Današnja številka stane 30 lir
Poštnina plačana v gotovini
KATOLIŠKI
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410
	
	
	1
Sped. in abbon. past. • 1! Gruppo
Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100
Leto II. - Štev. 51
Gorica - 20. decembra .1950 - Trst
Izhaja vsako sredo
Razbijmo verige sovraštva
Nekje sem bral, da je bil morilec svojega soseda obsojen na dosmrtno ječo. Po 52 letih zapora so ga sodne oblasti zaradi njegove spokornosti in dobrega obnašanja nameravale pomilostiti. A to ni šlo gladko. Po predpisih bi mu pomiloščenje smeli nakloniti le, ako bi sorodniki umorjenega soseda dovolili, da pride na prostost. Jetnik sam jih je naprosil, naj mu izkažejo to dobroto, »da bo vsaj umrl na prostem zraku.« — Toda tega znamenja sprave in odpuščenja levež ni dobil; sorodniki pokojne žrtve so odklonili svoj pristanek.
Človek, ki ima v sebi kaj srca in krščanskega čuta, se mora ob tej trdosrčnosti užalostiti in globoko zamisliti.
Za odpuščenje krivice — čeprav res grozne — ni torej zadostovalo niti pol stoletja hudega zapora, tudi tedaj ne, ko je zločinec umor obžaloval in prosil odpuščanja. Ivaj bi bilo z nami. ako bi Bog bil tako trdosrčen ?
Ali ni odpuščanje nekaj lepega, naravnega?
Lep in vzvišen čin je vsekako, a v stanju po grehu izkvarjene človeške narave, žal, ni več odpuščanje nekaj naravnega. Treba je za tu višje moči.
Zgolj naravni človek ne pozna odpuščanja in prizanesljivosti; on pozna postavo enakega povračila; oko za oko, zob za z°b — za vsako krivico, ki jo je trpel, v enaki meri in teži. kot je bila storjena, prizadejana.
Pa še nekaj hujšega je v iz-k'arjeni nasi naravi. Na samo razžaljeni ali oškodovani ima čut sovraštva v sebi, krivec sam čuti še po storjeni krivici sovraštvo proti svoji žrtvi. To je dobro zadel poganski mislec Tacit, ki je napisal: Proprium humani ingenii odisse quem laese-ns — v človeškem značaju je, da sovraži onega, kogar je poškodoval. — Zakaj tako? Ker je trdno prepričan, da ga tudi poškodovani sovraži.
1 ako nastaja veriga sovraštva. Poškodovani sovraži, ker je krivico trpel, krivec pa, ker je krivico storil. Puč žalostno stanje padlega človeštva! Kdo ga bo ozdravil ?
Zdravila ni na tem svetu. Priti je moralo iz nadnaravnih virov. »Zakaj razodela se je milost božja, ki prinaša zveličanje vsem ljudem; uči nas, da se odpovejmo brezbožnosti— ki je dal sam sebe za nas, da bi nas odrešil vse krivice«. (Tit 2 11) Tako nam bere sv. cerkev pri polnočnici o Božiču.
Betlehemsko dete je učlovečeni Bog in ta je kot 301etni mož
  nastavil sekiro na izkvarjene
korenine v naših srcih in nam je govoril v pridigi na gori (5. poglavje sv. Mateja):
»Slišali ste, da je bilo rečeno: Oko za oko, zob za zob. Jaz pa
vam pravim, da se hudobnežu ne upirajte; marveč, ako te kdo bije po desnem licu, mu nastavi še drugo...
Slišali ste, da je bilo rečeno: Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika. Jaz pa vam pravim:	Ljubite svoje so-
vražnike; delajte dobro tem, ki vas sovražijo, in molite za tiste, ki vas preganjajo in obrekujejo, da boste otroci vašega Očeta, ki je v nebesih; zakaj on veleva svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim...
Če namreč odpustite ljudem njih pogreške, bo tudi vaš nebeški Oče vam odpustil vaše grehe. Če pa ne odpustite ljudem, tudi vaš Oče vam ne bo odpustil vaših pogreškov, (Mat 6,14).«
Tako je tolkel božji kladivar na to verigo sovraštva, ne samo z besedo, ampak tudi z lastnim zgledom. Razbil jo je in je osebno sovraštvo in želje po maščevanju izključil iz svojega kraljestva.
Kdo bo močnejši? Ali strašni zakon nepopustljivega sovraštva, ali božji nauk in zgled našega Zveličarja ?
Da tudi v sebi razbijemo to verigo, ki nas po naravi uklepa, nam je potrebna nadnaravna krepost in milost krotkosti, ki je Bog ne odreče nikomur, ki prosi zanjo. Potom nje stopimo v nadnaravno kraljestvo božjo in postanemo sposobni ljubiti »Lju-
bezen — in Bog je ljubezen.« (L Jan. 4, 16).
Da se je v vojnem metežu in v revoluciji razbohotilo sovraštvo med- sosedi, narodi in celo med družinskimi člani, je še razumljivo; takrat je imela vso besedo le strast, pamet pa nobene. A da pet let po vojni še 111 zmagal trezni razum, ki bi že iz vojnih in revolucijskih razvalin lahko spoznal, kaj rodi sovraštvo in pohlep po tujem blagu, je znak prav satanske zaslepljenosti. Ljudje zborujejo, zatrjujejo in podpisujejo, da hočejo mir — istočasno se sovražijo in oborožujejo in si grozijo ter napadajo. To je toliko, kot da bi kdo gasil gorečo hišo s petroljem namesto z vodo. Manjka pač Kristusovega miru, tega nočejo.
Božič je tu. Iz nebesnih višav se glasi odjek angelske pesmi: Slava Bogu na nebu in mir lju^ dem, ki so blage volje. Ako smo blage volje, ako hočemo dati res slavo Bogu, začnimo vendar enkrat pri sebi razbijati verigo sovraštva. Ne kličimo si vedno v spomin krivic, ki smo jih pretrpeli; prosimo Boga milost.i. da bi mogli odpustiti in da bi tudi drugi nam odpustili; glejmo v vseh ljudeh otroke istega Očeta, katerega smo tudi mi sinovi. Molimo za vse ljudi, zlasti za brezbožneže, s tem bomo storili več za pomirjenje sveta kot vsi državniki. Razbili bomo vsaj v sebi verigo sovraštva.
OZN končala zasedanje
Skupščina OZN se je pretekli teden razšla, ker je izčrpala vprašanja, ki jih je imela na programu. Njeno letošnje zasedanje je trajalo skoro tri mesece. Na računu ima razne uspehe in seveda tudi neuspehe. Uspelo ji je n. pr. urediti vprašcnjc usode obeh italijanskih kolonij Eritreje in Libije. Prvo so prisodili Abcsiniji kot federativno edinko, drugi so podelili neodvisnost. Nadalje je skupščina rešila vprašanje beguncev. Sklenili so, da bo po prenehanju organizacije 1RO, sprejel skrb za begunce poseben visoki komisar za begunce, ki bo imel svoj sedež v Ženevi. Na to mesto so že imenovali Holandca dr. Van Heuve-na, ki nastopi službo 1. jan. prihodnjega leta. IRO pa l.o prenehala z delovanjem 30. sept. 1951. Zadnje dni je skupščina izglasovala tudi predlog za internacionalizacijo Jeruzalema. Nekateri so hoteli, naj se uzakoni sedanje stanje v Jeruzalemu, po katerem je mesto razdeljeno na dve polovici, judovsko in arabsko, kakor so jih oboji zasedli pred lani sklenjenim premirjen. Toda generalna skupščina je zopet potrdila svoj prvotni sklep s 30 glasovi proti 18. Seveda s tem ni rečeno, da se bo Jeruza-
lem že jutri internacionaliziral, posebno ne, če bodo Arabci in Židje tako odločno nasprotovali temu načrtu. Poleg teh so uredili še razna druga vprašanja, toda dve sta kljub vsemu ostali nerešeni in to sta ureditev spora na Koreji in pa rešitev vprašanja o Formozi. Ravno ti dve točki pa sta oni, ki danes ogražata mir na svetu. Zato so se diplomatje prve dni tega tedna razhajali na svoje domove zaskrbljeni, ali se bodo prihodnjo jesen še sešli na generalno skupščino, da nadaljujejo besedni boj, ali pa bodo namesto besedi urejevale svet atomske bombe.
ZDA SE PRIPRAVLJAJO
Od Trumanovega sestanka z Attleejem so Združene države doživele par odločilnih tednov, v katerih so sprejeli več važnih ukrepov, katerih pomen se bo pokazal	kaj kmalu. Predvsem
gre tu za proglasitev državne pripravljenosti. S tem korakom so Združene države iz miru stopile v čas vojne pripravljenosti, ki sicer ni še vojna, vendar vpojni zelo podoben. S proglasitvijo državne pripravljenosti je predsednik Truman prejel velike pravice in oblast nad silami države, ki jih lahko uporablja po svoji uvidevnosti, ne da bi moral za to šele sproti iskati dovoljenje senata in poslanske zbornice. S tem so Amerikanci mo-
bilizirali industrijo za vojno proizvodnjo, postavili pod zaporo cene in mezde, blokirali bančne kredite, vposlavili kontrolo nad domačimi pristanišči itd. Obenem so si postavili za cilj, da hočejo organizirati vojsko, ki bo stela do 4 milijone mož. V najkrajšem času pa jo hočejo dvigniti vsaj na 3 milijone. Iz tega se vidi, da državna pripravljenost pomeni pripravljanje na vojno. Ni pa s tem rečeno, da so se Amerakanci odpovedali vsakim poskusom za mirno poravnavo sporov, ki danes lazdva-jajo svet! Oni se le hočejo držali rimskega izreka: »Če hočeš mir, pripravljaj vojno.«
Vojni dogodki na Koreji
Do nedelje je vladalo na Koreji skoro popolno zatišje. V nedeljo pa so kom. Kitajci zasedli mesto Hamhung, katero pa so že isto noč izpraznili zaradi silnega topovskega ognja. Pristanišče Hungnam, ki predstavlja glavno ameriško mostišče pa so kom. Kitajci srdito napadali, vendar do sedaj brez uspeha. Na tej točki so se po obkolitvi zbrale vse sile OZN, da jih preko morja odpeljejo na varno. To se bo v največji meri tudi zgodi-
lo.	ker skušajo vse vojake kakih 60 tisoč, vkrcati in srečno odpeljati.
V nedeljo so se pa začeli boji tudi na osrednjem bojišču severno od Seula. Kitajci in komunistični Korejci bodo gotovo skušali prebili obrambno črto ter se polastiti mesta. To se jim bo verjetno tudi posrečilo, ker je številčna premoč še vedno prevelika. Zato je sedaj skrb poveljstva združenih sil ta, kako povečati število kopnih čet. Iz Amerike jih ne morejo poslali v zadostni meri, ker jih drže pripravljene predvsem za obrambo Evrope. Zato si jih bodo morali poiskati med narodi na Vzhodu. V sled tega se že govori, da Aine-rikanci oborožujejo Japonce. To sedaj še zanikajo, vendar, če se bodo razmere poslabšale, bodo prišli tudi do tega. Prav tako bodo prisiljeni sprejeti pomoč Čangkajšekovih vojakov, ki jih je več kot pol milijona, in morda tudi ostalih azijskih narodov.
Do sedaj nobenega premirja na Koreji
Prizadevanja indijskega zastopnika pri OZN sira Rana za mirno rešitev spora in a Koreji sla privedla do tega, da je splošna skupščina OZN imenovala komisijo treh članov, ki naj skuša zpčeti pogajanja z rdečo Kitajsko za ustavitev sovražnosti ob 38. vzporedniku. Toda kitajski zastopnik Vu je v nedeljo dal razumeti, da njegova vlada ni voljna prekiniti z boji na Koreji,
češ da bi s lem samo nudila možnost Mac Arthurju za okrepitev svojega položaja. Zato je s tem odgovorom in z odhodom Mao-celungovih zastopnikov iz Lake Suecessa izginilo tudi zadnje u-ptinje, da bi se za sedaj mogla najti mirna rešitev korejskemu sporu. Vsled tega bo tamkaj imelo glavno besedo zopet o-rožje.
Vse to imajo v načrtu za primer, da bi se spor razširil in bi komunističnih Kitajcev ne mogli zadržati s sedaj razpoložljivimi silami.
Mirovna pogodba z Avstrijo
Zastopniki zunanjih ministrov štirih velesil, ki so'se ponovno sestali, da bi se razgovarjali o avstrijski mirovni konferenci, so se po enem samem razgovoru zopet razšli, ker so takoj Uvideli, da vsakdo vztraja pri svojem in da zato nima pomena, da bi se še dalje razgovarjali. Novi sestanek so odgodili za tri mesece.
Obrambni svet atlant. zveze
V Bruslju so se v začetku tega ledna sestali zunanji in obrambni ministri držav članic atlantske zveze na važno posvetovanje. Storiti morajo odločen korak na-prej v Organiziranju obrambo zahodne Evrope. To zahtevajo Amerikanci z vso odločnostjo, ker se jim že za malo zdijo evropski prepirčki, ko grmijo topovi na Daljnem Vzhodu in je nevarnost, da se vsak hip lahko oglase tudi v Evropi, Vsled lega je pričakovati, da bodo iz tega sestanka zrastli odločni in otipljivi sklepi za organizacijo o-brambe zahodne Evrope in da bodo te sklepe takoj tudi začeli izvajati. Od italijanske strani sta se konference udeležila minister Sforza in Paceiardi. Menijo, da bodo morali pasti zlasti vsi pomisleki zoper udeležbo Nemčije pri zahodni obrambi. Vendar to ne bo tako lahko, kajti Rusija je zadnji hip začela groziti Londonu in Parizu zaradi ponovne oborožitve Nemčije, češ da to pomeni kršitev dogovorov sklenjenih med vojno in pa po vojni v Potsdamu. Vendar je predvidevati, da se sovjetskih groženj ne bodo ustrašili, ker so jih tako v Londonu kakor v Parizu pričakovali.
lCalolašIt
a ccrheu
iclncsl
Katoliška cerkev je po svojem namenu univerzalna, to je vesoljna, namenjena za vse narode in čase. To sledi že iz besed, ki jih je govoril njen božji ustanovitelj, ko je razposlal svoja apostole po vsem svetu: »Pojdite in učite vse narode!« Sledi iz bin-koštnega čudeža, ko so prejeli apostoli dar jezikov tako, da so mogli razlagati Kristusov nauk raznim narodom v njihovem lastnem jeziku. Sledi pa še posebno iz Kristusovega nauka samega, ki pravi, da so grešili v Adamu vsi -ljudje in da je odrešil Kristus vse ljudi, da smo torej vsi ljudje otroci enega in istega nebeškega Očeta.
Katoliška cerkev se je svojega poslanstva učiti vse narode vedno zavedala. Še za časa apostolov se je razširila Kristusova hla-govest na vse kraje ogromnega rimskega cesarstva. Sledila je nato doba skoro tristoletnega preganjanja, toda kakor hitro je zadobila Cerkev s Konštantino-vim dekretom popolno prostost, je svoje misijonsko delo v še večjem obsegu nadaljevala. In tako je pripeljala v razmeroma kratkem času vsa tedanja znana ljudstva in narode pod svoje okrilje ter s tem h krščanski kulturi. Mnogi teh narodov sej niso ohranili, bodisi da so izkrvaveli v neprestanih bojih, bodisi da so se zlili s kakim drugim narodom ter ustvarili s tem nov narod. To je bil naraven proces, na katerem ni mogla kat. cerkev ničesar spremeniti. Tako so izginili Vzhodni in Zapadni Goli. Vandali in celo mogočni Rimljani, a ohranili so se važni slovanski in germanski narodi. In da so se ohranili, se imajo v veliki meri zahvaliti ravno kat. cerkvi, po kateri so stopili v stik s za-padno kulturo in s tedanjimi krščanskimi narodi.
Jasno je, da kat. cerkev, ni bila ustanovljena zato, da bi se v prvi vrsti trudila, da ohrani raznim narodom njih eksistenco in narodno individualnost. Njena naloga je vse višja; njena naloga je, da oznanja vsem narodom Kristusov nauk, jih uči izpolnjevati njegove zapovedi in da jih vodi k zveličanju. A ravno s tem svojem vzvišenim delom, ravno z oznanjevanjem Kristusovih naukov obrača sv. cerkev oči teh narodov k višjim idealom, k idealom resnice in pravice ter ustvarja s tem trdne pogoje medsebojnega spoštovanja in mirnega sožitja. Kajti nauki, ki jih Cerkev oznanja, obsojajo vsako krivico in nasilje ne samo na blagu in drugih človeških dobrinah, ampak tudi krivice na narodnem polju s tem, da uči, da smo vsi narodi in ljudje bratje in sestre med seboj in da ne smemo tem bratom ničesar storiti, česar nočemo, da bi drugi nam storili. Če bi se držali razni narodi natančno Kristusovih naukov, potem bi izginilo vsako nasilno potujčevanje. Nadvse žalostno je, da se dostikrat niti dobri katoličani ne morejo otresti svojega prenapetega nacionalizma ter da pozabijo na dolžnosti, ki jih imajo kot katoličani do drugih narodov, ter da zavestno ali nezavestno zagovarjajo ali celo podpirajo raznarodovanje narodnih manjšin. Še posebno žalostno pa je, če se dobijo celo cerkveni ljudje, ki nimajo čuta za krivice, ki se narodnim manjšinam večkrat godijo. Toda dolžiti za-
radi tega sv. cerkev, da je na-pram narodnim manjšinam krivična, je ravno tako neumestno, kot če bi obsojali Kristusovo vero zaradi tega, ker mnogi ne živijo po teh naukih.
Od katoliške cerkve ne preti ne narodom ne njihovim manjšinam nobena nevarnost ampak nasprotno: katoliška cerkev jim je bila in jim bo tudi v bodočnost ostala vedno skrbna, ljubeča in pravična mati. Kakor je pošiljala v preteklih stoletjih raznim narodom misijonarje, ki so skušali utrditi in razširiti Kristusovo kraljestvo s pomočjo domačih duhovnikov, tako jih razpošilja tudi danes z izrecnim naročilom, naj bo njihova prava skrii, da si vzgojijo domačih duhovnikov, ki imajo do src svojega ljudstva vse lažji dostop in ki svoje ljudstva in njegove potrebe najbolj poznajo. Katoliška cerkev nima nobenega interesa,
da bi vsilila tem ljudstvom kak tuj jezik, ampak nasprotno ravno ona je bila, ki je mnogim narodom položila prve temelje njihove književnosti in s tem tudi njihove kulture. Le spomnimo se na solunska brata sv. Cirila in Metoda, ki sta z izumom glagolice in s prevodi iz sv. pisma postavila razvoj slovanskih jezikov na trdno podlago. Ali spomnimo se na našega misijonarja Barago, ki je svojim Indijancem spisal slovnico njihovega jezika in razne druge knjige. In takih in podobnih slučajev je vse polno v preteklosti. In kar je najbolj zanimivo je to, da so ravno tuji misijonarji mnogim zaostalim narodom ustvarili njihov jezik ter jim odprli s tem pot do višje kulture.
Ta in še nešteta druga dejstva govorijo dovolj jasno, da ni sv. cerkev narodom nobena mačeha, ampak skrbna in ljubeča mati. Saj drugače ne more biti. Sama sebi bi postala nezvesta, svoj lastni nauk bi zatajila, če bi ne ljubila vseh narodov in <>eh ljudstev z enako ljubeznijo in če bi zanje nesebično in nepristransko ne skrbela.
P.
Sveta noč 1950
Stoletja že prihaja blaženi večer, ko Jezus se rodil je v Betlehemi, z svetilko božjega Srca zasvetil v temi, oznanjal je ljubezni svetotajne mir.
Stoletja že človeški duh Ga pričakuje, vsako leto, da pri angelcih vasuje, stoletje vsako je na zemlji večja tema, le ena luč sveti iz Betlehema.
Zamaknite nocoj v božje se radosti,
vsi narodi, kjer dušo razvedri veselje,
mir angelci nesite, božje to povelje,
luč bodi, iz Besede odrešenje, teme je zadosti!
V vse naj sel nebeški nese kontinente,
Spasitelja ljubav, Kruh angelski, vse zakramente, življenje večnega, Milosti, Materni spomin, ko se je včlovečil v Betlehemu božji Sin.
Dobromisel
Slov. narodne manjšine
.Gotovo položaj narodne manjšine ni nikjer rožnat, pa naj si bo podvržena kateremu koli narodu na svetu z demokratičnim ali diktatorskim režimom.
Oglejmo si nekoliko kako je z nami Slovenci, ki smo v tem oziru zelo na slaben. Danes živi pretežni del slovenskega naroda v mejah Jugoslavije v tako zvani Ljudski republiki Sloveniji. V mejah današnje L. R. Slovenije sploh ni narodnih manjšin, razen par Italijanov, Madžarov in Nemcev, katere pa zaradi njihove inaloštevilnosti sploh ni vredno omenjati.
Nas Slovencev živi strnjeno naseljenih okrog 1 milijon 800 tisoč, od katerih nas je izven Jugoslavije, a ob njenih mejah o-krog 300 tisoč in to na Tržaškem, v Italiji, v Avstriji in na Madžarskem. Tu niso všteti oni, ki živijo kot izseljenci v tujih državah in ki tvorijo poglavje za se. Gotovo ne moremo reči, da so oni, ki so odločali o naši usodi, predvsem o naših mejah, pravično ravnali z nami kot malim narodom!
Če primerjamo slovenski narod z italijanskim, opažamo, da smo mi Slovenci zelo na slabšem, kajti na številčno stanje slovenskega naroda v primeri z italijanskim pomeni 300 tisoč
manjšine, isto kot če bi Italija imela 7 milijonov in pol pripadnikov svojega naroda izven države, a ob lastnih mejah. To so dejstva, ki napolnijo z grenkobo srce vsakega Slovenca, ko pomisli nanje! Vsak narod, pa naj si bo mali ali velik ima pred Bogom iste pravice do obstoja in do razvoja! Gotovo so v zgodovini veliki žrli male! To bi se pa moralo v današnji moderni dobi prenehati, kajti ne moremo reči, da živimo v demokraciji, ko se ne upoštevajo upravičene zahteve malega naroda. Pa saj se ne godi tako samo z nami Slovenci, temveč tudi z drugimi, katerih pravice so teptane v večji ali manjši meri. (Primer nasilna preseljevanja mongolskih narodov na Krimu po Sovjetih).
Samo tedaj, ko bo uničen kvarni materializem in ko bodo prenehala trenja med raznimi narodi, bodo postavljeni poboji za večje federacije, v katerih se bomo znašli vsi Slovenci združeni v lastni domovini in boino lahko stvarno posegli v delo za blagor naš in ostalega človeštva.
Komunistične agrarne reforme
Knjige Goriške Mohorjeve dražbe
se prodajajo: v Gorici v Katoliški knjigarni, v Trstu v knjigarni Fortunato.
V Italiji se nihče ne protivi pra* vični agrarni reformi, ki pa mora biti tudi pametno izvedena: zemlje potrebni naj dobijo zemljo, a tudi pripomočke za obdelovanje, da jim bo dobljena zemlja omogočila člove* ka vredno življenje in ne da jim bi bila v breme. — Nihče pa ne kriči toliko po izvedbi agrarne reforme kot komunisti, ki pa ne stavijo note« nega pametnega načrta, kako naj se ta izvede v korist interesentov in splošne kmetijske proizvodnje. Iz te* ga se vidi, da je vse italijansko ko* munistično kričanje o izvedbi agr&r* ne reforme le navadna propaganda, in to lažna kot je bila lažna propfl* ganda med briškimi koloni. Ti so upali, da bodo postali samostojni kmetje, a so morali še prejšnjo del* no samostojnost žrtvovati in postati navadni hlapci.
Dosedaj je komunizem povsod _________
kjer je zavladal —. izvedel ali vsaj ..kušal izvesti agrarno reformo v cilju kolektivizacije: posamezni kmet iz* gubi svojo gospodarsko samostojnost in neodvisnost in se utopi v velikem kmetijskem obratu, pa naj se ta imenuje državno posestvo, ekonomi« ja ali sov ho z, ali pa naj dotični kiuc* tijski obrat ohrani vsaj na videz ne* kako zadružno obliko in se potem imenuje kmetoza (kmetijska obdelo* valna zadruga) ali kolhoz.
Tako je bilo v Rusiji okoli I. 1930. kjer so nasilno združili kmete v kol* hoze in je pri tej kolhozaciji izgu* bilo življenje na milijone ljudi. Ta* krat so bile zadane ruskemu kmet* skemu gospodarstvu take rane, ki jih do danes in še dolgo ne bodo zaec* lili: število ruske živinoreje je danes mnogo manjše kot pred revolucijo. Če bo z uspehom izvedena tekoča petletka, si bo namreč ruski človek Ishko privoščil celih 100 gramov me* sa tedensko.
Tako je bilo in je tudi v vseli sovjetskih državah: na Poljskem, Če* škem, Romuniji, Bolgariji in Ogrski, tako je bilo do nedavna v Jug osi a* viji. Če ne z dejansko silo, pač pa z dajatvami in obdavčenjem v naj* različnejših oblikah so silili in silijo ljudi- v kolhoze. Izgleda, da je sc* daj v Jugoslaviji pritisk nekoliko odjenjal, a ne zato, ker so .-»preme* nili načrte in hočejo ohraniti samua stojnega kmeta, temveč le zato, ker
niso mnoge zadruge mogle gospodar* sko obstojati in so rabile državno podporo. Država pa je za to tu — po komunistični ideologiji — da obilno izžema posameznike in da skopo deli. Zato je sedanji zastoi siljenja kmetov v zadruge v Jugosla* viji samo nekakšen odmor po komu* nisličnem geslu: en korak nazaj', za* to da bo mogoč skok za dva koraka naprej.
Zakaj komunisti tako delajo? Predvsem so zaverovani v stroj in strojno obdelovanje, katerega pa je razen na Češkem, prav malo: nima* jo strojev in ne takih tvornic, ki bi jih napravile dovolj. Na drugi strani pa hočejo komunisti onemogočiti vsako gospodarsko samostojnost po* sameznika: vsi naj bodo odvisni od države ali od podjetij, ki so kontro* Hrana od države.
In vendar so tu znaki, da komu* nisti polagoma revidirajo s.voje gle* danje. Mogoče ie tudi ta videz le prevara. Na Kitajskem se namreč agrarna reforma vrši drugače. Tudi tam razbijajo veleposestva, a le taka, kjer je bila zemlja oddana malim najemnikom. Če pa je gospodar ne* kega posestva zemljo obdeloval v lastni režiji, četudi s plačanimi de* lavci, mu posestvo pustijo. Mogoče so se kitajski komunistični voditelji naučili v Rusiji in v drugih komuni* stičnih satelitskih državah, da pade kmetijska proizvodnja, če se razbije organizirane gospodarske eriote, če se nad kmetom izvaja nasilje. Kitaj* ci sicer pravijo, da bo to stanje stal* no, da ne bodo organizirali kolhozov. Bolj verjetno pa je, da je to stanje bolj prehodno, dokler ne bo proiz* vodnja dovolj visoka. Najbrže jih zadržuje pred. nasiljem velika lakota, ki vlada danes v širokih predelih
preobljudene Kitajske.
Če ne v kmetijstvu, pa bodo ko* munisti gotovo revidiral’ svoj gospo* darski program glede male obrti in male trgovine, ki bo ostala ali pa 'O na novo upeljana. Tudi v Rusiji so uvideli — seveda po bridkih izkuš* njah in strašanskem ljudskem trplie* nju — da so šli v tem oziru pre* daleč. Država, oziroma tvornica ne popravlja strganih čevljev, novih pa ni!
„Rajši 10 let ječe v Franciji kot 5 let svobode v Rusiji"
V Parizu se vrši že dalj časa velik proces zoper komunistično glasilo »Les Lettres franc;aises«, ker je proglasilo za lažnika pisatelja Rousseta, ki je nekje zapisal, da ima Rusija suženjska taborišča. Rousset je vsled tega vložil tožbo zoper odgovornega urednika zaradi razžaljenja časti. Sedaj se o tem vrši razprava v Parizu. Ves proces zavzema velikanski obseg, ker mislijo zaslišati kakih 120 prič, ki so bile v ruskih kazenskih taboriščih, zato, da se prepričajo, ali je življenje v teh taboriščih res suženjsko. Na razpravi gre torej prav za prav za obtožbo ruskega policijskega in kazenskega sistema. Zato je tudi zanimanje za ta proces velikansko pri komunistih in nekomunistih. Prvi hočejo na sodnih razpravah oprali sovjetsko Rusijo očitka suženjstva, drugi jo pa ravno obratno hočejo še bolj razkrinkati. Zanimiva so včasih pričevanja nekaterih prič. Med najzanimivejšimi je bilo pričevanje španskega komunista Valentina Gonzalesa s partizanskim imenom »El Cam-pesino«. Ta je bil ob španski
revoluciji komandant Madrida, ki ga je branil pred generalom Francom. Po porazu komunistov je zbežal v Rusijo. Toda tu so ga vrgli v ječo ter je v kazenskem taborišču preživel 5 let. Pozneje se mu je posrečilo zbe-ži'ti. In sedaj je na pariškem sodišču izpovedal svoje zgodbe o življenju na Ruskem, ki jih je zaključil: »Rajši 10 let v ječi na 1‘rancoskem kakor 5 let na svobodi v sovjetski Rusiji.« Vsekakor pomenljivo spoznanje starega marksista, čeprav je prišlo malo pozno.
Odposlanci ECA v Jugoslaviji
V Jugoslavijo je odpotovalo sedem odposlancev ameriške vlade, ki imajo dolžnost, da nadzirajo uporabo in razdeljevanje pomoči, ki jo je ali jo bo še dobila Jugoslavija od ZDA. Poslani zastopniki bodo imeli ravno to nalogo, da pazijo, da bi režim ne delil poslane pomoči samo nekaterim, drugim, to je svojim nasprotnikom, pa nič.
•^lagoslooljeiie £>ojime pravnike mlca
gulita osem naročnikom, tcalccm In pclj-afeljam
UHEDNIŠTVO Ifi VP%RS/R
Mcžiina blage vesi
		
O sveta noč boiična ta 9 najlepSo s«
© J vseli noč« I
Tiste dni je izšlo povelje od cesarja Avgusta, da naj se popiše ves svet. To prvo popisovanje se je vršilo, ko je bil Kvirinij cesarski namestnik v Siriji. In hodili so se vsi popisovat, vsak v svoje mesto. Šel je torej tudi Jožef iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem — bil je namreč iz hiše Davidove — da bi se popisal z Marijo, svojo zaročeno ženo, ki je bila noseča. Ko sta bila tam, se ji je dopolnil čas poroda. In porodila je sina prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli, ker zanja ni bilo prostora v prenočišču.
V prav tistem kraju pa so pastirji prenočevali pod milim nebom in bili na nočnih stražah pri svoji čredi. In glej, angel Gospodov je pristopil k njim in svetloba Gospodova jih je ob-svetila, in silno so se prestrašili. Angel jim je rekel: »Ne bojte se; zakaj, glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo: Rodil se vam je danes v mestu Davidovem Zveličar, ki je Kristus Gospod. In to vam bo znamenje: Našli boste dete, v plenice povito in v jasli položeno.«. In v hipu je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki so Boga hvalili in govorili: »Slava Bogu na višavah in mir ljudem, ki so Bogu po volji.«
In ko so angeli odšli od njih v nebesa, so rekli pastirji drug drugemu: »Pojdimo torej v Betlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo in nam je oznanil Gospod!« In pohiteli so, prišli tja in našli Marijo, Jožefa in dete, v jasli položeno. Ko so to videli, so povedali, kar jim je bilo o tem detetu rečeno. In vsi, ki so slišali,	so se čudili temu, kar so	jim povedali	pastirji. Marija pa
je	vse	te besede hranila in jih	premišljevala	v svojem srcu. In
pastirji so se vrnili in Boga slavili in hvalili za vse to, kar so slišali in videli, prav kakor jim je bilo povedano.
In	ko je bilo dopolnjenih osem dni, da bi bil otrok obrezan,
so	mu	dali ime Jezus, kakor je	bil imenovan	po angelu, preden
je bil spočet.
(Lk 2, 1-21.)
Poezija	bož
Duh mi plava daleč nazaj v preteklost, za 1950 let, v listo noč, katera je v svoje temno krilo sprejela največje čudo, ki se je uresničilo v času: Božjo Besedo v človeški podobi.
Ta otrok, ki je bil to noč v Betlehemu rojen — jeli res Bog? In ta skrivnost, ki se nocoj obhaja na oltarju — jeli res Bog -človek?
To vprašanje stoji pred svetom že skoraj dvajset stoletij — znamenje, ob katerem se duhovi družijo in ločijo.
Eni padajo pred Otrokom na kolena moleč: »Moj Gospod in moj Bog.«
Drugi pravijo: »Ne verujem!«
Tudi med nami so, ki ne verujejo. Zanje ta krščanska skrivnost pomeni povratek v temo.
Nam pa je ta krščanska skrivnost, ne le resnica in luč, temveč tudi neusahljiv vir poezije.
Le verno srce vidi lepoto in poezijo božične noči. Preselimo se z duhom v sveto noč! Kaj pa razliva lepoto in poezijo v to tiho, sveto noč? Kje je vzrok našega globokega ganotja ob zibelki tega Deteta? Odvzemi skrivnost, to je, ne veruj, da je to dete Bog — kaj imaš pred seboj? Eno izmed navadnih človeških detet. In sveta noč ni več sveta noč. Jokajočih otrok je poln svet.
S tem je izginila lepota praznika, utihnila božična pesem, izplahnelo veselje, onemela vsa poezija.
Mi pa, ki smo s pomočjo milosti božje ohranili sveto vero vemo, da tukaj, v teh jaslicah leži Bog, ki ga ne obsežeta visoka nebesa in širna zemlja, da v tem hlevčku biva Bog, ki je brezštevilnim duhovom vir najvišje sreče, da tu v tej mrzli zimi trepeče Bog, ki je na nebu prižgal neštevilno sonc, ki ogrevajo in svetijo našo zemljo in druge zvezde, da tukaj počiva v Marijinem naročju Bog, ki redi ptice pod nebom in ribe v vodi, da Marija tukaj v plenice povija roke in noge onega Boga, kateremu je zemlja podnožje in nebesa prestol.
Da, dragi moji božični prijatelji, to je božična skrivnost za vernega kristjana.
Nocoj se je rodil učlovečeni Bog, Bog - človek. V njem se spaja Božja, neskončna idealnost z zemeljsko realnostjo človeške narave v eno osebo.
Tisti, ki je pravi Bog je obenem tudi pravi človek: tedaj večni je obenem časen, neskončni, obenem končen, neizmeren, obenem omejen, nespremenljiv, obenem spremenljiv, neumljiv, obenem umljiv.
V božični noči, ob rojstvu tega božjega Deteta se je premostila neskončna oddaljenost med časnim in večnim, med Stvarnikom in stvarjo.
To je dogma božične noči za verne kristjane. To je vir našega božičnega veselja, naše božične pesmi in poezije sv. noči.
0 sveta pofnočnica v tihi božični noči! Ti si nam tolažba in veselje v tej žalostni dobi nevere in sovraštva, vojska in krvi.
Kdor pa v tem smislu ne doživlja svete noči, je brez tolažbe in veselja, torej samo v neveri in sovraštvu, vojski in krvi.
Stanko Stanič
Kako je v tebi na sveti večer ?
Kdo more razkriti, kako je v njem v božični noči?
Pisali so in pripovedovali, napisal in povedal še nihče ni. Preveč je miline in ljubezni, ki jo tisti večer vsak občuti. Mnogi ne vedo odkod. Samo pride v človeka: morda so spomini na nekdanjo srečo, morda klic božji, morda domotožje. Nekaj te poniža, otroka te napravi: nič ne vprašaš čemu, nič ne vprašaš odkod; samo veruješ, padeš ni kolena in moliš... Vsa trpljenja pozabljaš, vse žalitve odpuščaš, vse nelepe misli v srcu brišeš: saj ono majhno, ki je v božični noči prišlo z neba, je neskončno sveto in je sprostrlo ročico skozi srca vsega sveta...
Otroci ne vidijo tisoč devet sto petdeset let, ki so pretekla od rojstva Deteta; predaleč jim je to. Zanje se to Dete rodi vsako leto v božični polnoči: v vsaki hiši posebej, vsakemu otroku na svoj način. Z nemirnim srcem prisluhajo na vsak glas od zunaj: zdaj, zdaj... Mati jim tiho šepeče zgodbo o Marijinem romanju od hiše do hiše, od srca do srca, da bi se ji kje odprlo. Pa zanjo ni bilo prostora v hiši; sirota je bila. V hlev je morala, kjer je v jasli položila božje Dete. In potem o svetlobi na nebu, o božični pesmi, o pastirjih, ki nosijo jagnječka, piščali, prinašajo mleka, oblek — in strme v hlev in poklekajo pred malim Bogom v jaslih...
Otroci imajo odprte oči, odprta usta, vse v njih trepeče, vse pričakuje. Božič je njihov praznik. Edino oni ga res doživijo do dna, ker nimajo nikjer skrivnosti, in se nikjer ne zatakne njihov razum; vse jim je jasno kakor sinje nebo. Božič je praznik otrok. V malih letih se ta dan najgloblje vkleše v srce človekovo; in nikdar se še ni za vedno izbrisalo to mlado božično doživetje. Koliko ljudi je moralo z doma v daljni svet za kruhom, za srečo... Pozabili so
na dom, na molitev. Mrzli denar jim je srce priklehil na zčmljo. In niso bili srečni. Nekaj jih je venomer zvalo, nekaj z onkraj morja iz domovine... Pa če prej ne — v sivi starosti so razumeli klic iz mladosti. Božični zvonovi zovejo: pridite, otroci, ki ste se izgubili; še vedno čakajo jaselce v kotu in ljubezen in mir...
Tudi oče in mati sta v božični noči otroka.
Gleda oče otroke, ki kleče pred jaseleami kakor drobni angelci. In zmehča se mu srce:
To si mi dala ti, žena! Ti zvesta, ki vso našo hišo držiš v blagoslovu. Ti dobri duh, ki te čutimo vsi, ko smo bolni ali zdravi: hiša, njiva, vrt, najbolj pa jaz, tvoj mož, in ti-le mali...
Mož, ki je kralj hiše in kašče in zidanice in zemlje, v katero se je zaril kot črv, poklekne med otroke in skloni glavo kakor najnižji v hiši; srce mu govori o nečem, česar on ne zna, kar pa je slajše od zemlje, večje od čred, od sadov in predalov... To zna njegova žena: ljubiti in trpeti tiho in ponižno v božji volji, tako da nihče nič ne ve, čuti pa vsa hiša.
In mati, večna lučka družine, vidi moža, trdo korenino, ki kleči med drobno družinico, pa sc ji milo stori. Gre in ga poboža: Ti dobri!
Vsa hiša — kakor da je sredi noči sonce vanjo posijalo.
In mati slovenska, mučenica svojih otrok, duhovnica naših domov in src, poslušaj besedo: sinove imaš in hčere, vsi so odleteli, sama si ostala kakor suho drevo.
Eden se je zakopal v rove in ne vidi sonca, strže premog od črnih sten in ga naklada na voz. Vsak voz — kaplja krvi iz srca...
Tvoj drugi je študent; v mrzli, vlažni sobi sedi ob kupu knjig, Obraz mu je dolg in bled.
Tvoj tretji je vojak v daljnem kraju. Sam je in bolan od domotožja.
Pa še hčerko imaš, ki si v mestu služi kruh. Nikogar nima, da bi jo po neznani poti vodil. In morda je zašla. I11 morda ne more nazaj ?
O mati, ko bi jih videla na božični večer!
Sami — kakor izgubljene ovce — so se zaprli v sobe. Kupili so si drevesce in pastirce in svečke. Niso mogli domov, zato so si sami postavili jaselce. In sede ob njih in mislijo na srečne otroške dni, na tebe, mati, ki si jih učila moliti...
In po belih licih jim drsijo solze. Še bi bili radi otroci; pri tebi, mati, bi se še enkrat radi zjokali; še bi radi slišali lepih besed, ki bi jih odnesli s seboj na pot...
Mati, dosti si jim dala: hrepenenje po svetih otroških letih. To jih bo vselej vračalo, kadarkoli bi zašli. Enkrat v letu jim pa najlepše daš — na sveti večer: miline in sreče božje ljubezni, po kateri žeja vsakega človeka, pa naj bo še dalje od Boga. Mati, ne boj se zanje! Tvoje besede, tvoje molitve gredo ž njimi kakor sonce...
Po nekaterih hišah, in to največ po mestih, pa je v božičnem večeru — žal — tako:
♦
Oče se norčuje iz svetih praznikov, mati nima občutja do njih, otroci jih ne poznajo. Takrat povabi mati prijateljice svoje na čaj, da vidijo božično drevo, ki je visoko in svetlo, in keliko je bogastva na njem, in koliko vsega so otroci dobili. In pijejo čaj in govore o svetlih oblekah... Nič ne slišijo Llicev svetonočnih zvonov. Nič ne čutijo v srcu božičnih pesmi. Mrzlo in vsakdanje je v njih. Tudi otroci ne vedo za božič drugače kakor v piškotih, poticah. Prazno in bolno je v takih hišah.
Moj Bog, pa mnogi teh ljudi so se rodili v selskih hišah; v mladosti so živeli na njivah, molili so z očeti in materami, do*
živijali ljubezen domače hiše in sveto kadilo praznikov. Šli so z doma; knjiga jim je vzela vse to, morda žena, morda življenje. In zdaj dajejo smrt svoji družini. Mladosti ne bodo poznali v sren. samo v potici, v mesu. Nikdar ne bodo ti otroci doživeli božiča,
nikdar jim ne bo nihče dopovedal, kaj je svetonočno občutje. In če bodo za vekomaj ostali tuji Cerkvi in njenim naukom?..
Mati slovenska, kar si jim dala. so zavrgli. Kaj bo z njimi!?
Lojze Golobič
- •tri
Lavoslav Kemperle in Miroslav Brumat
Ne morem si pomagati, da bi se vaju ta sveti večer ne spominjal. Lani smo bili še živi in zdravi ob tej liri združeni pri našem listu.
In v tej kratki dobi enega leta sta se oba ločila od našega lista in od nas vseh.
Šla sta po zasluženo plačilo k večnemu Sodniku.
Kako podobna za vaju oba je bila ta pot. Lavoslav Kemperle poleti začuti bolečine v grlu in gre na kliniko v Trst. Kmalu ga pripeljejo mrtvega v Gorico. Miroslav Brumat na zimo začuti bolečine v glavi in gre na kliniko v Milan. Kmalu ga pripeljejo mrtvega v Gorico.
Dva hrasta na kršili kraški skali, ki se je zdelo, da ju še dolgo ne bo noben vihar podrl, sta padla.
Ali sta res padla? Za nas se zdi, da je tako. Velika praznina je tam. kjer sta stala in viharjem kljubovala.
Ali sta res padla? Za njiju sama ni tako. Prerastlu sta skozi oblake v visoko nebo.
Oba živita v Bogu, onadva prosita za nas, mi pa molimo za njun večni mir.
Za stoletnico rojstva Sim. Rutarja
Iz tolminske zgodovine
If
Božična
Malo dete nebogljeno nocoj v tej noči je rojeno, v mrzle jasli položeno.
Zvezde svetle v noč žarijo in zbori angelov donijo.
Kam pastirji zdaj hitijo?
Z njimi, z njimi, duša verna, skrivnost je tukaj neizmerna, večja nego zemlja širna.
Tukaj Bog za odrešenje začenja svoje zdaj trpljenje, vodi v večno nas življenje.
Janez Selak
Filip Jurij Gera
Poeetkom novega veka je dobil Bovec svoje glavarje. Njihova prva naloga je bila, določiti mejo napram tolminskemu glavarstvu. Pri tem je izbruhnil boj, ki se je vlekel celo stoletje. Najimenitnejši bovški glavar je bil Filip Jurij Gera. Mož je bil nemškega pokolenja. Njegovi predniki so bili upravitelji bam-berških škofov v Kanalski dolini, a naš Filip Jurij jo je mahnil čez Predel na Bovško, kjer je postal glavar leta 1612. Takoj naslednje leto je sezidal v Klu-žah majhno trdnjavico, kjer je potem stoloval. Našel je tudi studenec za pitno vodo. Svoje »prestolno mesto« v Klužah je ovekovečil z napisom, katerega še danes lahko bereš na obcestni steni pred trdnjavo. Nemščina tega napisa nam priča, da mož ni posebno dobro znal nemškega pravopisa in slovnice. Napisati je namreč dal tale kosmati stavek: »Der Woll Geporn Herr Georg Fhilip Herr Von Gera Hat Die Festung Dols Pavt Vnt Renovirt Vnd Die B aser Er Fonten Im 1. 6. 1. 3. Iar.« Po naše bi bilo takole:	»Blago Rodni Gospod
Juri Filip Gospod Plemeniti Gera le Trdnjavo Po Zidal In Re-noviral In Vodo Iz Našel V 1. 6.
1.	3. Letu.«
Važnost te trdnjave se je v poznejših vojskah dobro izkazala. Filip Jurij Gera je torej tu pokazal dobre vojaške talente.
Važen oddelek v njegovem življenju je zavzel boj s*čedajskim kapitljem. Bil je to le majhen spor v stoletnih bojih med čedaj-sko cerkveno oblastjo in tolminskimi grofi. Leta 1619. je Čedad odstavil bovškega župnika - domačina Janeza Straula in na njegovo mesto imenoval nekega Benečana. Glavar Gera se je temu uprl in zdi se, da je tudi zmagal.
Večji neuspeli pa je imel pri omejevanju desetine, katero je na Bovškem pobiral čedajski kapitel. Pravda se je vlekla tja do leta 1631., ko je sam cesar Ferdinand II. iz Gradca pistd samemu gospodu Von Gera, naj vrne kapitlju vso zadržano desetino, naj ga pusti v mirnem uživanju njegovih pravic ter naj ne vpeljuje nobenih novotarij,
Filip Jurij Von Gera je bil tudi daljnoviden gospodarski politik. V njegovem času se je začelo sekanje bovških gozdov. Temu početju se je glavar Von Gera z vso zgovornostjo ustavljal. Ali večna suša v avstrijskih državnih blagajnah je bila silnejša moč nego beseda in pamet bovškega glavarja gospoda Gera. In tako so bovški gozdi šli po vodi v Gorico.
Tik pred svojo smrtjo je gospod Gera dosegel še spravo v mejnih prepirih med tolminskim in bovškim glavarstvom. V tej spravni pogodbi, katero sta podpisala Filip Jurij Gera, bovški glavar, in Janez Kevlvč, oskrbnik tolminskega glavarja, dne 3. decembra 1642., je bila vodna in upravna meja med Bovcem in Tolminom konenovc-Ijavno določena.
Še eno zaslugo ima gospod Von Gera za Bovec. Med Avstrijo in Benetkami se je bil dolgotrajen boj za predelsko in pontebanskn cesto. Korošci so držali z Benečani za pontebansko cesto, tako da so bili Goričani s svojo predelsko cesto osamljeni. Filip Jurij Gera je trdno držal z Gori-
čani, saj je naredil predelski cesti in s tem razvoju Bovca posebno uslugo, ko je predelsko cesto s svojo trdnjavo v Klužah močno zavaroval.
Filip Jurij Gera je gospodaril v Bovcu do leta 1643. Bil je torej 31 let bovški glavar. Bovčani ga lahko štejejo med ustanovni-ke svojega trga.
»Betica stor’ pravica"
Te besede se pripisujejo žup-ljanom s Šentviške gore v njihovem. boju zoper lastnega župnika. Toda to geslo so Tolminci večkrat izvajali napram svojim župnikom v nasprotnem smislu: betica je pravica. Preden jiride-mo k posameznim slučajem, moramo podati nekoliko kulturnozgodovinskega ozadja. Na Tolminskem se je vršil dolgotrajen boj med deželsko in duhovsko gosposko, ki je na ljudstvo pogubno vplival. Cerkveno desetino čedajskega kapitlja so tolminski grofje vedno napadali in omejevali, tako da je ljudstvo sčasoma jelo misliti, da ni pravična. Duhovščina je po večini držala s kapitljem in zato z ljudstvom proti grofu. Tolminci so večkrat plačevali dvojno desetino, cerkveno in grofovsko. Ker ni bilo lahko otresti se grofovskih davščin, so se lotili cerkvenih, pri katerih se jim je zdel uspeh veliko laže dosegljiv. V to dobo so pa tudi še segali odmevi reformacijskih bojev in prvega punta iz leta 1627. Če vpošteva-mo še obdolžitev Tolmincev, katero je napisal grof Janez Ignacij .Coronini, »da so k puntanju nagnjeni«, bomo razumeli tem laže, kako je moglo priti do izgredov, o katerih hočemo govoriti.
Leta 1629. je bil v Cerknem za župnika Nikolaj Vižentin. Cerkljanski župniki so do novejših časov imeli predpisano berunjo ne samo po današnji župniji, temveč tudi po Bukovem, Jesenicah, Novakih in Davči. Iz ar-hivalnih aktov sicer ni razvidno, vendar moremo sklepati, da je bila ta velika berunja vzrok, da so Cerkljani svojega župnika Vižentina leta 1629. vrgli iz župnišča in s silo pregnali iz župnije. Hišno opravo so mu zmetali na cesto, njegovo žito pa pobrali in si razdelili. Čedajski kapitelj je večkrat zahteval od tolminske, ga grofa, naj župnika zopet vpelje in ukaže škodo povrniti. Bilo pa je vedno zastonj, dokler se ni kapitelj v tej zadevi obrnil na cesarja, kateri je potem dne 28. oktobra 1630. grofu ostro in strogo zapovedal, župnika Vižentina vpeljati v njegovo župnijo in vso škodo poravnati.
Nekaj sličnega se je pripetilo leta 1675. bovškemu župniku Juriju Klinkonu. Vdrli so v župnišče, mu pometali pohištvo na cesto, odpovedali postavno bero ter ga sploh niso priznali za župnika. Iz zadeve je nastala dolgotrajna pravda. Kapitelj se je obrnil na cesarja Leopolda, toda čedajski kapitelj ni imel več tiste moči, kakor nekoč. Cesar je imenoval bovškega glavarja Sem-blerja za svojega zaupnika, ki naj vso stvar preišče in mu poroča. Sedaj so Bovčani po glavarju vložili zoper župnika tožbo pri graški vladi, katero so p a končno vendar zgubili.
Najslabše pa se je godilo tik pred velikim tolminskim puntom župniku na šentviški gori Bande-lu. Ta župnik je imel nesrečo, da je bil rodni brat tistega sploš-
nega znanega davkarja za Goriško, ki je bil brezobziren zakupnik davkov, bodisi napram kmetu ali gospodu. Splošen srd Tolmincev zoper Bandela davkarja, se je obrnil tudi proti njegovemu bratu župniku. Ta je puntarje miril in svetoval, naj plačajo zaostale deželne davščine. To je puntarje s Šentviške gore tako razjarilo, da so vdrli v župnišče, prijeli župnika in ga s silo nesli iz župnije in mu branili povratek. Ali se je Bandel po žalostnem koncu tolminskega punta še kdaj vrnil v svojo župnijo, mi ni znano.
Bili so še drugi podobni slučaji, vendar pa se je z ustanovitvijo goriske škofije ozračje čisto spremenilo in so se vse take zadeve uredile.
Dr. Andrej Foramiti
To ime je sicer tuje, vendar v župnih arhivih tolminskih cerkva, v kolikor so vojsko preživeli, ne boš nobenega tako pogosto srečal kakor tega. Foramiti je bil namreč prvi arhidiakon tolminski, ki je tudi res v Tolminu stanoval. Boj med tomin-skimi grofi in čedajskim kapitljem je dosegel svoj višek pod grofom Janezom Ignacijem Coro-ninijem začetkom 18. stoletja. Bila je to prava duhovna vojska med obema oblastema. Šele leta 1736. sta se obe stranki zopet pogodili. Napravili sta nekako poravnavo: obe sta nekaj pridobili in istočasno izgubili. Glavna točka je pa bila, da mora kapitljev arhidiakon stanovati v Tolminu. Že pri tej poravnavi je zastopal kapitelj Andrej Foramiti, svetega pisma in obojega prava doktor, ki je bil potem tudi prvi v Tolminu stanujoči arhidiakon.
Foramiti je bil bister pravnik in spreten diplomat, ki je povzročil tolminskim grofom marsikatero sivo las. Dokler ni bilo arhidiakona v Tolminu, so grofje mirno izvajali tudi duhovno sodstvo nad svojimi podložniki. Sodili so duhovnike in cerkvene pravde ter se vtikali tudi v zakonsko pravo poročencev. Na podlagi cerkvenega prava je naredil Foramiti temu hiter konec. Pod kaznijo suspenzije je prepo-vedal vsakemu duhovniku prestopiti prag civilne sodnije. Vs> grofovi utoki niso pomagali. Zmagal je Foramiti.
Slovenski jubileji v letu 1951
Stoletnica Mohorjeve družbe (1851)
Dvestoletnica goriške nadškofije
(175i)
Stoletnica smrti Matija Vrtovca, pisatelja in kult. delavca (1851) Stoletnica rojstva Simona Rutarja (1851) gor. zgodovinarja Stoletnica rojstva Ivana Tavčarja (1851) slov. pisatelja in politika Stoletnica rojstva Antona Kodra (1851) slov. pisatelja
Pozabljeni jubileji v letu 1950
Stoletnica rojstva dr. Mihaela Napotnika, škofa lavantinskega (1850)
Stoletnica rojstva dr. Frana Detele, slov. pisatelja (1850).
..Katoliški glas" v vsako slovensko družino I
Tihe nocoj so stezice, tih je nocoj korak . . .
I\ad betlehemsko poljano nebo je z zvezdami tkano -— V sanje vtopljen je mrak . . .
A čez nebeški prag angelov božjih krdela, božične sreče vesela, kukor slapovi vro . . .
O, samo nebo nocoj jih pošilja r:a zemljo . . .
Lahko šume jim peroti po svetli nebeški poti —
Ni jih polnočne ure strah . . .
hi v belih rokah božje Dete neso . . .
Vrata še mi odprimo in luč na pragu prižgimo, da nas v tej noči poišče, da nas v tej noči obišče Gospod . . .
Ljubka Šorli
VATIKAN, FAŠIZEM IN KATOLIŠKA TISKARNA V GORICI
Dr. Andrej Budal je objavil v 243. številki »Ljudskega tednika« (8. decembra 1950) članek z naslovom »Usoda knjige Franceta Bevka pod fašizmom«. V njem hoče navidezno mirno in objektivno prikazati, kako je fašizem grenil življenje pisatelju Bevku. A samo navidezno, kajti zdi se, da brez strupa ne more več pisati. Prof. Budal ima vso pravico. da piše. o komer lioče, in poveličuje, kogar hoče. Ne zanima nas, ali je hvalisanje take 'literarne vetrnice, kot je Bevk. upravičeno ali ne. Sodimo pa, tla Budal nima pravice do natolcevanja tistih, ki so drugačnega mišljenja kot on in ki niso šli za njim na isto pol.
YT omenjenem članku je namreč zapisal tole trditev: »V Go-; rici je izdala isto leto »Sigma« ;
Bevkovega »Kozoroga« z označbo:	»Natisnila Katoliška tiskar-
na - Gorizia«. Čeprav je uživala Katoliška tiskarna zaradi tesnih zvez med Vatikanom in fašizmom večjo prizanesljivost fašističnih oblasti kakor osovražena tiskarna Edinost, se je morala Gorica tudi v njej umaknili samo italijanskemu imenu Gorizia.«
Namigovanje je očitno. Tiskarna se je imenovala Katoliška. Če je bila katoliška, bo sklepal nepoučeni bralec, je morala imeli zveze z Vatikanom. Da je Vatikan imel zveze s fašizmom, je pa itak znano, saj je napredni litovski in kominformistični tisk to že stokrat »dokazal«. Bolj brihtne glave bodo prišle še na zad-■ njo posledico tega »logičnega«
; sklepanja, namreč, da je najbrž tudi Katoliška tiskarna imela
stike s fašizmom.
Sedaj pa pretipljimo malo kosti tej »večji prizanesljivosti fašističnih oblasti«, o kateri je pisatelj Budal pozabil povedati.
včem se je kazala. Če so znak prizanesljivosti številne zaplembe knjig, potem ta trditev ne drži. Fašistična oblast je dala zapleniti v Katoliški tiskarni sjedeče knjige:
1. Janko Kralj: Boji majhnega naroda. 1925. Natisnila Zadružna tiskarna (to je prejšnje ime za Katoliško tiskarno). To je bila sploh prva slovenska knjiga, zaplenjena v Italiji.
2. Goriška pratika za leto 1928. Izdala Goriška straža.
3. Jadranski almanah za leto 1925-1930. Izdala književna založba »Adrija« v Gorici. 1930.
4. Koledar Goriške Mohorjeve družbe za leto 1931.
5. Koledar Goriške Mohorjeve družbe za leto 1932.
6. Družinski koledar za leto 1933. Izdala Goriška Mohorjeva družba.
7. Gospodar. Založila Katoliška tiskarna. 1931. Zaplembi je sledil tiskovni proces.
8. Jurčič - Kersnik: Rokovnjači. Izdala »Sigma«. 1932.
9. Pratika za leto 1933. izdala »Sigma«.
10. Remec Lojze: Andrej Košuta. Izdala »Sigma«. 1933.
11. Fr. Milčinski: Zlata hruška. Pravljice. Izdala Goriška Mohorjeva družba. 1934.
12. E. Komel: Harmonija. Izdala Katoliška knjigarna. 1934.
In nato so fašistične oblasti izkazale Katoliški tiskarni še zadnjo veliko »prizanesljivost«,o ko so ji jeseni 1934 vzele tiskarni-ško koncesijo ter je zato prenehala obratovati. »Osovražena tiskarna Edinost« pa je lahki delala še naprej in je še potem tudi res vršila svoje veliko kulturno poslanstvo ter je sprejela pod svojo streho tudi knjige go-riških katoliških založb Gor. Moh. družbe in Sigme.
S tem pa se je že začela nesreča tudi za to tiskarno. Medtem ko do leta 1938 ni bila zaplenjena nobena, pa prav nobena v tiskarni Edinost natisnjena knjiga — to naj bo stvarna ugotovitev in očitek, saj smo bili takrat veseli vsake knjige, ki je srečno ušla iz klešč cenzure — je sedaj včasih treščilo tudi tja. V treh letih je bilo zaplenjenih pet knjig, in sicer:
1. Luč, XI. Poljudno znanstveni zbornik. Izdala Goriška Matica. 1938.
2. Bevk France: Pestema. Izdala Goriška Matica. 1938.
3. Angelska služba. Nauk in molitve za strežnike. Izdala »Sigma«. 1940.
4. Blagovest. Življenje našega Gospoda Jezusa Kristusa, opisano z besedami štirih evangelijev. Izdala Goriška Mohorjeva družba. 1940. Zaplenjen je bil II. del. Pri tej knjigi so se zveze Vatikana s fašizmom res izkazale.
Kaznjencev
(Črt
»Danes moram na - vsak nači l domov... moram...«
Jetnik iz celice štev. 4 je ohupno zakričal.
»Dajte, pomirite se,« mu je do* brodušno in mirno dejal ključar.
»Moram... na vsak način moram...«
»Toda, dragi moj, bodite vendar pametni!« Ves osupel od začudenja ga je miril paznik. Ravno jetnik štev. 4 je bil vedno tako razumen. Vseh enajst mesecev, kar je tu, ni bilo niti najmanjše pritožbe glede njegovega vedenja.
Na osemnajst mesecev ječe je bil obsojen kovaški pomočnik Tone Po* lec zaradi hude telesne poškodbe. Vsega je bil kriv čisto navaden go* stiiniški prepir. Tonetova nenavadna telesna moč je postala zanj usodna. Tako je zdelal svojega nasprotnika da je začel hirati. Sicer nagle jeze, je drugače bil Tone vedno na do=r brem glasu, izvrsten obrtnik — sre* čen mož ljubke žene in oče prikup* r.e, sedemletne hčerke.
V kaznilnici so mu kmalu bili na* klon jeni malone vsi predstojniki. Saj je bil vedno tako poslušen, prijazen in skromen.
In danes...?
»Saj razumem, moti vas misel na božični večer, kajne?« je dejal k-ju* čar, še vedno kar se da dobrohotno — »ne kaže pač drugega, ko da se pomirite. Prihodnje leto boste iahko
5.	Kenda Ivan: Podoba Matere božje na Sv. gori pri Gorici. Samozaložba. 1940.
Izmed petih zaplenjenih knjig, natisnjenih v tiskarni Edinost v Trstu, so bile tri natisnjene na stroške dveh goriških katoliških založb ali pa katoliškega duhovnika. Res, odličen sad »tesnih zvez Vatikana s fašizmom«.
Ali naj omenimo še dva otroška molitvenika »Angelček« (VI. natis 1934) in »Oče naš« (VI. natis 1935), ki jih je izdala Katoliška knjigarna v Gorici, takrat last Katoliškega tiskovnega društva enako kot Katoliška tiskarna; dala jih je tiskat v Vicenzo in sta bila zaplenjena tudi tam. Ali je tudi to zasluga »tesnih zvez« in »večje prizanesljivosti?«
Komu bo prišlo na um, da bi govoril o kaki prizanesljivosti, če povemo, da je bila izmed 53 Bevkovih knjig, ki so izšle na Primorskem od 1920 do 1940, zaplenjena ena sama in od 12 Budalovih nobena? Vsakdo bo rekel, da je prav, da ni bilo večjih žrtev. Prav pa ni, da je dr. Budal, ki je pred vojno v mnogih publikacijah dokazal, da resno zbira podalke in gradivo o 20-letnem boju slovenske knjige za obstanek na Primorskem, zapisal tako neznanstveno, zgodovinsko neresnično trditev., Le katera strela mu je to ukazala! Če bi kaj takega ■linil kak zaplan-kan agitpropar, ki le šele davi prišel na Primorsko, hi človek nič ne rekel. Tako pa...
p. t.
Sveta noč
Sveta noč, božična noč!
V naše duše vlij pokoja, zruj iz src vsem misel boja!
Preko pragov revnih koč vsem prinesi žar veselja, težo vzemi vsem trpljenja!
Nam pa milost daj in moč, da hodili bomo pota, kjer ljubezni je lepota.
France Valas
)ožični večer
ica)
že doma — prihodnje leto...«
»Ne,« ga je rezko prekinil jetnik, »že letos — in sicer danes... nrav zdajle...« In iz ust druge dni tako molčečega se je iznenada usul roj besedi: »Gospod paznik, dovolite mi, da stopim domov... Samo danss . vrnem se, kakor gotovo jc Bog v ne* besih. Zares se vrnem, prav zares...«
»No, zdaj je pa dovolj teh neum* uosti,« je rekel ključar in se nehal zgovarjati. In stopil je vstran s svežnjem ključev v rokah.
Ravno ko je kanil odidi iz celice, pa ni opazil strahotnih potez, ki so se v enem samem trenutku zarisale v jetnikov obraz.
Sicer prikupne zunanjosti je od togote ves obraz zaripel... oči so mu bile izbuljene... in čokato, obilno telo je drgetalo v sleherni mišici in slehernem živcu —------- —
Paznik ni videl ničesar. Čutil je le, ne da bi se bil povsem jasno za* vedel, da mu je nekdo potegnil k!ju* če iz rok...
Nato mu je val tople krvi zalil oči... Sesedel se je, ne da bi kaj zastokal.
Tone ga'je s težkimi železnimi ključi usekal po glavi.
Vse se je zgodilo z nepopisno naglico. Posadil si je na glavo kUU5 čarjevo čcpico — se odel z njego* v im temnim plaščem — in zaklenil
tBciična pesem
Markec posreduje zaroko
celico. Nato je varno krenil po hodniku.
Daleč zunaj v predmestju je v mično urejeni kuhinji sedela jetniko« va žena in zamišljena strmela v daljo. V ljubki obraz še mlade žene so bile zarezane trpke poteze — sledovi ponižanja, bolečine in pre* trcsljivega hrepenenja.
Nema žalost ji je sijala iz modrih oči —• roke v sklepu so ji bile kakor odrevenele — in ustnice nekam bo* lestno zategnjene.
Tako bolestno, da ji ni bilo kar nič lahko, ko se je slednjič morala odzvati čebljanju svoje hčerkice. Stala je za mizo, ki je na nji drobna smrečica z nekaj svečkami medlo razsvetljevala kuhinjo.
»Seveda, Lizika, kar je ] piškote — zakaj bi jih pa ne, saj so tvoji...«
»Oh, ali res — ne, ne bom jih jedla. Počakala bom na očka...«
»Saj ga ne bo.«
»Kako, da ne — saj pride. Pisala sem mu vendar, da mora priti na božični večer. In rekla, da mi pri* nese punčko — veliko •— takšno s kodri, veš, kakor jo ima Zdratniko* va Betka.«
»To ni zate, Lizka. Saj si dobila že drsalke. In punčko v zibelki...«
»Že, ampak tako veliko... Vse v hiši imajo taiko lepe punčke. Betkina je seve najlepša — žametevo oblek« co ima — joj, ko bi jo videla! Sa« mo malo sem se je hotela dotakniti, imela sem umite roke — — — in misliš, da mi je Betka pustila! Kaj še! Rekla je: ,Da se mi takoj pobe* reš, ti, gadja zalega!’ Povedala bom cčku — naj si jo sam ogleda.«
»Eh, kaj bi, za take reči se nikar nič ne meni!«
»Pa vseeno povem očetu! Saj pri« de danes — če rečem, da pride!«
In nato je bilo spet vse tiho v ma> li, preprosti kuhinji. Mati se 'e bo« rila v nemi bolečini —• otrok je drhtel v veselem kovanju sladkih nad.
Vse je bilo tiho, slišalo se je le enakomerno tiktakanje stenske ure, ki se je nanjo sleherni trenutek ozi« rala Lizika. »Precej kasno je že — zdaj bo skoraj tu!«
»Samo ne govori tako neumno, Lizika.«
»Zakaj!., saj ga že slišim, ko pri« haja... no... poglej..,«
Nekdo potrka.
Otrok skoči k vratom in jih sun« koma odpre. »Oh, očka — dober ve« čer očka...«
Žena plane kvišku. »Tone!« krikne z odmrlim glasom in se opoteče v objem moža, ki je stal pred njo v paznikovem plašču in čepici.
Vprašanja in odgovori se kar usip« Ijejo — vsi nagli, zasopli...
Žena se ni mogla vzdržati pokon« ci — noge so se ji zašibile in z vso težo je omahnila na stol, zbegana in na vso moč začudena strmela v moža, ki je dvignil Liziko in jo krep« ko prižel k sebi.
»Pa moja punčka?« kriči otrok. »Tu jo imaš...« in z obema rokama se krčevito oklene velike, lepo oble« čene punčke.
»Oh, ali si mi jo res prinesel, očka
— saj sem vedela, pa še zobke ima
— poglej, prave zobke!«
Vsa srečna poljubuje punčko na živordeča usteča in plavolase kodre. »No, zdaj bodo ljudje vsaj videli, kako dober je očka. In kaj neki po* reče Ančka — pa vratarjeva Olga... ali smem k njima, da jo pokažem — saj smem, kajne?«
»Le!« je reJcel oče, »kar pojdi — se bova še z materjo malo pogo« varjala!«
Ali ni jima bilo do besede. Minu« ti dolgo sta molčala v tesnem ob« jemu, srečna da stojita drug ob drugem in se spet vidita...
PRISPEVAJTE za t L. Kemperletov skladi
In nato so nastopili mučni trenut« ki, ko se je mož moral izpovedati in ji priznati, da je pobegnil in da je punčko ukradel v neki trgovini. Ven« dar videl ga ni nihče, ko je odnesel punčko.
In v kaznilnico se tudi vrne — prav gotovo! še malo ne misli, da bi se odtegnil kazni. Čisto mirno bo odsedel svoje — saj ne bo več tako dolgo —. samo, da njegovi dobri Mariji ne bo več tako neznansko hu« do — in v kaznilnico se vrne — prav zares...
»In ječar te nemara spusti nazaj, ne da bi kaj rekel. — Saj si vedno pravil, da je tako dober in ljubezniv človek,« je z ihtečim glasom vzdihni« la žena.
Kljub temu dobro razume njeno vprašanje. »Ječar... seveda,«, je stis* nil iz sebe.
Nato je vzdrgetala. »Tone... kaj je..., reci, kaj je z ječarjem?«
Zagrizen molk mu nc da govorit:
»Tone!« Žena ne kriči več. Le vsa onemogla šepeče: »Pa ga vendar nisi ubil?«
»rJ>ako hudo menda ne bo —« je rezko odvrnil.
»Oče treh otrok,« je pristavila sa* ma zase, vedno z enako pritajenim šepetom, »pripovedoval mi je o otro« cih, ko sem te prišla obiskati.«
»Kaj hudega se mu najbrž ni zgo« dilo,« je nadaljeval mož. Vendar je ob teh besedah strahotno pobledel.
Docela nepremično sedi na stolu. In niti se ne gane, ko stopi Lizika v kuhinjo.
Nesla je veliko punčko, tesno k sebi prižeto, in z zvonkim, nekam prešernim glasom našopirjeno zakli« cala: »Ampak veš kaj, očka, sose« dovega Milana moraš pa pošteno na« biti — ker me je zmerjal z ničvred« no punčaro!«
»Za božjo voljo!« je vzdihnila že« na. Kaj so že vsi tako nori, da že pomislijo ne, kako bo otrok pač vse izblebetal...«
»Zdaj pa pojdi, Tone ,pojdi!« ga prosi Marija s poslednjimi močmi, »drugače sami pridejo pote!«
Silen odpor — obenem boj s sa* mim seboj — slednjič vendar zma« gajo ženine solze.
In gre. Odpravi se po težki, ne« verjetno težki poti nazaj... v kaz* nilnico...
Ravnatelj kaznilnice ;i ogleduje zamišljen malo pismo, ki so ga našli v celici pobeglega kaznjenca. Bila je neokretna otroška pisava.
Ljubi očka, za božične praznike moraš priti domov in mi prinesti veliko punčko. Nama obema je tako dolg čas po tebi in kolikokrat mamica joka ponoči, ko misli, da jaz spim...«
Pismo je imelo pravilen poštni žig in tudi pripombo, da ga je vod' stvo kaznilnice pregledalo.
»Prav za prav bi mu pisma ne smeli dati,« je pomislil ravnatelj kaznilnice.
Nato je dejal:	Pripeljite Antona
Polca.«
Ubežnika, ki se je že po nekaj urah spet vrnil v kaznilnico, sta pri* vedla v dvorano dva paznika.
»Pokličite še ključarja Gudlerja!« je ukazal ravnatelj.
In stražar, ki ga je Tone udaril, je z obvezano glavo stopil v sobo.
»Opišite natančno, Gudler, kako se je vse zgodilo.«
Ključar je dolgo gledal1 kaznjenca in molčal... Spomnil1 se je malega pisma, ki ga je bral...
»Omedlel sem, gospod ravnatelj,« je izjavil počasi in določno, »onesve* stil sem se —• in jetnik je izrabil pri« ložnost...«
»A tako,« je rekel ravnatelj, »torej ne gre za kakšno nasilno dejanje — če je tako — no, potem — — —«
V zimsko noč pa done božični zvonovi:
»In mir ljudem na z e m« 1 j i . . .«
Naš učitelj Packa me je zaprl za dve uri. Packa smo mu zrekli, ker nam on tako pravi. Namazal sem mu stol s smolo, ki se tako lepo cedi iz smrek pri naši hiši. Packa je moško sedel na stol, in ko smo se smejali, ga je privzdignil. Zdaj ima na hlačah dve packi. Tisti Francelj, ki ne zna drugega ko buliti v knjige in si mazati prste s črnilom, je vzdignil roko in rekel:
»Gospod učitelj, Marko je namazal stol z limom!«
Jaz sem zajokal, da ni res. Saj ga nisem z limom, le s smo-
lo.	Pa ni nič pomagalo. Dve uri sem bil zaprt, pa učitelj z mano. Potem sem tekel domov in se zinišljaval, kaj bom doma rekel. Močno me je skrbelo in hlače sem podložil s čitanko za četrti razred ljudskih šol.
Tiho sem odprl vrata na stežaj in prisluhnil, kako je mati pravila :
»Ravno za praznike mora priti! Ah, ta Amalija! Saj jo rada imam, ko je sestra našega rajnega očeta, a včasi je z njo križ! Marica, sobo ji moraš lepo pripraviti!«
Moja sestra Marica je rekla:
»Oh, mama, tete Amalije se tako bojim! Že to ji ne bo prav, da sem se ostrigla! In ko bo prišel gospod Jožko voščit za praznike, bo že kako nerodno rekla in ga razžalila.«
Gospod Jožko deli na pošti pisma in gleda križem, posebno rad škili v našo Marico. Brž sem nekaj uganil. Odprl sem vrata in zaklical:
»Marica, gospod Jožko mi je rekel, naj te lepo pozdravim. Bil sem pri njem prav dozdaj in sem jedel maslen kruh in ko-ščiče.«
Srce mi je tolklo, ko sem tako debelo lagal.
»Pa sem že mislila, da so te v šoli pridržali in tla si spet kaj porednega storil,« je veselo rekla moja uboga mati. »Pojdi sen:, Markec, boš kosil.« Mati je šla v kuhinjo,- Marica pa me je potegnila k sebi in me s sladkim glasom vprašala:
»Marko, le povej, kaj je rekel gospod Jožko?«
Oči so ji kar stopile iz obraza, tako jih je napela. Jaz sem se delal, da nič ne vidim, in sem rekel:
»Ali mi posodiš dvajset stotink? Moram kupiti kapselne za pištolo.«
Koj mi jih je dala. Potem sem ji rekel, da je gospod Jožko rekel, naj Marico lepo pozdravim in da je Marica fina deklica in da je ni take in da bo kmalu prišel k nam. Marici so kar ušesa gorela, tako je bila vesela.
Ko sem pokosil, sem lepo spravil čitanko, tekel kupiti kapselne, nato pa h gospodu Jožku. Vse sem mu povedal, kako sem Marico povlekel, in ta debeluh se je smejal, da sem se bal, da mu krof poči. Potem sem mu še rekel, da bo prišla huda teta in da se Marica boji, da bo teta njega, gospoda Jožka, razžalila. Postal je ves rdeč v obraz in mi stisnil v roko eno liro. To sem pa res na lahkem zaslužil. Potem je sedel v naslonjač za mizo in napisal pisemce. »To nesi gospici Marici!« mi je naročil. Zasmejal sem se, ker pravi naši Maruši gospica. Gospica — gospica! sem si mislil, — pa je tako ^uha kot šibica — rekel pa nisem nič. Na vso moč sem nesel pošto domov in dal pismo Marici. Pograbila je pisemce in tekla v svojo
sobo. Splazil sem se za njo. Pogledal sem skozi ključavnico in videl, da Marica bere pismo, se smeje in cmiha in poljublja papir. Če se ji ni zmešalo? Uboga Marica, ubogi gospod Jožko! Tu treba pomagati! sem si rekel. Brž vzamem pištolo, nastavim kapsel in sprožim. Bum - Bum! je počilo in se zakadilo. Marica odpre vrata, v obraz je ko čista rjuha. Pismo pritiska na srce. Brž nabasam še enkrat in sprožim: bum!
»Kaj pa delaš, Markec?«
»Živijo gospod Jožko!« zavpijem.
»Za božjo voljo, prosim te, Markec, tiho bodi, da mama ne sliši!«
Jaz pa spet nabašem samokres, sprožim: pif, paf! in zavpijem:
»Živijo gospica Marica!« Po stopnicah, sem slišal, stopa naša mati. Marica je že cmihala, da je tako nesrečna, da ima takega lumpa za brata, jaz pa sem brž spet nabasal pištolo in sprožil mami pred nosom: bum - bum!
»Ježeš, Marko, kaj pa delaš?« je zavpila mati. (Jej, kako se ženske bojijo!)
»Živijo gospica Marica in gospod Jožko!«
Marici je padlo pismo iz rok, mati ga je pobrala in rekla:
»Kaj pa tako skrivaš, Marica ?«
Marica je potisnila nos v robec, zajokala in pogledovala v mater, ki je počasi prebirala pismo. Postavil sem levo nogo na stopnice, da utečem, če bo treba. Naši matefi pa se je obraz jasnil in je rekla:
V tej sveti božični noči je zemlja slišala angelsko petje. Mir so oznanjali angeli dobrim ljudem. Ustavimo se nocoj ob betlehemskih jaslicah. Milijoni src so ganjeni ob božični skrivnosti. Glas polnočnih zvonov objema ves svet. Vse vabijo k zbranosti in molitvi. Bog je prišel med nas!
Zahvaljujemo se Ti, božje Dete, za luč, ki si jo prineslo na svet. Blesteča zvezda, ki se je prižgala ob Tvojem rojstvu, je v trenutku pregnala temo in razsvetlila pot našega življenja.
Zahvaljujemo se Ti, božje Dete, ker si nam razodelo Boga, ki je vse ustvaril in ki ljubi vsako bitje z očetovskim srcem. Pokazalo si nam, kakšen je začetek in konec našega življenja.
Zahvaljujemo se Ti, božje Dete, ker si se darovalo za nas, za naše rešenje. Nisi se balo rojstva v hladnem živinskem hlevu. Nisi se balo, da si boš moralo kasneje s trudom služiti vsakdanjega kruha. Nisi se balo niti krvavih senc križa, ki so že padale na Tvoje jaslice.
Bodi zahvaljeno, Detece božje! Majhno si, a vendar kraljevsko bogato. — S prošnjami prihajamo k Tebi!
Mi verjemo, da se bo res zgodilo, kar si napovedalo po svojem preroku Izaiju. V Tvojem kraljestvu bosta mirno živela skupaj volk in jagnje. Prepričani smo, da bo ta sveti mir zavladal na zemlji, kadar se bodo ljudje prostovoljno podvrgli Tvojemu jarmu.
Božje Dete, poglej okrog po svetu, kako je dvatisoč let po Tvojem rojstvu in imej usmi-
»Oh, ti moj otrok, zakaj, pa nič ne poveš? Gospod Jožko je dober fant, vesela bom, če se vzameta.«
Marica je vzdignila nos iz robca in začivkala:
»Oh, mama, tako je dober!« Pa je spet zajokala, da se mi je v srce zasmilila. Rekel sem: »Nič ne maraj, Marica, da ima krof in da škili. Samo da je srce dobro.« Tako nas je učil gospod katehet, ko smo mu pravili, da ima naš učitelj Packa rdeč nos.
Pa moja sestra je čudna. Zgrabila me je za čop in kričala: »Kakšen lump si! Saj ni res, da škili!«
Joj, Marica,« sem se drl. »gospod Jožko je še nekaj naročil.«
Spustila me je. Skočil sem na stopnice in rekel:
»Dejal je, da mi boš spekla jabolčni štrukelj,ko boš njegova žena.«
Moja mati in Marica sta se zasmejali, jaz pa sem jo popihal h gospodu Jožku in sem mu vse povedal.
V nedeljo pa sta se gospod Jožko in gospica Marica zaročila. Držala sta se za roke in se milo križem gledala. Jaz pa sem jedel štrukelj. In gospod Jožko mi je rekel, da bom njegov svak, in me je prijel za uho in mi pošepetal:
»Če bi porednega Marka ne bilo, bi še ne bilo zaroke.«
Jaz pa sem moško rekel: »Potem bi tudi štruklja ne bilo.«
In vsi so se smejali.
Ijenje z nami. Mnogi še niso nič slišali o Tebi. Drugi sicer nosijo Tvoje ime, a njihovo grešno in sebično življenje jih postavlja na laž. Tvoje znamenje je ljubezen — na svetu pa jo je tako malo in povsod tli sovraštvo. Nič ne vemo, če se ne bo to sovraštvo jutri vzplamtelo v požar nove svetovne vojne.
Dobri Jezus, prosimo Te, da bi bili Tvoji in to vedno bolj in bolj. V temo, ki vlada, v mnogih človeških srcih, naj posije Tvoja božja luč. Ohrani nam mir, ki nas zapušča. Uresniči naj se po vsem svetu napoved Tvojih angelov:
»Ne bojte se; oznanim vam veliko veselje, ki bodi znnno vam in vsem ljudem: Danes vam je rojen Zveličar!«
MOLITEV PRI POLNOČNICI
0 BOG, KI SI STORIL, DA JE BILA TA SVETA NOČ SVETLA PO SVETLOBI PRAVE LUČI: DAJ, PROSIMO, KI SMO SKRIVNOSTI JEZUSOVE LUČI SPOZNALI NA ZEMLJI. DA BOMO UŽIVALI TUDI NJEGO-VE RADOSTI V NEBESIH.
Koledar za prihodnji teden
24. decembra. NEDELJA. 4. ad« ventna; Adam in Eva; božična vi« gilija — post zaradi nedelje odpade.
2.5. PONEDELJEK. BOŽIČ, ROJ« STVO GOSPODOVO.
26. TOREK. Štefan, prvi mučencif; nezapovedan praznik.
27. SREDA. Janez Evangelist, apo« stol,
28. ČETRTEK. Nedolžni otroci
29. PETEK. Tomaž, škof.
30. SOBOTA. Evgenij, škof.
Ostanimo se so enkrat ob jaslicah
Leto II. - Štev. 51
KATOLIŠKI GLAS
Stran 7
Dr. MIHA KREK, predsednik Narodnega Odbora za Slovenijo, fashington
Naš zgovorni molk
Pariški list »La Yougoslavie« je prinesel zanimiv članek dr. Kreka; objavljamo ga tudi mi v informacijo vseh, ki se zanimajo za sodobna slovenska vprašanja.
Uredništv o
Mnogi prijatelji me sprašujejo in nekateri tudi kregajo, češ, zakaj ni* smo Slovenci bolj aktivni in inicia* tivni. »Vi, Slovenci« -— pravijo — »nimate težkih .sporov niti s Srbi niti s Hrvati in mogli bi biti ..rečni posredniki. Zakaj bolj glasno ne na« stopite za Jugoslavijo, za sporazum med njenimi narodi, za ustvaritev skupnega predstavništva, ki bi bilo učinkovito orodje v naši borbi za ošvobojenje domovine? Zakaj.«
Na to vprašanje bom navezal par osebnih misli, ki pa so le moje in niso zapisane v imenu nobene slo* venske organizacije, a po mojem izražajo stališče velike večine Slo* vencev.
Prva je skoro edina naloga emi* graeije, da v skupnem naporu vseh svobodnih in demokratskih narodov pomaga, da tudi narodi Jugoslavije dosežejo demokratično svobodo in popolno priložnost, da sami odločijo o svoji usodi v bodočnosti. Če bi imeli vsi samo to pred očmi, bi na spore ne mislili. Ta naloga je sama po sebi tako težka in tako kričeča, da zahteva vse naše sile, ki so itak obupno majhne.
Vse živahne in vroče diskusije o tem, ali naj ostane Jugoslavija ali pa bi bilo bolje na njenem ozemlju in z njenimi narodi dejati nove dr« žavne tvorbe, spadajo morda v štu« dijske seminarje tistih, ki žele pro« blem analizirati z gospodarskega, na* cionalnega in političnega vidika; ne spadajo pa v realno politiko emigra* cije, ki pravi, da je demokratska.
Demokrati delamo politiko z na« rodom in za narod, ki ga zastopamo. Sedaj nam naš narod ni dosegljiv. Že celo desetletje je pod okupacijo in diktaturo. Nima nobene možnosti da svobodno izrazi svojo voljo in svoja hotenja. Mi v emigraciji ne moremo s tem narodom govoriti, ne moremo ga poslušati, ne moremo mu napisati svojih misli in on nam ne more odgovarjati. Če ima kdo doma spretnega prijatelja, ki zna preko diktatorskih cenzur poslati svoje mnenje in svoja opazovanja, je to vse zelo koristno in dobro, a ni in ne more nadomestiti svobodno izra* žene volje ljudstva. Vsi tisti, ki v emigraciji krojijo svoje načrte, de* lajo to tjavdan za svoje veselje, z narodom in za narod pa ne.
Ne rečem, da delo emigracije ne more vplivati na bodočnost domovi* ne. Zgodovina emigracije potrjuje nasprotno. Ali emigracijsko delo vplivanja na dom mora biti usmer* jeno visoko in široko zgolj kot raz* jasnjcvalno in drugače pripravljalno delo.
To kar delajo razne skupine, slo* venske, hrvatske in srbske emigraci* je, da si namreč sestavljajo ko-nkret* ne politične pTOgrame na račun do* movine in naših narodov in se zanje prepirajo, kot da je svobodna do-rno* vina že tu na dlani in samo priprav* Ijena, da po njej emigranti zaplešejo svoje kolo, to j© pa otročarija, ki se ji zastopstvo' slovenskih demo-kratič* nih političnih strank ne more pri* družiti; raje molči in čaka, da pride iztreznjenjc.
Vsak demokratičen politični emi* grant je dobil od svojega naroda samo en jasen in nesporen mandat; Delati in se boriti za ošvobojenje
narodov izpod diktat utre,' delati in se boriti proti komunizmu. To velja za nas vse brez izjeme in razlike.
Slovenci smo v emigraciji ta man* dat izvrševali, ga izvršujemo in ga bomo. Kjerkoli je večja slovenska emigrantska skupina, povsod je u* stvarila lep protikomunističen ’.;sk ali pa vsaj informirala o strahotah nacistične, fašistične in komunistične tiranije v Jugoslaviji. Povsod v svo* bodnem svetu Slovenci požrtvovalno sodelujejo pri vseh ustanovah, ki so si stavile vzvišen cilj osvobojen j a narodov pod komunizmom.
Očitno je, da bi skupno zastopstvo vseh demokratičnih protikomunistič* nih sil moglo biti samo koristno. Nasprotnik je Titova komunistična vlada, ki totalitarno izrablja vso Ju* goslavijo za svoje cilje v notranji in zunanji mednarodni politiki. Posta* viti proti enotnemu nasprotniku e* notno fronto bi bilo edino logično in dosledno v sedanjem stanju naše* ga razvoja, celo ne glede na to, kaj nam bo prinesla bodočnost še dru* gega, samo da izvojujemo demokra* tične svoboščine. Slovenci smo se za to prizadevali in se še trudimo. Toda tudi v tem oziru smatramo, da moramo biti previdni in diskret* ni, da ne vzbudimo ponovnega očit* ka, da izrabljamo in zlorabljamo težave med Srbi in Hrvati za svoje sebične koristi v škodo skupnosti. Vsak ve, da je ta očitek bil lahko* miselno in krivično ponavljan v Ju* goslaviji in bi ga bilo zelo pripre* sto zopet pogreti. Kaj. bi sledilo drugega kot večja zmeda med našo protikomunistično emigracijo, novo vpitje v veter in novo veselje titov* skih oblastev.
Po zemljepisnih nespremenljivih okolnostih smo Slovenci sosedje Hr* vatov. Imamo- na vratu pritisk nem* štva in italijanstva na severne, za* padne in južne narodne meje. Ho* čemo vsaj s Hrvati živeti v trajno dobrem in mirnem sosedstvu.
Razum in srce nam pravita, da je sporazum med Hrvati in Srbi pred* pogoj za bodočnost vseh narodov na slovanskem jugu in da smo Slo* venci tudi živo interesirani na tem, da se sporazum ustvari, in na tem, kakšen bo ta sporazum.
Mislimo, da noben zagovornik hr* vatske države ne misli m državo, ki bi obsegala izključno le zemljo, ki ima čisto hrvatsko prebivalstvo. Na* sprotno, prav gotovo zagovorniki obnove Srbije ne mislijo na Srbijo, ki bi obsegala samo čisto srbske kraje.
Med čisto hrvatskim in čisto srb* skim ozemljem leže mešane pokraji* ne. Razmejitev teh se more urediti samo sporazumno ali z bojem. Vsa* ka nespo-razumna razmejitev bo pov* zročala stalno nasprotovanje, ubijala napredek obeh narodov in pomenila stalno nevarnost za mir vseh naro* dov ob Jadranu in na Balkanu, torej nevarnost tudi za naš mir.
Za obnovo, mirno in srečno bu* dočnost, za uspešno demokracijo, za stalnost v gospodarskem napredku vseh naših narodov je sporazumna rešitev in ureditev srbskoohrvatskega »pora nujen, bistven predpogoj. Kdor koli na tem delu Evrope želi mir, mora biti za sporazum.
Slovenski zgodovinar g. Fran Er,*.* vec je v »La Yougoslavie« napisal točna zgodovinska dejstva o tem, kako smo Slovenci vstopili v Jugo* slavijo. Naš narod se je za Jugosla* vfjo odločil s plebiscitom in po tako veličastnih manifestacijah narodne enedušnosti v času tuje nemško*av* strijske vojne vlade nad nami, da ni
nobenega podobno močnega primera v zgodovini novega časa.
Stališče Slovencev v predvojni Ju* goslaviji je bilo bistveno stalno in neizpreroe-nljiv-o, od dr. Koroščevih ženevskih predlogov Nikoli Pašicu in dr. Ante Trumbiču preko p oseb* r.ega predloga Jugoslovanskega kluba k Vidovdanski ustavi in slovenskih Punktaeij, od sklepov in resolucij Narodnega odbora za Slovenijo med vojno in po vojni: Hočemo demo* kratično vzajemnost narodov slovan* skega juga, ki naj sloni na načelih enakopravnosti vseh narodov.
Srbi in Hrvati so srečno uspeli, da jugoslovanske državne meje ob* segajo vse njihove narodno ozemlje. Doslej ni zgodovina pokazala nobene ciruge možnosti, ki bi v toliko po* polni meri zadovoljila to osnovno zahtevo vsakega naroda. Sedanjost in bodočnost ne dajeta prav nobene* ga upanja, da bi se našla kaka rc* šitev izven Jugoslavije, pa bi dajala Srbom in Hrvatom vso njihovo na* rodno območje. Že samo zaradi te* ga dejstva je čuvanje sedanjih med* državnih mej Jugoslavije imperativ* na zahteva za vsakega Srba in Hrva* ta. Saj vendar vemo, kakšno- je živ* ljenje zaničevane narodne manjšine pod tujo oblastjo. Kdor koli ruši se* danje državne meje Jugoslavije, sc mora zavedati, da gre v nevarno-t. zelo verjetno skoro neizogibno ne* varnost, da bodo meje njihove »sa* m-o-stojne« države sekale v meso nje* govega lastnega naroda.
Slovensko narodno ozemlje je bilo
ob nastanku Jugoslavije razsekano in so veliki deli našega naroda ostali pod tujimi oblastmi. Te strašne ne* sreče še nismo preboleli in še objo* kujemo neodrešene brate, se se bori* mo za njihovo vključenje v skupno domovino pod domačo vlado. Kar ie Jugoslavija dala in daje Srbom in Hrvtom, tega na žalost Slovencem še ni mogla oskrbeti.
Toda dobro se zavedamo, da- se .ia takih geopolitičnih križiščih, kot je naše, meje določajo z vojskami in rišejo s krvjo redno na račun in ško* do malih narodov. Samo v močni in trdni zvezi jugoslovanskih narodov vidim najmočnejšo zaščito sedanjih slovenskih mej in zaščito naših bra* lov, ki žive preko mej.
Zapomnimo si: Meje se določajo po vojskah in velikih mednarodnih sporih. Meje redno ostanejo neizp-re* menjene v dobi miru, tudi če so kri* vične. Zaradi krivičnih meja majh* nih držav in narodov tudi v bodoče verjetno nihče ne bo začel medna* rodnih prepirov.
Tako bi formuliral našo nalogo v politični emigraciji:
1. Složno čuvajmo naše meje.
2. Složno se borimo proti komuni* stični diktaturi in za demokratično svobodo vsem narodom v Jugoslaviji.
3. Pri vsem svojem delu za bo* dočnost imejmo živo pred očmi, da je sreča vseh naših narodov, mdr in blagostanje, odvisna od temeljne začetne rešitve našega državnega vpra-šanja. Ta mora biti uspeh iskre* nega in popolnega sporazuma tako, da bo vsak narod- prepričan, da mu daje najvišjo dosegljivo zaščito na* rodne individualnosti in imena, nai* boljšo osn-o-vo in okvir za svoboden napredek in blagostanje.
Narodi, ki bodo videli, da ima njihova emigracija te cilje za novo ureditev, bodo — tako sem prepri* čan —■ mirno, sporazumno in modro rešili vprašanja vzajemnosti.
KiUiLiTiUiRiA
Za uvod današnjega poročila in presoje raznih prireditev povemo sledeče načelno stališče:	Vsak, ki
poroča o kulturnih nastopih in prereditvah, naj brez strahu in iz Ijui bežni do resnice pove vse o vsaki prireditvi. Nikar se ne spuščajmo v previsoke slavospeve, poročajmo tudi senčne strani. Neizogibno je, da 'se pri vsaki veliki prireditvi po* javijo tudi napake, zlasti še če so igralci in pevci novinci. Zdrava pre* soja omiki koristi, prevelika hvala pa lahko škodi. Po teh smernicah zeli naš list poročati o kulturnih prire* ditvah.
Božična prireditev tržaškega dijaštva
Že sedmič v enem mesecu so tr* žaški Slovenci do zadnjega kotička napolnili veliko dvoran-o Ljudskega doma. Mirno lahko rečemo, da je te predstave skupno obiskalo okrog 10.000 Slovencev. Zaradi tega vsta* jenja naše besede in naše pesmi sre* di Trsta, si mnogi delajo slabo kri. Mi se na to ne oziramo. Na svoji zemlji smo in pojemo in govorimo, kakor na-m je Bog dal.
Zadnjo nedeljo 17. dec. so prese* netili tržaško slovensko javnotst naši dijaki nižj-ešolci. Tam v jeseni ob goriških gostovanjih se je večkrat slišalo-, kje pa je tržaško dijaštvo? Tukaj j-e nai braniku Jadrana! Javna božična prireditev našega dijaštva se mirno uvršča med velike nastope, ki smo jih letos že doživeli v tem skupnem domu. Spored večera je bil izredno pester, živahen; Zborno pet* je, recitacije, solo*petje, prizori, glavna točka pa tretje in četrto de* janje vedno lepe Gogoljeve božič* ne igre »Petrčkove poslednje sanje«.
Prav vse nastopajoče iz srca pohva* limo, še več, vsem se iz srca zahva* Umo. Tržaška mladina, ki pod sarb* nim vodstvom svojih vzgojiteljev prireja-š tako lepe večere, hvala ti! Ponosni smo nate in — nase!
Dijaški pevski zbor je odpel več narodnih in božičnih pesmi. Ener* gična gdč. dirigentka je v kratkem času svojega dela mod našim dija* štvom dosegla izredno lep uspeh. Pod njenim vodstvom bodo naši di= jaki v prihodnje še lepše zapeli. Vsekakor taka množica- pevcev pre* more veliko več; včasih pa je lahko veliko število mladih pevcev le ovi* ra za lepše- nastope. Solo*petje v veliki dvorani ne more uspeti. Premla* di glasovi ne obvladajo tako ogrom* nega prostora, niti še nimajo zado-sb nega pouka za to. Nikakor pa se dijak*pevec ne more predstaviti z besedilom v roki. Dijak rabi bese dilo pri vaji, a nastopi svobodno. Višek večera je bila- božična igra »Petrčkove poslednje sanje«. Tu sc je pokazal velik napredek in izredni uspeh naših šol, tako gimnazije kot ljudske šole. Igralci so imeli tako lepo izgovarjavo, točen nastop, da v ljubljanski drami me moreš p-ričako* vati boljšega. »Oče Hrast«, oba paljčka, vsi -posamezni igralci so nas presenetili v celoti. Lepa je naša be* seda, kadar čisto in pravilno govo rimo. V vsej igri je bila le ena ne* rodnost: dunajski valček sredi slo* venske operete! Pravilo je: V d11* vensko igro se vlagajo slovenske me* lodije! Samostojni balet mlade umet* niee je zbudil vihar navdušenja, a igra ne bi nič zgubila, če bi nas očarali samo palčki z vilami. Samo* stojni baleti pri mladinskih priredi* tvah te vrste so lahko lepi, toda- ne nujno potrebni.
Našo mladino vabimo, naj nas zopet prav kmalu povabi na tak ve* liki večer lepe pesmi in lepe besede. Prireditelji bi zelo prav napravili, če bi organizirali to božično- prireditev dvakrat. Tako bi zadovoljili več ro* jakov, ki se po tolikih letih suše, oziroma odbijajočega kulturnega živ* ljenja ne morejo odžejati in v pra* vih množicah prihaja-jo k studencu, ki je kar začel vreti sredi Trsta tu* di za; nas!
Ruski pevski koncert na Bazovici
Tudi na deželi so imeli zadnjo icdeljo 17. dec. pravi praznik slo* vensko pesmi. Kakor je javnosti splošno znano, je edina večja dvo* rana s primernim odrom na deželi samo v Bazovici. Tam so imeli že veliko iger, celo isto Miklavževo opereto kakor v Trstu so z izrednim uspehom zaigrali. To nedeljo je go* stoval v Bazovici emigrantski ruski pevski zbor. Če rečemo le to, da so teno-rji prešibki, da kakšen solo- * sopran ni bil na višini, tedaj smo po* ved-ali vse, kar naj se pri tem zboru izboljša. Ves nastop, podajanje, stopnjevanje, zmogljivost glasov, vse lastnosti odličnega velikega zbora imajo ruski pevci v taki meri, da se morejo brez strahu predstaviti pred najbolj, razvajenim velemestnim ob* čiastvom. Ponosni smo na brate Ru* se. ki tako visoko nosijo bakljo svo* je pesmi. V prvem delu so nam za* peli več cerkvenih pesmi. Ko-mpozi* tija ruske cerkvene pesmi nam je zelo odmaknjena, dejal bi tuja, ne po besedi, po melodiji. Človek ima tis, da posluša starodavne pesmi, ki jih pevci pojo le iz spoštovanja do -pradedov. V drugem delu koncerta so n-astopili solisti. Višek je dosegel g. dirigent Jurij Rot. Tako sočne* mu in velikemu glasu bi pač privo* šeil večji prostor in večjo množico poslušalcev. Tak solist more priredi* ti tudi popolnoma samostojni kon* oert. Izredno zadovoljno občinstvo je g. dirigenta viharno pozdravilo.
Tretji del so zavzele ruske na* rodne pesmi. Vsi pevci (okrog 40) nastopajo v slikovitih narodnih no* šah. Krasna slika. Ozadje odra bo* žično, s srebrno zvezdico na zeleni vejici, v ospredju pa venci mladih pevk in pevcev v belih in pisanih narodnih oblekah. Vse pesmi tega dela so izvale v dvorani največje priznanje.
Sre-di najlepše pesmi sem se za* mislil v Argentino, Ameriko, Avstra* lijo... kjer prav tako kakor pri nas ruski begunci — Slovenci pojo našo pesem in mislijo z bridkostjo na domovino. Pesem je tolažba, a ko je ne moreš peti n-a svojih tleh, je bridkost. Kljub temu -ponosno naprej vi brezdomci vsakega- imena pod soncem! Boljše je peti svobod* no pesem na tujih tleh kakor doma prodajati duha maliku!
4. prosvetni večer v Gorici
V sredo 13. t. m. smo v Gorici imeli svoj 4. prosvetni večer, posve* čen lepotam naše domovine. Na spo* redu so bile lepe skioptične slik3 raznih slovenskih krajev, katerih pomen nam je prav lepo razložil prof. Martin Kranner. V uvodu nam jo predavatelj razložil zgodovinsko delitev Slovenije v njene štiri po* krajine. Razložil nam je tudi njiho* ve glavne značilnosti, tako da je vsakdo lahko dobil o naših pokraji* nah pravilen pojem. V razlagi slik nam je pa nazorno razložil vsako posamezno, zlasti pa prehod iz ene pokrajine v drugo, kar je napravilo predavanje bolj zanimivo in obenem poučno.
Izlila Je Izredno lepa božična Številka .PtSTIRftU*
DbObP
S
I
Oslavje
Matere otrok, ki obiskujejo ctro« ški vrtec na Osla v ju, so bile tekoče šolsko leto zelo prizadete. Ker niso otroci še dobivali v vrtcu hrane, je višje vodstvo istega zahtevalo, da morajo otroci, potem ko so odšli opoldne domov h kosilu, popoldne priti še enkrat v šolo. Tako so mo« rale biti matere z otroci, iz Pevmc in Gorenjega Oslavja, cel dan na cesti. Tudi pisana prošnja prizadetih mater, naj bi ne bilo popoldne šole, ni nič zalegla — češ, da ni mogoče krajšati šolskega urnika. Pravijo, da je bilo to drugod (v Gorici, Podgo« ri..., kjer imajo otroci bliže do vrt« ca) vendarle mogoče. Poduk je bil le dopoldne. Ljudje se zelo čudijo ravnanjiu takšnih višjih. — No, sedaj je zadeva rešena, ker otroci dobiva« jo kosilo v vrtcu.
Dolina
Bralci »Kat. glasa« splošno upravi« ceno mislite, da v Dolini ni svobod« nega kulturnega življenja. V vsem povojnem času niste ,na tem mestu kaj podobnega brali; izjema so bile le redke šolske prireditve. Danes pa se odgrinja tudi tukaj zastor in pred nami so štirje prav lepo uspeli večeri, ki smo jih imeli od oktobra naprej.
Slovenski večer! Že ime je tako lepo! In če je še vsebina večera lepa, domača, kako vesel odhajaš od take prireditve! Vsi štirje naši večeri so bili tako prisrčno domači, slovenski, da si kaj lepšega težko želiš. Lepota naše zemlje, Martin Krpan z Vrha, škof Slomšek, Dolina novomašniku, to so v kratkem naslovi naših n ep o« zabnih večerov. Brez dvoma je bil četrti večer, posvečen Dolinčanu, najlepši. Mačkoljanski pevci so s svojo pesmijo napolnili naša srca do vrha. Vmes so bile v vseh različnih oblikah natresene izbrane točke, ki orisujejo poslanstvo katoliškega du« hovnika. — Pri Slomškovem večeru nismo mogli prehvaliti kontoveljskih deklet, ki so pela iz srca v srce tako, da bi bil še Slomšek zadovoljen. — »Martina Krpana« slovenski večer ;c j bil dogodek zase. Ni nam šlo toliko za zgodbo, ampak za nje pomen. Človeka preseneti Martinova trdoži« vest. Vesel si zavesti, ker si član naroda, ki mu od vseh strani bilje zvonijo, a narod noče, ne more umreti, ker je trdoživ kot Krpan z Vrha; posmeje se, skomizne z rame« ni in gre naprej svojo pot. ter klu« huje vsem vetrovom in vsem biri« čem! — Pri prvem večeru, ki je bil žo tam v oktobru pa smo občudo« vali lepoto naše širne domovine. Pri tem večeru je sodeloval odlični do« linski moški pevski zbor. Znano je, da je ta zbor najboljši na vsem Tržaškem ozemlju. Povabili smo tc dobre pevce tudi na tretji in četrti slovenski večer. Moško so obljubili, a besede niso držali. Kaj se je zgo« dilo? Nič posebnega. Papež Pii XI je že pred petnajstimi leti jasno po« vedal, da katoličani in komunisti ne morejo sodelovati niti na kultur« nem polju. Tržaška rdeča centrala' je dolinskim pevcem prepovedala, da bi še kdaj sodelovali pri katoliških prosvetnih večerih. Ta rdeča titov« ska »svoboda« je mnogim odprli« oči in lepo število zavednih dobrih pevcev je stopilo iz zbora. Tako se je zgodilo, da so za četrti najlepši večr sredi velike Doline prepevali odlični pevci iz malih Mačkolj. — To je kratek pregled naših večerov. V petek 22. dec. nam bo predava« telj razgrnil bogastvo lepih sloven« skih božičnih navad. To so sloven« s Ul božični večer, poln svetonoenega doživetja, pesmi, miru. Vabimo vseh 90 dolinskih zavednih družin, ki redno berejo »Kat. glas«, naj se tega večera udeleže!
Voščila S DZ v Gorici
Slovenska demokratska zveza v Gorici vošči vsem Slovencem v Italiji, kakor tudi vsem bratom iu sestram v matični domovini, na Svobodnem tržaškem ozemlju, na Koroškem in drugod po svetu živečim vesele božične praznike in srečno novo leto 1951.
Hkrati vošči Slovenska demokratska zveza vesele praznike in srečno novo leto tudi sodržavljanom Italijanom.
Mir, topla ljubezen in srečno zadovoljstvo med brati, da bo polje bogato obrodilo in kruli vsem zagotovljen; obojestransko razumevanje in spoštovanje enakopravnosti med narodi, da bo mir utrjen.
Odbor
Sovodnje
Pretekli teden smo spremili k več« nemu počitku družinskega očeta in delavca Ferfolja Viktorja starega komaj 47 let, ki se jie ponesrečil na delu v Tržiču in umrl v goriški bol« nici. Pokojnik je bil goreč pristaš kominformistične partije, a par dni pred smrtjo je priznal lastno zmoto in se po hudem trpljenju poslovil za vedno od svojih dragih, udan v božjo voljo ter previden s tolažili sv. vere. Pogreb pokojnika se je vr» šil ob veliki udeležbi delavcev doma« činov, ter zastopnikov ladjedelnice in zastopnikov partije.
V cerkvi se je poslovil od pokoj«
tBlagoslovljene božične praznike
in srečno
novo leto
ž
Kavarna Bratuž
[
Gorica
ulica Mamcli št. 4 " telefon št. 6
Trgovina čevljev gorica
H
Alpii
44 Corso Verdi 34 _ telefon 4-27
TRGOVINA JESTVIN
TERPIN FRANC
Ste verjan
mMonorji
GORICA, Riva Piazzutta 18
listama
§ociea
Glloa (Pla^affa sf. t8 - telefon sf. 2-27
nika domači g. župnik, ki je v par besedah rekel, da kako tola^no je, če človek vsaj pred smrtjo prizna svojo zmoto in se kot veren kri« stjan loči od tega sveta.
Posnemajmo ga tudi mi dokler je še čas. Pokojnik zapušča vdovo in pet mladoletnih otrok.
Naj počiva v miru!
Sovaščani
NnOnV
C
I
Rožična duhovna obnova v Trstu
V petek in soboto (22. in 23. decembra) ob 8h zvečer bo duhovna obnova za pripravo na božične praznike. Vršila se bo v kapelici pri Sv. Antonu Novem. Vljudno vabljeni!
Seja občinskega sveta
Pretekli teden in sicer 12. t. m. smo imeli na Goriškem gradu četrto jesensko zasedanje obč. sveta, na katerem so se obravnavale predvsem stvari upravnega značaja. Važno je bilo samo poročanje župana Bernar« dLsa o uspehih svojega obiska v Ri« mu, važno zato, ker od tega obiska pričakujejo naši brezposelni nekaj zaposlitve. LTpamo, da se bodo ob« ljube in zagotovila spremenile tudi v gotova dejstva.
Kmetijski večerni tečaji
Kmetijski inšpektor za našo pokra« jino je organiziraj razne večerne te« čaje za kmete, na katerih si bodo slednji pridobili potrebnega strokov« nega znanja. V naših vaseh bomo imeli tečaje o vrtnarstvu v Štandrc« žu, o vinarstvu v števerjanu in o perutninarstvu v Krminu in Gorici. Le škoda, da taki tečaji se ne vršijo v slovenščini!
Izšlo je „Izvestje“ slovenskih
srednjih šol v Gorici
Te dni je izšlo »Izvestjc« sloven« skih šol v Gorici. Knjižica je tiska« na na 35 straneh in nam podaja toč« no sliko slovenskega šolstva v Go« riei.
Vsebuje namreč vse statistične in strokovne podatke o slovenskem šol« stvu od leta 1945 dalje. Stane 150 lir in se dobi na tajništvu klasične gimnazije v ulici Croce 3
Polnočnica v Gorici
V nedeljo o polnoči bo pri Sv. Ivanu običajna polnočnica za slovenske vernike. Med sv. mašo bo darovanje za potrebe cerkve.
Čevlji UNRRA v Gorici
Naprošeni objavljamo, da prodaja čevljev UNRRA po 2200 lir za par se bo vršila samo še do vključenega 14. januarja 1951 in sicer v skladišču v ulici Petrarca 1. Na razpolago so še čevlji od štev. 41 do 46.
Obratovanje brivnic za
bočične praznike v Gorici
.Zveza brivcev je določila urnik za praznike: v nedeljo dne 24. t. m. bodo vsi moški in ženski lokali po« siovali od 8h do lh pop.; v pone« deljek 25. t. m. bodo vsi lokali za« prti; v torek 26. t. m. bodo odprti od 8h do lh pop.; v nedeljo.za sv. Silvester bodo odprti od 8h do lh; na Novo leto bodo pa vsi lokali spet zaprti.
Razveljavljena faš. obsodba
Danes je bil dr. Sfiligoj pri kazeči« ske. sodišču v Benetkah popolnoma oproščen in 30 letna obsodba raz« vel javljena.
Lepo uspeli koncert
Pianistka Damijana Bratuž je ime« la preteklo soboto v največji videni« ski koncertni dvorani zelo lepo uspeli koncert. Vsa kritika brez izjeme se je o njej zelo laskavo izrazila. Že sam program je bil o« klisno izbran (izvajala je Ohopin«nve, Schumann«ove, Kachaturjano»ove in Tajčevič«eve skladbe), izvajanje bo« disi tehnično, bodisi umetno na vi« šku. Tako kritika. Mi ji prav toplo čestitamo in ji za v naprej želimo čim večjih usipehov.
Smrt dobre matere
V Čekovniku pri Idriji je pretekli teden umrla Katarina Felc, mati č. g. Franca Felca. Pokojnica je že df.lj časa bolehala. Bila je zgledna kr« ščanska mati, ki je lepo vzgojila svoje tri otroke, izmed katerih je naj,starejši France postal duhovnik. Pokojnici želimo večni mir, preosta« lim pa izražamo naše sožalje.
Nenadna smrt
V četrtek 14. dec. je v Gorici v zgodnjih jutranjih urah nenadno preminula gospa Roža Gerbec. Živ« ljenje ji je nalagalo težke prizkušnje. Prva svetovna vojna ji je vzela mo« ža, pozneje sta ji umrla še sin in hči. Ostala je sama. Dobro so ju poznali vsi reveži. Bila je precej premožna, toda nikdar ni pozabila, kaj je uboštvo, ki ga je v otroških letih .sama okušala. Od nje ni šel nihče prazen. Neštetim je pomagala. Vsakogar je znala potolažiti in raz« vedriti. Čeprav je bila zapuščena vdova, je bila mati mnogim. Bog naj ji poplača njene dobrote!
Božično romanje trž. otrok
Za lepši potek našega veselega romanja dajemo sledeče navodilo: Vsaka skupina naj zase obišče n. pr. te jaslice: Sv. Peter in Pavel (pod ijovo univerzo), Sv. Frančišek (Julijska ulica). Srce Jezusovo, Sv. Anton, Sv. Marija \elika, nemška cerkev. — Ob treh popoldne bodimo vsi skupno na Montuzzi, kjer bo skupna pobožnost in nato božična prireditev v veliki dvorani Ljudskega doma. Romanja naj se udeležijo le pridni otroci. V vsaki cerkvi se najprej počasti Najsvetejše in šele potem k jaslicam. Če najdete v opoldanskem času cerkev zaprto, prosite in vam bodo odprli, kakor so pri večjih cerkvah že obveščeni.
Darovi za sklad L. Kemperleta
Marijina družba v Trstu 2700; g. France Valas, Ruffano 100; M. Filej župnik iz Mavhinj v spomin pok. ctr. Jankota1 Kralja 500.— lir.
Srčna hvala!
ZA »SLOVENSKO SIROTI5ČE
SV. DRUŽINE«
Namesto venca pok. voditelja da« ruje družbenica M. D. 5000; prijatelj iz Trsta v spomin neustrašnega bor« ca za vero, narod in svobodo msgr. Brumata 1000; društveoica »Skalnice« namesto cvetja na grob msgr. dr. Brumata 500; Rozina Konjič, trgov« ka v Gorici 200; Prosvetno društvo v Pevmi za Miklavža 2685; Podporno društvo v Gorici 65 Miklavževih za« vojev; v Pevmi nabrali več kvintalov poljskih pridelkov in v denarju 6500; blagajništvo »Slov. zveze dru« štev najsv. Imena« v Ameriki (Cie« veland) nam je poslalo nabranih 75 dolarjev t. j. 46.500 lir; gdč. Gabri« jela Mikluž, učiteljica 500; Marijan Poberaj 300; Skrt in Rupnik (Wiir« temberg) poslali 9 kg težek paket, v katc-rem so bile posušene gobe, lep moški površnik in par čevljev; iz Bazovice namesto cvetja na grob gospe Rože Gerbec 1000; gospa Čuk 1000; dekleta iz Sanatorija 4000 lir.
Vsem našim dobrotnikom srčna hvala in zagotovilo molitve in hvai težnosti!
DOKAZ.
»Gospod doktor, bojim se, da se ne bom postarala.«
»Toda milostljiva, vaša vnanjost mi dokazuje ravno nasprotno.«
ZAHVALA
Družina Maraž Rafaela iz Šte-verjana se najiskreneje zahvaljuje vsem sovaščanom za tolažbo in za izraze sočutja ter za obilno udeležbo pri pogrebu svojegn
KONRADA
Posebno zahvalo izreka č. g. župniku Sedeju, g. dr. Barnabi iz Gorice Mer obema pevskima zboroma za ganljive žalostinke.
Števerjan, 19. 12. 1950
Primarij Dr. J. VRTOVEC
notranje bolezni, nevropsihijatrija, sprejema ponedeljek, torek, četrtek, petek od 14. do 17. ure Gorica, ul. Vittorio Veneto 13
LITURGIČNI KOLEDAR 1951 za štandreški dekanat se dobi pri g. dekanu.
LUPŠE IVAN TRGOVINA »PRI SONCU« Manufaktura - Galanterija in vse vrste PERILA T R S T
Via Coroneo « Via Rismondo št. 1 Nasproti SODNE PALAČE
Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici