11/2020 letnik CXXII 304 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE doc. dr. sc. Lidija Svečnjak Vseučilišče v Zagrebu, Fakulteta za agronomijo, Zavod za ribištvo, čebelar- stvo, lovstvo in specialno zoologijo lsvecnjak@agr.hr Zaradi velikega povpraševanja, nezadostnih količin na tržišču, visoke cene ter premalo rutinske kontro- le kakovosti je čebelji vosek pogosto tarča ponare- janja. Zapletena situacija in skrb vzbujajoče stanje na trgu satnic sta posledica tudi drugih dejavnikov, med katerimi je še posebej treba izpostaviti neu- strezno deklariranje satnic, pomanjkanje medna- rodno predpisanih analitskih metod za preverjanje avtentičnosti čebeljega voska, pomanjkanje jasno definiranih kriterijev kakovosti čebeljega voska (vo- sek v kolutih, satnice) kakor tudi nejasno kategori- zacijo čebeljega voska v čebelarstvu samem. Ponarejanje čebeljega voska in ukrepi za reševanje te težave modernega čebelarstva (I. del) Čebelji vosek v zakonodaji EU V zakonodaji EU je čebelji vosek kategoriziran kot živalski stranski proizvod (ŽSP), ki ni namenjen prehrani ljudi, a kot tak prihaja na trg. Z Uredbo Evropskega parlamenta in sveta (EZ 1069/2009) o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, so ti proizvodi razvrščeni v tri kategorije, in sicer glede na stopnjo tveganja, ki ga predstavljajo za javno zdravje in zdravje živali. Tako je znotraj te uredbe čebelji vosek kategoriziran kot »varna« kategorija oziroma material kategorije 3, ki vsebuje ŽSP, ki pa ne predstavlja tveganja za prehransko verigo ter kot takšen ni podrejen preverjanju kakovosti pred pojavom na tržišču. Posledično ponarejeni čebelji vosek nenadzorovano vstopa v tehnologijo čebelarjenja, kar privede do kopičenja in obtoka ponaredkov v procesu proizvodnje in predelave čebeljega voska. Delež parafina (%), ugotovljen v kitajskih satnicah, zbranih na 46. Mednarodnem čebelarskem kongresu Apimondia (Montreal, 2019) Foto: Lidija Svečnjak 11/2020 letnik CXXII 305 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Aktualne raziskave čebeljega voska na trgu EU Da je situacija na trgu satnic skrb vzbujajoča, pokaže- jo številni rezultati aktualnih raziskav znanstvenikov iz Belgije, Hrvaške, Poljske, Portugalske, Španije in Nem- čije. Najpogostejši ponaredek čebeljega voska je parafin, predvsem zaradi nizke cene in dostopnosti. V zadnjem času pa se v zahodnoevropskih državah kot ponaredek pogosto pojavlja tudi stearin (komercialno najpogosteje dostopen kot zmes stearinske in palmitinske kisline) ozi- roma stearinska kislina (kemijsko skoraj povsem enake sestave). Drugi ponaredki se pojavljajo le občasno (goveji loj in mikrokristalni vosek). Rezultati novejše raziskave (Svečnjak in sod., 2018), opravljene na 137 vzorcih satnic iz 15 evropskih držav, so pokazali, da je bilo 67,2 % anali- ziranih vzorcev ponarejenih s parafinom ali stearinom/ stearinsko kislino. V 82 vzorcih je bil parafin prisoten v neenakem deležu od 5 do 93,5 %, stearin pa je bil ugotovl- jen v desetih vzorcih iz Belgije in Nizozemske, in sicer od 18,8 do 31,3 %. Parafin je bil prisoten v skoraj vseh vzorcih iz držav, ki so bile vključene v raziskavo (Avstrija, Belgija, Bosna in Hercegovina, Francija, Hrvaška, Italija, Latvija, Madžarska, Nizozemska, Nemčija, Romunija, Slovenija, Srbija). Rezultati so pokazali, da je bila večina analizira- nih vzorcev (48,2 %) ponarejena s 5–25-% deležem pona- redkov, medtem ko je bil v 8,1 % vzorcev ugotovljen višji delež ponaredka (> 50 % parafina). Posebej skrb vzbujajo- če je dejstvo, da se na tržišču neredko pojavljajo satnice z visokim deležem parafina, včasih celo samo iz parafina. Primer takšnega ponaredka so kitajske satnice, zbrane na 46. Mednarodnem čebelarskem kongresu Apimondia (Montreal, 2019), pri katerih je bilo ugotovljeno, da vse- bujejo 90–100 % parafina (Slika 1). Iz deklaracije proizvo- da ni bilo razvidno, da satnice vsebujejo parafin. Negativni vidiki ponarejanja čebeljega voska O številčnih negativnih vidikih ponarejanja čebel- jega voska je več slišati zadnjih nekaj let. Negativni vi- diki se odražajo v škodljivem vplivu na čebeljo družino – destrukcija (sesedanje) satja (Slika 2 in Slika 3), motena kemijska in mehanična komunikacija (čebelji ples) v če- belji družini. Rezultati raziskav belgijskih znanstvenikov (Reybroeck in Van Nevel, 2018) so pokazali, da satnice s 15 % stearina povzročajo visoko smrtnost zalege čebel delavk (49 %); večji delež stearina (35 %) pa je imel za po- sledico opazen porast smrtnosti čebel (71 %). Raziskav o negativnih učinkih parafina na razvoj in vitalnost čebelje družine je malo, tako še vedno niso raziskani mehanizmi škodljivega delovanja parafina na čebele. Ko govorimo o ponarejanju čebeljega voska, je vseka- kor treba omeniti vprašanje javnega zdravja v kontekstu varnosti hrane (primarno medu), saj čebelji vosek (sat- je) predstavlja prvo naravno embalažo medu, v kateri se med skladišči in dozoreva. Z novejšo raziskavo (Svečnjak in sod., 2016) podrobne kemijske karakterizacije medu so z uporabo fizikalno-kemijskih in spektroskopskih (NMR, FTIR-ATR, GC-MS) analitskih metod ugotovili negativen vpliv s parafinom ponarejenega čebeljega voska na sesta- vo in kakovost medu. Rezultati raziskave so pokazali, da med, uskladiščen v satju, ki so ga čebele zgradile na po- narejenih satnicah – z 90 % parafina –, vsebuje bistveno večji delež vode ter ocetne in citronske kisline; dokazane so tudi spremembe v kemijskem profilu hlapnih spojin v primerjavi z medom, ki je bil uskladiščen v pristnem (naravnem) čebeljem vosku. Ti rezultati kažejo na do- vzetnost medu za fermentacijo ter intenzivni oksidacij- ski proces, ko je uskladiščen v s parafinom ponarejenem čebeljem vosku. Foto: Vlaho Komparak Foto: Lidija Svečnjak Deformirano satje, zgrajeno na satnicah, ponarejenih s parafinom