6t. 20 V Gorici, v soboto7, dne 11. marca 1911. Ishaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana : vse leto . . 15 K v. „ vr* "*«*-*;-u Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja nSoča" v, vseh tobakarnah. »SOČA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem leUt„ljJLaŽipot po Goriškem in 6radiščaaskenr~ in dvakrat v letu , Vezni red železnic, parcikov in postnih zvez'. Na naroČila brez doposlaue naročnine se ne oziramo. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tslafou it* 83 »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrii..- Tečaj 301 „Gor. Tiskarne" A,;#abrŠček (dd^ov. J Uredništvo j nahaja v Gosposki .ulici št. 7 Gorici v I. nadstr. na desno. Upraviilštvo I se nahaja v Gosposki ulici št. 7 >rv I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Fetit-vrstah, če tiskano Ucrat 6 vin*, 2-krat 14 viru^Krat 12 virjf. vsaka vrsta.YLetf^t/po po-gpdbi. "Večje Jtffe poifr&štoru. Reklamejr^pisi, v uftdhižkera deluJTvin. vris&. -/Ža?obliko in^sebino oglasov- odganjamo ¦Vsako odgovornost. y-$ T/ TJSf >pČ) tiska in zal. »Gorica« je napisala pred kratkim stavek: Upoštevajmo razmere, v katerih živimo! Ta njen stavek stoji v zvezi z govorom deželnega glavarja povodom otvo- j ritve deželne umobolnice, v kateri je bil j upletel samo dva slovenska stavka. Pri otvoritvi navzoče župane j§ Pajerjevo zaničevanje slovenščine neizmerno žalilo, Gregorčič, Berbuč in Stepančič, ti vrli trije branitelji slovenskih ipravic v deželni hiši, so gledali v tla, ali ojunačil se je bil Gregorčič, pa je v svoji »Gorici« dal zapisati, da ni prav, kar je storil Pa-jer. Razsodna javnost je obsodila omenjene tri junake, ki se sučejo po Pajerjevi komandi ter ne zinejo nikdar niti besede v obrambo slovenskih pravic, ker že tako ali tako niso možje za to, veže pa jim roke in usta zveza — »Gorica« pa je končno izpregovorila modro sodbo: e kaj toliko ugibati ... upoštevajmo razmere, v katerih živimo. V manjšini smo, zato ne moremo nič opraviti. Kadar bomo v večini, bomo pa delali tako, kakor delajo sedaj Lahi! Tako se hočejo zmazati klerikalci v podobnih slučajih vselej, ko jih potisnemo v zagato in jz nje ni izhoda. »Smo v manjšini« se odrežejo pa je. Po pameti prvakov S. L. S. smejo Lahi početi z nami, kar hočejo, ker ... smo v manjšini. S takimi jalovimi izgovori prihajajo na dan; še backom. se morajo zdeti od sile neumni taki izgovori. Ob volitvah so pa tako močni in mogočni. Kaj vse obljubljajo kmetu,in kako povdarjajo, da le oni dosežejo vse, kar hočejo! Navsezadnje pa slišimo tarnanje: smo v manjšini. Nič ne moremo doseči. Kmet, potrpi, da pridemo do večine! Ali se res ne da nič doseči, ali res morejo c^ati Lahi z nami, kar hočejo, ker SuVj. v manjšini? O ne, ako bi bili na slovenski strani v deželnem odboru možje ter ako bi v deželnem ziboru sedelo 14 slovenskih mož. Ne zato, ker smo v manjšini, ampak ker naša deželna odbornika s podglavarjem vred nista zanič, ker večina na slovenski strani v deželnem zboru le kima, kakor hoče Pajer, ker je tu zveza med Gregorčičem in Pajerjem, katera mu dovoljuje, da dela povsodi samovoljno kar hoče kot laški glavar Go-riško-Gradiščanske dežele. Včasih je bilo boljše v deželni hiši, ali odkar je tu zveza, odkar so znašli ... da smo v manjšini, da zato ne moremo nič proti laški objestnosti, marveč moramo molčati ter se zavedati dejstva, da smo v manjšini in računati z razmerami, v katerih živimo — od takrat dalje gre navzdol z veljavo slovenskega imena v deželni hiši. Včasih je bila slovenščina v deželni hiši bolj upoštevana kot sedaj. V slovenskih rečeh so uradovaii skozi in skozi na vse oblasti in instance slovensko, ali »ker smo v manjšini«, je iztuhtal Pajer, da se slovenščina ne sme rabiti v takem obsegu. Slovenski občini še pišejo po slovensko, ali oblastim, glavarstvom, namestništyu, sodnim instancam pa le po laško; z nemščino nadlegujejo- slovenske občine izven Goriške. Slovenski klerikalni poslanci, ti izborni neomahljivi bojevniki za naše pravice, se niti v sanjah niso obrnili proti Pajerjevi samovolji, ki je vrgla slovenščino tako nesramno v kot, da morajo misliti pri raznih višji'i oblastih, da ginemo Slovenci na Goriškem, ker je kar nakrat izginil slovenski jezik iz ulog deželnega odbora goriškega, marveč so se postavili na kornodno stališče: ja, kaj hočemo, smo v manjšini. — To so res lepe razmere, v katerih živimo! Take razmere pa so ustvarili slovenski klerikalci s svojim vojskovodjo z Vršnega, ki je jako hud gospod takrat, kadar treba udariti po neljubih mu sorojakih, ali ponižen kot jag-nje pred našimi krutimi drugorodniini sovražniki. Ponižnega se ie pokazal tudi sedaj po govoru deželnega glavarja v deželni umobolnici, ker je zopet pristrašil na dan s smešnim izgovorom: smo v manjšini. »Slovenec«, vrhno glasilo S. L. S., je bilo čisto drugačnega mnenja, namreč, da treba glavarja poklicati na odgovornost, da se kaj takega, kar je storil, ne sme trpeti, ker sicer nismo vredni, da živima, Prav je govoril »Slovenec«, ali Gregorčič se na to valja preti Pajerjem v prahu pa vzdihuje: kaj hočete, ker smo v manjšini. Smešen junak! i društveni zakon. Kakor smo že poročali, je vlada predložila poslanski zbornici načrt novega društvenega zakona. Glavne določbe tega zakona so te-le: Kot društva ni smatrati verskih družb, redov in kongregacij, bank, hranilnic, zavarovalnic, stanovskih organizacij, bolniških blagajn itd. Paragraf 4. določa, da mora vsako društvo imeti pravila, iz katerih mora biti predvsem razvidno društveno ime, ki se ima natančno razločevati od imena kakšnega javnega urada, korporacije ali stanovskega zastopstva, organiziranega na temelju postavnih določb, kakor tudi od imena vsakega drugega v isti občini se nahajajočega društva. Ostale določbe tega paragrafa se krijejo z določbami starega zakona o društvenih pravilih. Glede določb o snovanju društev, o spremembi pravil, o pričetku društvenega delovanja in o društvenem vodstvu je novi zakon docela istoveten s starim. Glede društvenih zborovanj določa novi zakon, da se mora oblasti najkasneje 24 ur preje naznaniti vsako zborovanje, h kateremu ima pristop več kakor 20 oseb. § 10. novega zakona se glasi: Politična deželna oblast lahko inozemce in nedoletne izključi od udeležbe pri društvih, ki imajo namen vplivati na državni organizem ali njegove naprave, na vprašanje zakonodaje ali uprave, ali ako njih delovanje vsebuje tako vplivanje. Takšna društva morajo oblasti na njeno zahtevo tekom enega tedna predložiti imenik svojih članov. Poslovna poročila in druga enaka dokazila, kakor tudi opravil-nike takih društev je na zahtevo predložiti pristojni oblasti. Glede razpustitve društev določa § 11. to-le: Društva, ki so po svojem namenu, sestavi; in po svojem delovanju protizakonita in nemarna splošnemu blagru, lahko politična deželna oblast razpusti. Takisto lahko oblast razpusti tudi društva, ki jih tvorijo po pretežni večini ino zemci in ki so v zvezi z inozemskimi društvi. § 14. novega zakona pravi*. »Kdor določbe tega zakona ali na podlagi tega zakona izdane naredbe krši, ga sodišče kaznuje, ako se proti "njemu ne more vpo-labiti splošni kazenski zakon, radi prestopka z zaporom od enega dneva do .treh mesecev ali z globo od 10 do 1000 kron. Vse vloge, tičoče se društev, so kolka proste. i . • . , Hrvatsko-slovenski poslanci v istrskem deželnem zboru so se zbrali dne 6. marca 1911 v.Trstu v klubsko sejo, ki se je Je udeležila tudi večina županov onih občin Istre, ki jim je deželni odbor Istre protizakonito vskratil pravico pobiranja občinskih doklad za leto 1911. V tej seji so poročali županje pojedi-niii občili o gospodarskem stanju teh poslednjih vsled neodobrenja proračunov. Iz teh poročil so dobili prisotni prepriča^ nje, da atentat istrskih Italijanov na gospodarsko stanje hrvatsko - slovenskih občin ne bo imel zlih poledic, marveč da nase* občine ukljub temu protizakonitemu postopanju italijanskih prisednikov v deželnem odboru Istre najdejo pokritja za txšnz srojc izdatke v 'letu 1911. V imenu odbora za vlaganje prito-žeb proti naglašenemu nezakonitemu postopanju italijanskih prisednikov je poročal poslanec dr. Gj. Červar: a) da so bile glede vseh občin, katerim je bilo vskračeno odobrenje proračuna za leto 1*91!, radi tega protizakonitega vskrate-nja vložene pritožbe na c. kr. upravno sodišče; b) da So bile take pritožbe vložene tudi p/oti nezakonitemu odbbrenju pro-lačunov onih italijanskih občin, v katerih še ni rešeno viseče vprašanje ustanovitve hnvatske oziroma slovenske ljudske šole v/.lic temu, da so dani zakoniti predpogoji. Proračune teh občin so namreč italijanski deželni odborniki odobrili v odsotnosti hrvatsko-slovenskih prisc' ikov; in s tem prekršili jasno določbo § 42 deželnega icda za Istro, po kateri se morejo občinski proračuni veljavno odobriti le tedaj, ako sodeluje pri tem vsa! eden slovanskih prisednikov v deželnem odbora Istre, c) da je tedaj nekoč c. kr. vlada ukrenila korake, da prepreči Italijane v nadaljnem kršenju zakona ter je deželnemu odboru za Istro s 1. marca, vskratila pobiranje deželne pristojbine na pivo.' Zastopniki občin in člani kluba so vzeli to poročilo na znanje, je odobrili v celoti ter sklenili enoglasno: 1. da se c. kr. osrednji vladi na Dunaju izroči spomenica, v kateri hrvatsko-slovenski poslanci v deželnem odboru Istre najodločneje protestujejo proti brez-krajnemu in brezobraznemu kršenju zakonov od strani italijanskih prisednikov v. deželnem odboru Istre ter deželnega glavarja d.ra Rizija. 2. da je posredovali pri centralni vladi na I>unaju, da na podlagi obstoječih zakonov prisili istrske Italijane v spoštovanje z zakoni zajamčenih pravic istrskih Hrvatov in Slovencev in v vršenje obstoječih zakonov. 3. da se je pritožiti pri višjih oblastih proti postopanju ces. kr. namesfcništva in c. kr. finančnega ravnateljstva v Trstu radi podelitve dovoljenja za teti Javanje občinskih doklad v tistih .občinah, za ka- tere so bili od strani de^eb*ega #dlbora za Istro proračuni za leto 'ISl^fotizakoiiito odobreni. 4. da je vstrajati do kraja v borbi, usiljeni istrskim Hrvatom in Slovencem po krivičnem in protizakonitem postopanju istrskih Italijanov. Obenem je bila izražena nada, da bo c. kr. vlada tudi nasproti istrskim Italijanom hotela in znala energično varovati zakon in svojo avtoriteto, ter jih z najstrožjimi odredbami posiliti, da izpolhe obvezo, ki so jo prevzeli nasproti c. kr. vladi v pogledu hrvatske .ljudske Šole v Puli in katere neizpolnitev je sedaj izzvala v deželi Istri popolno anarhijo. Trst, dne 6. marca 1911. Klub hrvatsko-slovenskih poslancev v istrskem dež. zboru. Predsednik: Tajnik: Spinčič. dr. Poščič. Ljudsko štetje. Primorske dežele. Gorica šteje prebivalstva 28.297. Goriška okolica šteje 73.612, Okraj Gradišče šteje 34.fM Okraj Tržič šteje 52.652. Okraj Sežana šteje 30.141. Okraj Tolmin šteje 38.094. Skupaj torej preb. 257.475. Pred 10 leti je bilo prebivalstva: V Gorici 23.671; torej je letos več prebivalstva za 4624; to je 19.53%. — V goriškem okrajnem glavarstvu: 68371, torej več za 5241; to je 7.66%. — V gradiščanskem okrajnem glavarstvu: 31197; torej več za 3482; to je 11.16%. -r- V tržiškem okrajnem glavarstvu: 42424; torej več za 10.228; to je 24.10%. V sežanskem okrajnem glavarstvu: 29.084; torej več za 1.057; to je 3.63%. — * V tolminskem okrajnem glavarstvu: 36303; torej več za 1.791; to je 4.93%. — Najbolj raste torej Tržič; potem Gorica, gradiščanski okraj, goriška okolica, tolminski okraj in zadnji sežanski. Istra šteje prebivalstva 385.987. Trst šteje prebivalstva 226.423. Celo Primorje šteje pr^Valstva 869. 885. DOPISI. Iz ajdovskega okraja. Iz Crnič. — 'Dopis v »Soči« iz Črnič od preteklega tedna je našega dlehanta jako v živo zadel. Dokaz temu je, da je preteklo nedeljo v cerkvi raz lečo bruhal iz sebe ogenj in žveplo na one, ki so ga v »cajtenge« zavili. Skoro cela pridiga je bila posvečena dopisu v »Soči«. Dehant je namreč hotel pobiti dopisnikove trditve, kar pa se mu ni posrečilo. Dehant pa je odgovarjal le naj nekatere točke v dopisu, naj važnejših-pa se je ogibal. In, sicer .zakaj je. pustil, da je- 'pri več mašah mie-kozobi.organist »čukovsko« himno igral in ali je opravičeno, da vdebi on v Ose-ku za dve url dela 1000 reci tisoč kron (po letošnji vinski ceni še celo 1800 reci tisoč osemsto kron). Na to odgovoriti se je de- 11 hant umaknil. Zakaj pa? Zato, ker je'vedel* da se ne nahajajo v cerkvi sami ko-štruni.in bačkr, ampak tudi razumnejši ljudje,, kateri se zgražajo nad tem, da ima katoliški duhovnik, ki spravi, da je namestnik božji, za bori 2 do 3 ure dela do 1800 kron plačila, in te prejete v vinu od največjih revčkov in trpinov. Zakaj pa je molčal radi orgljanja »Čukovske« himne? Zato,-ker ve, da je to škandal in obsoje vredno. Pa še nekaj nervoznemu dehantu na uho! Nam kmetom ne gre v glavo in se ne zdi krščansko to, da. se oddajajo cerkveni stoli k onim, ki plačajo in da se celo na ta način dobiva denar? Ali bi ne bilo prav, da bi cerkven gospodar odka-zat sedeže v cerkvi onim, ki so stari in telesno Šibki, bolehavi in slabotni. Ali je lepo to, da sedi večina takih v cerkvi, ki ibi najložje stali in stati pa morajo.ubogi starčki in starke, noseče in doječe ženske, bolehni in telesno šibki. Kadar pokažete pravo sočustvo s starimi in bolehnimi, kadar'prostovoljno opustite trpečim Ose-ščanom one lil vinca, ki jih ne zaslužite tatn, v podobi 1800 krone, kadar nehate v cerkvi s politiko, tedaj poreče..«*, da ste pra.,;. * Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — Nabiralnik pri »zlatem jelenu« v Gorici je dal 12 K, doslej skupaj 205.31 K. Ta nabiral je prvi dosegel znesek 200 K in zaslužil,s tem prvo diplomo. — Na račun mesečnine je prišlo 113.90 K. — Neimenovan št. 7 za marec 5 K.Gospa Faibčič 1 K. —. Nadzorstvo kuhinje se priporoča zlasti za živfla, ker so na trgu silno draga. Avskultantom Je imenovan pravni praktikant Filip Černe v Trstu.: ',.' Imenovanji v pomorski stavbeni službi. — Stavbena višja komisarja pomorske vlade inženir Alojz Deškovrč ,in inž. Josip Pichler sta imenovana, provi-zoričnima stavbenima svetnikoma. Smrtna Rosa, — Umrl je v Gorici 72 let stari Ivan Jamšek, bivši delavec v plinarni. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje! Pogreb bo jutri dop. ob 10. uri iz hiše Via Barriera št. 45. blizu drž. kolodvora. Za maškarado v Trgovskem Domu je plačal g. Novak vstopnino 3 K, ker se ni mogel iste vdeležiti; zadnjič je bil gjfc motoma izpuščen iz* izkaza. " ,. Novi tržaški škof, monsignor dr. Andrej Kar lin pride v Trst'v=*redo 15. t m. dopoldne. Pripelje ga planinska železnica. ¦.-.-• Nov šolski ravnatelj. — Profesor ria državni realki v VI. dunajskem mestnem okraju dr. Artur Brandeis je imenovali ravnatejjem drž. "realke v.Trstu. ' Poštnini svetnikom v Trstu je imenoval poštni, tajnik dr.^'F*!feiiifer na Dunaju. ......... ... . .-*- Za narodni muzej so darovali: ]S. Kenda, učitelj, Pohiinovo. Abecediko."(Nepopolno). G. prof. Šubic, zob jamskega j medveda. G. Lukežič 1 star novec. Dijspi •HI. letnika Turk, Koršič, 'Čopič 5 stafrih novcev. G. Gatej/urar, Tolmin, jako čutf^ no zraščen kos lesa. — G. Poniž Ben&-dit: 1. Janeza Svetokriškega, Pridige)!^ zv. (1, 1691); 2. Schonleben, Evangeliji (1. 1672). — G. I. Toroš 1 star novec; g. Jo-Ško ttrovat. Ajdovščina 1 star novec. G. Jug, teolog v Gorici 2 novca in 1 star pečat. Kerda, uč. I. I. 1 star novec. G. Tomšič J., osmošolec, 8 stdrifo novcev, A. Arom Radikon 4 stare novce in 1 svetinjo. G. Tavčar, gimn. 1 star novec. Gospa Marija Kopačeva 2 papirnata fl. 1866. in 1882., 1 novec srebrn iz 1. 1638 in 2 druga novca. — Darove sprejema društveni gospodar gospod Rudolf Drufovka, trgovec, Gosposka ulica 3. — Odbor. Hlačno krilo v Gorici. — Kdor hoče videti novo žensko nošo: sloveče hlačno krilo, naj se potrudi do Trgovskega doma. Tam je v velikem izložbenem oknu trgovine Pregrad & Černetič. Dostavljamo, da podjetje »Salon Robes« izdeluje taka moderna hlačna krila. Vode ni v Gorici. — Pri sedanji suši je zopet pomanjkanje vode v Gorici. Na vodnjakih, izpeljanih iz Kromlberga, je dovoljeno zajemati vodo le s škafi in manjšo posodo; za napolnjevanje sodov ter sploh posod, večjih od škafov, je na razpolago hidrant v ulici Lombroso ter naprava nad kanalom v StraČicah. Od sedaj dalje so zaprti ponoči .od 9. zvečer do 6. ure zjutraj vodnjaki s krom-berškovodo. . Obesil se je »Prismojene*;« za par notic »Soče« od torka. Obešenec kriči, da je »Soča« za nič list, da piše oslarije itd. Torkova »Soča« je posebno zmešala »Prisrnojenčka«. V uvodnem članku razkriva strahovito škodo zločinske obstruk-cije v našem deželnem zboru iz leta 1908; potem razkriva, kako usodo so določili zavezniki v dež. odboru slovenski deželni kmetijski šoli ... kaj storiti, da se to zakrije našemu kmetskemu ljudstvu ? Tako se je vprašal »Prismojenček« pa se je obesil na nekatere notice. Visi revček in kriči, ali ne pomaga nič vse vpitje. Smešen je »Prismojenček« in vsi vedo, zakaj kriči, da je »Soča« 7a nič list. — Tako za nič kot je bila v torek, bo »Soča« še večkrat. »Prismojenček« se bo še obešal na razne notice^ da bi kaj prikril, ker takih bo še na razpojago, dokler ne obvisi in pogine. Rimski papež se zopet enkrat smili »Primorskemu Listu«. Pravi, da papež dandanašnji ni nič. več kot vsak drug meščan v Rimu; zatrta je vsa svoboda rimskega papeža! Če je res tako, so temu papeži sami krivi. Po zavzetju Rima je dala italijanska vlada papežu garancije, da bo mogel svobodno in neodvisno vladati katoliški svetf ter je sam kralj Viktor Ema-nuel proglasil v imenu italijanskega naroda, da je papeževa oseba nedotakljiva ter da se imajo žalitve njega smatrati za enake žalitvam, naperjenim zoper kralja. Tako pravi »Prim. List« in tako je res. Icalijanska vlada pa je tudi prepustila papežu Vatikan in mu zagotovila letne rente 3.225.000 Ur. To je »Prim. List« — »pozabil« povedati. Dne" 2. oktobra 1870. je bilo ljudsko glasovanje. Ljudstvo je bilo veselo, da je bilo konec papeže države, v kateri je vladal nered posebne vrste ter je bilo ljudstvu gorje. Italijanska vlada je postopala prav lepo nasproti papežu. Naj bi bil papež računal z razmerami in se zadovoljil s ponudenim, namesto da se je kujal ter zaprl v Vatikan. Tak'e lepe letne svote 3 irliijonov lir se 'brani in se postavlja v nasprotje z italijansko vlado, posebno sovražro je sedanje stališče Vatikana nasproti 40«etnici Zjedinjene Italije. Noben katoliški vladar ne sme v Rim. če ne bo,papež razžaljen! Tako kričijo iz Vatikana: Zato pač ni čuda, če reagirajo Italijani in če se čujejo glasovi, da hočejo papeža spraviti iz Rima ter obhajati leta 1920. združenje Italije brez papeža! Novostrujarski državniki se v svojem »Novem (?) Času« zavzemajo za ogromne troške za armado in ntwnarico. Kmet, le placuj, davki naj se višajo in'novih davkov bo še treba, da ibodd kriti milijoni za armado in 'mornarico — ta,ko doni iz novostrujarskega glasila. !>rugače pa tako milo tožijo ,da je davkov preveč. Ob volitvah obljubljajo, da krščanski poslanci znižajo davke ali jih nekaj celo odpravijo, v svojih glasilih pa so, ko ni volitev, kar navdušeni za nove davke! Taki so krščanski dobrotniki ljudstva. Naj si jih kmet dobro ogleda, da ne bo nič verjel v krščanski plašč odetim sleparo^ vičem! Da bi kmeta na koncu malce potolažili, so rnu pokazali na uradnike po kan-clijah; ŠusteršrČ je rekel svoj čas, da uradniki žro, žro in žro, »Novi Čas« mu sekundira ter podi uradnike iz kanclij. Pa zakaj? Zato, ker pravi, da so »liberalci« . Če 'bi bili sami klerikalci, bi pisal, da je uradnikov še premalo! Proti učiteljem hujska ljudstvo v vsaki številki, sedaj je začel hujskati še proti uradnikom ..'. oborožuje pa se na boj na kopnem in na morju, več davkov za armado in morna-rivo, več vojakov, da pojdejo nad Italijo, osvobodit papeža in sežgat rimskega židovskega župana iNatlliana. — »Novi Čas« vprašuje na čelu svojega uvodnega članka: Kaj je pri nas narobe? Odgovor je lahek: Novostrujarske glavice so pri nas narobe. Vojaške posadke na Primorskem so štele pred 10 leti 11.750 mož. Letos pa štejejo vojaške posadke v primorskih deželah 23.115 mož! ' Kanalizacija Gorice. — Tvrdka Pittel in Brause\vetter je predložila magistratu načrt za splošno kanalizacijo našega mesta. Društvo za podporo izpuščenih kaz-nencev in njihovih nedolžnih rodbin vabi na redni občni zbor, ki se bode vršil dne 17. marca 1911. leta ob 5V* uri popoldne v dvorani št. 11. v drugem,,, nadstropju c. kr. okrožnega sodišča. —- t)nevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev vodstva. 5. Morebit-nosti. — Opazka: Ako bi ob 5l/2 uri ne prišlo postavno število članov, vrši se drugo zborovanje ob vsakem številu ob 6. uri istega popoldne. II. izredni občni zbor društva »G. S. Al.« se bo vršil v torek, dnč 14. sušca t. I. točno ob 8. uri zvečer v prostorih hotela »Zlati Jelen«. Ker je ta občni zbor vsled konstitucije dramatičnega odseka tega društva zelo važen za nadaljni razvoj društva, se prosi od strani članov obile udeležbe.— Odbor. Šola za silo na Trnovem pri Kobaridu je uvrščena med redne enorazrednice. Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov v Trstu bo imelo jutri 12. t. m. ob 10. dop. v prostorih Siavjan-ske Čitalnice v Narodnem domu svoj ustanovni občni zbor. 35 trgovcev iz Raštela proti magistratu. — Sinoči je zborovalo v hotelu Union 35 trgovcev iz Raštela, ki so se bridko pritoževali, kako da igine trgovina v Ra-štelii, sedaj pa je magistrat prenesel s trga sv.'Antona na izvozni trg še prodajo krompirja, ter ukaiže, da se še razne druge reči ne bodo več prodajale na trgu sv. Antona. Deputacija 12 trgovcev je šla danes radi te stvari k županu. Drevi imajo zopet zborovanje. Gosposka ulica v Gorici je sedaj lepo prekamenjana. Obilo je že stala ta ulica tekom zadnjih let, ko so jo leto za letom popravljali. Trentsko kamenje bo sedaj menda držalo. Prekamenjevanje ulic se bo nadaljevalo; pa tudi Travnik prekani en jajo baje. ko se izvede kanalizacija. Šola v Trenti in Lomu. — V seji ožjega in pomnoženega c. kr. okr. šolskega sveta tolminskega so sklenili komisionalni ogled za ustanovitev šole ve Trenti in Lomu. BENJAMIN je na ogled si. občinstvu o izložbi turdke J. ItlEDUED - GORICH. V času od 26. februvarija do 3, i. ca, 14 ie fflHrio-v Gorici 12 oseb, rojenih ! Jeb'lf&"34. : Stanovanja odpovedujejo Slovencem neki nestrpni laiki gosood&rfr ker ao se prijavili oni Slovenci za Slovence,-kakor so -pač bili dolžni, — Vodstvo električne železnice je odpovedalo službo nekemu, slov. Wi*B>&i*i&^^ je upisal za jSlovenca. Tako Je" torej maščevanje Lahov med zavednimi Slovenci; Ali «a to gonjo iproti Slovencem pride tudi maščevanje nad Lahe! Z doma je šel,38 letjM-č&vljaL..Edvard Martinuzzi v ulici Formica; od 4. t. m. ga ni več nazaj. Žena njegova je vsa obupana. Policija išče Martinuzzija. Vojašnica v Tolminu. — V Tolminu zgradijo'baje veliko vojašnico, ki ;bo stala 350.000 K. Morda začno z delom že letos. Ne v Brazilijo! — V bližini mesta \ Sete Lagoa*> je nastala kolonija? ?L>r. VVenizezlao Braz«; kake tri ure od mesta je oddaljena ta kolonija, zemlja je slaba, voda za nič, vzroča bolezni, močvirja, so okoli; zato trgovinsko ininisterstvo svari pred izseljevanjem v to. brazilsko kolonijo. . Živa zgorela. — 701etna Ana Miku-lin iz Medane je dne 8. t. rn. nesla v gozd kosilo delavcem. Ker je bilo precej mrzlo, je Ženica..zakurila-.ogenj,, da. bt segrela kosilo. Pri tem pa se je vžgala gozdna suha trava, a je pri tem, želeč tfdušiti ogenj, uboga žena sama postala žrtev tega elementa. Našli so jo vso ožgano v zadnjih zdihljejih ter je kmalu umrla v groznih mukah. Zlato uro je ukradel neznan tat prof. dr. Ujčiču iz stanovanja v ulici Boschetto. Ranjen z revolverjem na motociklu. — V bolnišnico v Tržiču so sprejeli nekega trgovca Ivana Petriča iz Trsta, ki je bil smrtnoiievaruo ranjen iz revolverja na motociklu'.' Peljal se je skupaj z nekim tovarišem, ki je držal v rokah revolver; hotel je, da se sproži, pa ni šlo; obrnjen proti Petriču je poskušal z nova in sprožilo se je. Petriča so odnesli v bolnišnico ranjenega v pljuča, neprevidnega tovariša pa so aretirali. Petrič je sodil, da je žrtev atentata. Aretirali so v Gorici 21 letnega R. Glavičnika, ker je' beračil. — Aretirali so 19 letnega Iv. Bajca iz Banjaluke, ker je hodil brez sredstev okoli. —- Aretirali so radi poneverjenja laškega podanika J os. Guazzolo. — Aretirali so zopet Al. Cev-^ejka. ker je šel zopet na vrt cvetličarke (-iOrjanke ter tam napravil škode okoli 450 K. Za malo se mu je zdelo ^a kar dva redarja ženeta neko puiik;o v »pržon«. Zato je stegnil svoj jezik ter se obregnil ob redarja. Potem se je zoperstavil redarju in ušel. Kasneje se je sam javil na policiji radi tega. Pred sodnijo je pravil, da je bil nekoliko natrkan. Artur Korirnik se piše ta 26letni človek, ki se je postavil proti redarjem. Pred sodnijo je izvedel, da taki »špasi« niso dovoljeni; to bo ime! čas premišljevati 14 dni v zaporu; redarju; kateremu je strgal obleko, mora plačati 34 K. Cerkev v Cervinjattu so okradli neznani tatovi. Nabrali so po nabiralnikih okoli 10 K. Odprti lekarni. — Jutri ipopoludne boste odprti v Gorici lekarni Gliubich-Tromba. V teh dveh lekarnah bo tudi po-nočna služba v času od 12. do 19. t. m. Priloga. — Današnji številki smo priložili najnovejši cenik tvrdke Kerševani »Se Cuk v Gorici; Stolna ulica št. 9. — Cenj. občinstvu priporočamo, da se pri nabavi v ceniku omenjenih potrebščin poslužuje omenjene tvrdke. berta Gangla' in pa zanimiva snov, ki jo bode predaval »Sokolske kreposti«, privabita gotovo mnogoštevilno poslušalstvo. Začetek ob 2. uri pop. »Sokol« v Cerknem. — Opozarjamo tem potom še enkrat na predavanje v nedeljo 12. t. m. Oseba predavatelja dež. poslanca in staroste idrijske sokolske župe Engel- Trpvsko-obrtne in gospodarske vesti. ; Posojilnica v Selu na Vipavskem iz- ;^*ujia-y~*Mojem Ja&unskem sklepu za leto 1910. zelo lep vspeti. Prometa je bilo K 124.997 81 st. Zadružnikov je imela koncem leta 190 s 190 deleži v znesku 570 K. Hranilnih vlog je koncem leta K 107.693 80 st. (v 2 letih so se pomnožile za okroglo 36.000 K); stanje danih posojil je K 107.540 54 st. Cisti dobiček za 1. 1910 znaša K 1000.— in-naraste s tem rezervni zaklad na K 4.861 04 st. Vseslovanska razstava v Pragi. — Po daljši razpravi med češkimi poslanci in ministerskim predsednikom Biner-thom je vlada dala Čehom zagotovilo, da ne bo stavila nikakih ovir za leto 1912 nameravani vseslovanski razstavi v Pragi. Razstavo namerjajo prirediti v velikem slogu. Politični pregled. Poslanska zbornica je včeraj sprejela poročilo ustavnega odseka o predlogu posl. Pernerstorferja, da smejo tudi ženske pristopiti kakor članice k političnim društvom in glede premem.be društvenega zakona. Potem je zbornica razpravljala o agrarnih resolucijah. Minister je razpravljal podrobno o predlogih, ki so bili sproženi v odseku, ter je zagotovil, da bo poljedelsko ministerstvo iste po možnosti pospeševalo. Rekel je, da bo vlada pospeševala zboljšanje polj in travnikov, ter živinorejo. V ta namen bo pred vsem pospeševala delovanje kmetijskih zadrug. Potem se je nadaljevala razprava o nujnem predlogu poslanca Fresla, da se odpravi davek na meso. Nujnost predloga je bila sprejeta. V podrobni razpravi je poslanec Fresl modificiral svoj predlog v tem smislu, -da se vlado poživlja, naj predloži zakon, ki odpravlja davek na meso in užitnino v zaprtih mestih. Predlog je bil odkazan davčnemu odseku. Poslanec Mandič je stavil interpelacijo radi pomanjkanja sodnikov in pisarniškega osobja pri okrajnih sodnijah v Istri. Za lokalne železnice. — V seji železniškega sveta je posl. Freundlich ostro prijemal železniškega ministra, ker se še vedno brez vzroka zadržuje predloga o lokalnih železnicah. Lokalne železnice so produktivni izdatki, lokalne železnice niso dreadnoughti, ki v desetih letih zastare in postanejo staro železo. Govornik je izjavil, da njegova stranka najostrejše pro-j testira proti sedanjemu vladnemu sistemu. Temu se je pridružil posl. Hribar ter polemiziral zoper to, da se toliko časa zadržuje vladna predloga. Zahteval je, naj se v predlogi o lokalnih železnicah bolj ozira na južne dežele monarjhije. Stavil je tudi tozadevni predlog. c ! »Slovanska Enota«. — »Enota« je imela sejo dnč 8. t. m. Predsednik posl. ' dr. Fiedler je izrazil svoje ogorčenje nad ! dejstvom, da se dobijo listi, ki zlorabljajo razlike v nazorih zajavne nedostojne in vsega obsojanja vredne napade. Prosil je člane »Slovanske Enote«, da na te liste primerno vplivajo ter preprečijo v bodoče v interesu skupnega delovanja podobne slučaje. Ta ostra obsodba »Slbvenče-vih« napadov na »Slovansko Enoto« in posamezne njene člane je bila sprejeta s splošnim soglasom. Poslanec dr. Šusteršič v svoji zadregi ni vedel drugega, kakor reči, da se se to obsodbo popolnima strinja. Želi- da bi se to na vse strani vpoštevalo, konštatira pa, da s »Slovencem« nima ničesar opraviti, da je ta list popolnoma samostojno glasilo, na katero nima vpliva. »Slovenec« piše dostikrat proti njegovi volji, da, proti njegovim poveljem. Dr. Šusteršičcvo izjavo se je sioer sprejelo moič^na znanje, toda tudi v »slovanski Enoti« se nahajajo poslanci, ki so ,z velikim začudenjem poslušali njegova z i »dokazi« opiemljena izvajanja ... Suster-sjjgu ne verjame nihče ničesar,,.. ...„,, l: Razne, vesti. jj Ženska v hlačnem krilu se je pojavila tudi v Ljubljani. Sprejeli so jo dostojno, Ogledovali seveda in kritikovali, ali zgodilo se jej ni nič. Tako je bilo kakor v Tlrstu, kjer je še vedno videti damo v Mačah; vse jo gleda, krilo je pač izredna novost, ali nikdo ne steri nič nedostojnega. Na Dunaju pa napada surova cestna sodrga v'družbi z. elegantnimi ljudmi ženske, ki se pojavijo: v novi modi na cesti. i Trebuhe je paral v Berolinu ženskam neznan- zločinec. Do 30 atentatov na žene in dekleta je napravil pred dvema leto* #a. Zločinec je 28 letni slikar Bennevvitz. geset prič je že potrdilo, da je spoznalo v njem onega nevarnega človeka, ki je paral trebuhe pa vedno spretno ušel. Atentat na španskega kralja. — Na postaji Sau Juan je hotel izvesti atentat m španskega kralja neki anarhist. Prijeti atentator je mlad potnik tovarne dinami-ta; v zapor« se je hotel obesiti. V Ameriko se je izselilo lani preko Reke 39374 oseb, to je več za 2051 oseb od leta 1909. Vrnilo pa se je lani v do- ' movino 1142 oseb. 77 kg kave je bilo ukradenih v Trstu na kolodvoru. Aretirali so dva človeka, pred magazinom (Silosa; okoli njiju je bilo mztreseno obilo kave. Medved odnesel dete. --.- Iz Petro-grada javljajo, da je silna zima prignala v bližino mesta gladnega medveda; prišel je blizu otrok, ki so se igrali. Medved je zgrabil neko 4 letno deklico ter ž njo pobegnil. Ali posrečilo se je ljudem, ki so videli medvedu, prisiliti ga, da je pustil svoj plen. Deklica ima težke rane. Radi vohunstva aretiran laški viso-kosolec. — Na Čresu so aretirali laškega višokošolca Lemesieha, sina odvetnika Lemesieha, ker je osumljen vohunstva. Na njegovem domu je izvršila policija ja-k(|*natančno hišno preiskavo ter zaplenila knjige, dopisnice, skice, tiskovine itd. AviatSk Lettis je hotel napraviti jutri v/letalne poskuse v Poreču. Hotel je vzletati v Pulju, pa mu admiralat tega ni dovolil. Aeroplan je sistema »Bleriot«. Lettisu se je včeraj pri poskusu apa-tat polomil. Zato jutri n&^npre vzletati, V Italijo je bil pobegnil od 27. peš-polka vojak RucnU" Holla. Ali v Italiji mu je šlo tako slabo, 'v se je vrnil v Avstrijo in sicer je prišel v Trst, kjer. se je javil icdarju. Izročili so ga vojaški oblasti.. Župnik Som na begu? — Listi poročajo, da so župnika Šorna iz Belih vod pri Šoštanju na Štajerskem, ki je bil zaradi ftidoiinstva, kakor znano, obsojen Kalhreiner Kneippova Isladnakaval . na eno leto težke ječe, in je potem L>o-I ibegniL uJ&K vBaeseto rŠvlciv V 'nferfBfa '"" družbi, stabila dva1 kmečka fanta, njegova »ljubimca«. — Vsi trije so morali nastopiti neprostovoljno pot nazaj k okrožni sodniji v Celje. Nabor pred poroko. — Severhcarne-rikanska država Indiana je sprejela zakon: Pred poroko 'bo moral iti ženin k komisiji, ki mu na podlagi temeljite preiskave da izpričevalo, da je popolnoma zrel ža zakon. Čudno, da bo preiskovan samo ženin. Ali nima ravno tako lahko nevesta kako tajno bolezen, kako prikrito bolezen, katero je samo podedovala in jo bo tudi zapustila svojim otrokom? Pojedina pri kronanju angleškega kralja. — Kralj Jurij namerava pogostiti o priliki svojega kronanja v kristalni palači v Londonu 100.000 londonskih revnih otrok. Amerikanski dvoboj v Gradcu. —¦ V gozdu blizu Gradca se je ustrelil 17!etui zobotehnični' pomočnik Viljem Waltl. Vzroka ni navedel nobenega. Policiji se je pa posrečilo iztakniti vzrok in to je bil amerikanski dvoboj s prijateljem Rudolfom Melkarjein radi dekleta. Waltl je potegnil črno kroglo in se moral ustreliti. Melkarja so zaprli. Mali oglasi. HaJmanjSa pristojbina stene 60 vin. Ako je oglu obsetnejšt se računa u vsako besedo 3 ?U, Hajpripmnejšo inserlranje ca trgovce In obrtnike. Koliko j« manjših trgovcav in obrtnikov ? Gorloi, katerih na delali (in coJo t mostu) nihfie ne potna, kar nikjer ne Inaerlrajo, Skoda ni majhna. Preda se len hotel u^trrSS. Hotel ima najboljšo lego in ker ima velike kleti, bi se lahko vpeljalo večjo finsko trgovino, ker v kraju ni Še nobeno, Pri proviotju ni potreba veliko kupnine. — Resni kupci zvedo naslov v tipruvniSlvu tega lista. Dva krblaška^pomočntka KSrvŠŠ trgovec in krojač v Kanalu. - Delo utalno. Affflfipmitai uradnik *s<5e 80,J0 *n uran° Hivaiinilliblll uiauilllk pri dobri slovenski družini. Ponudbe na upravniStvo pod »Uradnik". Na R Ho i Jc veft praznili hrastovih sodov, na JJtirtloJ 2 kadi, vsaka po 10 hektolitrov . . . ,„. . „ - in 1 zapornica (škiilom. upravniStvo. Naslov pove naSe Od 14. do ošfeušega 1?. t. nt daje normann iz Crsta grafologiona pojasnila o značaju, temperamentu itd- Hotel Union C. nadstropje vrata 9, od 10.-12. in od 2-7. Prostovoljna sodna dražba •luži zaradi svojih nedtosežnih vHiinrsakdanita milijone ljudem. Edina prava dru»| žineka kava! Po ceni in zdrava. *mtm se prične dne 21. t. m. ob 9. uri dopoldan. Prodalo se bo obsežno posestvo s približno 60 uralov njiv, travnikov in gozdov ter zraven obširno gospodarsko poslopje. V hiši je bila več let gostilna, ki je bila dobro idoča. Stoji med trerni prometnimi cestami, tik farne cerkve in šole ter 3 minute od kolodvora, pripravna za vsako večjo in manjšo obrt. Posestvo se bode prodalo na drobno ali pa tudi na željo kupcev več parcel skupaj. Kupci, katerih namen je kupiti celo posestvo ali k hiši potrebno zemljo, si lahko vso stvar poprej ogledajo. Na posestvu je mnogo živine, vozov, mrve itd., kar se na dražbi ne bode prodalo, vendar pa lahko to kupec privatnim potom kupi. fi Podrobnosti glede posestva se zvedo v posredovalnici L. Rebolj v Kranju, draž-beni pogoji pa so na vpogled v pisarni c. kr. notarja g. Alfreda Rudeža v Radovljici kot sodnega komisarja. 1I3SC ZfiTftllllC si ohranit*! Oslabelost in bolečine izginejo. Vase oči, živci, mišice, kite se okrepcijo, spance ozdravi. Vaše splošno zdravje se zopet utrdi, ,ako rabite fetterjev fluid z znamko .Etza-flttid". Dvanaisiericf za poskusnjo 5 kron franko. Izdclovatclj samo/lekarnar E. Y. Fellcr v Stubici, Elza-trg st, -i* {arvatSKoj. , Gospodldle,zahteoalte KOLINSKO CIKORIJO Pli Oseh trgDUlnall \z EDINE slovenske tovarne v Ljubljani. 910 »Ljubljanske kreditne banke" — se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. Vlop na knjižice obrestuje po 4V|o, vloge v tekočem računu po dogovoru. Delniška glavnica K 5,000.000.------ CfiHfTSftU 11 LjllIlliflllL == PODRUŽNICE: Celovec. Gorica, Sarajevo, Split, Trst Rezervni zaklad K 450.000. Če nočeš pri maturi past', ko vsi le imajo v oblasti, ne hodi k skušnji, si me cul, če nisi prej „Oho" obiti. „0H0!" Premeri & Jančar Ljubljana Dunajska cesta št. 20. Lastni izdelki oljnatih barv, lakov, firneže? in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih in rudninskih barv. Barv za umetnike. Vse potrebščine za slikarje in pleskarje. Točna postrežba, cene nizke. Za obiia naročila se priporočava Premeri & Jančar trgovina oljnatih barv aa drobno in debelo Zobozdravniški in zobotehniški atelje Dr. I. Eržen GORICA Jos. lferm tehallSče Steo. 3? Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe na kaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste. Ordinira o sooiem afeljefn od 9. ure dop. do 5. nre pep. floue barue za pomladansko sezono so raunokar došle. Vzorci na razpolago. jopice Poplin je najlepše blago za obleke, bluze in Edina zaloga Poplin« v Trgovskem domu - Gorica pomladansko sezijo so dflšle razne novosti u uelikanski izberi pri Franc Ravnikarju GORICA ti Raštelju štv. 16. Postrežba je tamkaj prav domača. Obrnile se do le lurdke ter priporočajte jo suojlm znancem. Pri prodaji do 100°lo dobička. %mli*% Lekarnarja H. THIERRY-|a BHLSIMI —• Samo pravi - --"— —* * ' * A- AlleinechterBaisam, us «"er SthBh«ijel-L;(i>ekcfo| A-ThiepfjinPrsarada tei Httilsei-Saiitf Druf.n. zeleno redovnico kot varstveno znamko. Proti vsakemu ponarejanju, posnemanju in zopetni prodaji drugih balzamov pod dvomljivo znamko, se sodnijsko postopa in strogo kaznuje. Nedvoraijivo zdravstvenega u^nka pri vseh obolelostih sopilnili organov, kašlju, bruhanju, hripavosti, bolečinah v prsih, na pljučih, specijelno pri influenci, obolelosii na želodcu, vnetju jeter in ledic, slabi prebavi, zaprtju, zobobolu in obolesti v ustih, trganju po udih, pri opeklinah, izpuščajih itd. je edino imenovani balzam 12/2 ali 6/J 1 vel. posebna steklenica K"• fr—• Leftaroarja JI. THIERRY-JH samo pravo C ENTIFOLJINO MAZILO zanesljivo gotovega učinka pri opeklinah, oteklosti, pone- srečenju in vnetju prepreči večkrat nepotrebne operacije. Zdravilno tudi pri zastarelih ranah itd. f škatlji 3*(50. ZALOGA: Lekarna pri ftngelju vsrbi A. TMe^-ja Pregrada pri Rogatca. Dobi se po lekarnah. — Na debelo po med. mirodilnicah. «1 I I I Lekarna Cristofoletti y SoriGina f ravniku, i ;3L!0d,FEGAfC)VG Trdino mokflževo) jetrno o^je. I Fssčb&j sredstvo proti prsnim bolet- j nim in splošni telesni slabosti, j Izvirna steklenica top olja naravno j rmene barve po K HO, bele bane K, 2 I Trskino železnato jetrno ojje. I ifabii tff»si (»Ija je sosebno (»riporoč- | (jivii otokom in dečkom, kt so ne*- j vozni in nežne narave. j Trskino Jetrno ojje se železnim jodecem. S tem oljem se ozdravijo v kratkem času z gotovostjo j vse kostne bolezni, žlezni otoki, golse^malokrvnost itd. M. J ~~ Cena ent steklenice je i kror.o 40 vinarjev. =------------= j OPOMBA. Olje, katerega naroCam fe?ektuo H Itom-jije, preišče se vedno v mojem kem. ubatatorU«, ] predno se napolnijo steklenice. Utt> ranorem jamčiti srojim 5«. odjemalcem gledt .