Kdor pride y Združene države Amerike, je radoveden na marsikaj, o čemur je bil že mnogo slišal in bral. Lahko si ogledaš nebotičnike, ki so po petdeset, šestdeset nadstropij visoki — pri tem poslu si lahko zviješ vrat Lahko si ogledaà kip Svobode z vedno gorečo plamenico; in pred vsem lahko obiščeš Indijance, o katerih si že veliko groznega in obenem lepega slišal in bral Toda tu te obide prvo razočaranje. Indijancev, ki bi se spretno plazili skozi prerije, vihteli tomahavke in pozneje ob pipi miru govorili »hugh« — teh Indijancev ni več. Indijanci živijo, odkar so bffl H-bili bitko z »belci« v »Réservations* (izgovori: reservešens). To so omejena ozemlja, ki jih je ameriška vlada odredila »rdečokožcem«. Ta Ta ozemlja ležijo v zelo nerodovitnih pokrajinah : na primer v Arizoni, Novi Mehiki itd. In Indijanci, ki so se prej preživljali samo z lovom, morajo zdaj obdelovati zemlja V Ameriki imajo zdaj še sto štiri in dvajset indijanskih rodov. Toda tisti Indijanci, ki so postali 1. 1924. ameriški državljani, se prav nič ne raz-kujejo od svojih belih bratov. Vozijo se v lastnih avtomobilih, perejo s pralnim strojem, igrajo nogomet in nosijo slamnike, ob prav svečanih prilikah celo črne, sveteče se cilindre. Prav smeâno Je gledati starega, belolasega Indijanca z belimi rokavicami in modno obleko, sedečega v vlaku, ko bi ga bilo vendar mnogo lepše videti na urnem konju, sredi prerije na lovu na bivole! Samo v nekaterih ozemljih srečaš lahko še stare Indijanske »vigvame*, h» stare običaje. Toda to je vse bolj za tujce napravljeno! Pred šotorom sicer vidiš Indijanca, ld mu gleda skalp izza pletenega pasu, poglavarja, ld si maže obraz, gručo mladih mož, ki plešejo bojni ples, in »Velikega medicinca«, ki kliče Neko« je Sel »Bdeči volk« s perjem okrašen na lov na bivole in... danes ima njegov sb »Јоппу Srnith« p m davanje o zadnji no gometni tekmi v ra diju. duhove — toda takoj zaSutlS, da Je vse to le na videz. Takoj te obide slutnjn, da bo poglavar »Beli Sokol« ko se bo vrnil v šotor, pazljivo čital pismo, la mu ga je pisal sin z univerze in da si bo z velikim užitkom naravnal radio, da bo lahko slišal zadnja športna poročila... Časih se pokažejo Indijanci v svojih starih nošali. Tedaj prihajajo trume ljudi, da si ogledajo ta prizor. Maksa Samsa: Kako sem zibala bratca Takrat mi je bito kakih štiri let, ko eem zibala bratca Milana. Zibelj je stala na skrinji. Sedela sem na posetljii in opravljala svoj dolgočasni posel kar z eno nogo. Med tsm sem listala oo hrvaškem koledarju in si ogledala slike. in nisem si mogla kaj, da ne bi vsako posebej poljubila. Časih sem bila tako zamaknjena vanje, da mi je zastala po-ga. Ko sem se zavedla, je odmevalo po sobi glasno vreščanje. — »Nikar se ne jokai! Saj tudi mene nihče ne ziblje, "a vendar zaspwn!« — sem modrovala. Seveda bolj potihoma, da me mama ni slišala Tistega dne sem bffla zSbania sffta do kraja, ker je Milče neprestano talil in ni hotel zaspati. Prelistala sem koledar do svoja najljubše slike — pa je njegovo vekanje vendarle presegalo moje zanimanje. Morala sem knjcgo odložiti. Pa se mi je bil zasmilil jokajoči bratec in sem dejala; — »Saj nisi zaspano, 1з lačno moraš biti!« Izvlekla sem iz žepa kos pšeničmega kruha, od-grniila zibelj, dvignila obroku glavo ri mu v — od joka odprta — usta natlaôila kruha. Nato sem zibelj iznova pogrnila, sedla na svoj prostor, misleč: »Vidiš, kako zdaj lepo molčiš, ko si sito!« Na srečo je prišla v sobo mama in me vprašala, če je bratec zaspal. — »Je, je, mama, ko se je najedel kruha, ki sem mu da dala!«« — Mama je i la-nila k zibeljki, jo odgmila in vsa prestrašena zavpila. Otrok je grčal in јг bil že višnjev v obraz. S prsti mu je izvlekla kruh iz ust. Kmalu je otrok spe1* mirno zadihal. Menii pa je rekla mama: »Tako je, če otrok ziblje otroka! Da ma ni bilo še par sekund pa bi se bil moj ubogi Milče gotovo zadušil!« Jos. Vanđof. Anžek Frlanžek Kakor gotovo ima kos zakrivljen rep, tako gotovo je živel in še živi v tihi rebri nad gorskim potokom možic, ki mu ni para daleč naokoli. Rad bi ga vam opisal, pa ga ne morem. Velik je tako. da ga še s slamico ne dosežem. Brado pa ima dolgo, da ga zanjo niti penica ne more potegniti, a penica je vendarle velika ptica. Možicu pa je bilo in je še vedno ime Anžek Frlanžek. Mnogo je na vasi ljudi, ki so ga videli še pred leti, a dandanes ga vidi le še malokdo 1 Nekaj let je že minilo, kar ga je videla Metka, ongava Metka iz vasi, ki je rdečelična kakor zrela črešnja in se ji smeje sredi lica vesela jamica, A prav dekletca, ki imajo na licu take jamice, so poklicana, da vidijo Anžka Frlanžka, kadar le hočejo, in ga lahko potegnejo za ošiljeno bradico, seveda, če ga morejo. In Anžek Frlanžek jim prinese poln košek sreče in jim jo nasuje naravnost v roko. Onega dne je Metka oprezovala po rebri onkraj potoka za pisanim hroščem, ki se je v resnici svetil kakor mavrica, kadar jo božji angeli razpno nad dolino. Hrošč je vzfrfotal in silil kar naprej, a Metka mu je bila trdo za petami, ker je na vsak način hotela uloviti čudovitega hrošča. Visoko je že prišla po rjbri navzgor. A glej — kar naenkrat je izginil hrošč in ni ga b?k> nikjer več. Metka je ne-všečno zasopla in se je pričela kregati, ker je mislita. da se je hrošč pogreznil v zemljo. Pokleknila je in ie pričela grebsti med travo in je zagledala luk- nflco, prav tak», v fcakršno se zatekajo murni. »Tu noter se je skriil čudni hrošč«, si je dejala Metka. Utrgala si je bilko, pa je bezala v luknjo, da bi spravila hrošča iz nje. A glej — kar naenkrat se je izmotalo iz luknje nekaj, česar je Metka najmanj pričakovala. Majihen možiček je bil, prav majhen in ta možiček ni bil nihče drugi kot Anžek Frlanžek. Skočil je deklici naravnost na ramo in se je z rokami oklenil njenega ušesa. »Anžek Frlanžek sem«, je kakor miška zacvilil v uho. »Pisani hrošč je moj bratec, pa je nate hud, ker si ga preganjala. A tudi jaz bi moral biti hud nate, ker si me izbezala iz luknjice. Pa nisem. Lepo jamico imaš na licu, zato pa ne morem biti hud nate. V predpasnik me skrbno zavij in me ponesi domov. Ce mi bo všeč, ti natrosim poln košek sreče v roko. Ali vidiš košek na mojem hrbtu?« Meika je gledala preko rame, a koška ni videla nikjer. In kako naj bi ga videla, ko pa je bil že sam možiček tako majhen, da ga skoro ni bilo nikjer nič. Skrbno je prijela Anžka Frlanžka, ga zavila v predpasnik in z njim stekla domov. Previdno, previdno ga je postavila na mizo in ga ogledovala od vseh strani. Anžek Frlanžek je korakal po mizi, se pretegoval in gladil svojo šilasto brado. Naposled se je ustavil in kakor miška tenko zacvilil. »Joj, lepo si me prinesla domov«, je rekel. »Še enkrat se skloni k meni, da vidim, če imaš v resnici drobno jamico na licu. Bratec hrošč mi je pravil o tem, pa bo zato menda res.« Metka se je posmejala, da sta se ji napravili na licih celo dve jamici. Anžek Frlanžek pa se je zahihital od veselja in tlesknili z rokami. »I, glejte, saj je res«, je rekel. »Dve jamici vidim na rdečih licih. Zato pa bom moral dvakrat potresti košek. Le nastavi obe roki!« Metka je res nastavila roke in začul se je pritajen žvenket, kakor da .ie padel cekin na cekin. A videla ni ničesar, še najmanj pa sreče, ki je vendar vesela in glasna, pa bi jo morala torej Metka раб videti. Zaradi tega Je postala nejevoljna in je mislila, da se Anžek Frlau-žek norčuje iz nje. »Le čakaj me!« je dejala in vzela z mize drobno nitko. Ovila jo >e možičku tesno okrog pasa in ga privezala k sto-k>vi nogi. »Tu boš privezan, dokler se bo meni ljubilo«, je dejala. »Pa boš pomnil, kdaj sd mislil, da je Metka norica«. »Le daj. le daj!« se je smejal Anžek Frlanžek. »Zdaj vidim, da si res norica in lahko bi vzel nazaj srečo, ki sem ti jo natrosil v dlani. Pa je nočem, veš. zato nočem, ker imaš na licu dve ja- m!cL Le !mej srečo! Saj ïjo5 vkljub temu ostala norica.« Anžek Frlanžek je potihoma zažvižgal. In glej — iz luknjice ob steni je pridrvela k stolu miška. Anžek Frlanžek se je oklenil njenega repa. Miška je skočila nazaj v luknjico, z njo Anžek Frlanžek in Metka ga m videla nikdar več. Se danes ima Metka na licih dve jamici in se smeje od jutra do večera. Saj ji je Anžek stresel v dlani dva koška ..reče. pa bi se ne smejala? Ce pa je kljub temu ostala norica, .ne vem. Vprašajte jo sami, morda vam pa !<• pove. Glejte, krofov cela gora Lojzek jih odnesti mora. Krokarjev drhdl na poti neprevidneža zaloti Lačna jata nič ne vpraša, kjer se najde dobra paša. Ali konec je porazen, če prineseš krožnik — prazen. P. B.1 Zgodba o Maričku in njegovem kužku Sabi Mariček je bil majhen fantek, ki je imel psička. Majhen je bil,-po večini siv, veliko glavo je imel, povešena, vsa kosmata ušesa m žalosten rep. Ste že videli pse z žalostnim repom? Prekratek je, pa vendar pretežek, da bi ga mogel nositi pes lepo po konci. Zato visi trudno in pometa z njim prah in blato. Vselej je umazan. Tak je bil rep Maričkovega psička. Mariček mu je dal ime Saba, kar pomeni v arabščini lev. Pa ne verujte, da je bil kužek tako divje sorte, da bi se ga bilo treba bati kakor leva. Samo Mariček je bral prelepo povest o fantku in punčki in njunem psu Sabi, pa je zaradi tega tudi svojega tako krstil. Dobro se je počutil Saba pri Maričku. Pri kosilu je sedel zraven njega in srebal iz svoje skledice. Ko pa ni bilo več v njej, je oprezoval, ali mu bo Mariček dal še kaj od svojega. Če ni bilo nič, se je potuhnil, počakal primernega trenutka in hop, skočil in ukradel najlepši kos z njegovega krožnika. Seveda je bil potem tepen. Vendar to ni bilo hudo in le iz čuta dolžnosti se je po malem jokal in nekajkrat pretresljivo zatulil. Zatem se je obliznil, češ, kar sem hotel, sem pa le dobil. Nato je počasi vstal in šel v svoj kot, kjer se je vlegel za mal dremež. Pa ni spal dolgo, že je vrgel Mariček knjigo v kot. Ko je Saba to slišal, je v spanju postrigel z ušesi in levega napol privzdignil. Aha, je pomislil, zdaj bomo pa šli. In res je slišal, kako je mama vprašala: »Ali znaš res vse? Si napravil naloge?« »Lahko se začnem zbujati,« si je dejal Saba, privzdignil še desno uho in skušal potresti z repom. Vendar je ležalo še vse preveč dremca v njem, da bi mogel odpreti oči Mariček se mora še preobleči, se je tolažil in spet povesil ušesa in rep. Pa sitna muha ni bila zadovoljna, da ima na razpolago celo veliko sobo. čutila je, da se mora razpra-šiti prav na črnem smrčku Sabovem. »Hrrr« je zamrgodil Saba z nosom, vendar se muha za to ni zmenila. Kar mirno se je česala naprej. Saba je zago-drnjal : »Takale potepinska drhal nas бе pri spanju ne pusti v miru!« Dvakrat, trikrat je pomežiknil, da si je izmil spanec iz oči. Strašansko je za-edehal. Notri v želodec si mu mogel po- gledati. Popraskal se je z zadnjo nogo za ušesom, potem pa je skočil: »Hov, greva na izpreliod?!« Mariček je vzel vrvico in mu jo obesil za ovratnik. Sabi to ni bilo všeč. Potegnil je in se mu izpulil iz rok. »Boš šel sem,' Saba « se je jezil Mariček, »če ne — boš ostal doma.« Počasi se je priplazil Saba ves steg-njen kakor dolga, dolga salama. Mariček ga je prijel za verižico in šla sta. Saba je bil slabe volje. Toliko oglov je bilo. Toliko skrivnostnih vež. On pa je bil na vrvici. Lepo dostojno je moral iti, kakor je hotel Mariček. Ali je to kak sprehod? Hov, hov! Ustavil se je in se uprl z vsemi štiri- Mariček. »Ne, ne grem, pa ne grem! Na vrvici že ne. Sem rajši doma. Tam vsaj lahko spim. Sraam me jeee!« je vekal Saba in se upiraL Mariček ga je prosil: »Bodi priden, Saba! Tukaj ne moreva stati. Glej, tam gre že policaj, na sredi ceste sva, Saba, ubogaj! Bom hud!« Saba pa je bil trmast. Trdo se je upiral ob tla, njegov vrat je bil dolg kakor žirafin, tako ga je nategnila ovratnica. hočeš. Na vrvici že ne! Domov grem, domov!« Velik in ôirok je bil policaj. V roki d je imel debelo gumijevko. Okroglo je gledal in požvižgaval. Vrh glave se mu je svetlo blestela čelada. Pristopil je k Maričku : »Kaj ne greš naprej, mali? Tukaj ne smeš stati. Te bo kdo povozil.« Mariček je zajokal: »Saj bi šel, pa ne morem...« »Zakaj pa ne?« »Saba noče naprej...« »Glej, glej! Tole ščene noče?! No čakaj! Bomo videli ...« Sklonil se je. Saba je pokazal zobe in zarenčal. Hudimana, ta je pa hud. Pa ga bomo že naučili.« Iznenada je stegnil roko in zagrabil Sabo za vratom, preden se je ta zavedel, kako. Potem ga je počasi dvignil. Nameril je gumijevko. Še enkrat pogledal, če bo dobro zadeL Saba je zatulil že v pričakovanji. Potem pa je pađro,.. n> vič. Drugič. Saba je stiskal rep med noge in presunljivo veltal. To je nekoliko drugače bolelo kakor tiste pljuske, ki mu jih je dajal Mariček. Mariček je gledal cel obračun močno plašno. Potem pa je sklenil roke in prosil: »Prosim, gospod policaj, mislim, da je dovolj, saj bo Saba priden. Saba ne bo vsega prenesel.« »Temu bo pomagalo. Če pa še ne bo ubogal, me pa kar pokliči!« je pokimal policaj, pomenljivo zamahnil, se nasmehnil, drobno pomežiknil z levim očesom in odšel dostojanstveno naprej. Saba se je stisnil k Maričku. V zadnje je pridušeno zavekal. Pogledal je za policajem in zalajal. »Če se bom še kdaj uprl, se ne bom več sredi ceste. Hov!« Jančfcova nezgoda ш psist&o isedeljo Je Jančku ljuba mama rekla: »Za Pusta krofov bom napekla!« Na krožnik mu je dala dva — veselo Janček se smehlja... Da Janček se ubrani Flika, previdno krožnik mu odmika. Tedaj pa Flok — ne bodi len — že havsne in ugrabi plen. A. kdo bi rešil ga nadlog: glej, z desne Flik, a z leve Flok prežita in cedita sline, hudo jih tarejo skomine. O Flok, požrešna ti nošast, kako mu krotek šel je v slast! Odmakne Janček — toda joj! še Flik dobil je delež svoj. In zadovoljna Flik tn Flok zdaj odbrzita urnih nog. Л Janček je razcmeril usta— uh, to bo letos pomnil Pusta! Bila sem bolna m morala bi ostati v hiši, medtem ko so se vse moje tovarišice in tovariši veselo sankali. IzKušnjava me je premagala in zbežala sem ven. S seboj sem vzela škaf. Pr mostu sem sedla vanj in brat me je porinil po klancu navzdol. Joj, kako prijetna je bila ta vožnja! To sem večkrat ponovila, dokler se ni zgodila nesreča. Logarjev Binček se je s svojimi sankami zaletel v moj škaf in škaf se je sesul. Prav tedaj pa je prišla mama in me hitro zapodila nazaj v hišo. Pobraja je škaf in hitela za menoj. Nu, lahko si mislite, da je šiba pela! Antla žuljanova, učenka II. razr. v Cerknici pri Rakeku. Povedati vam hočem, kako sem postavil snežnjak. Mislil sem si, zakaj bi pa še na našem vrtu ne gospodaril takle možic, z metlo v roki in pipo v ustih. Napravil sem najprej veliko kepo, potem manjšo in potem še manjšo. Najmanjša je bila glava. Nanjo sem dal počen lonec Za oči sem vzel dva koščka premoga, za nos pa lep, rumen korenček. Kmalu je bil snežnjak gotov. Vsi so ga občudovali in tudi meni je bil močno všeč. Toda čez nekaj dni je posijalo sonce in moj snežnjak je začel milo jokati. Rad bi mu bil pomagal, pa nisem mogel. Ko sem se potem vrnil iz šole domov, sem našel na vrtu le še metlo, korenček in počen lonec. Mojega snežnjaka ni bilo več. Menda ga je že Bog poklical k eebi. Revček je le malo časa smel gledati ta lepi svet! VlaPridi, le pride še kaj, vsi te želimo nazaj!« Jožica Štupica, uč. IV. razr* v Dobu. Vir pri Domžalah, Ko sem bil še majhen, sem rad postavljal snežnjake. Napravil sem jih takole: najprej sem napravil veliko kepo, nanjo sem postavil manjšo, podolgovato, ki je služila za vrat. Na vrh pa sem postavil okroglo majhno kepo, ki je bila za glavo. Oči in gumbe na obleki sem napravil iz kamenčkov. Za nos sem mu dal korenček. V roke pa sem mu stisnil staro metlo ali pa kak fižolov drog. časih sem mu dal tudi trsko v usta in je bilo potem videti, da snežnjak kadi cigaro. Jože Triplât, uč. V. razr. na Breznid, Majda: »Mamica, zakaj tako molčiš?« Mama: »Kaj pa naj govorim, Majda?« Majda: »Nu, reci: .Majda vzemi si Je košček torte Г« • Mati pošlje Marico v trgovino s papirjem, da kupi pisemski ovoj. Prodajalka vpraša: »Kakšen ovoj? Podložen ali navaden?« »Prosim, podloženega; zdaj je tako mrzlo!« odgovori Marica. • Janezek hodi v prvi razred in seufl pisati Popisal je celo stran s črko »i«. Drugo jutro vzame zvezek slučajno narobe v roke in začne jokati. »Zakaj jokaš?« ga vpraša mama. »Oh, mama, glej, včeraj so imele vse rčke »i« pikico zgoraj, a danes jo imajo spodaj!« • Majda gleda mamico, kako odpira škatlo sardin. Med tem pripoveduje mamica hčerki, da jedo večje ribe tudi sardine. »To ni mogoče«, vzklikne Majda. »Zakaj ne?« se začudi mamica. »Saj ribe ne morejo odpreti škatel!< t, S, 5, 7, 2, 4 Številnica 5, 6, 5, 7 gozdni čnvaj 6 ženski glaa ploskev na kateri nas drži zemeljska privlačnost zemeljska mera glasbilo pijača pot vsnegu Prva vodoravna vrsta in prva vrsta lasta ime čudežne živali. 4, Б, 6, 5, Î, 3, 2, S 6, 3, 7 1 Skrivalnica Iz črk, ki jih vsebuje ime slavček, moreš sestaviti besede, ki pomenijo: L zver 3. jed 2. sorodnika 4. ples. Črke smeš uporabiti večkrat, v vsaki besedi pa letolikokrat, kolikorkrat vsebuje posamezne črke gornje ime. Rešitev zlogovnîce Jesenice Apače Novo mesto JANUAR Urša Alfa Eajhenbure Krizaljka »V snegu«, Sv, to je veselje! Mali In hodi po snegu in ga 8v v globino. Teta 6v je napravila veliko kepo, zdaj jo 5n, da bo še večja: malček bo skakal čez njo. Ali joj, že ga prijemlje 4v: izza oblakov gleda z enim očesom solnee; 9v bo pogledalo Se 7 dru- gim, se sneg otaja v Sn, nič več ne bo snežnih 4n in spet bo moral biti 7v mali brat! (v pomeni vodoravno, n navpično) Rešitev krlžaljbe »Smučar« Navpično: 1. smučar, 2. obrest, i da, 5. Oto. Vodoravno: 1. sod, 4. bomba, 6. tnr, 7. oče, 8. as, 9. rt. Rešitev diamanta Krn, kraja, krajina, njiva, Ana. Kvadrat 1 2 3 4 2 3 4 Vodoravno to navpično: 1. pritok Save na Gorenjskem, 2. zemljiška mera, 3. reka v Istri, 4. mohamedanskl bog.