje z radioaktivno zapušcino (WP on Decommissioning and Legacy Management). Odlocitev o ustanovitvi je bila preložena na 2018. Direktor NEA je dal pobudo za ustanovitev NEST (Nuclear Education Skills and Technology Network), ki naj bi pomagala izobraževati predvsem mlajše kadre. NEA bo financirala študijo o poškodovanem gorivu v Fukušimi - »Preparatory Study on Analysis of Fuel Debris (PreADES)« v obdobju 2017–2020. Nadaljuje se tudi sodelovanje Slovenije (NEK, URSVS in URSJV) pri ISOE (ISOE – International System of Occupational Exposure). ISOE je informacijski sistem o poklicni izpostavljenosti ionizirajocim sevanjem v jedrskih elektrarnah, ki ga podpirata Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj - Agencija za nuklearno energijo (OECD/NEA) ter MAAE. Informacijski sistem vzdržujejo trije regionalni tehnicni centri, ki jih podpirata navedeni organizaciji ob sodelovanju jedrskih elektrarn in upravnih organov. 9.4 Sodelovanje z drugimi združenji Združenje evropskih upravnih organov za jedrsko varnost (WENRA) WENRA (WENRA - Western European Nuclear Regulators Association) je združenje predstavnikov jedrskih upravnih organov evropskih držav z jedrskim programom. Glavno delo WENRE obsega razvoj skupnega pristopa k jedrski varnosti, zagotovitev neodvisnih pregledov jedrske varnosti v državah kandidatkah za vstop v EU ter izmenjava izkušenj na podrocju jedrske varnosti. WENRA se je predvsem z rezultati svojega dela globalno uveljavila kot eno vodilnih teles, kjer nastajajo najboljši standardi na podrocju jedrske varnosti. Leta 2017 so jedro dela WENRE še naprej izvajale njene delovne skupine za harmonizacijo varnostnih zahtev za reaktorje ter za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in razgradnjo jedrskih objektov. Okrepilo se je tudi delo na pripravljenosti na izredne dogodke v povezavi z jedrskim varovanjem in varstvom pred sevanji. Da ugled WENRE globalno narašca je videti tudi po tem, da sta se ji kot opazovalki pridružili Japonska in Kanada, za tak status pa se zanimata tudi Koreja in Brazilija. ENSRA Združenje predstavnikov upravnih organov, ki pokrivajo jedrsko varovanje ENSRA (ENSRA - European Nuclear Security Regulators Association), je bilo ustanovljeno leta 2004, Slovenija pa se je združenju pridružila leta 2008. ENSRA sledi predvsem naslednjim ciljem: izmenjavi informacij o jedrskem varovanju, aktualnih varnostnih vprašanjih in dogodkih, razvoju celovitega razumevanja temeljnih nacel fizicnega varovanja in spodbujanju skupnih nacel varovanja v Evropi. Velika Britanija je oktobra 2017 gostila plenarni sestanek, katerega glavne teme so bile: izmenjava informacij o aktualnih varnostnih izzivih, izmenjava informacij o zakonodaji in pristopih clanic, sodelovanje z MAAE in z drugimi ter nadaljnje aktivnosti delovnih skupin znotraj združenja. Naslednji sestanek bo leta 2018 gostila Švedska oziroma njen jedrski upravni organ. NSCG – Nuclear Security Contact Group Kontaktna skupina za jedrsko varovanje (NSCG) je združenje, ki je nastalo po koncu 4. Vrha jedrskega varovanja (Nuclear Security Summit), ki se je odvil leta 2016. Skupini so se pridružile še nekatere druge države, ki niso sodelovale na omenjenih vrhovih. Slovenija se je formalno pridružila skupini marca 2017, s tem pa se je nadgradilo slovenske aktivnosti na podrocju jedrskega varovanja. Sodelujejo imenovani predstavniki MZZ in URSJV. Ena od pomembnih tem v okviru NSCG so tudi prihodnje aktivnosti v zvezi s spremembami konvencije o fizicnem varovanju jedrskega materiala (A-CPPNM - Convention on the Physical Protection of Nuclear Material and Nuclear Facilities). INLA INLA (INLA - International Nuclear Law Association) je mednarodno združenje pravnih in drugih strokovnjakov za miroljubno uporabo jedrske energije, katerega temeljni namen je podpirati in pospeševati znanje in razvoj pravne stroke in raziskav na tem podrocju, izmenjava spoznanj med njegovimi clani ter sodelovanje s sorodnimi združenji in ustanovami. V združenje je vclanjenih okoli 600 strokovnjakov iz vec kot 60 držav in mednarodnih organizacij. INLA praviloma organizira kongres na dve leti, v letu 2016 ga je izvedla v New Delhiju, v letu 2018 pa ga bo imela v Abu Dhabiju; prav za slednjega se je v okviru predlaganega programa že v letu 2017 pripravljalo prispevke. Ker je URSJV iz zgodovinskih razlogov najtesneje povezana z delovno skupino, katere podrocje je ravnanje z (jedrskimi in radioaktivnimi) odpadki, so tako v letu 2017 prav za to delovno skupino pripravili prispevek na temo sodelovanja javnosti pri izbiri lokacije za odlagališce odpadkov. CAMP (NRC) Raziskovalno-razvojni program CAMP (CAMP - Code Application and Maintenance Programme), ki ga usmerja US NRC (Komisija ZDA za jedrsko varnost) omogoca sodelovanje pri vzdrževanju in uporabi programske opreme na podrocju preprecevanja ter obvladovanja nezgod in nenormalnih dogodkov v jedrskih elektrarnah. Pri tem sodelujejo NEK, IJS in URSJV. Nacionalni koordinator za program CAMP je IJS, ki redno spremlja in poroca o dejavnostih CAMP in s svojimi prispevki aktivno sodeluje pri razvoju in uporabi NRC racunalniških programov. Predstavniki slovenskih organizacij v združenju CAMP so se v letu 2017 srecali v juniju na delovnem sestanku, kjer je nacionalni koordinator programa podrobneje predstavil najnovejša dogajanja v raziskovalnem programu CAMP ter svoje delo in aktivnosti IJS na tem podrocju. Za leto 2017 je IJS pripravila t. i. prispevek v naravi z naslovom »10 % Hot Leg Break LOCA Experiment on LSTF calculated by RELAP5 and TRACE«. Za leto 2018 pa bo IJS pripravila prispevek v naravi z naslovom »Semiscale S-NC-02 and S-NC-03 natural circulation tests performed by RELAP5/MOD3.3 Patch 5«, ki ga je tehnicni programski odbor CAMP na jesenskem srecanju že odobril. CSARP (NRC) V letu 2015 je Slovenija obudila sodelovanje v US NRC raziskovalnem programu na podrocju težkih nesrec CSARP (Cooperative Severe Accident Research Program). Pri tem sodelujejo, na podlagi aneksa k pogodbi za CAMP, poleg URSJV še NEK in IJS, pri cemer je nacionalni koordinator za program CSARP predstavnik IJS. Pogodba CSARP zagotavlja dostop do racunalniškega programa MELCOR za simulacijo težkih nesrec v jedrskih elektrarnah. Predstavniki slovenskih organizacij v združenju CSARP so se v letu 2017 srecali v novembru na delovnem sestanku. Nacionalni koordinator je predstavil status raziskovalnega programa CSARP v Sloveniji, kronologijo aktivnosti, udeležbo na EMUG srecanju, MELCOR delavnici in CSARP/MCAP srecanju, projektno nalogo »Analiza vpliva nadgradnje varnosti NEK na smernice za obvladovanje težkih nesrec«, ter realizacijo nacrtovanih aktivnosti. Realizirane so bile vse nacrtovane aktivnosti in dodatno še projektna naloga. HERCA - Združenje direktorjev upravnih organov s podrocja varstva pred sevanji Predstavnik URSVS je clan Združenja direktorjev upravnih organov s podrocja varstva pred sevanji (HERCA - Association of the Heads of European Radiological Protection Competent Authorities). Evropsko omrežje ALARA Slovenija kot ena od dvajsetih evropskih držav sodeluje v Evropskem omrežju ALARA (European ALARA Network - EAN), ki se ukvarja z optimizacijo varstva pred sevanjem ter olajšuje razširjanje dobre ALARA prakse v industrijskem, raziskovalnem in zdravstvenem sektorju po Evropi. Omrežje organizira redne mednarodne delavnice, od katerih je vsaka posvecena specificnemu podrocju varstva pred sevanji. Poleg tega EAN izdaja glasilo, ki predstavlja prakticne primere implementacije principa ALARA, primere dobre prakse in ostale novice s podrocja varstva pred sevanji, ima aktivno vlogo pri študijah Evropske komisije in ostalih mednarodnih organizacijah s podrocja varstva pred sevanji ter deluje na ostalih podrocjih prakticne implementacije principa ALARA. Pod okriljem EAN deluje tudi vec podomrežij, pri cemer URSVS aktivno sodeluje še v omrežju upravnih organov ERPAN (ERPAN - European Radioprotection Authorities Network), ki je namenjeno operativni izmenjavi informacij s podrocja zakonodaje in nadzora nad izvajanjem ukrepov varstva pred sevanjem. Mednarodno sodelovanje na podrocju ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom Skladno z vizijo, da želi v Republiki Sloveniji zagotavljati celovit sistem ravnanja z RAO in IG, ki vkljucuje najsodobnejše in preverjene tehnološke rešitve ter dobre prakse v mednarodnem merilu, je mednarodno sodelovanje pomembna dejavnost ARAO. Z vidika pridobivanja znanja in izkušenj na podrocju ravnanja z RAO in IG je posebej pomembna vkljucenost ARAO v program strokovnega sodelovanja z MAAE in v projekte Evropske skupnosti za jedrsko energijo (EURATOM). V letu 2017 so se kadri ARAO usposabljali na vec delavnicah MAAE na podrocju varstva pred ionizirajocim sevanjem, obdelave RAO, ravnanja z viri sevanja, ki se ne uporabljajo vec, ter odlaganja radioaktivnih odpadkov, na drugih delavnicah pa so sodelovali tudi s predstavitvami sistema ravnanja z RAO v Sloveniji. Pomembno je, da je bil ARAO skupaj z URSJV vkljucen v nov cikel tehnicnega sodelovanja z MAAE za obdobje 2018 in 2019. ARAO je v okviru EURATOM aktivno sodeloval v projektu JOPRAD. Glede na strategijo Slovenije, da bo pri nacrtovanju ravnanja z VRAO (visokoradioaktivni odpadki) in IG razvijala dvotirni pristop (nacrtovanje geološkega odlagališca za IG in VRAO iz lastnega jedrskega programa v Sloveniji ob hkratnem spremljanju in sodelovanju v pobudah za mednarodno geološko odlagališce v eni od držav EU ali drugje po svetu), ARAO že dlje casa sodeluje v delovni skupini Evropske organizacije za razvoj geološkega odlagališca (ERDO-WG), v dejavnostih evropske tehnološke platforme IGD-TP (Implementing Geological Disposal of Radioactive Waste Technological Platform) ter pri delu mednarodnega združenja za sodelovanje na podrocju jedrske energije IFNEC (International Framework For Nuclear Energy Cooperation). ARAO dvostransko sodeluje tudi s številnimi tujimi strokovnimi organizacijami, ki delujejo na podrocju ravnanja z RAO in IG, kot so npr.: Sogin (Italija), Covra (Nizozemska), Andra (Francija), Surao (Ceška), Enresa (Španija) in Fond za razgradnju NEK (Hrvaška). Predstavniki ARAO s strokovnimi prispevki redno sodelujejo na pomembnejših mednarodnih konferencah in drugih srecanjih in tako predstavljajo svoje strokovne dosežke in sooblikujejo mednarodne usmeritve na podrocju ravnanja z RAO in IG. V letu 2017 so med drugim sodelovali v okviru misije MAAE EPREV (Emergency Preparedness Review) v Sloveniji, na mednarodni strokovni konferenci NENE, Regionalnem Seminarju o ravnanju z RAO in IG v državah Srednje Evrope ter na srecanju evropskih organizacij za ravnanje z RAO in IG. 9.5 Pogodba o skupnem lastništvu in upravljanju Nuklearne elektrarne Krško Za spremljanje izvajanja Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkorišcanjem in razgradnjo (Uradni l. RS, št. 5/03-mednarodne pogodbe; v nadaljnjem besedilu: meddržavna pogodba) je bila skladno z 18. clenom meddržavne pogodbe ustanovljena meddržavna komisija. Meddržavna komisija spremlja izvajanje pogodbe, potrjuje program odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva in program razgradnje Nuklearne elektrarne Krško ter obravnava odprta vprašanja, ki se nanašajo na medsebojna razmerja, ki jih obravnava meddržavna pogodba. V letu 2017 je Vlada Republike Slovenije na novo imenovala clane slovenske delegacije. 21. julija 2017 je bila izvedena 11. seja meddržavne komisije, ki jo je sklical predsednik slovenske delegacije. Sprejeto je bilo porocilo clanov Uprave NEK in ugotovljeno, da je operativno izvajanje dolocb meddržavne pogodbe v obdobju od zadnjega zasedanja komisije potekalo odgovorno in uspešno ter da so bili doseženi dobri obratovalni, varnostni in ekonomski rezultati. Hrvaška stran je seznanila meddržavno komisijo tudi s problemom davcne obremenitve zaposlenih v NEK. Meddržavna komisija je ugotovila, da sta strokovni organizaciji iz 10. clena meddržavne pogodbe (ARAO in FOND) v sodelovanju z NEK pripravili novi usklajeni projektni nalogi na tehnicni ravni za razgradnjo NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK. Obe projektni nalogi je komisija tudi sprejela. Meddržavna komisija je naložila ARAO in FOND-u, da v sodelovanju z NEK do konca novembra 2018 izdelata tretjo revizijo Programa odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva. Hkrati pa je meddržavna komisija naložila NEK, da v sodelovanju z ARAO in FOND-om do oktobra 2018 izdela Program razgradnje NEK. Meddržavna komisija je ustanovila koordinacijski odbor za spremljanje izvajanja priprave tretje revizije Programa odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva in Programa razgradnje NEK. Predstavljeno je bilo hrvaško stališce v zvezi s ponudbo slovenske strani glede vkljucitve Hrvaške v skupni projekt odlagališca nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov na lokaciji Vrbina v obcini Krško. Iz njega izhaja, da ponudba, kakršna je bila predstavljena v Investicijskem programu za projekt odlagališca NSRAO Vrbina Rev. C, za hrvaško stran ni sprejemljiva. Meddržavna komisija podpira nadaljnje aktivnosti za skupno preucitev možnosti glede izgradnje odlagališca NSRAO. Zato je zadolžila Koordinacijski odbor, da cim prej, oziroma najkasneje do maja 2018, pripravi skupni predlog izgradnje odlagališca. Prav tako je bila meddržavna komisija seznanjena s porocili o stanju zbranih sredstev v obeh skladih za financiranje razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz NEK. Naslednjo sejo meddržavne komisije bo sklicala hrvaška stran. 9.6 Sodelovanje na podlagi mednarodnih pogodb Junija je bil v Bratislavi organiziran redni letni sestanek v okviru bilateralnih sporazumov med Ceško, Madžarsko, Slovaško in Slovenijo – t. i. kvadrilaterala. Glavni cilj tovrstnih sestankov je medsebojno obvešcanje o pomembnih dogajanjih na podrocju jedrske varnosti. V vseh državah intenzivno posodabljajo zakonodajo, ker jo je treba uskladiti s spremenjeno Direktivo o jedrski varnosti in z novo Direktivo o varstvu pred sevanji. Skupna skrb vseh upravnih organov je zagotavljanje jedrske varnosti, kar je povezano s podaljšanjem obratovalnih dob obstojecih jedrskih elektrarn, nadzorom staranja komponent in izvajanjem obcasnih varnostnih pregledov. Vse države izvajajo programe izboljšav po stresnih testih leta 2011 in se pripravljajo na tematski pregled na podlagi spremenjene Direktive o jedrski varnosti. Predstavljena so bila porocila o obratovalnih dogodkih. Vecinoma gre za odpovedi posameznih delov opreme na sekundarni strani zaradi krmiljenja, staranja, neustreznih materialov, ki povzrocijo nedelovanje opreme, manjša pušcanja in le redko ustavitve elektrarn. Obravnavane so bile tudi mednarodne teme, ki se nanašajo na sodelovanje omenjenih upravnih organov v WENRA, ENSREG-u, MAAE in NEA ter poudarili povezovanje med jedrsko varnostjo in varovanjem. Srecanje med Slovenijo in Avstrijo po sporazumu o zgodnjem obvešcanju in o vprašanjih skupnega interesa s podrocja jedrske varnosti in varstva pred sevanji je bilo v Moravskih Toplicah. Teme pogovorov so bile spremembe na podrocju zakonodaje, radiološkega monitoringa, pripravljenosti na izredne dogodke, ravnanja z radioaktivnimi odpadki in spremembe oziroma pomembnejši dogodki na podrocju jedrskih programov. Slovenija je porocala o sprejemanju novega zakona o jedrski varnosti, podala informacije o pripravi na gradnjo suhega skladišca izrabljenega jedrskega goriva ter obširno porocala o obratovanju NEK. Avstrijski predstavniki so pojasnili, da kasnijo s prenosom direktiv o jedrski varnosti in o ravnanju z radioaktivnimi odpadki v njihov pravni red. Porocali so tudi o obratovanju svojega skladišca NSRAO in o modifikacijah dunajskega raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II. 4. oktobra je bil v Ljubljani sedmi sestanek po sporazumu med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o zgodnji izmenjavi informacij v primeru radiološke nevarnosti. Po seznanitvi o novostih na obeh straneh od lanskega novembrskega sestanka v Zagrebu, predvsem o pripravi zakonodaje, je slovenska stran porocala še o posodobitvi programske opreme mreže merilnikov radioaktivnosti za zgodnje obvešcanje. Glavna tocka srecanja je bila usklajevanje ukrepov v primeru nesrece v NEK. 9.6.1 Konvencija o jedrski varnosti Ob koncu leta 2017 je bila Skupna konvencija zavezujoca za 76 držav pogodbenic, med katerimi je tudi Republika Slovenija. Na Dunaju je od 27. marca do 7. aprila 2017 potekal 7. pregledovalni sestanek pogodbenic Konvencije o jedrski varnosti. Slovensko nacionalno porocilo je prvi dan pregledovalnega sestanka predstavil direktor URSJV dr. Andrej Stritar. Najbolj pomembno dogajanje v porocevalskem obdobju je bilo izvajanje pofukušimskega nacionalnega akcijskega nacrta, ki ga sestavlja program nadgradnje varnosti NEK (PNV), kot najpomembnejši del, in še dodatnih 11 ukrepov, ki obsegajo izdajo odlocb, nacrtovane tematske preglede, dodatne študije, vabljenje mednarodnih misij za ocenjevanje jedrske varnosti, ponovno presojo strategije upravljanja resnih nesrec v NEK ter obstojeca merila za projektiranje in postopki. Porocal je tudi o vecjih remontnih modifikacijah. Poudaril je pomembnost ohranjanja in vzdrževanje znanja na podrocju jedrske stroke. URSJV je izboljšala izobraževalni program, ki je zasnovan kot sistematicni pristop k usposabljanju. Zbirno porocilo, ki so ga sestavili za Slovenijo, vsebuje tri izzive, in sicer: - dokoncanje programa nadgradnje varnosti do leta 2021, - dokoncanje skladišca za suho skladišcenje izrabljenega goriva in odlagališca za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke preden bi nastopile težave z obratovalno varnostjo, - usklajevanje ukrepov v primeru izrednega dogodka s sosednjimi državami. Poleg izzivov so v porocilu pohvalili tehnicno analizo vzrokov in odpravo posledic pušcanja goriva v NEK, proaktivno ukrepanje upravnega organa ob ugotovitvi poneverjanja v kovnici Creusot v Franciji, izdelavo vecstranskega sporazuma obvešcanja in ukrepanja v primeru, da bi linijsko letalo zavilo iz predpisane smeri ter ucinkovito delo URSJV, skupaj z visoko usposobljenostjo in mednarodnim sodelovanjem pri obvladovanju majhnega jedrskega programa. Drugi teden je bil namenjen plenarnemu delu. Porocevalci vseh sedmih skupin so za vsako sodelujoco državo predstavili glavne povzetke predstavitve, primere dobre prakse ter ukrepe za kratkorocno in dolgorocno izboljšanje jedrske varnosti. 9.6.2 Priprave in izdelava porocila po Skupni konvenciji o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki V letu 2017 je bilo pripravljeno šesto nacionalno porocilo po Skupni konvenciji. Porocilo, ki ga je potrdila vlada, je bilo oktobra 2017 poslano MAAE, ki zagotavlja storitve sekretariata za sestanke pogodbenic. Pri pripravi porocila so poleg URSJV sodelovali tudi: URSVS, Direktorat za energijo, ARAO, NEK, IJS, Rudnik Žirovski vrh, Onkološki Inštitut in UKC Ljubljana - Klinika za nuklearno medicino. Porocilo bo predstavljeno na šestem pregledovalnem sestanku pogodbenic, ki bo na Dunaju konec maja 2018. Nacionalno porocilo za triletno obdobje 2014–2016 podaja informacije o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, podatke o inventarju radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva v Republiki Sloveniji ob koncu leta 2016, pravni red, ki ureja to podrocje dela ter obseg in nacin izpolnjevanja obveznosti po Skupni konvenciji. Nacionalno porocilo je napisano v angleškem jeziku. V nacionalnem porocilu je podana ocena, da sta slovenska zakonodaja in praksa na podrocju ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom skladni z zahtevami iz Skupne konvencije. 9.7 Doseganje ciljev iz Resolucije o sevalni in jedrski varnosti Slovenija se trudi tudi na podrocju mednarodnega sodelovanja uspešno in racionalno dosegati cilje iz Resolucije. Cilj 2 Republika Slovenija se naceloma pridružuje mednarodnim konvencijam, sporazumom, pogodbam ali drugim vrstam sodelovanja, ki spodbujajo in omogocajo hitro ter enakopravno izmenjavo informacij ali medsebojno pomoc za zagotavljanje jedrske in sevalne varnosti in zmanjšanje tveganj za ljudi in okolje tako na ozemlju Republike Slovenije kakor tudi drugje. Uresnicevanje cilja v letu 2017 Slovenski državni organi in druge organizacije za zagotavljanje jedrske in sevalne varnosti ter fizicnega varovanja so bili dejavni v mednarodnih združenjih glede na potrebe in koristi, ki jih daje tovrstno clanstvo, tj. v združenjih in institucijah WENRA, ENSRA, HERCA, CAMP in tudi v njihovih delovnih skupinah. Prav tako poteka sodelovanje na podlagi dvostranskih sporazumov. Poleg v tem poglavju opisanih dejavnosti državnih organov, pa so v mednarodno sodelovanje tesno vpeti tako upravljavci jedrskih objektov ter ostale strokovne in raziskovalne organizacije. Cilj 3 Republika Slovenija bo še naprej aktivno sodelovala v vseh dejavnostih znotraj EU, kjer je njena prisotnost obvezna, t. j. pri predlaganju, sprejemanju in izvajanju skupne evropske zakonodaje, in tistih, v katerih lahko uveljavlja svoje posebne dolgorocne interese. Uresnicevanje cilja v letu 2017 Republika Slovenija je bila dejavna v skupini Sveta za jedrsko varnost in v skupinah po 31., 35. in 36. clenu pogodbe Euratom, spremljala je delovanje skupine po 37. clenu pogodbe Euratom, njeni predstavniki so se udeleževali sestankov ENSREG, kjer so tvorno sodelovali, prav tako pa so aktivno sodelovali pri izvajanju pomoci tretjim državam, ki jo podpira Evropska komisija.V letu 2017 pa so zaceli sodelovati tudi pri pomoci iranskemu upravnemu organu. Cilj 4 Republika Slovenija je in ostaja aktivna clanica MAAE. Kot clanica te agencije prispeva obvezno clanarino, v skladu s svojimi možnostmi pa tudi dodatne kadrovske in financne prispevke predvsem na podrocjih, kjer lahko pricakuje posredno ali neposredno uveljavljanje svojih interesov. Uresnicevanje cilja v letu 2017 Kot je opisano v poglavju 9.2, Slovenija nadaljuje intenzivno in tvorno sodelovanje z MAAE. Cilj 5 Republika Slovenija ostaja aktivna clanica v Agenciji za jedrsko energijo (NEA) pri OECD. Za njeno delovanje prispeva izracunani znesek clanarine. V skladu s svojimi kadrovskimi in financnimi možnostmi sodeluje v delu njenih odborov, NEA Data bank in tistih pododborov, ki so pomembni za zagotavljanje visoke ravni jedrske in sevalne varnosti. Uresnicevanje cilja v letu 2017 Slovenski predstavniki dejavno sodelujejo pri delu odborov in delovnih skupin NEA, še posebej na podrocju dejavnosti upravnih organov, varnosti jedrskih naprav, varstva pred sevanji, ravnanja z RAO in IG, jedrskega prava in raziskav. 10 UPORABA JEDRSKE ENERGIJE PO SVETU Konec leta 2017 je bilo na svetu 31 držav s 448 obratujocimi reaktorji za pridobivanje elektricne energije. V gradnji je 54 jedrskih reaktorjev, od katerih se je gradnja jedrskih elektrarn v Indiji, Bangladešu in Koreji pricela v letu 2017. Z omrežjem so povezali štiri nove jedrske elektrarne - tri na Kitajskem ter eno v Pakistanu. V letu 2017 so zaprli pet jedrskih elektrarn, in sicer po eno v Koreji, Španiji, Nemciji, na Švedskem in Japonskem. V Evropi nove jedrske elektrarne gradijo na Finskem, Slovaškem, v Franciji, Rusiji, Ukrajini in Belorusiji. Podrobnejši podatki o številu jedrskih elektrarn in njihovi moci po državah sveta so razvidni iz preglednice 10. Preglednica 10: Število jedrskih elektrarn v letu 2017 in njihova moc Država Obratujoci reaktorji Reaktorji v gradnji štev. moc [MW] štev. moc [MW] Belorusija 2 2.218 Belgija 7 5.927 Bolgarija 2 1.926 Ceška 6 3.904 Finska 4 2.764 1 1.600 Francija 58 63.130 1 1.630 Madžarska 4 1.889 Nemcija 8 10.799 Nizozemska 1 482 Romunija 2 1.300 Ruska federacija 35 25.443 5 3.398 Slovaška 4 1.814 2 880 Slovenija 1 688 Španija 7 7.121 Švedska 8 8.629 Švica 5 3.333 Ukrajina 15 13.107 2 2.070 Velika Britanija 15 8.883 Skupaj Evropa 182 161.139 13 11.796 Argentina 3 1.627 1 25 Brazilija 2 1.884 1 1.245 Kanada 19 13.500 Mehika 2 1.330 Združene države Amerike 99 98.639 2 2.234 Skupaj Amerika 125 116.980 4 3.504 Država Obratujoci reaktorji Reaktorji v gradnji štev. moc [MW] štev. moc [MW] Armenija 1 375 Bangladeš 1 1.080 Indija 22 6.240 6 3.907 Iran 1 915 Japonska 42 39.752 2 2.653 Kitajska 38 29.462 16 16.416 Koreja, republika 24 21.667 4 5.360 Pakistan 5 1.318 2 2.028 Tajvan 6 5.052 2 2.600 Združeni arabski emirati 4 5.380 Skupaj Azija in Bližnji vzhod 139 104.781 37 39.424 Južna Afrika 2 1.860 Vse skupaj 448 384.760 54 54.724 11 SEVALNA IN JEDRSKA VARNOST PO SVETU Mednarodno lestvico jedrskih in radioloških dogodkov INES (INES - International Nuclear and Radiological Event Scale) v svetu uporabljajo kot orodje za skladno obvešcanje javnosti o varnostnem pomenu jedrskih in radioloških dogodkov. Mednarodno obvešcanje o dogodkih izvajajo za pomembnejše dogodke, ki so ocenjeni s stopnjo 2 ali vec, ter za ostale dogodke, ki so vzbudili zanimanje mednarodne javnosti. Porocila o dogodkih so objavljena na spletnem komunikacijskem sistemu NEWS porocila o dogodkih v Sloveniji pa na spletni strani URSJV pod rubriko INES dogodki. INES dogodki v letu 2017 V sistemu NEWS je bilo objavljenih 23 porocil o dogodkih, ki so se zgodili v letu 2017. Dogodki so razvršceni v naslednje kategorije: pet dogodkov v jedrskih elektrarnah, en dogodek v raziskovalnem reaktorju, pet dogodkov v jedrskih objektih, en dogodek v pospeševalniku, en dogodek med transportom radioaktivnih snovi, šest dogodkov povezanih s krajo virov sevanja, dva dogodka z obsevanjem osebja v medicini in dva dogodka z obsevanjem delavcev med izvajanjem radiografije. V letu 2017 so porocali o enem dogodku stopnje 3, sedemnajstih dogodkih stopnje 2 ter petih dogodkih stopnje 1. Z oceno stopnje 3 po INES lestvici je bil ocenjen dogodek, ki se je zgodil v raziskovalnem reaktorju v Avstraliji. Med rutinskim postopkom ravnanja z izotopom 99Mo se je tekocina polila po rokah delavca in kontaminirala njegove roke. Ocenjena doza je bila 850 mSv na okoncine, kar presega upravno omejitev, kasneje pa so se na rokah pojavili pordecitev kože in mehurji, kar so deterministicni ucinki obsevanja. Porocali so o štirih najdbah v jedrskih elektrarnah v Franciji, ki so bile kot dogodki ocenjeni s stopnjo 2. Pregledi seizmicne odpornosti elektrarn so pokazali, da bi v vec elektrarnah v primeru projektnih ali mocnejših potresov lahko prišlo do odpovedi varnostnih sistemov. V prvem primeru bi tako prišlo do odpovedi dizel generatorjev, v drugem bi odpovedal protipoplavni nasip proti recnemu kanalu in posledicno bi lahko poplavilo zgradbe elektrarne, v tretjem bi izgubili sisteme za zagotovitev ponora toplote, v cetrtem pa bi odpovedali podporni sistemi dizel generatorjev. V vseh teh primerih ni prišlo do dejanskih dogodkov in odpovedi opreme, ocene INES pa temeljijo na metodologiji ocenjevanja poslabšanja obrambe v globino. V jedrski elektrarni azijske države je prišlo do obsevanja delavcev zaradi izpusta kontaminirane težke vode med remontom elektrarne. Vec delavcev je sodelovalo pri izolaciji pušcajocega ventila na drenažni posodi za težko vodo ter pri zbiranju razlite težke vode, ob tem pa so se nekaterim delavcem zašcitna oblacila prepojila s težko vodo. Zaradi tega so štirje delavci prejeli doze nad letno dozno omejitvijo, kar po merilih INES pomeni dogodek stopnje 2. V razlicnih državah se je zgodilo pet dogodkov v jedrskih objektih, ki so bili ocenjeni s stopnjo 2. Pri vseh dogodkih je prišlo do razširjanja kontaminacije izven za to predvidenih prostorov oz. pregrad; pri treh so bili kontaminirani tudi delavci in prejeli doze, ki presegajo letne dozne omejitve; preostala dva dogodka sta bila pa ocenjena s stopnjo 2 na osnovi poslabšanja obrambe v globino. Podrobno o teh dogodkih: - V prvem dogodku so se delavci med preverjanjem stanja vsebnikov za shranjevanje materiala za jedrsko gorivo kontaminirali s prahom iz plutonijevega in uranovega oksida. - V drugem dogodku se je kontaminiral delavec med zbiranjem vzorcev radioaktivnih snovi v objektu za predelavo jedrskega goriva. - Tretji dogodek se je zgodil med pospravljanjem radioaktivnih snovi iz odtoka suhe komore, kjer se je delavec vrezal na ostrem predmetu, ob tem preluknjal zašcitne rokavice in kontaminiral roke. - Cetrti dogodek je bil izpust kontaminiranega zraka iz vrocih celic, v katerih pregledujejo izrabljeno jedrsko gorivo. Zaradi slucajne sprožitve požarnega alarma se je v vroce celice samodejno vbrizgal inertni plin, ki je posledicno izrinil kontaminiran zrak v nadzorovano podrocje laboratorija, v katerem takrat ni bilo prisotnega osebja. Peti dogodek je bila najdba nepricakovanih oblog visoko obogatenega urana v vsebnikih za sušenje zraka v tovarni za izdelavo jedrskega goriva. Zaradi neugodne geometrije vsebnikov bi v primeru prisotnosti vode lahko prišlo do spontane kriticnosti. Na zacetku poglavja omenjen dogodek v pospeševalniku se je zgodil med cišcenjem in sestavljanjem dela ciklotrona. Pri delu z manipulatorjem in pnevmatskim izvijacem v vroci celici so se pojavile težave, zato je delavec kar z roko odvil deset vijakov, pri tem pa se je obseval in prejeta doza je presegala letno dozno omejitev, kar po merilih INES pomeni dogodek stopnje 2. Mednarodno odmeven je bil dogodek, ki se je zgodil med prevozom paketa z izrabljenim virom sevanja 192Ir. Paket je bil poslan z letalskim prevozom iz afriške v evropsko državo in ob tem vir ni bil pravilno vstavljen v radiološki šcit vsebnika. Zato so bili potniki na dveh poletih izpostavljeni sevanju vira 192Ir. Na osnovi ocenjenih doz letalskih potnikov in drugih oseb, ki so bile v stiku s paketom, je bil dogodek ocenjen s stopnjo 2 zaradi preseženih doznih omejitev za prebivalce. V letu 2017 so porocali o šestih primerih kraje virov sevanja. V štirih primerih so vire kasneje našli in potrdili, da ni bilo obsevanja oseb, saj je bila zašcita virov še nepoškodovana. V dveh primerih pa vira kasneje nista bila najdena. INES ocena je odvisna od dolocene kategorije virov, kar odraža potencialno nevarnost virov za ljudi v primeru odstranitve zašcite ali razsutja. Glede na kategorije virov in ker ni bilo neposrednih posledic za ljudi, je bil en dogodek ocenjen s stopnjo 2, pet dogodkov pa s stopnjo 1. Dva dogodka sta se zgodila v zdravstvu in oba sta bila ocenjena s stopnjo 2 na osnovi prejetih doz delavcev, ki so presegale letno dozno omejitev. V prvem dogodku se je radiolog obseval po rokah, ko je med izvajanjem intervencije z rokami segel v rentgenski snop. V drugem dogodku se je farmacevtski tehnik obseval med rokovanjem z radioaktivnimi izotopi 99Mo/99mTc, 99mTc in 68Ga. Porocali so še o dveh dogodkih stopnje 2, pri katerih je prišlo do prekomerne izpostavljenosti delavcev med izvajanjem radiografije, ker vir ni bil ustrezno povlecen nazaj v radiografsko kamero. V obeh primerih so izvajalci radiografije prejeli doze, ki so presegale letno dozno omejitev za delavce, deterministicnih ucinkov obsevanja pa ni bilo opaziti. Drugi mednarodno odmevni dogodki v letu 2017 Na spletni strani MAAE so porocali o desetih dogodkih v letu 2017, ki niso bili vkljuceni v porocanje v sistem NEWS za INES dogodke. Med temi so bili štirje dogodki v jedrskih elektrarnah, trije dogodki s krajo oz. izgubo vira sevanja, en potres, atmosferski izpust izotopa 106Ru in porušitev zgradbe na obmocju objekta z radioaktivnimi odpadki. Najbolj odmeven je bil dogodek z izpustom izotopa 106Ru v ozracje, ki je bil zaznan v vec evropskih državah. Dogodek, ki je povzrocil izpust, in lokacija izpusta do sedaj še nista bila ugotovljena, vendar pa je znano, da se je izpust razširil s podrocja vzhodne Evrope. Vpliv izmerjenega izotopa 106Ru na prebivalstvo je zanemarljiv. Drugi odmeven dogodek se je zgodil na skladišcu starih radioaktivnih snovi. Prišlo je do porušitve stropa predora in zato do nevarnosti izpusta kontaminiranih snovi s plutonijem. Obmocje so evakuirali in ga zašcitili, meritve pa so pokazale, da ni prišlo do izpusta radioaktivnih snovi v okolje. Trije izredni dogodki v jedrskih elektrarnah niso povzrocili ogroženosti prebivalstva. Prvi izredni dogodek je bil razglašen zaradi požara na strehi pomožne zgradbe elektrarne. Požar je bil kmalu pogašen, ob tem pa ni bilo potrebno zaustaviti reaktorja, saj ob tem ni bila ogrožena jedrska varnost. V drugem dogodku je požar povzrocil izpad normalnega elektricnega napajanja med remontom. Po zagonu dizel generatorjev je bilo vzpostavljeno zasilno elektricno napajanje, kasneje pa tudi normalno elektricno napajanje. Tretji dogodek se je zgodil po samodejni zaustavitvi reaktorja zaradi elektricne odpovedi v stikališcu elektrarne. Ob tem je prišlo do nepredvidenega izpusta pare v strojnici elektrarne, eden od prisotnih delavcev pa je bil poškodovan z resnimi opeklinami. Radioloških posledic ni bilo. Porocali so še o enem dogodku v jedrski elektrarni, kjer je prišlo do eksplozije in požara v strojnici elektrarne, ki so ga kmalu pogasili. Dogodek ni zahteval razglasitve izrednega dogodka, niti zaustavitve reaktorja, vplivov na okolje in prebivalstvo pa ni bilo. 12 VIRI [1] Nuklearna elektrarna Krško, Letno porocilo o obratovanju NEK za leto 2017, februar 2018. [2] Razširjeno porocilo o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v RS leta 2016, URSJV/DP-196/2017. [3] Mesecna porocila o obratovanju NEK v letu 2017. [4] Porocilo o opravljeni analizi po odstopanju »Izpad elektrarne dne 16. 2. 2017« - porocanje po pravilniku, št. 357-11/2017/4. Krško: Nuklearna elektrarna Krško, 2017. [5] Zakljucno porocilo, št. 357-11/2017/8. Ljubljana: Uprava RS za jedrsko varnost, 2017. [6] Porocilo o opravljeni analizi po odstopanju »Odpoved hidravlicnega regulatorja pri testu dizel generatorja št. 2« - porocanje po pravilniku, št. 357-11/2017/7. Krško: Nuklearna elektrarna Krško, 2017. [7] Zakljucno porocilo, št. 357-11/2017/10. Ljubljana: Uprava RS za jedrsko varnost, 2017. [8] Odlocba URSJV o izvedbi modernizacije varnostnih rešitev za preprecevanje težkih nesrec in blažitev njihovih posledic, september 2011. [9] NPP Krško Analyses of Potential Safety Improvements, NEK ESD-TR-09/11, januar 2012. [10] URSJV odobritev Programa nadgradnje varnosti NEK, februar 2012. [11] Program nadgradnje varnosti NEK, Rev. 1, september 2013. [12] Odlocba URSJV o podaljšanju roka za izvedbo Programa nadgradnje varnosti NEK, oktober 2013. [13] Slovenian Post-Fukushima National Action Plan, URSJV, december 2012. [14] Posodobljeni post-fukušimski akcijski nacrt (Update of the Slovenian Post-Fukushima Action Plan), URSJV, december 2017. [15] Program nadgradnje varnosti NEK, Rev. 3, januar 2017. [16] Odlocba URSJV o odobritvi Programa nadgradnje varnosti NEK rev. 3 in podaljšanju roka za izvedbo, januar 2017. [17] Letno porocilo o obratovanju raziskovalnega reaktorja TRIGA za leto 2017, IJS-DP-12467, Izdaja 1, IJS, januar 2018. [18] Letno porocilo o izvajanju varstva pred IO sevanji in o vplivu Rudnika Žirovski vrh na okolje za leto 2017. [19] Porocilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije v letu 2017, ZVD Zavod za varstvo pri delu d.o.o., LMSAR-20180005-MG, marec 2016. [20] Letno porocilo o radioaktivnih emisijah iz NE Krško za leto 2017. [21] Nadzor radioaktivnosti Centralnega skladišca radioaktivnih odpadkov v Brinju, Porocilo za leto 2017, IJS-DP-12051, februar 2018. [22] Prispevek URSZR za porocilo o jedrski varnosti za leto 2017, 8420-1/2018-13, februar 2018. [23] Status in urejanje razmerij med RS, ARAO in Skladom NEK v letu 2017. Prispevek MZI, marec 2018. [24] Meritve radioaktivnosti v okolici reaktorskega centra IJS, Porocilo za leto 2017, IJS-DP-12438, marec 2018. [25] Nadzor radioaktivnosti okolja Rudnika urana Žirovski vrh, Porocilo za leto 2017, LMSAR-111/2018-GO, marec 2018. [26] Porocilo o varstvu pred IO in JV v RS za leto 2017, rev 1, ARAO-08-01-002, april 2018. [27] http://www.dunaj.predstavnistvo.si/index.php?id=962&L=1&tx_ttnews%5Btt_news%5D=29898&cHash=40bb0ac5ba0fd6860415c132074113e3 [28] https://eeas.europa.eu/sites/eeas/files/eu_general_statement.pdf [29] http://www.nti.org/analysis/atomic-pulse/2017-npt-prepcom-sleepy-conference-masks-continuing-tensions/ [30] https://news.un.org/en/story/2017/09/565582-treaty-banning-nuclear-weapons-opens-signature-un [31] https://www.nobelprize.org/nobel_prizes/peace/laureates/2017/ican-facts.html [32] https://thebulletin.org/blog/ban-brief/world-leaders-line-sign-nuclear-ban-treaty [33] http://www.icanw.org/status-of-the-treaty-on-the-prohibition-of-nuclear-weapons/ [34] https://www.dnevnik.si/1042785759 [35] http://www.politikis.si/2017/09/pod-pogodbo-o-prepovedi-jedrskega-orozja-ze-vec-kot-50-podpisov-med-podpisnicami-pa-nobene-od-devetih-jedrskih-sil/ [36] https://www.iaea.org/sites/default/files/16/08/statement_sir_2015.pdf [37] https://www.iaea.org/safeguards/symposium/2014/home/eproceedings/sg2014-slides/000388.pdf [38] https://www.iaea.org/About/Policy/GC/GC60/GC60Documents/English/gc60-13_en.pdf [39] http://www.delo.si/sobotna/ne-smemo-cakati-na-krize-odzivati-se-moramo-prej.html [40] https://www.ctbto.org/the-treaty/ctbt-ministerial-meetings/2016/ [41] https://www.ctbto.org/press-centre/highlights/2017/executive-secretary-lassina-zerbo-participates-in-bled-strategic-forum/ [42] https://www.ctbto.org/the-treaty/developments-after-1996/2017-sept-dprk/ [43] http://ec.europa.eu/trade/import-and-export-rules/export-from-eu/dual-use-controls/ [44] http://www.nuclearsuppliersgroup.org/images/NSGPlenaryBernPublic_Statement_final.pdf [45] http://www.mgrt.gov.si/si/delovna_podrocja/turizem_in_internacionalizacija/sektor_za_internacionalizacijo/internacionalizacija/nadzor_nad_blagom_in_tehnologijami_z_dvojno_rabo/ [46] http://indico.ictp.it/event/a14255/other-view?view=ictptimetable [47] http://www-ns.iaea.org/downloads/rw/source-safety/scrap-metal-code/workshops/malta-workshop-meeting-report-final.pdf [48] http://www-pub.iaea.org/MTCD/publications/PDF/Pub1316_web.pdf [49] http://www-ns.iaea.org/security/itdb.asp [50] http://www-ns.iaea.org/security/nusec.asp?l=31 [51] https://www.iaea.org/About/Policy/GC/GC60/GC60Documents/English/gc60-11_en.pdf [52] https://www.iaea.org/publications/10983/self-assessment-of-nuclear-security-culture-in-facilities-and-activities [53] https://www.iaea.org/newscenter/news/key-nuclear-security-agreement-to-enter-into-force-on-8-may [54] http://csnsecurityconference.org/presentations/keynote-speaker/SS_KMrabit.pdf [55] https://www.iaea.org/newscenter/news/international-physical-protection-advisory-service-twenty-years-of-achievement [56] http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/policies/crisis-and-terrorism/securing-dangerous-material/index_en.htm [57] http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/policies/crisis-and-terrorism/explosives/docs/20140505_detection_and_mitigation_of_cbrn-e_risks_at_eu_level_en.pdf [58] http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:52015XG0908(01)&from=EN [59] https://ec.europa.eu/home-affairs/sites/homeaffairs/files/what-we-do/policies/european-agenda-security/20171018_action_plan_to_enhance_preparedness_against_chemical_biological_radiological_and_nuclear_security_risks_en.pdf [60] http://www.gicnt.org/ [61] http://www.nti.org/treaties-and-regimes/global-initiative-combat-nuclear-terrorism-gicnt/ [62] http://www.ensra.org/news/10 [63] http://csnsecurityconference.org/presentations/keynote-speaker/KS4_GDandrieux.pdf [64] https://www.iaea.org/PRIS/home.aspx [65] INES porocila objavljena na spletni strani http://www-news.iaea.org