ZDRAVILNA 


ZELIŠČA 


PRIREJENO PO KNJIŽIC I 
ŽUPNIKA IVANA KONZLEJA 
»CHPUT UND UCHRUT« 


V LJUBLJAVI 1914 . 
ZALOŽILA KATOLIŠKA BUKVARN A 
TISKALA KATOLIŠKA TISKARNA 



VSE PRAVICE PRIDRŽANE . 


Zakaj sem spisal to knjigo . 

V »Sarganeškem listu« sem priobčil že več razprav 

o zeliščih, tudi predaval sem tuintam o starih domači h 
zdravilih, — Vsled tega so me priganjali od vseh strani,
da bi zbral in podal, kar je najboljšega. Res, da je takih 
knjig že sila, posebno kar je dal blagopokojni župni k 
Kneipp rastlinam čast, ki jim gre ; toda večina teh knjigje preobširna in predraga, druge niso . dovolj praktične, ali 
nazivljejo rastline samo z njih književnim imenom, dočim 
jih pozna ljudstvo le po svojem lokalnem nazivanju. 1 
če mi rečete : »Ostani čevljar pri svojem kopitu,
poznanje zelišč je zdravnikova in ne župnikova stvar« — 
vam odgovarjam, da sem izvlekel kopito ha dan, po 
katerem je nabijal prejšnje čase skoraj vsak selski župnik . 
Torej ne stojim na tujih tleh, ampak na podedovanih 
lastnih. V srednjem veku je bil vsak župnik kos medicinca, 
v vsakem samostanu je bil ornih, ki se je bavil z 
zelišči; in cerkveni knezi in dostojanstveniki, med njimi 
sv. Janez Damascenski, so pisali o zdravilni moči rastlin, 

Tudi svetuje marsikateri zdravnik, da si pomagajo 
ljudje z domačimi zdravili. Torej je prav, da pojasnim 
ljudem nanovo, kako in kaj. Zdravnikom ni to v škodo, 
ker ne sežem na obširno polje kirurgije in zdravljenja s 
serumom, 

l Taka je tudi pri nas. Poleg tega ima ista rastlina drugo ime 
na Dolenjskem nego na Gorenjskem, drugo na Štajerskem nego na 
Kranjskem. »Naša zdravila« in posebno »Zel in plevel« prineset a 
kolikor mogoče imen, ki so v navadi po različnih slovenskih krajih . 


In od marsikaterega sela je po 2—3 ure hoda do 

zdravnika, v zimskem viharju je skoraj nemogoče priti do 
njega ; tako se zgodi lahko, da pride zdravniška pomo č 
prekasno, A marsikatero življenje bi bilo rešeno, ko b i 
vedeli ljudje za pomoč' v prvi Jaz torej nisem nasprotnik 
zdravnikov, ampak njih ministrant . 

Rastlinska veda je starejša od sedanje kemične vede . 

Že kralj Salomon je popisal zdravilne zeli, imenitni možje 


slavnih starih narodov so pisali o čudovitih uspehih zdravljenja 
z rastlinami. Sveto pismo pravi, da je dal Bog

rastlinam zdravilno moč. Prerok Izaija je prilepil po 


božjem povelju bolnemu kralju Ezehiji smokvin obliž — 
in kralj je ozdravel. Kjer so nam na pomoč' naravna 
sredstva, tam ne dela Bog čudežev ,

Živalim je dal Stvarnik nagon, da si poiščejo v 
bolezni pomoči pri rastlinah, Pes in mačka se zatečet a 
h klobčevcu (SchlieBgras, Selerantus), miši. naberejo 
korenin poprove mete, rdeče mravlje vsade na streh i 
svoje hiše materino dušico (timijan), ranjena divja koza 
na planinah se valja po tropotcu — človek pa naj stoj i 
tu kot kak samotor in naj se uči dolgih deset let, preden 
more pomagati sebi in drugim? Naša knjižica priča, da j e 
dal ljubi Bog najboljše zeli človeku na pot, pred hišo, na 
vrt, njivo in goro, travnik in jarke. 

Zdaj »zastarele« nekdanje rastlinske knjige so pri 


naša~e pri vsaki rastlini tudi navod njene uporabe, Mo 


derna rastlinska veda prinaša samo nebroj razpredel)) ,
oddelb, zverižena tuja imena, popisuje rastlino podrobno, 
pove tudi njeno kemično sestavo — pozabi pa popolnoma 
na namen in uporabo rastline — tako da se razume vsaka 

koza praktično bolj na rastlinstvo kakor današnja veda ,
ki nas prevede žejne preko vode, Taka veda je lepo 
poslikana kočija, ki se ne gane z mesta, krasen vodnjak ,
ki ne daje vode. Ali taka je današnja šega — okroginokrogprazna in na sredi votla. 


5 

Župnik na kmetih hoče pomagati s to knjižico revnim 
ljudem, katerim ne pomaga rastlinska veda . Slik 
nisem dodal, ker bi podražile slike zelo celo stvar, tudi 
spozna samo vešč rastlinoznanec po sliki rastlino . Pomagati 
ljudstvu je krščansko-socialno delo, naj bi teda jvsi oni, katerim je pri srcu blagor ljudstva, proučeval i 
staro pozabljeno zeliščno vedo i n nasvetovali in dajali 
trpečim cena in dobra domača zdravila. Bo pa še vedno 
dovolj slučajev, kjer ne pomorejo in je potreba poklicat i 
zdravnika. 

Bog z Vami ! 

Wargs pri Sargansu, oktober 1911 . 

Janez Kúnzle, župnik . 

Znan švicarski zdravnik nam piše : 

Vaša knjižica bo dobra pomoč ljudem, ki stanujej o 
daleč od zdravnika, za bolezni, ki se umaknejo preprostemu 
domačemu leku. Marsikaj, kar ste navedli, je 
neznano zdravnikom in lahko, da ozdravi tako preprost o 
sredstvo, kjer nimajo uspeha komplicirana zdravnikov a 
sredstva. 

Dr. P. 

Beseda k 18. natisu. 

Brez bobnanja inseratov, brez nadpastirskega pri poročila 
veletržcev knjig je seglo ljudstvo po moji knjižici, 
kakor sežejo otroci pomladi po šmarnicah . Kakor 
solnčni dan je izmamilo ljudi v gore in na trate — vrnil i 
so se obloženi z butarami hribje rese, velikanskih praprotnih 
listov in šentjanževe rože . Nebroj pisem je pričalo, 
da so pomagale zeli. Po tem svojem spisu sem se seznanil 
tudi z drugimi »rožarji« in prišel sem na dobra notranj a 
sredstva za trganje vseh vrst. — V 10 mesecih smo raz



poslali več ko 50,000 iztisov, Za ljubim Bogom se zahvaljujem 
vsem onim, ki so pomagali k razširjanju knjižice . 
Hvaležen bom, če mi pošlje kdo dobre, doslej nenatisnjen e 
recepte, 

Wargs pri Sargansu, 14. septembra 1912. 

Janez Kú nzle, župnik , 

Beseda k 180.000. izvodu, 

Bog je blagoslovil moje delo, ljudstvo se puli zanj , 
stare, poštene zeli so zopet spoštovane, tuje zmesi visokega 
imena so postale sumljive, Na slavo Bogu in n a 
korist ljudstva se tiska knjižica nanovo . 

Wargs pri Sargansu, 6 . majnika 1913, 

Janez Kiinzle, župnik, 


Nekaj v preudarek gospodom. profesorjem. 

Vse svoje življenje bom hvaležen vlé, patru Ludoviku , 
nekdanjemu profesorju botanike v Einsiedelnu, da nam j e 
razkazoval na naših popoldanskih izprehodih z vnemo in 

natančnostjo rastline, kar mi je koristilo v praktičnem 
življenju več kakor znanje Homerja in Virgila ; kajti kamor 
sem se podal, povsod sem našel svoje ljube davne znanke , 
in ko je opozoril blagopokojni župnik Kneipp svet zopet 
na zdravilno moč zelišč, ni se ,mi bilo treba šele učiti in 
iskati, 

Ko bi gospodje profesorji reali] in botanike razlagali 

svojim učencem namesto toliko dolgočasnih, nepotrebni h 
in hitro pozabljenih reči, raje o zdravilni moči rastlin, bi ,
postali veliki dobrotniki ljudstva — neploden divjak bi 
bil žlahtno drevo, polno sladkega sadu. 

Dečki, ki pohajajo prve šole, jašejo vsak svojega 
konja: ta trati čas z bedastim nabiranjem znamk, drug i 
tlači travo na lovu za metulji, tretji nabira hrošče, četrt i 
si izmišljuje, kako bi nagajal drugim . Dajte tej želji p o 
delovanju praktično smer z osnovo herbarija zdravilni h 
rastlin, in videli boste, kako pridno jih bodo nabirali in 
sušili, kako jih bodo kazali pozimi drug drugim in se 
ponašali ž njimi . Tudi bo manj bralcev povestic, dečk i 
bodo pregledovali raje rastlinske knjige . Ko postanejo 
možje, jim ostane ta predmet nepozabljen, ker srečaj o 
rastline na vseh svojih potih in se pripetijo pogostom a 
slučaji, kjer uporabijo lahko praktično svoje znanje . 

Opomba prevajatelja. Gospod pisatelj živi 
v Švici in ima v mislih tamošnje razmere . A tudi pri nas 


bi bilo želeti večjega zanimanja šolske mladine za rastlinstvo, 
Imamo v Ljubljani skrbno urejen botanični vrt i n 
profesorja strokovnjaka, Vrt pa je navadno prazen — 
Če vpraša tujec po njem — mu ne vé Ljubljančan odgovora. 
Naša mladina se zanima za vse drugo. Sedaj živeči 
starejši rod pozna še nekaj »rOŽ« -toda to znanje umir a 
ž njim, Rastlinoznanstvo blaži srce, bistri um in pomore 
človeku k samostojnosti . Naloga šole naj bi bila, buditi 
in netiti v mladih srcih zanimanje za rastline in za nji h 
stara, tako pomenljiva imena. 

' Se nahaja na Ižanski cesti (ob Gruberjevem kanalu) in j e 
odprt vsak delavnik . 


Najvažnejše zeli. 

Arniko ali brdnjo priporoča vsak rožar, posebn o 
župnik Kneipp, za r a n e, ker ustavi krvavenje, zabran i 
gnojenje in pospeši ozdravljenje, Zares presenetljiv je nje n 
učinek na i z v i njene in vsled tega zatečene ude,

P — r i prava : Arničin cvet postavi v žganju za dese t 
dni na solnce ali na topel prostor — potem odcedi in 
tinktura je gotova, Za krvaveče ali gnojne rane vzemi tr i 
žlice na liter vode, za otoke in izvinjenje vzemi tinkturo 
samo na sebi. l 

Blaženi koren, zdravje vsega sveta ali žebičnic a 
(Geum urbailum, Benediktskraut), diši posušena kako r 
najžlahtnejši klinček. Pripovedujejo, da je blagoslovil 
sv. Benedikt ta koren, ki je dobil od Stvarnika moč, da 
iztira iz oči, nosu, zob, glave in srca vse, kar ne spada tja . 
Pozdravi oči, ustavi glavobol, drisko, zobobol in nahod , 
okrepi srce in stori človeka veselega . 2 

1 Arnika je tudi po Slovenskem zelo priljubljeno domače zdravilo. 
Njena uporaba je obširno opisana v knjigi »Zel in plevel« , 

2 Istotam najdeš zelo star navod, kako se pripravi z blaženi m 
korenom vino, ki varuje jeternih bolezni . 


10 

Blaženi koren izvleče bolečine bržkone, ker vsebuj e 
radij, Če se vnamejo živini na planini oči, ji navežej o 
pastirji šop korenin za vrat in v dveh dneh so oči dobre, 
Tako izvleče ta koren tudi človeku vnetje oči in drug e 
bolezni v glavi, če mu ga navežeš za vrat, kar je bilo star e 
čase obče znano . Toda prišla je puhla veda 18, stoletja , 
ki je zavrgla vse, kar ni razumela, kot babjo vero, Zdaj ,
ko je znano, da vsebuje mnogo rastlin radij, je jasen vzro kmoči takih zelišč, zdaj so stari zopet v časti in premodri 
vedeži se vrnejo lahko, v Babilon , 

Brinj (Juniperus, Wachholder) je zdravilen skozinskoz, 
les, jagoda, korenina in hib, Brinj segreva, razganj a 
in čisti. Želodec, pljuča, kri in ves život se pozdravijo ž 
njim. Zato ga devamo skoraj v vsako sestavo, razen v 
one, ki so za vročinske bolezni, za vročico in vnetje, ' 

. Brina brdebitka ali pritlehni brinj, ki raste samo n a 
planinah, deluje še bolj kakor navadni brinj . 2 
Za zastarelo trganje in skrn i no so pogo-

stoma brinjeve kopeli še edina pomoč, Videl sem na lastne 
oči, kako so se vzravnali in pozdravili po taki kopel i 
ljudje, ki so bili že čisto sključeni od teh bolezni, in sice r 
tudi taki, ki so ležali že pol leta kakor hrastova klada v 
postelji in so imeli po tri in še več zdravnikov, ki jih nis o 
mogli spraviti na noge. Spravilo jih je na noge umivanje 
in brinjeve kopeli . 

Za umivanje bolnika naj vre voda z brinjem cele tr i 
ure, in sicer je najbolji sveži zelenii brinj . Bolnika umiva j

s to vodo desetkrat na dan, dokler ne dobi toliko moči ,
da more v kopel . Za kopel namešaj hlojevine med brinje 
vino, ker bi bila drugače kopel prehuda, 3 

Bolnik naj bo pol ure v gorki kopeli, pótem ga poli j 
hitro z mrzlo vodo. Kdor ne mara mrzlega poliva o b 

Več v knjigi »Zel in plevel« , 
2 Več v knjigi »Zel in plevel« , 
3 Več navodilo za kopel, glej knjigo »Zel in plevel« . 


11 

koncu kopeli, naj pusti raje kopel, sicer bo dobil še huj e 
trganje ,

čemaž (Allium Ursinum, B~rlauch) raste nagosto p o 
naših planinah. Je izborna pomoč, da si i z č i s t i š 
pomladi k r i, Čemaž je podoben telohu po podobi, p o 
vonju in okusu je podoben česnu. Meseca sušca ga že vidi š 
poganjati iz mastnih senčnatih tal pod drevesih, ob meja h 
in gozdih. 

Čemaž sesekljajo in ga uživajo na juhi kakor zdrobnjak, 
ali pa jedo surovega na jesihu in olju, To uživanje 
izčisti kri vseh strupenih snovi. Bolehni ljudje, vsi, katere 
muči trganje, vsi, ki so vse leto bulavi in grin t 
a v i — vsi ti bi morali ceniti čemaž kakor samo čist o 
zlato. Tako tudi drobnjak, česen, čebulo, česnovko . Židje 
so samo zato tako žilavi, ker uživajo radi česen . In to že 
4000 let. 

Device Marije plašček (devetih grbov trava, hribja 
resa, Alchemilla Frauenmantel) raste po vlažnih njivah, 
v senci ob potoku, na gorah . Latinsko ime te zeli naznanja 
njeno zdravilno moč, ki je bila znana že najstarejšim 
narodom . Na planinah raste srebrolista planinska hribj a 
resa, ki deluje za vsako bolezen še močneje kakor njen a 
nižavska sestra. 

Za glavobol, vnetje oči, bolne zobe, nah 
o d kuhaj hribjo reso'. (naj vre nekaj časa), pij njin gora k 
čaj in izmivaj si z mlačno glavo, oči, nos, usta, Resa ozdravi 
vsako trebušno gnojenje in vnetje, mrzlico, 
prisad, tvore, kile in škodljive tokov e 
(fles). Ženam je ne morem dovolj priporočati. Vsaka 
otročnica bi morala piti deset dni po porodu resin čaj, a 
precejšnjo porcijo, s kapljicami se tu ne opravi ničesar . 
Ko bi vedle žene, kak božji dar je hribja resa, bi se veseli l 
še marsikateri zapuščen vdovec svoje žene in toliko otro k 

1 Naši planinci čislajo bolj resin sok. Glej D. v »Zel in plevel« . 


12 

bi imelo še svojo mater. Izostali bi tudi dve tretjin i 

o p e r a c i j, če ne več", ko bi si pomagale ženske o pravem 
času in vztrajno s kopeli, obkladki in čajem hribj e 
rese. Izostala bi tudi marsikaka operacija kile pri mlade ničih 
in otrocih, če bi se bili zatekli starši k hribji resi . 
Ako je bolezen že zastarela, je treba piti čaj dlj e 
časa. Pijte ga, in pijte ga dosti, liter do tri litre, oslajenega 
ali neoslajenega; za mrzlico, notranji vred, 
pretisek, zlomljena rebra, notranje ran e 
po udarcih ali padcu, p r i s a d . To ohladi vročino in prepreči 
prisad, pospeši ozdravljenje . Mnogo ljudi umre vsle d 
notranjih ran, ki bi ozdraveli, ko bi se bili zatekli takojk hribji resi, 

Na rane devaj stolčene sveže zeli, se bodo hitr o 
zacelile. Otroci, ki so slabotnih m i š i c, dasi imajo dobro 
hrano, naj pijejo resin čaj, in okrepili se bodo, Resin ča jje prijetna pijača, če deneš vanj tudi jegličevega cveta, j e 
bolj okusen kakor kitajski, vpliva pa tudi vse drugače na 
zdravje, ker umiri živce in prinaša sladko spanj e,, 
Kogar mučijo slabost i, griži a, naj se zateče k resinemu 
čaju, ki uredi in pozdravi vse, tudi zabuhlos t 
in zalitos t, če ni ta nasledek preobilnih obedov al i 
pretrdega sedenja, 

Reso nabiraj od majnika do julija, posuši jo na solne & 
in spravi na su.hem. Kot krma je hribja resa velike vrednosti, 
grižavo živino in mrtvoudna teleta krmi 
s posušeno. 

Janež (Anis), janež sladki (Fenchel), kumina, kobtlja 
(RoBkiimmel) in peteršilj pomagajo ljudem in živini za 
napetost in zabasane vetrov e. Če se počutiš 
kakor nabasan sod, če bivaš zapečen in ti sili vsle d 
tega kri v glavo, če ti prihaja slabo po vsaki jedi, če t e 
boleva glava — zateci se k tem zelem, izberi si eno al i 

1 Pri nas je pravilo ravno narobe: V senci. Tako tudi pri 
Kneippu. 


13 

drugo in uživaj jo redno vsak dan, kot čaj, na vinu, n a 
žganju, ah kot prah. Za čaj kuhaj zel četrt ure, prah potresi 
v gorko jed, v žganju (tropinovcu) namoči stolčen o 
seme in zel, postavi za osem dni na solnce in jemlji žlic o 
na pol kozarca vode. l 

Janež divji, žlahtnik, žabnik (Pimpinella, Biebernell ) 
diši kakor kozel, cvete približno kakor kumina in jane ž 
in se nahaja v velikih množinah po dolini in planini . Upo


rabljamo korenino, ki se razreže na tenke obliče, posuš i 
in zmelje na mlinčku za kavo. Ta prah se deva potem 
poljubno v kavo, mleko, vino, mošt ali vodo in uživa z a 
bolezni pljuč, želodca in čre'ves. 

Divji janež je nasilen kakor kozak, on izžene z a delane 
in gnoječe snovi iz grla in dro bovja, 
ozdravi črevesni in pljučni katar. Na 
vinu ali na kisu namočen izjé d ivje meso in zaceli 
hitro r a n e. r i p a v o s t te mine hitro, če prevreš 
divjega janeža na vinu, piješ vino in si izpiraš ž njim grlo . 2 

Če hoče izpričati indijanec v Dakoti komu svoje prijateljstvo, 
mu pošlje pest divjega janeža, ki je tam kot 
redka rastlina v veliki časti . 

Jaščerica ali vse dobro (Imperatoria, Meisterwurz)
je dobila ime po svoji veliki zdravilni moči. Uporablja se 
zel, seme in korenina, spravlja se jeseni . Raste po planinah, 


Našim prednikom je bila pomoč za zastruplje nje 
in za pasjo steklino . Kuhali so jo na vinu, 
užili in izpili, vino . Kdor ima zaslizana pljuč a 
je pogostima nabode n, naj si pomaga z jaščerico, ki 
razprosti sluz in očisti d r o b. Za nahod zveči korenino. 
Kuhana na vinu varuje korenina božjea , 

Za uporabo teh važnih zelišč natančni navod v knjigi >Zel 
in plevel« . 

2 Tako tudi o uporabi divjega janeža za naduho drug
bolezni . 



14 

ozdravi m r t v o u d n e, žene silno na p ó t, pomaga 
torej za voden i c o in izčisti želode c. Za te bolezni 
uživaj vsak dan kupico vina, na katerem je prevrelo pol 
pesti korenine — s takim vinom si izpiraj usta in nehal e 
bodo bolečine zobovja . — Na otok vsled trganj a 
ali s k r n i n e deva] stolčene korenine. G r i n t e in 
kraste po životu izpiraj z jaščeričinim čajem, — Korenina 
vleče vse slabe sokove vas e, izvleče tore jbolezni, Ob kužnih časih so si je navezovali ljudje za vrat . 

Kdor ne more sam v planine po jaščerico, naj naroč i 
pastirju, da mu je prinese, ali naj ga nagradi tudi pošteno 
za trud, kajti jaščerica se drži prsti kakor skopuh denarja. 

Hostni regrat ali mišja ušesa (Hieracium, Habichtskraut) 
raste na kamnitih tleh planin, cvet je podoben po 
barvi in obliki jajčarjevemu (Leontodon) . Živina se pase 
rada na regratu in ima po taki paši ali krmi dosti mleka . 
Hostnega regrata je več vrst, a vse vrste imajo iste zdravilne 
lastnosti. — Kdor čuti, da se mu z a p i r a voda ,
da se ga loteva vodenica, ud o b e ali proti n 

— naj uživa čaj ali prah mišjih ušes na vinu, juhi ali na 
mleku. Kdor je oslabel po veliki izgubi krvi in ga 
mrazi in slabi, naj uživa ščepec prahu te zeli na jajcu ,
okrepil se bo vidoma.l 
Kopriva žgoča, (žagalica, Urtica dioica in urens , 
Brennessel) je podobna osatnemu ropotaču, ki je venda r 
dobrega srca in bi dal v slučaju potrebe svoje življenje z a 
soseda. 

Zakaj je dal Bog tej rastlini njeno pečenino? Pred vsem 
gotovo zato, da jo spoznamo — kajti vem za mnog o 
mestnih ljudi, ki ne poznajo razen koprive nobene rastline, 
poznajo pa zato vse vrste čipk, res, korsetov in dišav 

— drugič pa zato, da je ne iztrebijo živali, ker bi sice r 
glodali, mulili in grizli od mladega ščeneta do spolzkega 
1 

Mišja ušesa ali hostni regrat slovi pri nas kot pomoč še z a 
marsikaj druzega . Glej »Zel in plevel« . 


15 

polža vsi na nji, ker bi se jim zdela kakor sama čokolada . 
Pečenina pa je deščica s tako jasno napisano prepovedjo , 
da jo razume vsaka koza . 

Kopriva je vsa porabna — od korenine do semena . 
Korenina, kuhana na jesihu, je najboljše sredstvo, d a 
rastejo lasje. Zel pozdravi pljuča, želodec in 
čreva, tudi tvore v želodcu in črevih, če jo 
uživaš nekaj časa. Za te bolezni jo kuhaj s tropotcem in 
brinjem do mehkega in jemlji večkrat na dan požirek gorkega 
čaja.l 

Zunanja uporaba koprive ni ravno priljubljena, ven 


dar poznam ljudi, ki se bičajo s koprivami, kadar ji h 
mučijo bolečine trganj a, in si ohlade s pečenico pekoč e 
bolečine. Kopriva je slika razburljivega človeka, nji in 
takemu se moramo približati samo v glacerokavicah. — 
Za živino je kopriva poglavitno zdravilo (poleg brinja) ; 
posušeno žre živina zelo rada, kar ji izčisti želodec in 
čreva. Kuhana zelena kopriva ohrani prašiče zdrave . 

Kopriva mrtva, pivka (Lamium, Taubnessel) je popol 


noma podobna žgoči koprivi, dokler ne cvete, o cvetju pa 
jo razloči vsak otrok. So bele, rdeče, rumene in pisane 
mrtve koprive, najbolje so bele in rumene . Nabira se 
kopriva ob cvetju in suši na solncu . (Dolgo in večkrat.) — 
Če kuhaš koprivo dve uri in pustiš, da postane, se naredi 
tako gosta in spolzka žolica, da je ne moreš razrezati . Ta 
žolica je čudovito hladilo za prisad na nogah in z a 

o p e č e n i n e. Vobče hladi mrtva kopriva vroč i n o in 
prisad, ustavi g r i ž o pri živini in ljudeh. Ženske naj jo 
uživajo za pekoče bolečine v drobu, starim možem 
ustavi koprivin čaj mahoma grozne bolečine, ki jih povzroča 
zaprtje vode in prisad v mehurju, ki se 
pozna na rdeči, pekoči vodi . Čaj se kuha 15 minut, Je 
tudi dobro čistilo krvi . 
Več o tej in drugih vrstah kopriv v knjigi »Zel in plevel« . 


16 

Krvomočnica smrdljiva (kurje mesce, babji zob, divj i 
roženkraut, Geranium Robertianum, Storchenschnabel), se 
uporablja bolj na zunanje, kajti dasi ni ravno strupena ,
vendar ne prija ravno želodcu, To je zel, ki vleče bolezn i 
nase, bodisi da je radioaktivna ali na drug način obdarovana 
s tako močjo od Stvarnika . Gotovo je, da nehajo 
hitro hude bolečine v grlu, vnetje oči, oto k 
dlesni, živčno vnetje v licih, nogah, bolečine 
v želodcu, v ledvicah, otok udov — pri ljudeh 
in živini — če navežeš zmečkanega zelenega kurjega mesa 
(pozimi suhega v vodi namočenega) . 1 Če ne izvleče 
krvomočnica ravno vselej popolnoma bolezni, vendar 
ublaži najhujše bolečine. Tako moč imajo pa tudi druge 
vrste krvomočnic, tudi naš roženkravt ali marva, 2 

Najbolj znana pa je krvomočnica kot zdravilo l i š ajev, 
krast in drugih mokrotnih in suhih izpah k 
o v. Kuha se zel in uporabi voda za gorko kopel. Treba 
se je kopati včasih po cel mesec, posebno če je boleze n 
že dolgotrajna in zelo huda . Za mazilo se prevre krvomočnica 
na svinjski masti in maže izpahke . 

Za sluzno in tiho mrzlico kuhaj krvomočnico 
in daj bolniku piti; mrzlica ga bo pustila v treh dneh. 
Tudi živini navezuj krvomočnico na vnetja in otoke . 

Kresnica, medvedovo latje, močvirski oslad (Spirae a 
ul marYa, WiesengeiBbart) raste po jarkih in po stoječih 
vodah. Ta zaničevana stelja pa je čudovit dar božji, kajt i 
njeno cvetje, kuhano na vinu (cvetje vsebuje salycl), ustav i 
hitro mrzlico, grižo in mrtvoudje telet, voden 
i c o , vse vrste trganj a, Na rane devaj liste, 4 

P.omaga zares, posebno za oči, kakor sem izkusil sam . Natančneje 
v »Zel in plevel« . 

2 Drugi vele, da ne . Največ moči ima smrdljiva krvomočnica . 

3 Natančen navod v gori omenjeni knjigi . 

4 Pri, nas uživa kresnica velik ugled, ker odganja na večer 
sv, Ivana zle moči. To je znak, da je poznalo ljudstvo nekdaj boljnjeno veliko zdravilno moč. Več v »Zel in plevel. 


17 

Mah je staro zdravilo. Za hudo vročic o, vnetj e, 
prisad — bodisi pri človeku ali živini — vzemi mahu, 
ki raste na kamnih in naveži — vročina bo hitro minila . 
Živini nasteljaj z mahom ali obveži jo ž njim . Navadni mah 

kuhaj glistavim otrokom nekaj večerov zaporedom a 
na mleku in ročno in točno bodo odšle gliste . Mah, ki 
raste na hrastih in topolih, kuhaj na vinu ali na moštu ; to 
bo ustavilo najhujšo g r i ž o. Tako vidimo, da je ustvaril 
Bog tudi to zaničevano rastlino nam v korist i 

Meta poprova (Mentha 1 Minze) in vse njene sestre 
in sorodnice, 2 kakor žlahtna meta, vodna meta, klaš, navadna 
meta, melisa, ižepica, mažurana, materina dušica , 

timijan nam naznanjajo s svojim močnim vonjem svoj o 
zdravilno moč. Vse te zeli imajo oblast, da izženejo iz 
človeškega in iz živalskega telesa vse zadelan e 
tokove in da izločijo, kar je nezdravega, pomagajo tore jskoraj za vse bolezni. Ge prideneš teh zeli drugim zdravilnim 
zelem, povečaš njih učinek. — glavobol ,
ščipanje in napetost izpij po 1—2 čaši gorkeg a 
metinega čaja. 

očec (smetlika, prikla, Euphrasia, Augentrost) je bi l 
ljudem znan še pred Kristusom kot krepčilo in lečilo oči . 
Kuhali so ga na vinu in ga pili, preden so šli spat . Kneipppriporoča prevreti očec na vodi in si izpirati ž njim oči. 
Najbolj učinkuje drobna stvarca, če jo vržeš v kad ah v 
sod mošta, da kipi, ž njim, in piješ vse leto po malem tega 
vina. Kneipp priporoča to zeliščice tudi za želodec-3 

Praprot (podlesnica, glistna podlesnica, glistnica , 
Aspidium filix m., Farnkraut) je najboljša postelja za ljudi , 

ki imajo krče, udobolje, trganje po zobeh in p o 
glavi. Praprot izvleče vse te reči in daje bolnikom sladek 

Več o mahovih v gori omenjeni knjigi . 
2 O različnih lastnostih in uporabi vseh teh met glej : »Zel in 
plevel« . 
3 Več o tem v »Zel in plevel« . 

Zdrav. zel. 2 


18 

pokoj . Poleg tega se boje bolhe in stenice praproti tako , 

da beže milje daleč od nje, ne da bi se ozrle in jih tudi ne 
primarni nobena prijetnost več nazaj, dokler imaš v sob i 
praprotno steljo . 

Torej naj bi tlačili sedlarji v žimnice praproti namest o 
morske trave, naredili bi tako drugim korist na zdravju , 
sebi dobiček . 

Vse vrste praproti, tudi najmanjše, izganjajo glist e 
vseh vrst. (Uživa se v mali meri, del praproti in 3/ vina.)

Velika praprotina korenina, ki tehta včasih po 2 kg , 
ima skoraj čudovito moč do gori omenjenih bolezni . Naj težje 
krčne in u d n e bolezni izginejo, če si koplje bolnik 
8—14 dni noge v koreninini kopeli, še boljša je celotn a 
kopel, ki izvleče vse zastarele bolezni, Na jesihu kuhana 
korenina izžene vsako vrsto golše in omeči otrdel e 
ude če jo utiraš ; obkladek vzame prisad iz nog tudi,
če ;so noge že pomodrele in črnikaste. 

Praproti si deni v obuvalo in ne boš čutil trud nost 
i. Kadar nastopi nagloma trganje v udih, v 
grčah, bolečine v kolkih, otok v sklepih, hiti 
po šop zelene praproti in naveži na boleče mesto — 
izpočetka bo bolelo, še bolj — potem bo izginila bolečina . 

Za krče v nogah in v mečih pomaga takojpraprotin list, če ga navežeš na meča . Naglušnost , 
ki je posledica prepiha in prehlada, izgine polagoma, č e 
spiš na blazini, natlačeni z zeleno praprotjo — še boljš e 
bo, če si zavežeš v žakljiček praprotinega semena in nosi š 
v ušesu. (Seme so drobne, črne pičice na spodnji stran i 
lista.) 

Pozimi si pomagamo s praprotino tinkturo . Pripravi 
se : Razsekljaj zelene liste, deni jih v steklenico in nali j 
nanje toliko špirita, da pokrije in postavi za 6—8 dni na 
sobice ali na topel kraj. Potem odlij špirit, ki je postal 
praprotina tinktura, ki je več vredna kakor vsa druga utirala. 
(Razen enkaliptovega olja.) 


19 

Najboljša vrsta praproti je orlova praprot, ki rast e 
po gozdih, po šotnih in drugih goljavah in se goji tudi p o 
gosposkih vrtih . 

Na tak način, kakor praprotina korenina, deluje n a 
krču podvržene noge tudi gozdni mah, posebno lisičje k 
ali zaspanec. l Voda, na kateri se je kuhal lisičjek, vzam e 
krče iz nog in prežene vsako vrsto mrčesa pri ljudeh i n 
živini. 

Če deneš šop zaspanca v znožje postelje, ti izvleč e 
takoj krč iz nog — gotovo zato, ker vsebuje ta rastlina radij . 

Pelin (Artemisia ab,, Wermut) je zelo zdravilen, (Vs e 
vrste pelina.) Pelin se opari s kropom ah prevre na vinu , 
jemlje se samo po žlički, ker je prehud, in zadostuje n a 
dan po 6—8 žličk pelinovega čaja. 

Pomaga za slab želodec, opešano prebavo , 
pomanjkanje veselja do jedi, bledico, žolten i. c o 
in odganja gliste. 

Če je kdo zelen kakor sirotka, suh kakor preklja in 
če peša vidno na telesu in duši, naj poskusi s pelinom , 
vsaki. 2 uri žličko čaja, toda brez sladkorja. 

Pomaga tako ljudem, ki so žolčni, da je pisal o nje m 
že pred 2000 leti poganski zdravnik, da je pelin posebn o 
dobro zdravilo za hudobne, žoltenične ženske, ki napajaj o 
vsak dan svoje telo s prekipelim žolčem in si prikličej o 
s tem mnogotere bolezni . 

Gorko vino s pelinom ustavi š č 'i panje in k o liko, 
včasih tudi vodenico, toda za to bolezen ga 
je treba piti nekaj časa. 

Slikarji naj bi jemali. vsak dan po 1-2 žlički peli novca, 
ker razloči to zdravilo svinčeno belilo , 

Na zunanje se rabi pelin za kraste, grinte in 
p e t e h e pri ljudeh in živini . Pelin prevri na jesihu, 
izmivaj s tem jesihom (ki ne sme biti prehud) kožo i n 

1 Več v »Zel in plevel«, 

2* 


20 

deva] obkladke. Kdor nima s p a n j a, naj si naveže 

tak obkladek na čelo, kadar gre spat, in spal bo . 

Rdeče, meglene in opešane oči izpirajs pelinovim čajem. Tako vidite, da je grenki pelin zdravilo 
za telo, kakor je dušni pelin zdravilo za dušo . Zdajpojdi in zasadi pelin na vrt in zahvali Onega, ki ga j e 
ustvaril tebi v blagor ! 

Neki praktikus mi piše : Rad dajem pelinov čaj, in 
sicer ne samo za želodec, ampak tudi za čiščenje pljuč . 

žajbeljem za iztiranje škodljivih snovi. Toda le po


redkoma naročam pelinov čaj po skodelici, to le tedaj , 
kadar hočem doseči naglo posebno močan učinek, navadno 
naročam čaj samo po žlici, torej vsako uro žlic o 
ali požirek. Naj vam navedem nekaj svojih uspehov : 

1. Triletna deklica je imela pljučnico in vročino 40 
stopinj, kar je ostalo še po desetem dnevu. Zdravnik je 
izgubil upanje, rekel je : Če ne umrje otrok na pljučnic, 
umrje od jetike, Nato sem svetoval staršem, da dajej o 
otroku vsake pol ure žlico pelinovega čaja . Črez štirinajs t 
dni je bil otrok zdrav, je jedel za štiri in je še zdaj vedno 
zdrav. 
2. Dveletni deček je bil medel in bled, želodček m u 
ni prebavljal. Že polletnega je bil obsodil zdravnik, da n e 
doraste, ker je bolan na jetrih že od rojstva, in ponovi l 
je svojo sodbo nad dveletnim . Jaz sem svetoval tudi temu 
vsako uro žličko pelinovega čaja, in ko ga je užival štirinajst 
dni, je dobil veselje do jedi, je prebavljal redno in j e 
postal sčasoma tako lepe kože in trdnega zdravja, da se 
je čudil zdravnik, 
3. Svetujem tudi za pljučnico pelin, Mladeniču j e 
rekel zdravnik, da nastane iz njegove pljučnice jetika, N a 
enak način je bil umrl njegov brat, Obupanim starše m 
sem svetoval pelin, Mladenič ga je pil vsake pol ure 
žlico in kmalu je nehal bljuvati kri in dobil je veselje do 

2 

jedi . Pljučnica je minila, ne da bi bila mladeniča preveč 
oslabila, kajti v štirinajstih dnevih je šel zope t 
na delo . 

4. Priletno dekle je izgubilo skoro vso kri in je pa dalo 
iz omedlevice v omedlevico . Zdravnik je izjavil, d a 
je njen položaj zelo opalen, Dekle ni moglo obdržati v 
sebi ne zdravil ne jedi in je bilo že tako mrtvaško, da 
sem si mislil, da ne bo preživelo drugega dne . Poklicali 
so me ob devetih zvečer, ker so se kazali znaki bližnje 
smrti, Vzel sem s seboj pelina in sem naročil, da skuhaj o 
čaj. Bolnici dam dve žlici čaja — in glej! ostal je v nji , 
Crez 20 minut ji, dam zopet dve žlici, po preteku dveh u r 
dve žlici dobrega vina . Opomogla se je nekoliko . Naročil 
sem, da ji dajejo vsake pol ure po žlici pelina in vsako 
uro po žlici vina. Zjutraj je že izpila čašo mleka in po 
preteku štirih dni je mogla uživati eno izmed štirih zdravnikovih 
zdravil,. Črez osem dni so jo peljali v bolnišnico k 
operaciji. Od tedaj je zdrava, 

Seneni drob je pomoč za vsako zastrupljenj e 
krvi in za otoke, katere je treba razgnati . Zdrob planinskih 
senožeti je mnogo boljši nego je zdrob dolinskih 
travnikov ali mlak, Da izkuhaš zdravilno moč iz zdroba , 
mora vreti dobro uro„l 

Kdor ima 20—40 zdravilnih zeli, naj pomeša te i n 
imel bo lek, boljši od vsakega senenega zdroba, Narob e 

delaš, če preseješ zdrob — kajti njegov prah ni smet,
ampak odpadek dozorelih zeli , 

Sv. Janeza roža (J[ypericum perforatum, Johannis


kraut) raste po solnčnih bregovih, na zatrznjenih njivah , 
po jasah, senožetih in planinah. Te zeli je več vrst, naj boljša 
je planinska, najslabša je vrsta, ki raste po močvirjih. 
Pravo šentjanževo rožo spoznaš na njenem soku . 

l Več glej »Naša zdravila« : Zastrupljenje krvi, in »Zel in plevel
«: kopeli, 


22 

Zmečkaj med prsti komaj razcveteli cvet in če se pokaže 
sok, rdeč kakor kri, je to zdravilna sv, Janeza roža. 

Čaj cvetja in listov očisti glav o, izčisti p l j u ča, 
želodec, ledvice in mehur. Če je vod a 
krvava ali rdeča, vzemi vsako uro požirek tega čaja, ki 
pomaga pogostoma tudi za ščipanje in k r v n e 
krče . 

Znano je sv. Janeza ali rdeče olje. Pripravi se: 
Zmečkaj nekaj pesti cvetja, deni ga v laško olje in postav i 
steklenico za deset dni na solnce, dokler ne pordi olje . 
Potem dodaj zopet par pesti zmečkanega cvetja, postav i 
posodo nazaj na solnce in ponovi to tri- do štirikrat, dokle r 
ne postane olje živordeče. 

Olje deluje; Ustavi vsak n o t r a n j i ali z u n a n j 

prisad pri človeku in živini, ublaži hipno vsako bolečino 
opečenin in oparenja . Za hipno in splošno trganj e 
pomaga utiranje olja, za koliko uživanje. Vsaka rana, 
bodisi od ubodca, reza ali odrgnjenja, se pozdravi hitro , 
če staviš nanjo v rdečem olju namočene krpice, Torej najbi bilo to olje v vsaki hiši . 

Če napadejo ljubko malo Miciko krči ali drapk i 
(božjast), daj ji parkrat po žlički olja. če ima poštena in 
pridna kokodaklja piko ali. notranji p r i s a d, če postaj a 
po kotih in poveša rep, daj ji, rdečega olja in kmalu b o 
zdrava . 

Tropotec, pripotec, truskavec ali žabinec (Plantago , 
Wegerich) je zaničevana zel in je vendar prva in najbol jpogostoma se nahajajoča zdravilna rastlina. Ljubi Bog je 
posadil tropotec na vse travnike in brege, raztrosil ga j e 
na vse poti, vsejal pod vsako podnebje, tako da ga ima š 
vselej pri rokah,

V Švici je približno sedem vrst tropotca in vse te 
vrste so zdravilne, sedem bratov istega korena . Najbolj

navaden in najbolj zaničevan je široki tropotec (žličnik , 
1 Več v »Zel in plevel«, 


23 

Plantago major), podoben je ubogemu dninarju, ki čist i 
jarek in voli vlado, sam pa ne pride nikdar do vlade . 

Malo slab* deluje na bolezni travniški tropotec 
(žilnik, Plantago media), ki ima malo boljše stanovanje , 
katerega pa kmet ne vidi rad na travniku, ker mu jemlj e 

baje preveč prostora. 

Bolje se godi podolgovatemu tropotcu (suličar, Plantago 
lanceolata), ki je slabotnejši od prvih dveh, ima p a 
lepšo obleko in je priljubljen. 

V goratih krajih se nahajajo še štiri vrste tropotc~ , 

ki so podobne suličarju, najvišja in najbolj priljubljena 
vrsta se imenuje planinski tropotec, ki je najboljša vse h 
vrst, raste pa šele v višini. 1800 metrov . 

Od tropotcev v nižini je najboljši navadni ali širok i 
tropotec. l Za rabo je ves tropotec : seme, korenina, zel , 
cvet. Nobena druga zel ne čisti tako kakor tropote c 
p l j u č, krvi in želodca ; torej je priporočljiv vse m 
ljudem, ki imajo slabo kri, malo krvi, slaba pljuča, slab 
glas, ki so blede kože, ki imajo po vse leto različne izpahke 
in lišaje, ki kašljajo venomer, so hripavi in ostanej o 
suhi kakor koza, tudi če bi jih postavil v maslo, Tropote c 
spravi otroke na noge, ki pešajo vkljub obilni in dobri 
hrani, in je boljši kakor otročja moka, ribje olje, emulzij e 
in druge drage stvari , 

Priprava : Deni v kotel zelenega ali suheg a 
tropotca in eno ali dve pesti brinjevih jagod ali zeleneg a 
brinjevja, na to vlij vode (pol tropotca, pol vode) in kuhaj 
tri ure, potem precedi, deni v vodo naravnega sladkorj a 
in kuhaj 2—7 ur — kakor ti je drago. Ta sok vlij v vrč e 
ali kadi in postavi v klet, Pije se na tešče in tudi sicer,
kolikor se komu ljubi. Je izvrstno sredstvo tudi za b o Iečine 
zob in tako prijetna pijača, da jo je treb a 
skrivati pred sladkosnednimi otroci in osami . 

Pri nas slovi najbolj suličar, 


Na zunanje pomagajo vse vrste tropotca za zobobo l 

(se drži v zobu, grize ali izpira usta s čajem) . Pozdravi 
tudi kakor arnika vse rane in opraske, če ga zmečkaš i n 
navežeš . Tako zdravi tudi pik žuželk, ugriz kač in drugi h 
živali, tudi psa . 

Pomladanske zdravilne zeli . 

Zvonček, noričica (Leucoyum ver,, Schneeglč cklein ) 
ima v svoji korenini sok, ki prežene golše in brada v 
i c e. Sok se zmeša z jesihom in namaže, Piti se ne sme , 
ker je nekoliko strupen . 

Navadni regrat (Taraxacum opp ., Lčwenzahn)
čisti kri in izganja zadelane in nezdrav e 
sokove iz telesa. Kuhaj regrat pij vodo ali uživajsalato. Treba je nadaljevati tri do štiri tedne. 

Dišeča vijolica je izboren lek za oslovski k aš 
e l j,' uporablja se cvet in mladi lističi . 

Jegliči ali trobentice (Primula odo.) dajejo okusen 
in prijetno dišeč čaj . Zdravilne so vse vrste jegličev, boljši 
kakor navadni so živo-žolti, najboljši pa so planinsk i 
jegliči, Pije se čaj. Boljše pa je, če jih kuhaš na vinu in 
piješ, preden greš k počitku. Kneipp hvali jegliče kot 
pomoč za protin, udnico, božje — pomagajo 
pa jegliči samo, če jih uživaš dlje časa . 

Lapuhov cvet (Tussilago farfara) je rumena glavica , 
ki se pokaže zgodnje pomladi ob potokih in na ilnatih 
tleh. Ta cvet kuhaj in pij za kaše 1 j , 

Še boljši so veliki lapuhovi listi, ki se razvijajo majnika 
in so pri planinskem lapuhu veliki, kakor dežnik. Njih 

čaj je zelo dober za k a š e l j, samo je treba, da se listi 
posušijo dodobra na solncu , 

Več v knjigi »Zel in plevel«, glej kašelj. 


25 

Obkladek lapuhovih listov je neprecenljiva pomo č 
za prisad, pekoče rane in otoke, oguljen e 
in zabrenkle nog e. Liste zmečkaj in naveži, Posušene 
namoči. poprej v vodi. 

Na izvin] ene in izpahnjene ude naveži 
hitro pest listov . 

Rastline, ki izvlečejo bolezen. 

Znana je gorčičina moč, da izvleče bolečine, zat o 
devajo večkrat gorčičin obliž na boleče dele života . Znani 
dragi amerikanski obliž ima v sebi take tvarine . 

Tudi zlatica (Ranunculus, HahnenfuB) je planšarjem 

znana po svoji vlečilni moči; če se vleže krava z vimenom 
na zlatico, ji zateče vime . Torej uporabljajo tudi zlatic o 
kot vlečilni obliž, 

Vse rastline, ki imajo v sebi jedek sok, imajo moč , 
da izvlečejo bolezni, Tako česen, čebula, česnovka, 
korček, surov krompir, jaščerica ,
kozja pogačica. 

Če nastane kje na telesu bolečina, ne da bi se po kazal 
kak otok, kakor pri zobobolu, ušesnih bolečinah , 
tedaj se dene na boleče mesto kos gori omenjenih koreni n 
ali glavic (surove in zmečkane) in kmalu mine najhujš a 
bolečina. Tako pomaga tudi ravno odrezan peteršilj . 

Jaščerica vleče tudi bolezni nase, če jo nosiš pr i 
sebi, V hlevih, kjer nastopajo kljub snagi in redu vsako vrstne 
bolezni, bi pomagal hitro koš jaščeričinih korenin. 
Tudi korenina divjega janeža ima tako moč . 

Tako nas je obdal Gospod kroginkrog z Teki in je 

dal zelem in cvetju, sadu in koreninam zdravilno moč, 


Zeli in plevel . 

Zakaj je ustvaril ljubi Bog toliko plevela, da se mora 

človek vedno truditi s plevevjem? Gotovo ne iz nagajivosti, 
kajti večina plevela ima zdravilno moč v sebi. Zato 
jih je nastlal ljubi Bog človeku na pot, da jih ima, hoče š 
nočeš, vedno pri' rokah. To vesta celo mačka in pes i n 
grizeta včasih travo. Ženi, ki je vedno bolehala, je sveto val 
star kovač, da naj vpraša svojo sivo mačko, s čim bi 
si pomogla. Žena je pazila na svojo mucko, si je narezala 
trave, katero je pomulila, jo, je kuhala in pila nekaj časa 
in je ozdravela. Kaka trava je to? K l o b č e v e c in 
p h- i k a (Selerantus in Triticum repens) . Obe travi sta 
plevel, vendar sta bili 3000 let pri zdravnikih na glasu , 
da čistita izborno ledv 1.c e in mehur in da sta po moč 
za vsako vodenično bolezen, 

Star zdravnik je naročil možu, ki je bil bolan n a 
zapeki, da naj odčehne vsak dan pest navadne t r a v 
e, jo kuha in pije, in to je pomagalo . 

Slakovi so osovražen plevel . Ne moreš jih izrvati , 

njih korenine gredo doli do pekla in doraščajo vedno, 
vitice ovijajo zelišča in jih vlečejo k tlom . A ravno slakovi 
so izborno sredstvo za mrzlico in ustavijo vsak notranji 
prisad (n. pr. grižo) . 

Kakor zelena preproga pokrivajo pomladi kurj a 

črevca (Stellaria) marsikatero njivo, ki je majnika vsa 
polna belega zvezdičastega cvetja . To zelce varuje njivo , 
da ne izhlapi vlaga iz nje, če ga deneš na rane, jih ohladi 
in pospeši celenje. Druge njive je prerastla močno dišeča 
poprova meta. Ta plevel je neprecenljive vrednosti z a 
živino in človeka, ker odpira vse notranje tvore, raz prosti 
zatrdeli sluz, meči in čisti, Kjer ne more razbrati 
gospodar, kaj je bolni živini, naj ji dá tri dni metine vode 

1 Pri nas je slak odvajalno sredstvo . 


27 

(čaja), potem suhih kopriv z brinjevimi jagodami, in živini 
se bo povrnilo hitro zdravje. Vsak živinorejec bi moral 
nabrati za zimo mete. 

Loboda (Atriplex) je siten plevel, Kdor je dobreg a 
želodca, naj si je le skuha in jo pije — očisti l a ga b o 
hitro in močno, torej je dobra vsem zakrknjenim grešni kom 
in zapečeni živini. 

Osat je tudi velika nadloga poljedelca . Zmečkaj g a 
in devaj na rane, prisad, čiraje in osji pik . 

Zlatica je nadležna kakor sedem beračev vkup . Za 
uživanje ni, ker je nekoliko strupena, če pa deneš zmečkano 
zlatico na kožo, deluje kakor gorčični obliž, izvleč e 
dosti strupene sovod i. c e, odjé bradavice in 
prejé a s I o. 

Kačja preslica na njivi je napota in križ, ne dá s e 
iztrebiti, kjer se je zarastla, dasi jo je izročila jezna plevica 
že tisočkrat zlomku . Pa koliko plevic je že v krtovi deželi ,
ki bi lahko še živele, ko bi si bile nasušile in kuhale nadležni 
plevel. Župnik Kneipp naročuje preslico za vsako 
gnojno rano, za kamne v mehurju presličin 
sopar. Sam sem videl, kako je ozdravel 86 leten mož, ki 
je grozno trpel vsled kamna, potem ko je vzel en sa m 
presličin sopar. Najhujše bruhanje krvi in k r v o t o k 
ustavi presličin čaj hitro, skoraj hipoma. 

Omelica je po zakonu prepovedan in preklican plevel, 
a kljub vsem postavam še vedno tu. Župnik Kneipp

je ne more dovolj priporočati ženam. Čašica omeličinega 
čaja ustavi k r v o t o k, uredi vse nedostatke v krvi i n 
odpravi belo perilo. 

Trave. 

Vsaka trava, je živini za krmo, je zdravilo za 
ledvice, jetra in mehur, izganja gliste in žene 
na vodo. Živina nima skoraj nobene gliste, dasi pomuli 


28 

nebroj z blatom poškropljenih trav . Živina nima trganja , 
dasi leži na vlažni travi. Ravno zato, ker pospešuje trav a 
delovanje ledvic in je izvor vseh udnih bolezni v ledvicah . 
Posebno deluje pirika na ledvice, zato naj bi uživala po


vsod čast, Ljudje, ki so bledi in utrujeni, ki stočejo vse 
leto, ljudje, ki so prestali hudo bolezen in so še polni 
nezdravih sokov, otročnice, ki so prestale težak porod — 
vsi ti naj si kuhajo vsak dan pirike in jo pijejo s sladkor jem. 
Ta pijača je tudi posebno dobra. Če bi jo poznali 
ljudje, točili bi jo v prvih hotelih knežjim gostom, p a 
ne kupujejo moje zeliščne knjižice, naj pijo tedaj preprost i 
in revni to okusno pijačo in naj se pozdravijo ž njo . 

Kopeli. 

Marsikatera bolezen se ne more odpraviti z uživa njem 
zdravil, pač pa se umakne kopelim. Župnik Kneipp je 
uporabljal za kopeli zeli, ki so bile primerne bolezni, Rimljani 
so že poznali moč brinjevih in resinih kopeli, pole gteh pa nebroj drugih rastlin, ki se stavijo v vodo z a 
kopanje . 

l . Za zastarelo trganje, protin in bole čine 
v kolkih so brinjevina, senen drob, koprive , 
arnika in praprot. Vse to se kuha 3 ure. Kopel traja pol 
ure in je topla — po nji je neobhodno potreben mrze l 
poliv. Količina kopeli se meri po bolezni. Treba jih je od 
7—30, a nikdar ne več kakor tri na teden. Slabotne osebe 
naj vzamejo po prvi ali drugi taki kopeli kopel hlojevine . 

2. Za pešanje moči, tako tudi za slabotn e 
starce in okrevajoče so najboljše kopeli hlojevine: 
Zelenega borovega igličja naberi in kuhaj (najboljše so igl e 
rušja ali [pritlehne planinske] bore) . Priprava kopeli in 
poliv kakor št. l . 
3. Za lišaje in i z p a h k e kopeli krvomočnice , 
pelina ali rdeče rese. 

29 
4, Za bolezni v trebuhu, vnetja, gnojenje , 

tokove, kopeli hribje rese , 

5. Za voden i č n e bolezni kopeli preslice. 
6. Za krče v mečih in nogah, krčne žile , 
kopeli praprotine korenine . 
Št. 2., 3. in 6,, kopeli morajo vreti več ur. Ob 
koncu vsake kopeli dobi bolnik mrzel poliv . Sicer mora 
biti kopel topla in sme trajati 20—30 minut, 

Suha brinjeva kopel. 

Je najboljša pomoč za trganje, ki nastopi včasi h 
in nagloma. Postavi dva stola drug na drugega tako, d a 
moli drugi stol noge navzgor, V ta stol postavi lopatic o 
polno žrjavice ali železo (likalo), napolnjeno z žrjavico. Na 
žrjavico deni 3 pesti brinjevih jagod, ali še bolje, zeleneg a 
brinjevja, čez stol razgrni volneno plahto . Tačas naj gre 
bolni v posteljo, Ko so zgorele jagode in je plahta polna 
dima, zavij bolnega hitro vanjo, pokrij ga še z drugo, da s e 
bo potil, kolikor mogoče, To ponovi, če je potreba, vsa k 
dan. (3—5 dni zadostuje za ozdravljenje, včasih je dovol jsamo prva kopel.) 

Zdravi se pomladi . 

Mnogo je takih, ki ne polegajo po postelji, a so vendar 
vedno bolehavi in podvrženi slabostim, Jed jim ne gre , 
najboljša klobasa jim ne diši, zaprti so kakor peklensk a 
vrata, na prsih in v želodcu jim leži kakor kamen, v glav i 

jim razbijata bolečina in vročina. Spati ne morejo, in če 
spijo, je njih spanje nemirno, polno hudih sanj . Taki ljudje 
letajo vedno za zdravniki in so teh velika podpora, pišejo 
tudi vsem mazačem od Londona do Pariza, so negotov e 
hoje kakor voditelji pobite stranke po volitvi, so žive 
cvileče orgle, ki imajo 365 registrov in včasih še spremstvo 
orkestra. 


30 

Če imajo taki ljudje resno voljo, da bi ozdraveli, na jse zdravijo spomladi 8—14 dni na sledeči način : 

Jaka ali Janez naj vzame koš in nož in naj gre v 
bližnje grmovje. Tam naj nareže odganjkov vseh vrst 
trnov : belega trna, črnega trna, kopin, malin, babčevja, 
šipečja ; potem malo odganjkov smreke, bukve, lesnike ,
črešnje, hrasta, mecesna, topola, jasenice in nekaj odganjkov 
grozdičja, kosmulje in sadnih dreves . 

Te zmesi deva] pest na liter vode, kuhaj, dokler vr e 
in dajaj bolehni osebi po liter ali dva te vode na dan, d a 
jo pije pomalem. Se osladi po volji. Ta čaj čisti in izčisti 
ves život in je popravil in ozdravil že ljudi, ki so bili popolnoma 
na koncu. Da bo deloval čaj, kakor je treba, g a 
mora uživati bolehni 8—14 dni . Jed bo dišala, pritisk v 
glavi in napetost života bodeta izginili, sirotkasta barv a 
kože se bo umaknila rdečici, grobar bo del svojo motiko v 
kot. Prej tako bleda in klamajoča Urška bo zopet mogočno 
vladala v kuhinji nad lonci in kozicami, in če bo 
dokončala zdravljenje s kopanjem v hlojevini (5- do 7krat) ,
bo cvetela in sijala kakor da bi bila srečna nevesta . 

Zdravi se s smokvami. 

Vzrok 50 odstotkov vseh bolezni je zapeka, kakor 
je konstatiral župnik Kneipp po tridesetletni izkušnji . 

Če se ne odpravi zapeka, ne deluje nobeno zdravilo, in 
če si se tudi ozdravil navidezno, bolezen se povrne kmalu ,

Zapečeni ali zaprti so vsi oni, ki ne hodijo 
redno vsak dan na stran, ali ki hodijo sicer, imajo pa pr i 
tem bolečine in trdo blato. 

Gazi ali duhovi, ki odhajajo navadno z blatom in z 

vetrovi, gredo takim zaprtim ljudem v glavo, povzročaj o 
glavobol, bolezni v očeh in drugo. Nekaterim se 
vležejo v želodec, na prsi in spodnji život . Taki ljudje tožij o 
vedno, da so napeti, da jim je tesno pri srcu . Drugim zopet 


31 

se zapro gazi v podobi seči v hrbet, roke in noge, in ta k 
človek toži, da ga trie . 

Najboljše, najmanj škodljivo sredstvo za redno odvajanje 
je, da se zdravi zapečeni mesec ali dva s smokvami, 


Kako se naredi to? 

Vzemi vsak večer 8—10 navadnih suhih smokev al i 
fig, umij jih v mlačni vodi, deni jih v kupico in vlij nanje 
toliko mrzle vode, da jih pokrije, Te smokve použij zjutra jna tešče in izpij tudi vodo , 

Smokve so polne drobnega zrnja; to zrnje postrže 

sluz iz želodca in črev, želodec in čreva, očiščena ne snage, 
delujeta zopet redno in točno . 

Če bi dobil po smokvah prehudo letanje, opusti z a 
nekaj dni uživanje, Otrokom razsekljaj smokve na drobno . 

Kdor biva zapečen, naj se ogiblje kakor kuge č o 


kolade in kakava, 

želodova kava . 1 

Župnik Kneipp priporoča želodovo kavo kot naj boljšo 
in najbolj redilno. Zreli želod suši na solncu, dokler 
mu ne odpadejo kapice, sesekljaj ga, če ni še prav suh ,
posuši ga do kraja na peči in semli na kavinem mlinčk u 
prav kakor zrnato kavo . Pristavi želodovo kavo z vodo 
na ogenj, 

Ta kava je napram pusti ječmenovi zelo okusna ,
močna in tako zdrava, da jo smeš dati brez skrbi otrokom , 

Pomoč za grižo. (Za človeka in živino . ) 

Čaj drevesnega mahu, čaj zelenike (pušpana), 
čaj k o p i n i n i h listov, čaj 1 e s k i n e g a listja , 
čaj listja mladih trt. 

1 Več v »Zel in plevel«, Glej hrast . 


32 

Pomaga tudi, če ješ surovo listje kopine, trte ali lesk e 
na kruhu, kar je posebno priročno na potovanju . 

Planika (Edelweif3) in njena sorodnica gri'ževnica 

Gnaphalium, Ruhrkraut) sta tudi dobra pomoč- Če pije š 
1—2 čaši teh zelišč (morajo dobro prevreti), se bo ustavil a 
bolezen. Bolj kakor na vodi deluje na vinu kuhana .' 

Druga pomoč je po mlakah rastoča trava, m a v č k 
i (munci ali cingeljčki) imenovana, ki ima na vrhu venc e 
srebrolasih čopičev. (Eriphorum, Wollgras). Kuhaj na 
vodi ali na vinu. 

Najboljša pomoč pa je krvomočnica (ali srčna moč , 
termentilja, Potatilla t., Blutwurzel.) To sem sam izkusil 
v slučajih, kjer ni pomagala več druga stvar. Kuha se 
korenina na vinu in pije gorka . 

Otok vsled bolečine-

Ne da bi te kaj uščipnilo ali ugriznilo, začno zatekati 
noge, včasih do preko kolena . Drugim zateče naročje , 
tretjemu obraz. Zatok spremljajo bolečine in vročica. Ne 
ustraši se tega, je sicer hudo, a ni nevarno . Kmalu se razleze 
otok, če stolčeš in navežeš nanj krvave krvomočnic e 
(smrdljive) in piješ poleg tega čaj hribje rese ali slakovega 
cvetja in listja- Namesto krvomočnice ti pomaga tud i 
domači roženkravt. 

Za kurja očesa . 

Teloh je najboljša in najcenejša pomoč za kurja očesa : 
Deni pest svežega telohovega listja v obuvalo in hodi v 
tem ves dan; zvečer boš videl, da te je zapustilo kurje oko 
na nepovrat. Če imaš notne, ranjene ali ožuljene noge, n e 
smeš uporabljati teloha . Drugi stavijo po koscu te korenin e 
na kurje oko. Kriva teh kurjih nadlog je samo ošabnost , 
ker bi imel vsak rad drobne, tanke noge . 

' Več v »Zel in plevel« . Glej griža, 


33 

Planšarji devajo zmečkani teloh živini na bule, ki s e 
obotavljajo (se ne vzgnoje) . Na Ruskem si pomagajo na 
kmetih na enak način za udnico in otoke, povzročene o d 
trganja. 

Uživati ne smeš teloha nikdar, ker je zelo strupen.' 

Otročje bolezni. 

Je nekaj občin v Švici, kjer umira že nekaj desetletij 
sem polovica dojenčkov v prvem letu svojega življenja . 
Tega ni krivo ozračje, ampak čisto druga okoliščina; če 
bi se odpravila ta okoliščina, bo nehala namah umrljivost . 
Poznam župnika, ki je poizvedoval po vzroku te bolezn i 
in ga je tudi kmalu našel : Otroci so pogrešali namre č 
mleka, katerega jim je določil Bog v prvo hrano. Župnik 
je zbiral pogostoma matere, jim je priporočal, da izpolnjujejo 
svoje dolžnosti, jih je poučil, kako naj ravnajo z 
bolnimi otroki in doživel je v svojo tolažbo, da se j e 
zmanjšala umrljivost od 50% na 8% in je ostala že neka jlet na tej stopnji . 

Oni župnik je imel navadni pomislek : Se h spodobi 
duhovniku, da govori o zdravju in telesnih slabostih ? 

prosil je prijatelja zdravnika, da bi predaval in pouči l 
ljudi o tem; a zdravnik, dušeslovec, mu je odgovoril: Zakajne bi govorili vi sami o tem? Se je mar ukvarjal na š 
Gospod samo z duševnimi posli? Kaj ni ozdravljal tudi 
telesne bolezni? Poleg tega imate vi kot dušni pastir več 
vpliva na svoje ljudi kakor jaz — meni bi rekli takoj: On 
govori samo za svoj žep . 

Na to zdravnikovo izjavo je opominjal tisti župnik 
matere njihove dolžnosti, da dajejo otrokom naravno 

hrano, poučil jih je, kako naj se ravnajo v bolezni, kak a 
hrana sodi ta čas in drugi čas, kako naj ne varčujejo z 

Več o tem v »Zel in plevel« . 

3

Zdrav. zel . 


34 

zrakom, z lučjo in z vodo . V tem zmislu hočem povedati 
nakratko, kar je poglavitnega . 

l . Pred rojstvom : Mnogo otrok se pokvari že 
v materinem telesu. Starši, ki so vdani strastem, kakor 
pijači ali drugemu, starši, ki so preobčutljivi, srboriti i. dr. ,
prenesejo te lastnosti na svoje otroke. Matere, ki plešejo, 
kadar so v blagoslovljenem stanu, ki se vdajajo tačas jezi 
ali preveliki žalosti, ki delajo pretežko in preveč — škodujejo 
s tem otroku . 

2. P o rojstvu : Postava je dana od narave, da 
hrani mati, kolikor časa mogoče, otroka z lastnim mlekom ,
in najdivjejši narodi se klanjajo tej postavi . Žal, da je dandanes 
že mnogo mater, ki ne morejo izpolnjevati te po stave 
radi prirojene slabosti ali vsled bolezni . Tem ne 
očitam. Toda je mnogo več mater, ki nočejo izpolnjevati 
te svoje svete dolžnosti vsled lenobe, napačne sramežljivosti 
ali prazne napuhnjenosti, in če se že lotijo tega, p a 
store to samo 8 do 14 dni, potem pridejo na vrsto različn a 
umetna hraniva, ki pa ne nadomeščajo nikdar materineg a 
mleka, kakor ne nadomešča mačeha nikdar prave matere . 

Otroci, ki pogrešajo materinega mleka, dobijo na


vadno različne črevesne katare in božjasti in umirajo, n e 
da bi dočakali prve obletnice svojega rojstva , 

3. Otročje bolezni : 
a) Sprišči, istje (proso), rdeči petehi izginejo, č e 
koplješ otroka vsak dan 174 ure v senenem drobu in Moje-vini; 
kopel pa mora dobro prevreti. Senen drob sam na 
sebi slabi, iglevje krepi, zato je treba mešati. 

Za debelejše i z p a h k e kuhaj krvomočnic o 
(zeleno ali suho), vresje (ali vresek, Calluna v ., Hai,dekraut)
ali rdečo reso (Erica.) Vsaka teh treh izje gotovo lišaj, 
bodisi suh ali mokroten, le koplji otroka pridno v njih . 

b) Pereči ogenj, šenj, robad, škrla t 
i n k a začnejo navadno z mrzlico, ki se prevrže v vročico. 
Dokler kuha otroka vročina, moraš opustiti vsako 


35 

gorko kopanje in ga ne smeš pokrivati z debelimi odejami, 

kajti pretežka odeja pomnoži vročino in umori več otrok, 
kot bolezen sama na sebi. Dokler ima otrok vročino, ga 
moraš umivati vsako uro po vsem telesu z mrzlo vodo . 
Ko je minila vročina, pa ga koplji osem dni v senene m 
drobu in hlojevini; to bo izvleklo bolne snovi in otrok b o 
po bolezni zdravejši nego poprej . 

c) Oslovski kaše]. j . Dajaj otroku večkrat na 
dan po žlici čaja vijoličnega cveta in peresc. Koplji ga 
dvakrat na dan v senenem drobu in v hlojevini in kmal u 
bo ozdravljen. Kuhaj pest bršljinovega listja in korenine 
na vinu, osladi in dajaj otroku vsako drugo uro žličko vina . 

d) G l i s t e . Večina otrok ima gliste. Glistav otrok 
vrta rad s prstom po nosu. Zoper glistno nadlogo nam j e 
dal Bog vse vrste praproti. Kuhaj praprotino listje in 
dajaj otroku 3—5 večerov zaporedoma tega čaja, ne d a 
bi ga osladil (če ga spraviš tako v otroka) in pazi, da ne 
užije malež ničesar drugega uro pred čajem in uro za njim . 

e) Griža se ustavi mahoma, če kuhaš otroku ča jkopininih listov, ki zelene tudi pozimi in se dobe vedn o 
ob gozdih. Še hitreje ustavi grižo planika (4—5 cvetk prevri 
na čašici vode); najhitreje deluje srčna moč. 

f) Angleška bolezen. (Prtija.) Če je otrok 
droban in slaboten, če ne more izhoditi, pravijo ljudje, d a 
ima angleško bolezen. Sredstvo, ki pomaga v 90% takih 
slučajev, je igličje (hlojevina) smrek in borov, posebno 
iglice rušja, ki se plazi po.najvišjih skalah. Tega kuhaj po 
3 ure in koplji otroka v topli kopeli, ki sme trajati četrt 
ure. Kopati moraš otroka skozi. 4--8 tednov vsak dan. 
To je bolje kakor uživanje ribjega olja in vseh mogoči h 
dragih izvlečkov, Tudi kopeli vrbinega luba ali planinskega 
dresna pomagajo. Uživati dajaj otroku večkrat na 
dan žlico tropotčeve mezge, 

g) Sredstvo, ki varuje otroke, kadar raz


grajajo otročje bolezni, oskrumbe, oslovski kašelj in dr . : 

3* 


36 

Kadar slišiš, da se bliža otroška bolezen, všij v vrečico 
par strokov česna, čebule ali česnovke in naveži to otrokom 
za vrat. Poznam rodbino, ki šteje 16 otrok, katerih 
ni obolel nikdar nikdo, ko so ležali kroginkrog vsi otroci 
bolni, in tem otrokom je navezala mati vselej česna. To 
ni prazna vera, ampak učinek naravne moči teh jedkih 
rastlin, 

h) Skule (zazobke, Mundfeil). V ustih se narede 
mehurčki, ki so včasih gnojni, včasih vodeni. Navadno čuti 
otrok tudi hude bolečine v (nesnih in zobeh . Pomoč : Zveč i 
in drži v ustih svež vrtničin cvet . Pomaga tudi listje smrdljive 
krvomočnice, samo požirati ne smeš slin . Kuhaj mulinine, 
kopinine ali borovničine odganjke ali liste in 
izpiraj si usta, Listje rdeče jagode, popelni, pomagajo tudi , 
torej je dovolj preprostih in cenili sredstev . 

i) »Mati, mene ščiplje «! - Kdo ni tožil 
tako? Temu se odpomore hitro : Prevri na mleku janež a 
ali kumine in daj otroku gorkega — vetrovi si bodo po iskali 
prave poti in ščipanje bo minilo. 

j) »Nekaj mi tiči v grlu!« — Vtakni otroku 
prst v vrat pa bo vrgel iz sebe, kar ga teži in tišči, 

k) »čebela me je pičila!« — Zmečkaj sleza in naveži; 
bolečina bo prenehala takoj. Ali naveži mokre prsti, 

l) »Mati, vrezal sem se!« — Izperi rano s čisto vodo 
in naveži zmečkanega tropotca . Bo hitro dobro. 

m) »Mati, prst sem si priprl!« — Daj otroku olja, da 

drži v njem prst, dokler ne mine najhujša bolečina. Potem 
mu naveži beljaka, 

n) Z a n o h t n i c a se ozdravi hitro, če koplješ roko 
večkrat na dan v senenem drobu in navežeš na prst mazila. 
(Glej: »Naša zdravila«) . 

o) Otrok se je zastrupil z rastlinam i 

(na primer s telohom, pasjo črešnjo, lisjakom) . Sili 
otroka, da izpije dosti gorkega mleka ; tačas skuhaj korenine 
angelike, divjega janeža (žabnika) ali rogačice (Aego



37 

podium) in prisili otroka, da izpije čašo čaja . Tako mu boš 
rešil življenje . 

p) Difter it is ali grče v grlu. Za to boleze n 
je neobhodno potrebno, da pokličeš zdravnika, ki im a 
sredstvo, ki gotovo pomaga . Dokler ne pride, ovijaj vrat z 
v jesihu namočeno ruto . 

r) Davica ali k r u p a je prijela otroka, če mu 
hropi pri dihanju nenavadno močno in hripavo v grlu . Dajotroku hitro par žlic laškega olja, obvij mu vrat z ruto, 
namočeno v jesihu, in hiti k zdravniku ali v lekarno po 
bljuvni kamen (Brechstein), katerega mu daj zaužiti . V 
krajih, kjer razsaja pogostoma davica, a ni v bližini ne 
zdravnika ne lekarne, bi morali ljudje imeti ta kame n 
vedno doma. 

Nekdo mi piše : Za davico sem pomagal najbolj, č e 
sem segrel v železni žlici medu in pasje masti in dal t o 
otroku v drugi žlici. 

Za davico in za grče v grlu kuhaj r~zsekljane korenine 
divjega janeža (bibernelice) na jesihu in vodi in izpira jz vodo grlo. Je gotova in nagla pomoč. 

Otrok moči posteljo (uscalica) . Pa to ni lenoba, 
ampak bolezen mehurjeva. Zmešaj enoliko/romancveta 
in sv. Janeževe roie,kkuhaj pol ure in dajaj otroku vsako 
jutro uro pred—zrjfrkom čašo tega čaja. Ponavljaj mesec 

— dva. 
Pred vsem drugim pa priporočaj otroka angel u 
varihu. 

Kolika (ujed, madron) . 

Za to bolezen moraš poiskati takoj pomoči, sice r 
umrje bolnik, ki občuti grozne bolečine v drobu, je zapr t 
in meče vse iz sebe. 

Zunanje : Zgani rjuho na štiri gibe, namoči jo v 
vročo vodo in deni na trebuh . 

Notranje : Daj bolniku kupico pravega gorkeg a 
lecjanovega žganja. Če nimaš žganja, prevri na mleku tri 


38 

stroke česna in 5 žlic kumine, če to ne pomaga, daj m u 
kupico olja sv, Janeza, Najboljše sredstvo, ki pomaga v 
najhujši sili, je olje in mast mrmot (Murmeltier), ki s e 
dobi pri gozdarjih in planinskih lovcih. Kadar se odpre 
črevo, odleže bolniku in ni več nevarnosti . 

Druga pomoč za koliko, črevesni prehlad in 
vnetje slepiča je kumina na mleku . Kumino stolci , 
prevri na mleku, precedi in dajaj bolniku vsako uro pa r 
žlic toplega mleka . 

Nahod 'in katar. 

Ti bolezni kraljujeta celo zimo, posebno hudo v za


četku zime. Trdni in zdravi ljudje, ki delajo na svežem 
zraku, premagajo hitro nahod; oni pa, ki delajo v sobah, 
tovarnah in delavnicah, se ga ne iznebijo tako lahko, posebno 
če so slabega zdravja . Pri takih se drži nahod rad 
in prehaja v hripavost in zasluzanost pljuč . 

Slava Bagu, ki je dal tudi za te bolezni rastlinam 
zdravilno moč : Če te napade nahod in katar, pij, prede n 
greš zvečer v kraj, veliko čašo čaja hribje rese, tropotca 
in trobentic. Če piješ to prvi večer, boš zjutraj že dober ; 
če si zamudil, pa pij večkrat podnevi gorkega čaja, ozdravel 
boš skoraj gotovo do večera, 

Kadar se bliža zima, se moraš oblačiti zanjo. Vsaka 
živalica dobi od ljubega Boga toplejšo obleko ali gre v 
južne kraje ali se skrije v luknjah in jamah. To naj uva. 
kuje človek. Torej glej, da imaš noge tople in suhe ; glave 
in vratu ne smeš zavijati v debele rute in omotače, kajt i 
to je glavni vzrok vseh bolezni grla. 

Ljudje, ki se umivajo redno celo poletje z mrzl o 
vodo, ki spijo pri odprtem oknu, niso tako občutljivi z a 
vsako izpremembo vremena kakor ljudje, ki se boje vod e 
in zraka. 

Otroci, ki hodijo poleti bosi, prenesejo trikrat tolik o 
mraza kakor razvajeni otroci, ki hodijo celo v pasjih dne



vih obuti v šotne in nogavice . Če je treba tem razrnazance m 
še pri 40 stopnjah toplote nogavic in jih zebe, kakšn e 
medvedove kože jim bo šele treba, kadar bo mraza 10 stopinj! 
So pa tudi zatem te punčike, blede kakor sirotka , 
lahke kakor kurje pero in rahle kakor jesenski cvet. Komaj 
zapuste šolo, že letajo okrog zdravnikov. Pozimi so 
zavite v kape in odeje kakor pokobalčeni divji lovci, za padle 
so bledici, glavobolu in večnemu zobobolu . Če pade 
taka punčika v zakon, kakor muha v krop, ima mož dovoljgodbe vse dni življenja, ker ima doma cvileči meh, ki dob i 
pri vsakem rojstvu nove sape. 

Za pljučne bolezni. 

Število ljudi, ki bolehajo na pljučih, ki kašljajo in 
krehajo, je znano Bogu . Mnogo teh ne mara zdravja, kajt i 
ne ljubi se jim uživati 4 tedne zaporedoma isti lek, nočej o 
ne grenkega ne pustega. Takim ni več pomagati. Tudi 
onim, ki so že tako opešali, da morajo ležati, ne pomag a 
več zdravilo, naj bo še tako hvaljeno in priporočeno . Je 
pa še dosti takih, ki hočejo ozdraveti in ki se morejo š e 
gibati na zraku, za te pišem izkušeno navodilo : 

Zelenega borovja ali smrečja razsekaj, napolni. 8—10 
košar in razstavi po bolniški sobi ali obesi pod strop . 
Vsak večer premešaj iglevje, da bo bolj dehtelo po sobi. 
Kadar ne bo več vonja (t. j. čez 3—4 tedne), prinesi' svežega 
borovja. 

Videl sem, da so ozdraveli od tega sušični, ki s o 
lazili samo še ob palici. Za notranje zdravilo priporočam 
vsakemu, ki je bolan na pljučih ali na influenci, da pij e 
čaj ali mezgo sledečih zeli : 

Tri pesti zelenega brinja, 3 pesti tropotca, 3 pesti 
angelike. 
Eno pest koprive, sv . Janeza rože, lučnika, grenkuljice, 
poprove mete, jetičnika, bohinjskega mahu, 


40 

Dve pesti pljučnika (Pulmoraria) . 

Pol pesti kumine in janeža, 1 2 kačnikovih peres, 
bezgovih korenin in korenin divjega janeža. 

Mezga se pripravi kakor ona za želodec in kri . Čaja 
ali mezge naj vzame bolnik vsako uro požirek ali žlico . 
Gleda naj tudi, da se giblje dosti na prostem, na čistem , 
svežem zraku, najboljše pod smrečjem. Tam naj diha z 
odprtimi ustmi, počasi in globoko in naj razširi roke, d a 
se napne koš. Ko so pljuča polna zraka, tedaj naj pritisne 
obe roki na prsi in izdihuje zrak. To naj dela po 10- do 
12krat na dan, posebno vsakokrat pred jedjo . Pomagalo 
bo, da ne gre bolezen naprej, da ostanejo zdravi deli pljuč 
še zdravi. 

Za pljučno mrzlica kuhaj babčevje, slakov 
cvet, lapuh, kopirne, kresnico. 

Pljučnica . 

Glava boli močno, v rebrih zbada . Prevri nekaj svežih 
listov božjega drevca (Ilex afini) in daj bolnemu piti. 
Na prsi in rebra deva] mrzle obklade jesiha in vode . 

Za naglušne. 

l. Kuhaj bob, povezni na vrelega lij in lovi sopar v 
ušesa. Ponavljaj 8—10 dni . Pomaga večinoma. 
2. Kuhaj grenkuljico na vinu in lovi sopar v ušesa. 
Delaj to 8- 10 dni. Pomaga prav rado. 
l Kuhaj na jesihu majorana, timijana, pelina ali 
poprove mete in lovi sopar v ušesa ; je pomagalo že 
marsikomu . 

4. Zmečkaj velik nastrk, zmešaj sok z mandeljevim 
oljem in kani vsak dan par kapelj v ušesa, To pomag a 
tudi za bolečine v ušesu, zato so častili prejšnje čas e 
nastrk zelo in so ga sadili na strehe in vodnjake, 

Preprosto sredstvo za gliste ., 

Gliste trpinčijo mnogo otrok. Če se jim ne stopi na 
rep, se pomnože vedno bolj in jemljejo otroku najboljš e 
sokove . Otrok bledi, peša in nima veselja do jedi . Otrok, 
ki je glistam podvržen, vrta rad s prstom po nosu ; če 'mu 
odpraviš za čas gliste, se mu zarede zopet nove . Odrasli, 
ki se boje česna in čebule, so bolj nagnjeni glistam . 

Pomoč: Razreži 2—3 čebule in jih postavi v mrzlo 
vodo. Take vode pij par požirkov vsako jutro uro pred 
zajtrkom in delaj to skozi 8 dni. Iznebil se boš te nadloge. 

Gliste izganjajo tudi : angelika, jaščerica, pelin, žabnik, 
vse vrste praproti . Vse to se mora piti brez sladkorj a 
in dobro uro pred zajtrkom. 

Kako se ustavi hitro krvavenje ran. 

Navadno izgubi vse glavo, ako se zgodi nagloma 

nesreča in teče kri močno iz ran. Ako ni takoj zdravnik tu ,
ne ve nikdo, kako bi ustavil hitro kri. Naj si zapomni 
vsakdo preprost ali siguren način : 

Namoči kepo vate v vroči čisti vodi in položi na 
rano, Uspeh je čudovit. Kri se ustavi takoj, tudi če je 
ranjena žila. Vata samanasebi ali vata, namočena v mrzlo 
vodo, nima enakega učinka. 

Krvavenje želodca, pljuč in spodnjega života. 

Pij čaj strašnice S~_.ng.uis~ mračnice (Globularia )
ali silurja (D1Y-a—s)2SiTur raste samo i ra— .Islanlha.i,-prvi c vetuda-eri. mora zelo vreti. 

Krvavenje nosu. 

Se ustavi mahoma, če navežeš na vrat pest zelen e 
plevelke. Če ni plevelke pri rokah, naveži navadne zelene 
trave. 


Za bolezni Želodca in krvi. 

Na te bolezni vplivajo pravšne zeli mnogo bolj o d 
tovarniških izdelkov. Želodec in kri sta zvezana kakor 

oko z očesom. Kjer ne deluje želodec, ne morejo opravljati 
jetra in ledvice svojega dela, drob trpi od nepredelanih 
snovi, ki pridejo take v kri . 

Za zgago ali gorečico je najboljša tavžentroža. 


Za t v o r e v črevih in v želodcu kuhaj žarno koprivo , 
pij skozi štiri tedne precej njenega čaja in videl boš, d a 
ti odpomore. 

Za hlipavico, napetost in zabasanos t 

vzemi na jedi malo kumine, janeža ali koromača-

Za dolgotrajno grižo pij dlje časa čaj mulininega 
ali kopininega lista, borovnic, rmana, sleza, hrib je 
rese, plevelke . 

Kdor prodaja neprenehoma sirotko, lišaje ali 
ogrce, naj pije tropotec z brinjem . 

Sirup za vse bolezni želodca in krvi : 

3 pesti zelenega brinja . 
5 pesti tropotca . 
2 pesti sv. Janeza rože in 2 pesti žarnih kopriv . 
Pest rmana in pest mete ; pest mrtvih kopriv. 
1/2 pesti tavžentrože, kumine, jaščerice . 
Razen mrtvih kopriv kuhaj vse tri ure ; zadnji četr t 


ure vrzi v kotel koprive. Odcedi vodo, deni vanjo dosti 
sladkorja pusti, da vre celo uro. Ko se je ohladilo, nalijv posode in zaveži. Tega uživaj vsako jutro in vsak veče r 
po čaši. Neverjetno je, kako si opomorejo po tem zdravilu 
bolni in opešani ljudje. 

Glavobol. 

Pride večkrat od želodca. Taki ljudje bivajo zapečeni, 
po jedi se jim peha iz želodca. Vetrovi si ne najdejo 


43 

v zadelanih črevih poti in silijo v glavo . Tu je na mestu 
uživanje smokev. (Glej : Zdravljenje s smokvami . ) 

Glavobol prihaja tudi vsled nahoda, katarja, zob , 
oteklin v glavi, neozdravljenega šena . Za te slučaje pij čajza profesorje. 

Bolečine v glavi so tudi krčne . In to pri ljudeh, ki 
so imeli prej krče v nogah it v mečih, a nimajo teh krče v 
več, kar jih boleva glava. Taki naj si kopljejo noge v topli 
praprotini kopeli. Jim bo gotovo pomagalo. 

Živčni glavobol dobe ljudje, ki delajo iz navade pozno 
v noč, ki se učijo preveč : učenjaki, železniški uradniki, ki 
bivajo po cele mesece v večnem nemiru in ropotanju i n 
nimajo spanja. Včasih pomaga za ta glavobol jetični k 
(Veronica off.), splošno pa je to znak: »Čas je, da pelješ 
kozo na trg. « 

Proč od vsakega duševnega dela, vun iz ropota in 
spletkarenja, vun iz pisarne in mesta na kmete, tako 
visoko kakor ti je mogoče, in giblji se po ves dan na pro-
stem, tako dolgo da privabiš spanec. Prav tiha zračna 
zdravilišča, kjer ni psov in glasovirjev, pač pa dosti smre kin šumljajočih potokov, to je še edina pomoč. 

žolčne kamne., 

Kuhaj koprivino zel in korenino na mleku in pij. To 

izžene žolčne kamne in žene tudi na vodo. še bolj deluje 
na vinu kuhano bršljanovo listje- Tega jemlji žlico p o 
vsakem brištu (kosilo, večerja). Več ne, ker bi škodovalo 
želodcu. 

Ozebld in razpokana koža. 

Se pozdravijo hitro, če kuhaš omelico in koplje š 
ozebke v nji ali devaš nanje rute, namočene v tej vodi . 


Bolezni srca. 

Župnik Kneipp je vedel iz izkušnje, da je 90 odstotkov 
ljudi, katere je napotil ta ali oni, da so bolni na srcu, 
popolnoma zdravih, dasi tožijo, da jih boli srce . 

Te bolečine in tesnoba izvirajo pogostoma iz zapeke . 
Pri večnem mesarenju naših dni je taka bolezen strašno 
običajna. Tu pomagajo smokve. (Glej: Zdravljenje s smokvami.)


Če si bil podvržen krčem v mečih in v nogah, j e 
bolečina krčna — četudi si zaprt — tedaj je treba noge 
kopati v praprotini korenini. 

Če ni tega ne onega, a si skočil na vlak, si tekel za 
stavo z brzovlakom, si se preplesal ali si drl s planin e 
kakor da te podi deset kozakov, potem le veruj, da je 
srce pokvarjeno. Prijatelj, zdaj pa je treba živeti neka jčasa prav polagoma in nalahko . Spi malo dlje nego sicer ,
ne skači, ne leti, ne pleši, ne kvartaj, izogiblji se opojn e 
pijače kakor strupa in izmivaj si levo stran okrog src a 
vsak dan dvakrat z jesihom in vodo . 

Pri popadih ah napadih deni takoj na srce mrzle 
obkladke jesiha in vode. Zel, ki pomaga za srčne bolezni,
je naprstek (Digitalis), ki se sme uživati samo z velik o 
previdnostjo. Zdravnik ve najbolje kako in kaj; pokliči ga, 
ubogaj ga in živi zmerno in mirno . 

Je pa tvoje srce bolno vsled žalosti, skrbi in nevolje , 
ki se ne dajo odložiti, tedaj stopi k tvojemu župniku; ta 
ima čudovito planinsko zel zate ; imenuje se frumentum 
electorum. 

Božje ali božji žlak. 

Si kratek in širok kakor čeber, si v parobrodne m 
društvu in stočeš in pihaš kakor vojna ladja, si rdečobrazu kakor gora Devica ob solnčnem zahodu, te napad a 
omotica in omedlevica, je bil že kdo v tvoji rodbini zade t 
od božjega — tedaj je nevarno, da zadene tudi tebe. 


45 

Da preprečiš to, pij vsak mesec po 3—4 dni 1-2 
čaši čaja petoprstnikovega . V vrsto petoprstnikov spadajo 
: hribja resa, strašnica, jagodnjek, blaženi koren, silu r 
in kapucinska kreša . 

Revmatizem v sklepih in mišicah . 

Nakrat ti ustavi noge, v kolenih ali v stegnih te vrt a 
in zavija, ne moreš dvigniti roke, v ramni kosti in v sklepih 
te drži, gloje in zbada . Ne pomaga ne mazilo ne 

mravljinčji ne brinjev cvet . Zdravnik pravi, da mora š 
ostati tri do štiri tedne v postelji, tačas te bo zdravil s 
salycilom. To zdravilo pa poznaš že: Ozdravilo te je pre d 
dvemi leti revmatizma, a pokvarilo ti je želodec . 

Bi seli rad skoraj rešil neprijetnega gosta, recimo v 
5—6 dneh — tedaj ravnaj tako : 

l . Koplji se vsak dan pol ure v gorki kopeli in vzemi 
ob koncu kopeli mrzel poliv. Za kopeli kuhaj: 5 pesti 
senenega droba, 2 kg praprotine korenine in 3 pesti zelene 
brinjevine. Kuhati se mora tri ure. V kopeli teri in mesi 
bolne ude navzdol Ne opusti mrzlega poliva, sicer se t i 
podvoji bolečina . Ako moreš iz kopeli koj v posteljo, j e 
najbolje. 

2. Ako ne moreš ali nočeš v posteljo, pa koplji š e 
isti dan, a ne isti predpoldan, bolni ud v zeliščni kopeli , 
drži ga v vodi pol ure in mencaj in teri . 
3. V postelji se zavij v volneno odejo, ki je podkajena 
z brinjem. (Glej.: Suha kopelj.) 
4. Preden zaspiš, pij lapuhov, bezgov ali kresniči n 
čaj. Dobro je tudi kuhano vino; najbolje pa je, če, kuhaš 
na vinu kresnico . 
Tako delaj 5—6 dni, in ozdravel boš. Če pa ni prišl o 
trganje nenadoma, temveč je že stara, privajena boleze n 
in si tudi ti že 60 let ali še več na svetu, tedaj jemlji prv i 
dan kopel za celo telo, drugi dan suho brinjevo kopel in 


46 

pij vsako uro požirek čaja bezgovega listja, kresnice, gladeža 
(Ononis) in lakote (Galium verum) . Po okoliščinah 
in razmerah ozdraviš tako čez 3—6 tednov . Videl sem 
sedemdesetletne, od trganja sključene ljudi, ki so s e 
ozdravili s takim kopanjem v naši ljudski kopeli . 

Belo perilo. 

Se pozdravi, če piješ štiri do osem tednov sledečo 
sestavo : 

4 pesti belih ali rumenih mrtvih kopriv ; 

2 pesti jagodnjeka (Potentilla auserina) ; 

2 pesti hribje rese ; 

4 pesti blaženega korena (Geum urbanum) . 

Lahko vzameš tudi kresnice, lakote in planinskeg a 
dresna, ilike in preslice ,

pr

Te sestave pij vsak dan po tri čaše, ali kuhati mora š 
vsak dan sproti. Ta čaj ustavi tudi mesečne krče in preobilno 
perilo . 

Za belo perilo pomaga tudi čaj bele detelje ; piti ga 
je treba par mesecev. Kdor ne odpravi belega perila, s e 
ne ozdravi, naj uživa še toliko zdravil . Žene, ki imajo 
dosti otrok, dobivajo to grozno bolezen bolj poredkom a 
kakor žene, ki se ravnajo po Francozinjah , 

Noga ali roka se suši. 

Roka ali noga postaja krajša in tanja . Včasih spremlja 
to sušenje bolečina . Če ni bolečine, se bo pozdravi l 
dotični ud, če ga polivaš skozi 4—6 tednov pridno z mrzlo 
vodo in ga drgneš nato ali mesiš od zgoraj navzdol . 

Če so pa bolečine tu, je v dotičnem udu trganje, tore jne bo pomagala mrzla voda, lahko bi pač škodovala. Nastavi 
si torej ii žganju pest hribje rese in pest plevelk e 
(gladovnik, Capsella Izb.), zaveži posodo in postavi na 
solnce ali na toplo; ko je stalo 10—14 dni, odcedi in utirajs tem, 


Noge pešajo. 

Noge opešajo po bolezni ali vsled starosti . Kuhaj 
vrbin tub in jemlji večkrat kopeli za noge ; se bodo zopet 
okrepile. 

Nočno potenje. 

Nočno potenje oslabi človeka . Kuhaj preslico in pij , 
preden greš spat. 
Za vnetje slepiča. 

Pij čaj kopinininega listja . 

Leki za zobobol. 

Če se gnoji pod zobom, tedaj 'ne pomaga več noben a 
maža. Proč s takim zobom, čim, preje tem bolje . 

Če pa je zob votel ali prehlajen in prihaja bolečina 
od trganja ali če so prizadete dlesni, tedaj je še pomoči ; 
ljubi Bog je ustvaril mnogo zelišč za to . 

l. Vsaka vrsta t r o p o t c a prežene bolečine, če jo 
kuhaš in držiš v ustih. 
2. Tako tudi obe vrsti h r i b j e res e, nižavska in 
planinska. 
3. Hrena izriblji, namaži na platno in deni v zatilnik. 
Pomaga takoj . 
4. Vse vrste mete pomagajo, če jih kuhaš in držiš 
čaj v ustih. 
5. Tako tudi vse vrste p e t o p r s t n i k a . 
6. N a s t r k zveči in drži v ustih . 
7. Kuhaj kresnico in si izpiraj usta. 
8. Kuhaj b a l d r i j a n o v o korenino in grgraj; ali 
ne požiraj vode . 
Nasvet : Vseh teh zelišč (ali samo ene) vzemi p o 
pesti, stolci in postavi za 10 dni na sobice ; potem odced i 
in spravi. Ako te zabole zobje, vlij žlico žganja v pet žlic 
vode in izpiraj si s tem usta . 


Da se varuješ z ob -o bola, si umivaj vsako 

jutro obraz z mrzlo vodo, a ne obriši se takoj (čez pe t 
minut). Je že pomagalo, kjer ni bilo druge pomoči . 

Vodenica. 

Je ozdravljiva v začetku bolezni. Dajaj bolniku 
zelišča, ki ženejo vodo na seč, torej hribjo reso in 
p r e s l i c o. Če nima bolnik mrzlice, dajaj mu tudi čajali prah lapuhove korenine. Čim večje. je listje lapuha, tem 
boljša je korenina . 

Drugim pomaga drugo: Sežgi b r i n j e v i n e, naberi 
pepel in postavi ga v dobrem vinu na solnce ali na topl o 
za 8--1Q dni; potem precedi vino in dajaj bolniku vsak o 
uro požirek vina. 

Kihaj b r e z i n o listje na vinu in pij zjutraj in zve 


čer. Cvetje kresnice, kuhano na vinu, je tudi dobro. 
Izvrstna pomoč je tudi čaj g l a d e ž e v e korenine 
in mišjih ušes. 

Rak. 

Kuhaj Kordo benedikto in umivaj ali koplji rano v 
vodi. Dobro je tudi, da staviš kar naprej na raka rute , 

namočene v vodi. 

Za lišaje, grinte, oskrumbe in izpahke. 
Vse vrste pelina . 

2. Vse vrste krvomočnic . 
Vinska rutica . 
4. Metlika. 
5. Resa (Erica) . 
Kuhaj te zeli, toda posamezno; z vodo izpiraj 
oskrumbe, delaj obkladke ali jemlji kopeli . 


49 

Varujte se cementnega tlaka . 

Zdaj je šega tlakati hodnike, kuhinje, kleti in klavnice 
s cementnim tlakom. 

Ta pa je onim, ki hodijo po njem, vir bolezni. Bole


čine v grlu, v kolkih, v glavi, po čeljustih in skrenjah , 
krči v grlu, kolcanje, trganje in druge take prijetnosti s o 
nasledki cemetnega tlaka. Ženske, ki ga umivajo 'in kleče 
na njem, ne da imele desko pod seboj, dobé večkrat 
hude bolečine. V marsikateri cerkvi stoje zakasneli verniki 
ves čas na cementnem tlaku hodnika ali veže, včasih 
celo v mokrem obutalu. Drugi dan tožijo o vsakovrstnih 
bolečinah , 

Kdor .mora delati na cementnem tlaku, naj si podloži 
vedno desko ali plutov linolej . Če ni drugače, si p a 
preskrbi lesene podplate. Od oktobra do majnika naj se 
tak tlak samo briše — sicer naj zahteva vsakdo že napre jdenar za zdravnika in bolečine, Zdravstvene komisije na jpazijo na to. 

Kdor premore, naj si preskrbi takoj lesena tla al i 
debeli plutov linolej . Na cementnem tlaku obolé tudi 

mačke, prešiči in psi . 

Nervoznost. 

Je bolezen našega časa. Človek, ki hoče pokazati 
dandanes, da je oblizan ali polizan, stresa povsod svoj o 
nervoznost; zdravniku, ki hoče zadobiti zaupanje izobražene 
dame, ni treba drugega, nego da proglasi, da j e 
nervozna. Samega veselja se ji zde potem najgrenkejše 
kroglice kot sam med, samega veselja stisne modrc za 
20 centimetrov tesneje, samega veselja bere zvečer še 
uro dlje romane, pije kavo trikrat tako črno kot doslej in 
si naroči še sedem novih glasil najnovejše mode, Saj b o 
smela zdaj sedeti na najvišjem poreklu v velikem društv u 

Zdrav. zel, 4 


50 

kokodakelj in bo gledala samozavestno na kokoške n a 
nižjih gredah — kajti nervoznost je društvu kokodakelj 
toliko kakor zvonec kravam ali kozam . 

Zato ne pišem za tiste, ki hočejo biti nervozni . 
Toda je mnoštvo poštenih ljudi, katerim je obesil zdravnik 
za vrat napis, da so nervozni, kar pa nikakor niso, kako r 

je to dokazal blagopokojni župnik Kneipp . Drugi so postali 
vsled pelina, katerega jim je natočilo življenje, drug i 
zopet radi pomanjkanja spanja in počitka, ker so nastavljeni 
v nemirni službi kontrolorja, kasirja ali glavarja 
osjega- gnezda . 

Kje vzgajajo nervoznost ? 

Večinoma že doma. Janezek dobi za zajutrek že 
polovico črne kave, tako tudi petletna Lizika, In to vsa k 
dan. Da, starši so izumeli, kako naj pogospodijo svoje 
otroke z nervoznostjo. Da dosežejo to hitreje, ostajajo 
otroci do devete, desete ure na nogah, v postelji jih pokrivajo 
z debelo odejo in zapirajo skrbno okna, da ne bi 
izhlapel gosposki duh . 

Tudi šola goji nervoznost. Krivda pa ni učiteljeva , 
ki je revež inšpiciran in kontroliran, preganjan in šikaniran 
od svojih predstojnikov, ki hočejo napraviti iz ljudsk e 
šole univerzo in podajati otrokom poleg novih vesti o 
Japoncih tudi vso staro egiptovsko kramo na francoski 
polivki. Da bi ne izostal učinek, je uveden marsikje štiri urni 
predpoldnemi pouk, ki je muka učiteljem in otrokom. 
Meni se smilijo otroci in učitelji in želel bi, da bi moral i 
poučevati najvišji mandarini tako deset let v ljudski šol i 
in poleg tega tudi vedeti in znati vse tisto, kar velevajo , 
da morajo znati in vedeti otroci , 

Vedno in povsod slišimo pritožbe, da je šola preobložena 
z učenjem, ali odložiti noče nikdo, radi — 
poslušajte vendar ljudje božji — radi pomanjkanja rekrutov! 



Vse muke ljudske šole so pa v primeri z nervozni m 

lovenjem in priganjanjem v višjih šolah, kakor če bi primerjal 
krotkega domačega zajca pruskemu huzarju . Veliki 
talenti skočijo preko meje, lenoba se splazi pod mejo , 
velika masa pa se natakne na trnje in nosi vse dni spomi n 
študiranja : Naočnike, želodčni katar, bolečine v glavi , 
pljučne bolezni. Za vsak učni predmet je na šoli izpraša n 
profesor, ki ne vidi pod milim nebom ničesar razen svojega 
predmeta, za zdravje učencev ni nobenega profesorja , 
in če je, je to kak negoden mladič, ki ne opazi ničesar, 

dokler ne popadajo gojenci kakor snopi. 

Poleg tega hrana v zavodih! Meso in meso in vedno 
meso, a poredkoma zelenjava, ker je pripravljanje preve č 
sitno. Gorje pa gojencu, ki mu uide nepremišljena besed a 

o hrani! Vsi prestopki, ki so navedeni v kazenski knjig i 
združenih kantonov, so sama čednost napram taki besedi . 
V taki dresuri, daleč od skrbne mamice, preživi 
dijak štiri, šest, osem let in postane nervozen . 
Ko se je že naučil biti nervozen, se izpopolnjuj e 
lahko še sam v tem. To dela prav vestno, ker ne gre pre d 
polnočjo v kraj. Zapiše se v več društev in sedi in svetuj e 
pri sejah in zborovanjih, se navadi na alkohol in na črn o 
kavo — kajti čemu je študiral in postal gospod, če bi n e 
smel dražiti svojih živcev? — O n a pa si misli : Alkohola 
se bom ogibala, pijem pa lahko svojo črno kavo ali kinešk i 
čaj — in si pokvari s tem ravno tako živce. Poleg tega 
čita romane, dokler se ji ne razgreje glava in ne mor e 
zaspati. 

In drsanje in praskanje in klempranje in cvilenj e 

godbe, lajanje, telefoniranje, skakanje in drvenje, bučenje 
strojev, motorjev in avtomobilov — ves klek dvajseteg a 
stoletja — ki. pomorejo, da postane vse nervozno . 

4* 


Kako se zdravi nervoznost . 

To se zgodi samo z večletnim pametnim življenje m 
po naravi in z izogibanjem vsakih izgredov . 

l . Ob osmih v kraj! je veljalo našim starim . Menili 
so, da je dal ljubi Bog noč za počitek, dan za delo. Kdor 
ne spada po poklicu v društvo sov, kakor spadajo lisice i n 
kune, poljski in mestni nočni čuvaji, zvezde in luna, s e 
pregreši zoper naravo, če izpremeni dan v noč in noč v 
dan. Junaki pred Sempahom in Martom niso bili nervozni , 
zdaj pa smo postavili naravo na glavo in Gospoda stvarstva 
v nič. 

Ko odbije osma ura, ne bi smel nikdo več delati 
duševno, ne bi smel preračunavati dolgove in dividende ,
ne vreči taroka in ne klicati duraka, ne prejemati plačilnih 
nalogov, ne osnovati novega društva, ne odgovarjat i 
na napade časopisja in ne užaliti stražnika, ob deveti h 
pojdi v božjem imenu v posteljo, v dobro prezračeno ne zakurjeno 
sobo in spi pri odprtem oknu (razen meglenih 
dni) . Kdor noče tega, mu ne pomore nervozam 

2. Ogiblji se popra, soli po malem ; pravo kavo, 
žganje in sploh alkohol prepusti drugim. 
3. Uživaj kolikor moreš sadja in zelenjave. 
4. Kdor more in premore, naj deli na tihem dobrote 
— to privabi veselje na obraze, veselje pa pomore močn o 
k zdravju, prežene sitne muhe in strahove . 
5. Gibaj se dosti v čistem zraku, posebno v gozdu i n 
razoglav . 
6. Bog je ustvaril tudi nekaj zeli, ki čistijo glavo i n 
krepijo srce. To so vse vrste jetičnikov, sleza, blaženega 
korena, hribje rese in mete . — Deni si v vzglavje šoppraproti, zelene ali suhe, priklicala bode spanje. Pomaga 
tudi zeleno lešnikovo listje , 
7. Ge se je razpasla nervoznost že tako, da sploh n e 
moreš več spati, tedaj je edina pomoč še ta, da greš za 


53 

dlje časa na tihe planine ali gorovja . Ustavi se celo poletj e 
pri planšarju, jej, pij in spi ž njim, piši in beri toliko ko t 
on, vriskaj ž njim in ravnaj se sploh po njem. 

Vse, kar sem hotel povedati, je združeno v izrek u 
župnika Kneippa : 

Nazaj k naravi! 

Ne k naravi zamorcev in ljudožrcev, ampak k narav i 
krščanskega srednjega veka, nazaj k naravi, po Kristus u 
ublaženi in odrešeni . Kajti tudi tukaj ne more postaviti 
nikdo drugega temeljnega kamena, kakor onega, ki je že 
postavljen v Kristusu. 

Meso, meso, meso . 

Meso opoldne, meso zvečer, klobasico za malico ! 
Meso, če je še tako drago, meso, če ga ne more več zmagati 
mesar, meso celo za otroke! Meso, dokler ne pridej o 
parlamenti v zagato, ne vede, odkod naj bi ga dobivali . 

Joj! Želodec se ustavi, čreva opešajo — zapeka al i 
griža se ustanovi v drobu. Zdaj teci k zdravnikom, k 
lekarnarjem, k vsem mazačem in padarjem tostran in ono stran 
velike luže; zdaj požiraj kroglice, strup; masiraj,
utiraj, koplji se, stokaj in jokaj, a kličeš poleg tega vendar : 
Mesa hočem, mesa, vsak dan mesa ! 

Če je hiša gosposka, morajo priti vsaj tri vrste mes a 
na mizo, seveda vsaka vrsta na drugem krožniku — 
ali žal, da ne pride v drugi želodec. Navadna meščanska 
kuha zahteva tudi dve vrsti mesa, samo govedina, to j e 
siromaščina ali neolikanost . 

Glava pa je tako težka, život tako napet, spanj e 
tako nemirno, volja tako slaba . Zato hitro! Dajte močne ga 
vina ali žganja, da razžene nabasane snovi. Zapeka se 
ne umakne. Hajd k zdravniku! Ali v vseh teh neprijetnostih 
vendar mora biti na mizi, meso in meso! Meso n a 
vsak način! 


Do minulega stoletja je mogla obdržati katolišk a 
Cerkev dva postna dneva v vsakem tednu, petek in soboto. 
Na te dni se ni jedlo mesa. Tako tudi tri kvaterne 
dni. Od pepelnice do Velike noči pa je zahtevala Cerkev ,
da se zdrže ljudje razen ob nedeljah uživanja mesa . Torejštirideset dni. Bil je čas, ko je držal ves krščanski svet 
postne zapovedi. Takrat niso poznali ljudje zapeke in 
dolgega repa bolezni, ki se vleče za njo ; meso je bilo poceni, 
ljudje so živeli dolgo in so bili lepe zdrave kože . 

V devetnajstem stoletju pa je zaklinjalo na tisoče in 
na stotine župnikov in kaplanov papeža, da bi olajšal 
zapoved posta: »Ljudje se ne postijo več, se ne morej o 
postiti, vse hoče le mesa ; na nas leti kamenje, za božj o 
voljo, olajšaj postno zapoved! « 

Pod takim pritiskom je bila dana dispenza . Zdaj je 
post samo še petek vsakega tedna, od štiridesetdanskega 
posta so ostali poslednji trije dnevi velikega tedna, in š e 
te, kako težko jih prenaša svet! Koliko njih se ne vzdržuj e 
niti v petek mesa. 

Toda božje in cerkvene postave so utemeljene v 
naravi sami. Naravna in pozitivna postava izhajata o d 
istega zakonodajalca, Stvarnika narave, in vsak prestopek 
teh postav se kaznuje sam od sebe. Kdor se postavi na 
glavo, mora -vedeti., da mu bo silila kri v glavo, tudi če s i 
je bil izsilil dispenz; in kdor se vreže, bo krvavel, tudi če 
ima v žepu dispenzni list . 

Zdaj mi pa tožite od vseh strani : »Ne morem prebavljati 
postnih jedi, ostanejo mi v želodcu, se mi dvigu jejo, 
me napenjajo in mi denejo slabo, torej sem z mesom, 
le z mesom! « 

Kakšne postne jedi vam škodijo, bratci stokači ? 
Kajne, jajca, sir, močnine, vse mastno, da kaplja iz nji h 
maslo ali margarina? Seveda. Če boš sekal po takem 
kosilu drva, ali prekopal njivo, ali nosil senene koše, teda jboš plebavil tudi to, če ni tvoj želodec že oslabljen po 


55 

večnem uživanju mesa . Ako pa ni tvoje delo združeno s 

telesnim naporom, moraš pač opustiti težke postne jedi , 

jaz ti pa svetujem z župnikom Kneippom nekaj lahki h 

postn'ih jedi . 

L Ovsen močni k, hrana naših dedov . »Pridite 

otroci, jejte ovseni sok, rastite in se krepite,« poje pesnik . 

Modernih pesnikov, glasovirjev in šolskih postav — te h 

izrodkov kulture — ne morem sicer prenašati, ta pesnik 

pa ni sanjač, ki opeva luno, votla drevesa in natakarice. 

Ovština! Močnik ovsen! Ne, tega ne maram! Zakaj

ne? Mi ne diši. — dišijo pa bolečine v glavi, krči v 

želodcu, napetost in rana smrt? Ti'. dišijo bobki in ploščke , 

ti diši zdravniški račun? Le poizkusi osem dni in večerjaj

ovsen sok. Navadil se boš nanj in priljubil se ti bo bol j

kot vsaka slaščica in ženitovanjska jed , 

Kdor uživa ovsenjak, je zdrav kakor Bolgar, šegav 
kakor kozar, spi kakor medved, pa ne mrmra kako r 
medved. Otroci, katere hrani. modra mati z ovsenjakom , 

so debelih rdečih lic kakor angelčki na oltarju in gledaj o 
v svet kakor ljubo solnčece o svetem Jakopu . 

2,, Zelo močno juho dobiš, če kuhaš grah, fižol i n 
ječmen in narežeš vanjo zelene, peteršilja in drobnjaka . 
Dva, tri krožnike take juhe zadostuje najmočnejšem u 
moškemu za kosilo, mu daje moč in zdravje. To je bila 
juha naših dedov, juha starega časa, ko se je živelo po 
naravi, juha, ki je naredila moške kakor iz železa in ženske, 
ki so bile jedre in zdrave še po dvanajstem otroku . 

3. Vse vrste zelenjave, sveže in posušeno sadje, 
jabolčni in hruškini krhlji, smokve, češplje, cvebe so prebavljiva 
in tečna postna jed . In krompir v oblicih, v 
kozici, pošrekan! 

Ne navada, pač izjema naj bo mesna hrana, kako r 
je bila našim očetom. Tako se odpravi zapeka in vs e 
težave, ki ji slede, in če že ne odpravi, se jo vsaj prepreči . 


4. Vsi Maggijevi izdelki, ki je pripravil raznovrstn e 
zelenjadi na lahko prebavljiv način, se priležejo želodcu. 

5. Kdor more in premore, si naredi lahko mlečne in 
močnate postne juhe, ki so velike redilne vrednosti . 
Poznam moža v štiridesetih, ki je bival zamaše n 

kakor zaplesnela čutara, ni mu pomagala več ne kroglic a 
ne strup. Njegov posel ga je zanesel na kmete v severn o 
Francosko, kjer se je moral ustaviti za četrt leta . Tam 
ni dobival mesa, ampak dosti zelenjave, ovsenjaka, redkega 
piva. To mu je uredilo drobovje . 

Da imamo še stari štiridesetdanski post in postne 
jedi naših dedov, nam bi bilo 50 odstotkov zdravil bre z 
potrebe. Naši stari so imeli za gotove dni tako strog pos t 

(magro stretto), da niso uživali ničesar, kar prihaja o d 
toplokrvne živali, torej ne jajec, ne masla, ne mleka, ne 
sira. Uživali so take dni samo zelenjad, in to je ozdravil o 
tudi najbolj zakrknjenega grešnika. 

Torej tudi tukaj župnika Kneippa načelo : N a z aj k 
naravi ! 

Jako škoduje želodcu tudi basanje različnih jed i 
vanj. Dandanes se spodobi, spada k izobrazbi in kulturi,
da prineseš na mizo vsaj sedem različnih jedi . Najboljzanikam delavec te bo tožil za razžaljenje časti, če m u 
prineseš na mizo samo juho, in naj bi bila še tako gosta i n 
dobra. In vendar izda za život par krožnikov zmesn e 
juhe (grah, fižol in ječmen) več kakor sedem »boljših « 
jedi. Saj pride množina jedi (če jih prineseš tudi vsako n a 
posebnem krožniku na mizo in menjuješ tudi večkrat vilice 
in nože) vendar le v eden in isti želodec in napravi ta m 
kuhanje in kisanje kakor, oprostite, v svinjskem koritu . 
Porajajoče se kisline napadajo želodčne stene in čreva , 
množina vetrov pa se sprehaja po vsem životu in povzroč a 
slabosti, ali pa se zadela kam in napravlja snovi za bolezni . 
Zato je dal nek star pesnik smrti besede na jezik : Kuhar 
mi pripelje več ljudi kakor kuga in vojska . 


57 

Da ne zgreši basanje želodca z mesom in množin o 
jedi svojega cilja, skrbi gad, ki ga nosi vsak s seboj , 
to je naša lenoba in mehkužnost. Da bi hodil peš v urad, 

v šolo ali na delo, tudi če ima čas, tudi če je prav prijazn o 
vreme — ne, to ni več za naše ljudi. Ura hodá plaši,
Toneta bolj kot je plašil njegovega deda dan hodá . Ljudje, 
ki so se učili na Saškem klobase zavijati ali steklenice iz pirati, 
ljudje, nosijo par naslovov, nočejo , nositi zavitka , 
ki bi presegel 500 gramov ; razen svojega dežnika, katerega 
popuščajo navadno neznano kje, Nositi zavitke se 
nam zdi nedostojno. Zakaj neki? Tekanje, prenašanje in 
delanje pospeši prebavo, torej tudi zdravje — to je seved a 
v nasprotju z modernim nazorom dvajsetega stoletja. 

Malik našega časa, kateremu se klanja in mu viht i 
kadilo velika množica naših izobraženih in polizobraženih ,
pred katerim leži na trebuhu cela armada domišljavih, v 
sé zaljubljenih ljudi, gizdalinov, frakarjev, opajčenih gospodičen 
in napomadenih junakov — je široko svinjsk o 
korit o, navešeno s čipkami, pajčolani, s čokoladnim i 
zavitki, z naslovi najmodernejših romanov in pomadnimi 
posodami. To korito se vozi na kolesih in je tako prenapolnjeno 
smrdljivih gazov, da zadostujejo za dvajse t 
motorjev. 

Vsak človek mora imeti nekak vzor, vsak človek 
obožuje nekaj, ne da bi se zavedal tega. Ako ni naš vzor 
Bog Stvarnik in Rešenik, tedaj je neumnost v kakršnikol i 
obliki naš vzor in s to neumnostjo je v zvezi, kar na s 
mori, veže in ubija. 

Naj povzamem vse v kratko besedo in naj postavim 

istočasno absolutno gotov način zdravega in pametneg a 
življenja: 

Nazaj h Kristusu Gospodu, ki se je po


nižal, da je hodil v človeškem telesu, kakor hodimo mi ,
ki je čutil po naravi iste potrebe, kot jih čutimo mi (izvze t 
je seveda greh), ki je trpel od vročine in mraza, od gladu 


58 

in žeje, od truda in dela . Kristus Gospod je najpopolnejš i 

vzor čistega naravnega življenja, je vzor človeka . 

Ecce homo! Glejte človeka! Božji Sin je bii preprost 
in naraven v hrani in obleki, Jedel je z ribiči in dninarji , 
kar so prinesli na mizo, preskrbel je vina na svatbi v 

Kani in postil se je štirideset dni v puščavi ; gostil se 
je pri farizeju in stradal je cele dni na svojih težavni h 
potovanjih iz dežele v deželo. V priliki o bogatinu je 
svaril pred nezmernim uživanjem jedi in pijač, svoji m 
učencem je svetoval : »Jejte, kar vam dajo na mizo .« Bil 
je tako zadovoljiv s hrano, pijačo in postrežbo, da je lahk o 
rekel o sebi : »Lisice imajo svoje jame in ptiči imajo svoja 
gnezda, Sin človekov pa nima, kam da bi položil svoj o 
glavo.« 

On ni hotel, da bi bil človek bolan, ampak ozdravljal 
je bolnike . Seveda ne z zelišči, ne s strupeninami i n 
ne s kopeli — samo s svojo božjo močjo. A ravno to spričuje, 
da je hotel človeka zdravega in da nasprotujem o 
božji volji, če si pokvarimo telo po nespametnem način u 
življenja. 

Kristus Gospod kot vzor telesnega in dušnega življenja 
ohrani in obvaruje prijatelje zdravljenja po narav i 

p'rismodarij, podivjanosti, tesnosrčnosti in vragolij . 

Torej : tudi tu ne more položiti nikdo drugeg a 
temeljnega kamena, razen našega gospoda Jezusa Krista. 
Kdor ne nabira ž njim, raztresa, kdor ne zida ž njim , 
podira. 

Čaj za profesorje . 

Tako pravim sestavi, ki je namenjena ljudem, ki 
morajo govoriti mnogo in glasno, kakor profesorji, stotniki, 
pridigarji, kateheti, učitelji in vratarji na kolodvorih , 
in potrebujejo vsled tega sredstvo, ki jim pomore hitro z a 
nahod, hripavost, katar in zobobol. Ta 
sestava prepreči tudi š e n j in zatekanje drgali, je 


59 

prijetna in okusna in ne škoduje živcem kakor kitajski 

čaj, pač pa pomiri živce in se priporoča vsled tega z a 
navadno pijačo družinskih krogov . 

Sestavi se iz naslednjih planinskih zeli : 

l. Jegliča, Primula odpo . 
2. Hribje rese, Alchemilla alp. 
3. Silurja, E)ryas octopetala . 
4. Blaženega korena, Geum reptans. 
5. Jagodnjek, Potentilla . 
6. Medvedovega korena, Meum mutellinum . 
7. Tropotca, Plantago ah) , 
8. Poprove mete, Mentha p. 
9. Pirike, Triticum repens . 
Čaj naj vre % ure, osladi ga poljubno in pij gorkega , 
kolikor se ti ljubi. Izprva, dokler se ga ne privadiš, ga pijraje ob maki., nego kadar greš spat, ker izganja izprva 
katarične snovi zelo močno na vodo . 

Ta čaj odpravi v par urah vsak nahod. Ljudje, ki so 
trpeli ob vsaki izpremembi vremena na zobeh, so dobili 
mir, ko so ga uživali nekaj časa. Izganja in zdravi tud i 
vodenico, grižo, bolezni na mehurju, je torej zelo priporočljiv 
starim ljudem. Radi zeli 2, 3., 4., 7. je priporočljiv 
tudi za notranje poškodbe vsled padca, udarca al i 
pritiska. V takem slučaju je treba po en liter do dv a 
na dan. 

Priporoča se tudi otročnicam, ker krepi mišice in 
prepreči prisad, mrzlico in vnetje. Posebno zeli 2., 3., 4. 

Kuhanje in uživanje čaja. 
Vsak zdravilni čaj deluje najbolj, če ga uživaš vsak o 
uro po žlici. Zeli se morajo kuhati, ne opariti, ako ni 
izrecno poudarjeno. Planinske zeli je treba kuhati dlje 
časa kakor dolinske . Koreničje mora vreti uro ali dve . 


60 

Kjer rti to izrecno prepovedano, smeš osladiti čaj , 
ali učinek zdravila je močnejši, ako ga ne osladiš . Rjavi, 
rumeni in črni sladkor je boljši od belega . 

Koliko čaja in koliko vode? To se ne dá natančn o 
določiti, če vzameš več čaja, bo pač močnejša pijača . 
Samo pri strupenih rastlinah se mora natančno paziti na 
količino, strupenice pa sme zapisati tako samo zdravnik . 
Za uživanje so popisane v tej knjižici samo nestrupene zeli . 

Čaj, ki se je posušil na solncu, je precej bolj okuse n 
in deluje močneje kakor v senci posušeni, ki zaplesni rad. 
Kajti solnce ne vzame moči, ampak jo deli vsepovsodi . 

Mazilo celilo. 

Na splošno željo objavim tu nasvet za pripravljanj e 
celilnega mazila. Za to so prilične sledeče zeli, lahko 
vzameš za mazilo vse vkup ali samo posamezne : 

Sv. Janeza roža, rmanovi listi, primožki (Calendula) , 
tropotec, gabez, kresnica, arnika, hribja resa, zdravj e 
vsega sveta (Sanicula), zlata rozga (Solidago virgo aurea) , 
celič (Prunella) . 

Te zeli stolci (najboljše so sveže) in kuhaj 2—3 ure 

na neslani svinjski masti, potem pretlači skozi sito al i 
skozi ruto in mazilo je gotovo . 

To mazilo je dobro za vsako rano in odrgnjenje, ki 
se more zaceliti . Za hladilo pekočih ran in drugega vnetj a 
pa ni prilično . 

Čokolada . 

Je priljubljena velikim in malim otrokom, če dob i 
otrok par vinarjev, jih nese hitro za čokolado; če krade 
otrok staršem denar, gre denar le za čokolado in piškote . 
V tovarnah in v prodajalnah, kjer so zaposlene ženske, 
ližejo po ves dan, kakor stari konji, tiste črne ploščice ; 
kot znak naše oblizane kulture leže povsod po cesti 
čokoladni zavitki in podobice. Kadar bo imela vsaka 


61 

Špela in vsaka Jera volilno pravico, kupi jim, ako hoče š 
postati predsednik, kar vagon čokolade, in navdušile s e 
bodo zate, ko bi bil tudi bolj rdeč kakor sam Bebel in bol jčrn kakor najstarejši jezuit . 

»Kaj misliš, rožar, o čokoladi?« me vpraša neka 
mati. Tu moj odgovor, posnet po izkušnjah mnogih let : 

1. Čokolada zapira, pomaga torej ljudem, ki so podvrženi 
griži. 
2. Pomaga posebno tovarnam čokolade, kajti te s e 
množe kakor mušice v poletju . 
3, Pomaga zdravnikom, ki dobé po čokoladi mnogo 
posla, kajti čokolada zapira, pogosto uživanje povzroč i 
trajno zaprtje črev ali zapeko, in zapeka je mati skora jvseh bolezni. 

Tako. Zdaj veš, kolike koristi je lizanje čokolade. 
Torej: Kdor hoče imeti bolnega otroka, naj mu daje pogostoma 
čokolade, kdor hoče imeti zdravega, naj mu daje 
sadja vseh vrst, orehe, datelne, smokve, pomaranče ,
jabolka, hruške i . dr. 

Gnila jabolka. 

Izčistijo gnojne oči, če jih narežeš in navežeš nanje, 
Izvlečejo bolečine, ki so nastale vsled prehlada v ušesu , 

Živinske bolezni. 
a) D i h a v i ca ali naduha. l. Razsekljaj pest 

jaščerice, pomešaj sekljanje s štirimi pestmi soli in polaga jali dajaj živini večkrat. 

2, Sesekljaj poprove mete in janeža, natresi na krm o 
in daj živini, 

b) Napeta je živina, ki je tako natlačena vetrov , 
da ji zateče vsled tega život, 1 . Sesekljaj janeža, kumin e 
ali koromača, prevri ga nekaj na vodi in vlij v živino, pes t 
surovega ji potlači zatem v gobec. To bo izgnalo takojvetrove in živini bo odleglo, 


2, Na poldrugem litru mleka prevri deset stroko v 

neolupljenega zmečkanega česna, žlico zmečkane kumin e 
in žličko stolčenega popra. To vlij živini gorko , 

3. Daj živini malo gobe krvnice (Bovist) s soljo . 
c) Griža in mrtvoudje telet. Daj mu dosti 
posušene hribje rese . 

č)Prisad krave, ki se je odtelila. Kuhaj kresnico 
in vlij, 

d) Prehlajen želodec. Daj živini 2—3 pesti 
brinjevih jagod in poprove mete . 

e) Splošna slab o s t, a noben znak gotove 
bolezni. Kuhaj poprove mete, brinjevih jagod in kumine 
in dajaj živini večkrat, zatem jo krmi s posušenimi kopri vami, 
katere jé živina s slastjo . 

f) N a o t o k, ki se ne gnoji, deni zmečkane praproti 
ali kuhaj praprot na jesihu in utiraj, se bo razleze l 
hitro. 

g) Gnojnice obkladaj z gorkim (kuhanim) senenim 
drobom. 

h) Na vnete oči pokladaj zmečkane krvomočnice al i 
praproti. Tako tudi na vrat za vnetje gobca ali 
grla. 

i) Ob času kužne bolezni naveži živini za vrat jaščerice 
in dajaj čebule, česna, jaščerice . To je pomagalo večkrat, 
da so ostali neokuženi hlevi polni živine , 

j) Pereč ogenj prešičev. Naberi mahu na 
kamnu, strehah in drevesih, nastelji ga prešiču in zavijga vanj . (Bolj ko je vlažen mah, boljši je .) Izvlekel bo prisad. 
Daj prešiču tudi večkrat na dan žlico šentjanževega 
ali ricinusovega olja . 


KAZALO. 


Zakaj sem spisal to knjigo . 3 Zeli in plevel : 
Nekaj v preudarek gospodom Plevel . . 26 
profesorjem 7 

Slak.. . 26 
Kurja črevca	 26

Najvažnejše zeli : 

Poprova meta . 26 
Arnika . . 9 Loboda 27 
Blaženi koren 9 Osat 2 7 
Britij . , 10 Zlatica 27 
Čemaž. .. . 11 Kačja preslica	 27 
Device Marije plašček 11 Omelica .. . 27 
Janež 12 Trave . . . 27 
Janež, divji . 13 Kopeli 28 
Jaščerica . . 13 Suha brinjeva kopel . ' 29 
Hostni regrat . 14 Zdravi se spomladi . . 29 
Kopriva, žgoča . 14 Zdravi se s smokvam 30 
Kopriva, mrtva . . . 15 Želodova kava . 3 1 
Krvomočnica, smrdljiva 16 Pomoč za grižo	 31 
Kresnica . . 16 Otok vsled bolečine 32 
Mah. .. 17 Za kurja očesa	 32 
Meta, poprova 17 Otročje bolezni 33 
Očec .... 17 Kolika 37 
Praprot . 17 Nahod in katar . 3 8 
Pelin . 19 Za pljučne bolezni . 39 
Seneni drob . . 21 Pljučnica . . . . 40 
Sv. Janeza roža 21 Za naglušne 4 0 
Tropotec . 22 Preprosto sredstvo za gliste . 41 
Kako se ustavi krvavenje ran 41 

Pomladanske zdravilne zeli : Krvavenje želodca, pljuč in 

Zvonček. . . . 24 spodnjega života 4 1 
Navadni regrat . 24 Krvavenje nosu 4 1 
Dišeča vijolica 24 Za bolezni želodca in krvi . 4 2 
Jegliči	 24 Sirup za vse bolezni želodc a 
Lapuhov cvet . 24 in krvi 4 2 
Rastline, ki izvlečejo bolezen 25 Glavobol 42 


Za žolčne kamne	 43 
Ozebki in razpokana koža 43 
Bolezni srca . . 44 
Božje ali božji žlak . . . . 44 
Revmatizem v sklepih in mi 


šicah . ... 45 
Belo perilo . . 46 
Noga ali roka se suši 46 
Noge pešajo . . 47 
Nočno potenje . 47 
Za vnetje slepiča 47 
Leki za zobobol 47 
Vodenica 48 
Rak 48 

Za lišaje, grizite, oskrumbe, iz 


pahke 4 8 
Varujte se cementnega tlaka 49 
Nervoznost 4 9 
Kje vzgajajo nervoznost 5 0 
Kako se zdravi nervoznost 5 2 
Nazaj k naravi! . . 53 
Meso, meso, meso! . 53 
Čaj za profesorje . . . . 58 
Kuhanje in uživanje čaja 59 
Mazilo celilo . . . 60 
Čokolada . . . 60 
Gnila jabelka 6 1 
Živinske bolezni . 61