CENA 40 din - Leto XXXVIII - Št. 61 KRANJ, torek, 13. 8.1985 ©©EM^IEnGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO adalci V Lescah — Na letališču v Lescah je bilo konec tedna republiško padalsko prvenstvo. Po pričako-Qnju so imeli največ uspeha tekmovalci iz Lesc. Nadvse pomembno in skrbno opravilo padalca je zlagale padala. Fantje na sliki so vešči tega posla. Več o prvenstvu na 10. strani — Foto: F. Perdan Končana je poletna šola slovenskega jezika v Kranju Odločilen prispevek k slovenskemu samospoznavanju jj slušateljev iz 13 držav, kjer živijo slovenski izseljenci in tu10*' Je v Petek sklenilo šolanje v poletni šoli slovenskega je-*a v Kranju — Na sklepnem sprejemu v hotelu Kokra na Brdu ° Jim podelili potrdilo o končanem šolanju, pesmarice in slo-e"ske knjige v spomin na prebivanje v domovini staršev. l !'ani — V petek se je v Kranju $ke četrta poletna šola sloven-Sej.8a jezika za otroke slovenskih iz-Jencev, zdomcev in zamejcev, ki ^Prirejajo Slovenska izseljenska ^tica, Filozofska fakulteta in nJska Srednja šola pedagoške smeri. Udeležilo se je je 50 slušateljev iz 13 držav, največ iz Združenih držav Amerike in Kanade, prišli pa so tudi iz Venezuele, Francije, Velike Britanije, Grčije, Italije, Švedske, Nizozemske, Zvezne republike Nemčije, Avstrije, Italije in Japonske. V tp0rn°bilist prehiteval »v škarje« — veriga trčenj — Brezglavo prehi-Iq anJe »v škarje« je zakrivilo prometno nezgodo, ki se je v soboto, ■ avgusta, pripetila na magistralni cesti med Radovljico in Podvi-c^nx- Voznik osebnega avtomobila nemške registracije (iermann Wei-jjeT*heder je prehiteval v koloni, tedaj pa je nasproti pripeljal voznik Irf*1* ^cnafer z avtomobilom nemške registracije. Da ne bi prišlo do gaenia> Je Schafer začel zavirati. Tedaj se je vanj zaletel tovornjak, ki ir ^e za njim pripeljal 20-letni Arem Idriji z Jesenic. Medtem je por pQ *telj trčenja Weichenrieder srečno izpeljal iz »škarij«, tovornjak ter7e zneslo na drugo stran ceste, kjer je trčil še v prvi avto v koloni, je vozil nemški državljan Herbert Scherlinzkg. Povzročitelj je po tj enJU odpeljal, vendar so ga v slabi uri izsledili, '/.uradi prometne 0l>^°de, v kateri je nastalo za 6.650.000 dinarjev škode, je bil dve uri J^J} promet na magistralni cesti, (dž) — Foto: F. 1'enlnti mesecu dni so se naučili osnov slovenskega jezika, se bolj ali manj uspešno spopadali s spoli, skloni, dvojino in drugimi zankami slovenskega jezika in hkrati prisluhnili utripu naše dežele. Letošnja poletna jola slovenščine ni bil zgolj pouk, temveč so program izpopolnili tudi z nekaj privlačnimi ustvarjalnimi dejavnostmi. Večerni razgovori o slovenskem'* šolskem sistemu in jugoslovanski družbeni ureditvi so že tradicija, prav tako srečanja s pesniki (letos jih je obiskal Lojze Kovačič); bivanje v kranjskem dijaškem domu so jim tokrat organizatorji popestrili še s koncerti (srečali so se z Janijem Kovačičem), letos prvič pa so družno s petimi lektorji zasnovali glasilo Korenine. List je verna kronika bivanja mladih potomcev slovenskih izseljencev v svoji drugi domovini. Neveščemu uredništvu je pri delu pomagal mentor Miha Mohor. Ko so jim ob slovesu na Brdu organizatorji podelili potrdila o šolanju v poletni šoli slovenskega jezika pa slovenske knjige in pesmarice, ki jih bodo v domovini še kdaj spomnile na slovenske besede in pesmi, so jim za popotnico izrazili željo po nadaljnjem spoznavanju Slovenije, njene kulture in govorice. Smisel njihovega prihoda je bilo samospo-znavanje slovenske identitete, to naj jim pomaga utrditi vez z domovino staršev in jih spodbuditi, da postanejo nosilci slovenske kulture v okoljih, kjer živijo. D. Z. Žlebir V četrtek praznik graničarjev V četrtek, 15. avgusta, praznujejo naši graničarji. Tega dne leta 1044 je bil ustanovljen Korpus narodne obrambe Jugoslavije, predhodnik današnjih graničarskih enot. Tem skromnim in prizadevnim fantom, hrabrim čuvarjem naših meja, namenjamo reportažo na 8. strani. Graničar -jem ob tej priložnosti naše čestitke! V SREDIŠČU POZORNOSTI Draga jesen Po vročem poletju ni ravno malo takih, ki jih skrbi, kako bodo prebili jesen. V vročini so podivjale tudi cene in nič ni videti, da bi jih jesenski hlad kaj umiril. Že dosedanje podražitve so mnogim razbile iluzije o morebitnih jesenskih prihrankih, pa z njimi val podražitev najbrž še ni šel mimo. Najteže je bilo sprejeti vesti o dražjem kruhu, moki, olju, sladkorju, brez osnovnih živil namreč nihče ne more. Malo manj boleče je odjeknila podražitev mesa, saj si ga revnejši že davno ne privoščijo več in dodatna podražitev se jih vse manj tiče. Le če si bodo hoteli privoščiti jesensko polovico prašička za v skrinjo, bo njihovemu proračunu trda predla. Da je dražji premog, so že občutili tisti, ki so ga naročili za to zimo, pa tudi stanovalce blokov je »razveselil« nov znesek na položnici. Dražja elektrika je bila zgolj logično nadaljevanje serije podražitev, višje cene prevozov novo dejanje. Nekajodstotni porast življenjskih stroškov najbolj občutijo že doslej najbolj ogroženi sloji prebivalstva, upokojenci z nizkimi pokojninami in delavci iz tovarn, kjer izplačujejo najnižje osebne dohodke. Kako bodo le-ti živeli ob novih podražitvah, kako bodo ob višjih mesečnih računih za bivanje zmogli dražjo hrano, kako se bodo na jesen oblekli? Bo morda vse več primerov, o kakršnem smo nedavno slišali v oddaji sarajevske televizije, o stotih Sarajevčanih, ki so že poldrugo leto v temi, ker ne morejo plačati elektrike? Te, na prejšnje stoletje spominjajoče razmere niso nikakršna eksotika. Kot kaže, postajajo vse bolj vsakdanji dokaz, da si nekateri ljudje le z delom ne morejo zagotoviti socialne varnosti. Za soočenje s podobnimi mejnimi primeri nam ni treba do Sarajeva, saj smo jih do nedavna imeli prav pred domačim pragom. Niti leto dni ni od tega, kar so delavci Iskre Telematike dobivali tako nizke osebne dohodke, da z njimi niso zmogli stroškov bivanja na Planini. Tem gre zdaj nekoliko bolje, prav gotovo pa niso redki ljudje, ki z delom enega meseca najprej poravnajo stroške bivanja, za hrano pa jim ob koncu meseca že zmanjkuje. Najteže je onim z dohodkom ali pokojnino kot edinima viroma preživljanja. Res je, da mnogim pomagajo prebiti različne socialne pomoči, a ob valu podražitev bi bile slednje potrebne novim in novim upravičen-cem- D. Z. Žlebir Jutri izredna številka Gorenjskega glasa Vsa gorenjska gospodinjstva, nad 60.000 jih je, bodo jutri brezplačno prejela izredno številko Gorenjskega glasa. Je predvsem sejemsko obarvana, saj je te dni v Kranju 35. jubilejni Gorenjski sejem. Razen tega boste lahko v tej številki prebrali marsikaj zanimivega o Gorenjskem glasu, najbolj branem časopisu na Gorenjskem. Marsikaj koristnega o nas in o prednostih, če postanete naročnik, boste izvedeli. V izredni številki je objavljena naročilnica za naš časopis. Kdor se bo naročil, bo sodeloval v privlačnem nagradnem žrebanju. Kadi bi vas tudi opozorili, da ima Gorenjski glas na kranjskem sejmu poseben prostor, kjer se lahko naročite na časopis, oddaste mali oglas ali drugo sporočilo in poveste, kaj vam je v časopisu všeč in kaj vas moti! J Na Bledu rušijo vse rekorde Bled je poln kot še nikoli. Ne le hoteli, tudi zasebne turistične sobe. Lani so imeli v vrhu sezone le dva dni več kot 4 tisoč gostov, letos se ta številka vleče že 25 dni zapored. Minuli petek je bila najvišja, saj so našteli kar 4.729 gostov. Tudi zasebne turistične sobe so letos polne, v njih je dnevno okoli 1.100 gostov. Toliko je seveda prijavljenih, verjetno pa se še dogaja, da lastniki kakšnega skrijejo. Vsekakor pa se jim to ne splača več. Davčna politika je namreč postala zanje zelo ugodna, plačajo le 6 odstotkov davka od skupnega prometa. Pri neprijavljenih gostih, večinoma so to seveda tujci, pa je tveganje po novem veliko. Kazen za neprijavljenega tujega gosta znaša 30 tisoč dinarjev, kar je pri neprijavljeni tuji družini že dokajšnja kazen, ki odtehta davek. Splača se torej ne več, motiv za neprijavljanje gostov je lahko le še deviza, ki jo pobaše v žep. Družbeni plan razgrnjen Radovljica — Osnutek družbene ga plana radovljiške občine za ob dobje 1986—2000 je v javni razpravi, h kateri naj bi pripomogla njegova javna razgrnitev, posebej grafičnih prilog. Načrt je razgrnjen v avli skupščine občine v Radovljici, v prostorih krajevne skupnosti Bled in v prostorih doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. Razgrnjen bo do 20. septembra, na podlagi pripomb in predlogov iz javne razprave pa ga bo občinska skupščina obravnavale 13. novembra. MEDNARODNI . GORENJSKI SEJEM kranj, 9.-19. 8. '85 velika izbira blaga po sejemskih cenah kmetijska mehanizacija bogat večerni zabavni program gostinske posebnosti: žar, raženj, morske ribe, domače vino bančne in špediterske storitve GLAS 2 STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK, 13. AVGUSTA 1985 J PO JUGOSLAVIJI Crnogorska obala razprodana že za prihodnje leto Turistične agencije iz ZRN, Velike Britanije in drugih evropskih držav so pripravljene, da prihodnje poletje pokupijo vseh 15.000 hotelskih ležišč, kijih imata na voljo dve največji turistični' organizaciji v črnogorskem primorju. Agencije so pripravljene na investicijo kljub napovedim, da se bodo prihodnje leto v nekaterih turističnih objektih cene povišale za 20 odstotkov. VOJVODINA ZAHTEVA DEVIZE ZA PŠENICO Vojvodina zahteva od izvršnega sveta, da ji odobri izvoz 70.000 ton pšenice ali prizna devizno menjavo v ustrezni vrednosti. Vojvodinci so odkupili obveznih milijon in 300.000 ton pšenice, za naslednjo setev pa je vsem republikam in pokrajinam zagotovljenih 150 tisoč ton semenske pšenice. Vojvodina potrebuje devize za uvoz surovin in reprodukcijskega materiala za industrijo in kmetijstvo ter za odplačilo dolgov. SPREMEMBE ZA VEZAVO DINARJA Na združenju bank Jugoslavije že nekaj časa razmišljajo o nekaterih spremembah pri vezavi denarja in pri obrestih. Združenje predloga, da bi dali gospodarstvu možnost za vezavo denarja na krajše roke kot je to do zdaj, tudi za teden ali za 14 dni ob večjih obrestnih merah. Kar pa se tiče poslovanja z občani, združenje predlaga, da bi se najnižja vsota občanovega vezanega denarja s sedanjih 20 tisoč povzpela na 50 tisoč dinarjev. Banke tudi resno razmišljajo, da bi spremenile obrestne mere pri vezanem denarju občanov, zlasti pa poudarile razliko med sredstvi, ki so vezana za krajši čas. NAŠ RIZLING JE NEOPOREČEN Laboratorijske raziskave jugoslovanskih vin, ki so naprodaj na britanskem trgu, so potrdila njihovo neoporečnost. Tako pravijo v kmetijskem ministrstvu Velike Britanije, kjer so izločili iz prodaje vsa avstrijska vina, zastrupljena z dietilen glikolom. Od vsega britanskega uvoza vin pride na jugoslovanska komaj kake 4 odstotke. Lani smo na to tržišče izvozili 16,8 milijona litrov vin, med katerimi je najboj priljubljen ljutomerski rizling. POZABILI NA LETO, KO SO SE VPISALI Novi zakon o visokošolskem izobraževanju v Črni gori določa, da lahko redni študentje izgubijo največ dve leti. Sprejeli so ga zato, da bi izboljšali nedopustno slab študijski uspeh na črnogorskih fakultetah. Več kot 60 odstotkov študentov študija ne konča pravočasno, nekateri med njimi pa so že pozabili, kdaj so se vpisali. Po novem zakon se lahko v prvih letih izrednega študija vpišejo le tisti, ki jih pošilja delovna organizacija. S tem naj bi zmanjšali število ljudi, ki z diplomami dolga leta čakajo na delovno mesto, kajti na skupnostih za zaposlovanje je vpisanih okoli 1200 visokošohcev, med katerimi je največ diplomiranih pravnikov. Klub Donat Radovljica — Med delavna uru-itva v radovljiški občini sodi tudi *lub zadovoljnih abstinentov Donat, ki pa je v javnosti malo znan. Deluje pod mentorstvom Zdravilišča Rogaška Slatina, odkoder izvira tudi njegovo ime. Klub ima 43 stalnih oziroma aktivnih članov in več opazovalcev, kakor pravijo gostom, ki se udeležujejo sestankov in drugih akcij kluba. Delovne sestanke imajo enkrat na teden v radovljiški graščini, /sebujejo strokovne razprave in na-aotke za boj proti alkoholizmu, za pridobivanje novih članov in somiš-jenikov. Prirejajo tudi poučne izlete jo domovih in zamejstvu, razna tek-Tiovania in srečania. jp, Priprave na volitve 1986 Evidentiranih premalo_ Predsedstvo občinske konference SZDL Radovljica je predsednikom krajevnih konferenc SZDL poslalo opozorilo, naj v pripravah na volitve nadoknadijo zamujeno, saj je bilo v prvem krogu evidentiranih premalo kandidatov Radovljica — V pripravah na volitve prvi krog evidentiranja v radovljiški občini ni bil najuspešnejši. Primerjava s številom evidentiranih delegatov leta 1982 pove, da jih je zdaj kar 37,4 odstotke manj. Še slabše pa je pri evidentiranju kandidatov za nosilce vodilnih funkcij, saj je število popisnic daleč preskromno. Odziv je bil slab navkljub temu, da so v krajevnih konferencah SZDL imeli spisek funkcij, za katere je treba evidentirati kandidate. Rokovnik pravi, da bo drugi krog evidentiranja potekel konec septembra, ko bodo morali sestaviti drugo zbirno poročilo evidentiranih možnih kandidatov za člane delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in skupščine družbenopolitične skupnosti. Najkasneje do začetka septembra morajo zato v krajevnih konferencah SZDL sklicati koordinacijske odbore za kadrovska vprašanja in volitve, da bodo pri evidentiranju lahko nadoknadili zamujeno. Na volitve se pripravljajo tudi v socialistični zvezi, saj bodo prihodnje programske seje tudi volilne. Ponekod so s pripravami nanje že začeli, drugod čakajo, da bodo minili dopusti. Povedati velja, da bo nosilcem funkcij v SZDL potekel mandat in izvoliti bodo morali nove. Septembra jih torej čaka veliko predvolilnega dela, pri katerem seveda ne bodo smeli pozabiti tudi na volitve v samoupravne organe krajevnih skupnosti. Figa v žepu Predpise in zakone tako radi izigravamo, da dobivamo vedno nove in nove — Naj imamo še toliko ugodnosti, vedno bomo držali figo v žepu Ko se nenehno in povsod zavzemamo za tržno gospodarjenje in poskušamo ukrotiti trg in ga vključiti v naš gospodarski sistem, se lahko včasih kar zgrozimo, kako malo smo v resnici pripravljeni resnično spremeniti razmere. Vse prevječ je takih, ki jim izredno ustreza današnji položaj, zato se tudi država brani pred njimi tako, da se kopičijo predpisi in novele zakonov, ki so tu samo zato, da bi se končno utemeljil družbeno-ekonomski preobrat, ki si ga tako želimo. Nihče ne trdi, da v kupih papirja in predpisov in tudi obilo admi-nistriranja in birokracije, ki si je v zmedenih in nenačrtnih ter nedoslednih razmerah lahko našla svoj razbohoteni prostor. Birokracija ima pač svoje rastoče lovke, ki se lahko prisesajo v dokaj kratkem času in ki jih je izredno težko omrtvičiti. S tem se spopada sleherni družbeni sistem, ne le naš, ki je kljub vsem dobrim prizadevanjem in vročim, željam vendarle pustil obilo por. Ta prazni prostor pa je kot nalašč za špekulacije vseh irrst, ki nam nikakor niso tuje. Vsak se hoče znajti po svoje, vsak hoče izrabiti sleherno nestrokovnost v svoj prid, sleherno pomanjkljivost v svojo korist. Spomnimo se le, koliko samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki naj bi bili pošteni dogovor poštenih ljudi, je izigranih, neupoštevanih in v svoj prid izkoriščenih. In prav zato — v sedanjem prizadevanju za zmanjšanje družbene režije — lahko damo prav tudi tistim ki imajo o družbeni režiji nekoliko drugačno mnenje. Le-ti namreč trdijo, da imajo vsi predpisi in zakoni svoj namen, svoj upravičeni smisel. Tisti, ki trdijo, da so tu samo zato, da administracija daje sama sebi delo, se motijo. Izjemno veliko pa jih imamo tudi zato, ker smo postali pravi mojstri špekulacij in ker nam tudi kazni nič ne pomenijo. t Lep primer upravičenosti zakonodaje — naj bo še tako široka in za laike neupravičena — je primer slovenskega gradbenega podjetja, kije gradilo v Iraku. V Zahodni Nemčiji so kupili veliko težke gradbene mehanizacije in jo mimo Jugoslavije pripeljali na gradbišče. Ko so dela sklenili, so želeli mehanizacijo uvoziti na domača tla, v Jugoslavijo. Vendar pa je državna uprava zahtevala kopico potrdil, dovoljenj, tako da so gradbeniki domala obupali. Razširilo se je laično mnenje, češ, le poglej, kaj vse se lahko dogaja le pri nas. Namesto da bi bili veseli, da se mehanizacija brez večjih problemov v našo korist hitro uvozi, je zdaj treba dan za dnem odpirati vrata in iskati dovoljenja in potrdila. Ko je končno zrasel kup uvoznih dovoljenj, ki naj bi se jih vsaj polovico država sama izmislila, se je izkazalo, da gredbeno. mehanizacija, ki naj bi se kar čez noč uvozila, v Zahodni Nemčiji sploh še ni plačana... » Takšnih primerov je nič koliko, tudi v lastnem okolju bi jih lahko našli. Marsikatera davčna uprava se je že hudo opekla, če je zamižala na eno oko in popustila pritiskom okolja ter zavedno nekoliko kršila zakon. Ne le, da je svojim davčnim zavezancem nudila obilo ugodnosti, posledično so jo še naprej izigravali, ji lagali in goljufali. Pri nas pač vedno radi in na veliko držimo figo v žepu. Tisti poslovneži, ki so nekaj časa živeli, denimo v Združenih državah Amerike, morajo pri izstopu iz države carinkom in mejnim organom vedno pokazati tudi potrdilo, da so plačali UM davke v državi, kjer so prebivali. Zamislimo si samo odziv našega državljana, če bi cariniki pri izstopu poprosili za takšno ali podobno potrdilo. Stvari bi na dolgo in široko komentirali, se pridušali, imeli zadevo za skrajno neumestno, za kratitev svobodnih pravic, če ne že za vmešavanje v osebne zadeve. D. Sedej Voda v Gozdu bo — Delavci Komunalnega podjetja Tržič so že začeli z gradnjo črpališča v Gozdu, kjer bo verjetno že to jesen stekla strojnica, ki bo poganjala vodo po ceveh. V soboto so z izkopom 460 metrov dolgega vodovodnega jarka zaključili v Gozdu delo mladinci, domačini pa bodo morali jarke do svojih hiš izkopati sami. — Foro: D. Dolenc Folklorni skupini Mladi glas in Planika iz Toronta ohranjata v Kanadi sto" vensko ljudsko izročilo. Srečanje izseljencev v Kamniški Bistrici Dobrodošli, rojaki! Že poldrugo desetletje v kamniškem koncu poleti prirejajo sff čanja za slovenske izseljence in zdomce — Letošnje, ki se r spomnilo jubileja zmage, je bilo še posebej slovesno — K sl»v' nostnemu razpoloženju so najbolj pripomogli folkloristi iz *° ronta Kamniška Bistrica — Biser pod Kamniškimi Alpami je v soboto gostil slovenske izseljence in zdomce, ki te dopustniške dni obiskujejo domovino. Vsako poletje se pod vencem kamniških planin zberejo tisti, ki jih je pred leti zvabilo v tujino, tisti, ki so tam rojeni, pa njihovi sorodniki, znanci, prijatelji, planinci, ki se vračajo s planinskih poti. Kamniško slavje je intimno srečanje onih, ki bi v svojo drugo domovino radi ponesli kar najlepši vtis o rodnem kraju in ljudeh, ki jih imajo še vedno za svoje. »Domala poldrugo desetletje že kamniško-domžalska podružnica Slovenske izseljenske matice prireja srečanja izseljencev in zdomcev v Kamniški Bistrici,« je dejal sedanji predsednik Jernej Lenič. »Malo jih pride, udeležba je mnogo skromnejša kot, denimo, v Škof ji Loki, pa vendar tistim redkim pripravimo kulturno bogato srečanje. Na ta način jih želimo spodbuditi, da bi se min se jima je pogosto vračal v no Bistrico ob Sotli. Kanček do#° tožja je ostal, toda stiki, ki so j* Avstraliji navezali z rojaki, so ]irr pomagali ohraniti slovensko govC!rf co in misel. Mestece Morwell, W® živijo, je kar 160 kilometrov odd nja leta jih bomo skuša- I °* julija, da bodo bolje obJjrf-JjjJ, V kamniškem občinskem PTa/jcffi-* jim damo Še slovesneiše ob*^ u\t I se D. (^IMSSSoJJ©ISIIGLAS Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo ilavni urednik: Milan Bajželj 3dgovorni urednik: Jože Košnjek Ustanovitelji Glasa občinsko konferenc«* SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica. Skofja I-oka in Trži* — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj - Novinarji: U-opoldina Bogataj, Danica Dolenc. Dušan lliimer, Helena Jelovčan. U«a Mencinger, Stojan Saj.-, Darinka Sedej, Marija Volcjak. (veto /aplotnik. Andrej Zidar in Danica Zavl-Zlebir fotoreporter Franc IVtilan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec Oblikovalci: U>j/,e Erjavec, Slavko llain in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Bil k (Radovljica) - List izhaja od oktobra I5M7 kot tednik, od januarja lttSH kot ->olt<-duik, od januarja 1H60 trikrat tedensko, od januarja t!M»4 kol poltednik ob sredah in sobotah, od julija I»74 pa ob torkih In petkih. Stavek TK Gorenjski tisk. tisk ZT Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Mnse Pijadeja 1 — TekočI račun pri SDK v Kranju številka MIVtMt t>n:t telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21 800, odgovorni uiednik 21-835, tehnični urednik 2I-835. konici« tala. propaganda, lacono vodstvo 28-403, mali oglasi, naročnina 27-900 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 Naročnin« za I. polletje 1.250 din V SLEHERNO GORENJSKO Hl$0 GORENJSKI GLAS . 13. AVGUSTA 1985 GOSPODARSTVO 3. STRAN ©©SB1BB&3SIEB Seno sušijo kar na seniku Pri Povšinovih na Selu pri Ribnem sena ne spravljajo več v kozolec, temveč na pol suho krmo pospravijo kar na senik, kjer jo do kraja posušijo s pomočjo posebne naprave, ki uporablja sončno energijo — Naprava dobro dela, odpadlo Je veliko ročnega dela, le draga je bila spravilu in sušenju krme so ^oji nadomestili že veliko ročne-8a kmečkega dela. Danes na travnih pojejo kosilnice in ropotajo faktorji z različnimi priključki. ^°se skorajda ne uporabljajo več, sablje in vile so le še v drobno po-ttioč. Potakne pa se, ko nagaja dež. pa na Gorenjskem dostikrat j*agaja. Na pol suho seno morajo javiti v kozolec, kjer se do kraja f°suši. Nakladanje gor in dol, stro-ivu ni' r°čnega dela veliko. Delavca rok pa na naših kmetijah ni Več toliko kot nekdaj. Takšne težave lahko reši nova ?aPrava, ki seno do kraja posuši j*r na seniku, kamor ga tudi sicer javljajo čez zimo. Za sušenje ^rablja sončno energijo, natan-?eie topel zrak, ki ga zbira sončni ^alnik na strehi. Nekaj takšnih naprav gorenjski ^tje že imajo, vendar jih lahko ^štejemo ha prste. Drage so, zato y5 kmetje ne nameščajo kar vse-i^k. Vendar pa lahko rečemo, da ^ajo bodočnost. Vsaka novost pa yeda potrebuje svoj čas. k "Nobena reč se ne splača takoj, gristi prinese čez čas,« pravi kmet j/anc Soklič, Povšin po domače, s a pri Ribnem. »Napravo za su-^aje sena s pomočjo sončne ener-je treba razumeti kot vlaganje •klo, saj olajša in skrajša delo, i/jP^avi ročnega, ki je povezan s ko*olpem.« ^aa Mici, »toda doh "•jjišila tudi denarnico. Va j8*ejmo naprej, kako ta napra aOol^ IT____Lit. x___I____1. l.S *Pobro suši, dobro,« doda njego- dobro nam je dela. Uporablja topel zrak, ki se n mulega tržiškega gradbenega podjetja SGP toplot?' '°*os opravilo že dve večji gradnji na Koroškem, prav zdaj *ltt *a UL>VU tretJe- Kot nam je povedal direktor podjetja Jakob Stabuc, k ^išo^k*' ODJekte, ki združujejo pod eno streho zadružno trgovino, \'n bunk°- *>rvi tak objekt, ki ga je naročila Slovenska zadru-KV\ va,V Celovcu v sodelovanju z našo Gospodarsko zbornico v Ce-ti^vkeirSe ^re Pri>k sejemske menjave, so zgradili v Kotmari vasi. k ^radrfU dokončujejo v Globasnici, vso pa je ze pripravljenu /a In-H^^a ° V ^t>'t>/m Kapli. Objekt je tipski. Vse potrebno pripravijo §p~~ delajo skupno Trimo Trebnje, Siporeks Zagorje, Imko k »k* s Tržič, posel pa peljejo prek so/.da IMOS, tuko da tam ob-i^taij^a^i0 V 40 dneh je zgradba postavljena. Naročrilk pripravi V*0kJe in P°tom napelje še vse inštalacije. Objekt v Kotmari vasi, 4^bJ°f 300 m'- lestal i milijon ASch, objekta v Globasnici In Zale v h. ki sta približno še enkrat večja, pabosta stala po 5 milijonov tj S ^'1*1°^° Gradbeno podjetje Tržič je uspelo predvsem z zanimivim W iSp^i^ktom za take gradnje, | kvaliteto in solidno izdelavo, ''■d *abuU J° Pri na,očnikih čutiti nezaupanje,« pove direktor Ja ^RrU(ju 1 i''1 tudi mi smo delali kar malic s strahom, K<» pa so vide ^a.f> "no šolnin,, jn h,ti(l i,,i, , ,i,i,,vKonkurenca tunaj |e smo ugotovili, da ti nobena še tako velika rekla 1 ['"ti, "!' '"' pomaga, če se ne izkažei s kvalitetnim delom, (ena In J> H{' k " '''' P°membni.« ^kUy da gradnja naših gradbenikov v Železni Kapli ne ' ^anje se na Koroškem zanimajo že številni zasebniki I) I) Marka Bulca, predsednika Gospodarske zbornice Slovenije, Janeza Bohoriča, podpredsednika slovenskega izvršnega sveta, in drugih predstavnikov družbenopolitičnega življenja Gorenjske in Slovenije odprl Boris Bavdek, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko. Poudaril je, da poslovno-prireditveni center Gorenjski sejem uspešno nadaljuje večstoletno sejemsko tradicijo Kranja. Z odkupom dodatnih zemljišč, ureditvijo zunanjega razstavišča, z dokončanjem gradbenih in instalacijskih del v stari dvorani, z odstranitvijo lesenih barak in z namesti tivi j o strehe v gostinsko-zabaviš-čnem delu sejmišča je izboljšal možnosti za izvedbo sejemskih in vseh ostalih prireditev. V naslednjih letih bo skušal nabaviti dodatno opremo za večnamensko dvorano, zaposliti nove ljudi za dela, ki jih zdaj za sejem opravljajo kooperantje, ter na sejem privabiti še večje število tujih razstavljalcev. Poslovno-prireditveni center Gorenjski sejem je ob 35-letnici povojne sejemske dejavnosti prejel priznanje Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko za uspešno gospodarjenje in usmerjanje sejemskih prireditev. Priznanje je predal podpredsednik MGZ za Gorenjsko Martin Šketa, v imenu Gorenjskega sejma pa ga je prevzel direktor Franc Ekar. C. Zaplotnik Kaj bo prinesla hitra cesta Urbanistični inštitut iz Ljubljane bo do 20. oktobra naredil študijo o razvojnih izpopolnitvah poteka gorenjske hitre ceste. Poudarek bo na gospodarskih koristih, ki jih bo prinesla nova cesta. Možnosti bo treba kar najbolje izkoristiti, da kolone vozil ne bodo drvele mimo, temveč se bodo ustavljale na sodobno urejenih postajališčih, bencinskih servisih, v prodajalnah. Studija bo veljala 2 milijona dinarjev, po 600 tisoč dinarjev naj bi prispevali jeseniška in radovljiška občina, 500 tisoč dinarjev kranjska in po 200 tisoč dinarjev tr-žiška in škofjeloška občina. O tem se odločajo te dni, v Radovljici so zamisel sprejeli, dodali so, da ni treba ponovno presojati, kje bo nova hitra cesta potekala. V radovljiški občini imajo namreč ze narejeno studijo o poteku nove hitre cest-.' od Žirovnice do Črnivca, pred leti so jim jo izdelali pri Urbanističnem inštitutu, suj so ih obvarovati ftimveč plodne zemlje. Traso so tako približali oziroma združili s sedanjo gorenjsko magistralno cesto 100 let bombažna predilnica in tkalnica i tržic Na mednarodnem Gorenjskem sejmu v novi hali. (MMMIEEGLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 13. AVGUSTA 1985 Takle lojtrnik je veliko imenitnejši kot avto! — Foto: F. Perdan VAŠA PISMA PREKINITEV GLADOVNE STAVKE DR. JANEZA RUGLJA PORAZ ALI ZMAGA? Znani slovenski alkoholog in psihiater Janez Rugelj je 1. julija v Tinjah na slovenskem Koroškem začel gladovno stavko. Zakaj? V teh dneh se je 5/'-letnemu zdravniku izteklo 40 let delovne dobe. Po vseh pravilih bi se moral upokojiti. Za človeka, kakršen je on, pa je bila upokojitev nesprejemljiva. Da bi se iz delovnega zanosa umaknil v zapečkarstvo, je človeku Rugljevega kova, ki je naravnost pohlepen po življenju, tuje. Odločba o upokojitvi bi zanj pomenila kazen za ves vložen trud in rezultate 15-letnega garanja na področju mlade vede — alkohologije. Janez Rugelj je pravočasno sporočil odgovornim svoje želje in nakazal možne rešitve. Ena od teh je bila, da dobi naziv visokošolskega učitelja. Za ta naziv izpolnjuje formalne pogoje. Tak status bi mu omogočil delati do 70. leta. Na vlogo ni dobil odgovora. Kljub ponovnemu izzivu je ostal brez odgovora. Začel je z gladovno stavko. Le-ta je pri njem vzklila na trdo prehojeni poti ustvarjalnega dela v zadnjih 15 letih in ni samo znak trenutnega protesta. Ali je bila stiska tako huda ter interes, da opozori na vso problematiko, ki razkriva vzroke gladovne stavke, upravičen*, na tem mestu ne bi razglabljali. Resnica je, da so zasluge dr. Ruglja na področju alkoholo- gije velikanske. Spoprijel se je s področjem, kjer doživlja kot strokovnjak in človek vsak, ki se s tem ukvarja, neprestane zavrnitve in omalovaževanja. Kot otroci alkoholne kulture težko sprejemamo nova stališča. Osebnost, ki zdrži na tem področju dela, mora biti čvrsta, predvsem morajo imeti besede dejanja. In tel je pri Ruglju veliko. Ogromno je storil na publicističnem področju. Poleg Jožeta Ramovša je edini pisal knjige (Dolga pot, Uspešna pot, Zmagovita pot itd.). Na področju zdravljenja alkoholizma pa dosega naravnost fantastične rezultate. Nasprotniki mu očitajo, da ima pretrdo roko, da človeka poniža, zahteva nemogoče, zagovorniki ali boije, poznavalci njegove metode pa vemo, da so družine rojene pod srečno zvezdo, če jim uspe, da se vključijo v njegov program zdravljenja. Res je zahteven, toda visoko človeški in do skrajnosti human. Zahteva le tisto, kar dela tudi sam. V programu ne gre za izganjanje alkohola iz telesa, temveč gre za novo kvaliteto življenja, torej od »imeti« in »postati« k BITI. Marni to bistvo življenja? , Janez Rugelj z gladovno stavko ni opozoril samo na osebno stisko, temveč tudi na krizo v psihiatriji, na krizo časa in družbenega utripa. Ker je zmagala resnica, ki vodi k počlovečenju življenja, o tej resnici pa so odločali tudi drugi, je tak zaključek gladovne stavke znak skupne zrelosti in v ponos slovenskemu narodu. Ana Čebulj Ml PA NISMO SE UKLONILI V Ožbovčevi gmajnici so se rane hitro celile Nalezljiva šepavost ovac Nalezljiva šepavost ovac je predvsem bolezen odraslih ovac, jagnjeta pa praviloma obolijo šele po dveh mesecih starosti. Bolezen povzroča precejšnjo gospodarsko škodo, ker v tropu oboli veliko število ovac (do 80 %), ovce močno shujšajo, se ne obredijo, nekatere pa tudi poginejo. Opazni znaki bolezni so: Najprej se pojavi rdečica in oteklina kože med parkljema. Koža postane izrazitp vlažna in povrhnjica kmalu odmre. V tem stadiju bolezni ovce komaj zaznavno šepajo. Vendar pa se proces postopoma širi, zajame ves podplat in končno tudi us-njico na noketni steni. Zanimivo pa je, da nikoli ne doseže svitka. Zato roževina še kar naprej raste, trohni in i razpada, parkelj pa se bolj ali manj deformira. Vonj odmrlega tkiva je skrajno neprijeten in zelo značilen. Bolezenski proces na usnjici, ki je izredno boleč, navadno zajame oba parklja na eni ali več okončinah. To povzroča hudo šepanje, zlasti na trdih tleh. Prizadete ovce večkrat hodijo po prednjih kolenih ali pa sploh ne morejo na noge in tedaj navadno poginejo zaradi sepse. Bolezen je bila ugotovljena v tropu ovac v planini Lipanca. Po pridobljenih podatkih šepajo ovce tudi v nekaterih drugih tropih. Zato veterinarska inšpekcija naroča vsem lastnikom ovac, da pregledajo svoje ovce, in če ugotovijo, da ovce šepajo, narede naslednje: — da ločijo bolne ovce od zdravih. Na pašnikih, kjer so se pasle bolne ovce, ne smejo pasti zdravih ovac vsaj 14 dni. Isto velja za pota, kjer so hodile bolne ali glede bolezni sumljive ovce; — od časa do časa je treba nujno pregledati parklje zdravim ovcam in jih po potrebi obrezati ter omogočiti, da si vsaj enkrat na teden razkužijo parklje v 5—10% formalinu ali modri galici; — bolnim ovcam je treba parklje temeljito obrezati in razkužiti s 5—10% formalinom. Razkuževanje je treba ponavljati 2—3-krat na teden, najbolje pa vsak dan; — hudo obolele ovce je treba zdraviti z antibiotiki; — ozdravljene ovce se lahko po popolni ozdravitvi vrnejo v trop. Pašnik, kjer se ovce pasejo, pa ne sme biti vlažen ali celo močviren. To velja tudi za ovčje staje. Ker je bolezen nalezljiva, je izvajanje preventive in zdravljenja obvezno za vse lastnike bolnih ovac. Kmalu tudi ribarnica Radovljica — V nizu novih prodajaln na robu Cankarjevega naselja so doslej odprli vrata že poslovalnica Ljubljanske banke, Kokrina prodajalna konfekcije, knjigarna in papirnica Državne založbe Slovenije, Vezeninina prodajalna ter Murki-na prodajalna športnih oblačil in opreme. V prvem nadstropju zasebni obrtniki že nudijo šiviljske, elektrotehnične, optične in pletiljske storitve, konec preteklega meseca pa so ČRTOMIR ZOREČ PO PREŠERNOVIH STOPINJAH V KRANJU OBISK ANE IN OTROK Prešeren je v svojih kranjskih letih potoval v Ljubljano le nekajkrat. Zadnjikrat je bilo to septembra leta 1848, ko je vodil svojega mladega pisarja Andreja Rudolfa na nabor. Ob tej priložnosti je po daljšem času spet obiskal Ano in otroka. Prinesel jim je nekaj denarja, ki pa si ga je moral izposoditi od svoje tete Lenčice. Zaradi bolezni je bil že tako spremenjen, da se ga je Ana kar ustrašila, ko ga je zagledala med vrati. Potem pa ga je, po svoji grdi navadi, obsula z očitki. France je mirno poslušal obtožujoče besede, da ne skrbi dovolj za otroka. In da tako malokdaj pride, kot da je na vse pozabil, tudi na obljube ... Ko pa ga je Ana ob slovesu spet vprašala, kdaj se poroči z njo, ker ji je obljubil, da tedaj, ko se osamosvoji, ji je žalostno odvrnil: »Moja ženka bo smrt grenka.« Otrokoma je dal za slovo vsakemu po eno srebrno dvajsetico. Bržčas zadnji denar, ki ga je še premogel.. Saj si je moral celo za pot v Ljubljano izposoditi, tako slabo mu je že šlo. Potem sta Prešerna, že v času hitro napredujoče vodenice, obiskali najprej Anina mati, potem, čez nekaj tednov, pa še Ana. Obe sta prišli po denar. Tega pa je bilo v hiši malo. Po sporočilu vemo, da je Prešeren dal Anini materi lahko le pet goldinarjev, Ani pa en tolar, ki ga je imel pripravljenega za ko-leke pri svojih pravdnih spisih. Več že takrat ni imel. Proti koncu leta 1848, pozimi, je prišla Netka, kakor je pesnik v trenutkih sreče imenoval mater svojih otrok, po-slednjikrat v Kranj. S seboj je pripeljala šestletno Ernestino in triletnega Francija, Ani je bilo tedaj šele petindvajset let. To pot je prišla v Kranj predvsem zato, da bi Prešeren javno priznal svoja otroka. Na zakonsko zvezo sedaj bržčas ni več mislila, saj je grenko čutila, kako pisano jo gleda Francetovo sorodstvo. Prav nič lepo, skoro popadljivo je o tem Aninem obisku pripovedovala Prešernova sestra Lenka: »Tudi Ana Jelov-škova je prišla v Kranj bolnega doktorja obiskat. Ona pa zato najbolj, da bi se na smrtni postelji z njim poročila. Nočem svojim ljudem z njo nadležen biti, je rekel doktor, ona bi bila potem v rodbini, tako pa ni. Prav slilila je Ana na poroko. Toda doktor je ponavljal, tega nočem in nočem! Morda je prav tu skrit vsaj del odgovora, zakaj Prešeren ni izpolnil obljube, dane Ani v času, ko še ni bil samostojen: »Ko dobim advokaturo, potem odprli gostinski lokal s teraso. S 1. avgustom je zasebnik odprl prodajalno sadja in zelenjave. Do septembra naj bi v pritličju delavnico odprl tudi zlatar in juvelir, poleg bo še picerija. Blejska Špecerija pa obljublja, da bo do septembra zagotovo odprla ribarnico, na katero ljudje težko čakajo. Tam bo imela svojo prodajalno čevljev še Kranjska Planika. JR te vzamem.« Trdosrčni gruntarski rod' binski odnosi so bili bolj močni kot o*? zirnost do uboge nezakonske matere. Sedaj pa poslušajmo, kako se teg žalostnega obiska pri na smrt bolne"1 očetu spominja Prešernova hčerka E1" nestina: »Meseca novembra je mojega obiskal Kastelic. Rekel mu je, da n* more ven, ker ima otekle noge; tj0* spati ne more; zato dela noč in da^ Meseca decembra je že ležal; zdravni^ so obupali nad njim, samo on je še p11 čakoval zdravja. ; Moji materi je nekdo nasvetoval,11 čimpreje poskrbi, da nas pripozna. Toda bolj iz ozirov na njegovo bl^ njo smrt nas je sedaj peljala mab Kranj očeta obiskat. Z nami je šla tu01 neka materina teta. Najprej smo šli k dekanu Dagarin„ug Rekel je: »Ker me doktor Prešereni s ni dal poklicati, ga še nisem obisk31" tudi ne vem, če me sploh pokliče.« K očetu naju je peljala teta, medte ko je imela mati — ne vem že kak " opravek pri okrajnem sodišču. & Ko sva prišla s teto v očetovo vanje, nas njegova sestra Katra sp1^ ni pustila k njemu, potem pa je P°PV stila, rekoč: Zdaj ga pa vzemite, pa £a grob nesite! Ko ji je teta nekaj tečnih poved* ' hotela nas je Katra kar snesti; to moj bratec se je skril za teto, JaZ " sem se obrnila vstran. „ e. Medtem je bil moj oče zaslišal bes dičenje in resnico sluteč poslal ven n dolfa gledat, kaj je. Precej nato nas poklical k sebi. . ^ V prednji sobi je stala surova PlSge; na miza in ravno taka omara za sp1^' v predalu spodaj pa je ležalo par blatnih škornjev. 5 V drugi sobi je bila postelja, o"13^ predali, na kateri je stala ura. ne stolov, miza s papirjem in P* , 'Lf orodjem — kajti Rudolf je pisal. * mu je oče narekoval. Koča na Gozdu odprta jeseni Vršič — Prizadevno Planin društvo Kranjska gora se je lan1 A sno lotilo obnove Koče na Gozdu, j| stoji ob cesti proti Vršiču. KočaJe .( la že povsem dotrajana, za*0 s° \ sklenili temeljito obnoviti. $ Planinci so morali zbrati de zato so prosili delovne organiza^ naj po svojih močeh prispevajo. ^ seli so bili denarnih prispevkov J* ^ Ljubljana, Železarna, Petrola, 1 ^ ničnega biroja Jesenice, k°mrgs skupnosti, gostinskih delovnih 0^ ni/.acij v Kranjski gori, Gozdn gospodarstva Bled, Lipa Bled. ^ ^ rovalne skupnosti Triglav, Lle ^ tehne in kmetov, ki so prispevaj s V sodobno urejeni koči, ki j° ^ upravljanje prevzela temeljna »j nizacija Kompas iz Kranjske g bodo sprejemali tudi tuje turiš* Udarniškega dela samih č uyp Planinskega društva je bilo v ^i0i zato bodo kočo lahko odprli ze oktobra. _ c Kadar pogleda skozi kuhinjsko okno, vidi v Podjelje; hiše, razmetane po zelenem pobočju Pokljuke, ki se dviga nad Bohinjsko Bistrico, in veliko sivo skalo tam na levi. Čeznjo je nič kolikokrat ubral bližnjico, ko je bil še kurir partizanske ambulante E na Pokljuki. Še danes so mu Podjelčani pri srcu, vsaka hiša posebej. Kajti takrat so bili vsi eno. Podjelje so imele eno samo nalogo: pomagati bolnišnici na Pokljuki. In ljudje so se vsi do zadnjega zavedali, da so ranjenci njihova skrb, da jih morajo prehraniti in oprati, da morajo poskrbeti zanje, da bodo na toplem in suhem. Saj niso vedeli, kje pravzaprav so. Vedeli so le, da so tam nekje zgoraj, da niso daleč, kajti kurir Sergej in vodja ambulante Izidor sta mimogrede nazaj, če je treba zbrano za ranjence dvakrat ali trikrat odnesti iz vasi. S tragedijo 3. bataljona Prešernove brigade na Goreljku decembra 1943 se je začelo. Prve tri težke ranjence so dobili od tam. Prvi teden so jih zdravili v pastirski staji nad koprivniško cerkvijo. Tu se je osnovala ambulanta E preko G4. Ker so Nemci še vedno vohali po Pokljuki in iskali preživele, so se partizani umaknili na Pokrove. Vendar tudi tam niso bili dolgo — spravili so jih na Javorjev vrh nad Podjeljami. Tam se jim je pridružil Sergej. Franc Ravnik-Sergej je doma iz Bohinjske Bistrice. Ferbarjev. Pet sinov je bilo pri hiši, pet partizanov. Brat Ivan je šel v partizane že pred bohinjsko vstajo. Starše so 1943. leta izselili. Sergej je šel v partizane konec januarja 1943. leta v prvo četo Gorenjskega odreda. Nad Kupljenkom so imeli tabor, Tonček Dežman je bil takrat komandant. Od tam so mobilizirali fante po bohinjskih vaseh. Poleti leta 1943 se ie tudi iz teh enot ustanovila Prešernova brigada. Nesreča je hotela, da so se tisto poletje, že v Prešernovi brigadi, išergeju zdrobila očala, trav zaradi slabega vida so ga poslali na teren. Za kurirja je bil na pokljuški strani — Koprivnik, Gorjuše, Podjelje. In ko je nekoč odpeljal v ambulanto E bolnega Vojvodo, bohinjskega predvojnega komunista, je dobil nalogo, da ostane tu kot ambulantni kurir in po-litdelegat. Bili so sami sredi smrek. Sergej jim je bil za zvezo s svetom, nosil jim je novice, hrano, zdra- Franc Ravnik-Sergej vila, sveže obveze, ki jim jih je takrat prala in likala Kocjančeva mama. Na Javorjevem vrhu so imeli dva stanova in hlev. Alenka jim je kuhala, Rosvita, sedaj Sergejeva žena, je bila bolničarka, zdravnik dr. Ivan Hribernik-Matjaž, vodja ambulante pa Sergejev brat Izidor. Najhuje je bilo, kadar je bilo treba ambulanto seliti. In to ni bilo malokrat. Eden najtežjih premikov je bil zagotovo v začetku junija 1944. leta. V Podjelju je proti večeru zapokalo. Po dva sta nosila ranjence. Nosila, na njih planinska zimnica, na njej ranjenec, pokrit z debelo prešito odejo iz lanu, za zglavje vreča moke, nosač pa je nosil še nahrbtnik. Takrat so jih prenesli dobro uro daleč, na Peči, v Ožbovčevo gmajni-co. Po temi. Spodtikali so se ob veje, padali v jame. Od teže rok skorajda niso čutili. Nepopisno trpljenje za oboje. Zanje, ki so nosili in za ranjence, ki so trpeli nečloveške muke. Sredi gozda, pod smrekami, so ranjencem naredili zasilne bivake. In potem jih je ponoči zapadel sneg. Tedaj je bila deževna doba. Tri tedne so ostali. Kadar se je zjasnilo, so ranjence prenesli na piano. In začuda so se v teh nemogpčih razmerah čudovito zacelile. Še isti mesec so se selili v novo barako. Material zanjo so prinašali z vseh strani. Sergej je na planini Praprotnici nad Uskovnico, iz vile nekih Zagrebčanov, pobral, kar je le mogelfvrata, mize, omaro, posteljo, zimnice. Goščev Martin mu je z volom na Peči odpeljal voz, naložen visoko kot seneni voz. Še danes ne more verjeti, kako je vol to zmogel. In kakšni veliki kamni so bili na tisti ozki poti! V tej ambulanti so bili do konca vojne. Še dvakrat ali trikrat so se hitro umaknili. Prvič že julija 1944. Takrat so se premaknili v Limojce pod Rudnim poljem. Tam so ostali tri tedne. Takrat jim je bilo lepo. Med samimi borovnicami so taborili. 10 minut proč je bila globača, polna snega, da so imeli vodo. Kako so se tu fantom zdravile rane! Kot bi bilo danes, se spominja Vilija iz Trente. 16 let mu je bilo. Domdumka mu je v nadlahti zdrobila roko, da so se videle ko-.ti Dr. Matjaž je z Bleda že naročil žago z« &x^h d" cijo roke. Tu pa se mu je tako hitela ?"r8neke^ verjeti niso mogli. In ko mu je Matjaž Q\$< dne spet pregledal roko, se je usedel na pa^o nekaj časa razmišljal, potem se pa na odločil: »Nič ne bom rezal!« Ko je prišla ^ tft Bleda, ni nihče omenil amputacije. ^T-ve^" spet v baraki, je hodil Vili po vodo. Vsa ki v j(T je prinesel v škatli. Spet je hotel dobiti m ko. Nazadnje je prinesel že poln škaf yo ^fič Kako iznajdljivi so morali biti v tistin jjoV* rab! S kako preprostim orodjem j*5 je. r» mik. Kar z britvico je izrezoval k*-*^** bu° -.o o" zdravi je hotel dr. Matjaž nekoč operirati, ni t»- • jg za obraz, na katero bi nakapal eter. Serg JngK"' pastirskih plotovih stikal za žico. Našel je v „ ^ „» pozabljenu in osamljena Pa toliko je dai 10 stvar! q pol** ipk. 13. AVGUSTA 1985 KULTURA .5. strah ©(mš^e&mehglas Blejskih kotičkov sramote je še več »Garažo« podrli Nedavni članek o propadanju Plemljeve hiše na Bledu ni zbudil le pozornosti, temveč je sprožil tudi prvo dejanje. Dan po objavi so podrli »garažo« na dvorišču, Alenka Plestenjakova pa nam je sporočila, da se je oglasila upokojena učiteljica, ki je pripravljena preseliti se v hišo in skrbeti zanjo. Upajmo torej, da se bo premaknilo in Plemljeva hiša ne bo več v sramoto, temveč v ponos Bledu. Riklijeva hiša. Malokdo ve, da je imel Rikli tam svoje sončne kopeli, pod *°stanji na dvorišču. Kompas skrivnost skriva; kdo bi se hvalil s takšnim Poslopjem! Tudi ta je sredi Bleda, tik ob Grajskem kopališču. Še bolj klavrna je depandansa počitniškega doma Zrenjanin, ki nosi ime Ciklama. Simbolično, saj stoji na gozdni Jasi, streljaj od središča Bleda. Zal pa ta ciklama vene. vcitniški domv Odmor Zrenjanin. Drugo ime propadajočega poslopja je }a Peričnik. Že nekaj let je prazen, zanj ne skrbi nihče. Gostom je na CeK saj stoji nasproti hotela Golf. ^Pandansa hotela Svoboda, prazna in potrebna popravila. Stoji v kot*1 ^dtSču Bleda, njene sobe bi še kako prav prišle, če bi bile urej Je treba. urejene V spodnjih prostorih Riklijeve hiše je zasebnik uredil diskoteko. Še dobro, da obiskovalci pridejo ponoči, ko ne vidijo, kako propada zgornji del poslopja. *. Nedavni članek o propadanju Plemljeve hiše na Bledu, kar smo označili kot blejski kotiče^. sramote, je na *le<*u dvignil nemalo prahu. Mnogi se sprašujejo, kako je možno, da propada hisa Josipa Plemlja, matematika J^tovnega slovesa, na katerega smo Slovenci lahko upravičeno ponosni. Drugi iščejo rešitev zanjo, tretji pa Pravijo, da je na Bledu takšnih kotičkov sramote še več. rt Odpravili smo se po Bledu in jih nekuj poiskali. Prav za vse, ki smo jih našli, je značilno, da imajo gospode zunaj blejskih in občinskih meja. Na Bledu imajo torej roke zvezane. Lahko le opozarjajo in se jezijo A. Blejski kotički sramote, kakor lahko brez zadrege rečemo propadajočim počitniškim domovom in hotel-KjA depandansam, so takorekoč v posmeh prizadevanjem blejskih turističnih delavcev, ki zadnje čase vse 'i vneto skrbijo za urejenost in čistočo kraja. . k . Ce so se oči domačinov nanje že kar navadile, jih brez dvoma hitro opazijo zvedave oči gostov, ki svoj nos P4 vtaknejo tudi tja kjer ni treba. Pa še kdvovekako potruditi se jim ni treba, saj jih lahko uzrejo celo z okna a°tela. v Bled je naš najlepši turistični kraj. Kar prav imajo pikreži, ki pravijo: res je najlepši, toda tudi na Bledu ni tako. kot bi moralo biti. . M. Volčjak t °čani — Ločanom \u^ ofi» Loki so bili pred turisti i H r*oho številni obeti za popestrile turno"zubuvne8a življenja v Htv' "" '"em jedru. Glavne pri-[H[ ? 80 sicer že minilo, vendar je J ur u8a polovica poletja mogoče ' Mirnejša prireditve, ki jih % J'\x^ Loka pogreša. Julijski LO ^ča-nastopili skoraj sa ' 'ta erii H* ^°*am- Kar Pa seveda ne i ^ojr, ne Do zanimiva tudi »Ne Prireditev bo imela tekovalni značaj kviza l številnimi praktičnnimi nalogami, ki bodo razgibale gledal ce, tekmovalcem pa vlile pravi špor tni tekmovalni duh. Tekmovali bosta ekipi vzhodnega dola Loke pod imenom Lontrški orli ter ekipa zahodne ga dela mesta — Placarski sokoli. Rdeča nit tekmovanja bo poznavanje .Škofje Ix)ke in njenih običajev, pestre umetniške dediščine, vodovij, loških pomembnih poslopij /godovi ne ter obrtništva. Za popestritev bo do praktične naloge, ki se jih bodo udeleževali tudi gledulei. Kvi/. bo organiziran tako, da bodo v primaru neznanja tekmovalcev lahko name sto njih vskočili gledalci in dosegali točke /.a ekipo, zu katero bodo navijali Kkipi bosta pestro sestavljeni, lako po starosti kakor tudi po spolu. Sestavljali ju bodo sumi znani liča- ni, ki se pojavljajo v mestnemu javnem življenju. Za nemoten potek tekmovanja bo skrbelo častno razsodišče, katerega glavria naloga je predvsem dodatno razvedrilo gledalcev. Prizorišče kviza bo kar Mestni trg s svojo pisano naravno kuliso, ki jo bodo spretno i/.rubili gostinci in ponudili različne dobrote svojim gostom. Mestni trg bo v času .prireditve, torej v petek, 16. avgusta, od 19. ure dalje zaprt in bo nudil gostoljubje le obiskovalcem kviza. Za boljše vzdušje bo poskrbel ansambel Obzorja, zaradi velikega zanimanja pa priporočajo organizolorji čim hi-trjši nakup sedežev ob mizah v pred-produji v Turističnem društvu. V pri moru slabega vremena bo prireditev dan kusneje ob istem času in z istimi vstopnicami. Gorska krajina Ob slikarski razstavi v počastitev 90-letnice Planinskega vestnika v Škof ji Loki in na Bledu Na pobudo komisije za kulturo in raziskavo zgodovine pri Planinski zvezi Slovenije je loški muzej v Škof j i Loki počastil 90-letnico izhajanja Planinskega vestnika z razstavo planinske literature in s slikarsko razstavo na temo Gorska krajina. Ker so pregledne razstave na temo gore v podobi bile že večkrat na Slovenskem in tudi že pokazan historičen pregled tovrstnega krajinarstva, je bila pred organizatorjem samo dilema, ali naj se spusti v širše zasnovano razstavo od prvih znanih upodobitev gora na Slovenskem, ali naj se omeji na samo moderno, sodobno upodabljanje planin, ali pa je še kakšna tretja možnost. Po razmišljanju o vseh možnostih je bilo kmalu jasno, da je za prvo varianto razstave možno samo ponavljati že predstavljeno gradivo, oziroma da bi ga bilo mogoče še dopolniti,za kar pa ni bilo na voljo niti ne časa, sredstev in ne strokovnjaka, ki bi bil zmožen v kratkem času to delo postoriti. Enak problem se je nakazoval, če bi hoteli predstaviti vse sodobne slikarje iz Slovenije, ki se še danes ukvarjajo s planinsko ali gorsko motiviko. Tako smo se odločili, da prikažemo, ker imamo pač v Škof j i Loki dovolj slikarjev, njihovo zanimanje za planin-skoupodobo in loškim slikarjem smo pricrali še nekatere avtorje z Gorenjske. Tako je nastala razstava, ki nam v svojem sporočilu pokaže zanimivo pojmovanje in gledanje na slovenske planine. Še vedno ostaja pogled v večini primeiov uperjen samo od daleč na zasnežene vršace in le redki slikarji se podajajo v osrčje gora. Za vse slikarje je še vedno značilen realizem od romantičnega pogleda vse do hiperrealizma (Florjančič) od postimpresionističnih odmevov (Adamič, Logonder) do ekspresivnih odnosov ter celo do fauvističnih barvnih spopadov (Polajnar) in do simbolizma (Ravnik). Med tistimi, ki se previdno bližajo osrčju gora, je Jaka Torkar zanimiv zaradi pogledov iz ozkih gorskih dolin na stene in vrhove in zato, ker skuša motiv tudi topografsko verno upodobiti s svojo znano virtuoznost-jo. Franc Novine je svoje izkušnje prinesel iz osrčja Himalaje, kar je posebnost na tej razstavi, ki jo je slikar še stopnjeval z izjemno hladno* tonsko ovrednotenim poudarkom ledenega in mrzlega tamkajšnjega gorstva. Še najbolj in neposredno se je goram približala Mirna Pavlovec s svojo sliko Strah pod steno, ki s svojimi mračnimi sivinami in črninami ekspresivno poudarja veličino gorskega sveta in človekov strah pred neznanim. V to vrsto slikarjev moramo dodati še Hermana Gvard-jančiča, ki ostaja pri svojem načinu slikanja in čeprav se posebej ne ukvarja z gorsko krajino, sta razstavljeni deli tisti, ki bi lahko pomenili negov poseben in nasploh poseben odnos do te motivike, kajti v krajini ohranja samo tenje obrisov gora na obzorju kot svetlečo cezuro horizonta, ki mu pomeni črto spopada med sivino in črnino. Ob ploskovitost Gvardjančičevih slik lahko postavimo Albina Polajnarja, ki poglablja v gorski motiviki ekspresionistično vzušje in s fauvistično barvitostjo ustvarja pravo dramo spopadanja med resničnostnimi danostmi v naravi in svobodo ustvarjalnega postopka, ki ga omogoča barva. Pavle Florjančič z ostim pogledom hiperrealista izvabi mogočen videz tudi vrhovom predgorja in njegov Ratitovec je gora, ki obvladuje Selško dolino na poseben način^ ki je . dan samo slikarju in ga noben fotografski posnetek ne more povzeti. Blizu mu je Janez Hafner, ki pa ustvarja s širokimi potezami čopiča in iz širokih barvnih lis sestavlja krajino polno presenetljivih dognanj. Simon Mlakar pa je s svejimi nekolikanj humorno naslikanimi kravami pred vrhovi gora na obrobju nekega simbolizma nove vrste, ki ga bo potrebno še doumeti. « Vsak na svoj način se soočajo s planinami tudi akvarelisti in risarji: Melita Vovk ne more zatajiti svojega humorja in risarske posebnosti, Gorazd Sotler je v letošnji slikarski koloniji Donit v Martuljku spoznal gore in jih z lapidarnimi potezami čopiča v akvarelu mojstrsko poenostavil, Marjan Prevodnik je svoje iskanje izrazil v temni risbi z barvnimi svinčniki. Ive Šubic pa je v svojih najnovejših slikah odkril z vrhov hribov nad Poljansko dolino povsem nove poglede na zasnežene planine. S starejšo sliko partizana, ki lebdi nad gorsko pokrajino, pa se je oddolžil vsem gornikom in partizanom, ki so bili boje na Stolu in drugod in ki so razvili zastavo svobode na Triglavu, simbolu naše domovine. Andrej Pavlovec Nova številka jeseniških Listov Novo, 64. po vrsti oziroma drugo letošnjo številko Listov, literarno-publicistično prilogo Železarja,začenja urednik Joža Vari s priložnostnim zapisom ob 50-letnici stavke jeseniških kovinarjev, v katerem namenja največ pozornosti delovanju predvojnih delavskih kulturnih društev Svoboda in Enakost. Franc Ko-nobelj-Slovenko se v sestavku Gor-njesavska dolina osvobojena spominja majskih dni 1945 na Jesenicah in v okolici. Literarni zgodovinar Emil Cesar objavlja odlomek iz knjige Boj brez puške, za katero je letos prejel nagrado vstaje slovenskega naroda. Pripoveduje nam o delovanju satiričnega gledališča Veseli teater, ki sta ga ustanovila Božo Pod-krajšek in Tone Čufar in v katerem so nastopili igralci, ki so ob nemški, okupaciji Maribora pobegnili v Ljubljano. Janez Meterc piše o razvoju kolonizacije in železarstva v jeseniški okolici v visokem srednjem veku, Tone Konobelj pa o telovadni dejav- Sodelovanje Trbovelj in Jesenic Jesenice — Ob občinskem prazniku so v razstavnem salonu DOLIK na Jesenicah s krajšim klavirskim recitalom Urške Rebernik, učenke jeseniške glasbene šole, odprli skupinsko razstavo slik članov likovnega kluba RELIK DPD Svoboda — center Trbovlje in likovnega kluba DOLIK pri DPD Svoboda Tone Čufar Jesenice. Predstavilo se je 25 slikarjev s 44 slikami v različnih slikarskih tehnikah. Mesti Trbovlje in Jesenice sodelujeta na kulturnem področju že več kot 60 let. Posebno v letih po vojni se je to sodelovanje krepilo. Srečanjem godbenikov, pevskih zborov in gleda liških skupin se je pred dobrimi dvajsetimi leti pridružilo tudi sodelovanje med likovnimi ustvarjalci obeh revirjev, ki so pred dvema letoma tudi podpisali listino o pobratenju. Tako vsako leto izmenjujejo slikarske razstave. Pobrateni pa sta tudi obe občini. D. S. nosti na Jeseničan do druge svetovne vojne. Dobrodošlo poletno osvežitev pa pomeni odlomek iz knjige Olikani Slovenec, ki jo je že davnega 1868. leta na svetlo dal Ivan Vesel, natisnila pa tiskarna Jožefa Blazni-ka v Ljubljani. Med literarnimi prispevki je vsekakor vredno prebrati prozni zapis Ane Staze Id marčevih se boj, samo-govor dekleta, ki lebdi na breznom samomora. Prozo objavlja tudi Edo Torkar, in sicer črtico Vsi neosvojeni vrhovi: Porezen iz rokopisa za knjigo planinskih spisov Orli letijo sami. Največ je seveda pesmi, prevednih in izvirnih. S prevodi v slovenščino sta predstavljena dva sodobna jugoslovanska avtorja: Anđelko Vuletič iz BiH s tremi pesmimi iz zbirke Kad budem velik kao mrav (Ko bom velik kot mravlja), ki je bila leta 1977 nagrajena z nagrado Branko Milj kovic kot najboljša pesniška zbirka na srbohrvatskem jezikovnem področju, in mladi pesnik s Kosova Abrashi Diamant. Prvega je prevajal Edo Torkar, drugega pa Valentin Cundrič. Vse pozornosti so vredne tudi pesmi iz nedavno izdane zbirke Rdeča Breča Mihaela Cenca. Ker je zbirka izšla v nizki nakladi 120 izvodov, je ponatis v Listih več kot upravičen, še zlasti zato, ker so pesmi (ali vsaj večina od njih) kratko in malo — dobre. Tudi pri Marjanu Čufarju in Sonji .^orantar gre za ponatise iz samozaložb. Pesmi S. Koranterjeve iz zbirke Levja vrata nam skuša približati njen mentor Valentin Cundrič \ spremnem zapisu Vrata svetovne resnice. S poezijo se predstavljajo še Miha Klinar, Igor Pustovrh, Benjamin Gracer, Valerija Čučnik, Milan Strmec, Valentin Cundrič, in Marinka Uršič. Objavljeni sta tudi dve pesmi neznanega zapornika v Begunjah, zapisani 20. in 21. aprila 1942. Seveda pa tudi tokrat niso izostal prispevki iz literarne mape učence\ kranjskogorske osnovne šole poc prizadevnim mentorstvom Benj^ami E. T. na Gracer j a. (^IMS3Sy©IE3IGLAS 6. stran ZANIMIVOSTI TOREK, 13. AVGUSTA jjjjjj Kako se domačini na Dovjem in v Mojstrani spominjajo Jakoba Aljaža »Aljaž je s palico rešil vse vaške spore« Dovški župnik Jakob Aljaž živi v spominih domačinov kot dober, plemenit mož — Ljudi je venomer učil in jim svetoval — Daljnogled je pritrdil na okno, da je sleherni trenutek lahko pogledal na Triglav DOVJE-MOJSTRANA - Spomin na dovškega župnika Jakoba Aljaža je tako na Dovjem kot v Mojstrani med starejšimi domačini še vedno živ. Izredno radi se ga spominjajo, o njem so veliko slišali in se z njim kot otroci srečevali. Ko jih povprašaš, kakšen je bil Jakob Aljaž, ti na široko odprejo vrata, obraz pa se jim spremeni v prijazen nasmeh, kajti spomin na Aljaža je več kot prijazen. Jakob Aljaž v narodni noši, ko je šel na obisk na Dunaj. Ta slika visi v številnih mojstranških domačijah * »Povsod je bil domač« »Jakob Aljaž je bil navdušen planinec,« pravi danes 82-letni Janez Jakelj-Klančnik z Dovjega,« če si mu le Triglav spomnil, ti je bil odpuščen sleherni greh ali pobalinstvo, ki smo ga uganjali nekdaj mladi fantje. V sleherni hiši je bil nadvse dobrodošel, domač, vsak vaški spor je nemudoma rešil. Na Dovjem in v Mojstrani ni bilo treba nobenega sodnika, Aljaž je s palico prihitel k sprtima mejašema, jo dvignil in tako je bil spor rešen. 42 let je bil na Dovjem, sedemletni deček sem bil tedaj, in spominjam se dneva, ko je umrl. Bila je huda ura, neusmiljeno je deževalo, tako da smo morali dvakrat na pokopališče. Jakob Aljaž je bil mož na mestu, dober in priljubljen človek.« m »Kar z notami nas je po glavi« »V šoli nas je učil verouk, a je pri pouku pripovedoval vse mogoče stvari, najrajepa o svojih in naših planinah,« pravi Ana Suštar-Tile-šova iz Mojstrane. »Včasih, je bil resen, včasih smo se mu od srca nasmejali. Vedno je hodil v razred s škornji in nemalokrat je imel kar odpete, nam pa se je vse tako smešno zdelo. Če je kdo izostal, ga je Aljaž vprašal: „te shodu včera^ in ko je dobil odgovor: vodo sem mogu nost, je bilo zamudniku vse odpuščeno. Dober človek je bil... Jelca Klančnik Dekleta smo pele pri njegovem zboru, večkrat nas je petja učila njegova nečakinja Micka. Ce je zaslišal, da nismo kaj preveč ubrani, je stopil noter in nas je kar z notami okrcal po glavi. Tudi nečakinji ni prizanesel: kako pa jih učiš, punca neumna. Spomnim se ga, kako je na priž-nici pripovedoval žalostne zgodbe in včasih jih je tako sam občutil, da je zraven kar zajokal. Zgodilo se je tudi, da je utrujen od svojih planinskih poti tudi zakinkal. V našo hišo je prišel večkrat, bilo nas je enajst otrok, in očetu je venomer prigovarjal: daj Miha študirat, daj Janeza študirat. A bilo je težko. Ljudi je vedno učil in jim svetoval: okna odpirajte, da ne bo zatohlo. • Dober fant je bil, Jakob Aljaž. Še zdaj pomnim pesem, ki jo je sam napisal in ki smo jo vedno ob koncu zapeli: cerkvica vrh gora / cerkvica bela / vsak dan pozdravlja te duša vesela /.« »Krepce« nam je nosil »Aljaža se spominjam kot veselega, živahnega, dobrega človeka,« pravi Minka Smolejeva-Grabnar-jeva z Belce. »Kar si je »naprej vzel«, je vedno tudi dosegel. Pravil nam je, kako je na Dunaju za inženirja študiral in domov pisal, da bi Janez Jakelj-KIančnikov rad nove škornje. A mu jih niso mogli kupiti, zato je z Dunaja prišel domov. Kadar se je vrnil s potovanja, nam je, pevkam, vedno kaj prinesel. Veseli smo bili predvsem »krepcev«, majhnih nožkov, ki so danes na ogled tudi v Triglavskem muzeju. »Vesel je bil, družaben, pri njem je bilo maše hitro konec,« pravi Jelca Klančnik, ki bo spomine na Jakoba Aljaža tudi napisala za Planinski vestnik. »Njegovi nasveti so bili vedno dobri in koristni, vedno pa je pravil: jaz sem hud mož. Pa ni bil prav nič hud, to so vedeli vsi domačini, ki so ga imeli neizmerno radi.« Kos kruha in jabolko »Najraje nam je pripovedoval o planinah, planinkah, gorskem cvetju in živalih,« se Aljaža spominja Neža Peternel-Štrithova iz Mojstrane. »Ponavadi nam je govoril, da bomo morali v planine, in dobro se spominjam daljnogleda, ki ga je pritrdil na okno in tako je — kadar se mu je zahotelo, in zahotelo se mu je velikokrat — pogledal skozi leče na njegov Triglav. Tudi mi smo morali gledati skozenj, a otroci kot otroci. Daljnogled smo sploh videli prvič, če pa smo že ujeli pogled, smo videli same skale. Bil je Ana Tilešova Neža Štrithova nadvse vesel, ko smo vneto pritrj«" vali, da smo videli Triglav. , Med vojno je sem in tja pokJica* koga izmed nas, ga pobaral, čiga* je, nato pa mu stisnil v roke kos kruha in jabolko. Nekateri smo bu revni in velikokrat je nas, rnoJ stranske otroke, poklical v šolo & nam dal kr,uha. Dober je bil in za vse življenje sem si zapomni'8 4. maj leta 1927, ko je umrl ta W meniti Slovenec« D. Sedej pašnik, bolj ribenski in bodeški. Razlogov za opuščanja pašnikov ne kaže ponavljati, saj so bili podobni kot drugod na Slovenskem. Dodati morda velja, da je hitrejši zaraščenosti ribenskega in bode-škega pašnika botrovalo tudi dejstvo, da je marsikatera tamkajšnja kmetija med vojno izgubila moža, očeta, sina. Tam mimo je čez Savo vodila partizanska pot na Jelovico in okupatorjev teror je bil hujši. Kmetije, ki so ostale brez krepkih .moških rok, so seveda životarile, dokler ni zrasel nov rod. Velik zasuk pa sedaj doživlja pašništvo na Slovenskem nasploh. Sprejet je bil slovenski načrt o ureditvi 6 tisoč hektarov pašnikov na leto, za kar namenjajo denar zem-ljiško-kmetijske, tudi vodne skupnosti. Kmetijske zadruge, ki skupaj s svojimi kooperanti uresniču- jejo ta načrt, dobijo po 60 tisoč dinarjev za ureditev hektara pašnika, ki so ga začeli urejati lani, za hektar pašnika, ki so ga začeli urejati letos, pa po 80 tisoč dinarjev. V ta okvir sodi tudi urejanje pašnikov, ki jih vodi Kmetijska zadruga Bled. V teku je urejanje selškega, ribenskega in bodeškega pašnika, kjer se bo živina lahko pasla na 87 hektarih, ki bodo kmalu nared. Nato bodo krenili na Hom v Zasipu, kjer jih čaka 41 hektarov pašnikov. Računajo, da bodo denar dobili septembra. Letos pa imajo v načrtu še 42 hektarov pašnikov na belski planini. Za selski, ribenski in bodeški pašnik so torej dobili še po 60 tisoč dinarjev za hektar, naslednji pa bodo že po 80 tisoč dinarjev. Če številke pomnožimo, zlahka ugotovimo, da družba daje ogrom- Pri Kmetijski zadrugi Bled nad urejanjem pašnikov bedi pospeševalec Jože Zabret (na desni), z buldožerjem pa dela Gorenjcev delavec Ibro Kovačević. Urejanje selškega, ribenskega in bodeškega pašnika Ob Savi bodo spet pasli Ob Savi Bohinjki, na pašnikih pod vasmi Selo, Ribno in Bodešče, so nekdaj pasli, zadnja desetletja pa ne več — Na sodoben način zdaj urejajo pašnike, ki bodo krepka spodbuda za tamkajšnjo živinorejo — Ob Savi bodo uredili 87 hektarov pašnikov, kmalu bodo začeli na Homu v Zasipu, nakar bo na vrsti belska planina Grmovje, jelša, vrba in sem ter tja kakšna smreka so zarasli pašniki na desnem bregu Save Bohinjke pod vasmi Selo, Ribno ih Bodešče. Nekdaj so kmetje tam pasli živino, zadnja desetletja ne več. Malce manj se je zarasel selski Na nbenskem pašniku se že pase nekaj krav. Zarasla se je dobra ruša, kakršne kmetje na prodnatem zemljišču niso pričakovali. na sredstva za oživitev pašništva. Za ureditev selškega, ribenskega in bodeškega pašnika denimo 5,22 milijonov dinarjev. Pri Kmetijski zadrugi Bled nad urejanjem pašnikov bedi pospeševalec Jože Zabret, ki pravi, da se bo na nižinskem pašniku ob Savi lahko paslo 240 glav živine, kar pomeni, da bodo kmetje lahko imeli v hlevih 80 glav živine več. Zdaj imajo 195 glav živine, upoštevati pa je seveda treba, da poleti 90 glav mlade živine ženejo na višinske pašnike. Usposobitev pašnikov ob Savi je tako rekoč edina možnost, da bodo imeli tamkajšnji kmetje več živine. Nekateri so sprva nezaupljivo opazovali urejanje pašnikov ob Savi.- Le kaj bo zraslo na tistem produ, so dejali. Prvi hektari so že nared, ruša je dobra, celo detelja je vmes. Nezaupljivost usiha. Buldožer zadnje tedne rije na bodeškem in ribenskem pašniku. Upravlja ga Gorenjcev delavec Ibro Kovačevie, ki se je že dodobra izuril in hitro mu gre. Konec mesecu bo končal, pašnike bodo ozelenili še letos. Pomagali so seveda tudi kmetje, ki pri urejanju pašnikov s prostovoljnim delom prispevajo 20 odstotkov denarne vrednosti ureditve pašnikov. Drugače povedano — okoli 8 delovnih ur na glavo živine. Združeni so v pašne skupnosti, ki bodo kasneje skrbele za pašnike. Za vse kmete bo na pašnikih dovolj prostora, pravi Jože Zabret. Seveda pa v pašnih skupnostih veljajo pravila, vsak član mora opraviti določeno število Za ureditev brežine od ribensf je v° natnei skupnost Gorenjske nw*~ u 10 milijonov dinarjev, zavarov jo bćdo kot so jo že od ribensKM mostu navzgor (na sliki). delovnih ur, da ima njegova živjfj vstop na pašnik. Pravila torej, K pašnih skupnostih veljajo že od vodni tok Suve Bohinj^ kdaj spodjeda prav desno brezin<' jfce sih tudi poplavlja, bo treba P^Je* seveda zavarovati. Za u reditev ^, zine je na prošnjo Kmetij**4 druge Bled vodna skupn°sl renjske nameni la 10 "lihjon«'^ narjev, zavarovali bodo lahko . od ribenskega do bodeškega stu, kakor so ga že od riben* mostu nazgor. M. Volčja* i\a desnem bregu Save Bohinjke urejajo 87 hektarov selškega, ribenskega in bodeškega pašnika. Pri poseku malovrednega lesa so pomagali kmetje, z buldožeig^ijo - tiranijo grmovje in podrast, splanirano zemljišče pa nato oze !?JEK, 13. AVGUSTA 1985 OGLASI, OBJAVE 7. STRAN @®IMiSgoJJ©IEHGLAS MFRCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE TOZD »AGROMEHANIKA« Kranj, Hrastje 52 a, Slovenija, Jugoslavija K Mnrcator Generalni zastopnik .TOMO VINKOVIĆ, Bjelovar za območje Slovenije in generalni zastopnik IMT Beograd za področje zapadnega dela Slovenije Na sejmu razstavljamo in prodajamo lastne stroje škropilnega programa, predsetvene stroje in drugo. Na razpolago vam bodo tudi stroji drugih jugoslovanskih proizvajalcev. Program IMT Beograd traktorji IMT 539 IMT 542 IMT 560 IMT 577 IMT 577 DV IMT 5136 vse s priključki Program Tomo Vinkovič Bjelovar transporter TV 1518 traktor TV 420 TV523 TV732 TV732S vse s priključki DOBAVA TAKOJ, TOVARNIŠKE CENE, SERVIS, NADOMESTNI DELI rrtacije in sprejem naročil na sejmu in v poslovnih 8ervlsnih centrih AGROMEHANIKE. £SC Hrastje, tel. (064) 23-485, 24-372, 23-059 HSC Maribor, tel. (062) 38-980, 38-861 telefon na sejmu 26-074 [Ninama ' «»fc3 SKOFJA LOKA na GORENJSKEM SEJMU od 9. do 19. avgusta v hali A nudi: — pohištvo — belo tehniko — električno ročno orodje (Bleck and Decker in Iskra: verižne žage, oblici in drugo) — oblačila — male gospdodinjske aparate UGODNE CENE - POPUSTI - BREZPLAČNA DOSTAVA POPUST od 10.8. do 25.8.85 ®Q)IMiIWIEEGLAS 8. stran ZANIMIVOSTI TOREK, 13. AVGUSTA Ig? Starešina Dragoljub Mejesković: »Z delom svojega kolektiva sem zadovoljen!* V četrtek, 15. avgusta, bodo pripadniki obmejnih enot naše armade slavili svoj praznik. Vsako leto se namreč spominjajo tega dne 1944. leta, ko so po sklepu nacionalnega komiteja narodne osvoboditve Jugoslavije in na ukaz vrhovnega poveljnika NOVJ tovariša Tita ustanovili Korpus narodne obrambe Jugoslavije. Podobne naloge kot so jih izvrševali njegovi borci, opravljajo tudi današnji graničarji. Skrbijo za zaščito ozemlja SFRJ — spremljajo položaj v obmejnem pasu in kontrolirajo uresničevanje režima v njem, preprečujejo vrinjanje diverzantsko-terori-stičnih skupin in pravočasno sporočajo vsa dogajanja na meji. »Letošnji praznik pričakujemo s solidnimi uspehi,« ocenjuje starešina Nikola Kužet iz enote, ki ji poveljuje Jovan Ivić. »Celotna sestava enotno razumeva svoje obveznosti in je stalno pripravljena za njihovo izpolnjevanje. Seveda jih ne bi mogla uresničiti brez sodelovanja s službami, ki delajo na meji, ali brez stikov s člani raznih družbenih organizacij in vseh drugih, ki bivajo in se gibljejo blizu meje.« Povezanost z njimi bo prišla do izraza tudi ob prazniku, ko jih bodo povabili na svečanosti po karavlah in jih pobliže seznanili s tamkajšnjim življenjem. Kulturna, športna in družabna srečanja pa bodo tudi priložnost za snovanje novih načrtov o sodelovanju med graničarji in okoliškim prebivalstvom. Kara vi h v dolini Pred dnevi smo se ustavili v eni od obmejnih enot, ki prebiva v karavli Matija Verdnik-Tomaž, da bi predstavili prizadevanja njenih pripadnikov Tudi ob košni trave se utrdi telo in razvedri duh. 15. avgusta praznujejo graničarji Majhen, a deloven kolektiv Graničarji v enoti Dragoljuba Mejeskoviča vsak dan izpolnjujejo številne zahtevne naloge — Varovanje meje je njihova prva skrb — Ob prostem času ne le šport, ampak tudi delo na vrtu in v hlevu kom v času, ko nimajo drugih dolžnosti. »Naše naloge,« naglasa vodja oddelka Mustafa Tahiri iz Tetova, »so posebno pri kontroli državne meje zelo odgovorne. Ob nepredvidenih situacijah se posvetujemo z vodstvom karavle, zlasti ponoči pa nam je v veliko pomoč pes Lenjir, za katerega skrbi Duško Sebez. Raje kot v veliko vojašnici sem v karavli. Veliko smo v prirodi, ki mi je zelo všeč.« Doma pridelana hrana Ne samo med rednimi obhodi k meji, tudi v prostem času so Mustafa in vrstniki veliko v naravi. Če bi ob vhodu ne stal stražar, bi človek sploh ne imel občutka, da je prišel v karav-lo. Okoli lepo urejene stavbe je namreč prostorno dvorišče s klopmi na travi, nedaleč stran je velik zelenjavni vrt, ob njem se razteza sadovnjak, za njim pa stojijo hlevi. No, in tudi športno igrišče ne manjka! Med ogledom malce nevsakdanjega bivališča za vojaške razmere smo se najprej srečali z Muhamedom Čauševićem iz Maglaja, Jovom Vasi-ljevićem iz Lukavca in Feridom Omi-čem iz Gradačice, ki so izkoristili jutranjo roso za košenje travnika. Približno poldrugo tono sena so spravili po prvem košenju, sedaj pa ga bodo nekaj manj. »Na vrtu je vsak dan kaj početi,« so povedali v en glas. »Če nismo v sadovnjaku, je delo z gredami, kjer pridelamo vse od solate in čebule do krompirja. To jemljejo kot razvedrilo, sicer pa se včasih pozabavamo tudi drugače, ko odidemo v ta ali oni bližnji kraj.« Pred hlevom smo spoznali Stepana Periškića iz Sombora, kateremu sta ta dan pomagala Marjan Vrbančič iz Križevcev in Zlatko Vodanovič iz Opuzena. »Reje svinj sem vajen od doma,« je povedal Stepan, »zato mi ni težko pri tem opravilu. Rad prispevam k skupnim naporom za varčevanje. Veliko denarja prihranimo, ker nam ni treba kupovati svinjine.« V malem, a delovnem graničar-skem kolektivu še z marsičem zmanjšujejo stroške. Ob našem obisku so se Zvonko Štefanec iz Ljutomera, Sefedin Abdulahi iz Kumano-va in Zdravko Krambergor iz Lenarta, ki sicer niso gradbeniki po poklicu, lotili postavljanja škarpe za svinjakom. Mimogrede so dejali, da so si dobri tovariši tako pri delu kot igri, največkrat z žogo. Seveda graničarji kujejo prijateljske vezi tudi zunaj karavle. Z mladinci iz okolice se pogosto srečujejo na športnih tekmovanjih, vsako leto se udeležujejo planinskega pohoda v Karavanke, njihovi gostje so večkrat člani borčevske organizacije, obiskujejo okoliške delovne organizacije ter sodelujejo na prireditvah v kraju. Besedilo in slike: Stojan Saje Vsak graničar mora znati opazovati, kaj se dogaja ob meji, o razmerah pa obvestiti starešine. našim bralcem. Tega kolektiva nismo izbrali naključno, saj si je z zglednim delom v preteklosti priboril vrsto priznanj. Predvsem poprejšnji dolgoletni poveljnik je zaslužen, da steno družabnega prostora od 1974. leta krasi red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem, od 1976. leta pa mala plaketa JLA. V tej karavli so osvojili v trajno last tudi prehodno zastavico za najboljšo obmejno enoto v svojem okolišu. »Taki uspehi,« pojasnjuje sedanji poveljnik Dragoljub Mejesković, nas obvezujejo, da si prizadevamo delati kar najbolje in dosegati dobre rezultate na vojaško strokovnem področju in v drugih dejavnostih. Za to imamo morda nekoliko boljšo osnovo od drugih karavl, saj naša stavba stoji v naselju. Prostorna je tako njena notranjost kot okolica. Po drugi plati to daje več dela v dolini in daljšo ter na-pornejšo pot k ozemlju, ki ga nadziramo.« Za izpolnjevanje svojih nalog so graničarji telesno in psihično dobro pripravljeni. Z vsakdanjo hojo navkreber in spet v dolino se hitro utrdijo tudi tisti, ki niso doma iz gorate pokrajine. Mladi vojaki pridobijo izkušnje s pomočjo starejših, potrebna znanja pa dopolnjujejo z rednim pou- PRAVNIK SVETUJE ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST N. N. iz Kranja Zaradi vaše želje po anonimnosti povzemamo le bistveno vsebino vašega pisma. V zdravstvenem zavodu so pri vas opravili medicinski poseg, ki pa proti vašemu pričakovanju ni prinesel nikakršnega uspeha. Mnenja ste, da je vaše zdravstveno stanje od tega trenutka dalje še slabše. Zanima vas, kako je z odgovornostjo zdravnika v tem primeru. Odgovor: V vašem primeru zdravnik ne bi mogel biti odškodninsko odgovoren, temveč kvečjemu zdravstveni zavod. Za odgovornost pa je pomembno predvsem to, ali je zdravnik opravil medicinski poseg strokovno in pravilno. Odškodninsko odgovornost bi bilo mogoče ugotoviti le , če bi uspeli dokazati, da je zdravnik opravil zdravstveni poseg v nasprotju s pravili medicinske znanosti. Če se boste odločili za tožbo, se bo to dokazovalo predvsem z izvedenci in tudi drugimi dokazi. KRAJA GOZDNEGA LESA B. L. iz Cerkelj V vašem gozdu vam nekdo krade les. To bi radi preprečili, saj storilec podira predvsem mlajša debla, ki jih verjetno uporablja za kurjavo. Zanima vas tudi, a,li je kraja gozdnega lesa ne glede na količino res kaznivo dejanje. Odgovor: Predlagamo, da o kraji obvestite miličnike, ki bodo poizkušali izslediti storilca. Kraja gozdnega lesa je kaznivo dejanje tedaj, ko meri količina po drtega lesa več kot en kubični meter, sicer pa je pre kršek. IZVENZAKONSKA SKUPNOST 2. V. iz Kamnika Šest let je minilo, odkar ste se odselili od žene. Sedaj živite že pet let z drugo žensko. Ustvarili ste si nov dom in z ženo nimate nobenih stikov več. Zanima vas, kako je z izvenzakonsko skupnostjo v vašem primeru, predvsem zaradi dedovanja. Ne želite namreč, da bi premoženje, ki ste ga ustvarili v teh petih letih, dedovala vaša žena, s katero nimate nič več skupnega. Odgovor: Moramo reči, da imate z ženo še vedno nekaj skupnega, to je zakonsko zvezo. Prav ta veljavna in trajajoča zakonska zveza pa je tudi »ovira«, da bi zvezo s sedanjo žensko pri dedovanju lahko smatrali kot izvenzakonsko zvezo. Po zakonu o dedovanju moški in ženska ne moreta dedovati po drugem, če so podane okoliščine, zaradi katerih bi bila morebitna zakonska zveza med tema osebama neveljavna in se zato takšna zveza ne smatra za izvenzakonsko skupnost. V vašem primeru je ta okoliščina že sklenjena in še trajajoča zakonska zveza. VZDRŽEVANJE STANOVANJA L. D. iz Tržiča Zanima vas, kako se določa, kaj je pri vzdrževanju stanovanja dolžan plačati stanovalec kljub plačevanju najemnine in katera vzdrževalna dela se plačajo Iz najemnine. Odgovor: To je določeno v Pravilniku 0 minimalnih tehničnih pogojih in drugih normativih ter standardih za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini (Ur. 1. SRS št. 25/81). V tem pravilniku je določeno, katera dela vzdrževanja se zagotavljajo iz stanarin in katera dela je dolžan plačati imetnik stanovunjske pravice oz. najemnik. Zaradi obšir-nosti teh del jih, žal, ne moremo objaviti v okviru te rubrike in vam predlagamo, da si preskrbite navedeni Uradni list. Čeprav niso gradbeniki po poklicu, bodo sami postavili škarpo. Nečastne podbreške razglednice Luknje v strehah, razpoke v zidovih Stavba s številko 56, kjer domuje uprava krajevne skupnosti, je tličju ostala brez oken in vrat. Podbrezje — Prebivalci krajevne skupnosti Podbrezje so se junija 1980. leta z referendumom izrekli za uvedbo krajevnega sa prispevka, ki se bo končal prihodnji mesec. Načrtovali so, da b zbrani denar vložili v razširitev pokopališča, prenovo kulturni3 a-i ma, organiziranje otroškega vrtca, napeljavo kanalizacije, asfaltiranj krajevnih cest in ureditev športnega igrišča. . no Smel program, bi lahko rekli, še posebno za tako malo kraje skupnost! Mnogi krajani pa so že ob njegovi predstavitvi menili, o* ne bo lahko uresničiti. Da so imeli kar prav, kaže položaj ob 'x7-^}Xtt^ moprispevka; nekatere naloge je bilo namreč treba nekoliko spre niti, nekatere cilje pa tudi opustiti. $ Uresničevanje referendumskega programa v Podbrezjah smo predstavili v pogovorih s krajevnimi funkcionarji. Sami so P°veti \t da so največ jsredstev namenili za asfalt, zato ne kaže ponavlja1 ^ znanih stvari. Manj znane pa so nekatere podobe kraja, v kater1 niti najmanj ne odseva splošni napredek. eat Prva nečastna podbreška razglednica je kulturni dom, kater * streha razpada in terja čimprejšnjo prenovo. Krovskih del bi se naJjP kazalo lotiti pred pleskanjem notranjosti in ureditvijo športne ga p robe v kleti. Ker je šla prenova v obratni smeri, bo škoda verjet" ^ večja. Predvsem pa bi kazalo izrabiti dom za dejavnost, kateri je ]e menjen; po bivanju mladincev in športnikov v njem so okrog do"1 sledi, ki nimajo nič skupnega s kulturo. , feir Druga neurejena stavba, katere ureditev pa ni zajeta v rei rj dumski program, je dom krajevne skupnosti. Njeni pritlični Pr°njefl' so brez oken in vrat že debelo leto. Krajani vedo, da so bili narne ^ gostinskemu lokalu, kar se je izjalovilo. Ni pa jim znane, kdaj sti bodo ti prostori dobili vsaj lepši izgled, če ne tudi uporabne vred ^ Razen tega dom nemo kliče po novi strehi, za katero je material z kaj časa pripravljen Med stavbami, ki niso kraju v ponos, je tudi hiša s številk« Dolgo je brez lastnika, zato je že skoraj propadla. Letošnja zirn j0pr tako močno načela, da se je zrušila ena od zunanjih sten in se n ^f)^i la na pročelje sosednje hiše. In v taki podrtiji, ki lahko vsak čas na kup, prebiva celo človek! . ^\}] Na luknje v strehah in razpoke v zidovih so opozorili prebiv ^ jih motijo take podobe. Našteli so še več drugih slabosti, na P. ^ divja odlagališča odpadkov v gozdu ali kar ob cesti, nevzdržev v Graben in k Trnovcu pa tamkajšnji razpadajoči omet. V bodoče torej čaka Podbrežane še veliko nalog. O njihove v0j ničevanju bodo najbrž morali razmisliti že pred sestavo p'anav0iitVe v prihodnjem srednjeročnem obdobju pa tudi v pripravah na Mi d hišno številko 70, ki jo nosi dom kulture, so vidne razpoke v zidu in luknje v strehi. • "" "Jl'J ,ui Preb (19, nuna lastnika, trna P« v CO. Foto: S. Saje* TOREK, 13. AVGUSTA 1985 KRONIKA 9. stran (g@miSSSJJ©ISnGLAS Vroči asfalt mejnega prehoda Pri Gorenjki na Korenu se kadi noč in dan Gorenjka je adaptirala in povečala kiosk na mejnem prehodu, ki je v poletnih turističnih mesecih zelo obiskan — Zdomci se redno ustavljajo in ob mizah na hitro kaj pojedo Podkoren — Dolga leta je bil kiosk Gorenjke na Korenskem sedlu Samo .hišica', kjer so tuji turisti, ki so se vračali z dopusta, kupili ne-kaJ steklenic slivovke ali lesenega oslička za spomin. Nato so predvsem s prizadevnostjo direktorice hotela Vitranc v Podkorenu Marice Pavidovič kiosk razširili, postavili 2&r in prostor lepo uredili. Že nekaj let se v poletni sezoni tu peče in ka- di noč in dan, saj delavci v kiosku ne počivajo. Gostinski in turistični delavci Gornjesavske doline vedo, da tuje-§a avtomobilskega gosta ob tranzitni cesti ne ustaviš tako lahko, *0t so nekateri prepričani. Ko zapusti mejo, se tja do Ljubljane ali se dalj nikakor ne bo ustavil, če ponudba ob cesti ni zares nekaj posebnega, izvirnega. Nam pa je pestra ali svojevrstna ponudba še ka-Pp tuja, zato trditve, da bi od Ivanjske gore do Ljubljane denar jshko pobirali na cesti, napačne. Naši sosedje, Italijani in Avstrijci, Organizirajo prav v tem času celo simpozije in posvete o tem, kako Ustaviti tuji tranzitni promet, strokovnjaki si povsem resno belijo Slavo o tem, kako kljub avtocestam naprej razvijati turizem. Zato je ^alodane smešna misel, da bomo Pa pri nas postavili ob cesto nekaj kioskov in mastno služili.. . Gorenj kini delavci na Korenskem sedlu pa zaslužijo dobro, za kiosk presenetljivo dobro. Tu se tu-l1 turisti morajo ustaviti in kakšno Minuto počakati, predvsem pa radi spravijo poslednji dinar. Nič več ^premišljujejo, če bi kupili raž-"1'če, spominke ali slivovko — enostavno kupijo. Delavci Gorenjke, ki jim ni žal, ^a delajo vse noči, prihajajo na po-'noč tudi iz kranjskogorskega Lari-*a ali Razorja, tako da v kiosku ni- kd Če bi zatajili z nabavo samo za aan, bi že računali, koliko manj Pometa so ustvarili. Še zdaj jih je-{*< da so bili tisti mesec, ko je bila korenska cesta zaprta za avtobusni promet.ob najmanj 5 milijonov dinarjev. *Vsi skupaj se trudimo, da so g°stje hitro in solidno postreženi,« Pravi Marica Davidovič, ki letos že dvajseto leto vodi posle na mejnem Prehodu in odlično pozna zahteve j:uJega turista, »čez dan pride tudi 0 70 avtobusov in ničesar ne bi Prodali, če ne bi imeli porcij že vnaprej pripravljenih. Tako lahko Povprašujejo Po vegeti... kiosku Gorenjkinega hotela *)tranc na Podkorenu sta zaposle-ni tudi Moniku Noč in Merima Ka-PiČ. Merima Kapic: »Delo je seveda UaPorno, saj strežemo gostom pojoči in podnevi. Vendar se ne prito-r^jerno, saj delamo /. veseljem rodajamo pečene piščance, kotle-hamburgerje in vedno imamo P°rtije že vnap.-ej pripravljene, nihče ne bo čakal, saj se na Prehodu vsem mudi. Gostje tudi ne rU>daj(, na denar, posebno tisti ne. rl se vračajo domov. Zdi se, da bi **di zapravili poslednji dinar.« ar ne rečejo: zaprto ali pa nima- Marica Davidovič, direktorica hotela Vitranc: »Prizadevamo si, da bi gostje takoj začutili, da smo gostoljubni. Zavedamo se, da ustvarjamo prvi vtis o deželi, ki jo bodo turisti obiskali in v njej preživeli dopust« v dveh urah prodamo tudi 500 porcij, sleherni gostinec pa ve, kaj to pomeni. Zasluge za dober promet imajo vsi delavci, ki vestno in radi delajo. Veseli smo, da bomo lahko z denarjem, ki ga bomo zaslužili na Korenskem sedlu, že letos jeseni adaptirali hotel Vitranc, kajti kiosk je poslovna enota hotela. Hotel je star, dotrajan, D kategorije, sobe so brez kopalnic, oktobra pa ga bo mo zaradi adaptacijskih del zaprli Nameravamo prenoviti točilnico, urediti posebno sobo, vsa adapta cijska dela pa naj bi veljala okoli 5 milijonov dinarjev. V hotelu se ustavljajo predvsem tuji gostje, ki pa pač terjajo višjo kategorijo kot jo lahko ponudimo zdaj. Na Korenskem sedlu, kjer je le tos zares izredno živahno in pro met vsaj še enkrat večji kot lani, se z ostalimi službami nadvse dobro razumemo in sodelujemo.« Kiosk na Korenskem sedlu je tako zgleden primer, kako se da de nar »pobirati na cesti«, kot radi govorimo. Le pravi način, mesto in kraj je treba poiskati in povsem preboleti kronično bolezen naše gostinske ponudbe: lagodnost in le nobo. Na Korenskem sedlu jim tudi na misel ne pride, da bi za minu to ali dve počivali: vedo, da jim vsa ka minuta dela prinaša le koristi D. Sedej Moniku Nt)č: »Tuji turisti so po vprašali celo po vegeti.. .« prodali tudi raznih nalepk naših turističnih krajev ali nalepk za sprehajalne palice, a jih je, žal, tež ko dobiti. Turisti pa so različni, ne kateri radodarni, drugi spet čakajo na dinar in skrbno preštevajo vr njeni drobiž.« pn?1** Kapic: »Na dan moramo prninti vsaj 500 porcij.* , ^Moniku Noe: »Prodajam spomin V0v!n Pijučo. Prodamo največ sli ESi hrušovoga likerja, proška in |q nin izdelkov, želje kupcev pa *K0d■ n kur cudne- saJ se tudi S*?1'(l" 1,1 1 "h kui)l1' 1,1 ,u|m'sl1 °v. denimo, vegeto. Veliko bi GORENJSKA NOČNA KRONIKA S SRPOM NAD SOSEDA Meja med travnikoma je kriva, da se je zadnjič vnel prepir med kmetico z Drulovke in njenim sosedom. Možakar je med košnjo pomotoma zašel na sosednjo parcelo. Misleč, da je bilo namerno, ga je razjarjena ženska napadla s srpom. ZETU PUŠČAL KRI Tašče in snahe se navadno spopadejo »jezično«, moški v taistem svaštu pa iščejo bolj možate poti. Tako sta se tast in zet zadnjič v prepiru spopadla kar »na nož«. Skupil jo je »ta mlad«, in sicer z nožem v trebuh, tako daje končal v bolnišnici. Tudi staremu so puščali kri, da bi dognali, ali je pred dejanjem zaužil kaj močnejšega. STOLI SO BILI V NAPOTO Kdove ali so pred Alpetouro-vim bifejem v'Tržiču zadnjič kanili plesati, da so jim bili napoti gostilniški stoli! Trije gostje so jih namreč pometali v Bistrico. Zaradi dejanja so jih vzeli v precep miličniki, ki so dvojico nagnali domov, tretjega pa zadržali zaradi resnega pomenka. ZASEDENA ZELENICA Močno razburjena je Radovlji-čanka zadnjič klicala milico, češ da ima sosed na zelenici parkirano avtomobilsko prikolico in naj ga prisilijo, da jo bo umaknil. Ne ve se, ali je ženska tako zagreta za varstvo okolja ali pa nima kam postaviti svojega avtomo bila. Utopitve otrok Vsako leto utone nekaj majhnih otrok, ki še ne znajo plavati in še ne vedo za nevarnosti vode. Vselej gre za nesrečni slučaj in nepazljivost staršev ali varuha. Zadošča mala nepazljivost in otrok, ki je mogoče komaj shodil, bo ob raziskovanju okolice zašel v potok ali padel v stoječo vodo. Za utopitev zadošča že malo vode, včasih so rekli za poln klobuk. Čisto na kratko o prvi pomoči pri utopitvi! Otroka izvlečemo iz vode, ga položimo na tla, slečemo do pasu, ugotovimo, če ne diha (prsni koš se mu ne dviga in spušča), s tipanjem žil na vratu ugotovimo delovanje srca. Z robcem mu očistimo usta in nos in začnemo z umetnim dihanjem: pri majhnem otroku upihavamo našo sapo hkrati v otrokova usta in nos, pri večjem v usta ali nos. Utopljencu ne izlivamo vode iz telesa, ampak začnemo takoj z oživljanjem, ne da bi klicali pomoč. Če smo se učili masažo srca, utopljencu, ki mu srce ne dela, srce tudi masiramo. Ni bil naš namen, da učimo podrobnosti prve pomoči pri utopitvah, ampak da opozorimo na preprečevanje utopitve, predvsem otrok. Največ utopitev je na podeželju, ob nezavarovanih potokih blizu hiš, v gradbenih jamah, gnoj ničnih jamah, vodnjakih, v cisternah in sodih ob novih gradnjah. Za utopitev otrok smo krivi odrasli. Takoj preglejte, če so vsi našteti objekti zavarovani, dobro in varno pokriti, če je ob bližnjem potoku ograja in stanje občasno prekontrolirajte! Le za kratek čas se med delom odstranimo od odkritega vodnega zbiralnika ali gnoj nične jame in za trenutek pozabimo na našega malčka in že ga pogrešimo. Iskanje je navadno zamudno in za otroka usodno, ker minute naglo teko. Malega otroka ne smemo puščati v varstvu le malo starejšemu otroku, ki še ne more in ne zna oceniti odgovornosti varovanja in ne zna pomagati, če se kaj zgodi. Isto velja za betežno staro mamo, ki ne more slediti preživemu malčku. Starši, ki ne poskrbijo za ustrezno varstvo majhnega otroka, ne bodo nikoli v življenju povsem pozabili, če se je zaradi malomarnosti kaj resnega pripetilo, če so ga celo izgubili. Zdravniki ugotavljamo, da umre največ utopljencev zaradi tega, ker preteče preveč časa med tem, ko so ponesrečenca potegnili iz vode in med tem, ko so ga začeli oživljati. Ljudje običajno izgubijo glavo in najprej kličejo pomoč, med tem pa le navidezno mrtev, ki bi ga takojšnje oživljanje rešilo, dejansko umre. Prihodnjič o preprečevanju utopitev. Tone Košir Tehnična baza AMZS v Kranju Dela je dvakrat več, delavcev pa ni Tehnična baza AMZS v Kranju ima zdaj dvakrat več dela kot v minuli sezoni. K temu je največ pripomogla avtocesta. Medtem ko so probleme v zvezi z voznim parkom za silo ublažili, kadrovskih še vedno ne morejo. Kranj — Odkar so na Gorenjskem odprli novo avtocesto, imajo pri tehnični bazi AMZS dvakrat več dela kot poprej, ko so nudili svoje usluge vozilom v okvari na ostalih gorenjskih cestah. Ker so se jim pomnožila dela, so morali okrepiti vozni park, še važnejše pa so kajpada kadrovske okrepitve. Medtem ko jim je uspelo dvema tovornjakoma, jeepu in osebnemu avtomobilu za pomoč na cesti pred kratkim dodati nov tovornjak za odvoz, se je pri kadrih zataknilo. »Problemov z avtomobili ni več,« nam je povedal vodja tehnične baze Boris Grabeč. »Sprva je bilo nekaj težav, ker tovornjaka do odprtja avtoceste še nismo imeli. Na nove naloge smo se pripravili pravočasno, saj smo nov avto kupili že lebruarja, vendar smo ga morali dati v Ljubljano na izpopolnitev, tako da smo ga dobili šele pred 14 dnevi. Teže je s kadri. Za delo na avtocesti, za usluge na ostalih gorenjskih cestah in za tehnične preglede v delavnici bi potrebovali 6 novih avtomehanikov. Do zdaj smo dobili le dva, ostali razpisi in obiski pri skupnosti za zaposlovanje so bili zaman. Tam so nam sicer rekli, naj počakamo na generacijo, ki prihaja iz šole, toda mi bi radi že usposobljenega mehanika, ne pa takega, ki ga moramo temu specifičnemu delu šele privujati. Naš mehanik naj bi imel že nekaj izkušenj, potreben mu je vozniški izpit C kategorije, zu opravljanje tehničnih pregledov pa še poseben izpit. Verjamem, da težje delovne razmere kot v drugih mehaničnih delavnicah, zlasti pa še pri zasebnikih, izkušene mehanike odvračajo od odločitve, da bi se zaposlili pri nas. Avtomehanik ima pri nas včusih tudi I 1 umi delavnik, vendar je nuslednji dan prost. Specifično pri nas je nedeljsko, praznično in nočno dežurstvo.« Tudi osebni dohodki niso posebno vabljivi, znašajo namreč od 40 do :>0 tisočakov. Več dela za avtocesto (ponoči namreč dežura eden od avtomehanikov le na avtocesti, drugi pa za vso ostalo Gorenjsko) in obilica dolžnosti, ki jih prinaša gostejši promet v poletni sezoni, sta kriva, da prihaja do kratkih stikov zlasti pri tehničnih pregledih. Tudi slednjih je v dopustniškem obdobju veliko več, saj se pred odhodom na daljšo pot vsakdo želi prepričati, ali je a^ to brezhiben. Štirje mehaniki v prvi in pet v drugi izmeni (dvu dežuruta ponoči) ne morejo ustreči \Žsem, zlasti če jih s ceste kličejo na nujno pomoč. Slednja včasih Boris Grabeč, vodja tehnične baze AMZS v Kranju traja tudi dve ali tri ure, če je voznika doletela okvara kje daleč, denimo v Kranjski gori ali v Bohinju. In kakšne so prve izkušnje z avtoceste? »Na izvoznicah avtoceste se je dogodilo že več nesreč, najbrž zato, ker so preslabo označene. Taki dogodki imajo seveda prednost in kakor hitro se zgode, je treba pustiti delo v delavnici in pohiteti na kraj nezgode. Tudi pomoč vozilom, ki jih je na avtocesti doletela okvara, mora biti ekspresna. Imeli smo že veliko pri- merov. Lahko rečemo, da se na avtocesti čez dan pokvarita dva avtomobila, prav toliko tudi ponoči. Ker ob avtocesti še ne delujejo stebrički s telefoni, od koder bi voznik poklical 987 (pomoč informacije), se znajdejo na druge načine. Največkrat naročijo drugim avtomobilistom, naj iz prve telefonske celice pokličejo nas ali milico. Prvi telefon je na Torovem. Kdor ima srečo, da ga opazi patrulja prometne milice, ki mora trikrat v 24 urah obvoziti avtocesto, je seveda prej deležen pomoči. Manjše okvare popravimo kar na mestu samem. Doslej smo imeli opravka izključno s tujci, čeprav prihajajo k nam z dobrimi avtomobili. Pa vendar mnogim popusti sklopka ali tesnilo ha glavi motorja ... Da bi komu zmanjkalo bencina, v dveh mesecih še nismo doživeli. Ker pa na vsej avtocesti ni bencinske črpalke, vseeno nosimo s sabo bencin v ročki, če bi kak avtomobil obstal zaradi praznega tanka. Tujci imajo veliko težav s pnevmatikami, vendar med dopusti v vsem Kranju ni vulkanizerja, ki bi jim jih spravil v red. Tako jih pošiljamo v delavnico k Svetemu Duhu. Veliko imamo opraviti tudi s priko-ličarji. Zlasti pri prikolicah za čolne pogosto odpovedo ležaji, ker jih turisti preslabo varujejo pred slano vodo.« Še kak mesec in turistična sezona se bo iztekla. Če v tehnični bazi AMZS v Kranju še vedno ne bodo dobili kadrovskih okrepitev, bodo težko obvladovali kopico nalog. Stranke bodo vse bolj nezadovoljne, zaradi česar si bodo iskale kvalitetnejše uslug drugod. Tega si v kranjski tehnični bazi nikakor ne želijo. D. Z. Žlebir Vozni park so v kranjski tehnični bazi dopolnili še s tretjim tovornjakom. GLAS 10. stran ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 13. AVGUSTA 1985 Slovensko padalsko prvenstvo v Lescah Leski padalci brez pravih tekmecev Z bogato obložene mize kolajn in pokalov so le drobtinice odnesli tekmovalci iz Maribora in iz Ptuja, vse ostalo so pospravili domačini — padalci Alpskega letalskega centra Lesce-Bled, prepričljivi ' zmagovalci 23. članskega in 10. mladinskega republiškega padalskega prvenstva v klasičnih disciplinah in 5. prvenstva v skupinskih likovnih skokih. 23-letni Roman Božič iz Ribnega pri Bledu je bil najboljši pri mladincih in člar»;l» Lesce — Letošnje republiško padalsko prvenstvo — na leškem letališču sta ga ob koncu minulega tedna pripravila ALC Lesce-Bled in Zveza letalskih organizacij Slovenije — je imelo tri »lepotne« napake. Na sporedu je bilo — kar ni v navadi — po končanem državnem prvenstvu. Alpski letalski center ga je sicer nameraval izvesti že sredi junija, a ga je takrat moral odpovedati, ker za tekmovanje ni dobil letala za prevažanje padalcev. Komanda vojnega letalstva je namreč letalo, s katerim so si letalski centri pomagali pri treningih in tekmovanjih, namenila letos prirediteljem svetovnega padalskega prvenstva v skupinskih likovnih skokih na Malem Lošinju. Da bi bila nesreča še večja, se je pri pristanku poškodovala še njihova »česna«, tako da je leski letalski center nenadoma ostal brez letala. Padalci so v takšnih okoliščinah sicer koristili avion za turistične polete, toda ne glede na to je bil trening zelo okrnjen. Dobitniki srebrne kolajne na lanskem svetovnem prvenstvu so doslej opravili kar dve tretjini skokov manj, kot so jih sicer lani v tem času. Drugič: udeležba je bila okrnjena. Nastopilo je 30 padalcev iz Maribora, Murske Sobote, iz Ptuja in iz Lesc, med njimi je blo več kot polovico (16) domačinov. Nedvomno je, da padalstvo v Sloveniji nazaduje. Nekdaj so se tekmovanj udeleževali tudi padalci iz Celja, Postojne, Novega mesta in Ajdovščine, a so, kot kaže, zaradi težav z letali, s padalsko opremo, z učiteljskim (strokovnim) kadrom in kajpak zaradi denarne stiske obupali. »Čeprav je padalstvo privlačen šport, zanimanje zanj upada,« ugotavlja Franc Primožič, direktor ALC. »Nekdaj se je za začetni tečaj prijavilo prek 50 kandidatov, zadnja leta jih je le redko več kot 20. Veliko jih preneha tudi kasneje. Mlade odbija, da morajo za vsak padalski skok delati poldrugo uro v letališki delavnici, v jeseniški železarni ali kje drugod. V večini športov je drugače: mladi pridejo v klub, trenirajo, tekmujejo, za umazano in naporno delo jim ni treba poprijeti.« In tretjič: slovensko prvenstvo je bilo v resnici le (razširjeno) tekmovanje padalcev Alpsekega letalskega centra, ki so znova, kot že večkrat v preteklosti, dokazali, da pri nas ni-faajo resnega tekmeca. Vse najžlaht-nejše kolajne so pobrali člani prve in druge leske ekipe. Prvenstvo je bilo zato manj zanimivo, a vendarle za vse, ki pozorneje spremljajo padalski šport, dovolj privlačno. Odboj kar j i vneto trenirajo Moška ekipa okrepljena, Branko Hrast je bil s 36 leti najstarejši in s 3300 padalskimi skoki, kolikor jih je opravil v osemnajstih letih, tudi najizkušenejši udeleženec prvenstva. Šestnajstkrat je nastopil na državnem prvenstvu, petnajstkrat na republiškem, trikrat na svetovnem. Tudi letos je dokazal, da padalstvo ni le šport za rosno mlade mladeniče: na državnem in republiškem prvenstvu je bil drugi v figurativnih skokih. Čeprav je bila .udeležba skromna — nastopilo je trideset padalcev iz štirih letalskih centrov — je bilo prvenstvo zanimivo za maloštevilne gledalce. — Foto: F. Perdan Borut Erjavec, dijak železarskega izobraževalnega centra na Jesenicah, doma iz Nove vasi pri Radovljici, je lani uspešno sklenil začetni tečaj, tokrat pa je prvič nastopil na republiškem prvenstvu. »Manjka mi izkušenj in kajpak tudi znanja,« je dejal. Med šestimi skoki na cilj se mu je najbolj posrečil peti, v katerem je zgrešil »ničlo« le za deset centimetrov. C. Zaplotnik Branko Mirt, novi republiški prvak v skokih na cilj, v enem izmed poskusov. — Foto: F. Perdan lani osvojili srebro s 34 centimetri. Želim si, da bi ekipa ostala nespremenjena vsaj do leta 1990, ko naj bi bilo v Lescah spet svetovno padalsko prvenstvo.« Tekmovanje je najbolj zadovoljen zapuščal 23-letni orodjar leske Verige, Roman Božič iz Ribnega pri Bledu, novi slovenski članski in mladinski prvak. »Glede na to, da sem doslej opravil le 100 skokov, lani sem jih mel v tem času 250, pred leti celo 400 — sem z dosedanjimi rezultati in uvrstitvami kar zadovoljen,« je povedal. »Do konca sezone n«-. ^akata še dva pomembnejša nastopa — v Celovcu in Gradcu.« Branko Mirt iz Strahinja, sicer zaposlen v gasilsko reševalni službi v Kranju, je v osmih skokih na cilj zgrešil »ničlo« le za štiri centimetre, kar mu je zadoščalo za prvo mesto in za osvojitev naslova slovenskega pr vaka v tej disciplini. V primerjavi z ostalimi padalci iz prve leske ekipe ima kar precej .kokov — blizu 200, a navzlic temu mu letos ne gre vse po načrtih. Ne more si odpustiti, da je na državnem prvenstvu zgrešil cilj kar za 34 centimetrov. »Pozna se, da smo šele po vrnitvi iz Sarajeva lahko prvič resneje trenirali,« je dejal. »V skupin« .ih skokih na cilj smo dosegli dober ^zultat: »ničlo« smo zgrešili le za 16 .entrimetrov, medtem ko smo UTVA PREGLASNA • Alpski letalski center Lesce-Bled bi lahko za treninge in tekmovanja najel vojaško letalo utva, vendar je le-to preglasno in bi povzročalo nejevoljo pr; bližnjih stanovalcih. V Lescah zdaj razmišljajo, da bi uvozili 10 do 12 let staro »cesno«, vredno prek 10 milijonov dinarjev. OBLJUBE, OBLJUBE... DRAGO BUNČIC, TRENER LESKIH PADALCEV: »Fantje so pričakovali, da se bodo po uspehu na svetovnem padalskem prvenstvu v Franciji možnosti za vadbo izboljšale, vendar so se dejansko te le še poslabšale. Vabili so jih na sprejeme, jih trepljali po rami in jim obljubljali, /daj ni nikogar, ki bi »srebrnim« fantom pomagal, jim omogočil skupne priprave, jim zagotovil letalo za nemoteno vadbo. Naslednje leto, ko je svetovno prvenstvo v Ankari, jim bodo verjetno dodelili letalo za 20 ali 30 ur in jih potem pospremili na pot z zahtevo, češ naj spet naredijo Čudež.« REZULTATI: VI \I)IN( I — figurativni skoki: 1. Božič 26,58, 2. Frank (oba ALC I) 32,42; skoki na cilj: 1. Božič 0,06, 2. Frank 0,20. 4. Bo. Mirt (ALC I) 3,81; skupno: 1. Božič 2, 2. Frank 4, 5. Bo. Mirt 9; skupinski skoki na cilj: 1. ALC I (Frank, Bo. Mirt, Božič) 2,97, 3. ALC II (Marzldovšek, Erjavec, Sal-kič) 19,28; ekipno: 1. ALC I, 2. Ptuj. 3. ALC II; CIANI - figurativni skoki: 1. Božič (ALC I) 26,58, 2. Hrast (ALC II) 26,92. 3. Br. Mirt 27,53, 4. Intlhar 28,30, 5. Smid (vsi ALC I) 28,66; skoki na cilj. 1. Mirt. 0,04, 2. Božič 0.06. 3. Intihar 0,08, 4. Smid 0,12. 5. Frank (ALC II) "20; skupno: I Božič 3, 2. Br. Mirt 4, 3. Intihar 7, 4. Hrast 8, 5. šmid 9; skupinski skoki na cilj: 1. ALC I (Intihar, Božič. Smid, Br. Mirt) 0,16, 2. ALC II (Ia/ar, Pfajfar, Hrast, Frank) 1.03, 5. ALC III (Marzldovšek. Erjavee, Bo. Mirt. Salkič) 31.35; ekip no: 1. ALC I, 2. ALC II. 3. Ptuj I. ženska pomlajena Kranj — Odboj kar j i in odboj karice kranjskega Triglava so po enomesečnem počitku začeli s pripravami za novo prvenstveno sezono. Fantje nabirajo moči pod vodstvom trenerja Marka Zadražnika v športnem parku Stanka Mlakarja, medtem ko so dekleta skupaj s trenerjem Markom Žibertom v soboto odpotovale na desetdnevne priprave v Fažano, po povratku domov pa bodo nadaljevale z vadbo v telovad- V rokometnem klubu Peko ocenili minulo sezono Člani niso izpolnili načrta Tržič — Čeprav se članski ekipi trži-škega Peka v minuli sezoni ni uspelo prebiti se iz druge v prvo slovensko ligo, kar so pred začetkom tekmovanja načrtovali, je tudi drugo mesto uspeh. Članice so v II. slovenski ligi zasedle šesto mesto, mladinci so bili peti in mladinke sedme. Pionirji in pionirke so se na gorenjskih prvenstvih uvrščali med najboljše. Lep uspeh je dosegla članska ekipa tudi z uvrstitvijo v polfi-nale pokalnega tekmovanja, kjer je v Ljubljani izgubila z močnejšim Dinos-Slovanom. Klub združuje -262 igralcev in igralk, kar je dovoli široka osnova za delo v prihodnosti. Članska ekipa se bo tudi v naslednji sezoni potegovala za prvo mesto v drugi slovenski ligi. Če ji bo uspelo, to še ne bo polom. Ker so za žensko ekipo nastopale le štiri članice, medtem ko so bile preostale igralke mlajše, so v klubu sklenili, da bo članska ekipa za nekaj časa prenehala tekmovati, saj bo bolje, da se mladinke in pionirke kalijo v tekmah z vrstnicami. Za obstoj in delovanje tržiškega rokometnega kluba je zelo pomembno dobro sodelovanje z delovno organizacijo Peko. Denar, ki ga klub zasluži z lastno dejavnostjo in kar prispeva za rokometne ekipe telesnokulturna skupnost, ne zadošča za treninge in tekmovanja vseh ekip, zato je pomoč Peka še toliko bolj dobrodošla. Klub je lani porabil milijon in 321 tisoč dinarjev, letos bo potreboval še enkrat toliko. Kot poudarja predsednik Božidar Meglic, si v klubu tudi prizadevajo, da bi pridobili nove športne delavce, ki bi pomagali pri izvedbi treningov in tekmovanj . J. Kikel Tomo ČESEN JALUNG KANG peta gora (S na svetu VRH JE VSE BLIŽJE Bolj se bližava enki, slabšo moč ima veter. A gora še vedno buči, višje v steni veter še vedno nosi zastave snega. To dobro vidiva. V taboru 1 pa je prijetno. Sonce je ravno obsijalo šotore, ko odloživa nahrbtnika. Zavi jeva se v spalne vreče, nadomestiti morava današnje zgodnje vstajanje. Prihod šerp naju okoli poldneva zbudi, veter skoraj ne razsaja več. V šo toru se ne da zdržati, preveč je vroče. Pogled navzgor v steno. Dve piki napredujeta počasi, a zanesljivo. Peter in Filip sta napela vrvi do strmega dela strne, ki pelje proti bodočemu taboru 3. Strm led se konča v navpičnih skalah dobrega granita. Skupaj z Johanom se potem vrneta kar v bazo. S Čito si nabirava zaloge za naslednje dni. Vreme je krasno, popoldne, ko prikolovratijo še Pavle, Marjan in Janko, se v dolini nabere megla. Kot običajno. Večerno sonce pričara barve, ki jih je moč videti le v gorah. Jalung Kang je ves Škrlaten, Kanč za njim je skoraj v senci, medtem ko ima Kangbačen pred njim ožarjeno le še svojo konico. Spokojen mir prekinjajo le podori serakov. Sploh si ne moremo zamisliti, da v bazi celo sneži. Naslednji dan gredo fantje naprej, midva počivava pred ponovnim vzponom v steno. Franček in Silvo naju zmotita v prijetnem kramljanju. Čita namaka svoje noge v ledeno mrzli vodi. Pravi, da je dobro za prekrvavitev, a od bolečin kar zavija oči. Naslednji dan gremo spet proti dvojki. Trojica pred nami napenja vrvi v strmini nad njim. Pri šotorih se bašemo s suhimi slivami. S Fninč-kom nimava drugega dela, pa neseva fiksne vrvi še naprej, bova vsaj zjutraj nekaj časa brez teže. Smešno, navzgor je vsak meter prigaran, navzdol pa se !«• pripucs na vrv Gor dobro uro. dol le deset minut. Čita se kar bos sprehaja okoli šotora. A spet za prekrvavitev? Zvečer v obeh šo-torčkih brnita kuhalnika, topita sneg in led. Piti. predvsem piti, drugače te višine tako izsušijo, da si podoben suhim češpljam. Zjutraj zgodaj odrinemo. Vzpenjamo se po vrveh, ki so jih fantje napeli včeraj. Prehod iz ledu v skale, kjer so včeraj prenehali, je presenetljivo strm. Silvo je malo pred mano, pra ska. po gladki steni in nenadoma se mu ena dereza sname in odskaklja navzdol. Začudeno se gledava, Silvo pa nadaljuje kar z eno. Na srečo jo je potem dobil nazaj. Svinjsko mraz je. Gledamo v navpični zid nad nami; kdaj bodo prvi žarki posijali čez rob? S Frančkom imava probleme s prsti niči in na štadionu. Moška ekipa bo letos nastopala v spremenjeni postavi: Dušan Gatalo in Tajo Kukec služita vojaški rok in se bosta moštvu priključila šele v končnici prvenstva, iz JLA se je vrnil Zmago Hafner, ekipo pa so okrepili Marko Zadražnik, Matjaž Tilinger in Niko Fabjan, ki so nekaj let igrali za blejskega drugoligaša. Kranjski odboj-karji so si za letos zastavili zahteven cilj: osvojiti prvo mesto v drugi slovenski ligi in napredovati v prvo. Ženska ekipa bo novo sezono začela pomlajena, saj je povprečna starost igralk 15 let. Trdo delo in zavzetost vseh igral* kljub mladosti in neizkušenosti obeta; ta uspešno igranje v drugi slovenski ligi. M. Žibert Šestič po Udinborštu Kokrica — Sekcija za rekreacijo Prl športnem društvu Kokrica prireja V soboto, 14. septembra, tradicionalni Tek po Udinborštu. S tekmovanjem bodo počastili dvodnevni boj (13- in 14. septembra 1942) borcev drugega bataljona Kokrškega odreda v Udinborštu, v katerem je padlo 24 borcev« 33 je bilo ujetih, šest pa se jih je rešilo-Tek po Udinborštu bo tudi ena prvij1 preskušenj za tekače po poletnem od; moru ter pred množičnimi jesenskim1 teki po suhem in zimskimi na smučeh- Start in cilj teka bosta pred osnovno šolo na Kokrici. Vojaki ter mlajši pi°" nirji (do 11 let) bodo tekli na dva kilometra, starejši pionirji in pionirke (od 12 do 15 let) na štiri kilometre, ženske (od 16 do 25 let, od 26 do 35 let, nad J let) ter moški (od 16 do 19 let ter starejši od 50 let) na sedem kilometrov ter vsi ostali (moški od 20 do 29 let od 30 do 39 let in od 40 do 49 let) na trinajst kilometrov. Vojaki bodo startali ob 16. uri, mlajši pionirji in pionirke ob 16.15, starejši pionirji in pionirke ob 16.30 in vsi ostali ob 17. uri. Prireditelj sprejema prijave na dan tekmovanja od 14. ure dalje pred osnovno šolo na Kokrici. Pionirji ne plačajo štartnine, za vse ostale je 100 dinarjfv; Prvi trije v vsaki tekmovalni skup1"1 prejmejo kolajne, najhitrejša ženska na 7 kilometrov in najhitrejši mošk1 na 13 pa še pokal. na nogah, on še večje. Eden preklinja bolj kot drugi. Nekaj čez 7000 metrov smo, Franček se kar sezuje in drgne prste, jaz maham z nogami kot nor, končno pa naju ogreje sonce. Za trenutek je strmina malo popustila, P0' ševno desno napenjamo vrvi proti strmemu kuloarju. Onadva se vračata, imamo le še dva koluta vrvi, nadaljevala bova kar sama s Čito. Na začetku je le sneg in nekajkrat zavijeva desno v skale, da lahko zabijeva kji' ne. Na koncu se ozebnik povsem zoži. med led se pomešajo skale. Čisto blizu velike skalne stene sva že, tu nekje bo moral stati tabor 3, In ko Pr 5, n.k in kmalu lahko pričakujemo za nji naskok Samo, da bo vreme. Mesa velikega jal.a, ki so '>•"" * i zaklanega prinesli iz Ghun/e. sk°!" ni več Bolj malo ga je končalo v n ših želodcih, sumimo kuhinjsko w štvo. V bazi je mnogo topleje kot prihodu. Sem ter tja se prikaže dro na cvetlica, ki oznanja, da v dot prihaja pomlad I25EK, 13. AVGUSTA 1985 ŠPORT IN REKREACIJA — KRONIKA 11. stran 0®IMS3M©ISSGLAS NESREČE Alpsko smučanje Začetek svetovnega pokala že v sredo KRANJ — Argentinsko smučarsko središče Las Lesankjer je dovolj snega za smuko in treninge, bo že jutri prizorišče letošnjega začetka v alpskem smučarskem svetovnem pokalu. Na sporedu bo namrač prvi moški smuk za sezono 1985-86, drugi pa bo v petek na isti progi. Med vsemi najboljšimi smučarji na svetu bo tudi naša smučarska reprezentanca, ki bo nato še nekaj časa ostala v Argentini na treningu tehničnih disciplin: veleslaloma, superveleslalom in slaloma. Na pot v Las Lesan so pod vodstvom trenerja Filipa Gartnerja in njegovega pomočnika Danila Vodovnika ter serviserja Elana Mirana Gašper-šiča odpotovali Boris Strel, Jože Kuralt, Grega Benedik, Matjaž Čižman, Sašo Robič in Robert Žan. Šesterica bo nastopila tudi na obeh smukih za točke svetovnega pokala. V moštvu torej ni Bojana Križaj a in Roka Petroviča ter Jureta Franka, ki so ostali doma. Križaj in Petrovič bosta trenirala individualno, Jure Franko pa ima težave s poškodbo kolka. Zdaj čaka na izvide specialnih zdravniških pregledov, ki bodo znani septembra. Vsi tisti, ki so ostali doma, se bodo skupaj s Križajem in Petrovičem na skupnem kondicijskem treningu zbrali 22. avgusta na Rogli in v Kranjski gori. Dekleta pa bodo imela skupni kondicijski trening in nabiranje novih moči v Kamniku. Vsi tisti, ki so v Argentini, bodo imeli pozneje te treninge, skupni treningi obeh reprezentanc, moški in enske, pa se bodo začeli 1. oktobra. Kaveljci in Korenine plavali na Bledu BLED — Blejsko jezero je v nedeljo §°stilo plavalce in plavalke, ki so imeli dva kilometra dolgi progi svoj na-top v akciji rekreativcev za Kaveljca 11 Korenino. Za to lovoriko se je v plahem maratonu potegovalo kar dve-to dvaindevetdeset rekreativcev iz vse Avenije. Kako dobri so vsi v tej pla-aini disciplini;je pokazal tudi cilj, saj v sedemdesetih minutah prišli vsi a cilj. Toliko je znašala časovna ome-J tev prihoda na cilj v borbi za Koreni-n° in Kaveljca. ktarter je bil najboljši jugoslovanski Plavalec vseh časov Borut Petrič iz J~Tanja, ki je pred startom vsem zaže-' srečno plavalno pot. To je bil že sed-Plavalni maraton v Blejskem jezeru vse do nedelje je imel rekord tega , ^ratona Kranjčan Peter Brinovec, Jnerega pa letos ni bilo na start. Nje-rekordni čas je bil 29:49. V nedelj-tr'^m maratonu ga je prehitel devetin-tak eseetletni Celjan Jože Tanko. Bil je ko hiter, da je dvokilometersko pro-Preplaval v novem rekordnem času. JgJI rekord je 28:05 minute. Drugi na SjJU je bil Martin Strel iz Trebnja, tre-9» pa je to progo preplaval Kranjčan Dr^6 VelikanJa- Med ženskami je bila Prva s 44 minutami Ljubljančanka Al- Jože Velikanja, tretji med moškimi bina Grabljan pred Cvilingovo in Ter-novškovo. Vsekakor je bil tudi letošnji maraton lepa rekreativna plavalna spodbuda RTV Ljubljana za vse tiste, ki so plavali, in za vse tiste, ki se še niso odločili, da bi se potegovali za lovoriko Kaveljc in Korenina. Vrstni red moški — 1. Tanko 28:05, 2. Strel 32:27, 3. Velikanja 34:09, 4. Pečjak 37:11, 5. Štembergar 38:19, ženske - 1. 'Grabljan 44,1)0, 2. Cviling 45:00, 3. Ter-novšek 46:00. _fimorje 3 0 1 1 20:48 1 -dh Dva turnirja za žensko državno vaterpolsko prvenstvo Triglavanke v borbi za prvaka KRANJ — Vela Luka in Split sta bili prizorišči dveh vaterpolskih turnirjev ženskih moštev, ki so se borila za letošnji državni naslov. Nastopala so moštva: Vela Luka, Jadran iz Splita in Triglav iz Kranja. Kranjčanke so pokazale res pravo vaterpolsko igro in so trenutno na drugem mestu. Ker je zadnji, tretji turnir 23. in 24. avgusta v Kranju, lahko pričakujemo od Trigla-vank še boljšo igro in ta ji lahko prinese prvi državni naslov. Za Triglav so igrale: Ristič, Veli-kovrh, Jereb, Brtoncelj, Cvek, Sever, Bradaška, Maček, Žižmund in Berlož-nik. Prvi turnir je bil v Veli Luki. Triglavanke so srečanje z Jadranom nesre- Prireditve ob tržiškem prazniku Tržič — Športna društva in klubi so ob prazniku tržiške občine pripravili več športnih prireditev. Udeležba je bila zadovoljiva, saj je na tekmovanjih v plavanju, streljanju, kegljanju, balinanju, rokometu, šahu, poletih z zmaji ter na nočnem teku po tržiških ulicah nastopilo 270 športnikov in športnic. Rezultati — nočni tek po ulicah Tržiča — ženske — posamezno: 1. Polona Pesjak, 2. Andreja Mali, 3. Anica Jerman; ekipno: 1. Optimistke, 2. Lom I, 3. Lom II; Moški - do 30 let: 1. Klemen Dolenc, 2. Jože Bohinc^ 3. Andrej Hro-vat; nad 30 let: 1. Matjaž Globočnik. 2. Jože Meglic, 3. Marjan Sedej; ekipno: 1. Lom I, 2. Albatros, 3. Lom II; občinsko plavalno prvenstvo: prsno — ženske: 1. Polona Pesjak, 2. Marjeta Šarabon, 3. Nuša Fekonja; mladinci: l.Zdravko Loborec, 2. Slavko Pesjak, 3. Stane Meglic; člani 1. Janez Ribni-kar, 2. Vojteh Močnik, 3. Darko Truden; prosto — ženske: 1. Polona Pesjak, 2. Mojca Meglic, 3. Majda Fekonja; mlafinci: 1. Zdravko Loborec, 2. Srečko Gričar, 3. , Mladen Novkovič; člani 1. Dušan Bobič, 2. Rado Škrjanc, 3. Vojteh Močnik; pokal Tržiča v poletih I zmaji: 1. Volarič (Let Škofja Loka) 2. Avsenek (Prepih Tržič) 3. Svoljšak (Let); rokometni turnir: 1. Storžič Golnik, 2. Peko, 3. Veterani; balinanje: 1. Športno združenje 5. avgust Tržič, 2. DI Jesenice, 3. ŠDI Borec Kranj; kegljanje — moški: 1. ŠDI Radovljica, 2. ŠDI Borec Kranj, 3. ŠZ 5. avgust Tržič; ženske: 1. ŠDI Borec Kranj, 2. ŠDI Radovljica, 3. ŠDI Radovljica II; streljanje z. vojaško puško — ženske: 1. Majda Fekonja, 2. Magda Slapar, 3. Jelka Laharnar; moški: 1. Nikola Ku-žet, 2. Miroslav Božič, 3. Živorad Ma-nič; šah: 1. Dušan Jokovič, 2. Srečo Mr-var, 3. Franc Škrjanc. J. Kikel čno izgubile in nato remizirale z lanskimi državnimi prvakinjami-Velo Luko. V Splitu so bile še boljše. Spet so dosegle točko v igri z Velo Luko in nato premagale Jadran. Izidi — Vela Luka — Triglav : Jadran 3:6 (1:1, 1:1, 0:1, 1:3). Strelke za Triglav: Jereb, Cvek in Maček po enega. Triglav : Vela Luka 7:7 (1:0, 1:2, 2:3, 3:2). Strelke za Triglav: Cvek 2, Maček 2, Bradaška 1, Brtoncelj 1, Berložnik 1. Vela Luka : Jadran 8:4. Izid iz Splita — Triglav : Vela Luka 5:5 (2:2, 1:1, 1:0, 1:2). Strelke za Triglav: Maček 3, Bradaška 2. Triglav : Jadran 6:5 (0:2, 2:1, 2:1, 2:1). Strelke za Triglav: Maček 4, Cvek 1, Bradaška 1. Vela Luka : Jadran 5:4. Vrstni red po dveh turnirjih: Vela Luka 6, Triglav 4, Jadran (Split) 2. -dh Državno plavalno prvenstvo za starejše pionirje Tesna zmaga Triglava Reka — Medtem ko so mlajši pionirji in pionirke Triglava prepričljivo zmagali na državnem prvenstvu v Ra--dovljici, so se njihovi starejši vrstniki, ki so tekmovali na Reki, morali za naslov ekipnih državnih prvakov pošteno potruditi. Zmago so si izbojevali šele v zadnji disciplini, v mešani štafeti, v kateri so bili boljši od najnevarnejšega tekmeca za prvo mesto, od celjskega Klima Neptuna. V zastopstvu Triglava so se najbolj izkazali Peranovič in Jo-cič ter Zala Kalan, ki se je z Reke vrnila s štirimi posamičnimi zmagami in je tudi najzaslužnejša za uspeh Triglava. Pomembnejši dosežki kranjskih plavalcev: pionirji — 200 m kravi: 6. Peranovič 2:11,40, 200 m prsno: 1. Jocič 2:43,48, 400 m mešano: 4. Peranovič 5:16,48, 400 m kravi: 4. Peranovič 4:29,71, 200 m hrbtno: 2. Peranovič 2:25,70, 5. Kirbiš 2:30,58, 200 m mešano: 2. Jocič 2:25,93, 4 x 100 m kravi: 3. Triglav 4:12,19, 100 m prsno: 1. Jocič 1:15,30, 4 x 200 m kravi: 2. Triglav 9:01,77; loo m hrbtno: 3. Peranovič 1:08,56, 6. Kirbiš 1:11,46; 4 x 100 m mešano: 1. Triglav 4:35,58; pionirke — 200 m prsno: 6. Gril 3:02,90, 100 m delfin: 1. Kalan 1:08,48, 400 m mešano: 1. Kalan 5:15.51, 5. Gril 5:33,48; 200 m hrbtno: 2. Kalan 2:34,07, 200 m mešano: 1. Kalan 2:30,02, 200 m delfin: 1. Kalan 2:27,31, 4 x 200 m kravi: 3. Triglav 9:34,95, 100 m hrbtno: 3. Kalan 1:14,16, 4 x 100 m mešano: 4. Triglav 5:08,30. Ekipni vrstni red: 1. Triglav 565 točk, 2. Klima Neptun Celje 558, 3. Primorje 389. USODNA HITROST Log — Na cesti med Gorenjo vasjo in Škof j o Loko, v naselju Log, sta se v petek, 9. avgusta, ponesrečila motorist Venčeslav Jugovic iz Škofje Loke, star 25 let, in njegov sopotnik, 18-letni Ivan Iglic, prav tako škofje-ločan. Slednji je naslednjega dne zaradi posledic prometne nesreče umrl v ljubljanskem Kliničnem centru. Do nesreče je prišlo, ker je Jugovic v Log pripeljal s preveliko hitrostjo, zaradi česar ni mogel izpeljati ovinka. Motorno kolo je zaneslo s ceste, ko pa ga je voznik skušal spet spraviti nazaj, ga je vrglo po cesti, koder je nekaj deset metrov drsel in slednjič obstal razbit na cesti. TRČENJE NA LEVEM VOZNEM PASU Dolenja vas —V soboto, 10. avgusta, se je v Dolenji vasi zgodila prometna nesreča. 18-letni voznik osebnega avtomobila Roman Šturm iz Železnikov je na vožnji od Železnikov v Škof j o Loko v Dolenji vasi nenadoma zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v nasproti vozeče vozilo 38-letnega Pavla Pikuša, prav tako iz Železnikov. V nesreči sta bili huje ranjeni sopotnici v Pikuševem avtomobilu 40-letna Marija Pikuš in 72-letna Marija Salmieri. Odpeljali so iu v Klinični center. D. Ž. Pogorel kozolec Preddvor — Kljub hitri pomoči domačinov in okoliških gasilcev je v petek, 9. avgusta, do tal pogorel kozolec, last Antonije Arnež iz Preddvora, ki stoji ob cesti med Preddvorom in Bregom. V kozolcu se je sušila na eni strani otava, na drugi pa pšenica. Požara, ki je napravil za 500 tisoč dinarjev škode, je najbrž kriv cigaretni ogorek, ki ga je mimoidoči nekaj ur potem odvrgel h kozolcu. JM Utofiil v Mošeniku Tržič —- Delavec tovarne Peko je v petek, 9. avgusta, v potoku Mošenik, ki teče mimo tovarne, ugledal moško truplo. Bil je 65-letni Viktor Langus iz Tržiča, vdovec, ki je že lep čas živel sam in se vdajal alkoholu. Slednji je bil najbrž tudi usoden. Nogometaši za pokal Godešiča Godešič — Športno društvo Kondor z Godešiča prireja ob koncu tedna, v soboto in nedeljo, tradicionalni 9. nogometni turnir za pokal Godešiča. Sodelujejo štiri moštva: razen domačinov še lanski zmagovalec Tabor 69 iz Vižma-rij/Reteče in ekipa Poleta, ki je doslej edina uspela osvojiti pokal v trajno last. V soboto bosta dve tekmi: prva se bo pričela ob 15. in druga ob 17. uri. V nedeljo ob osmih bo najprej srečanje za tretje mesto in ob desetih še finale. J. Starman SGP GRADBINEC n sol. o KRANJ. Nazorjeva 1 P&JAVUA JAVNO LICITACIJO * bo v petek, 16. avgusta 1965,0b utrl \ centralnem skia Zastava 750, letnik 1970, izklicna cena avto Z 750, letnik 1970, izklicna cena dli*u na Kokrici. Prodaji bo: * kom Kombi ^ 80.000 din "** 2 kom osebni 50.000 din F °sebni avto Z 101, letnik 1978, izklicna cena 150.000 din osebni avto Z 101. letnik 1979, izklicna cena 120.000 din p Rol Zft centralno kurjavo TAM Stadler 25000 ccal, razna dvi 5jl ■ betonski mesnici:, črpalke za vodo, varilni aparati, bruni strop, vrtalni si roji ter razni aparati m materiali. (J* d predmetov je možen na dan licitacije od 13. do 15. ure v ^tralnem skladišču na Kokrici. Na licitaciji enakopravno kopata dru/boni m privatni sektor Licitacija se vrši po na 'u »ogledano — kupljeno«. Varščina 10% od izklicne ceni U ,r°nia najmani lun din po predmetu se plača eno uro pred Hacijo na kraju licitacije. Vse stroške prepisa lastništva in tale stroške kakor tudi prometni davek plača kupen. ^bcUiranj predmet mora biti plačan In odpeljan s kraja lici-- 'I" najkasneje v 10 dneh po dnevu licitacije, no tem roku ^l»uu<. tudi varščina. KOVINOSKHVIS JESENICE Nu podlagi 49. člena Samoupravnega sporuzuma o štipendiranju ter sklepa 2. redne seje Odbora za delovnu razmerja z dne 21. 6. 1985 razpisujemo kad m Vtke stipendijo za leto 1985/86 — 2 učenca 4.20.11 — strugar, IV. stopnja — 2 učenca 4.20.04 — ključavničar, IV. stopnja — 1 študent 6.22.01 — inženir strojništva, VII. stopnja Interesenti naj vloge čimprej oddajo na naslov: DO Ko-vinoservis Jesenice, Prešernova 15, Jesenice, Oddelek za kadre. DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ Staneta Žagarja 1, Kranj Zbor delavcev objavlja prosta dela in naloge RAVNATE!JA OSNOVNE ŠOLE ZA ODRASLE Kandidati, ki se prijavijo na razpis, morajo izpolnjevati pogoje, določene z zakonom o osnovni šoli, in sicer; — morajo imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo pedago-ške-andragoške smeri, — morajo imeti strokovni izpit, — morajo imeti najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju izobraževanja, od tega najmanj 3 leta na področju izobraževanja odraslih. Delo bomo z izbranim kandidatom združevali za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati lahko pošljejo prijave z opisom dosedanjega dela in z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po zaključku raz- GLAS 12. stran 35. GORENJSKI SEJEM TOREK, 13. AVGUSTA 1985 NAPREDEK DOMŽALE vas vabi, da jih obiščete v njihovem salonu na gorenjskem sejmu. Imajo bogato izbiro sobnega in kuhinjskega pohištva, bele tehnike, televizijskih in radijskih sprejemnikov ter glasbil. Za vso belo tehniko dajejo 10 odstotkov popusta na maloprodajno ceno. Kupljeno,blago vam brezplačno dostavijo do 60 km in opravijo tudi montažo, razen kuhinj. Povabljeni ste na večerjo. Prijatelj vam je aperitiv postregel v ličnih wfrakelnih^ Ob pc%ledu na lepe krožnike in posodo vam je zastal dih. Ddgovor je preprost — navdušil vas je dekorativni tisk na ^frakelnih , krožnikih in posodi. SITOTISK Jože Velikanja iz Kranja je »kriv« za vaše navdušenje. Končno kompletna traktorska ponudba Za kmetovalce bo na gorenjskem sejmu najbolj privlačen razstavni prostor SWE-COM-MERCA iz Kranja. Ponujajo namreč popolno traktorsko ponudbo — od gum in zračnic za vse tipe traktorjev do različnih traktorskih priključkov. Poleg tega je tu še ugoden nakup gum za osebne avtomobile, in kolesa ter ugoden nakup raznega tehničnega blaga. Za mrzle zimske večere so po ugodni ceni na voljo tudi /termoforji.' Bliža se šolsko leto in z njim velike in male skrbi. Reševati vam jih pomaga tudi Katerina Markič iz Tržiča, ki s šolskimi copati obuje vašega šolarja. Med pestro ponudbo pa lahko izberete tudi copate za vaše udobje. Dan je prekratek za vsa opravila, ki vas čakajo. Obdelati morate les, brusiti omet, odstraniti barvo, očistiti parket in grobo obdelati karoserijo. V pomoč vam bo UNIVERZALNA BRUSILNA PLOŠČA, idealno nadome stilo za smirkov papir. Po ugodni ceni jo lahko kupite v Metalki, Merkurju in Che-mu. Vse informacije daje proizvajalec F. Burnik iz Kranja po telefonu (telefonska številka 34-428). IVAN TOMAŽINČIČ Predelovanje zdravilnih zelišč DOBROVA 24/b 66 310 Izola Prodajalna Tavžentroža predstavlja Po napornem delovnem dnevu sta utrujeni in čutite bolečine v nogah. Sezite po izdelku, ki vam ga ponuja Tavžentroža, prodajalna zdravilnih zelišč in zeliščnih izdelkov iz Izole. NOGIN je sestavljen iz več vrst zdravilnih zelišč in eteričnih olj. Pospešuje cirkulacijo krvi v nogah — od stopal do kolen, pomaga pri bolečinah v nogah, je proti akcemom in glivic nemu obolenju med prsti, pomaga pa tudi proti pote nju nog. Za dobro počutje in zdravje pa so vam na voljo Še čajne mešanice, zeliščne kapljice in različni izdelki iz zdravilnih zelišč. Po želji vam izdelke pošljejo tudi po pošti po povzetju. Dopustniški dnevi se počasi iztekajo, spomini na morje, domače vino in dobro ribo so še sveži Naša stara znan ka DROGA PORTOROŽ -TOZD RIBA iz Izole pa nas s svojo ponudbo popelje v svet ribjih specialitet, pa čeprav daleč proč od Jadran ske obale. Okusno pripra vljeni lignji, osliči, škar^ene, skuše in sardelice, poleg pa domače vino Malvazija in Refošk nam pričarajo pravo vzdušje rz gostilnice ob oba li. Prijetno presenečenje imajo tudi za sladokusce — školjke dagnje. Ob zvokih glasbe vam bodo prijazni Primorci postregli z jedačo in pijačo primerno za vsak žep m, Sedežna garnitura Kuhinja LIPA Ajdovščina odprla salon pohištva v Kranju Gorenjska je bogatejša za lično opremljen salon pohištva. Na Gorenjskem sejmu v Kranju ima namreč svoj razstavni paviljon tudi Tovarna pohištva LIPA iz Ajdovščine. Široka ponudba kuhinj, dnevnih sob in udobnih sedežnih garnitur, predvsem pa visoka kvaliteta njihovih proizvodov privlačijo še tako zahtevnega kupca. Prj nakupu kuhinje vas čaka presenečenje. Le-te so zavarovane za dve leti proti vsem vrstam nesreč. Če ste se odločili za nakup, je dobavni rok od trideset do devetdeset dni, kajti zalog nimajo. Pohištvo vam brezplačno pripeljejo do 100 km iz Kranja. Kvaliteta njihovega pohištva jim je omogočila tudi prodor na zahtevno tuje tržišče. Pohvalijo se lahko z 50-odstotnim izvozom proizvodnje, predvsem v zahodne države. Tovarna pohištva LIPA iz Ajdovščine vas vabi, da jih obiščete v njihovem stalnem prostoru na Gorenjskem sejmu. Nakup njihovega pohištva je dober nakup! Usnjena garnitura Lesnina pohištvo Kranj, Primskovo razstavlja in prodaja na sejmu v Kranju Pohištvo MOBY je sestavljivo in se lahko uporabi kot stroška soba, dnevn* soba, predsoba in spalnica. To pohištvo je prejelo na sejmu v Beogradu Prl' znanje »srebrni ključ«. Je izdelek TOZD Lesnina, Ljutomer. Poleg sejma obiščite še prenovljeni salon pohištva na Primskovem v Kranju in salon pohištva na Jesenicah. Povsod boste prijazno in strokovno postrežem. Lesnina V Kranju vam poleg gradbenega materiala, žaganega lesa, stavbnega pohištva na mednarodnem sejmu v Kranju od 9. do 19 08. 85 nudi ugoden nakup: hrastovih parafiniranih sodov v velikosti od 35 I do 270 I hrastove cvetljičnjake 40 I hrastove kadice IZKORISTITE UGODEN NAKUP Informacije lahko dobite tudi v prodajalni na Primskovem tel 26 076 del čas pond sreda, petek od 7 00 -17.00 torek, četrtek od 7.00-14.00 sobota od 7.00 12.00 KRANJ IQREK, 13. AVGUSTA 1985 35. GORENJSKI SEJEM* 13. stran (mmmmmgEGLAS Ste se odločili za nakup novega avtomobila, poči^iiške prikolice, dostavnega vozila, dnevne sobe, sedežne garniture, spalnice ali bele tehnike? Vas privlači potrošniški kredit na sejmu, brezplačana montaža, razen kuhinj, in dostava? Obiščite paviljon MURKA in ne bo vam žal! Želite nekaj_ posebnega, enkratnega? Zelja ni neures-ničljiva. Obiskati morate le Zlatarstvo Zidarič v Tržiču. Zlate in srebrne verižice, zapestnice za vsak okus, prstan po meri pa še po ugodni ceni dobite tudi na sejmu ali vsak dan med 8.30 in 12. uro ter med 14. in 17. uro v lokalu v Tržiču. .mnoroiiii^"^^nf m Če boste obiskali Gorenjski sejern se ustavite tudi na velikem razstavnem prostoru Merkurja iz Kranja, kjer boste našli pestro ponudbo najrazličnejšega blaga, ki ga Merkur vodi v svojih zalogah. Zlasti bi vas radi opozorili na izdelek bele tehnike, male gospodinjske strojčke, ročno in električno orodje, trajnožarne peči za centralno ogrevanje, bojlerje, kompresorje, varilne aparate in še marsikaj iz velike ponudbe. Na Merkurjevem razstavnem prostoru si lahko ogledate tudi demonstracijo Siporex zidalnih blokov in izolacijskih plošč ter bitumenske skodle Izolirke Ljubljana. Če k temu dodamo še akcijsko prodajo novih premazov tovarne JUB in ročnega orodja Uniorja iz Zreč, potem obiska merkurjevega razstavnega prostora na Gorenjskem sejmu na kaže zamuditi. Vam v kadi rado spodrsne, vam iz rok uide tetrapak? Vas pri Vrtanju moti prah? Vaših skrbi in nejevolje je konec. Za to je Poskrbel Roman Markič iz Nakla s svojimi kovinskimi in Plastičnimi izdelki. Metulji za kopalno kad, držala za tetra-Pak in lovilci prahu so izdelki, ki vračajo dobro voljo. Avtomat tuš je novost na našem tržišču. Vgradimo ga v kopalnice hotelov, bolnišnic, zasebnih sob, uporabimo za zalivanje vrta, negovanje travnih površin, pranje avtomobila in drugih strojev. S preprostim pritiskom na ročico Avtomat tuša omogočimo maksimalen izkoristek pri porabi vode (manjši ali večji pretok). Ko ročico popustimo, se prekine dotok vode. Avtomat tuš je na voljo v več pastelnih barvah. Nakup ne predstavlja večjega izdatka za kupca, ampak le-temu omogoča še 40-odstotni prihranek vode in s tem tudi drugih energetskih izdatkov. Priporoča ga proizvajalec Ivan in Franc Obaha, Predelava plastičnih mas, Vižmarska pot 44, Ljubljana Šentvid. Želite hladnejše dni preživeti v novih oblačilih? Bogata izbira usnjenih jaken, moških in ženskih hlač, kostimov ter kril vam to omogoča. Krojaštvo usnjenih izdelkov po meri in konfekciji Herman Kokol ustreže vsaki vaši želji. ^p Kmečki glas ponuja bralcem nekaj knjižnih novosti: žailStVO sadne9a drevja. Med — zdravilo, živilo, sladilo, Bre alkoholni napitki in V sadnem vrtu. V kmečki knjižni zbirki st.mn°go branja za dolge večere, kup rpsvetov in zanimivo Pa ponuja knjižna zbirka Moj mali svet Priporočajo varn animivo branje v reviji-Moj mali svet in Sodobno kmetijstvo' ier tednik Kmečki glas. Na tržišču sta dva nova izdelka JUB-a, kemične industrije iz Dola pri Ljubljani. 100% akrilni lesni premaz Lesakril je za naraven izgled lesa in njegovo zaščito. Premaz je po 652 din, je brez neprijetnega vonja in neškodljiv za zdravje. Za 497 din pa dobite Jubocid proti plesni na zidu. Proizvoda vam ponuja Merkur na svojem razstavnem prostoru. Zy TffRMAL Lopar« je po svojih proizvodih že znana obiskovalcem sejma Radiatorji TKM za ntralno gretje za enocevni in dvocevni sistem gretja, elektro radiatorji, kolektorji za sončno r ®r9'io so izdelki, ki zagotavljajo kakovost Po ugodni ceni ponudijo nov proizvod — elektro y 'ator * manjšo porabo energije in garancijo treh let. Proizvode si lahko ogledate v Metalki, tel r» 'u in Kovinotehni. Tehnične informacije dobite pri IMOS INŽENIRINGU v Ljubljani ali po Qt°nu (številka 075/637 145) Na Gorenjskem se marsikdo lahko pohvali z ličnimi talnimi ploščami in stojali za ko lesa iz umetnega kamna. Tu di mnoge hiše krasi »cokl« iz umetnega kamna. Zdaj je priložnost, da postane vaša hiša in njena okolica še lep ša. Viktor Nemec iz Dom žal vam po želji in ugodni ceni naredi izdelke iz umetnega kamna in jih tudi montira Informacije dobite na razstavnem prostoru v hali A, lahko pa tudi na naslov — Viktor Nemec, Aškrčeva 35, 61230 Domžale. Univerzalni kovinski regali UNIKO so uporabni v vsaki zasebni obrti, delovni organizaciji in gospodinjstvu. Njihova montaža je hitra in nezahtevna. Dobite jih v pečno lakirani zeleni, rjavi, rdeči in oranžni barvi. UNIKO — Kovinska industrija iz Ljubljane vam regale montira in izdela v želenih dimenzijah. ID VEČERNI ZABAVNI PROGRAM NA NOVEM, VEČJEM POKRITEM ZABAVIŠČNEM PROSTORU vsak dan od 19. do 24. ure, v soboto od 19. do 1. ure. Zabavali vas bodo: danes zvečer ČUDEŽNA POLJA ansambel TONETA HORVATA OBVEZNA SMER GORENJCI in SONJA GABRŠČEK APOKALIPSA ♦ in STANE VIDMAR ansambel VIKIJA AŠIČA poneo..jek, 19. 8. OGLARJI Vsako popoldne pa vas bo zabaval narodnozabavni ansambel. sreda, 14. 8. četrtek, 15. 8. petek, 16. 8. sobota, 17. 8. nedelja, 18. 8. (M)I^SMJ©IEnGLAS 14. stran OBVESTILA, OGLASI TOREK, 13. AVGUSTA 1985 IZBRALI SO Zk VAS kovinotehna V Blagovnici FUŽIN AR na Jesenicah smo opazili veliko Izbiro 720-gramskih kozarcev za vlaganje iz uvoza. Imajo tudi veliko Izbiro pokrovčkov In gumic za zapiranje. Cena kozarca je 52.— din Garnitura pokrovčkov stane 578.— din DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ vpisuje V OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE (v vse razrede osnovne šole) Prijavi za vpis je treba priložiti spričevalo o zadnjem končanem razredu, rojstni list in potrdilo o zaposlitvi. Šolanje je brezplačno. Pouk je organiziran 3 do 4-krat na teden v popoldanskem času. Za kandidate, ki delajo v izmenah, bomo pouk organizirali v dopoldanskem času. v Prijave sprejemamo do 15. septembra 1985. V ZAČETNE IN NADALJEVALNE TEČAJE ANGLEŠKEGA, NEMŠKEGA in ITALIJANSKEGA JEZIKA - V TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA ZA OBČANE IZ DRUGIH REPUBLIK IN POKRAJIN Pouk na tečajih bo dvakrat na teden v popoldanskem času. . Prijave sprejemamo do 10. septembra 1985. V INTENZIVNI TEČAJ POSLOVNEGA JEZIKA (nemški in angleški) Tečaj traja 100 izobraževalnih ur in ga priporočamo kandidatom, ki bodo opravljali izpit za zunanjo trgovinsko registracijo pri GZS. Prijave sprejemamo do 15. septembra 1985. V TEČAJ NEMŠKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA ZA OTROKE: — za predšolske otroke od 5 do 7 let — za šoloobvezne otroke od 8 do 12 let Tečaji trajajo 70 izobraževalnih ur in sicer 2-krat na teden po 1 šolsko uro. Prijave sprejemamo do 15. septembra 1985. Podrobnejše informacije dobite lahko na Delavski univerzi Tomo Brejc Kranj, Staneta Žagarja 1, vsak dan od 7. do 16. ure, (razen sobote) ali po telefonu 27-481 GIP GRADIŠ IJUBIJANA TOZD Gradbena enota Jesenice, n. sol. o., Prešernova 5 Na osnovi sklepa 14. seje delavskega sveta TOZD in v skladu z določili 67. in 68. člena Statuta GIP Gradiš TOZD GE Jeseni ce ter 8. in 9. člena Pravilnika o delovnih razmerjih GIP Gradiš TOZD GE Jesenice razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA TO/D Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — gradbeni inženir ah ekonomist in 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, oziroma — grflHbeni tehnik in 5 let delovnih izkušenj na enakih ah podobnih delih, — aktivno znanje enega od svetovnih jezikov, — pravilen odnos do samoupravnega socialističnega razvoja in delavskega samoupravljanja. — sposobnost vodenja ob uporabi sodobne tehnologije. Mandat M razpisana dela in naloge traja 4 leta. Prijave za razpisana dela in naloge z ustreznimi doKazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: GIP Gradiš, TOZD GE Jesenice, Prešer nova 5, z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 10 dneh po sprejemu sklepa o imenovanju. SREDNJA TEKSTILNA IN OBUTVENA ŠOLA, p. o. KRANJ Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu razpisuje za šolsko leto 1985/86 naslednja dela in naloge: za nedoločen čas s polnim delovnim časom: - POUČEVANJE FIZIKE - DELO V LABORATORIJU Nastop dela 1. septembra. za določen čas s polnim delovnim časom - POUČEVANJE NEMŠKEGA JEZIKA (od 18. novembra 1985 do 30. junija 1986 — nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu), - VODENJE KNJIŽNICE (od 23. septembra 1985 do 31. maja 1986 — nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu). Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih je predpisal strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje oziroma so določeni z vzgojnoizobraževalnimi programi. . Za delavca za poučevanje fizike je na razpolago stanovanje. Odbor za delovna razmerja Srednje tekstilne in obutvene šole Kranj objavlja dela in naloge za nedoločen čas - KURJAČA Pogoj: — dokončana poklicna kovinarska ali elektro šola širokega profila, — izpit za kurjača, vozniški izpit B kategorije, dvomesečno poskusno delo; - 2 SNAŽILK Pogoj: — nedokončana osnovna šola, 6 mesecev delovnih izkušenj, ; " * — enomesečno poskusno delo. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na razpis v 15 dneh, na objavo pa v 8 dneh na naslov Srednja tekstilna in obutvena šola Kranj, Staneta Žagarja 33. O rezultatu izbire bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA SRS Podružnica 51500 Kranj objavlja po sklepu sveta delovne skupnosti z dne 30. 7. 1985 prosta dela in naloge v podružnici Kranj: 1. ZAJEMANJE PODATKOV PREKO EKRANOV za določen čas s polnim delovnim časom — 2 delavca, enega do 30. uprila 1986, enega za nadomeščanje delavke v času podaljšanega porodniškega dopusta; v ekspozituri Škofja Loka 2. PREDHODNA KONTROIA UDS razen drugih in določenih uporabnikov za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: pod 1. — poklicna šola in uspešno opravljen test; pod 2. — višja strokovna izobrazba ekonomske ali pravne smeri in 9 mesecev ustreznih delovnih izkušenj. Osnovna šola PREŠERNOVE BRIGADE ŽELEZNIKI Komisija za delovna razmerja razpisuje naslednja prosta dela in naloge: - SOCIALNEGA DELAVCA za nedoločen čas s polnim delovnim časom - ČISTILKE za določen čas s polnim delovnim časom (nadomesi anje delavke, ki je na porodniškem dopustu) Začetek dela je 1. septembra 1985. Kandidati za dela in naloge socialnega delavca morajo imeti višjo ali visoko izobrazbo ustrezne smeri in opravljen strokovni izpit. Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom v 8 dneh po objavi. O izidu izbire bodo obveščeni v 15 dneh po poteku prijavnega roka. Trgovska in gostinska DO ŽIVIIA KRANJ, n. sol. o. Naklo, Cesta na Okroglo 3, TOZD Maloprodaja Kranj, n. sol. o., Naklo, ( Vsla na Okroglo 3 objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge: 1. VODENJE PRODAJALNE POSREDNIK < 2. PRODAJANJE BI \<. \ NA DROBNO Pogoji: pod 1. — SŠ nadaljevalni profil — trgovski poslovodja (teh; . nična smer), — 2 leti delovnih izkušenj, — poskusno delo 90 dni; pod 2. — SŠ — Širši profil — prodajalec, — 1 leto delovnih izkušenj, — poskusno delo 80 dni. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave I dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema kadrovska služba DO Živila Kranj, Maistrov trg 11, 8 dni po objavi. Vsi prijavljeni kandidati bodo pisno obveščeni o izidu izbirnih posU>pkov v 30 dneh po opravljeni izbiri. BEOGRADSKA BANKA -TEMELJNA BANKA LJUBLJANA Titova 38 Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti objavlja prosta dela in naloge 1. Za poslovno enoto Kranj opravljanje del in nalog s področja odplačil kreditov ter depozitov, spornih in dvomljivih terjatev Pogoji: — srednješolska izobrazba ekonomske smeri ali gimnazija, — 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, — dvomesečno poskusno delo. 2. Za agencijo Škofja Loka opravljanje del in nalog likvidatorskih in blagajniških opravil po dinarsko deviznih poslih za občane — 2 izvajalca Pogoji: — srednješolska izobrazba ekonomske smeri ali gimnazija, — pasivno znanje enega svetovnega jezika, — 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, — trimesečno poskusno delo. 3. Pripravnika — ekonomski tehnik ali gimnazijski manipulant za določen čas — 6 mesecev Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, razen pod točko 3. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Beogradska banka, Temeljna banka Ljubljana, Titova 38, Ljubljana. MERKUR Trgovina in storitve, n. sol. o. Kranj, Koroška cesta 1, TOZD Prodaja na drobno, n. sub. o., Kranj, Gregorčičeva 8 objavlja prosta dela in naloge ADMINISTRATrVNA DELA TOZD (tajnica direktorja TOZD) Pogoji: — upravno administrativni tehnik (ekonomski tehnik), — 1 do 2 leti delovnih izkušenj, — znanje strojepisja in stenografije (opravljen bo preizkus znanja), • — delovno razmerje je za nedoločen čas, — dvomesečno poskusno delo. Ponudbe pošljite v 8 dneh po objavi na naslov Merkur Kranj, Trgovina ih storitve, n. sol. o., Kranj, Koroška cesta 1, Kadrovska socialna služba. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepov o izbiri. — JDr^ SAMOUPRAVNA INTERESNA KOMUNALNA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICE O&bor za splošne in kadrovske zadeve razpisuje na* slednja dela in naloge TAJNIKA Samoupravne interesne komunalne skupnosti občin« Radovljica za mandatno dobo 4 leta. Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, so še P*' sebni pogoji: — višja ali srednja strokovna izobrazba pravne, ekonomske ali gradbene smeri, — 2 oziroma 5 let'delovnih izkušenj, • — organizacijske in komunikativne sposobnosti, — da ima moralnopolitične kvalitete in sposobnos razvijanja samoupravnih odnosov Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ^a moupravna interesna komunulna skupnost občine Ka dovljica, Šercerjeva 22, s pripisom »razpis«. Prijavljeni kandidati bodooizbiriobveščeni v30dneh. lVGP VODNOGOSPODARSKO PODJETJE K RAN J Mirka Vadnova Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela oziroma "a loge KOVINOSTRUGAHJA - VOZNIKA KOMBIBU1A Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev '**s^y-sti delavca v združenem delu za nedoločen čas s polnim dc nim časom izpolnjevati še naslednje pogoje: — poklicna šola za kovinostrugarja in poklicna Šola za v°zn ke motornih vozil, - izpit D kategorijo, Lnvino- 2 leti delovnih izkušenj na delih oziroma nalogah Kov strugarja in 2 leti na delih voznika I) kategorije, enomesečno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo pisne prijave s priložt nun /ivl.l«'«V!^, som, dokazilom o strokovnosti ter potrdilom o stalnem ^ hšču DO naslov najkasneje v 8 dneh po objavi. ProSen,'DraV' zahtevanih dokazil komisija za delovna razmerja ne bo o ^ navala Po poteku objavnega roka bodo kandidati p'sn veščem o izbiri najkasneje v 40 dneh TOREK. 13. AVGUSTA 1985 MALI OGLASI, OSMRTNICE .15. stran (MmmmMGLAS NAJUGODNEJŠE V ELITI! Od 12.-24. 8. r> PRODAM KRANJ ooooooooooo 0000000 a o o o o o o o o o o o MALI OGLASI tel: 27-960 Tekstilni izdelki znižani sezonsko za 40 % v prodajalnah: Na Klancu, Pepelka, Klub, Volna, Mladinski salon, Ženski salon, Moški salon, Moda, Šport, Baby, Jošt in Maja. 30000000000000000000000000 o SZ Tovarna vijakov PLAMEN KROPA p. o. delavski svet na podlagi 64. člena Statuta objavlja naslednja prosta dela in naloge: ~~ VODJE SLUŽBE ZA SPLOŠNE ZADEVE delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (mandatna d°ba je 4 leta) Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: - da imajo visokošolsko izobrazbo pravne smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju del in nalog delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, T" da so družbenopolitično razgledani in da imajo politične kvalitete in organizacijske sposobnosti. ™0k za prijavo je 20 dni po razpisu. Izbira kandidatov bo opra-vljena v 15 dneh po preteku razpisnega roka. Kandidati bodo 0 izbiri pisno obveščeni. ALPETOUR ^>ZI) ALPETOUR U° PROMET, TOZD POTNIŠKI PROMET KRANJ ^zpisuje naslednjo kadrovsko štipendijo za šolsko leto stopnja štev, štipendij Pametni tehnik V. Kandidati morajo vlogi za uveljavljanje socialnovarstvenih Pravic priložiti: ^ Potrdilo o vpisu v šolo, '°tokopijo zadnjega šolskega spričevala, potrdilo o premoženjskem stanju. *Viave sprejema kadrovska služba Kranj, Koroška 5 v 8 dneh 00 objavi. [Jagradna igra gorenjskega glasa J PPC GORENJSKI sejem a bralce Gorenjskega glasa . KaK0 LAHKO V NJEJ SODELUJETE? y gr^.e.l^°vi številki Gorenjskega glasa smo objavili del foto-dru l)e znanega kraja na Gorenjskem, danes pa objavljamo Kh2 'me kraja vpišite na kupon, ki ga bomo ob sejmu v $a v ot5Javi1' v posebni se'emski številki Gorenjskega gla-vSa Sredo, 14. avgusta 1985, jo bodo brezplačno prejela '* 0^0sP°., Dvoržakova 9, Ljubljana. Dnevnik lahko naročite tudi pri PZS I „j ubija na, PD Ljubljanna-Matica, v knjigarnah in večjih planinskih društvih. Dnevnik ima št. 4 in ima vrisano skico poti. 6. Razširjena pot — Točkovna planinska pot z 18 obveznimi kontrolnimi točkami in 20 (ne)obvez.nih od 44 (ne)obveznih. Knnafelčeva markaciji, Vodnik in dnevnik sta ista kot za Slovensko planinsko transverzalo Maribor —Koper. Slovenska planin ska transverzala in Razširjena pot sestavljata Slovensko olaninsko pot. Od 20 izbranih obveznih kontrolnih točk jih mora biti polovica / visino nad 1000 m po vsej Sloveniji. Na Knm ni mogoč dostop, žig je na sedlu pod vrhom. Upravitelj je PZS Ljubljana, Dvoržakova 9. 7. Trdinova pot — Krožna Pla° b-ska pot s 15 kontrolnimi točkami, hod 6 dni, Knafelčeve markacije z°0 dano črko T. Pot ima dve variant«, samostana Pleterje preko Javorov ali prek Kostanjevice. Upravitelj J PD Novo mesto, Jerebova 2. Vod*' (s skico poti), izkaznica in značka- , 8. Pomurska pot — Krožna Pla f ska pot z 32 kontrolnimi točkami. 10 dni, Knafelčeve markaCJ^ hod Upravitelj je MDO planinskih štev za Pomurje, Murska sf£ko p. p. 76, vodnik in dnevnik pa la% naročite tudi pri PD Matica Mor* Sobota. P. P. 76. , .,n