ELNM NASA SMUČINA GLASILO DEIOVNE SKUPNOSTI ELAN tovarne Športnega ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM LETNIK 13 ŠTEVILKA 11 15. oktober 1974 Ob prevzemu dolžnosti glavnega " Intervju z glavnim direktorjem Tov. direktor, predstavili ste se nam že v eni prejšnjih številk Naše smučine. Predstavite nam, prosim, še svoje koncepte dela, tisto, kar nas najbolj zanima. Zato dovolite, da vam postavim nekaj vprašanj: 1. »Tekoče ste spremljali ekonomska In druga gibanja v podjetju, predvsem v zadnjem času, ko ste občasno prihajali v Elan. Kakšna so vaša prva zapažanja, oziroma, kaj ocenjujete pozitivno ln kaj negativno?« Takoj na začetku moram reči, da prihajam v to delovno organizacijo z vsem zaupanjem v zaposlene in kolektiv kot celoto, sicer se za ta sklep ne bi odločil. Veste, da sem deloma poznal uspehe in težave vsa leta, saj sem pred časom tu že delal, nato pa sem med drugim stalno dobival Našo smučino, itd. Vsi zaposleni bolje od mene vedo, kje se Elan trenutno nahaja, saj lahko to ocenijo v pripravljalnih službah, če ne sicer pa preko skupnih podatkov v posameznih vrstah proizvodnje, pa potem, kaj dajo iz proizvodnje. Zato mislim, da je v današnjih časih še posebej potrebna korajža za takšne vrste odločitev. Prepričan pa sem, da se nisem zmotil, saj je volja večine kolektiva v vseh njegovih delih, da bi boljše delali kot do sedaj. Moram reči, da ima Elan od zunaj v organizacijo gledano, v svetu in doma, velik ugled, da pa so zaposleni znotraj kolektiva kar presenetljivo malodušni. V kolikor je to posledica samokritičnosti, je takšen občutek še opravičljiv, saj naj bi bil povod za boljšo in večjo odgovornost slehernega. Sicer pa priporočam vsakemu, da potrdimo ime Elan s svojim delom, da bo ta duh ponovno Ureja uredniški odbor. Izhaja mesečno za člane kolektiva brezplačno. Urednik: Knafelj Slavko. Tiska Gorenjski tisk Kranj zavladal in da bo vsak ponosen, da je član tega kolektiva. Pri tem pa je seveda upravičenost tega [Občutka odvisna v pretežni meri tudi od poslovnih rezultatov, za katere se bomo morali vsak na svojem mestu kar najbolj truditi. Ob tem, da je občutek pripadnosti h kolektivu zelo velik, gre za boljše in predvsem doslednejše izpolnjevanje vseh poslovnih obvez na vsakem delovnem mestu, ne po prosti presoji posameznika, temveč po samoupravnih sklepih, ki jih kolektiv sprejme in so nato za vse obvezni ter po upravnih navodilih in splošnih predpisih. Če tudi ni tako, je mnogo nezadovoljstva in negativne kritike, ki poraja malodušje. Jaz pravim, proč s takšnim stanjem in občutki, kjer so.« 2. »Kako ocenjujete gospodarski položaj Elana ob prevzemu najodgovornejšega delovnega mesta, glavnega direktorja?« »Znano vam je, da se Elan v tem trenutku ne more hvaliti z dobrim poslovnim stanjem. Moramo ga označiti za težko. Vzroki za to so deloma znani. Jaz pojmujem to stanje takole: Raziskovati vzroke v trenutnem stanju je koristno le v toliko, da bi se iz njih naučili, katerih napak ne bi smeli ponavljati, sicer pa bi pri tem šlo le za različne razlage, zaradi katerih pa bi bil naš pogled obrnjen nazaj in ne naprej. Engels je nekoč dejal: »Filozofi so svet različno razlagali, gre pa zato, da ga spremenimo.« To naj bo tudi vodilo za nas vse. Elan je Jugoslavija v malem, z vsemi njenimi dobrimi in slabimi lastnostmi. Po eni strani to pomeni, da je dobro vraščen v naš sistem, po drugi pa, da ima podobno gibanje kot vsi skupaj v celoti, in tudi, da nas sedajle še iz notranjih razlogov, bolj kot zunanje OZD, pestijo podobne gospodarske in poslovne težave: problem tekoče plačilne zmožnosti (likvidnost), sezonski dipl. oec. Dolfetom Vojskom .. ....................... značaj proizvodnje in prodaje, velik porast reprodukcijskih stroškov, zlasti cen materialov, obenem pa porast osebnih dohodkov, ki pomenijo za OZD veliko in kar kritično breme ob tem, da s temi porasti zaposleni niso svojega družinskega položaja uspeli poboljšati, temveč se je nekaterim celo poslabšal.« 3. »Kakšen bo vaš pristop k reševanju obstoječe problematike?« »Osnovno vodilo pri razreševanju celotne poslovne problematike izhaja iz prepričanja , da lahko in moramo v tem trenutku probleme reševati sami. Doba čarobnih palic in tistih, ki z njo lahko za- SA&: se 'I mahnejo pa je problem rešen, je že v svetu, pri nas pa še posebej, mimo. Praviloma tudi ne pričakujemo moči in pomoči zunaj nas samih. Potrebno je, da se v organih, ki smo jih sprejeli, dogovorimo, kaj in kako bomo delali, nato pa je naloga slehernega, da svojo naravnanost temu podredi in izpolni svojo zadolžitev. Kdor tega ni zmožen ali noče, se bo moral umakniti. Elan je predobra firma, da bi lahko bil vsak dober zanjo, brez ozira na svoje nazore in delovne navade. Torej: reševanje lastnih težav preko skupinskega oblikovanja odločitev in medsebojne povezavnosti ter dosled-(Nadaljevanje na 2. strani) k.- nov za stalno izboljšanje kakovosti v tovarni — zagotavljanje stalnosti in standardizacije postopkov v zvezi s kakovostjo, kar ima za posledico stabilno kakovost proizvodov. dipl. ing. Krmpotič Mladen Sestanek s športnimi novinarji lugoslavije Sredi septembra je Elan organiziral sestanek s športnimi novinarji Jugoslavije s ciljem, da pomagajo preko svojih sredstev obveščanja (RTV, športnih časopisih In drugje) seznaniti domačo javnost, predvsem smučarje in tekmovalce o dosežkih Elana, o kolekciji smuči za prihodnjo zimsko sezono in drugo. Na posvetu so poleg drugih znanih novinarjev sodelovali tudi Mladen Delič ter Frane in Mito Trefalt. V uvodnem nagovoru je goste pozdravil dosedanji generalni direktor dipl. ing. Jože Osterman in poudaril pomembnost sedme sile za našo tovarno. Apeliral je še na trajnejše sodelovanje in se obenem po. slovil ter predstavil novega generalnega direktorja dipl. oec. Dolfe-ta Vojska. Slednji je izrazil enake težnje za skupno Sodelovanje ;n predvsem poudaril pomembnost utrditve notranje organizacije v Elanu, kar bo tudi dober porok navzven. Direktor prodaje dipl. oec. Vinko Bogataj je za delovni program podčrtal pomen Elana za razvoj športa za ohranitev zdravja in obrambne sposobnosti. Razložil je plasman smuči doma in v izvozu. Seznanil je navzoče o članstvu Elana v jugo- slovanskem, mdmškem, švedskem in češkem POOL-u, kar je za renome podjetja izredne važnosti. Elan je s skakalcem Steinerjem, alpin-cvm Stenmarkom, tekačem Magnu-sonom in drugimi praktično posegel v sam vrh smučarskega športa v svetu. Predstavil je novinarjem program smuči, izdelkov plastike in telovadnega orodja. Predstavnik Inštituta Elan, dipl. ing. Andrej Robič je podrobneje analiziral delo Inštituta, kolekcijo smuči in ostale kolekcije kooperantov: Marker, Uvex, Holmenkol' ter novosti, kot so: polnopiastične, tekmovalne in tekaške smuči. Poudaril je pomembnost smučarskega preizkusnega centra v Krpinju in preizkusnega centra za čolne v Mostah. Tov. Lojze Gorjanc je obeležil posebej skakalne smuči in povedal, da zdaj skače z Elanovimi smučmi že čez 60 % skalkalcev svetovne elite. V razgovoru so udeleženci postavili vrsto vprašanj, kot so kapacitete, cenc, premije za tekmovalce, vodne smuči, žičnice in drugo. Splošna ugotovitev vseh je bila, da so taki sestanki in zbližanja obojestransko koristna. K. S. Čisto okolje Živimo v času bujno se razvijajoče industrije. Skoraj vsaka vas ima na koščku zemlje, ki je bila še pred kratkim vsa v vegetaciji, postavljeno malo ali veliko tovarno, ki daje ljudem zaslužek in vsakodnevni kruh. Zamisli si naj človek tak tempo razvoja vsaj še 100 let naprej in naj si postavi vprašanje, kako bomo dihali pri polni mizi kruha, če ne bo nekoga, ki bi poskrbel, da bi vzporedno z razvojem tovarn tudi obnavljali vegetacijo, da bomo imeli čist zrak, ki je potreben ravno tako kot kos kruha za obstoj življenja nasploh. Tudi Begunje spadajo mod tiste vasi, ki so dobile novo tovarno. Moramo priznati projektantu, da je pomislil na zdravo okolje, ki ga po. trobuje delovni človek. Sedaj je tovarna zgrajena, dano nam je, da v njej delamo in živimo, zato ne bo odveč, če spregovorimo malo več o njej, o njenih zelenicah in redu, ki bi moral biti. Lahko bi človek v tej dobi govoril o neki civilizaciji pri ljudeh, vendar to včasih ne drži. Samo malo poglejmo okoli sebe in se ocenimo, ali smo vsaj malo civilizirani. Človek, ki pride v tovarno na obisk, rad pogleda garderobo, sani- tarije in okolico tovarne. Kar se tiče notranjih prostorov, smo na ničli, posebno ženslke (sanitarije in garderobe, kar v nekaterih tovarnah lahko služi za vzor, npr.: Jutranjka ali Lisca. Zunanjost se urejuje, ampak težje, saj se še vedno koplje in gradi. Toda z malo dobre volje se da marsikaj spremeniti in urediti. Pri vseh vhodnih vratih so postavljeni smetnjaki. Samo, na žalost, so povečini prazni, saj se odpadki nahajajo povsod okrog. Zakaj je tako ali je temu vzrok malomarnost ali nagajanje. Na opozorilo, meči v smetnjak, pa dobiš odgovor: Saj so za to tu ljudje, ki nam podpirajo lenobo. Ne vem, zakaj si človdk sam onesnažuje okolje, ko pa le rad pride z zaprtega prostora na svež zraik, ima pa tudi zunaj umazanega, ker si on sam dela pod nogami nered — smetnjak (koš je zraven prazen). Imamo lepo tovarno, lahko smo ponosni nanjo. Če pa bo ostala lepa, je odvisno od vseh nas. Čuvajmo to naše bogastvo, dokler ga imamo. Vzdržujmo red in čistočo. Na zelenice ne sodi papir, steklenice, odpadki železa, kisline, laki, itd. F. J. Otroci iz Poljške šole marljivo čistijo smučarske terene v Krpinju. Prav! Bodo lažje smučali Športnim novinarjem se je predstavil novi glavni direktor Cepljenje 2e na samem začetlku jeseni se javljajo posamezni primeri gripe. Da bi se izognili masovnemu obolenju, priporočamo, da se kar največje število zaščiti proti epidemiji s cepljenjem. Osemletne izkušnje in rezultati v SR Sloveniji kažejo, da cepljenje zagotavlja individualno in kolektiv- proti gripi no zaščito pred obolenjem in ima poleg preventirvno-zdravstvenega tudi gospodarski pomen, ker v primeru epidemije zelo zmanjša izgubo delovnih dni. Capljenje bo organizirano v Obratni ambulanti Elan. Cepljenje naj bo čimbolj masovno, ker je kolektivna zaščita odvisna od preceplje-nosti prebivalstva. Pri precepljeno-sti do 80 % populacije 'lahko pričakujemo zaščito med 50 in 80 %. Prejšnja leta smo cepili z mrtvo vakcino. Lani je bila udeležba pri cepljenju slabša kot nekaj let nazaj. To se je pokazalo tudi pri obolelosti za gripo. Čeprav lani v naši državi ni bilo opaziti prave epidemije gripe, je bilo navzlic do-kaij mili zimi v Elanu opaziti občutno večje število gripoznih obolenj kot prejšnja 'leta, ko je biil odziv na capljenje bolj masoven. V želji, da bi bilo v letošnji je-sensko-Bimski sezoni kar najmanj gripe, priporočamo, da -bi se cepljenja udeležilo čimveč zaposlenih. O točnem programu in izvajanju cepljenja bomo pravočasno obvestili. PLUS-ULTRA Ta naziv nosi skupina otrok iz celega sveta, ki so pokazali herojska dejanja v preteklem letu. Med njimi je tudi Jugoslovan, ki je rešil svojega mlajšega brata, iki se je utapljal, čeprav je sam neplavalec. Skupina je potovala po Evropi in obiskala veliko renomiranih podjetij, med njimi tudi Elan (na sliki). Odgovorne naloge po 9. kongresu ZSMS V Murski Soboti je bil 2., 3. In 4. oktobra IX. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije, ki bo gotovo pomembna prelomnica v organizaciji ZSMS. Po radiu, v mladinskem tisku in drugod, ste lahko zasledili, da se je predkongresna aktivnost v mladinskih aktivih in ostalih sredinah, kjer živijo mladi, začela že v začetku poletja. Razprave so prve organizirale OK in k sodelovanju po. vabile tudi predstavnike posameznih mladinskih aktivov, ki so potem v svojih vrstah razlagali osnutke resolucije in statuta ZSMS. Na žalost se predstavniki našega mladinskega aktiva niso udeležili teh razprav. Prav zato pri ocenjevanju predkongresne aktivnosti v našem aktivu mladih delavcev ugotavljamo, da te aktivnosti ni bilo čutiti. Tudi drugod v občinah so bile razprave precej pomanjkljive, le v nekaterih aktivih se je z novostmi statuta seznanilo večje število mladih. Iz tega logično sledi trditev, da so iv nekaterih organih mladinskih organizacij mladi premalo aktivni, in da so razumljivo taki organi le formalnost. Pred nami so volilne in programske konference v vseh mladinskih aktivih in tudi v občinski organizaciji. Uspeh nadaljnjega dela je nedvomno odvisen od tega, kako delovna bodo vodstva in organi v posameznih osnovnih celicah, ikot tudi v občinski konferenci. Odkrito se je torej treba pogovoriti s tistimi, ki so delo slabo opravljali ali pa ga sploh niso. V vodstvene organe morajo priti le talki, ki so sami pripravljeni delati in za to žrtvovati včasih tudi svoj prosti čas. Poglejmo na kratko še oba do- kumenta ZSMS. To sta resolucija in statut. Resolucija ZSMS o nadaljnji vlogi in akciji ZSMS v izgradnji samoupravne socialistične družbe, je temeljna zasnova dokumentov in Sklepov 3. konference ZKJ, 21. seje ZKJ, obeh kongresov, sedmega in desetega kongresa ZKS in ZKJ in drugih. Resolucija govori o vzgoji in izobraževanju, razvoju produkcijskih sil in družbenoekonomskih odnosov, o znano, sti in študijsko raziskovalnem delu, o ljudski obrambi, revolucionarnih tradicijah in družbeni samozaščiti, o specializiranih organizacijah, ki .vključujejo mlade, mladinskem turizmu, kulturnem snovanju mladih, mladinskem tisku in informiranju itd. Preveč naenkrat bi bilo, da bi obravnavali vsa področja hkrati, zato je prav, če o tem kaj več spregovorimo v eni izmed naslednjih številk. Tokrat se dotaknimo le obveščanja in propagande. Razumljivo je, da so prav od tega precej odvisni rezultati nadaljnjega dela. Zdi se pomembno in nujno, da bo treba informiranje in propagando dosti bolj razširiti in popestriti kot do sedaj. Prav zato je zelo razveseljiva in pomembna odločitev, da bo tudi v Elanu imela mladina stran v Naši smučini, na kateri bomo mod drugim lahko kdaj pa kdaj prebrali tudi novice oziroma poročila o delu mladih v našem aktivu in drugod. Tudi OK ZSMS naj bi razmišljala o občinskem glasilu, ki bi imelo vsebinsko širšo osnovo, izhajalo pa naj bi v večji naklaidi, da bi bilo dostopno širšemu krogu mladih. Med drugim je prav, da se seznanimo na kratko že z nekaterimi novostmi, ki jih prinaša statut ZSMS. Še vedno se v resoluciji in v člankih statuta, ki govorijo o organiziranosti, poudarja akcijska in idejna povezanost mladine s Sindikati in SZDL. Ob tem lahko ugo-tavfljamo, da ta načela še niso povsod zaživela v praksi, in da ponekod aktivi mladih delavcev in sindikalne organizacije še sedaj nimajo izdelanih skupnih programov in skupnega financiranja. Po novem statutu postane Zveza študentov isestavni del ZSMS in tvori na posameznih fakultetah osnovno organizacijo ZSMS. Izraz »osnovna organizacija ZSMS« je nov, zato bo treba v novi praksi imensko preiti od naziva »mladinski aktiv«, »aktiv mladih delavcev« na ime »osnovna organizacija ZSMS« ali »AMD osnovna organi-zacija ZSMS«. Prav tako so tudi mladi, ki delajo v specializiranih organizacijah (taborniška organizacija, Športna, gasilska in druga društva) in JLA kolektivni člani ZSMS. To se pravi, da tudi v teh sredinah mladi ustanovijo osnovne organizacije ZSMS, če so le dovolj velike, ali pa volijo delegate v osnovno organizacijo ZSMS na vasi ali kraju, kjer delujejo. Skrb ZSMS za mlade v teh sredinah je nenehno usposabljanje, zagotoviti mentorstvo tem organizacijam ter skrb za finančne pogoje itd. Tako eni kot drugi, so sestavni del ZSMS v akcijskem, programskem in idejnem smislu. Dosti govora je tudi o sprejemanju novih članov v ZSMS. To naj bi se vršilo v sedmih razredih osnovnih šol na prostovoljni želji posameznikov, ki so pripravljeni sprejemati načela in programe ZSMS in so pripravljeni v ZSMS tudi delati in se boriti za uresničevanje le-toh. O vseh teh stvareh bodo občinske organizacije in osnovne organizacije v kraljih, kjer so šole, morale posvetiti več pozornosti o ZSMS kot do sodaj. Ce mladinec ali mladinka v kasnejšem obdobju ne pokaže več interesa do dola, ali ne sprejema več naročil in programov oziroma jih ne izpolnjuje, je organizacija odgovorna, da posameznika obravnava, lahko ga celo izključi, če je to potrebno. Prav tu se bo treba dosledneje držati statuta kot do sedaj. Sestavek v grobem prikazuje nadaljnjo ureditev in naloge mladih v naš; socialistični skupnosti. Želimo, da kljub dosedanji praksi ne bi ostalo le pri besedah, zato se moramo vsi vključiti v delo, saj bomo le talko dosegli zastavljene cilje. T. Z. Program občinske konference ZSMS Radovljica Nova ustava, 7. kongres ZKS in 10. kongres ZKJ ter kongres Zveze socialistične mladine Slovenije, odpirajo mladim nove možnosti za delovanje v okviru vseh naprednih družbenih >sil. Zato mladi ljudje odločno podpiramo stališča in sklepe 7. kongresa ZKS in 10. kongresa ZKJ. Organizirani v ZSMS moramo v SZDL, sindikatu in samoupravnih organih delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, šol in samoupravnih interesnih skupnosti, prispevati k učinkoviti družbeni akciji. Osnovne organizaaije ZSMS sprejemajo v svoj program dela naslednje temeljne naloge: — neposredna vključenost delavcev v odločanje o rezultatih svojega dela je temeljno določilo naše ustave. Kjer ta vloga delavcev še ni zagotovljena, tam ima vsakdo od nas velike naloge v boju za samoupravljanje in odločilno vlogo delavcev: a) boj za delavčev popolni vpogled na možnost odločanja na vsa dogajanja v TOZD in vsej družbi, v politiko ustvarjanja, usmerjanja in delitve dohodka, v kadrovsko politiko, v razivojno usmeritev, v stanovanjsko politiko itd.; b) vključevanje delavske večine v samoupravne organe in vodstva družbenopolitičnih organizacij; — dviig izobrazbene ravni mladih delavcev, predvsem tistih z nedokončano osnovno šolo. Strokovno izobraževanje ob delu se ne sme ločiti od družbeno-političnega. OO ZSMS mora neposredno sodelovati pri uvajalnih seminarjih za novo-sprejete mlade delavce; — vključevanje mladih iz sosednjih republik, ki so zaposleni pri nas, v OO ZSMS; — pridobitev stanovanj za mlade in mlade družine, ki nimajo nad-poprečnih visokih prejemkov, je praktično nerešljiv problem. Zato bomo mladi vztrajali na doslednem izvajanju načel delovanja solidarnostnega stanovanjskega sklada stanovanjske skupnosti; — pri nalogah s področja druž-beno-ekonomskih odnosov in soai-alne politike ne smemo mimo mladih kmetov in njihove organiziranosti v ZSMS; — mladi bomo podpirali in neposredno sodelovali pri akcijah za gradnjo vzgojno varstvenih ustanov, dograditev osnovnih šol in razširitve mreže ter izboljšanje pogojev za delo srednjih šol v občini; — da bomo naloge, ki izhajajo iz predloga resolucije 9. kongresa ZSMS in statuta ZSMS lahko uresničevali, se moramo predvsem dobro organizirati v vseh sredinah, kjer delajo in živijo mladi. Ne gre za organiziranost zaradi organiziranosti. Gre za to, da delujemo organizirano v neposrednih akcijah z družbenopolitičnimi organizacijami in v občinski organizaciji ZSMS; — občinska organizacija je enotna organizacija v akcijskem, idejnopolitičnem in organizacijskem smislu, v katero se združujejo vsi člani ZSM, ki živijo in delajo na področju občine ter vse OO ZSMS v vseh sredinah v okviru občine. Sekretar AM »Elan« Test novega gliserja GP-070 v Poreču. Ta čoln ima za prodajo naslednje leto velike perspektive. Prijetna osvežitev na tržišču Pomemben posvet Dne 26.9.1974 je sklical glavni direktor, dipl. oec. Dolfe Vojsk sestanek z vsemi predstavniki samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij. Izvleček iz tega pomembnega sestanka, na katerem so se obravnavale aktualnosti o podjetju, bodo dobili posebej v prilogi vsi člani kolektiva. Zaradi preobširnosti ga ne objavljamo v Naši smučini. (op. ur.) s. LESflRIflDA 71 ŠPORTNE IGRE DELAVCEV LESNE INDUSTRIJE SLOVENIJE Lesariada 1974 je za nami. Po mnenju sodelujočih je odlično uspela. Organizator V. losariade športnih iger delavcev lesne industrije SR Slovenije, Poslovno združenje LES, je vložilo maksimalno naiporov, da so se te igre obdržale in izvedle pod dobrim strokovnim vodstvom športnega društva Slovan in pokroviteljstvom Slovenijalesa iz Ljubljane. Naše zastopstvo je bilo številno, nastopali smo prav v vseh tekmovalnih disciplinah. Kljub temu, da v Begunjah nimamo igrišč za trening, so se naši tekmovalci temeljito pripravljali pod težkimi pogoji v okolici, Radovljici, Kamni gorici, Lescah in drugod, je 3. mesto v sikupnam plasmanu od 43 podjetij odlično. Vsi pa trdijo, da bi bilo lahlko še bolje, če bi imeli malo več športne sreče in če bi bili razporejeni v druge predtekmovalne skupine. Pa vendar smo z usipehom lahko zadovoljni. Samoumevno je, da pri tiče delavcem iz tovarne šiportnega orodja dober uspeh na podnočju športnih tekmovanj na lesariadah. Toda to, kar je bilo doseženo, je le bolj osebna zavzetost in požrtvovalnost. Manjka nam pogojev in opreme. Ko bodo v podjetju boljši časi, bomo temu morali posivetiti več pozornosti in sredstev seveda. LJUBLJANA, 13. in 14. SEPTEMBRA 1974 Odlično 3. mesto za Elan ena zlata in tri bronaste plakete Posamezni rezultati: 1. Skupna uvrstitev: točke 1. Slovenijales-Brest Cerknica 193 2. Stol Kamnik 172 3. Elan Begunje 155 43. Proles Ljubljana 1 2. Zlato za šah, ženske: točke 1. Elan Begunje 21,5 2. Novoles Straža 19 3. Brest Certknica 18 8. Javor Pivika 5 V naSi »zlati« ženski ekipi so nastopale: 1. Maričika Horvat 2. Tatjana Zuljan 3. Marija Prestnl 4. Julijana Fetfk Čestitamo! 3. Bron za kegljanje, moški: keglji 1. Meblo Nova Gorica 1274 2. Slovenijales-Brest Cerknica 1244 3. Elan Begunje 1213 39. Proles Ljubljana 889 V naši ekipi so tekmovali: 1. Janez Gašperin 2. Lado Hegedič 3. Matevž Vidic 4. Slavko Toman 5. Janez Kolman 6. Marjan Vehovec 7. Marjan Triplat Največ kegljev, 230, je podrl Janez Kolman. Bravo! 4. Bron za strelce: rok prehodni poka/l, 'ki so ga naši strelci osvojili na dveh zadnjih le-sariadah. Zelja za osvojitev v trajno last se ni izpolnila. Pa drugič. Čestitamo! krogi 1194 1186 1179 606 Slovesna podelitev pokala vodji vseh ekip, tov. Jožetu Prestrlu 1. Lip Slovenske Konjice 2. Stol Kamnik 3. Elan Begunje 33. Slovenijales Medvode Za naše barve so streljali: 1. Silvester Pangerc 2. Rudi Kokalj 3. Anton Vidic 4. Boris Kozinc 5. Anton Peinkiher Kljub odličnemu 3. mestu je bil s kančkom grenkobe izpuščen iz 5. Bron za šah, moški: točke 1. Stol Kamnik 19,5 2. Tov. meril Slovenj Gradec '18,5 3. Elan Begunje 18 23. Jelka Begunje 6,5 Naši vrli šahisti so nastopali v sledeči postavi: 1. Jožef Prestnl 2. Maks Vrečko 3. Vinko Jerala 4. Milan Dragan 5. Pavel Peterman 6. Franc Resman Se niikoli naši -šahisti niso bili bliže zlatemu odličju, saj so do predzadnjega kola vseskozi vodili. Čestitamo! 6. Odbojkarji, prav dobri: točke 1. Novoles Novo mesto 22 2. Meblo Nova Gorica 18 3. Marles Maribor 15 7. Elan Begunje 10 16. Lip Slovensike Konjice 1 (Nadaljevanje na 6. strani) Naši uradni predstavniki na častni tribuni (Knafelj, Lipnik, ing. Pintar) ii|§il V' 'PIESTO1 lESARUADA 74 Odlično tretje mesto za Elan (Nadaljevanje s 5. strani) V naši ekipi so bili: 1. Miran Vidic 2. Peter Petriček 3. Zdraviko Legat 4. Stane Kozamernik 5. Janez Peternel 6. Jurij Vogelnik 7. Damjan Potočnik 8. Franc Kokalj 9. Lado Hegedič Fantje so se borili srčno in so bili dobro pripravljeni. Zal so v predtekmovanju naleteli na premočne nasprotnike. 7. Odbojka, ženske: točke 1. Slovenijales-Brest Cerknica 16 2. Lip Bled 12 3. Slovenijales-Savinja Celje 9 9. Elan Begunje 2 10. Javor Pivka 1 V bodoče bo troba več in bodjšift priprav. 8. Streljanje, ženske: krogi 1. Jelovica Škofja Loka 454 2. Lip Slovenske Konjice 441 3. Brest Cerknica 437 10. Elan Begunje 322 20. Savinja Colje 196 Streljale so: 1. Gosaikova 2. Mraikova 3. Podlipčeva Naše vrste 'je prijetno osvežila Angela Mrak. 9. Balinarji: točke 1. Inles Ribnica 27 2. Javor Pivka 23 3. Lesonit Ilirska Bistrica 18 13. Elan Begunje 9 21. Zlit Tržič 1 Kljub 13. mestu so bili naši balinarji dobri, saj so premagali tudi boljše nasprotnike. Naši balinarji: 1. Ciro Griovski 2. Stefan Gatej 3. Janez Kolman 4. Valentin Blažič 5. Štefan Kaurin z malo več športne sreče lahko dosegli mnogo več. Naslednja, VI. lesariada, bo drugo leto meseca junija v Mariboru. K. S. Odbojkarji so se žilavo borili za čimboljši uspeh. (Na sliki v akciji) Slavnostni mimohod. V bodoče se bomo morali vključiti v sprevod vsi nastopajoči. Upamo, da že v primernih dresih 10. Kegljanje, ženske: keglji 1. Slovenijales-Brest Cerknica 1060 2. Meblo Nova Gorica 1024 3. Slaveni;jales-Savinja Celje 983 13. Elan Begunje 843 18. GLI Slovenj Gradec 596 Naše tekmovalke: 1. Koširjeva 2. Gosakova 3. Paplerjeva 4. Gartnerjeva 5. Jesenškova 6. Pristova 7. Avsenikova 11. Mali nogomet: točke 1. Lipa Ajdovščina 37 2. Lip Bled 33 3. Glin Nazarje 30 21. Elan Begunje 11 31. Novoles Novo mesto 1 Kljub skromnemu rezultatu so se naši fantje borili srčno in bi Janez Kolman je podrl od naših kegljačev največ kegljev, kar je pripomoglo k odličnemu 3. mestu Naše »zlate« šahistke. To je bilo doživetje! Vse so bile odlične. Priborile so edino zlato za »Elan« ett\N Novice - novice - novice - novice Mnoge tovarne smuči so si za dopolnilno proizvodnjo omislile izdelavo teniških loparjev, ikajti tenis postaja vedno popularnejši, oziroma modnejši. Rakete izdelujejo: Head, Fischer, Vol,ki, Yamaha, Duralop ter Mantana ter Lange. SKI RACING, Vol 7/3 J. N. Augert in Patric Russel sta z Rossignolom podpisala pogodbo, da bosta to sezono nastopala na svetovnem prvenstvu profesionalcev na njihovih smučeh, Henry Duvil-lard bo nastopal za Dynastar, Killy pa za K2, SKI BUSINESS, vol 14/9 Švicarski šampion Russi je zamenjal smuči. Njegov novi lastnik Kneissl mu je za to plačal 6-številč- no vsoto. Evropa obžaluje, da proizvajalci plačujejo bajne vsote maloštevilnim zvezdam, medtem ko za ostaile ne ostaja nič denarja. EUROSPORT V intervjuju za Eurosport je Fi-sher izjavil, da bo začel izdelovati loparje za tenis. Na razvoju so delali tri leta, njihov »air-compound-system« je patentiran. V okvirju loparja so cevike iz steklenih vlaken, ki jih s pomočjo zračnega pritiska napoJnijo s smolo. Novi model se bo imenoval Matchmaker in bo na trgu že septembra 1974. V prvem letu planirajo 30.000 loparjev, v drugem 60.000, v tretjem pa že 100.000 loparjev. Seveda nameravajo tudi pri tenisu pridobiti najboljše igralce za svoje rakete, tako Hansa Kazyja in Alana Stona. Tov. Mlodrag Doberlet, upokojenec iz Ljubljane — naš bivši sekretar podjetja je bil oba dneva z nami in nam je dajal koristne nasvete in napotke. (Sedi tretji od leve. V ozadju nekaj naših šahistov.) Kadrovske novice Izlefi kakršnih si še želimo Konferenca osnovnih organizacij ■sindikata Elan je za člane kolektiva organizirala dva dvodnevna iz. leta na morje, v Crikvenico. Izleta sta bila predvidena za soboto 7. >in 14. septembra. Cena dvodnevnega izleta je bila le 120 din, kljulb temu pa smo morali žal drugi izlet zaradi premalo prijav, odpovedati. Izleta v soboto, 7. septembra, pa se je udeležilo 43 članov našega kolektiiva. V Crikvenici vreme ni bilo najboljše, zato s kopanjem ni bilo nič. Tako smo ta dan izkori- Na sestan'ku starovaškega političnega aktiva je sekretar občinskega komiteja dejal: »Tovariši, v našem načinu dejavnosti je še veliko malomeščanskih usedlin. Zdajšnji politični trenutek terja od nas, da spet postanemo aktivisti. Doslej smo hodili v tovarne in smo sc pogovarjali samo z vodilnimi ljudmi. Tako nismo mogli zvedeti vse resnice. Ustanovitev TOZD mora spodbuditi naša aktivistična prizadevanja. Treba je iti med ljudi, se pozanimati, kako se počutijo, ikaj jih tišči. Treba je torej vzpostaviti stik z delavci.« Te besede so tolikanj spodbudile predsednika izvršnega odbora občinske skupščine, da je že naslednjega dne odšel v TOZD Stačev, ki deluje v okviru OZD Cetrans. Tamkaj so mu najprej — na sestanku pri direktorju — vodilni tovariši povedali, kaj vse so storili in kaiko zelo so se trudili, da 'bi delav. cc pridobili za sodelovanje v samoupravljanju. Potem je tovariš predsednik vzpostavil neposredni stik s proizvajalci. Sel je v obrat, kjer izdelujejo ženske čevlje. Ob njem sta hodila generalni direlktor in glavni inženir, za njim pa delovodje, mojstri, pred-sednilka sindikata in delavskega sveta in sdkretar osnovne organizacije ZK. »Torej tu delate ženske čevlje?« je ugotovil predsednik. Generalni direktor je pojasnil: »Ja, tristo parov na dan.« In je predsednik vprašal delavko .pri štanci, ki je oblikovala zgornje dele čevljev: »Kako se počutite?« »Počutim se ...« je začela delavka in kdo ve, kaj vse bi še povedala, če ji ne bi vskočil v besedo glavni direktor: »Micka je naša najboljša vrezovalka.« »In koliko zaslužite?« je vprašal predsednik. »Zaslužim,« ie rekla Micka, »če normo presežem ...« In ji je segel v besedo glavni inženir: »Na tem delavnem mestu niso kdove ka‘ko obilni zaslužki, res pa je tudi, da delo ne terja veliko strokovnosti.« »Mioka je tudi član delavskega sveta,« je povedal predsednik sindikata. »Glej, no,« je dejal predsednik izvršnega odbora, »in 'kaj pravite, kako ste stili za izlet na otok Krk. Ogledali smo letališče in elitno hotelsko naselje »Haludovo«, obenem pa smo bi’t prijetno presenečeni nad lepo, v glavnem z vinogradi zasajeno pokrajino otoka. Zvečer je bil v Crikvenici zaključek turistične sezone z veliko ribiško »fešto« in ognjemetom, zato smo iprilšli na svoj račun vsi tiŠti, ki smo bili željni zabave, plesa in ribjih specialitet, da o vinu sploh ne Igovoirim. ,Kot (zanimivost naj omeniim le to, da je za to priliko bil spremenjen v zabavišče ves prostor na »rivi«, vključno s cesto, tako je bilo eno izmed teh plesišč ravno na prehodu za pešce. Za zabavo in ples pa je igralo pet orkestrov različnega žanra. Vsem, ki smo se »fešte« udeležili, je bila zabava zelo všeč, tako da je večina le-teh iprišla na spanje zgodaj — »zjutraj v nedeljo«. V nedeljo pa je vreme bilo zelo sončno in toplo, zato smo se vsi kopali in sončali, nekatere pa je plavalni mojster Janez celo plavati naučil. Zvečer, ko je bilo treba domov, nam je bilo vsem žal, da je vsega konec. Vsi pa smo z izletom bili zadovoljni ter si bili enotni v tem, da je izlet uspel in da si podobnih izletov še želimo. Lado Matjašič zadovoljni z vašim samoupravljanjem?« Ropot strojev je preglasil njegovo vprašanje in delavka je vprašala: »Kako ste rekli?« Delovodja pa je dejal: »Oh, nič, nič, Midka, ti kar delaj.« In obisk se je premaknil do drugega stroja. Tam je delavec Andrej cvikal čevlje. »Kako se počutite?« je spet vprašal predsednik. »V kakšnem smislu?« se je pozanimal Andrej. »Mislim, kako vam kaj gre? Ste zadovoljni?« »Je,« je mencal delavec, »če bi me vprašali, kako sem zadovoljen z delom, bi vam povedal, da ...« In se je oglasil mojster: »Andrej je naš najstarejši delavec. 2e trideset let dela pri nas in je dobil uro. No, stari, pokaži predsedniku, kaj si dobil. Delavec je pokazal uro in predsednik je dejal: »Lepo darilo. Za trideset let, ste rekli. Čudovito darilo, kaj pravite?« Andrej pa je molčal. Obisk je prišel do Vere, ki lepi podplate. »Je tole lepo ddo?« jo je pobaral predsednik. »Delo kot delo,« je rekla delavka. i»Pa ste zadovoljni? Imate otroke?« »Pet otrotk imam.« »Ta’ko veliko?« se je začudil predsednik in ko se je obisk pomaknil proti izhodu iz obrata, je še dejal: »Glej no, ikdo bi si mislil!« Potlej so vodilni tovariši popeljali predsednika na zakusko in so ga pogostili in hkrati so na račun tega obiska pogostili tudi sami sebe in vsi so bili zadovoljni, da je predsednik izvršnega odbora občinske skupščine ikončno vendarle vzpostavil stik z delavci. Janez Voljč LASTNOST DELAVCA V MESECU SEPTEMBRU SO PRIDOBILI: 1. Seničak Zuhra — NK delavka v obratu smuči 2. Aljič Zehra — NK delavka v obratu smuči 3. Vukajlovič Olga — NK delavka v prototipni delavnici 4. Derlinlk Zvone — NK delavec v pomožnem obratu 5. Pogačar Anton — KV avtomehanik v pomožnem obratu 6. Pretnar Miha — strojni tehnik v Inštitutu 7. Rajhard Olga — NK delavka v pomožnem obratu 8. Rajhard Sonja — NK delavka v pomožnem obratu 9. Sedlarevič Milka — NK delavka v obratu smuči 10. Mailtarič Djuro — KV mizar v lesnem oddelku 11. Matkovič Lidija — NK delavka v cibratu smuči 12. Legat Franci — NK delavec v prodajnem sektorju 13. Kiselak Jože — NK delavec v obratu smuči 14. Djenanovič Fatima — NK delavka v obratu smuči 15. Intihar Anica — NK delavka v obratu smuči 16. Maneva Denica — NK delavka v obratu smuči 17. Tancar Anton — NK delavec v pripravi lesa 18. Kojič Milovan — NK delavec v pripravi lesa 19. Burnar Franc — NK delavec v kovinskem oddelku 20. Strojanšdk Viktor — NK delavec v kovinskem oddelku 21. Crnkilč Muharema — NK delavka v obratu smuči 22. Vukmir Nedeljko — NK delavec v obratu smuči 23. Novakovič Predrag — NK delavec v obratu smuči 24. Sišika Andrejka — NK delavka v kovinslkem oddelku 25. Rajhaid Vilma — NK delavka v kovinslkem oddelku 26. Vojsk Dolfe — dipl. oec. kot glavni direktor podjetja 27. Deželaik Breda — NK delavka v (prodajnem sektorju 28. Pogačar Anton — NK delavec v pripravi lesa 29. Glivar Zvonimir — NK delavec v pripravi lesa 30. Zlodnjak Slobodan — NK delavec v pripravi lesa Razno MALI OGLAS Zlata pravila življenja, .knjiga izrekov, napotkov, modrosti, ki je bila z vsakim ponatisom razprodana. NOVA izdaja septembra 1974. Zahtevajte prospekte v knjigarnah. Subskripcijska cena 100 din. Direktna naročila sprejema .Kulturni atelje Slovenije, p. p. 179, Ljubljana (ali osebno Sandi Sanca). Zlata pravila so prijatelj, ki nikoli ne razočara! TEHNIČNA IZBOLJŠAVA Komisija za izume in tehnične izboljšave je na svoji zadnji seji sklenila, da nagradi s 100 dinarji avtorja vloge št. 149, Franca Bu-lovca, za vlogo Pete smuči pri tipih MIRACLE in IMPULS. K. T. Ameriškemu Ski-poolu sta se priključila tudi Caber in Fischer. 31. Katarevič Hanče — NK delavka v obratu smuči 32. Mravlje Ivanika — NK delavka v prototipni delavnici 33. Manasijeva Stanka — NK delavca v obratu smuči 34. Avdič Senija — NK delavka v obratu smuči 35. Sadič Senija — NK delavka v obratu smuči 36. Ražič Emine — NK delavka v obratu smuči 37. Bratec Ignac — NK delavec v pomožnem obratu 38. Žilih Franc — KV mizar v obratu smuči 39. Prešteli Janez — NK delavec v obratu smuči 40. Džamastagič Adevija — NK delavika v obratu smuči 41. Kolman Cveto — KV avtomehanik v prodajnem sektorju 42. Babičič Gospova — NK delav. ka v obratu smuči 43. JO^an Olga — NK delavka v obratu smuči 44. Kopše Jožica — NK delavka v obratu smuči 45. Milič Velka — NK delavka v obratu smuči LASTNOST DELAVCA KONEC AVGUSTA IN V MESECU SEPTEMBRU SO IZGUBILI: 1. Pristov Matevž — NK delavec v kovinskem oddelku 2. Rožič Nada — ekonomist v na. baivnom seiktorju 3. Kapus Milica — prof. 'nem. in angl. v KSS 4. Legat Marjan — NK delavec v prodajnem sektorju 5. Lotrič Mlan — NK delavec v pomožnem obratu 6. Perko Jože — PK delavec v lesnem oddelku 7. Juilkovič Zvone — PK delavec v obratu smuči 8. Ilič Tomislav — KV varilec v kovinskem oddelku 9. HeberJc Rudi — NK delavec v prototipni delavnici — odhod v JLA 10. Pogačnik Miran — KV strugar v kovinskem oddelku — odhod v JLA 11. Osterman Jože — dipl. ing. glavni direktor — odhod v pokoj 12. Lisičič Gospoina — NK delavka v obratu smuči 13. Gašperin Peter — lesni tehnik v tehničnem biroju 14. Sitar Srečko — lesni tehnik v tehničnem biroju Sc posnetek naših nogometašev na Lesariadi — 1974 Stik z delavci (Iz Delavske enotnosti) Elan z okolico. Najnovejši posnetek iz Mengrada. (Foto: Franci Kolman) NOVICE SEJMI V OKTOBRU 28. 9. do 6. 10. — Friedrichshafen — razstaiva čolnov 8. do 12. 10. — Elektronika 74 — mednarodna razstava za eloktron-sko, telekomunikacijsko in jedrsko tehniko — Ljubljana 10. do 13. 10. — Mednarodna razstava za zimsiki Šport — San Francisco 11. do 28. 10. — 7. mednarodni obrtni sejem — Kranj 17. do 18. 10. — EMTEC — evropski trgovinski sejem za čolnarstvo — Hamburg 17. do 27. 10. — Mednarodna razstava čolnov — Hamburg 18. do 20. 10. Mednarodni sejem za smuči — Seattle (ZDA) 18. do 27. 10. — Mednarodna razstava čolnov itn salon opreme za podvodni Šport — Genova 19. do 28. 10. — Mednarodni salon strojev za les — Valencia 21. do 26. 10 — Interbiro — mednarodna razstaiva pisarniške ter informacijske tehnike in — Educa — mednarodna razstava učil in opreme za pouk in vzgojo — Zagreb 28. 10. do 1. 11. Razstava »Know-How« — Oslo 28. 10. do 2. 11. — Mednarodni specializirani sejem za oljno hidravliko in pnevmatiko — Ziirich 28. 10. do 3. 11. — Mednarodna razstava za varstvo pni delu m varstvo Okolja — Beograd Norveški Skipool je namenil svojim alpskim tekmovalcem v letošnji sezoni 450.000 kron