jaeMW0fe.*>
Primorski dnevnik
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 50 lir
TRST, nedelja 31. maja 1964
Leto XX. - Št. 129 (5812)
Dva tira?
TT našem dnevniku nismo \ nikoli skrivali prevladujočega prepričanja v državi, da je vsaj poskus politike levega centra nujen. V številnih člankih smo že ob nastopu prve take vlade, ki so jo socialisti podpirali še od zunaj, izrazili upanje in tudi prepričanje, da more in mora nova politika, potem ko se je večinska stranka v državi znebila desničarskih vplivov in tudi pritiska ter pogojev iz časov znanih e-nobarvnih vlad, naši narodnostni skupnosti le koristiti. In res je bilo večkrat opaziti znake določenih zboljšav, zlasti v zvezi z vedno boljšimi odnosi med obema sosednima državama v okviru splošnega vedno večjega uveljavljanja politike mirnega sožitja. Pokazalo se je tudi, da so propadli poskusi zloglasnih protislovenskih množičnih demonstracij po tržaških ulicah, ki so tako oznako zaslužili morda še v februarju pred tremi leti, medtem ko je peščica fašističnih hujskačev v lanskem oktobru ostala že skoraj povsem osamljena ter začutila, da so vendarle začeli nastajati drugi in nekoliko drugačni časi ter da ne uživajo več tiste nekdanje naklonjenosti vodilnih politikov — zlasti krajevnih — večinske stranke, ki je bila «v niodi» zlasti pred rešitvijo tržaškega vprašanja. Seveda je taka naravna smrt podobnega množičnega protislovenskega divjanja zares najmanj, kar Slovenci v središču srednje Evrope lahko zahtevamo. Normalizacija razmer pa je pred sestavo druge vlade levega centra že toliko napredovala, da smo lahko zapisali, da stojimo verjetno pred novim obdobjem notranjega razvoja v državi ter da nimamo nobenega razloga dvomiti, da bi utegnila stabilnost nove vlade pomeniti važno prelomnico In novo demokratično vzdušje, ki bi nujno moralo vplivati tudi na drugačno gledanje na narodne mani šine ir» ustvarilo ugodnejše pogoje za konkretno reševanje manjšinskih vprašanj.
Pri tem smo se seveda dobro zavedali in to tudi vedno poudarjali, da ne moremo biti spričo takega razvoja zgolj opazovalci, temveč da se moramo vanj aktivno vključiti s svojim prispevkom. To smo 8lovenci v Italiji predvsem pred lanskimi političnimi in letošnjimi deželnimi volitvami tudi v obilni meri dokazali. Svojo nalogo je pri tem po svojih močeh opravila tudi Slovenska kulturno gospodarska zveza, pa tudi naš dnevnik ni stal ob strani. Sedaj, ko so tako razgibana volilna razdobja zk nami, ko imamo avtohomno deželo, v katero smo vključeni vsi Slovenci, kar nas živi v I-tallji, lahko ugotovimo, da je bilo v tem razdobju opaziti določene pozitivne premike tudi Pri nekaterih političnih strankah, ki so imele doslej pretežno negativen odnos do naše narodne skupnosti. Morda se tak spremenjen odnos prav v zadnjih dneh kaže v goriški občinski upravi in želeti bi bilo, da bi se že letos pokazal tudi drugod.
Toda ko to ugotavljamo, ne moremo mimo določenih pojavov, ki nikakor ne kažejo pozitivne smeri v konkretnem reševanju kar precejšnjega števila še nerešenih vprašanj naše skupnosti. Prav v zadnjih mesecih smo morali ugotoviti, da z novim sodnim letom v raznih komisijah in sekcijah številnih sodnih organov ni bil ihienovan — v nasprotju s Prejšnjo prakso — noben Slovenec. Se pred tem se Je zgodilo, da Je bila v krajevni šolski upravi odvzeta slovenskemu uradniku važna funkcija. Ko smo prebirali imena predsednikov skoraj 400 volišč na Pr. tržaškega volilnega okrožja med pripravami za prve deželne volitve smo morali s presenečenjem ugotoviti, da niti v povsem slovenskih krajih ni bilo nobenega slovenskega predsednika volišča. Nato smo Se
z večjim presenečenjem citali kar dva odloka ministra za javna dela: prvega, s katerim je dokončno poskrbel za začetek zidanja že drugega raznarodovalnega naselja v nabre-žinski občini, ter drugega, s katerim je, kljub sklepu tržaškega občinskega sveta v lanskem juliju, odobril regulacijski načrt za zazidavo s tako imenovanimi ljudskimi in ekonomičnimi hišami tržaškega predmestja pod Rovtami in s tem oškodoval koristi pretežno slovenskih meščanov — kmetovalcev in vrtnarjev.
Posebej pa moramo omeniti, da se je marsikaj za našo manjšino negativnega zgodilo prav odkar je prevzel svojo dolžnost konec leta 1961 novi generalni vladni komisar, čeprav je bil o potrebah in zahtevah naše skupnosti takoj po nastopu obveščen s strani kvalificiranih predstavnikov naše manjšine. Kljub temu je kmalu prišlo do imenovanja pre-fektumega komisarja, ki je v nasprotju s sklepom nabrežin-skega občinskega sveta podpisal dovoljenje za raznarodovalno naselje, čemur je sledil znameniti komisarjev «opomin» nabrežinskemu županu, «opomin», ki ga razen desničarjev — spričo njegove nezaslišane vsebine — ni mogel nihče javno zagovarjati. Druga njegova popolnoma nerazumljiva poteza pa je bila storjena z odlokom, s katerim ni odobril tako logične in naravne ustanovitve slovenskega otroškega vrtca v Sesljanu. Brez dvoma gre za poteze, ki so daleč od tega, da bi spričo njih vladni komisar postal popularen. Zato si ne moremo obrazložiti dejstva, da je vlada levega centra prav njega imenovala tudi za vladnega komisarja v novi avtonomni deželi ter hkrati tudi za prefekta tržaške pokrajine. Prepričani smo, da kot vesten državni uradnik prav gotovo ni ničesar ukrepal brez ustreznih navodil od zgoraj.
Prav tako pa je našo narodno skupnost prizadelo v zadnjih mesecih ravnanje tržaške mestne uprave z zgolj italijanskimi napisi na spomeniku talcem na tržaškem pokopališču. Vsa slovenska in vsa demokratična javnost namreč nikakor ni tega ravnanja spravila v pozabo v nasprotju z vsekakor povsem napačnim mnenjem tistih, ki morda mislijo drugače. Tildi zadeva z razlaščanjem zemljišč za industrijsko cono v Zavljah ni spravljena z dnevnega reda.
Seveda nimamo namena ob
tej priliki ponavljati in naštevati še vseh ostalih nerešenih
vprašanj v zvezi s pravico do uporabe slovenščine, z nameščanjem slovenskih javnih uslužbencev, podporami kulturnih in drugih organizacij in ustanov, z dokončnim dovoljenjem za delovanje skoraj dograjenega novega kulturnega doma, dokončnim izvajanjem določb zakonov o slovenskih šolah Itd. Reči pa moramo, da imamo po vsem tem vtis, da se politika večine, ki je na oblasti, do naše skupnosti vodi po nekakšnih dveh tirih: oblastvenem, pretežno negativnem tiru ter po tim, ki prihaja do izraza v Javnih resolucijah zlasti o-beh največjih političnih strank sedanje vladne koalicije. Zato moramo takoj povedati, da taka protislovna politika intére-som naše narodne skupnosti nujno škoduje, da ji — kot smo zgoraj našteli — jemlje že nekatere priborjene pravi* ce, hkrati pa škoduje tudi splošni demokratični in napredni usmeritvi levega centfa. Morebitne izgovore z nujnostjo takega protislovnega razvoja, skozi katerega se mora prebijati po navadi vsaka nova politika, lahko v določenih primerih tudi razumemo, vendar pa je ne moremo odobravati, temveč Jo moramo nujno ob sojati in ponovno zahtevati in terjati vse tisto, kar nam pripada, v prvi vrsti pa preneha nje postopnega odvzemanja še tistega, kar že imamo.
V	tem tednu je senat o dobri’ Vladne zakonske ukrepe na področju kmetijstva, ki predstavljajo prvi delen korak na poti reforme družbenih odnosov na italijanskem podeželju, predvsem kar zadeva odnose med veleposestniki in spolovinarji ter koloni. S temi ukrepi se priznava spolovinarjem večji delež pri delitvi pridelka (58 odst.), hkrati pa imajo spolovinarji pravico soodločanja pri vseh vprašanjih, ki se tičejo obdelovanja zemlje. Ti ukrepi pomenijo obenem začetek ■ konca, spolovinar-stva, ker veleposestniki ne bodo mogli več obnoviti spolpvinarske pogodbe, po poteku pogodbe pa bo spolovinar mogel prevzeti sam. zemljišče; v ta namen mu bo država nudila ustrezno posojilo po hizki obrestni meri (1 odst.), od-plačljivo v 40 letih.
V	sredo je rimski dnevnik «Messaggero» objavil izvlečke iz pisma, ki ga je zakladni minister Colombo naslovil na predsednika vlade Mora in v katerem daje zelo pesimistično prognozo italijanskega gospodarstva, če vlada ne bi sprejela ukrepov, ki jih predlaga, in če bi vztrajala pri takojšnjem uresničenju nekaterih bistvenih točk svojega programa, Kot je na primer deželna ureditev in urbanistični zakon, ker, da bi uresničenje teh reform kompromitiralo proces stabilizacije gospodarstva, ki inora biti po nje. Šfovem mnenju prva in neodložljiva naloga vlade.
Objava izvlečkov iz tega pisma je sprožila živahno polemiko med strankami levega centra, liberalci in komunisti. Komunisti so postavili zahtevo, naj predsednik vlade sporoči parlamentu vsebino Colombovega pisma in naj pojasni, ali se vlada strinja s stališčem Colomba, ali pa je še vedno veljaven program, s katerim se je predstavila parlamentu in na podlagi katerega je dobila zaupnico. Očitno je namreč, da minister Colombo, ki je član sedanje vlade, ne more mimo dejstva, da sporazum med strankami vladne koalicije temelji na povezanosti med ukrepi za premostitev sedanje ne-ugodne gospodarske konjunkture in * reformami gospodarske in družbene strukture dežele, in da je le ta povezanost omogočila socialistom, da sodelujejo v tej vladi; čim se ta povezanost razbije, se stabilizacija gospodarstva iz. vrši na klasičen način, to je v izključno korist delodajalcev in v izključno škodo delavcev. Ce je Colombo prepričan, da je moč doseči stabilizacijo le na klasi-četi način, potem rie more več ostati dlan sedanje vlade, ki je nastala na drugačnem programu. Ker pa Colombo ni človek, ki bi bil pripravljen menjati svoje mnenje od danes na jutri, je čudno, kako je sprejel sodelovanje V vladi, katere program se ne strinja Z njegovim stališčem.
Danes še ni moč napovedati, kako se bo končala vsa ta zadeva, vendar pa je moč že danes reči, da je ne bo moč pre-
Tajnik Kmečke zveze Lucijan Volk ie prejšnjo sredo na posebnem sestanku poročal prizadetim neposrednim obdelovalcem	zgodilo. Sodstvo °psia se je sei
in lastnikom zemljišč na področju Sv. Ane pod Rovtami o neumestni odločitvi ministra za javna dela, da se v področje za	stal° vi.eTaj. i» zahteva temelji-
zidanie ljudskih in ekonomičnih hiš vključijo tudi njihova zemljišča, s čimer se razveljaviva utemeljeni sklep tržaške	^iteT^feljavnasti vladnega Pp‘o-
obcine in se kršijo načela avtohomije krajevnih ustanov, tepta mnehie pristojnih krajevnih javnih ustanov in organov, ki	arama in uresničenje tudi de-
poudarjajo, da se omenjeno področje ne sme vključiti v načrt, ki ga predvideva zakon štev. 167 od 18. aprila 1962. Priza-
deti so s svojega zborovanja poslali ministru za javna dela in vladnemu generalnemu komisarju resolucijo v kateri zalite-	Colombo. Tudi levica KD zahteva
vajo preklic ministrskega . odloka	.
..............................................................umu...................................
POROČILO DR. GUIDA CARLU A NA OBČNEM ZBORU DRŽAVNE BANKE
Colombovo pismo
Guverner državne banke predlaga blokiranje mezd in draginjske doklade
Komentar Lombardija - Vodstvo PSI in «zadeva Colombo» - Tolloy: «V moderni parlamentarni demokraciji bi Colombo moral podati ostavko» * Moro bo odgovoril v sredo - Izjava PRI
RIM, 30. — Na občnem zboru državne banke Je njen guverner dr. Guido Carli prečital le 45 tipkanih strani svojega obširnega poročila, ki obsega kar 400 tipkanih strani. V svojem poročilu je Carli poudaril, da «analiza gospodarskega stanja potrjuje nujnost, da se nadaljuje s politiko, ki nas sili,
ljiva lestvica (draginjska dodal j ših
da sprejmemo žrtve, izkušnja dokazuje, da naše težkoče niso nepremagljive». Carli vMi edini izhod za premostitev Sedanjih težkoč v blokiranju mezd na sedanji ravni. «To je moč doseči — je dejal dobesedno — s podaljšanjem sedanjih kolektivnih delovnih pogodb in s tem, da se gibljiva lei
klada) korigira v dobjih.»
Guverner državne banke )e nato podal podrobne podatke s področja mezdnega gibanja, potrošnje, uvoza, plačilne bilance, izvoza, cen, kredita in finančnega tržišča.
V letih 1902-68 ao ae mezde po višale za 43 odst.; to pomeni, da so se dohodki od dela p ivečali za skoraj 4.000 milijard, d tun se je povečalo v zelo velici meri povpraševanje po živilih, ki jih tržišče ni moglo . uditi v to likšnt men zi radi krit* Kirmt'-stča in jih je bilo treba zato o-voziti. Hkrati se je povečal tud) uvoz mehaničnih proizvodov, zlasti avtomobilov m goriva. Iz-
datki za nakup živil so se povišali za 28 odst., medtem ko se je proizvodnja kmetijskih pridelkov povišala komaj za en odstotek. Od tod naraščajoči deficit italijanske plačilne bilance. Pa tudi izvoz se je zmanjšat zaradi manjše konkurenčne sposobnosti italijanske industrije zaradi tolikšnega povišanja mezd. Povišanje proizvodnih stroškov sicer ni povsem uničilo prednosti, ki so Jih dosegli v zadnjem desetletju, vendar pa je današnje stanje gospodarstva podobno onemu, ki smo ga lme:i leta 1958. Nujno je zato povečati iz voz. Cene na debeio so se o ivi šale v letu 1983 «a 5,5 odst., v prvem tromesečju letos pa so se povišale za 0,3 odst. v primeri z lanskim prvim tromesečjem (to je posledica znižanja cen kmetijskih pridelkov ih manjšega naraščanja cen drugih proizvodov), Kredit se je postopno o-mejeval; ponudba kredita je znašala v marcu 1983 19,9 odst., v marcu letos pa je znašala koma! 9 odst. Omejevanje kredita je bilo nujno, pravi Carli, ker bi sicer podjetniki povečali cene
proizvodom, kar bi pritegnilo več blaga iz inozemstva.
V jutrišnji številki glasila PSI sAvanti!» Lombardi pravi o tem poročilu, da je njegova zasluga v tem, da postavlja jasno «temeljno stvarno alternativo gospodarske politike v Italiji»; ali naj bo kriterij te politike potrebe tržnega gospodarstva, ali pa nal država prevzame odgovornost za usmerjevanje uporabe in porazdelitve sredstev in s tem tudi potrošnje. Odgovor na to vprašanje je zaman iskati v poročilu guvernerja državne banke, ker le odgovor politične narave; ta odgovor more dati le vlada. In prav po teh odločitvah bomo merili veljavnost politike levega centra.
Med današnjo razpravo o proračunu za drugo polletje 1964 je občasni predsednik senata Zelioli Lanzini sporočil, da bo predsednik vlade Moro odgovoril v sredo na vprašanje senatorja Ter-raclnija tn Nencionija v zvezi s pismom, ki mu ga je poslal zakladni minister Colombo glede gospodarskega stanja dežele.
Po današnji seji vodstva PSI so izdali sporočilo, v katerem je rečeno: «Vodstvo je proučilo položaj, ki je nastal po objavi pisma. ki ga pripisujejo zakladnemu ministru, in ki vsebuje sta-
lišče, neskladno z obvezami vlade. Vodstvo smatra za potrebno, da se takoj preverijo programske obveze tako glede reform struk-ture, kakor tudi glede akcije proti konjunkturi, pa tudi kar zadeva ugotovitev soglasne politične volje, ki mora spremljati uveljavljenje reform. Vodstvo zahteva, da se ta kolektivna volja izrazi s ponovno potrditvijo dogovorjenega programa in njegovih rokov in z jasno odklonitvijo stališč, ki so v protislovju s programom in smotri levega centra».
Po seji vodstva PSI je senator Tolloy Izjavil novinarjem med drugim, da bi «v deželi modeme parlamentarne demokracije bila povsem razumljiva in nujna ostavka ministra Colomba; o tem pa naj odloči predvsem KD, ki bi morala u-poštevati ta primer tudi z me-todolcettee plati, ker levi center hoče spremeniti našo deželo v napredno parlamentarno demokracijo tako kar zadeva strukture in kakor tudi načela jav-t.e morale. Hkrati sem prepričan, da vsak iskren demokrat, tudi ne glede na mnenje o levem centru, obsoja nesprejemljive metode.»
Izvršni odbor PRI je proučil politični položaj, zlasti pa go-
spodarska vprašanja in poudaril potrebo, da vlada naglo in po-aitlvno zaključi razgovore s sindikati delavcev, «ki predstavljajo sile, ki ao najbolj neposredno zainteresirane na politiki levega centra, na nadaljevanju in uresničenju njenega programa. Očitno je, da mora vsakemu sporazbmu s sindikati delavcem ustrezati vrsta ukrepov v smeri drugih družbenih slojev, da bi dali primeren prispevek k ozdravljenju gospodarskega stanja, kakor mora hkrati Ustrezati uresničenje programa reform, ki je podlaga in pogoj politike levega centra».
Predsednik vlade Moro je sprejel danes ministra za državni proračun Giolittija.
V dnevnem glasilu PSDI «A-genzia democratica» je Saragat objavil članek, v katerem poudarja med drugim, da je sicer res, kar pravijo liberalistični e-konomisti, da je za ozdravljenje sedanjega stanja v gospodarstvu potrebno zaupanje gospodarskih krogov; vendar pa da je odločujočega pomena zaupanje mezdnih delavcev; in če so za zaupanje pridobitnih krogov potrebni določeni stimulansi, so tudi za zaupanje delavcev po-
litike levega centra in s tem se. danje vlade odvisna predvsem od doslednega uresničevanja dogovorjenega programa in da v vladi ne more biti mesta za ministru, ki ne verjame v veljavnost tega programa. Ker pa je Colombo hkrati tudi voditelj večinske struje KD (skupno s pristaši predsednika vlade Mora), bitka ne bo lahka.
Nehru
V sredo je prišla povsem nepričakovana novica, da je veliki indijski voditelj Nehru nenadoma umrl zaradi srčne kapi. Ta novica je hudo prizadela ne samo indijsko ljudstvo, temveč ves miroljubni in napredni svet, ki je pokojnega Nehruja spoštoval in cenil zaradi njegovih nenehnih prizadevanj za mir, sožitje in sodelovanje med narodi. Z Indijb sočustvuje ves svet. Najuglednejši voditelji, državni poglavarji in voditelji političnih strank so izrazili sožalje in objavili izjave, v katerih opozarjajo na moralne vrednote tvorca neodvisne Indije. Vsi svetovni časopisi so skoraj brez izjeme posvetili uvodnike Nehru-jevemu življenju in delu. V mnogih državah so odredili enodnevno ali večdnevno žalovanje. Na pogrebu, ki se ga je udeležilo nad tri^ milijone ljudi, so posamezne države zastopali visoki diplomatski predstavniki. Ogromna množica je jokala, ko je šla krsta z Nehrujevim truplom mimo. Množica je vzklikala: «Nehru je nesmrten». Trnrilrt sn šetnnl- v* or-madi ob reki Jumi, pepel pa bodo razdelili med pet sve-isč o vsej državi.
S smrtjo Nehruja sta Indija in ves svet zgubila velikega človeka. Nehru je bil soborec Gandija v boju za samostojnost Indije, po Gandijevi smrti pa njegov dedič. V zadnjih petnajstih letih je Nehru kot najvtšji državnik te dežele bil vodja indijskih osvobojenih milijonov prebivalcev, ki morajo premagovati ogromne težave
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje na 2. strani)
Kot poročamo v našem tedenskem pregledu, je «tajno» pismo zakladnega ministra in doro tej-skega prvaka Colomba povzročilo v državi pravo burjo polemik. Skoraj vsi vodilni politiki se strinjajo v zahtevi, da mora biti vsebina pisma v celoti objavljena. Včeraj pa je vodstvo PSI ugotovilo, da ta vsebina ni v skladu z obveznostmi, ki jih je prevzela nase vlada levega centra, ter zahtevalo, naj se vnovič preveri, ali še vedno obstaja skupna volja vladne koalicije, da se njen program izvaja, šele prihodnjo sredo bomo izvedeli, kaj o vsej tej kočljivi zadevi misli predsednik vlade. No, že včeraj je guverner banke s številkami v rokah — ne da bi omenjal Colombovo pismo — njegovo vsebino več kot podkrepil in zahteval nove žrtve ter blokado mezd kot edina sredstva za izhod iz sedanjega težavnega gospodarskega položaja. Toda glavni urednik socialističnega glasila očitno ni guvernerjevega mnenja; izbiro med obema alternativama, ki sledita iz guvernerjevega poročila, mora po njegovem mnenju storiti vlada. Po včerajšnjem stališču vodstva PSI pa ni nobenega dvoma, katero alternativo mora vlada izbrati.
V	mednarodni politiki pa še vedno prevladujejo novice iz in okrog Laosa. Medtem ko sile Pa-tet Laa napredujejo, se nadaljuje diplomatska akcija za rešitev sedanje krize. Včeraj je angleška vlada povabila sovjetsko, naj se ji pridruži kot sopredsednica ženevske konference o Laosu, s tem da skupno pošljeta poziv Patet Lau in «tujim državam, ki mu pomagajo», da takoj prenehajo sovražnosti. Francoski poslanik v Vientianu pa je izročil Suvani Fumi odgovor zunanjega ministra na pismo, v katerem je predsednik laoške vlade predlagal posvetovanja v Vientianu, s sporočilom, da je francoska vlada pripravljena udeležiti se teh posvetovanj, vendar pa hkrati izraža dvom, da bi se sestale vse prizadete države, ter pravi, da bi bilo najbolj praktično sklicati v Ženevi vseh štirinajstih držav, ki so leta 1962 podpisale sporazum. Ameriški državni tajnik Rusk pa se je včeraj sestal s predsednikom tailandske vlade in razpravljal z njim o položaju na meji med Tailandijo in Laosom.
V	Kongu pa se po poročilih zahodnih agencij bije prava državljanska vojna ter je že doslej padlo okrog 150 mož od vojakov, ki jih vodi narodnoosvobodilni odbor, okrog 500 upornikov pa so baje aretirali. Kongoška vlada je uradno sporočila, da samo na področju Bukavu operira sedaj kar pet polkov kongoške vojske.
Iz Indije pa poročajo, da je skoraj gotovo, da bo Bahadur fia-stri. minister brez listnice, izbran za Nehrujevega naslednika. Včeraj so se zaključile svečanosti » zvezi s pogrebom pokojnega predsednika vlade. Sele 9. ali 10. junija bodo Nehrujev pepel razpršili v reko Jamuno, njegove kosti pa bodo prenesli v njegov rojstni kraj Alahabad.
PrimorsTcT ’dnévmlc
—-	2 —
31. maja 1964
ODGOVOR DE MUR VILLA SUVANI FUMI
Francoska vlada je še vedno prepričana da je bolje sklicati konferenco v Ženevi
Vendar pa bo sodelovala na posvetovanjih v Vientianu - Anglija popolnoma podpira ameriško tezo ter predlaga sovjetski vladi skupno izjavo v skladu s to tezo
V'A»

n
9»
i
mi
Mm
Pojdi — ne verjamem v duhove!
(Angleška karikatura)
VTENTIAN, 30. — Francoski poslanik v Vientianu je izročil predsedniku laoške vlade Suvani Fumi pismo zunanjega ministra de Murvilla, s katerim se ta zahvaljuje Suvani Fumi za njegovo pismo od 22. maja. Suvana Fuma je s tem pismom predlagal posvetovanja v Vientianu. V svojem odgovoru pravi francoski zunanji minister, da je francoska vlada naklonjena tem posvetovanjem in pripravljena udeležiti se jih. Vendar pa izreka de Murville dvom o možnosti, da bi se v Vientianu sestale vse prizadete države. De Murville izraža mnenje, da bi edina praktična pobuda bila v tem, da bi sklicali v Ženevi 14 držav, ki so podpisale sporazum leta 1962.
Ameriški državni tajnik Dean Rusk je prišel danes iz Indije v Bangkok, kjer bo ostal ves dan in bo nato nadaljeval pot v Sajgon in Honolulu. Na letališču so ga sprejeli tajlandski in ameriški visoki funkcionarji. Rusk se je sestal tudi s predsednikom tajlandske vlade, ki je v začetku tedna pregledal položaj na meji med Tajlandijo in Laosom.
Razprava pred Varnostnim svetom o kamboški pritožbi proti Južnemu Vietnamu in ZDA se bo nadaljevala v torek. '
Medtem je britanska vlada popolnoma sprejela ameriško stališče v zvezi z Laosom ter je poslala sovjetski vladi predlog, naj bi kot predsednici ženevske konference o Laosu poslali skupen poziv Patet Lau in «tujim državam, ki mu po-
liiniimmiiiiiiuimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii
Carli
(Nadaljevanje s 1. strani)
trebni določeni stimulansi, ki se jim pravi: zagotovljena zaposlitev, dostojna mezda, dostojno stanovanje itd.
Vse to je vključeno v program levega centra, ki upošteva potrebe in težnje delavskega razreda. «Kdor v tem trenutku, in da bi vlil zaupanje pridobitnim krogom, ki imajo kapital, zahteva, naj se likvidira vladni program, arhivira urbanistični zakon — ki ga je zatrdno moč izpopolniti, ki pa je potreben, da bi dali ceneno stanovanje delavcem .— da se naj ne govori več o agrarni reformi in temu podobno, minira zaupanje delavskega razreda in uničuje perspektive gospodarske obnove. Jasno je torej, da ko-njunkturne politike ni moč ločiti od politike, ki naj vlije zaupanje delavcem in ki naj upošteva objektivne potrebe posestnikov proizvajalnih sredstev».
V zvezi s sedanjo polemiko glede «zadeve Colombo» pa Saragat pripominja: «Ce stranke koalicije levega centra hočejo res stabilizacijo in uresničenje programa, morajo nevtralizirati v svojih vrstah tiste, ki se pbračajo h konservativcem, ki hočejo inflacijo in h komunistom, ki ne štetji jo z napori, da bi povzročili brezposelnost. Vsi vidijo, kaj se dogaja v KR; toda pogosto gre ža nespretne igre, ki jim je z lahkoto kos odgovorna večina, Hujši je primer socialistične stranke. Težkoče socialistične stranke so znane in potrebno je največ razumevanja; toda včasih se moramo vprašati, ali je pripisati le priložnostnim potrebam šibkosti nekaterih sindikalistov ^SI in nekaterih njegovih politični voditeljev nasproti očitnim manevrom CG1L. Zahtevati uresničenje programa je vsekakor prav, in glede tega bomo vedno nepopustljivi; toda protislovno je izjavljati, da se hoče program, po drugi strani pa se podrejati vsiljevanju tistih, ki v CGIL delajo sistematično, da bi upropa-stili valuto in povzročili brezposelnost. Kdor se danes bori za povečanje proizvodnih stroškov povišanje mezd, ki ga ne spremlja povečanje proizvodnosti, povzroči povečanje proizvodnih stroškov se postavlja na isto raven z reakcionarji, ki potiskajo v inflacijo. Samo na en način je moč dokazati, da se hoče resnično koristiti delavskemu razredu, da se hoče res politiko levega centra: razkrinkati re-gii’Siii'ii/'ft in komuniste. Ni moč biti hk">*iV pobornik levega centra ;r de-ST***ga centra, ali pobor-nils levega centra in frontizma»^
magajo», da takoj prenehajo sovražnost.
Poziv, kakor so ga pripravili v Londonu, pravi dalje, da sopredsednika ženevske konference izražata veliko zaskrbljenost zaradi položaja, ki so ga ustvarili «neizzvani napadi sil Patet Laa ob očitni kršitvi ženevskih sporazumov». Sopredsednika «obsojata te napade, ki povzročajo veliko trpljenje ti-sočev nedolžnih, ter pozivata Patet Lao in tiste, ki ga podpirajo od zunaj, naj napravijo konec tem napadalnim dejanjem in umaknejo svoje čete na položaje, s katerih so 16. maja izvršili napad».
V načrtu izjave je dalje rečeno, da sopredsednika ugotavljata, da «ta napadalna dejanja sil Patet Laa in Severnega Vietnama ustvarjajo nadaljnje ovire za mirno rešitev krize v Laosu in slabšajo položaj v vsej jugovzhodni Aziji». «Ce bodo oblasti Patet Laa in Severnega Vietnama nadaljevale svojo dejavnost, morajo prevzeti odgovornost za sleherno motenje miru in varnosti na tem področju», dodaja angleški načrt izjave.
Izjava poziva na koncu Patet Lao in Severni Vietnam, naj se pridružita vladam vseh držav, ki so sodelovale pri ženevski konferenci, ter spoštujeta suverenost in nevtralnost Laosa in naj «se vzdržita dejanj, ki bi lahko pripeljala do razdora ženevskega sporazuma in do obnovitve državljanske vojne v Laosu».
Upor v Kongu
LEOPOLDV1LLE, 30. — Kungoška vlada je objavila danes uradno sporočilo, v katerem zanikuje, da. so uporniki popolnoma zasedli Albertville in Baudodnville v Ka-tangi Uradno sporočilo trdi, da je šlo za «incidente, ki so nastali zaradi spletk opozicijskih politikov, ki so izkoristili mladino, da ele-minira krajevne oblasti in omogoči vkorakanje mulelističnih e-lementov v Severno Katango». Sporočilo dodaja, da na področju Bukavu operira sedaj pet polkov kongoške vojske. ,
Zahodne agencije poročajo, da je knagoška vojska sinoči znova prevzela popolno nadzorstvo v Albertvillu in da se je s tem končal upor, ki se je začel 26. maija. Pri tem je zgubilo življenje več ljudi. Agencije trdijo, da je padlo 150 upornikov In da so bili ubiti tudi nekateri njihovi voditelji.
Upor je vodil narodnoosvobodil. ni odbor, toda kmalu so ga zadušili, ker je kongojka vojslka dobila ojačenja.
Okoli 1000 kungoških vojalkov napreduje sedaj proti Kapalu, 430 km zahodno od Albertvilla, kamor so zbežali glavni voditelji u-pormiikov. Med temi je tudi predsednik krajevne zakonodajne skupščine Ilunga. Baje je v Kapalu zbranih okoli 300Q oboroženih mož, ki jim poveljuje Pierre Mulele. V Albertvillu so aretirali policijskega načelnika, ki velja za enega od voditeljev upora, ter nad 500 upornikov.
Napetost v Boliviji
LA PAZ, 30. — Podpredsednik bolivijske republike in voditelj nove levičarske revolucionarne stranke Juan Lekin je napovedal, da bo začel gladovno stavko iz protesta, ker je Paz Estenssoro sklenil znova kandidirati za predsednika republike. Lekin je prišel v Oruro, kjer je bivši predsednik in eden od voditeljev omenjenega gibanja Herman Siles Suazo začel 26. maja gladovno stavko iz istih razlogov.
Siles Suazo in Lakin sta obrazložila namen njune stavke. «Zaradi neuspeha naših posredovanj in o-pozoril Estenssoru smo mnenja, da je najboljša rešitev organizirati pasivno rezistenco v univerzitetnih mestih, na deželi, v tovarnah in v .-»eh krajih, kjer je nezadovolj-st».*».
Včeraj popoldne je bila v Oruru
SINOČI V AVDITORIJU ZANON V VIDMU
Krasen koncert orkestra Ljubljanske filharmonije
Sinoči v velikem avditoriju Za-non v Vidmu v okviru vedno tesnejših kulturnih stikov med Vidmom in Ljubljano, je gostoval orkester Ljubljanske filharmonije, pod vodstvom dirigenta Sama Hubada, ki je s tem vYnila nedavni obisk videmskega simfoničnega orkestra, ki je nastopil v Ljubljani pod vodstgpm dirigenta Aladarja Jonesa.
Dvorana je bila do kraja napolnjena, saj računajo, da je prišlo na koncert okrog 1000 ljudi, od katerih so mnogi morali celo stati. Orkester je izzval veliko navdušenje in posebno na koncu se ploskanje kar ni hotelo poleči. Za zaključek je moral orkester ponoviti zadnji odstavek Simfonije št. 5 Čajkovskega.
Koncertu; so prisotvovali tudi visoki politični in kulturni predstavniki iz Vidma in Ljubljane. Med drugimi smo opazili v dvorani videmskega župana dr. Cadetta, predsednika pokrajine dr. Burtu-la, prefekta dr. Sandrellija, pod-kvestorja dr. Testo in predsednika Pokrajinske turistične ustanove Bardino, ravnatelja videmske glasbene šole Aladarja Jonesa. Med gosti iz Ljubljane so bili predsednik sveta za kulturo in prosveto pri republiškem izvršnem svetu prof. Ludvik Gabrovšek, republiški sekretar za protve*o m kulturo Miloš Poljanšek, predsednik ljubljanske občine inž. Marjan Tepina. Iz Trsta pa se je koncerta udeležil generalni konzul SF RJ Rudi Janhuba.
Kot vse dosedanje podobne kulturne manifestaci je v okviru medsebojnih izmenjav, je, tudi ta pomenila nov prispevek k vedno boljšim sosedskim in prijateljskim odnosom med obema sosednima področjema. Orkester je izvajal Lipovškovo «Suito za godala», Stravinskega «Ognjenega ptiča» in Čajkovskega «Simfonijo št. 5».
Pod suverenim vodstvom dirigenta Sama Hubada je orkester muziciral brezhibno in pred glasbeno kultiviranim videmskim občinstvom še enkrat potrdil uisok nivo glasbenega in koncertnega življenja v Sloveniji.
rov in 17 italijanskih. Gre za mešane, ženske in moške zbore. Med vpisanimi zbori sta tudi primorski akademski zbor «Vodopivec» iz Ljubljane in akademski zbor «Kovačič» iz Zagreba.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Tekmovanje v Arezzu
mirna manifestacija v podporo gladovne stavke Suaza in Lekina. Manifestacije se je udeležilo na tisoče ljudi. Zvedelo se je, da se pripravlja na gladovno stavko tudi glavni tajnik zveze rudarjev Mario Torres. Na zborovanju na sedežu zveze rudarjev so opozicijske stranke sprejele izjavo, s katero poudarjajo, da ne bodo priznale rezultatov prihodnjih volitev, ter pozivajo nasprotnike vlade, naj bodo solidarni s Suazom in Lekinom.
Predstavnik vlade pa je časnikarjem izjavil, da bodo pri nedeljskih volitvah spoštovali vsa jamstva in da je v državi vse mirno.
Dodal je, da vlada zavrača predlog, riaj se volitve odložijo za 30 dni. Povedal je, da je 500 oboroženih mož zasedlo vas San Ignacijo na meji z Brazilijo.
iiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMliiuiiiiiiiiiiiiiHiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii
RESOLUCIJA KONGRESNE STRANKE
Nadaljevala se bo politika nepovezovanja v bloke
AREZZO, 30. — Od 27. do 30. avgusta bo v Arezzu dvanajsto mednarodno tekmovanje večglasnih zborov. Tekmovanja se bo u-deležilo 33 zborov, ki bodo zastopali enajst držav. Vpisane zbore so razdelili na štiri kategorije. Med sprejetimi je šestnajst tujih zbo-
Poskusi z raketami v Jugoslaviji
BEOGRAD, 30. — V času od 21. do 29. maja so člani astronavtič-nega in raketnega društva opravili uspešne poskuse na južnem delu Jadrana, kjer so izstrelili rakete japonske izdelave «K-64», kakršne uporabljajo za proučevanje visokih zračnih plasti. Rakete so dosegle višino 50 km in daljavo 72 km.
Burgiba in Ben Bela povabljena v Peking
PEKING, 30. — Pekinška vlada je povabila tunizijskega predsednika Burgibo in alžirskega predsednika Ben Belo, naj obiščeta Kitajsko. Burgiba je izjavil, da bo rade volje obiskal Kitajsko, takoj ko bodo okoliščine to dopuščale. Ben Bela pa bo obiskal Kitajsko proti koncu leta.
zaostalosti, ki je posledica dveh stoletij kolonialnega sistema Nehru je znal povezati najrazličnejše sloje indijskega ljudstva pri nadaljevanju narodnoosvobodilnega gibanja z delom za graditev nove države in za socialni preporod Indije. Nehru je bil tudi glavni začetnik in organizator indijske politike nepovezovanja v bloke, in to idejo nepovezovanja je razvil v širino, tako da je v tej politiki videl vsestransko prizadevanje za enakopravne odnose med narodi, za mirno reševanje sporov in za sodelovanje vseh narodov v naporih za gospodarski in družbeni napredek. Nehrujev ugled po svetu je ogromen. Mnogo je pomagal pri uveljavljenju politike aktivnega in miroljubnega sožitja.
Nehru je bil tudi velik prijatelj Jugoslavije in večkrat jo je obiskal ter se srečal s predsednikom Titom. Ob njegovi smrti je maršal Tito v posebni izjavi jugo-slovnaskemu tisku poudaril, da je smrt Nehruja ne le velika izguba za Indijo, ki je pod njegovim vodstvom stopila na pot graditve moderne države in naprednega socialističnega razvoja, temveč tudi za vse človeštvo. Dalje je Tit o poudaril, da je Nehru, zlasti po drugi svetovni vojni, zavzel eno najvažnejših mest v mednarodnih dogajanjih. Nevezane države so z njegovo smrtjo zgubile velikega borca za mir. Po Titovem mnenju je človeštvo zgubilo velikega državnika, eno najuglednejših osebnosti 20. stoletja, ki s svojim pomenom presega dvajseto stoletje.
Laos
V Laosu se je napredovanje čet Patet Laa ustavilo. Medtem pa se je močno razvila vsestranska diplomatska dejavnost, da bi preprečili državljansko vojno. Kakor je z nano, je Suvana Fuma predlagal, naj bi se v Vientianu sestali poslaniki štirinajstih držav, ki so sodelovale na ženevski konferenci. Britanska in ameriška vlada se s tem predlogom strinjata. Sovjetska zveza pa je predlagala sklicanje ženevske konference, ki naj bi se je udeležile iste države, ki so sodelovale na njej ' leta 1962. Posvetovanja v Vientianu se bodo udeležili poslaniki samo nekaterih držav. Ni še gotovo, ali bo navzoč tudi indijski poslanik. Sovjetska zveza in vzhodnoevropske države so udeležbo odklonile. Francija se bo sestanka sicer udeležila, toda je mnenja, da ne bo prinesel pozitivnih rezultatov, ker bodo odsotne nekatere države. Francija sicer predlaga novo ženevsko konferenco o Indokini. Pekinška vlada je predlagala, naj bi sklicali prihodnji mesec novo konferenco zunanjih ministrov v kamboški prestolnici Pnom Penhu, Poljski zunanji minister Rapacki pa je predlagal, naj bi v najkrajšem času začeli posvetovanja zunanjih ministrov ali drugih visokih predstavnikov. Posvetovanj naj bi se udeležili predstavniki Sovjetske zveze, Velike Britanije, Indije, Kanade, Poljske in laoška koalicijska vlada, ki je zastopala Laos na konferenci v Zuerichu in Ženevi. Ta posvetovanja bi mogla prispevati k naglemu izboljšanju voja-
..........................................................mu.............
PRED JUTRIŠNJIM TITOVIM OBISKOM NA FINSKEM
Tito o razorožitvi in položaju v Evropi
Kairske izvenblokovske konference se bo udeležilo 50 do 60 držav - Titov obisk bo spremljalo 114 novinarjev
NOVI DELHI, 30. - Kakor po ročajo zahodne agencije, se zdi zelo gotovo, da bo minister brez listnice Bahadur Sastri izbran za Ne-hrujevega naslednika kot predsednik indijske vlade.
Danes se je 21 članov izvršilnega odbora kongresne stranke sestalo prvič po Nehrujevi smrti. Navzočih je bilo tudi 16 ministrov krajevnih vlad. Določiti morajo datum za sklicanje seje parlamentarne skupine stranke, ki naj izvoli novega ministrskega predsednika. Medtem je izvršilni odbor odobril resolucijo, ki pravi, da se bo nadaljevala Nehrujeva politika nepovezovanja v bloke, prijateljstva z vsemi in krepitve miru na svetu. Jutri bo imel odbor novo sejo.
Danes je bila zaključna slovesnost v zvezi z Nehrujevim ' pogrebom. Ceremonija, ki se v Indiji imenuje «fol čuna» (zbiranje cvetlic), se Je začela davi ob 3.30 po srednjevropskem času. Po končani slovesnosti so duhovniki In družinski člani začeli zbirati kosti med pepelom, ki so ga prej polili z mlekom, da se ohladi. Kosti so zbrali v rdeči platneni vreči ter
jih zaprli v posebno žara Pepe! pa so zbrali v štirih platnenih vrečah In jih nato spravili v štiri bakrene žare. Zatem so žare prenesli v Nehrujevo rezidenco, kjer so jih postavili na vrt v senco velikega drevesa. Nehrujeva hči Je polila ža. re z vodo Iz svete reke Ganges. Hindujski duhovniki morajo še določiti dan, ko bodo Nehrujev pepel razpršili v reko Januno. Slovesnost bo verjetno 9. ali 10. junija. Ne-hrujeve kosti pa bodo prenesli v njegovo rojstno mesto Alahabad. Del kosti bodo shranili v tem mestu, druge pa bodo razdelili med razne svete kraje v državi.
160.000 želv iz Moskve v Pariz
PARIZ, 30. — Na letališče Le Bourget so pripeljali z letalom iz Moskve 10.000 živih želv, ki tehtajo skupno tri tone. Do sedaj so pripeljali iz Sovjetske zveze v e-nem mesecu 160.000 želv v Pariz, ki so namenjene nekemu pariškemu laboratoriju.
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 30. — Predsednik republike maršal Tito bo, kot smo poročali, v ponedeljek odpotoval na uraden obisk na Finsko. V zvezi s tem obiskom je v začetku tega meseca obiskala Jugoslavijo večja skupina finskih novinarjev, ki jih je pred odhodom iz Jugoslavije sprejel tudi predsednik republike maršal Tito. Podrobnosti razgovora finskih novinarjev z maršalom Titom je danes objavila tiskovna a-gencija Tanjug. Predsednik Jugoslavije je odgovoril na številna vprašanja finskih novinarjev, ki so se zanimali med drugim za mnenje jugoslovanskega predsednika o mednarodnem položaju na svetu sploh, o politiki nepovezovanja, miroljubni koeksistenci in o bodoči konferenci nevezanih držav, o položaju v Evropi, o skupnem evropskem tržišču in o vprašanju razorožitve.
Tito je dejal, da je položaj na svetu danes boljši, kot je bil pred dvema letoma, da pa še vedno ni zadovoljiv zaradi odprtih vprašanj na Daljnem in Bližnjem vzhodu in v nekaterih latinskoameriških državah. Vsi doslej doseženi sporazumi in razgovori med Sovjetsko zve-zo in ZDA so po mnenju predsednika Jugoslavije pozitivni, toda še vedno nezadostni. Politika nepovezovanja ima vedno več pristašev, tako da se računa, da se bo druge konference voditeljev nevezanih držav v Kairu udeležilo od 50 do 60 držav, medtem ko je na prvi beograjski konferenci bilo zastopanih samo 28 držav. Krepitev nepovezovanja se posebno odraža v OZN in na zasedanju konference za trgovino in razvoj. Na vprašanje, ali je mogoče razširiti področje nepovezanosti tudi v Evropi, je maršal Tito odgovoril pritrdilno in kot primer navedel Finsko, ki ni članica atlantskega pakta. Glavna vprašanja, o katerih bo razpravljala druga konferenca voditeljev nevezanih držav v Kairu, ki ne bo regionalnega temveč univerzalnega značaja, bodo miroljubna aktivna koeksistenca, dekolonizacija, razorožitev in gospodarska vprašanja. Tito je v razgovoru s finskimi novinarji podrobno definiral pojem
politike aktivne koeksistence, ki je dopolnilo miroljubni koeksistenci. Aktivna koeksistenca zahteva, da se stalno deluje za mimo rešitev nerešenih vprašanj, da se vsaki državi prizna pravica, da v svoji deželi rešuje vprašanja na način, ki ji je najbolj primeren. Jugoslavija zastopa stališče o univerzalnem značaju miroljubne koeksistence. Obsoja obstoječe bloke in poskuse grupiranja na regionalni ali pa rasni podlajp, ki imajo namen zoperstavljati en del sveta drugemu delu. Maršal Tito meni, da je napetost v Evropi danes manjša, kot je bila pred petimi leti, da se položaj v Evropi ne zaostruje, temveč da se boljša, da se napetost vedno bolj pomika proti Srednjemu in Daljnemu vzhodu. Položaj v Evropi je drugačen in manj zaostren tudi gleda evfopskega skupnega trga, ker skušajo članice te organizacije najti iz lastnih gospodarskih interesov razne možnosti za sodelovanje z drugimi državami nečlanicami organizacije. Toda kljub temu so še vedno mnoge stvari, ki ovirajo razširjenje izmenjave.
Glede razorožitve in nejedrskih področij je Tito ugotovil, da je moskovski sporazum o prepovedi jedrskih poskusov samo prvi korak, kateremu bi moral slediti sporazum tudi o prepovedi poskusov pod zemljo. Vzporedno s prepovedjo vseh jedrskih poskusov bi se moralo doseči zmanjšanje obstoječih zalog jedrskega o-rožja, ustanoviti bi morali nejedrska področja in preprečiti širjenje jedrskega orožja v drugih državah. Za razorožitev je važno, da se v proračunih držav zmanjšujejo sredstva, namenjena za o-borožitev. Po mnenju predsednika Jugoslavije bi bil velik korak naprej, če bi se velike sile sporazumele, da za določen čas vsaj ne povečajo vojaških proračunov in da jih zatem postopoma zmanj. šujejo.
Na vprašanje, kako gleda na sodelovanje in bodoče odnose med Jugoslavijo in Finsko, je maršal Tito odgovoril: «Naši odnosi so dobri, toda so možnosti za nadaljnji napredek in utrditev teh odnosov, za razširitev in poglobitev sodelovanja med našima državama.»
Po informacijah finskega zunanjega ministrstva bo obisk predsednika Tita na Finskem spremljalo 114 finskih, jugoslovanskih in inozemskih novinarjev, televizijskih in filmskih smemateljev.
B. B.
nalistične organizacije «Orjuna» bo jutri dopoldne v Trbovljah veliko zborovanje, na katerem bo govoril tajnik CK ZKS Miha Marinko. V spopadu med oboroženimi orjuna-ši in posavskimi rudarji na dan 1. junija 1924, je bilo ubitih več rudarjev.
BEOGRAD, 30. — V zveznem izvršnem svetu so se danes nadaljevali uradni razgovori med vladno delegacijo Jugoslavije in republike Cad o gospodarskih odnosih. Med razgovori so proučili konkretne možnosti bodočega sodelovanja. Dopoldne je člane misije dobre volje republike Cad sprejel pod-
predsednik
Rahkovič.
republike Aleksander
A. Sevč«nko pri B. Zupančiču
LJUBLJANA, 30. — Podpredsednik izvršnega sveta Slovenije Beno Zupančič je sprejel danes dopoldne rektorja beloruske državne univerze v Minsku Antona Ševčenka in dekana biološke fakultete univerze Pavla Peroviča in se z njima zadržal v daljšem razgovoru. Razgovorov se Je udeležil tudi rektor ljubljanske univerze dr. Maks finuderi. Sovjetska znanstvenika bosta v Sloveniji obiskala več znanstvenih ustanov in navezala trajne stike med univerzama v Minsku in v Ljubljani.
Zena predsednika nigerijske vlade s otroki ob prihodu v Anglijo. Manjše ga od otrok so vpisali v kolegij Eton
DANES V TRBOVLJAH
40-Ietnica spopada med rudarji in orjunaši
LJUBLJANA, 30. — Ob 40. obletnici spopada slovenskih rudar-. jev iz Trbovelj, Hrastnika in Za-Igorja s pripadniki takratne nacio-
Ikedov odgovor Hruščovu
TOKIO, 30. — Predsednik japonske vlade Ikeda je odgovoril na pismo Hruščova, s katerim je ta pozval Ikedo, naj bi skupno pozvali jedrske države, naj se sporazumejo o popolni prepovedi jedrskih poskusov.
Ikeda pravi v svojem odgovoru, da je pred sporazumom o tej prepovedi potrebno sporazumeti se o sistemu mednarodnega nadzorstva. Dalje pravi, da na Daljnem vzhodu ni mogoča utrditev miru, če se južni otoki Kurilskega otočja ne vrnejo Japonski.
Ikeda pravi, da bi podpis mirovne pogodbe med Sovjetsko zvezo in Japonsko lahko bil prva etapa na poti stabilizacije na tem področju. Ikeda dodaja, da je pripravljen podpisati to pogodbo, ko se bo Sovjetska zveza odrekla zasedbi omenjenih otokov, ki so po mnenju Japoncev sestavni del japonskega ozemlja. Na koncu sprejema Ikeda vabilo za obisk v Moskvi, ko bodo okoliščine to dopuščale.
škega in političnega položaja v Laosu ter pripraviti pot za konferenco 14 držav, ki so podpisale ženevski sporazum. Posvetovanja naj bi bila v neki nevtralni državi, n.pr. v Svici.
Medtem se nadaljuje pred Varnostnim svetom razprava o pritožbi Kambodže proti Južnemu Vietnamu in ZDA zaradi napadov na kamboško ozemlje. Princ Si-hanuk vztraja pri svojem predlogu, naj bi sklicali novo konferenco v Ženevi. Ameriška vlada pa pripravlja načrte za svojo nadaljnjo akcijo proti osvobodilnemu gibanju v Južnem Vietnamu, ki ima sedaj pod nadzorstvom dve tretjini južnovietnamskega ozemlja. Predsednik Johnson je odredil posvetovanje Deana Ruska z vojaškimi voditelji in z nekaterimi diplomati, ki zastopajo ZDA v jugovzhodni Aziji. Posvetovanje bo v Honoluluju. V London pa je Johnson poslal izvedenca za zadeve Daljnega vzhoda Williama Bun-dyja. V zvezi s temi posvetovanji se pojavljajo najrazličnejša u-gibanja. Nel-ateri menijo, da bi utegnili pripraviti nove načrte za vojaško akcijo v Južnem Vietnamu in morda tudi v Laosu, če ne bj prišlo do sporazuma. Vendar pa se zdi, da si ZDA prizadevajo, da bi pred Varnostnim svetom obveljal njihov predlog, naj bi dosegli povezavo OZN z dogodki v Južnem Vietnamu, tako da bi poslali na mejo med Kambodžo in Južnim Vietnamom posebno nadzorstveno komisijo OZN.
Toda v ZDA imajo opravka tudi s številnimi silami, ki skušajo stalno zaostrovati položaj v jugovzhodni Aziji. Med te spada tudi zloglasni republikanski senator Goldwater, ki se poteguje za kandidata za predsedniško mesto. Goldwater je celo izjavil, da bi morali uporabiti lahko atomsko orožje v Južnem Vietnamu, tako da bi to orožje razredčilo džunglo in uničilo preskrbovalne baze enot Vietkonga v■ Severnem Vietnamu ter poti, po katerih prihaja pomoč iz Kitajske Prav tako je Goldwater izjavil, da bi morali prevzeti nadzorstvo nad preskrbovalnimi cestami v Laosu in Kambodži.
Vendar pa se na srečo razpoloženje republikanskih volivcev obrača v korist newyorskega guvernerja Rockefellerja. Zdi se, da so tudi p ristasi Lodgea in Nixona vedno bolj naklonjeni Rockefellerju. Važno je tudi dejstvo, da se tudi bivši predsednik Eisenhower strinja z imenovanjem katerega koli kandidata z izjemo Goldwater ja. Eisenhower je namreč izjavil, da bi utegnila skrajna stališča v zunanji in notranji politiki pripeljali do «samouničenja» stranke.
ZAR in Irak
Predsednik Naser in iraški predsednik Aref sta v torek podpisala sporazum, ki določa ustanovitev skupnega predsedniškega sveta za obe državi. Predsedniški svet bosta sestaviljala predsednika obeh držav skupno z drugimi člani. Sestajal se bo redno vsake tri mesece, sklicali pa ga bodo lahko tudi izven določenih datumov.
Ustanovili bodo tudi enotnp vojaško poveljstvo, skupen industrijski svet in druge organizme, katerih naloga bo koordinirati politiko med Egiptom in Irakom. Iraško-egiptovski svet bo moral proučili nadaljnje etape, ki so potrebne za popolno enotnost med obema drža. vama. Koordiniral bo tudi politiko Kaira in Bagdada na vseh sektorjih. V primeru napada bo skupno poveljstvo vodilo vojaške operacije, Sedež predsedniškega sveta bo v Kairu.
V skupnem dokumentu je tudi rečeno, da so dosedanje izkušnje pokazale, da navadno geslo o enotnosti ne zadostuje za njeno uresničenje. Za zaščito enotnosti je treba združiti ljudske organizacije, ki imajo jasne pojme, kateri morajo pripeljati do akcijske enotnosti, ki naj temelji na realnosti. Sedanji sporazum je prva e-ta pa v morebitnem nadaljnjem pro. cesu združevanja. Znano je, da je bil podoben sporazum podpisan svoj čas tudi med ZAR in Jeme-nom, ki se zelo učinkovito uveljavlja.
					
GIRO D’ITALIA
MONTEPULCIANO, 30. — Današnja 15. etapa dirke po Italiji se ie končala z snago Defillppisa. Vrstni red na cilju je naslednji:
1.	DEFILIPPIS NINO (Ibac) 6 ur 25’36”, s povprečno hitrostjo 33,298 km;
2.	Maino Mario (Cynar) 6.25’54”
3.	Trapè Livio (Springoil Fuchs) 6.2.V57"
4.	Nardello Primo (Ignis)
5.	Dancelli Michele (Molteni) 6 ur 26’35”
6.	Boucquet
7.	Grata 6.26’27”
8.	Luta
8. Suarez 6.26’28”
10. Mlele itd.
SPLOŠNA LESTVICA
L ANQUETIL 74.24T4”
2.	Zilioli z zaost. 1’54”
3.	De Rosso 2*01”
4.	Mugliatili 2-38”
5.	Adorni ÌW
6.	Carlesi 3’32”
7.	Balmamion 3*33”
8.	Motta 3’40”
8. Taccone 4’05”
10. Dancelli 4'5I’’ itd.
izboljšale tudi svetovni rekord v štafeti 4x110 Jardov v štirih slogih. Nizozemke so dosegle čas 4’41”4, medtem ko je prejšnji rekord 4’43”4 pripadal angleški ženski štafeti.
NOGOMET
LA SPEZIA, 30. — V tekmi mednarodnega turnirja za amaterske reprezentance Je Španija premagala Italijo 2:1 (0:0).
PLAVANJE
BLACKPOOL, 30. — Med plavalnim dvobojem Velika Britanija -Holandska je nizozemska plavalka Ada Kok izboljšala s časom 1’05’T svetovni rekord na 110 jardov metuljček. Ta čas predstavlja tudi nov rekord na 100 m, ki Je z 1’06’T pripadal od septembra lani isti plavalki. Rekord na, 110 Jardov pa Je z 1’07”3 pripadal Kanadčanki Ste-wardovi.
Nizozemske plavalke so danes
VATERPOLO
GENOVA, 30. — Danes Je Italija premagala v vaterpolu Jugoslavijo 2:1 (1:0, 0:0, 1:0, 0:1). Za domačine Je bil obakrat uspešen Parmeg-giani, za Jugoslovane pa Nardelll.
KOŠARKA
BOLOGNA, 30. — V tekmi I. moške lige je domači Knorr premagal rojaka Fidesa 81:62 (41:30).
AVTOMOBILIZEM
INDIANAPOLIS, 30. - Današnje tekmovanje «500 milj Indianapolisa» se je končalo z zmago Američana Foyta Med tekmovanlem, k< so ga morali celo za nekai časa prekiniti, je prišlo do nesreč, med katerimi je bilo več ranjencev, 37-letni Sacha ta 26-letm Mao Donald pa sta izgubila življenje.
TENIS
PARIZ, 30. — Spanec Santana Je zmagal med posamezniki na mednarodnem teniškem prvenstvu Fran. cije. V finalu Je premagal Italijana Pietrangelija 6:3, 6:1, 4:6, 7:5. V ženskem doublu sta zmagali Avstralki Smithova ta Tumerieva, v polfinalu moškega pa Je zmaga pripadla avstralskemu paru Newcom-be-Roche, ki Je odpravil rojaka He. witta in Stolta. V drugem polfinalu pa sta zmagala Avstralca Emerson in Pletoher.
• • •
DUNAJ, 30. — Italijan Giuseppe Merlo ta Jugoslovan Bora Jovanovič sta se uvrstila v finale posameznikov mednarodnega teniškega turnirja Avstrije.
t/lnd^iG Illftu'toih
Na gostovanju v Prlekiji

Zgodba, ki vam jo pripovedujem, je resnična. Bilo je leta 1945 v vasi, ki jo imenujmo Chardeuil, čeprav to ni njeno pravo ime; iz razumljivih razlogov ga moram zamolčati. Pričenja se v vlaku, s katerim so se vračali francoski vojni ujetniki iz Nemčije. V nekem oddelku za deset oseb se je nagnetlo dvanajst preutrujenih bivših ujetnikov, ki pa so bili razigrani in veseli. Po petletni odsotnosti so zanesljivo vedeli, da bodo spet videli svojo domovino, svoje domove in družine.
Skoraj vsak je nosil v sebi podobo svoje žene in ljubezen do nje v upih in skrbeh. Ali je ostala taka, kot je bila, in zvesta? Kaj je doživela, kaj je počela v dolgi dobi osamljenosti? Tisti, ki so imeli otroke, niso bili toliko zaskrbljeni, žene so se morale posvečati otrokom in njihova navzočnost bo bivšim ujetnikom olajšala prve dneve po povratku.
V kotu oddelka je sedel mož, čigar poteze in oči so dopuščale domnevo, da ni Francoz, ampak Spanec. Ime mu je bilo Renaud Leymarie in je bil iz Chardeuila. Medtem ko je ponočni vlak drvel skozi pokrajino in je od časa do časa samo žvižganje lokomotive prekinilo enolično ropotanje koles, se je Renaud razgovarjal s svojim sosedom; -«Ali si poročen, Saturnin?»
«No, seveda... dve leti pred vojno, dvoje otrok. Ime ji je Marta; hočeš videti njeno sliko?»
Saturnin, droben in vesel možak z brazgotinastim obrazom, je potegnil zamaščeno listnico iz notranjega žepa svojega suknjiča in ponosno pokazal že precej zdelano sliko.
«Zares je čedna,» je menil Leymarie. «In se ne bojiš povratka?»
«Bojim? Blazno se že veselim. Zakaj naj bi se bal?»
«Ker je lepa, ker je bila sama in ker je še toliko drugih mož »a svetu...»
«Temu se moram smejati. Za Marto kratko in malo drugi možje ne obstajajo. Vedno sva bila srečna. Ce bi ti prebral šele pisma, ki mi jih j"e pisala vsa ta leta...»
«No, da, pisma. To še ničesar ne dokazuje. Tudi jaz sem prejemal lepa pisma, a sem vendar nemiren.»	........
«Ti torej nisi prepričan o zvestobi svoje žene?»
«Že, vsaj nekdaj sem bil. Sest let sva poročena in najino razmerje se ni nikoli skalilo.»
«Pa kaj bi torej še rad?»
«To je stvar občutja, dragi moj. Sem take vrste človek, ki nikoli ne veruje v srečo. Vedno sem si dopovedoval, da je Helena zame predobra, prelepa, prepametna. Sposobna žena je, ki se v vse razume. Samo da se dotakne krpe in že je iz nje napravila obleko. Urejuje skromno podeželsko hišico in že je iz nje ustvarila paradiž. Med vojno je bilo v naših krajih mnogo beguncev in med njimi mnogo mož — boljših, kot sem jaz. Morda celo tujci, zavezniki. Najlepša žena v vasi jim je gotovo zmešala glave.»
«Pa kaj zato? Da te je le ljubila!»
«Prav imaš. Toda predstavljaj si, kaj pomeni biti pet let sam. Chardeuil ni njen domači kraj in v njem ni imela nobenih svojcev. Skušnjave so torej bile zares velike.»
«Moram ti že reči, da si zelo smešen. Preveč razglabljaš. In naposled: predstavljaj si, da se je medtem res kaj zgodilo. Kaj že to pomeni, če ji boš odslej spet samo ti vse! Glej mene! Ce bi mi kdo pripovedoval, da je Marta...
V tem primeru bi pač odgovoril: .Nobene besede več o tem. Moja žena je; bila je vojna; bila je sama; zdaj je mir. Pričela bova znova.’»
«(Toda jaz nisem takšen, kot si ti,» je menil Leymarie. «Ce bi ob povratku zvedel, da se je primerila le najmanjša stvar...»
«No, kaj bi storil? Ali bi Jo ubil? Saj nisi čisto ob pamet!»
«Ne, ničesar ne bi storil, niti ji ne bi ničesar očital. Zapustil bi jo in se pod drugim imenom naselil v kakem drugem kraju. Pustil bi ji hišo in denar. Ničesar ne potrebujem. Imam svoj poklic in pričel bi čisto novo življenje. Morda je idiotsko, toda jaz sem pač takšen; ali vse ali nič...»
Lokomotiva je zapiskala, zavore so zaškripale in vlak je zavozil na postajo. Oba moža sta umolknila.
• • •
Župan Chaurdeuila je bil obenem tudi vaški učitelj. Bil je mož na mestu, skrben in daljnoviden. Ko je nekega dopoldneva Prejel iz ministrstva obvestilo o bližnjem povratku Renauda Ley-marieja, ki naj bi se vrnil s transportom ujetnikov 20. avgusta, je sklenil, da bo o tem osebno obvestil njegovo ženo. Delala je na vrtu, ki je bil najlepši v vasi. •Prav dobro vem, gospa Ley-
marie, da vas ni treba obzirno pripravljati na povratek vašega moža. Vendar sem menil, da bi mu vsekakor želeli pripraviti lep sprejem. Vem, da tudi vi ne morete vsak dan dati kaj dobrega v lonec, toda ob taki priložnosti...»
«Prav imate, gospod župan. Zares bom pripravila Renaudu lep sprejem. Dvajsetega, ste rekli? Ob kateri uri menite, da bo tu?»
«Ministrstvo mi sporoča, da bo vlak zapustil Pariz opolnoči. Taki vlaki vozijo počasi. Na postaji Thiviers bo vaš mož izstopil, kar pomeni, da ima štiri kilometre hoje. Torej ga pred poldnem ne bo.»
«Prav gotovo mu bom pripravila izbrano kosilo, gospod župan... Verjetno boste razumeli, da vas tokrat ne bom povabila. Za vašo pozornost pa sem vam zelo hvaležna.»
«Vsi v Chardeuilu vas imajo radi, gospa Leymarie. Sicer niste iz našega kraja, toda mi smo vas posvojili,»
Dvajsetega avgusta zjutraj je Helena Leymarie vstala že ob šesti uri. Vso noč ni spala. Dan poprej je vso hišico temeljito očistila, pološčila pod in pobrisala ploščice v veži, na oknih pa namestila nove zavese. Nato je odšla k frizerju, da ji je nakodral lase. Katero obleko naj si pripravi za ta veseli dan? Poskušala je belo modro svileno, toda opazila je, da je preohlapna. Mnogo je pretrpela in zelo je shujšala. Zato se je odločila za obleko iz črne svile, ki si jo je sešila sama.
Preden je začela pripravljati kosilo, je razmišljala, kaj naj pripravi, da bo možu posebno všeč. Takrat, leta 1945, je v Franciji vsega primanjkovalo. Morda kako čokoladno jed, ki jo je imel Renaud zelo rad. Toda čokolade ni bilo... Na srečo je imela še nekaj jajčk iz domače zaloge. Njen mož je vedno trdil, da omlet ne zna nihče bolje pripraviti kot ona. Tudi na pol opečeno meso in pommes frites je bila njegova priljubljena jed, toda kaj, ko je mesarija v Chardeuilu bila že dva dni zaprta. Torej je v kurniku zgrabila kokoš, jo zaklala in spe-kl«. Soseda ji je povedala, da nfe-ki trgovec v bližnjem mestecu prodaja čokolado «pod pultom», in takoj se je odločila, da ga obišče.
«Ce se odpravim ob osmi, sem ob deveti spet doma. Že prej bom vse pripravila, tako da bom pozneje samo še postavila jedila na mizo.»
«Čeravno je bila razburjena, jo je prevzelo neugnano veselje. Vreme je bilo lepo in nikoli ni jutranje sonce lepše sijalo. S tiho pesmico je začela pogrinjati mizo. «Rdeče belo kockasti mizni prt sva v najinem gospodinjstvu porabljala prvič. Pa rožnaste krožnike, ki jih je bil mož vedno tako vesel. Steklenico penečega se vina. Predvsem pa cvetice, vedno jih je rad videl na mizi.»
Iz cvetic je sestavila šopek v barvah državne trobojnice: mo-driž, marjetice in poljski mak, vmes nekaj ovsenega klasja. Preden je odšla z doma, si je še enkrat skozi okno ogledala majhno jedilnico. Po vsem, kar je Renaud pretrpel, bo gotovo vesel, da bo našel vse, dom in ženo, tako malo spremenjeno. Skozi okno se je še enkrat zagledala v ogledalu. Da, nekoliko je shujšala, toda bila je mlada, sveža in prav očitno zaljubljena.
Vse priprave so jo zamudile precej časa in ura je bila že deveta. Podvizala se je, saj ji je župan povedal, da prispe transport šele proti dvanajsti in do takrat bo ona že davno doma.
Hišica zakoncev Leymarie je stala na robu vasi in nihče ni opazil shujšanega vojaka z vročičnimi očmi, ki je stopil na vrt svojega nekdanjega domovanja. Zaslepljen od sonca in sreče, omamljen od pisanosti cvetja na vrtu in brenčanja čebel je za hip obstal. Nato je potihoma zaklical:
«Helena!»
Nihče se ni odzval. Se nekajkrat je zaklical njeno ime.
Tišina ga je vznemirila, zato se je približal hiši in skozi okno opazil mizo, pogrnjeno za dve osebi pa steklenico penečega se vina. Zadelo ga je v srce, moral se je nasloniti na zid.
«Moj bog,» je vzdihnil, «Helena ne živi sama.»
Ko se je Helena Leymarie čez dobro uro vrnila, ji je soseda povedala:
«Videla sem vašega Renauda; tekel je po ulici navzdol in se niti ni ozrl, ko sem ga klicala.»
«Tekel Je? V katero smer?»
«Proti Thiviersu.»
Helena je pohitela k županu, ki pa o vsej stvari ni vedel ničesar.
«Zelo se bojim, gospod župan.
Renaud je kljub svoji zunanji trdi skorji skrajno občutljiv in ljubosumen človek. Videl je mizo, pogrnjeno za dve osebi. Prav gotovo ni doumel, da sem pričakovala prav njega. Takoj ga moram najti, gospod župan. Brezpogojno. Saj ga tako ljubim.»
župan je brž poslal kolesarja na postajo Thiviers, toda Renaud Leymarie, kakor da se je pogreznil v zemljo. Helena je vso noč čakala pri mizi, na kateri so pričele cvetice veneti. Ni se dotaknila nobene jedi.
Minil je en dan, en mesec. Minilo je mnogo let od tega dne in nikoli ni ničesar več izvedela o svojem možu.
To zgodbo sem napisal v upanju, da jo bo bral in se vrnil.
Novembra leta 1962 je časopis «Novi mir» v Moskvi priobčil novelo dotlej neznanega pisatelja Aleksandra Solženicina z naslovom «En dan Ivana Deni-soviča». Novela je zaradi svoje vsebine — obravnava namreč življenje v sovjetskem sibirskem taborišču — imela ogromen odmev v Sovjetski zvezi, še bolj pa morda v tujini. Ce so jo na zahodu omenjali v zvezi s senzacionalnimi vestmi, pa so o njej v Sovjetski zvezi na široko, a stvarno razpravljali. Komentarji so omenjali izjemni pisateljski talent in trpko izpoved o temnih straneh stalinske sovjetske preteklosti. Zgodilo se je nekaj neverjetnega: v umetniški besedi je bilo prikazano sovjetsko taborišče, o katerem za časa Stalina ni smelo nikoli ničesar priti v javnost.
To novelo smo zdaj dobili tudi v slovenščini. Izdala jo je v zbirki Kiosk Državna založba Slo-
po Gostovanju LjUBLjiSŠKE^imTvG^rGRŠTU j
Predstava «TALCA» nas je prevzela s svojo izredno notranjo ubranostjo
Režiser je ustvaril tisto idealno skladnost med tekstom in njegovo presaditvijo na oder, med ambientom in ljudmi v njem, ki je nujno potrebna, da lahko tako izrazito nekonvencionalno in «uporniško» delo uspe
Pevski zbor «J. Gallus» pod vodstvom Ubalda Vrabca je odšel v Ljutomer, kamor ga je povabila tamkajšnja «Svoboda». Včeraj zvečer je imel tamkaj koncert.
Aleksander
Solzenicin
En dan Ivana Denisovica
Ob gostovanju ljubljanske Drame v Trstu je generalni konzul SFRJ Rudi Janhuba (na sliki drugi z leve) priredil sprejem, ki se ga je udeležilo precejšnje število tržaških javnih in kulturnih delavcev — slovenskih in italijanskih — in pa gostje iz Ljubljane,
katerih del vidimo na sliki.
Gostovanje Drame Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane je imelo svoj nesporni ma-nifestativni pomen, poudarjen v ozračju novih odnosov, ki so končno le začeli tudi v Trstu prebijati debelo skorjo neupravičenih in umetnih predsodkov; predvsem pa je za kulturnega človeka bilo to gostovanje edinstveno umetniško doživetje, gledališki dogodek, ki se je — brez najmanjšega podcenjevanja ravni tržaških gledaliških ansamblov — vrtoglavo dvignil na lestvici resnične umetnosti do višine, kjer dobi pojem teatra svojo pravo vsebino.
Žal smo v Trstu, kljub razdalji borih 100 km, vse preveč oddaljeni od Slovenskega kulturnega središča, da bi mogli primerjati, na kakšnem nivoju je bila uprizoritev Behanovega «Talca» v primerjavi s kvalitetnim povprečjem predstav osrednjega slovenskega gledališča. Kritike pravijo, da je «Talec» ena najboljših predstav v zadnjih letih in mislim, da se jim lahko pridružimo, saj nas je tržaška uprizoritev «Talca» res navdušila in prevzela s svojo notranjo ubranostjo, s svojd skladnostjo in zaradi posameznih kreacij. Prevzela pa nas je tudi zaradi dela samega, ki predstavlja nekaj povsem novega v gledaliških repertoarjih, ne toliko zaradi svoje vsebine, kot zaradi svoje konstrukcije in svoje neposrednosti, ki je negacija vseh manir in obzirov razen enega; obzira do golega človeka, očiščenega vseh privad in svetohlinske patine «civilizacije» dvajsetega stoletja. Behanova neposrednost, brezmanirnost in brezobzirnost izvirajo iz njegovega razrvanega življenja, ki ga je prezgodaj spravilo v grob, in iz njegovih bridkih življenjskih izkušenj, s katerimi si je ustva ril lastno filozofijo absurdnosti vsega, kar je in kar se uogn.ia v človeški družbi. Toda v u j filozofiji absurdnosti ,ki mu daje moč, da gleda na vse s cinizmom in sarkaznom, so tudi elementi globokega humanizma in prvobitnih človeških idealov, katerim se sicer tudi posmehuje, a ne zaradi tega, ker teh idealov ne bi priznaval, pač pp zato, ker je «civilizirano» človeštvo naredilo iz njih lažna gesla in hinavsko masko za največje svinjarije.
Zaradi tega nas ne more prav nič presenečati, če v «Talcu» z
isto ostrino in z istim vulgarnim izrazom udriha po angleških imperialističnih in irskih nacionalističnih patriotih in če v isti sapi kljub vulgarnosti svojega izrazoslovja polaga svojim osebam v usta tudi visoke misli in besede, pri čemer ne dela nobenih razlik med angleškim ujetnikom in preprostim irskim dekletom ali katero koli iz med prostitutk v beznici. Pri vsem tem pa je Behan daleč od moraliziranja in pridigarstva, daleč od veleumnega dajanja lekcij in daleč od globokoumnih analiz človeške družbe. Zakaj naj bi jo končno tudi analiziral, če je zanj absurd? Zato govori o vsem na moč naravnost, z besedami ljudi in z žargonom alkohola in bordela, v katerega je postavil, simbolizirajoč svoj pogled na svet, svojo zgodbo. Morda utegne to nekoliko motiti, toda Behanov svet je bil takšen in kdo mu more očitati, če je njegov talent rodil takšno delo?
Behanov nekonvencionalni odnos do sveta je nujno moral dobiti svoj odraz tudi v nekonvencionalnosti njegove dramaturgije. Z vzvišenim zaničevanjem je zavrgel vsa pravila meščanske dramatike; prav tako je zavrgel tudi vse vzore svojih velikih dramaturških sodobnikov — ab-straktistov .Ionesca in drugih, od katerih je vzel samo abstraktnost ideje, a je to idejo postavil med žive in življenjske ljudi, med vsakovrstne originale, čudake in propalice, ji vdihnil pečat ljudskosti, ne pa neke nerazumljive, v prispodobah stilizirane realnosti. Zato se v njegovem «Talcu» tudi brez vsakega zunanjega reda kopičijo eden čez drugega najrazličnejši elementi življenja kot rezultati neposrednih reakcij od komedije do tragedije, od grenkobe do nežnosti, od sovraštva o ljubezni, od patriotizma do cinizma, od obsodbe imperializma do rahlo privzdignjenega sentimentalizma, ki najde svojo odrsko realizacijo v nekaterih simboliziranih, tipično Irskih podobah in spevih, v katerih se Behan pod vplivom alkohola idealno u-jame v svojem notranjem sozvočju človeka, ki, na družbeni ravni propada, v tem propadanju pa s poslednjimi iskricami iskrenosti izpoveduje svoj credo. In naj bo Behanov «Talec» zunanje še tako kaotičen, še tak konglomerat značajev in podob, je ta njegov credo v končni apo-
teozi tako močan, da se skozi negacijo vsega in skozi cinično roganje vsemu vendarle prebije in postavi pred gledalca bistve-
no vprašanje: «Ali ima vse to sploh kakšen smise}: na eni strani .mladi irski rodoljub, obsojen na smrt ,na drugi strani mladi Anglež kot talec za Irčevo življenje, na eni strani borba za irsko nacionalno neodvisnost, na drugi strani angleški imperialistični pohlep, vmes pa človek, ki mora umreti, zadet od tistih, ki bi ga morali rešiti. Ali si je mogoče misliti večji absurd?»
In v tem je Behanova duhovna sinteza.
Da je tudi gledališče, ki se loti Behanovega «Talca», postavljeno pred nove probleme, je povsem razumljivo. Sama vodilna vsebina in njen zaplet sta bistvu zelo preprosta in bi sama po sebi ne mogla predstavljati nobenih posebnih težav, če ne bi bila posebnost «Talca» prav v avtorjevih odrskih dramaturških invencijah in v njihovem kaosu. Zato mora režiser prav v tem kaosu ujeti notranjo zakonitost dela, skupni imenovalec, ki daje vsaki številki - osebi svojo važnost in svoj pomen, ki pa morajo skupno dati vendarle en sam pravilen rezultat. Doseči mora, da gledalca ne motijo in niti ne angažirajo postranski dogodki in posamezne besede zaradi svojih takih ali drugačnih posebnosti in originalnosti, istočasno pa mora doseči, da so vsi ti posamezni dogodki in vse te
posamezne osebe, ki često na odru živijo povsem neodvisno ena od druge, sicer poudarjene in osvetljene z vseh gledišč, toda prvenstveno vendarle povezane v harmonično zlitost.
Mladi režiser ljubljanske Drame Mile Korun je svojo nalogo opravil res odlično, saj je uprizoritev tekla vseskozi sproščeno, kljub dozdevnemu kaosu pregledno in napeto, predvsem pa s tenkočutnim variranjem izraznih tem in s prefinjenim posluhom za meje ki jih te izrazne teme dovoljujejo in celo zahtevajo. Ustvaril je tisto idealno skladnost med tekstom in njegovo presaditvijo na oder med ambientom in ljudmi v njem, ki je nujno potrebna, da lahko tako izrazito nekonvencionalno in «uporniško» delo, kot je Be-hanovo, uspe.
Vse vloge, predvsem pa glavne, so bile odlično zasedene in dovršeno kreirane. V prvi vrsti velja to seveda za Pata Staneta Severja in Meg Dillon Duše Počkajeve. Res srečen je lahko režiser, ki ima lahko na razpolago dva tako vrhunska igralca, ki poustvarjata s prirojeno intuicijo in ki iztisneta iz vloge vse, kar lahko nudi in še veliko več. Severjev Pat je bil s svojo umir-
JOŽE KOREN
(Nadaljevanje na 10. strani)
venije, prevedel pa France Klopčič, ki j« napisal tudi krajšo spremno besedo. Ta je za nas zanimiva toliko bolj, ker je France Klopčič sam preživel v sovjetskem taborišču v Sibiriji osem let, kakor je osem ali deset let preživel v Sibiriji tudi pisatelj. Razmere v sovjetskih taboriščih so bile težke — pravi v spremni besedi prevajalec — saj so bila večidel v nenaseljenih krajih, na severu evropskega dela Sovjetske zveze. Toda te težave je desetkrat prekašal okrutni policijski režim Stalinovega obdobja, ki ima na vesti tisoče in stotiso-če dragocenih življenj. Velikanska večina političnih jetnikov ni nič zakrivila zoper sovjetsko oblast ne zoper ljudstvo. Zato je pričakovala sprememb na bolje, upala v revizijo obsodb in hrepenela po prostosti. Tu so bili stari boljševiki iz časov pred prvo svetovno vojno, bivši ljudski komisarji in partijski funkcionarji, inženirji evropskega slovesa, poveljniki podmornic, delavci in kmetje, mojstri vseh strok. Njih vedenje je bilo povečini dostojno in plemenito. Jetniki so si vzajemno delili, kar so imeli. Po dva, trije so združevali svoje obroke, zaslužke in druge vire ter tvorili kolektive, v katerih je vladalo tovarištvo. Med političnimi jetniki je bilo mnogo optimizma. Redko kdo se je sprevrgel v nasprotnika sovjetske oblasti. Ko je Nemčija napadla Sovjetsko zvezo, so skoraj vsi politični jetniki pisali v Moskvo izjave s prošnjo, na} jih pošljejo na fronto branit domovino. Ugodili niso nikomur.
Sicer pa novela sama ne potrebuje spremne besede. Dovolj prepričljivo in pretresljivo govori sama in pove vse. Kot omenjeno, pripoveduje pisatelj v njej o življenju v sibirskem taborišču, omejujoč pri tem svojo pripoved na nekaj oseb 104. delovne brigade. Pri tem je njegova pripoved mirna in vseskozi stvarna, prav nič senzacionalna, s poudarkom na notranjem življenju ljudi in z izrazito, neomajno vero v človeka in njegovo prihodnost. V ospredju pripovedi so pošteni ljudje, ki jih je stalinski režim postavil pred najtežje preizkušnje in ki jih samo notranja moč in moralna trdnost more obdržati pokonci. Prav ta avtorjev odnos do snovi, njegova vera v človeka in njegov optimizem so poleg aktualnosti tematike poglavitne značilnosti tega dela. Seveda pomeni najtežjo obsodbo Stalinovega režima.
Knjigi sta dodani še dve krajši noveli, ki pa po notranji moči izpovedi zaostajata za prvo, poglavitno novelo. Omenimo naj še, da je sicer Solženicin ustvaril malo in so podatki o njem so-razmeroma skopi. Vemo le, da je vojno preživel kot oficir na fronti, da pa je bil potem poslan v taborišče, kjer je preživel dolgo let. Nato je bil poslan v pregnanstvo v Kazahsko republiko. Sele leta 1957 ali 1958 se je vrnil v Rusijo in postal učitelj fizike. Od leta 1962 se posveča samo pisateljevanju in se je menda naselil v Moskvi. Razen stvari, ki jih objavlja slovenska izdaja, je napisal še eno povest in
dr“°'	Sl. R».
MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiin,
Velili odmev Snacalove razstave v Milanu
O razstavi slikarja Lojzeta Spacala v milanski galeriji «Sagittario» so najvidnejši kritiki pisali zelo pohvalno. Tako pravi Giorgio Mascherpa v ilustriranem tedniku «Gente» o Spacalo-vih slikah sledeče; «Ta dela so občudovanja vredna po svoji slogovni in človeški doslednosti, ker so dozorela v dolgih letih premišljevanja na ozadju razrite kraške pokrajine in ker je v njih samotnosti povsod opazna poglobljena zmožnost filtriranja idej in čustev preko barv in oblike . . .»
O podrobnejši analizi se na dolgo razpisuje znani Raffaele Carrieri v reviji «Epoca». Preko olj iz leta 1945 in poznejših lesorezov dospe do pobarvanih matric in lesa, pravi o Spacalu. «Težki les,» zaključuje Carrieri, «pod plastjo spreminjajočih se barv oživlja nekak podzemski toik: medsebojno povezane jamice, hodniki malo večji od lasu, ki vodijo v rove, majcena pokopališča na površini nekaj milimetrov. Zdi se ,da je Spacal obdeloval te ploskve kot urar kolesje kronometra, ki naj uravnava nihanje v tisočinkah sekunde. In videz je, da je vsako teh tisočink sekunde registriral delavni lesni črv. Umrli čas, minuli čas, čas povsem izrabljen in spremenjen v žaganje.»
Umetniška revija «Le Arti» pa objavlja v barvah umetniško obdelani les «Kras v jeseni» in o-ceno Luciana Budigne, ki pred stavlja Spacala kot človeka, k; je pozoren do vseh odnosov stvarnosti, previden ob vsaki e-mociji, ki popušča intuicijam domišljije samo, ako nudijo zanesljiva jamstva resnice, kot zaljubljenega v svoje delo, ki ga o-pravlja s trmasto potrpežljivostjo in rokodelsko ponižnostjo, ter dodaja; «Spacalovo ustvarjanje je neugnan napor izostreva-nja sredstev lastne izraznosti, ki ga je dovedla do izredne spo-
sobnosti sinteze naturalističnega gledanja, ne da bi se pri tem kaj izgubilo.»
Enako temeljite so tudi ocene v dnevnikih. V «Il Giorno» podčrtuje Marco Vaisecchi doslednost ritma v Spacalovih slikah ter nadaljuje: «Neka zvrst začaranih pokrajin spomina, ki odkriva skrite vezi in sorodstva z ožiljem kamenin, z arhitekturo lesa in notranjimi utripi naravnih tvorb. In ravno ta manj o-pazni videz stvarnosti Spacal predeluje v stvariteljskem zaletu z orientalskimi spomini in folkloristično preciznostjo, ki črpa v slovanskih in beneških vplivih, kot to pravilno pravi Ma-
russi, izvirajočih iz bizantinske preteklosti.»
Conti v «Piemonte sera» piše o Spacalovi razstavi v mestu Biella, ki je sledila milanski. «Spacalove plošče,» pravi, «jasno pričajo, da nista moda, kot to nekateri menijo, niti površnost, temveč poštenost, tenkočutnost in inteligenca tisto, kar žene Spacala ustvarjati svoje prekrasne tiske.»
Do podobnih zaključkov o Spacalovi umetnosti prihaja tudi Mario Lepore v «Corriere di informazioni», dopolnjuje pa jih tako; «Povezujejo pa se ti viri na istrsko zemljo in tako se po-rajajko liki, ki jih preveva taj-
na, prečiščena liričnost, izvesten čar, ki lebdi med magičnostjo in geometričnostjo.»
«Avanti» pa zaključuje svojo oceno z dognanji Garibalda Ma-russija, ki pravi, da je Spacal eden izmed najbolj odkrito avtentičnih slikarjev svoje generacije, eden izmed redkih, kateremu se poezija ni odrekla.
Z enako vestnostjo je o Spacalovi milanski razstavi poročala tudi italijanska televizija. Prvič 31. marca, ko ga je predstavil Garibaldo Marussi v oddaji «Le tre arti», in drugič, ko je o njem govoril Raffaele Degrada v oddaji «La ronda delle arti».
Akad. slikar Lojze Spaca1
Kraški zidovi (barvani les; 1961)
PrtmofštT "dnevnik
i
31. maja 1964
RAZSTAVE IN NAGRADE
mesečna philoca primorskega dnevnika za naše PODEŽELJE ste». 5
UTEMELJENI PREDLOGI IN ZAHTEVE KMEČKE ZVEZE (Alleanza dei contadini)
Za resnični napredek kmetijskega gospodarstva
Z ustanovitvijo deželne u-i>rave Furlanije-Julijske krajine in v zvezi z začetkom njenega delovanja po prvi torkovi seji, na kateri je bilo izvoljeno predsedstvo deželne skupščine, objavljamo nekaj predlogov za izvedbo demokratične in pravične kmetijske politike v deželi, ki jih je deželni svet Kmečke zveze nedavno sestavil m ki bi morali postati odločujoče gradivo *a novo deželno upravo, ko
Hkrati pa Kmečka zveza meni, da bo moral deželni svet pri izvajanju svoje kmetijske politike upoštevati obstoj pomembnih skupin kmetov slovenske narodnosti, katerim bo moral zagotoviti ne samo enakopravnost civilnih in političnih pravic, kot na primer pravico do strokovne vzgoje v materinem jeziku, ampak jim bo moral tudi konkretno pomagati, s pobudami za gospodarski in socialni na-
VINOCRADNIKI!	POZOR!
Pojavil se je trtni zavijalec
Na tržaškem področju, zlasti na Krasu, se je letos pojavil na trtah nevarni škodljivec — trtni zavijalec, ki lahko povzroči veliko škodo, če ga pravočasno ne zatremo.
Pobirajte in za'gite napadene liste! Uporabljajte preparate, da boste uničili škodljivca, rešili trte in pridelek! Če jih letos ne bomo zatrli, se bodo prihodnje leto pojavili v še večji meri (Berite na 4. strani opis in navodila).
bo začeia reševati kmetijska vprašanja.
Kmečka zveza bo predložila deželni upravi program kmetijske politike, ki ne bo samo Ustrezal osnovnim ;>or.vcbam demokratičnega razvoja kmetijskega gospodarstva, ampak bo jasno prikazal deželni u-Pravi gospodarsko in socialno težo 60.000 malih posesiuikov v deželi. Po mnenju Kmečke zveze bo moral dezemi svet prav na osnovi obš:rih zakonodajnih pooblastil, ki jih ima na tem področju, posvetiti kmetijskemu vprašanju največjo pozornost in izbrati takšno politiko, ki bo vsestransko podprla posestva neposrednih obdelovalcev.
Zaradi tega Kmečka zveza meni, da bodo morale biti vse deželne zakonodajne pobude na kmetijskem področju namenjene okrepitvi posestev neposrednih obdelovalcev, njihovemu prostovoljnemu in svobodnemu združevanju ter tehnični in denarni pomoči, kar je tTeba izvesti na osnovi korenite reforme zemljiške Posesti, v okviru dejanskega demokratičnega gospodarskega načrtovanja.
predek njihovih krajev.
Agrarna politika deželnega sveta bo morala sloneti predvsem na sledečih osnovah:
1.	Program finansiranja posestev neposrednih obdelovalcev, v smislu preureditve kmetijskih posestev in njihovih kultur, da se zagotovi visoka produktivnost, in to predvsem na področju živinoreje, sadjarstva in vinogradništva. Vzporedno s temi pobudami pa je treba poskrbeti tudi za načrtne investicije za izboljše-valna dela in za obnovo celotnega kmetijskega gospodarstva. Kmečka zveza predlaga deželnemu svetu, naj se zanima, da bo državna podpora za kmetijske potrebe, ki velja v tržaški in goriški pokrajini, raztegnjena tudi na videmsko pokrajino in na por-denonsko okrožje.
Poleg tega bo morala biti naloga deželne uprave, da pomaga in podpira ustanovitev zadružnih in konzorcialnih ustanov med neposrednimi obdelovalci zemlje na vseh področjih kmetijske dejavnosti.
2.	Dežela bo morala spreje-
ti ustrezne zakonske ukrepe za utrditev in okrepitev posestev neposrednih obdelovalcev. V ta namen bo treba izročiti zemljiška posestva, ki so v rokah oseb, ki jih ne obdelujejo (spolovinarstvo, posestva v zakupu ali najemu in podobno), sedanjim kmetom, ki jih obdelujejo. Pri tem bo morala deželna uprava nadzorovati cene teh zemljišč, hkrati pa bo morala poskrbeti za ustrezno denarno pomoč, ki naj dopolni državne prispevke za nakup zemlje in drugih nepremičnin. Naj večji napor bo morala deželna uprava napraviti. da se omogoči, da postanejo sedanji spolovinarii in zakupniki, ki obdelujem skupno okrog 100.000 hektarov zemeljske površine, lastniki te zemlje.
3.	Poskroeti bo treba za o-krepitev in uskladitev struktur za zbiranje, predelavo, konserviranje in prodajo km«-tijskih proizvodov na trgu. da se kmetom zagotovijo najmodernejša sredstva v tem pogledu, s katerimi mu bo zajamčena pravična in spodbudna cena pridelkov in proizvodov. Nato Kmečka zveza predlaga ureditev vprašanja konzorcialnih mlekarn in drugih zadružnih ustanov za popolno izkoriščanje kmetijskega potenciala v deželi. Ob zaključku pa Kmečka zveza nravi, da bo treba za uresničitev vseli teh predlogov in te kmetijske politike ustanoviti Deželno ustanovo za kmetijski razvoj, ki bo imela nalogo, da sestavi program za naložbe v kmetijstvu in ki bo imela oblast, da razlasti zemljo tistih, ki jo ne obdelujejo, in jo izroči neposrednim obdelovalcem.
Slavko Štoka
Z razstave goveje živine na Colu
Na vinski razstavi v Dolini (3. in 4. maja) so bili nagrajeni naslednji vinogradniki iz dolinske občine. BELA VINA
VALENTIN KOCJANČIČ	Dolina 115
Anton bandi	Prebeneg 28
JOSIP SANCIN	Dolina 112
ANDREJ HRVAT	Boršt 36
BRUNO ZAHAR	Boršt 58
URH HRVAT	Boršt 41
ANGEL KRALJIČ	Prebeneg 43
JOSIP LOVRIHA	Dolina 233
IVAN KOCJAN	Dolina 118
VINCENC PANGERC	Dolina 92
VILKO KOCJANČIČ	Dolina 141
ČRNA VINA	
IVAN KOCJAN	Dolina 118
BRUNO PRAŠELJ	Dolina 351
BRUNO ZAHAR	Boršt 58
KARMELO MAVER	Boljunec 20
Na razstavi goveje živine sivorjave alpske pasme iz repentaborske občine (na Colu, 24. maja) so dobili nagrade naslednji živinorejci.
ZA TELICE
ALFONZ GUŠTIN	Col 12
IVAN ŠKABAR	Repen	30
JOSIP LAZAR	Repen	60
ZA JUNICE
EMIL PURIč	Repen	15
MARIJA GUŠTIN	Repen	54
ZA KRAVE PRVESNICE ANTON GUŠTIN	Col 9
ALFONZ GUŠTIN	Col 12
EMILIJA ŠKABAR	Repen	5
ALFONZ GUŠTIN	Col 12
ZA KRAVE DO 7. LETA STAROSTI ANTON GUŠTIN .	Col 9
EMIL GUŠTIN	Repen	46
EMIL PURIČ	Repen	15
ZA KRAVE NAD 7. LET STAROSTI KARLO MULIČ	Repen	50
IVAN ŠKABAR	Repen	30
IVAN GUŠTIN	Col 7
LAHKO BI SE SE RAZVILO
Čebelarstvo na Tržaškem
Na vinski razstavi v Dolini
Na Tržaškem je bilo ob koncu lanskega leta 54 čebelarjev s skupno 1670 panji. Čebelarji so porazdeljeni sorazmerno e-nako po vsem ozemlju, največ pa jih je na kraškem področju. Skoraj vsi imajo racionalne panje Znideršičevega tipa in jih lahko štejemo med umne, napredne čebelarje, ki so strokovno podkovani, razen malih izjem. Nekateri imajo namreč nekaj panjev in se u-kvarjajo s čebelarstvom, ker je to pač njihov, sicer vse hvale vreden, «konjiček». Delo s čebelami, tudi za izkoriščanje prostega časa in za razvedrilo, je zelo hvaležno in poučno, obenem pa koristno. In to ne samo za upokojence. Lepo bi bilo, da bi se tudi mladi ljudje tega «konjička» nalezli brez strahu, da jih bodo čebele popi-kale. (Škoda, da ni po vaseh več učiteljev-čebelarjev!)
54 čebelarjev - 1670 panjev
Lansko leto so imeli naši čebelarji srednjo letino. Pridelali so namreč skupno 11.600 kg medu, večinoma spomladanskega, prvovrstnega, ki se kar dobro vnovči. Naši čebelarji niso imeli težav s prodajo. Ves svoj pridelek prodajo na domačem trgu, večkrat pa pridejo kupci — potrošniki — kar na dom. Prodajna cena je bila lani 600—700 lir za kg.
Zdravstveno stanje v panjih je bilo lani kar dobro, saj niso zabeležili nobene nalezljive bolezni, ali kuge, ki marsikje povzroča ogromno škodo.
Čebelarstvo na Tržaškem bi se prav lahko še razvilo, čeprav je paša na našem področju zadostna večinoma samo spomladi. Mnogi čebelarji z našega področja vozijo čebel«
na boljšo in bolj bogato pašo v Kanalsko dolino in v Slovensko Benečijo (smrekovi gozdovi, veliki pašniki, kostanj in akacija). Prav na teh področjih pa je še mnogo, mnogo neizkoriščene paše.
Kakor je znano, čebelarji dobivajo državni prispevek za nakup racionalnih panjev in melitozija v višini 30 do 35 odst. nakupnih stroškov. Lani so tako dodelili 150.000 lir prispevkov, in sicer za nakup 24 stotov melitozija ter 10 Znider-šičevih panjev.
Ko že govorimo o čebelarstvu, bi radi opozorili sadjarje na važno vlogo, ki jo imajo čebele pri oplojevanju sadnega drevja. Vinogradnike pa je treba opomniti, da čebela ni škodljiva in ne kvari grozdnih jagod, kakor ose itd.
J	liki. Riilini«
PROBLEMI KMETIJSTVA V BRDIH
Center za tehnično zadružni razvoj
Pokrajinski svet v Gorici je pred časom obširno razpravljal o centru za tehnično-za-družni razvoj kmetijstva v Brdih ter je tudi soglasno odobril poseben statut, po katerem naj bi bilo urejeno delovanje te ustanove. Poleg pokrajinske uprave, ki bo s svoje strani nosila polovico u-pravnih stroškov, ali za prvo leto dva milijona lir, so člani tega centra tudi občine briškega področja, ki bodo skupaj prispevale drugo polovico stroškov. Pred časom smo že pisali o obsegu tega področja in o razcepljenosti posesti na njem.
Prav ta velika razdrobljenost male kmečke posesti, ki onemogoča uvedbo primernih a-grotehničnih ukrepov, da bi bila pridelava pridelkov lažje in bolj donosna, je bila med glavnimi vzroki, ki so narekovali ustanovitev takega centra. Dejstvo je namreč, da ima mala posest možnost obstoja in nadaljnjega razvoja le pod pogojem, da se prilagodi modernemu, to je bolj industrijskemu načinu proizvodnje tudi v kmetijstvu. V ta namen pa je potrebno združevanje malih posestnikov v močne gospodarske zadruge, ki bi omogočale skupno nabavo potrebnih strojev in drugih obdelovalnih pripomočkov ter njihovo racionalno izkoriščanje. Znano je namreč, da je traktor najbolj poceni, kadar ga lahko v celoti in vsestransko izkoriščamo. Isto velja tudi za druge stroje.
Poleg tega se bo preko zadružne povezave olajšala prodaja pridelkov, ki jih mora sedaj vsak posamezen kmetovalec sam nositi na trg, ali pa ga izigravajo trgovci, ki prihajajo od njega in izsiljujejo prodajo blaga pod ceno, kar se često dogaja pri vinu in tudi pri sadju; sedaj spomladi na pr. pri češnjah. Pri tem so nam lahko za vzgled kmetovalci v Gornjem Poadižju, kjer ima skoro vsaka vas svojo na-bavno-prodajno zadrugo in gre ves nakup in vsa prodaja pridelkov le preko nje v splošno in dokazano korist njenih članov, ki so vsi kmetje tiste vasi.
Poleg tega namerava center organizirati na tem področju
tudi vzorne kmetije, na katerih naj bi preizkušali razne kulture, ki so najbolj prikladne za racionelno kmetijstvo v Brdih.
Naši kmetovalci za zdaj še čakajo, da bodo videli, kako bo center deloval v praksi, saj se je že večkrat marsikaj obetalo, pa je potem padlo vse skupaj v vodo. Vendar se nadejamo, da bo zadeva v sedanjem času splošnega načrtovanja bolj resna in da jo bodo tudi dejansko začeli izvajati. Vsekakor pa bo za dokončen uspeh potrebno sodelovanje vseh kmetovalcev prizadetega področja in le pod takim pogojem je mogoč pravi uspeh.
I.	M.
ZADRUŽNIŠTVO
To rubriko vam nudi Kmetijska zadruga v Trstu - Ul. Foscolo 1
Pripravljajmo se na Kmečki tabor na Opčinah
Kmečki tabor na Opčinah bo čez dva meseca in pol, vendar je prav, da se začnemo že pripravljati, tako da bo lepo uspel in da ne bomo imeli preveč dela in skrbi zadnje dni pred otvoritvijo. Letos bo spored raznih prireditev v okviru tabora bolj pester in bogat kot prejšnja leta in bodo na njem sodelovale ustanove ter društva, ki do sedaj niso.
Kako zalivamo lončnice
Zakaj moramo zalivati lončnice, ni potrebno niti omenjati. Voda je osnovna sestavina rastlin, saj vsebujejo rastline od 80 do 95 odst. vode. Z druge strani voda prenaša iz zemlje do listov rastlinam ne-obhodno potrebne mineralne snovi. Vsi pa dobro vemo, da v naših stanovanjih oskrba z vodo ni odvisna niti od podnebnih razmer, kot se to dogaja v naravi niti ne od rastlin samih. Preden navedem osnovna navodila o zalivanju cvetlic in okrasnih sobnih rastlin, moram poudariti naslednje:
1. Vse rastline ne potrebujejo enake količine vode. Ta-
ZELO VAZNO OPOZORILO ŽIVINOREJCEM
PAZITE NA MLEKO!
Naše živinorejce moramo opozoriti na nevarnost, ki jim preti glede prodaje mleka. Iz dolgoletnih izkušenj dobro vedo, da nastajajo vsako leto hujše težave in ovire spričo monopolističnih teženj nekaterih podjetij in zaradi prenizke prodajne cene.
Kako naj bodo naši živinorejci vsemu temu kos? Predvsem s kakovostjo mleka! To je glavni pogoj za dosego uspeha.
Zato morajo zelo skrbeti za higieno v hlevih in pri molž-nji ter da se mleko ne pokvari. (Na to zadevo nas je opo-■orilo Kmetijsko nadzorništvo, ker so pri zadnjih pregledih mleka z našega podeželja ugotovili, da vsebuje preveč kislino in da ni tako, kakršno bi moralo biti).
ko na pr. vodenke, pelargonije in posebno pa asparagus in iradeskancija potrebujejo in prenesejo obilno zalivanje, medtem, ko je na pr. Sanse-vierija izredno občutljiva za vlago.
2.	Ni vsaka voda dobra za zalivanje. Najmanj priporočljiva je vodovodna, posebno če je trda (vsebuje preveč apna). Odlična je deževnica, posebno pa če stoji dalj časa v vodnjakih, iz katerih ne uporabljamo vodo za prehrano. V primeru da take vode nimamo pri roki, si jo moramo preskrbeti. V ta namen si pripravimo leseno kad ali sod, v katerem naj voda stoji več dni. Nič ne škoduje rastlinam, če duh te vode ni prijeten. Nasprotno, čim več raznega drobnega «žitja» vsebuje, boljša je za zalivanje. Morda prav v taki vodi leži «skrivnostni uspeh» gojitve lončnic.
3.	Zalivati moramo po potrebi. Osnovno pravilo naj bo: zalivajmo rastline, ko so suhe, to je ko pri sobnih ali o-kenskih okrasnih rastlinah zveni lonec, če po njem s prstom potrkamo. Pri cvetličnih lončnicah je nujno potrebno zalivanje ko spodnji listi kažejo znake uvelosti.
4.	Zalivajmo poredkoma ali takrat obilno, ker pogosto zalivanje povzroča gnitje korenin.
5.	Ni mogoče podati podrobnih navodil kdaj in kolikokrat moramo posamezne lončnice zalivati, ker je to odvisno od letnega časa in vrste rastline. Poleti, ko rastline potrebujejo dosti vlage, zalivamo skoraj dnevno, in to zvečer ali zgodaj zjutraj. Nikdar in nobene lončnice ne smemo zalivati v vročini. Ne škropimo z vodo listja v vročini! Ce že vlažimo sobne rastline, moramo to storiti zjutraj.
6.	V podstavke loncev (krožnike) zalivamo edino le v poletnem času, ko je močno izhlapevanje. Voda ne sme zastajati v podstavkih, ker v tem primeru pričnejo gniti korenine rastlin.
7.	Kaj je bolje zalivati v podstavke ali na površju? V poletnem času priporočajo zalivanje podstavke, medtem ko spomladi in v jeseni zalivamo lončnicam le površinsko. Edino le asparagus zalivamo v podstavke, ker voda drugače le težko prodre do korenin.
8.	V primeru, da se na površini napravi plesen, moramo gornjo plast zemlje v loncu prerahljati. če tudi na ta način ne uničimo plesni in se ta ponavlja, moramo cvetlico presaditi v nov lonec in novo razkuženo zemljo.
Dr. Fran Juriševič
Kakor vsako leto, bo tudi letos razstava in prodaja domačega vina ter zelenjave. Zato priporočamo zlasti vrtnarjem, ki se bodo udeležili razstave zelenjave, naj že zdaj na to mislijo in naj se pripravijo, da bodo tedaj imeli na razpolago lep pridelek. To je zelo važno zlasti letos, ko je naše vrtnarstvo na dnevnem redu in je v nevarnosti, da ga uničijo.
Ponovno pozivamo tudi mladino, zlasti tisto z Opčin in sosednih vasi, na sodelovanje, da bo letošnji tabor lepo uspel.
Obvestita
Kmetijske zadruge
Iščemo za našo prodajalno dva vajenca, ki obvladata slovenščino. * * •
Vinogradniki! V zalogi imamo še nekaj modre galice po stari, ugodni ceni. Pohitite z nakupom! * * *
Na razpolago imamo še nekaj piščet z jamstvom. Ne zamudite! * * *
Prišel je čas košnje. Dospela nam je pošiljka novih, najbolj izpopolnjenih kosilnic. Ne čakajte do zadnjega hipa!
Poletni urnik Kmečke zveze in ZMP
Uradi Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov — Ul. Geppa 9, tel. 35458 — so odprti vsak dan od 8. do 14. ure, v četrtkih pa od 8. do 12. in od 15. do 18. ure.
Opozorilo
Vsi tisti, ki so napravili prošnjo za plačilo prostovoljnih prispevkov za kmečke pokojnine, naj pridejo po knjižico na tajništvo Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov med uradnimi
Češnje, češnje... Nekaj za naše gospodinje
Komu ne zažare oči, ko zagleda prve češnje! Vsakdo se tega vabljivega sadu razvedeli. Zaradi njih prijetne barve, in morda tudi zato, ker nam češnje tako rekoč odpro «sadno sezono», češnje se torej pojavijo v najpravšnjem trenutku, češnje so vabljive, dobre in tudi koristne.
že znamenita «Salernitan-ska šola» je poznala ugoden učinek uživanja češenj na človeški organizem. Takole je v zapisih te stare zdravniške šale zabeleženo:
«Kdor češnje uživa, bode mnogotere koristi od njih imel. Želodec in črevesje se mu dobro osnaži, a tudi kri se v vseh žilah njegovih prenovi in pomladi. Koščice pak kamne iz ledvic izločiti pomagajo.»
Dasiravno niso češnje glede kalorične vrednosti med prvimi, tudi niso s svojimi 70 kalorijami med zadnjimi. Sicer pa niso kalorije, kar od svežega sadja najbolj zahtevamo, najvažnejše. Sveže sadje nam mora nuditi predvsem vitamine, rudninske snovi in organske kisline. Voda, ki jo vsebujejo češnje, je tako imenovana metabolična voda, prava «živa voda», ki se sicer kemično nič ne razlikuje od navad-
ne vode, a ima za gotovo kaj takega, česar druga voda nima. Jogiji nazivajo to skrivnostno tekočino «prana», ter priporočajo uživanje jedil s posebno pazljivostjo, da ne bi izgubili niti najmanjšega delca «prane» (ki je namreč v vseh živilih). Toda, čeprav niso češnje edine, ki imajo «prano», ima vendarle ta «češnjeva prana» svojstven in izvrsten okus.
Poleg tega vsebuje češnja posebno vrsto sladkorja, ki ga brez nevarnosti morejo uživati bolniki s sladkorno boleznijo.
češnja vsebuje tudi vitamine: vitamin B,, B,, pp in še posebno vitamin C. V češnjah so seveda še razne rudninske snovi: kalcij, kalij, železo, fosfor, žveplo, magnezij, klor idr.
Tako droben sadež, pa vsebuje toliko koristnih in važnih snovi, in ki ga imamo na razpolago prav po zimskih mesecih, ko si vsega tega nismo mogli privoščiti v taki obliki!
A nadvse važno je zlasti to, da je češnja sadež, ki ga moremo pripraviti na kaj različne načine. Lahko pripravimo iz njih juho in cmoke, narastek, zvitek, kolač, puding, torto in še kaj.
ČEŠNJEVA JUHA 1/2 kg češenj, 12 dkg sladkorja,
1/2 l mleka, 1 jajce, jedilni škrob.
Češnje skuhamo in pretlačimo, dodamo sladkor in gladko umešamo. Zatem prilijemo vrelo mleko, zagostimo z razmešanim škrobom in kuhamo pet minut. Še vreli juhi premešamo rumenjak in zakuhamo snežne žličnike, ki smo jih napravili iz beljaka.
ČEŠNJEV KOLAČ 180 g sladkorja, 6 jajc, limona,
1/2 žličke jedilne sode,
150 g moke,
1/2 kg češenj, surovo maslo za pekač, sladkorna moka za posipanje. '
Sladkor in rumenjake penasto umešamo, pridenemo limonin olupek in sok poloviže limone, z jedilno sodo presejano moko in trd sneg iz beljakov. Nazadnje primešamo še dobro oprane češnje, ki smo jim prej izluščili koščice. Pečemo v zmerno vroči pečici.
Ko je kolač pečen, ga razrežemo na rezine, potresemo s sladkorno moko in serviramo.
ČEŠNJEV PUDING 60 g sur. masla, 4 jajca, 70 g sladkorja, 2 pesti drobtin, 2 pesti češenj, žlička moke, sur. maslo za mazanje, smetana, sadni sok ali šoto, limonin olupek.
Surovo maslo, sladkor in rumenjake dobro umešamo, zatem dodamo nariban limonin olupek, drobtine, ki smo jih namočili v soku, ki se je izcedil iz češenj, ko smo iz njih luščili koščice, ter trd sneg. Potem primešamo še moko in češnje, iz katerih smo prej pobrali koščice. Vse to testo denemo v model za pudinge, ki smo ga prej dobro namazali s sur. maslom ter potresli z drobtinami in pol ure kuhamo v sopari.
Ko je puding kuhan ga stresemo na krožnik, obrizgamo še s stepeno smetano, oblije-mo s sadnim sokom ali s šo-tojem ter nesemo na mizo.
ČEŠNJEVA TORTA 150 g sur. masla, 3 jajca, 150 g sladkorja, 80 g zmletih orehov, vaniljni sladkor, cimet, žlica ruma, pecilni prar šek, 100 g moke, 1/2 kg češenj, maščoba za mazanje, smetana.
Surovo maslo, sladkor in rumenjake in vaniljni sladkor
umešamo, da se peni. Zatem dodamo zmlete orehe, rum, cimet in počasi primešamo s 1/4 pec. praška presejano moko ter trd sneg iz beljakov. Polovico testa zlijemo v z maščobo namazen tortni model in pustimo peči le tako dolgo, dokler se ne začne delati na vrhu kožica. Potem vzamemo mode! iz pečice in polagamo na testo češnje, ki smo jim prej pobrali koščice in jih osladkali. Vse to pokrijemo z drugo polovico testa in damo zopet v pečico.
Torto potem okrasimo s stepeno smetano in z lepimi celimi češnjami.
ČEŠNJEVA SOLATA
Češnje operemo, prerežemo, izluščimo koščice in jih polagamo v skledo. Ko je dno sklede že pokrito s češnjami, potresemo dobro s sladkorjem. Zatem položimo na to drugo plast češenj, ki jo prav tako kot prej potresemo S sladkorjem. In tako vse do vrha sklede. Skledo s češnjami pustimo vsaj dve uri na hladnem. Kdor želi še boljšo «solato», naj doda še stepeno smetano.
V tej sveži češnjevi solati so ohranjene vse dragocene hranilne snovi, zato je priporočljiva.

m
J PROTESTNEGA ZBOROVANJA PRIZADETIH VRTNARJEV PROTI SKLEPU MINISTRA ZA JAVNA DELA

j
Ni ga zlata, da bi nam placali vrtove
V sredo zvečer je bil v gostilni «Sorda» na Kolonkov-cu sestanek vrtnarjev, ki sta ga organizirali Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov. Udeležili so se ga številni vrtnarji, deželni svetovalec dr. šiškovič, štirje občinski svetovalci in štirje slovenski odvetniki. Po poročilih tajnikov ZK in ZMP je sledila živahna diskusija in je prišlo do izraza ogroženje vseh prizadetih zaradi sklepa ministra za javna dela.
Na sestanku so soglasno odobrili protestno resolucijo in so izvolili delegacijo, ki bo nastopila pri vladnih oblasteh ier posredovala pri parlamentarcih, da se omenjeni ministrov dekret prekliče in da se reši vrtnarstvo na tem področju.
euovensKi oavetniKi, člani društva «Pravnik», so vrtnarjem in KZ ter ZMP obljubili,
da bodo zadevo dobro proučili s pravnega stališča ter jim nudili svojo pomoč, deželni in
občinski svetovalci pa se bodo zavzeli, da se zadeva razčisti in da se prepreči ško-
da, ki bi jo utrpeli vrtnarji in vse mesto, če bi izginilo vrtnarstvo pod Kolonkovcem.
|
'
Čebelar in vinogradnik Dijak in živinorejec
V Beloglavu, prav blizu me-j® Pod Skoijami, ima svojo kmetijo Vladimir Eler, vinogradnik in čebelar. Za svoj Jnski pridelek je že večkrat dobil nagrade, znan pa je tujo kot marljiv in umen čebe-J?r- Vina pridela od 25 do J* hi, ima 44 panjev in pri-dela približno 400 kg medu.
Ho
smo ga te dni obiskali,
v ravnokar pregledoval me-d«ca, malo prej pa je spra-^ roj, s katerim smo ga fo-
aiirali. To je bil letos še-
Mr0j'
l"3 pašo ne vozi čebel, ka-bi rad, ker sploh nima
Na razstavi goveje živine si-vorjave pasme, ki je bila 24. maja na Colu, je dobil dve drugi nagradi (za telice in za krave nad 7 let) Ivan Škabar iz Repna štev. 30, po domače «Jernačev». Dečko ima komaj 14 let in še obiskuje strokovno šolo na Opčinah. Oče mu je umrl pred tremi meseci in tako je on edini moški v hiši. Doma so namreč le mati, stara mati in 8-letna sestrica. Ivan se zaveda svoje dolžnosti in je zelo marljiv. Ko pride iz šole ima polne roke dela. Kmetija sicer ni velika, dela pa je vedno dovolj.
Kmečki koledarček
ri y mesecu juniju je največ dela v VINOGRADU. Tu mo-fdhio paziti na najrazličnejše j^iedavce in druge trtne borzni. Seveda je najbolj ne-.arna peronospora; hkrati pa dai oidij ne smemo zanemar-Vpv’ ^er nam lahko povzroči eiiko škodo zlasti na zarodu. jip0 moramo pravočasno ^kropiti proti peronospori z r°rh°šk° brozgo, odnosno z himi ustreznimi preparati, k Jih dobimo v kmetijskih bin?vinah Tstočasno ko škro-drvH0 proti peronospori lahko Ifln am° Pripravljeni brozgi še loirt Sramov na 100 litrov ko-kalnega žvepla za borbo v °ti oidiju. Poleg tega pa ne Sa ?dveC> 66 vinograd od ča-- do časa pošteno požvepla-jJl' V tem mesecu moramo da ne bomo ne škro-jjj*}ih ne žveplali med cveteti:?1 zaroda. Hkrati pa mo .•«no pazita da bo vinograd cen plevela, ker je me-
0£,,“ pazita da bo vinograd ®Cen plevela, ker je me-Sdh j Unii mnogokrat precej C” m vsaka kaplja vode mo-. služiti trti, ne pa plevelu. VRTU bomo še do sv.
Antona sejali cvetačo, ves mesec pa lahko presajamo bro-kole, prvo endivijo, cikorijo; poleg tega pa v tem mesecu lahko še vedno presajamo paradižnike, jajčevce, papriko, zelje in ohrovt (vrzote). Radič, solatico in redkvice lahko sejemo do oktobra. Na še prosti zemlji ali pa potem ko smo obrali grah in prekopali, lahko sadimo stročji fižol (tegoline), ki jih bomo obirali v času, ko se dobro prodajo.
NA NJIVI začnemo z izkopavanjem krompirja, ki smo ga zgodaj sadili. Sicer pa bomo imeli letos krompir bolj pozno zaradi slabega vremena v marcu. Poleg tega pa se pripravljajmo, kaj bomo sadili za krompirjem in pšenico.
V	KLETI moramo še vedno paziti na vino (kolikor ga še imamo), da se nam ne skisa; prav tako moramo paziti na prazno posodo, ki mora biti čista in suha.
V	KOKOŠNJAKU se moramo odločno boriti proti
Čebelarstvo na Goriškem
Dne 3. maja je bil v prostorih pokrajinskega kmetijskega nadzormštva v Gorici reden letni občni zbor obveznega konzorcija čebelarjev na Goriškem. Udeležilo se ga je lepo število članov z Goriškega, prisostvovali pa so tudi čebelarji iz videmske pokrajine, ker je govora o ustanovitvi deželnega konzorcija čebelarjev.
Na občnem zboru so pregledali in odobrili obračun za preteklo leto 1963 in proračun za leto 1964. Pri tem so ugotovili, da ima konzorcij na razpolago premalo sredstev. Ob tej priliki so tudi izročili nagrado v znesku 25 tisoč lir čebelarju Giuseppu Brunatu, ki se je udeležil čebelarskega tečaja v Bologni ter dobil tudi diplomo čebelarskega izvedenca. Konzorcij mu bo poveril nadzorstvo pri nadaljevanju borbe proti čebelji bolezni, ki je znana pod imenom «nose-miasi» in ki se je razširila tudi po panjih na Goriškem.
Prisotni čebelarji so se pritoževali tudi glede zastrupljevanja čebel s škropivi, ki jih sadjarji prezgodaj uporabljajo pri sadnem drevju, ko je to še v cvetju. To velja zlasti za predele: Škocjan, špeter ob Soči, Turjak, Terranova ob Soči, Borgnano, Angoris in Mirnik; torej v krajih, kjer je čebelarstvo še najbolj raz-
za junij
kurjancem, za prašiče pa moramo poskrbeti, da jih cepimo, če jih še nismo.
Kdor ima živino, bo imel v juniju mnogo dela s senom. Zato je treba paziti, da travo pokosimo, ko je v cvetju, da ne bomo spravljali v senik navadne slame, ki ne vsebuje potrebnih hranilnih snovi za govedo.
Da ne pozabimo...
10. junija zapade rok za predložitev prošenj za sečnjo drv na parcelah onstran meje.
18. junija zapade rok za plačilo davkov.
Posvetovalni urad za bolezni rastlin
Na sedežu Kmetijskega nad-zorništva v Trstu soba št. 2 deluje posebni urad, ki je odprt ob ponedeljkih in sobotah dopoldne, za posvetovanja in navodila glede bolezni, ki jih pozvročajo na rastlinah in drevju razni zajedalci in paraziti, zlasti mrčes.
širjeno. S tem v zvezi naj omenimo, da imamo na Goriškem vsega okrog 1500 panjev, ki jih ima približno 120 čebelarjev. Največji od njih premore okrog 100 panjev in živi v zapadnem delu Brd.
Kar se tiče čebelje paše, vozijo goriški čebelarji v raznih letnih obdobjih svoje panje tudi v druge pokrajine. Včasih so jih vozili v Gornjo Soško dolino in v Trnovski gozd, danes pa je to nemogoče ter se morajo preusmerjati v druge kraje. Morda je tudi to eden izmed vzrokov, da se čebelarstvo po vojni ni v večji meri razvilo
Glede bolezni «nosemiasi» naj omenimo, da pošiljajo posamezne primerke v analizo posebnemu zavodu, ki je v Bologni. Ta zavod dobavlja potem brezplačno tudi primerna zdravila proti tej bolezni in daje nasvete glede drugih ukrepov, da se bolezen, ki prihaja iz severnih krajev ter jo vlažna pomlad ze-
lo pospešuje, ne bi preveč razširila.
Čebelarji bi se radi sporazumeli tudi z vinogradniki in sadjarji, da bi ne škropili trt in drevja, ko so še v cvetju, ker s tem samo brez potrebe trošijo dragoceno škropivo, ki jim takrat nič ne koristi, po drugi strani pa povzroča škodo čebelarstvu, ker prav takrat čebele nabirajo med. Druga leta je navadno prefekt s posebnim odlokom prepovedal škropljenje v dobi cvetenja, letos pa je tudi ta odlok izostal.
Ob koncu naj omenimo še, da so na občnem zboru izžrebali imena nekaterih članov, ki bodo prejemali za polovično ceno strokovno čebelarsko revijo, ker bo polovico naročnine plačal konzorcij. Prav tako so izžrebali nekaj imen članov, ki bodo prejeli brezplačno matice izbranih sort za izboljšanje čebeljega zaroda na Goriškem.
I. M.
ANTON MLAČ 90-letnik
Anton Mlač od òv. ivana spada med naše krepke stare korenine, saj je v sredo slavil svoj 90. rojstni dan in vse kaže, da jih bo slavil še mnogo, kar mu iz srca želimo. Ko se človek, kot je naš slavljenec, odpravi iz Brega do tramvaja pri Sv. Ivanu ter se odpelje v mesto do svojega brivca v Ul. Delle Torri, nato še pešači med tržaško motorizacijo v centru, mu je treba vsekakor priznati, da res dobro nosi svoja leta.
Anton Mlač se je rodil na Branaeziji pri Sv. Ivanu 12. maja 1874, po domače pri *Lo-kavcu», ker so namreč njegovi predniki pred več sto leti prišli k Sv. Ivanu iz Lož pri Lokvi.
Slavljenec je prava zakladnica spominov na šege, navade in dogajanja ne samo pri Sv. Ivanu, temveč tudi v mestu in vse po naši okolici.
Ko je dokončal osnovno šolo na slovenski ljudski šoli pri Sv. Ivanu, je nadaljeval z učenjem na industrijski šoli in je vsako jutro pešačil v mesto. Po poklicu je mehanik. Delal je več let v Tržaškem arzenalu, pri raznih podjetjih in nazadnje v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah. Povedal nam je, da pozimi zaradi slabega vremena parnik večkrat ni vozil. Zato je moral Mlač kar peš v Milje na delo. Naš slavljenec se dobro spominja velike stavke leta 1902, katere se je tudi on udeležil in je bil tedaj priča nepozabnim dogodkom. Leta 1897, ko mu je bilo 23 let, se je poročil s Sveto-ivančanko Marijo Kovačič, katera mu je v zakonu povila šest hčera. Kot zavedna Slovenca sta vzgojila svoje otroke v ljubezni do materinega jezika. Leta 1933 mu je žena umrla. Sedaj živi na Brandežiji pri hčerki Marčeti. Slavljenec je v mladih letih bil aktiven član Narodnega doma pri Sv. Ivanu. Več let je bil član pevskega zbora *Zora» in domačega tamburaškega zbora.
čestitkam otrok, vnukov, pravnukov ter vseh Svetoivanča-nov se pridružuje tudi *Primor-ski dnevnik» z željo, da bi še večkrat zapel; tKol’kor kapljic, tol’ko let....*.
MARIO MAGAJNA
TEDEN
Glavni dogodek zadnjega tedna v maju je bila prav gotovo prva seja deželnega sveta, ki je bila v torek v sejni dvorani tržaškega občinskega sveta. Seja je potekala po predvidenem programu z imenovanjem začasnega predsednika v osebi najstarejšega svetovalca in dveh tajnikov v osebah dveh najmlajših svetovalcev, med katerimi je bil tudi Slovenec Jarc iz Doberdoba, izvoljen na listi KPI. Po uvodnih formalnostih in po glasovanju je bilo nato izvoljeno prvo predsedstvo deželne skupščine s predsednikom demokristjanom dr. Rinaldinijem, podpredsednikoma sen. Pellegrini-jem (KPI) in socialdemokratom Devetagom ter čajnikoma socialistom Morom in demo-kristjanko Pittino. V primerjavi s predvidenim predsedstvom je nastala razlika samo v tem, da ni bil za tajnika izvoljen liberalec in da je njegovo mesto zavzela demokrist-janka. Imenovali so tudi dve komisiji, in sicer komisijo za potrditev izvolitve svetovalcev, v kateri je tudi slovenski komunist dr. šiškovič, ter komisijo za določitev pravilnika deželnega sveta, v katero pa ni bil imenovan noben od treh slovenskih svetovalcev. V vseh govorih na tej prvi seji deželnega sveta je bilo o Slovencih le malo govora in še to bolj v generičnem poudarjanju spoštovanja tudi državljanov «tujega jezika». Svet se bo ponovno sestal v prvi tretjini junija, medtem pa se bodo nadaljevala med strankami pogajanja za sestavo deželnega odbora. Doslej se to vprašanje ni bistveno premaknilo naprej. V četrtek se je v Vidmu sestal deželni odbor PSI, da so se zedinili glede načelnega stališča, svojo izjavo je dalo tudi tajništvo PSIUP. v petek pa so se v Vidmu sestali skupno člani deželnih odborov PSI in PSDI, ki so tudi izdali poročilo, v katerem pravi PSDI, da njeni zastopniki ne sprejmejo sodelovanja s KD v deželnem odboru, če ne bodo vanj pritegnjeni tudi socialisti. Vprašanje je torej še povsem odprto.
Drugo važno vprašanje, ki je bilo v ospredju v tem tednu, pa je bilo vprašanje zemljišč pod Rovtami, vprašanje, ki ga je proti vsakemu pričakovanju znova postavil na dnevni red minister za javha dela Pierac-cini s svojim znanim dekretom o vključitvi tega področja v načrt za gradnjo ljudskih in ekonomičnih stanovanj, v nasprotju z zadevnim sklepom tržaškega občinskega sveta, ki je to področje po soglasnem sklepu izključil iz tega načrta zato, ker so na njem obsežni vrtovi, ki zalagajo trg s povrtnino. V sredo zvečer so se na Kolonkovcu sestali prizadeti vrtnarji» povečini seveda Slovenci. Zborovanje sta sklicali kmečki strokovni organizaciji, udeležili pa so se ga tudi nekateri deželni in občinski svetovalci ter slovenski pravniki. Na sestanku so zborovalci sprejeli protestno resolucijo, ki so jo naslovili na ministra Pieraccinija, na vladnega gen. komisarja Mazzo ter vsem krajevnim parlamentarcem. O istem vprašanju je občinski svetovalec dr. Pincherle (PS IUP) poslal županu in obč. odboru interpelacijo, v kateri zahteva, naj vloži občinski Svet priziv proti ministrovemu dekretu, ker krši demokratična načela.
Tudi sindikalno življenje je bilo precej razgibano. V torek so stavkali kamnarji, ki so stavko ponovili tudi včeraj, in tekstilci, v petek se je pričela 48 urna stavka carinskih uslužbencev, zaradi česar je prišlo do popolnega zastoja špediter-Ske dejavnosti, istega dne je bilo protestno zborovanje s povorko upokojencev CGIL, včeraj pa so bile zaprte vse lekarne razen dežurnih.
Na seji pokrajinskega odbora je predsednik dr. Delise podal izčrpno ooročilo o proračuni) pokrajinske uprave, ki predvideva okrog 5 milijard lir dohodkov in prav toliko milijard lir izdatkov. Izdatkov je za milijardo in pol več kot lani, krili pa nai bi Jih delno z najemom posojil, delno pa s povišanim državnim prispevkom
V četrtek je bila na Proseku pri spomeniku komemoracija desetih talcev, ki so lih nacisti pred 20 leti obesili. Komemoracijo le organizirala krajevna organizacija ANPi, Udeležili pa so se ie tudi Predstavniki SKGZ, KPI in PSI. Govorila sta v slovenščini Vladimir Kenda, v italijanščini pa Giovanni Padoan-Vanni.
Slovensko kulturno življenje, ki je s sobotnim in nedeljskim gostovanjem ljubljanske Drame doseglo svoj letošnji umetniški vrhunec, je v tem tednu Zabeležilo še proglasitev izida natečaja RA1 za izvirna radijska dramska dela v slovenščini. Razglasitev je bila v petek zvečer v novi radijski palači, nagrajena pa so bila dela avtorjev Franca Jeze Alojza Rebule in Jožka Lukeša, medtem ko je ocenjevalna komisija pet drugih del od 19 priporočila za izvedbo. V Slovenskem klubu Je v torek predaval inž. Šibenik iz Sežane o pogozdovanju Krasa, v četr-
tek pa je bila v Gropadi zaključna osnovnošolska prireditev, včeraj je v Piranu nastopil komorni orkester naše Glasbene Matice skupno z nekaterimi solisti, SG pa z uspehom gostuje po raznih krajih Slovenije.
V	preteklem tednu je bilo v javnem življenju na Goriškem morda še največ zanimanja za seji občinskega sveta v Gorici, odnosno za županovo poročilo k občinskemu proračunu za tekoče leto in za debato, ki se je razvila po njem. Komunisti in socialisti so v svojih posegih poudarili, da je v županovem poročilu nov duh, ki kaže bolj napredno mišljenje. Komunisti so sicer napovedali, da bodo še vedno glasovali proti proračunu, socialisti pa so izjavili, da se bodo vzdržali. Zanimivo je tudi dejstvo, da so glasovali proti proračunu socialdemokrati, ki so proti obstoju primanjkljaja v občinskem proračunu. Med drugimi sta v debato posegla tudi slovenska svetovalca Sancin (FSI), ki je opozoril, da se v županovem poročilu sploh ne omenja naše narodne manjšine ter je tudi priporočil, naj bi občinska uprava podnrla tudi slovensKa prosvetna društva. Priporočil je zgraditev občinskega otroškega zabavišča, da bi se šolski mladini popoldne ne bilo treba zatekati v razne javne lokale. Odv. Sfiligoj (SDZ) pa je med drugim poudaril, da bi industrijska cona v tisti obliki, kot je sedaj v načrtu, pomenila raznarodovanje na škodo slovenske narodne skupnosti. Kritiziral je tudi stališče do podjetja ATA in vojaških služnosti, ki ovirajo razvoj industrijske cone. Po zaključku debate so za proračun glasovali samo demokr-ščanski svetovalci, vzdržali so se socialisti in SDZ, proti pa so glasovali komunisti, socialdemokrati, PLI in MSI.
V	Štandrežu so imeli uspelo kulturno prireditev. Domači gojenci glasbene šole so imeli v prosvetni dvorani produkcijo ob zaključku šolskega leta ter se pred številnim občinstvom, ki je do kraja napolnilo dvorano, prav dobro izkazali Prireditev je zaključil otroški pevski zbor pod vodstvom Franca Lupinca. Uvodoma je vodja šole prof. Križ-mančič poudaril važnost glasbenega pouka za našo mladino.
Dvodnevna stavka carinikov, v petek in soboto, je tudi na obmejnem prehodu pri Rdeči hiši v Gorici ustavila ves promet. Ves razpoložljiv prostor je napolnilo kakih sto težkih tovornikov s prikolicami in do ponedeljka, ko se bo stavka zaključila, bo kriza za parkirni prostor še večja.
Skupina briških kmetovalcev je na Bukovju v Števerjanu priredila petdnevno razstavo vina in kmetijskih strojev, ki se je začela v četrtek in se bo zaključila jutri. Na Bukovju razstavlja svoj pridelek 11 vinogradnikov iz vseh vasi te občine, kmetijske stroje pa trgovci iz Trsta, Gorice in Čedada. V četrtek je nastopila tudi folklorna skupina iz Loč-nika, na plesu pa je vse večere igral kvintet iz Doline pri Trstu.
PISMO ČITATELJA S PODEŽELJA O KRIVIČNEM UKREPU
Kdo je prepričal ministra da je pristal na razlastitve?
Delo pridnih vrtnarjev pod Rovtami bi bilo treba podpreti in ne spreminjati njihova obdelana zemljišča v stavbisča
Prejeli smo pismo preproste in okorne roke z našega podeželja in iz njega izluščili tole vsebino, vredno, da jo objavimo, ker dovolj razločno pove kako močno vplivajo na naše kmečke ljudi kri. vice, ki se tičejo na kmetijske zemlje.
Pozorno sem prečital novico v vašem listu od 17. maja z naslovom «Tržaškemu vrtnarstvu grozi zdaj resna nevarnost». S komur govorim o tem, vsakdo se zgraža in sprašuje, če je to danes mogoče. Da, prav danes, ko čitamo o zagotovilih z najvišjega mesta, ka. ko je treba kmetijstvo podpreti 'n dvigniti na višjo raven. Ali se to ministrstva za javna dela nič ne tiče? Mi razberemo iz njegovega ukrepa-dekreta o razlastitvi okrog 40 ha zemlje magdalenskih vrtnarjev prav obratno: da nas na najvišjem mestu imajo za peto kolo ali odvečen stan, ki se ga je treba čimprej znebiti. Drugače si tega z najboljšo voljo ne moremo razlagati. Nič čudnega
ni, če se nam vsiljuje sum, da velja to le za nas slovenske zem-Ijake, kateri ne morejo biti deležni razumevanja z najvišjega mesta niti v primeru kot je ta, ko se je občinski svet tržaške občine zavzel za koristi magdalenskih vrtnarjev, se pravi, da je bil njegov sklep proti nameravani razlastitvi njihovih zemljišč za gradnjo ljudskih stanovanjskih hiš. Kdo bolje pozna tukajšnje razmere, kot pa občinski svetovalci?! Potemtakem ministrstvo za javna dela lahko poljubno razlašča zemljo, zdaj za to, drugič za drugo javno korist. To je vse prav ,n ne moremo biti proti temu, če gre resnično za javno korist. A praksa pove, da se da to vprašanje obračati kot se hoče. V tako korist so lepo vtaknili gradnjo begunskih naselij na Krasu, in to samo zato, ker «Jiši ta zemlja po našem znoju. Jutri se more za -nadaljnje razlastitve najti kakšno drugo «javno korist». Močno navdarja po načrtnem in doslednem raz-
laščanju naše zemlje; recimo raje: raznarodovanju. Naši narodni sovražniki — in teh je še dosti, več zakrinkanih kot pa odkritih — dobro vedo, da je naša zemlja še najtrdnejša osnova naše narodne manjšine. Najuspešnejše se nas more odstraniti, če se to dela po določenem redu; najprej v neposredni bližini mesta, nato v širšem krogu.
Vrag vedi, če pojde ta zadeva do cilja s takšno lahkoto kot si gotovi krogi zamišljajo! Kdor spodmika druge, temu se lahko nekje spodmakne. Sodobni božji mlini meljejo vse drugače kot nekoč. Tako nas sili v razmišljanje na primer nasprotje med sklepom občinskega sveta in ukrepom ministrstva za javna dela. Do nekaj takega je moglo priti le s kakšnim posredništvom iz nam nenaklonjenega kroga; vmes se ie vrinil prišepetalec (ali pa cela skupina farizejskih prišepetalcev), ki spredaj liže, zadaj pa striže, in je za dosego svojega namena
iiiiiiuiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiimiiiiiiirtuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SMRTNE PROMETNE NESREČE OD 1. JANUARJA DO 30. MflJfl
Doslej že 20 mrtvih v samem maju pa 10
Cesta nam pobira ljudi v najboljših letih - Prevelika brzina in neprevidnost, glavna vzroka nesreč
Vsi si želimo mir, zastavljamo | je dogodila 31. januurja na trhi-
vse sile za preprečitev vojn in se žal večkrat ne' zavedamo, da na vsaki cesti, na vsakem ovinku in križišču preži na nas smrt. Zgrozimo se ob branju strahotnih cestnih nesreč, ki jih skoraj vsak dan prinaša dnevno časopisje, vendarle prehitro pozabimo na težak krvni davek, ki ga od človeštva terja motorizacija
Deset smrtnih nesreč v enem samem mesecu! Dvajset mrtvih od 1. januarja do danes! Povprečno štirje mrtvi na mesec, in velika večina žrtev so bili mladi ljudje, mladeniči, ki so komaj začeli živeti, ki so polni upov in nad stopili v življenje. Da ne omenimo neštete druge nesreče, pri katerih so se vespisti, avtomobilisti in potniki samo huje ali laže ranili.
Dvajset mrtvih na tržaških cestah je viso-ko število, vredno pomisleka in preudarka.
Dvajset ljudi je obležalo na asfaltu brez življenja, ali so ostali stisnjeni v skrotovičenem železju avtomobilov. In v mnogih primerih ne bi prišlo do tako strašnih posledic, če bi šoferji in skuteri-sti previdneje vozili.
Prva letošnja smrtna nesreča se
PRETEKU ČETRTEK V EROPAJSKI ŠOLI
Lepa zaključna prireditev gropajskih in padriških otrok
I*o prireditvi še skupna slika nastopajočih za spomin
V	Četrtek popoldne so otroci >z Padrič in (Jropade, ki obiskujejo tamkajšnjo osnovno šolo, priredili zaključno šolsko prireditev.
V	največ n učilnici šolskega poslopja so postavili oder ter sedeže za starše in prijatelje mladine, ki so za to priložnost napolnili prostor do zadnjega kotička,
Učenka Sonja Gojča je imela priložnostni nagovor ter pozdravila vse prisotne, med katerimi je bil tudi ravnatelj Šinigoj, in ie ob vsaki točki napovedovala pester in bogat program.
Najprej so se predstavili občinstvu otroci iz prvega in drugega razreda s prizorčki «MilčeJc in voda», «Palačinke» m «Piskrove-zec». Nato so še deklamirali : Igor Kriimančič pesmico «Burja», Norma Versa «Trojno gorje» in Lo-
ški cesti pri Banih, kjer je v temi 73-letni prosjak Anton Starec prečkal cesto. Podrl ga je avtomobilist, ki je tedaj vozil proti Trebčam in ni opazil nesrečnika. Velika hitrost je bila kriva druge smrtne nesreče pri Stivanu B. februarja Avto je z vso brzino zavozil v zid ob cesti in se prevrnil, v njegovih razbitinah pa je izdihnila mlada, komaj 31-letna barist-ka Maria Giorgi iz Ul. Aleardi 6. Tri dni kasneje se je skoraj na istem mestu dogodila tretja smrtna nesreča. 45-letni uradnik Mario Vicentin iz Ul. Zaccaria 5 se je s prijateljem vračal iz Gorice. Zaradi velike hitrosti je avto trčil v zid in nesrečnika je stisnilo v notranjosti vozila. 13. februarja se je smrtno ponesrečil 22-l.etni študent Tito Quaio iz Ul. Navali 37/1, ki se je z avtom pri Cervi-, njanu zaletel v drevo. Vzrok nesreče:	velika hitrost. Naslednja
smrtna nesreča se je dogodila 19. marca pri Stivanu, kjer sta čelno trčila dva avtomobila. Pri nesreči se je smrtno poškodoval 68-letni Giuseppe Giacomoantonio iz Ul. Campo Marzio 3, ki se je s sorodniki peljal na izlet.
Tri dni kasneje sta se smrtno ponesrečila dva mlada slovenska fanta iz Bazovice. 19-letni Klavdij De Nardo in 18-letni Stojan Lipa-nje sta se z lambreto na ovinku na Padričah zaletela v vojaški tovornik. De Nardo je bil na mestu mrtev, Lipanje pa je nekaj ur po nesreči podlegel v bolnišnici. Vzrok nesreče; hitra vožnja.
Neprevidnost in divjanje pijanega šoferja je bilo krivo smrti mladega 22-letnega karoserja Fulvia Furlanija iz Milj. Nesreča se je dogodila 4. aprila, ko se je Furlani pri ladjedelnici Sv. Roka na motorju vračal proti domu. Pet dni kasneje pa se je na Hipo-dromskem trgu 22-letni Carmelo Prato iz Drevoreda Campi Elisi 47, ki je brezvestno in nepremišljeno divjal na vespi za svojimi prijatelji, zaletel v tovornik in bil na mestu mrtev. Le nekaj ur kasneje pa se je pod podvozom na trbiški cesti pri Katinari prevrnil z avtom 24-letni Bruno Furlan z Reške ceste 37 in ostal zmečkan pod avtomobilom, bil je nevešč šofiranja in je prehitro vozil.
V tem mesecu pa so smrtne prometne nesreče dosegle neverjetno število. Vrsta nesreč se je začela že prvega maja, ko se je ponesrečila 23-letna Natalija Ferluga s Furlanske ceste 199; umrla je tri dni potem. Naslednjega dne je pri Obelisku na Opčinah prišlo do druge nesreče, pri kateri je izgubila življenje 45-letna Emilija Volk por. Pirjevec iz Sežane 18, mati dveh otrok. Njen mož, ki je vozil avto, ni imel nobene krivde, hotel se je samo izogniti avtomobilu, ki mu je privozil nasproti,- in je treščil v drevo. 7. maja se je na Furlanski cesti pod Kontovelom pri Dacju smrtno ponesrečil 31 let star Lužo Žnideršič, naš delovni tovariš, delaven prosvetni delavec in skrben oče in mož. Samo dan potem se je pri nesreči, ki se je pripetila pri Orehu, ubil 27-letni študent Sergio Tolmar iz Ul. Timeus 1, ki je z avtom treščil v drevo. Istega dne je avtomobilist do smrti povozil 67-)etno Erminijo Bratino iz Ul. Mazzini 12, ki je prečkala Ul. Rossetti
Spisek še ni končan. 15. maja je prišlo do najhujše nesreče v Miramarskem drevoredu. Pri čel-ke za zaključno in dobro uspelo j nem trčenju dveh avtov so izgu-šolsko prireditev,	j bile življenje tri osebe: 76-letni
Luigi Secondo Ghiglione iz Ul. Pindemonte 14, njegov 43-letni šofer Silvio Hribernik iz Ul. Pon-ziana 4 in nepreviden povzročitelj nesreče, 30-letni fotograf Fernando Saiusti iz Ul Paisiello 7. Samo dve uri kasneje se je na Trgu Garibaldi z motorjem zaletel v drevo 24-letni Riccardo Pao-letti iz Ul. Flumiani 13 in bil na mestu mrtev; 17. maja, pa je pri cestni nesreči izgubil življenje 58-letni Ezzolino Deste, ki se je vozil v avtu, katerega je šofiral njegov sin. Vračala sta iz Kopra in pr» Orehu zaradi hitrosti trčila v drevo ter Se prevrnila. Deste je izdihnil naslednji dan v bolnišnici.
Dvajset smrtnih nesreč v petih mesecih, dvajset družin, katerim je v enem trenutku kruta smrt iztrgala iz ljubečega objema sina, moža, ženo, očeta, mater, hčer.
Ko sediš na motorju, ko voziš avto, bodi previden, ne spuščaj se v divjo vožnjo Premisli to, ko boš bral ta članek, s tem sicer ne boš preprečil nesreč, vendar boš zmanjšal njih število in prihranil žalost in obup tvojim domačim in drugim ljudem.
LOJZE ABRAM
predočil ministru zadevo tako, da je ta izdal dekret z utemeljitvijo, ki preseneča vso pošteno javnost. Zakaj naj bi bil sklep občinskega sveta neka zaščita zasebnih interesov, če se ta zavzema za magda-lensko vrtnarstvo? Ali je morda za naše mesto bolj koristno, če se to razlasti in bodo meščani še bolj odvisni od uvoza povrtnin? Zelo značilna in sumljiva je trditev, da vrtnarstvo na omenjenem področju upada. Ce in kolikor to drži, pomeni, da nekaj ni v redu in bi bilo treba to dejavnost podpreti, ne pa spremeniti v stavbi-šča prav te površine. Ali ni za stanovanjske hiše drugih stavbišč? Verjamemo pa, da se ustanove ;n zasebniki zanimajo za gradnjo stanovanjskih hiš prav na tem področju, saj imajo za to tehtne razloge, ki segajo od zasebnih do raznarodovalnih koristi.
TaKo gledamo na to zadevo vsi slovenski in tudi italijanski kmetje in vsa slovenska in poštena italijanska javnost ter vsi, ki vedo, kaj pomeni ta prisilni umik (izgon) z zemlje praočetov, ki je že stoletja redila njihove rodove, in ki je v zadnjem času, za prilagoditev rovim zahtevam, terjala veliko sredstev, prizadevanj in truda. Zemlja je predmet dela; zato so tudi odnosi med njo in njenim sodelavcem svojevrstni; šele ko se ta od nje loči, občuti, kako je z njo spo jen. In to čaka magdalenske vrtnarje. Ali je potem čudno, če vedno bolj dvomimo v pravno sigurnost, v socialno pravičnost, v demokracijo in enakopravnost? Tako misli in čuti naš kmet in z njim menda vsa poštena javnost.
Smeti, velika skrb velikih mest
Odstranjevanje smeti ter skrb za čisto vodo in zrak sta v mestih čedalje večjega pomena. Neko švicarsko podjetje iz Zuericha gradi trenutno dvanajst naprav za sežiganje smeti in odpadkov v raznih mestih in velikih industrijskih podjetjih, razen tega pa pripravlja načrte za podobne naprave v osmih deželah. Večinoma gre za peči, v katerih je mogoče sežgati do 1200 ton smeti in odpadkov dnevno. Najprej so Bruselj, Hamburg, Helsinki, Dunaj in Osaka naročili švicarske naprave za sežiganje smeti in odpadkov, zdaj pa gradijo Švicarji takšne peči še v petih velikih mestih na evropski celini. V Ludwigshafenu in Darmstadtu bodo s toploto iz smeti ogrevali bolnišnice in šole, delno pa jo bodo uporabili tudi za pridobivanje električne energije.
redana Jelusič «Trije popotniki»,
Enodejanko «Cilka in njena punčka» so jo prav dobro podali učenci iz tretjega razreda, ki so tudi recitirali Nazorjevi pesmi «Srce» in «Moj dom». Iztok Grgič je kar dobro zaigral na harmoniko nekaj slovenskih pesmi. Sledilo je še nekaj posrečenih šaljivih točk, ki so jih izvajali najstarejši učenci gropajske šole, ki so tudi kar dobro podati enodejanko «Čarobni klobuk».
Za zaključek pa je zapel štiri pesmi, in ca», «Ptiček prav majhen», «Pesem palčkou» in «Naša pesem».
Vsi nastopajoči so bili deležni obilo zaslužene pohvale, priznanje p a gre tudi učitelj «m ki *>> poleg svojega dela pripravili otro.
šolski zbor sicer: «Očni-
lllllllllilliniiiititiiHiililiittiiiMiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiatifiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiitiiiitiimiii
Spomin na pok. Franca Boleta
Nedavno je v Ljubljani preminul S4-letn i učitelj Franc Bole. Se so med nami stanovski tovariši in drugi, ki so ga poznali, saj je bil znana kraška osebnost, posebno znana in priljubljena v Brkinih, kjer je po maturi na koprskem učiteljišču na Misličah nastopil svojo (menda) prvo službo. Tukaj se je hitro udomačil, se vživel v ondotno življenje in vzljubil Brkine in Brkince. Ko se je oženil s svojo bivšo učenko z Mi-slič, se je s temi kraji še bolj spojil. Pokojni Venturini, njegov sošolec, mu je pravil, «brkinski bog», kar je pomenilo, kako so ga v teh krajih cenili.
Bil je impozantna pojava: visok, čokat, izredno močan — «Kraški Krpan», kot so ga rtazivali njegovi tovariši. S tem se je ujemal njegov kremeniti značaj, ki se je zrcalil v njegovih prodornih očeh in o besedi in dejanjih. Bil je miselno prožen in se je o »saki situaciji hitro znašel. Kot svoboden in resnicoljuben ter demokratično usmerjen ljudski učitelj se je boril proti socialnim krivicam. Zlasti pa je nastopil, ko so naši kraji padli v kremplje fašizma in se je razbohotila brezpravnost. Ta zloglasna era je bila živa knjiga za spoznanje teorije in prakse imperializma ter je še bolj ojačila socialistično miselnost mladih učiteljev (Hreščak, Pahor i, dr.)
Sežansko učiteljstvo, ki je veljalo za najbolj napredno na Primorskem, je izvolilo Boleta za predsednika svojega društva. Fašizem ga je imel še bolj na piki. A preblizu tega Kraševca (oče je bil po rodu iz Tomaja) le niso marali. Ko te je namreč nekoč neko revše petelinilo in zaganjalo vanj ter ga je Bole le ostro premeril z očmi ne da bi si bil zavihal rokave, jo je «carissimo collega» pobrisal.
Bole je vztrajal na svojem drugem službenem mestu v Povirju pri Sežani. Ko pa mu je bilo vsako uspešno delovanje na rodni
zemlji onemogočeno, je odšel v Jugoslavijo. V Sloveniji je bil nekaj časa nekje v Savinjski dolini, nato pa več let do upokojitve na Ponikvi. Tudi tukaj je ostal, kar je bil na Krasu: dober ljudski učitelj in stanovski tovariš, družaben ter dosleden v borbi za socialne pravice. Pred izbruhom druge svetovne vojne se je iz varnostnih razlogov preselil v Banjaluko in od tam z aruzmo vred (z ženo in tremi otroki — en sin je zbežal že prej) odšel v partizane. Po osvoboditvi se je vrnil v izropano stanovanje. Odšel je iz Banjaluke m se nastanil v Ljubljani, kjer mu je pred več leti umrla žena. Bil je malone do zadnjega telesno in duševno klen in čil.
Sicer že močno zožen krog starejših znancev in stanovskih tovarišev, a veliko število njegovih učencev, ga bo ohranilo v lepem spominu.
Povrtnina
pod polivinilasto
«streho»
«Stekleni vrti» bodo, kaže, dobili resnega tekmeca, vsaj tako zatrjujejo sovjetski strokovnjaki, ki se bavijo z vrtnarstvom. S poskusi so namreč dosegli mnogo boljši pridelek povrtnine, ki so jo gojili pod prosojno «streho» iz plastičnega materiala (to so nekakšne plahte iz poliamida in polietilena). Boljši so od stekla, ker zelo dobro prepuščajo utravioletne žarke, ker so lahke, jih lahko prenašajo, stroški za nakup plaht pa so manjši. Kot rečeno, prvi poizkus v podmoskovskem kolhozu «Dmitrovski» je dal obilnejši pridelek povrtnin, kot je bil prejšnji v «steklenem vrtu».
MINISTRA ZA JAVNA DELA
Zgodnja rdeča pesa za tržaški trg
Tudi to posestvo skrbnega Prodana naj bi razlastili za zidanje hiš
Nabiranje sveže zelenjave za mestne gospodinje
Ce ji bodo razlastili vrtove ne bo več tako vesela
Vrtnar Poljšak je tudi skrben vinogradnik
i
Zampieri si pomaga pri obdelavi vrta s strojem, ker je danes težko dobiti delovno silo
•5
Domači pridelki so na
na debelo najbolj cenjeni
Primorski dnevnik	— s —	31. maja ium		
Vreme včeraj: najvišja temperatura 24.5, najnižja 17.8, ob 19. uri 22.8; vlage 62 odst. zračni tlak 1005.5 raste, veter 6 km severoza-hodnik, nebo 3 desetine pooblače-no, morje mirno, padavin 0.9 mm, temperatura morja 18.8 stopinje.	Tržaški dnevnik	Danes. NEDELJA, 31. maja Angela Sonce vzide ob 4.19 in zatone ob 19.46. Dolžina dneva 15.27. Luna Viride ob 23.56 in zatone ob 8.16 Jutri, PONEDELJEK, 1. junija Radovan
IZ SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA	VPRAŠANJE OBČ. SVETOVALCA DR. SIMČIČA ŽUPANU	i	ŠOLSKE PRIREDITVE		9 .lfiTv’- •
Uspele stavke kamnarjev, carinikov in uslužbencev Obč. potrošne ustanove
Zaprte vse zasebne lekarne razen osmih dežurnih, kjer so prodajali zdravila io za nujne primere
Te dni smo v pravem valu stavk. Včeraj so stavkali kamnarji in klesanji, carinski uslužbenci ter uslužbenci Občinske potrošne ustanove (ENCO), lekarnarji pa so zaprli lekarne.
Najbolj se je poznala 48-urna stavka carinskih uslužbencev, saij je prizadela pristanišče in mejne prehode. StaVka je bila skoraj stoodstotna, vendar se je promet kljub temu delno razvijal. Iz novega pristanišča So poslali vse tranzitno blago za inozemstvo, in sicer skupno 122 vagonov, na tirih pa je ostalo 10Q vagonov sladkorja za notranji trg ter 50 vagonov železa za Italsider, to je nepokvarljivega blaga. Iz starega pristanišča pa so poslali v inozemstvo 12 vagonov čebule in 1 vagon suhega sadja. V starem pristanišču je ostalo na tirih 34 vagonov, naloženih s kromom, in 32 vagonov drugih rud. Stavka se je končala opolnoči. Uslužbenci so napovedali stavko iz normativnih razlogov, ker ne zahtevajo poviškov. Ta teden pa bodo stavkali pristaniški delavci.
Stavka delavcev v kamnolomih je popolnoma uspela kot v torek. Povprečno je stavkalo v nabrežin-skih, repentaborskih, tržaških in bolgunških kamnolomih 98 odstotkov delavcev, tako da je delo popolnoma počivalo. Ti delavci stavkajo, ker se nočejo delodajalci pogajati z njimi za sklenitev nove delovne pogodbe na podlagi njihovih zahtev.
Včeraj so stavkali tudi uslužbenci Občinske potrošne ustanove, pod katero spadajo občinska restavracija pri železniški postaji, podporni menzi v Ul. Gambini in v begunskem naselju na Padri-čah, občinska prodajalna in dve občinski mesnici. Stavke so bili delno oproščeni uslužbenci obeh podpornih menz, v katerih so včeraj delili samo kosilo. Zato so bile občinska restavracija, mesnici in prodajalna z živili ves dan zaprte.
Uslužbenci zahtevajo sklenitev pogodbe v podjetju s povečanjem doklad osebja v menzah, uveljavljenje pogodbe trgovinske stroke za mesnico in prodajalno, štirinajsto plačo ter izboljšanje hranarin za časa bolezni ali nesreč. Uprava ENCO pa je vse te zahteve zavrnila. Stavka je bila popolna in ob 16. uri so se uslužbenci sestali na enotni skupščini, na kateri so razpravljali o položaju in sporu.
Včeraj so bile zaprte vse zasebne lekarne; za nujne in izredne primere pa je imelo odprta o-kenca osem dežurnih lekarn. Zapora lekarn je bila vsedržavna in z njo so lekarnarji protestirali proti neugodnemu položaju zaradi velikih davkov, proti zastarelim predpisom itd., pri nas pa so protestirali tudi proti lekarnam I-NAM, ki obstajajo le v tako imenovanih novih pokrajinah. Stavka se je tikala 52 lekarn v mestu in 4 lekarn v okolici. Odprte pa so bile vse tri lekarne INAM to je Trgu Oberdan
na Akvedotu, na in pri Sv. Jakobu.
■aiiiiiaiiaiiumiiiiiiiii ...................................................aaaaaaaaaa..
VČERAJ NA DUNAJU
Razprava o centru za teoretsko liziko
Včeraj je bila na Dunaju prva seja znanstvenega sveta mednarodnega centra za teoretsko fiziko v Trstu, ki ga sestavljajo priznani znanstveniki iz raznih držav. Italijo je zastopal ravnatelj zavoda za fiziko tržaške univerze prof. Budini. Na prvi seji ni bil prisoten sovjetski predstavnik, ki bo imenovan v najkrajšem času.
Na seji so znanstveniki razpravljali predvsem o nalogah in o statutu mednarodnega centra za teoretsko fiziko v Trstu ter o znanstvenih načrtih za prihodnje leto, se pravi za prvo leto delovanja tega važnega znanstvenega centra. Na seji sta bili podani dve poročili o organizaciji in o sedanjih pripravah za začetek začasnega delovanja centra, kakor tudi za gradnjo novih prostorov v Miramaru, kjer bodo sezidali tudi stanovanja
za znanstvenike, tehnično osebje in štipendiste.
Prisotni znanstveniki so tudi u-radno sklenili, da bodo pripravili vse potrebno za čimprejšnji podpis sporazuma o sodelovanju med mednarodnim centrom za teoretsko fiziko v Trstu in evropskim centrom za jedrske raziskave v Ženevi.
Znanstveni svet je razpravljal tudi o prometnih zvezah, ki vežejo Trst z ostalim svetom in zlasti s kraji, kjer obstajajo znanstvene ustanove jedrske energije in fizike ter je sklenil, da je treba priporočiti italijanskim pristojnim krogom ustanovitev letalske zveze med Trstom in Ženevo. Med obširno razpravo je bilo izrecno poudarjeno, da je tržaški center nekaj popolnoma novega na tem znanstvenem področju.
Na sestanku je bilo tudi sporočeno, da je mednarodna ustanova UNESCO sklenila denarno podpreti tržaški center za teoretsko fiziko.
Prihodnja seja znanstvenega sveta mednarodnega centra za teoretsko fiziko bo septembra v Trstu.
Proti razlastitvi zemliišč pod Rovtami
Odlok ministra za javna dela je popolnoma neupravičen
Svetovalec Skupne slovenske liste dr. Simčič je v petek dne 29. maja predložil tržaškemu županu dr. Franzilu sledeče pismeno vprašanje;
Iz časopisov sem izvedel, da je minister za javna dela g. Pierac-cini kot najvišja oblast odredil vključitev področja pod Sv. Ano (pod Rovtami) med zemljišča, ki so v smislu zakona št. 167 z dne 18. aprila 1962 določena za cenena ljudska stanovanja. S tem odlokom je minister razveljavil soglasni sklep občinskega sveta, sprejet na seji dne 15. julija 1963. Minister Pieraccini gotovo ni izdal tega odloka na lastno pobudo, ampak zato, ker je kdo zanj posredoval in ga slabo informiral. Gospod minister ni niti malo upošte-
posestnikov, da so skoro na celotnem področju pod Rovtami vrtovi v polnem razvoju in da so njihovi pridelki važni ne samo za tamkajšnje področje ampak tudi za gospodarstvo celotne tržaške pokrajine.
Prav tako neosnovana, samovoljna in celo žaljiva je trditev, da je hotel občinski odbor z izključitvijo področja pod Rovtami ščititi zasebne koristi na škodo javnih koristi. Občinski odbor je sprejel ta sklep po pazljivi in temeljiti proučitvi ne v zaščito koristi nekaj desetin malih posestnikov, ampak zato, da bi ostali nedotaknjeni vrtovi v tržaški okolici, ki vsak dan dobavljajo tržaškemu trgu svežo zelenjavo.
Tudi omenjeni kmečki organiza
val želje ter zaključkov občinske- , ejjj sta mnenjaj da bi uničenje
era cvpta nnnncno vcpcra nrpn ival- t __x___________________
ga sveta, odnosno vsega prebivalstva našega mesta.
Njegovi razlogi so povsem ne-osnovani, samovoljni in — kar je najhujše — v popolnem nasprotju s soglasnim mnenjem občinskega sveta, ki gotovo bolje pozna položaj kakor kdorkoli drug. Dejansko ne drži, da bi obdelovanje vrtov nazadovalo zaradi bližine naselij in nekaterih industrijskih podjetij. Občinska komisija in odbor sta svoj čas prišla do nasprotnega zaključka in sta usvojila vlogo Kmečke zveze in Zveze malih
iiiiiitiiiiiiimtimiiiiinmmiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiimiiiimiimiiimiiiiiimiiiniiimiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiitiiiiimiimiiiiiiininiiinimiiiiiiuiiHimiii
PODATKI TRGOVINSKE ZBORNICE ZA APRIL
Turistična dejavnost narašča: vedno več domačih in tujih turistov
Porast števila in vrednosti kupoprodajnih pogodb - Stagnacija trgovine na drobno
Tržaška trgovinska zbornica je objavila svoje redno mesečno poročilo, ki se nanaša na gospodarski in socialni položaj tržaškega področja v mesecu aprilu. V obravnavanem mesecu je bilo v tržaški občini 278.995 prebivalcev, na celotnem področju in torej v vseh šestih občinah, pa 305.562 prebivalcev.
Turistična dejavnost narašča, saj so prijavili v hotelskih in drugih gostinskih obratih 29.442 nočnin italijanskih in 20.194 nočnin tujih turistov in torej 22,8 odst. odnosno 16,2 odst. več kot v istem mesecu lanskega leta. V prvih štirih mesecih je bilo 99.676 nočnin italijanskih in 52.390 nočnin tujih turistov, medtem ko je bilo v, istem razdobju lanskega leta 82.584 odnosno 40.729 nonpin.
Na tržišču z neprimičninam; so aprila zabeležili 312 kupoprodaj nepremičnin v prijavljeni vrednosti 1.061 milijonov lir, medtem ko so v istem lanskem mesecu zabeležili 276 kupoprodaj za 663 milijonov lir. V prvih štirih mesecih so prijavili 1.126 kupoprodaj nepremičnin za 3.876 milijonov lir (v istem lanskem razdobju 1.053 za 3.243 milijonov lir).
Tržaški pristaniški promet je a-
5. JUNIJA SEJA POKRAJINSKEGA SVETA
50 milijonov za popravilo stavbe na Trgu Oberdan 6
V njej bo začasno mednarodni center za teoretsko fiziko
Prihodnji petek, 5. junija, bo pokrajinski svet nadaljeval s svojim zasedanjem, ki ga je prekinil mesec dni pred volitvami, da so lahko svetovalci posvetili svojo aktivnost volilni propagandi za izvolitev deželnega sveta. Za prihodnjo sejo je pokrajinski odbor sestavil obširen dnevni red, v katerega pa ni vključena točka o predložitvi v obravnavo in odobritev letošnjega proračuna, o katerem je odbor že razpravljal. Pričakovati pa je, da bodo o proračunu začeli razpravljati najkasneje na drugi ali tretji seji, da bodo o njem lahko glasovali pred koncem prihodnjega meseca.
Sedanji dnevni red vsebuje mnogo zanimivih upravnih točk, med katerimi je treba omeniti izvolitev pokrajinskih predstavnikov s razne upravne svete javnih ustanov, (tudi predstavnika v upravni svet slovenske trgovske akademije v Trstu); konvencijo z u-stanovo INADEL za ambulatorij-ske usluge pokrajinske psihiatrične bolnišnice članom te bolniške blagajne; pristop pokrajinske u* prave v splošni konzorcij za tržaško univerzo; spremembo statuta in prispevka pokrajinske uprave tržaškemu centru za diagnozo in zdravljenje rakastih obolenj in točka o najemu 50.000.000 lir posojila za popravilo stavbe na Trgu O-berdan štev. 6, kjer bodo začasno namestili mednarodni center za teoretsko fiziko. Poleg tega pa bodo morali svetovalci potrditi še vrsto sklepov, ki jih je sprejel odbor.
Pokrajinski odbornik za zdravstvo dr. Fogher se je v preteklih dneh vrnil iz Bologne, kjer se je udeležil drugega vsedržavnega kon. gresa o proučevanju prehrambene higiene.
Na kongresu so razpravljali predvsem o izbiri hranil, o ugotavljanju vsebine bioloških in hranilnih snovi v hrani; o pridelovanju predelavi ir. konserviranju hrane v luči najmodernejših tehnoloških postopkov, kakor tudi o vprašanjih, zakaj si ljudje izbirajo dolo-ceno hrano. Na zasedanju so zaradi obširnosti vprašanja podrobno razpravljali le 0 hrani, ki vsebuje beljakovine. Vsa znanstvena poročila so imeli priznani znanstveniki.
Kongres je še posebno zanimal odbornika dr. Fogherja, ker se sedaj na pobudo pokrajinske uprave zanima za sklicanje deželnega sestanka upraviteljev in znanstve-
nikov, na katerem bodo razpravljali ò prehrambeni higieni in o obrambi pred ponarejevanjem živil. Kongresa v Bologni se je udeležil tudi komisar občinskega higienskega urada dr. Bruno Riva.
Izjava Nove DZ-CGIL o notranjih komisijah
Tajništvo Nove delavske zbornice CGIl je objavilo naslednje sporočilo;
V zadnjih mesecih je Nova delavska zbornica CGIL skušala s primernimi stiki z delodajalskimi združenji zagotoviti redni potek volitev notranjih komisij in njihovo zaščito. Ker pa kljub tem pobudam in dobri volji, ki jo je pokazala DZ-CGIL, vprašanja niso rešili, je pokrajinska sindikalna organizacija CGIL opozorila na dejanski položai v Trstu ter obvestila sindikalno združenje Intersid, ki vključuje podjetja z državno udeležbo, ter Združenje jndustrij-eev, da velja v Trstu samo vsedržavni sporazum o ustanavljanju in delovanju notranjih komisij, ki so ga 8. maja 1953 podpisali Conf-industria ter CGIL, CISL in UIL. Tržaško združenje industrijcev, tukajšnji Intersind in Nova delavska zbornica, ki so obrobne organizacije, morajo zato spoštovati vsedržavne sjorazume. Toda Intersind je izjavil, da teh sporazumov ne bo upošteval.
Nova DZ-CGIL poudarja nujnost, da se mora položaj tudi glede notranjih komisij normalizirati z uveljavljenjem omenjenega sporazuma. Nedopustna in anahronistična je namreč vsaka različna ureditev te zadeve kakor je tudi nedopustno pomanjkanje vsakega jasnega stališča na tem področju.
• Občinski odbornik dr. Verza se bo udeležil študijskega zasedanja o demokratični decentralizaciji občinske uprave na krajevne odbore, ki se bo začelo danes v Bologni.
• Danes, 31. maja ob 11. url bosta na Trgu Sv. Jakoba govorila Paolo Sema in poslanka Marija Bemetič o temi «Demokratična enotnost za socialni in politični napredek dežele». Predsedoval bo deželni svetovalec Giordano Pacco.
prila dosegel 548.234 ton in je bil za 24 odst', višji kot marca, odnosno za 29,1 odst. višji kot aprila lanskega leta. V prvih štirih mesecih je pomorski promet dosegel 1.972.798 ton in je bil za 16,9 odst. višji kot v istem lanskem razdobju.
Železniški promet je aprila dosegel 144.163 ton in je bil za 20,9 odst. nižji kot marca, odnosno za 23,4 nižji kot aprila lanskega leta. V prvih štirih mesecih je železniški promet dosegel 803.549 ton in je bil za 6,6 višji kot v istem lanskem razdobju.
Trgovina na drobno aprila ni zabeležila najboljših kupčij in to tudi zaradi neugodnega vremena, tako da so bile zlasti prizadete trgovine z obutvijo in oblačili. Povečala se je prodaja zlatarskih izdelkov v zvezi z birmo, normalne so bile prodaje pohištva in stanovanjske opreme. Znižale so se prodaje prehrambenih proizvodov. Prodaje z boni in na obroke so bile normalne. Zvišale so se zaloge in kroženje blaga je bilo počasno.
Ob koncu aprila je bilo vseh zaposlenih na tržaškem področju 97 tisoč 364 ali 167 več kot 31. marca.
V	primerjavi s 30. aprilom 1963. leta se je število zaposlenih zvišalo za 1,7 odst. Brezposelnih je bilo 30 aprila 7398 ali 76 več kot marca.
V	primerjavi s 30. aprilom 1963. leta je bilo brezposelnih 868 ali 10,5 o-dst. manj.
V UL. PONDARES
Danes pokrajinski kongres UDI
Danes ob 9. uri se bo v dvorani v Ul. Pondares začel šesti pokrajinski kongres Zveze italijanskih žena s poročilom Jole Burlo o temi: «Enotnost emancipacije žena za na. predek družbe». Sledila bo diskusija z izvolitvijo vodilnih organov, kongres pa bo zaključila Maria Pas. sigli, članica vsedržavnega predsedstva UDI.
Poleg delegatk, ki bodo zastopale, okrog 5000 italijanskih in slovenskih
članic zveze, se bodo kongresa udeležile tudi predstavnice ženskih or-ganizacij iz Jugoslavije, Avstrije in iz Vajonta.
POLETNI URNIK SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA Od ponedeljka, 8. junija bo v uradu Slovenskega gospodarskega združenja veljal sledeči poletni urnik: Vsak dan od 8. do 14. ure, v torek in petek od 8. do 13. ure in od 17. do 18. ure, v soboto od 8 do 13. ure.
V nedeljo, 7. junija, bodo v tr-žiški ladjedelnici splovili motorno ladjo «Eros», ki jo je naročila grška turistična organizacija iz Aten. Gre za 4300-tonsko ladjo-trajekt, ki ima naslednje značilnosti: dolžina 96,80 m, širina 16 m, hitrost 17 vozlov, prevažala bo 594 potnikov in 55 avtomobilov. Splavitev bo ob 11. uri.
SLOVENSKI KLUB priredi v nedeljo, dne 21. junija enodnevni izlet z avtopulmanom
v PREDJAMSKI GRAD, PIVKO JAMO, POSTOJNO (kosilo), RAKOV ŠKOCJAN.
Cena za vožnjo in kosilo v Postojni je 2.300 lir. Prijave v potovalni pisarni AURORA v Ul. Cicerone 4.
Prosimo reflektante naj pohitijo s prijavo!
V torek, 2. junija, si obljubita večno zvestobo ONDINA MAJCEN in
DAVORIN TAVČAR iz Trsta.
Starši in sorodniki jima želijo vso srečo na noci življenjski poti.
teh vrtov pomenilo splošno škodo Po vsem tem se zdi odlok mini stra za javna dela popolnoma ne razumljiv, razen če nima političnega značaja, to je če ne misli omenjenih malih posestnikov samo zato, ker so zvečine pripadni ki slovenske narordne manjšine.
Končno je popolnoma neosnova na tritev, da je področje pod Rovtami nujno potrebno za gradnjo ljudskih hiš. v Trstu je dovolj razpoložljivih zemljišč tudi v sre dišču mesta in lahko služijo za gradnjo ljudskih hiš, namesto da bi razlaščali zemljo, ki io ljudje že od pamtiveka obdelujejo kot vrtove. Sicer pa je bilo ugotovljeno, da področja, ki so vključena v gradbeni načrt, več kot zadoščajo ne samo za sedanje potrebe ampak tudi za bodoče gradnje ljudskih hiš.
Iz vseh teh razlogov si dovoljujem, gospod župan, vprašati Vas, ali se Vam ne zdi potrebno vložiti takoj na Državni svet priziv proti odloku ministra za javna dela, ker je očitno neosnovan ter v nasprotju s koristmi našega prebivalstva.
Gala predstava cirkusa Orfei
Cirkus Orfei Liane, Nanda in Rinalda Orfei se je sinoči z gala predstavo predstavil tržaškemu občinstvu, ki je do kraja napolnilo razsežne tribune in z nedeljenimi simpatijami pozdravilo cirkuške artiste in jih nagradilo z zasluženim aplavzom, katerega je bila deležna tudi simpatična Liana Orfei v svojem prikupnem otvoritvenem nagovoru. Med občinstvom smo o-pazili tudi župana dr. Pranzila s soprogo in druge mestne osebnosti.
Cirkus Orfei se je predstavil s tradicionalnim programom, ki pa je bil na visoki artistični ravni. V prvem delu so se predstavile avstrijske sestre Schwarz z višinskim baletom, naravnost neverjeten a-krobat v kovčku, drzna argentinska trapezista Pedrito in Carm.ela, žongler Ferdinando Orfei, akroba-ti-biciklisti Zavatta-Wilson, skupina madžarskih ekvilibristov na japonskih drogovih, dteserm Ferdi nando in Rinaldo Orfei z vrsto prekrasnih konj od lipicanskih do holandskih in arabskih, slovle ja-halke sestre Ahmedin, sloni, zebù in seveda nepogrešljivi klovni s svojimi bolj ali manj posrečenimi in originalnimi dovtip''.
Drugi del programa se je začel z dresurnimi nastopi Franca Migliorinija z berberskimi levi, bengalskimi tigri, rjavimi, belimi m tibetanskimi medvedi, nadaljeval pa se je Z akrobatinjo Car-mencito, s slovito trapezistko Romano Bulmann, s slovitimi akrobati na vrvi Fellerji, ki so še posebno navdušili, in zaključil s črnskim folklornim plesom in požiralci ognjev iz Nigerije ter s slovitimi kitajskimi žonglerji in akrobati s Formoze.
Skratka; zabave, razvedrila in resničnega občudovanja drznosti, spretnosti in izvežbanosti artistov je bilo dovolj.
društvo
Barkovlje
organizira
«TRST 64»
drugo
revijo
slovenske
popevke
Igra
orkester
tMIRAMAR»
IR. in 14. junija v AVDITORIJU
ENALOTTO
Natečaj št. 22
ZMAGOVITI STOLPEC
Bari	. <
Cagliari > Firence Genova Milan Neapelj Palermo Rini	. .
Turin Benetke Neapelj II Rim II
84
15 29
16 10 81 19 16 50 71 12 83
2
1
1
1
1
2
1
1
X
2
1
2
PROVIZORIČNI dobitki
za zmagovalce z 12 točkami
lir	12.003.000
I I točkami
lir	173.100
10 točkami
lir	15.400
Dokončne kvote določi » srednja komisija
*
Ohranite odrezek, da boste imeli pravico do nagrade
Darovi in prispevki
Rožanca Pepca s Ponteroša daruje 1000 lir za Dijaško Matico.
SOŽALJE
Svojemu delovnemu tovarišu Aldu Brusu izrekajo nameščenci ZTT in osebje Primorskega dnevnika izkrc-no sožalje ob smrti njegove žene Loredane.
Včeraj-danes
niiiiiiiiiiiiii>iiMiiiiiiiiniiiiiiiiiMliiillilliiiiiiuiiiiMliinlMliiii>iliiiliiiMiiliiiiiiiiiillliilllliiliiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiliiiiiiiiiilllllliiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|l|i,il„„„,li„„„„„,l„,l,iill,iiilniiilllll,lmIlllllilllllllilili
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
30. maja 1964 se Je v Trstu rodilo 18 otrok, umito pa Je 7 oseb.
UMRLI SO: 59-letna Eufemia Cri-sanaz por. Iorio, 70-letni Massimiliano Savini, 57-letna Vittoria Deipa-se por. Vaseotto, 73-letni Carlo Ku-sehe, 82-letna O real a Marega vd. Čerin, 904etmi Arturo Ussai, 76-letna Speranza Mlsan vd. Eliezer.
OKLICI: delavec Mario TittorelM Itn delavka Bruna Segnalino, mesar Vito Pellicoro In tkalka Diana La-
A MEHIČANKE, ITALOAMEHICAN-
KE, Španke, Nemke, Slovanke, A-rabkl-nje, Indonezijanke, Korejke, Havajke, Rodezijke, ki prihajajo v Italijo, bt se poročile z Italijani. Takojšnja zaroka. Pisati dopisnico na naslov «Oh* Eureka», casella 5013 Roma.
AMERICANE,	ITALO AMERICANE,
spagnole, germaniche, slave, arabe, indonesiane; Coreane, Hawaiane, Ro. desiane venendo in Italia sposerebbero Italiani. Fidanzamento immediato. Scrivere su cartolina al «Club Eureka», casella 5013 Roma.
kovic, grafični Izvedenec Carmelo Reale in prodajalka Tatiana Creva-tin. mizar Giovanni Hauser in uradnica Maria Luisa Dessi, trgovec Gustavo Sansone in gospodinja Grazia Porcelluzzi, električar Gianfranco Cassano in prodajalka Rosa Maria Lumianl, trgovec Antonio Ferrari in uradnica Nidla de Gavardo, železničar Luciano Birsa in bolničarka Ida Moretti, električar Argeo Lenaz In gospodinja Lucia Spiga, legalni prokurator Giovanni Zigante in odvetniška pripravnica Maria Vittoria Lo Cicero, podčastnik Pietro Mauro In baristka Fulvia Brun Rizza, Sofer Gioacchino Giurgiovicb in delavka Liana Coslovich, pomorščak Antonio
Ferrila In gospodinja Nllva Dagri, legalni prokurator Pierpaolo Longo In gospodinja Marina Strudthoff, mehanik Bruno Verzegmassi in gospodinja flavia Soffici, uradnik Carlo Klun in prodajalka Maria Busdon, ba-rist Bruno Punis In gospodinja' Fulvia Noliicih, karabinjer Rem0 Gniu-va in gospodinja Elda Stocovi-cih, mi-zar Mario Vattovani In prodajalka Elda Vascotto, Sofer Pietro Odonl In gospodinja Maria Martellato, uradnik Alberto Spanghero In učiteljica Annamaria Gorlup, asistent Fulvio Franchino in tipkarica Anna Mari» Solo-frizzo, čuvaj Nicola Buoolno In gospodinja Emma Migliorino, trgovec Giovanni Bi arieti in in gospodinja Vanda Cover, uradnik Giuseppe La-terza in uradnica Dorina Scomer-sioh, prodajalec Mario Zetto in u-radinica Maria Kogej, industrijski izvedenec Fulvio Živali In knjlgovod-kinja Marij Luisa filosa, mehanik
URARNA — ZLATARNA
•— LAURENTI
Trst, Largo S. Santorlo, «
Tel. 723240
Bogata Izbira najboljših švicarskih znamk ur in zlatnine za BIRME, POROKE in KRSTE Poseben popust !
Za vašo poroko...
<F0T0CRAFIA> EGON
TRST - Ulica Oriani št. 2 (Barriera) — Telefon 93-295
Umberto LitRiasi in gospodinja Giuseppina Maria Amtonac, trgovski pot. nik Giorgio Rigo m uradnica Era Oudemo, postajni uslužbenec Dl no Fontebasso in vzgojiteljica Oliva Corona, uradnik Fraincesco Ragazzini in gospodinja Nives Gandotto, kuhar Fulvio Sbrocchi in šivilja Anna Cap. peMarl, uradnik Pietro Ambrosi in gospodinja Liliana Valentin, cerar Mauro Valentini in delavka Romana Meluoci, kapitan Giulio Baldi in u-radnica Vanna Tikal, uradnik Giorgio Štern in socialna asistentka Graziella Anna Castellani, pomorščak Giuseppe de Posarelli in uradnica Diana Vetere, uradnik Franco Duba-ni in gospodinja Licia Macor, prodajalec Gino Fischi anz in gospodinja Milena Rogovic, uslužbenec pri Državnem svetu za raziskovanja Nicolò Venier in uradnica Maria Grazia Zuani, umetnik Gilfranco Baroni in uradnica Livla Tolusso, legalni prokurator Sergio Može In učiteljica
Marialuisa	Ohiandussi.				
	LOTERIJA				
BARI	84	20	73	69	53
CAGLIARI	16	62	6	28	36
FIRENCE	29	8	25	57	49
GENOVA	16	67	85	66	49
MILAN	10	79	20	36	42
NEAPELJ	81	12	43	72	7
PALERMO	19	37	60	74	3
RIM	16	83	81	8	42
TURIN	50	19	29	73	63
BENETKE	71	90	67	88	62
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (1. — 7.)
Giusti, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Rossetti, Ul. Cambi 19; dr. Signori, Trg Ospedale 8; Tamaro cómp. Neri, Ul. Dante 7; Godina, Trg S. Giacomo 1; All» Minerva, Trg S. Francesco; Al Due Mori, Trg Unità 4; G. Papa, Ul. Fellugia 46.
NOČNA SLUŽBA LEKARN <1. — 7.)
Godina. Trg S. Giacomo 1; Alla Minerva, Trg S. Francesco 1; Ai Due Mori, Trg Unità 4; G. Papa, Uil. Felli! ga 46.
NIŽJE SREDNJE ŠOLE V TRSTU prirejajo danes 31. maja t. 1. ob 17. uri SKUPNO ŠOLSKO PRIREDITEV v dvorani AVDITORIJA.
Na sporedu je zborno petje, narodni plesi, deklamacije, dramatski prizori.
Vstopnice so v predprodaji eno uro pred pričetkom v Avditoriju.
Osnovni šoli lz Bazovice in Gropa-de priredita danes 31. maja 1964 ob 17. uri zaključno šolsko prireditev v dvorani v Bazovici. Vljudno vabljeni.
Slovensko gledališče v Trstu
Gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja
V	soboto, 6. junija ob 21. uri v AVDITORIJU
V	nedeljo, 7- junija ob 17. uri v AVDITORIJU
V	ponedeljek, 8. junija ob 20.30 v Prosvetnem domu
na OPČINAH
ALEXANDRE RIVEMALE
REZERVIST
komedija v treh delih (UPRIZORITEV NAGRAJENA S PRVOMAJSKO NAGRADO 1964)
Nastopajo:
JANEZ BERMEZ, MARIJAN BREZNIK, MARJAN DOLINAR, FRANCI GABROVŠEK, PAVLE JERŠIN, SANDI KROŠL, MARJANA KROŠLO-VA, MIJA MENCEJEVA, VO-LODJA PEER, JOŽE PRISTOV, JANEZ ŠKOF, JANA ŠMIDOVA in sodelavci.
Scena: AVGUST LAVRENČIČ Kostumi: ALENKA BARTLOVA Glasba: HENRI BETTI Lektor: BRUNO HARTMAN Režija: MIRAN HERZOG
Prodaja vstopnic od petka, 5. junija dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane.
Slovensko gledališče v Trstu
Danes, 31. t. m. ob 15. in ob 20. uri v Ribnici Shakespeare • Javoršek
Iz take smo snovi kot sanje
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo «S. Škamperle»
priredi od 23. do 30. junija teden ljudske umetnosti.
Kdor želi sodelovati s svojimi deli dobi tiskana navodila v društvenih prostorih.
Razstave
V ponedeljek bo v pasaži Rossonl odprl svojo osebno razstavo mladi tržaški slikar Giorgio Miilia, čigar umetniške stvaritve smo mogli pred približno letom dni prav tako gledati v isti galeriji. Za letošnjo razstavo je mladi slikar pripravil kakih 30 olj. Razstava bo odprta od ponedeljka, 1. junija, do 10. junija.
Nazionale 15.00 «Chiamami buana» Technicolor. Bob Hope, Anita Kk-berg.
Arcobaleno 14.30 «I maniaci» Walter Chiari, Raimondo Vianello. Prepovedano mladini.
Excelsior 14.3Q «Óre rubate» Technicolor. Susan Hayward.
Fenice 15.00 «Il ballo delle pistole».
Grattacielo 15.00 «Una lacrima sul viso» Bobby Solo, Laura Efrik.’an.
Supercìnema 14.30 «Cacciatori (ji donne». Prepovedano mladini.
Alabarda 14.30 «Le tardone» Fran-chi-Ingrassia, Walter Chiari
Filodrammatico 14.30 «Maciste l’uomo più grande del mondo». Color-scope. Mark Forest.
Aurora 15.00 «Compagnia di codardi»
Cristallo 15.00 «Frenesia dell’estate» Vittorio Gassmam.
Capitol 15.00 «I fuorilegge del matrimonio» Ugo Tognazzi. Prepovedano mladini.
Garibaldi 15.00 «I tre moschettieri» Technicolor Milene Demongeot. Zadnji dan.	"*[
Impero 15X0 «L’uilttmo trend da Vienna».
Moderno 14.00 «La ragazza di Bube» Claudia Cardinale.
Astra 15.00 «Lj ragazza più bella del mondo».
Astoria 14.00 «Taras 11 magnifico» Technicolor.
Vittorio Veneto 14.45 «Jules Jim» Jeanne Moreau. Prepovedano mladini.
Abbazia 14.00 «Quel certo non so che» Technicolor. James Garner.
Ideale 14.00 Pugni puipe e pepite» Technicolor. John Wayne, Caputine.
Marconi 14.00 «Duello nel Texas» Technicolor. Richard Ha-rrison.
Skedenj 13.00 «Via col vento» Technicolor. Clark Gable, Vivien Leigh. Blagajna se zapre ob 21. uri.
Mali oglasi
POKRIVANJE PODOV in podi iz plastike. guma. linoleum od 450 lir dalje kv. meter. Preproge In plastične preproge za hodnike vseh vrst po zelo ugodnih cenah Zagotovljena namestitev izkušenih delavcev A.R.P.
ITALPLAST. Trst, Trg Ospedale 6, telefon 95-919.
PRODAMO »11 damo v najem v Sv. Križu pri Trstu trgevino-trafiko z raznim blagom. Telefonirati: 57339. OPREMLJENO SOBO z vsem kom-fortom oddam v najem. Pritličje, Ul. della Guardia 52. Leugihi,
Prosvetno društvo «Slavko Škamperle» priredi 28. junija enodnevni izlet v Logarsko dolino. Vpisovanje vsak dan v večernih urah v društvenih prostorih.
Prosvetno društvo Andrej Cok z
Opčin priredi v nedeljo 7. junija e-nodnevni izlet na Slavnik in v Skoc-jan z ogledom znamenite Škocjanske jame. Vpisovanje pri Draščkovih.
Prosvetno društvo Prosek-Konto-vel priredi v nedeljo dne 7. junija enodnevni izlet po Istri z ogledom Pulja. Vpisovanje vsak večer na sedežu društva na Proseku.
Prosvetno društvo v Skednju priredi 29. junija letos izlet n» Bled, Vpisovanje vsak dan, razen v sobotah In nedeljah, od 20.30 do 21.30 v društvenih prostorih, Skedenjska ulica 124-1. Zaključek vpisovanja z oddajo zadnjega mesta.
Prosvetno društvo «Iso Gruden» v Nabrežini priredi v nedeljo 14. junija enodnevni telet v Ajdovščino na revijo godb na pihaia. Vpisovanje za izlet vsak dan od 18. do 20. ure pri Rudiju Pertotu v Nabrežini.
URARNA IN ZLATARNA
KARLO MIKOU
TRST, Trg sv. Jakoba 3 Tel. 95-881 — Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
C1NÈ FOTOMATERIALE
SEGUI IN
Trst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361
vabt prijatelje in znance, naj ga obiščejo.
Hvala 1
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trat - Ul. at. Frančišku 2U Telefon
N O V O :
Sloan Wilson: MOŽ V SIVI FLANELASTI OBLEKI L 380
KINO SKEDENJ
predvaja danes, 31. t. m. z začetkom ob 13. uri film:
um* *m»u|«m« m
DAVID 0.SE17NICK
MARGARIT MITCHtll
WA COLVEIVTO
CLARK GAELE • VIVIEN LEI6H JiaiE HOWARD OLIVIAdeHAVILLAND
(V vrtincu)
Ostale predstave ob 17. in ob 21. uri. Izkoristite priliko in oglejte si ta čudoviti film!
ki je odprta vsak dan od 8. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9.30 do 13. ure
Nedeljsko jutro žrtvujte za ogled
STALNE RAZSTAVE POHIŠTVA
ZERI AL,
- POLEC RAZSTAVE POHIŠTVA Sl OGLEJTE TUDI TRGOVINO Z RABLJENIM POHIŠTVOM! -
Trst, Ul. Settefontane št. 58-62-64 KVALITETA IN DOBRE CENE
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Tudi branilec odv. De Grisogono zahteval popolno oprostitev Stena
Zaradi pomanjkanja dokazov oproščen upravitelj bara «Pipolo», ki je bil obtožen nenamernega umora
Na včerajšnji razpravi na kazenskem sodišču o škandalu v združenih bolnišnicah, je Stenov zagovornik odv. De Grisogono nadaljeval s svojim obrambnim govorom in predvsem obravnaval razna vprašanja v zvezi z zakonskimi predpisi glede del v javnih ustanovah. Predvsem se je De Grisogono zadržal na zanj važni zadevi o odobritvi že dokončanih del. To kar se je zgodilo v bolnišnicah, kjer je prišlo do odobritev po dokončanih delih, pomeni, da je uprava priznala opravljeno delo v smislu pogodbe. Po odobritvi torej ne pridejo več v poštev razne kasnejše pomanjkljivosti izvršenih del, kar pomeni, da je že z odobritvijo u-prava priznala funkcionalnost o-pravljenega dela. Branilec je nato odločno ločil opravljena dela, ki jih je dalo v zakup ravnateljstvo za javna dela in dela, ki jih je naročila uprava bolnišnic. Omenil j« tudi, da je treba pri tem ločiti
obtožnice, ki se nanašajo na potrditev del in na obtožnice, ki se ne nanašajo nanje.
S tem svojim dolgim razbremenilnim govorom je odv. De Grisogono prikazal svojo tezo, ki bo v veliki meri razbremenila dr. Stena, če jo bo sodišče sprejelo. Razbremenila bo tudi Cergola in Cisili-na, ker pri tem odpade obtožba goljufije pri oddajanju del v zakup. Na koncu svojega govora je branilec zahteval, naj sodišče oprosti Stena prve in druge obtožnice, to je goljufije.
Razprava se bo nadaljevala jutri, ko bodo spregovorili tudi drugi od. vetndki obrambe. Razprave si bodo sledile vsak dan, ker hočejo sodniki in odvetniki čimprej zaključiti kazenski postopek proti dr. Stenu, Cisilinu in Cergolu.
• * *
Na kazenskem sodišču, kateremu je predsedoval sodnik Renzi, se je moral včeraj zagovarjati 46-letni
Ktmnatncùm
m
predvaja danes, 31. t. m. ob 15. uri Lux . ULTRA-VIDES film:
LA RAGAZZA Dl BUBE
(Bubovo dekle)
Igrajo:
CLAUDIA CARDINALE GEORGE CHAKIRIS MARC MICHEL
V ponedeljek, 1. junija ob 18. uri ponovitev filma:
LA RAGAZZA Dl BUBE
(Bubovo dekle)
Klaro «IBIS» PROSEK
predvaja danes, dne 31. t. m. z začetkom ob 16. uri barvni film v Cinemascope:
IL MISTERO DEL TEMPIO INDIANO
(Skrivnost indijskega templja)
Indija dežela skrivnostne ljubezni in smrti! Igrajo: LEX BARKER — PAUL GUERS — SENTA BERGER — CLAUDINE AUGER
KINO PROSEKJCONTOVEJJ
predvaja danes, 31. t. m. ob 16. uri Titanus Cinemascope barvni film:
Antinea, l’amante della città sepolta
(Antinea, ljubimka pokopanega mesta)
Igrajo: RAYA HARAREET, AMEDEO NAZZARI, GIULIA RUBINI in J. L. TRINTIGNAT
KINO «ROSANDRA» BOLJUNEC
predvaja danes, dne 31. t. m. z začetkom film v Cinemascope:
ob 18. uri barvni
4L TESORO DEL LAGO D’ARGENTO»
(Zaklad Srebrnega jezera)
Igrajo: LEX BARKER — PIER E BRICE — KARIN DOR — HERBERT LOM — MARIANNE HODE Film je bil sneman v Jugoslaviji!
1.I
rc
Radio Trst A
8.00	Koledar; 8.30 Poslušali boste...; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slov. pesmi; 10.00 Maša, nato Orkester Gold; 11.15 Oddaja za naj-mlajše, nato Harmonikar Jacque;
12.00	Slov. nabožna pesem; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 Glasba po željah;
14.45	Karakteristični ansambli; 15.10 Jam session; 15.30 Radijska novela; 16.30 Popoldanski koncert; 18.15 Kavarniški koncert;
18.30	Po društvih in krožkih;
18.45	Betty Curtis in Claudio Villa; 19.00 Sonate a tre; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Dunajske melodije: 20.00 Sport; 20.30 Iz slov. folklore; 21.00 Vabilo na Ples; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Čajkovski: Simfonija št. 4; 22.50 Pie/Site z nami.
9.30	Kmetijska oddaja; 12.15 Danes na športnih igriščih; 14.00 El Campanon.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 8.50 Domače viže; 9.00 Reportaža; 9,15 Zabavni zvoki;
9.45	Zbor učiteljišča iz Tolmina;
10.00	Prenos RL; 10.30 Simf. plesi; 11.00 Festival slovenske popevke; 11.30 Reportaža; 11.50 in 12.50 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 13.30 Sosedni kraji in ljudje; 14.00 Glasba po željah; 15.15 Orkester Win-terhalter; 15.30 Domače pesmi;
16.00	Prenos RL; 19.00 Športna nedelja; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba.
Nacionalni program
6.30	Vreme na ital. morjih; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna glasba; 11.10 Sprehod skozi čas; H.35 Roditeljski krožek; 13.15 Giro d’Italia; 13.30 Vzporedni gla-
Mario Bose iz Ul. Limitanea 4, u-pravitelj bara «Pipolo» v Ul. Giulia 5 zaradi nenamernega umora. Dogodek, ki je privedel Boseja pred sodnike, se je pripetil 13. junija 1962. leta zvečer, ko je prišel v bar Pipolo 60-letni Giovanni Giacomelli iz Ul. Cunicoli 10. Giacomelli je bil pijan in je začel najprej motiti goste, od katerih je zahteval cigarete. Nekdo mu je dal cigareto, da bi ga iznebil, toda Giacomelli se ni zadovoljil s tem in je zahteval tudi kavo. Pri tem se je začel nedostojno obnašati in iz-ražati. Bose je seveda pozval Giacomellija naj zapusti bar, toda pijanec ga ni poslušal. Naveličan je Bose prijel pijanca in ga pospremil do vrat lokala, ga pustil na pločniku in mu zabičal naj se ne vrne v notranjost. Komaj je izpustil Giacomellija je ta, bil je netr-den na nogah, padel in si pri tem zlomil desni kolk. Giacomellija so prepeljali v bolnišnico, kjer je potem podlegel zaradi zadobljene poškodbe. Odtod obtožnica proti Bo-seju, da je povzročil Giacomellije-vo smrt.
Branilec je na včerajšnji razpravi obtoženca prikazal za nedolžnega in pojasnil, da ne more biti kriv Giacomellijeve smrti. Bose je samo pospremil pijanega vsiljivca do vrat in ga tam pustil, pri tem si ni mogel predstavljati, da bo Giacomelli padel in da bo njegov padec kriv njegove smrti. Torej je Bose, kot upravitelj bara imel pravico izgnati iz lokala Giacomellija, ki je s svojim vedenjem motil kliente. To dejstvo so potrdile tu-dt priče, ki so prisostvovale dogodku in s svojim pričevanjem razbremenile obtoženca. Sodišče je upoštevalo zahteve branilca in Boseja oprostilo obtožbe nenamernega umora zaradi pomanjkanja dokazov.
Požar v delavnici
V včerajšnjih zgodnjih jutranjih urah je nastal požar v avtomobilski in karoserski delavnici Ferruc-cia Predominata, ki stanuje na Ka-tinari štev. 324, in njegovega družabnika Nataleja Galattija iz Ulice Canova 13. Na kraj požara so odhiteli gasilci in agenti z miljskega komisariata. Skupno s agenti so gasilci začeli gasiti ogenj, ki je nastal na delovni mizi zaradi električ. ne pečke, ki so jo pozabili ugasniti. Medtem ko so gasilci gasili z protipožarno peno, so drugi spravili iz delavnice šest avtomobilov, med katerimi so enega že načeli ognjeni zublji. Požar je povzročil e a okrog sto tisoč lir škode.
Trčenje «giardinette» s policijsko «giulietta»
Prejšnjo noč Je prišl ona Trgu S Giovanni do trčenja med «giulietta» letečega oddelka policije in fiatom 500 «giardinetta». Policijski avto je bil namenjen v Ul. Giulia, kjer je prišlo do prepira v neki gostilni. Po izjavah očividcev je «giulietta» vozila po Ul. Imbriani *n oddajala svetlobne znake. V istem trenutku je šofer «giardinette» obračal svoje vozilo na Trgu lì. Giovanni, do trčenja pa je prililo zaradi tega, ker je šofer «giardinette» pri manevriranju preveč okleval. Zaradi močnega, skoraj direktnega trčenja obeh avtomobilov, so morali šoferja fiata 500 Tullia Iva iz Ul. Imbriani 7 odpeljati v bolnišnico zaradi poškodb na desni strani glave in lahnega pretresa možganov. Sprejeli so ga na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v enem tednu. Prvo pomoč so nudili v bolnišnici tudi njegovi ženi Emiliji Kusmičič zaradi velike podpludbe na čelu in nosu in prav tako tudi 52-letnemu uradniku Ugu Karisu iz Ul. Trento H, ki se je peljal z zakoncema v «giardinetti». Odpustili so ga s prognozo okrevanja v osmih dneh.
Naknadno so agenti prometne po. iicije ugotovili, da je Ive vozil brez
predpisanega vozniškega dovoljenja in tudi nekoliko vinjen.
x!7
g Y//A Ž V//A
NEDEUA, 31. MAJA 1964
sovi; 14.30 in 16.30 V nedeljo skupaj; 15.15 Operna glasba; 16.15 Ital. pesmi in plesi; 17.00 Drugi polčas nogometne tekme; 18.00 Koncert; 19.15 Športna nedelja;
20.30	A. Fogazzaro: «Un’idea di Ernest Torranza; 21.05 Lov na naslov; 22.15 Duo Caprioglio.
II.	program
7.45	Jutranja glasba; 9.00 Oddaja za ženske; 9.35 Otvoritev mednarodnega salona aeronavtike; 10.00 Glasbeni leteči krožnik; 11.20 Giro d’Italia; 11.35 Pevci;
12.00	Športna prognoza; 13.40 Nedeljski express; 14.30 Teden aktualnosti; 16.15 Clacson; 17.00 Glasba in šport; 18.35 Vaši izbranci; 19.50 Giro d’Italia; 20.35 Veliki valčki; 21.00 Športna nedelja; 21.35 Holandska lahka glasba.
III.	program
16.30	Bachove kantate; 17.05 P. A. Break «Il grande orecchio»;
19.00	Boccherimjeva Sonata za violino in klavir; 19.15 Španska kultura; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Hindemithove skladbe; 21.20 Soštakovičeva opera «Katerina Ismajlova».
Slovenija
8.00	Mladinska igra; 8.50 Iz mladinske glasbe; 9.05 Naši poslušalci čestitajo; 10.00 Se pomnite, tovariši...; 10.30 Svet v orkestralnih barvah; 11.30 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Za našo vas; 13.50 Koncert; 14.10 Glasben izlet; 15.05 Danes popoldne; 16.00 Humoreska tedna; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Izberite popevko;
21.00	Ob 100-letnici rojstva R. Straussa; 22.10 Ples; 23.05 Klasiki in pionirji sodobne glasbe.
Ital. televizijo
10.15 Kmetijska oddaja; 11.30 Nabožna oddaja; 15.00 Giro d'Ita-
lia In konjske dirke; 18.00 Program za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Prenos registriranega športnega dogodka; 20.1Q Šport;
20.30	Dnevnik; 21.00 V. Hugo «Bedniki» —	9. nadaljevanje;
22.00	Knjižne novosti; 22.45 Športna nedelja in dnevnik.
DRUGI KANAL
18.00	Nino Taranto v «Michele sette spiriti»; 19.40 Rotocalchi in poltrona; 21.00 Dnevnik; 21.15 Sport; 22.05 Sto let italijanske popevke; 23.05 Giro d’Italia.
Ponedeljek, 1. junija 1964
8.30	Sola; 15.45 Giro d’Italia;
18.00	Program za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 20.00 Sport; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV tednik; 21.50 Znanstveno raziskovanje; 22.00 Lahka glasba; 22.45 Sredozemski velesejem v Palermu; 23.00 Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Greta Garbo v filmu «Margherita Gau-thier»; 23.00 Zadnje športne vesti.
Jug. televizija
9.45	Po 40 letih v Trboljah;
11.00	Kmetijska oddaja; 11.30 Filmi iz Disneyevega sveta; 16.45 Cannes: Letalska razstava; 17.30 Reportaža z evropskega prvenstva v dviganju uteži; 18.30 Nenavadni konj Champion; 19.00 Mladinski klub; 20.00 TV dnevnik; 20.45 Propagandna oddaja;
21.00	A. Volodjin: Pet večerov — TV drama; 22.00 Poročila.
Ponedeljek, 1. junija 1964
10.40 Televizija v šoli; 15.20 Ponovitev; 17.30 Tečaj angleškega jezika; 18.00 TV v šoli; 18.30 Poročila; 18.35 Lutkovni filmi; 19.00 TV obzornik; 19.30 Tedenski športni pregled; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Propagandna oddaja;
20.45	Celovečerni film; 22.15 Mladinska poezija; 22.45 Poročila.
NA POBUDO PROSVETNIH DRUŠTEV Z ENE IN DRUGE STRANI MEJE
Prvo obmejno srečanje v Mirnu športnih in prosvetnih društev
Osrednji prireditvi bosta revija pevskih zborov ob 19. uri in nogometna tekma Miren-Sovodnje ob 16. uri
Miren bo danes postal središče športne in prosvetne dejavnosti športnih ekip in pevskih zborov z italijanske in jugoslovanske strani meje na Goriškem. V njem se bodo zbrali pripadniki enega in istega naroda, ki živijo sicer v različnih pogojih, vendar imajo skupno neusahljivo ljubezen do slovenskega jezika, navezanost na svetle tradicije in ki gojijo vročo željo, da bi navzlic meji, ki se je zasekala v narodno telo, ostali organsko neločljiva enota.
Dopoldne bo športni program, ki se bo popoldne nadaljeval ob 16. uri s prijateljsko nogometno tekmo med Mirnom in Sovodnjami. Ob 19. uri bo revija pevskih zborov, na kateri bodo poleg zborov iz Mirna in bližnje okolice nastopili še zbori iz Ronk, Dola-Poljan, Stever-jana, otroški zbor iz Standreža in pa inštrumentalni trio iz Stever-jana.
Da bi današnje prvo oDmejno srečanje omogočilo čimbolj tesen stik prebivalstva, ki živi ob meji, pozivamo vse pripadnike naše manjšine, še prav posebno pa prebivalstvo sovodenjske občine, katerega predstavniki so dali pobudo za to srečanje, da bi se v čimveč-jem številu odzvali povabilu prirediteljev ter s svojo prisotnostjo povzdignili športne prireditve kakor tudi revijo pevskih zborov.
Program današnjega dne je naslednji:
9.	ura — tekmovanje v namiznem tenisu.
10.	ura — tekmovanje v odbojki.
15.	ura — nogometna predtekma mladincev.
16.	ura — nogometna tekma Miren — Sovodnje.
19. ura — revija pevskih zborov v dvorani Delavskega doma.
21.-23. ura — prijateljsko srečanje in prosta zabava.
Sovodenjsko nogometno društvo poziva svoje igralce, da se ob 13.30 zberejo pred gostilno Vuk, od koder se bodo odpeljali v Miren. V poštev pridejo naslednji igralci: Gianni Marson, Mari Devetag, Romano Devetag, Branko Ferfolja,
Lado Cijak, Edi Marini, Zvonko Cavdek, Toni Ferfolja, Bruno Marson, Rudi Vižintin, Jelko Petejan, Branko Kuzmin, Ivo Ožbot in Emil Gabrijelčič.
Pogajanja o proizvodni nagradi v SAFOG
Se vedno so v teku pogajanja zaradi ureditve izplačila proizvodne nagrade v livarni SAFOG v Gorici, na podlagi storilnosti. Na Inter-6indu so se sestali sindikalni zastopniki s predstavniki ravnateljstva Sindikalisti so izrazili svojo nezadovoljstvo zaradi počasnosti dela dvostranske komisije, ki zbira podatke o proizvodnji, da se izdela ključ o izplačilu nagrade. Sindikalisti so predlagali iskanje no-
ve formule, ki naj olajša izplačilo nagrade, sestavljene iz stalnega in gibljivega dela. Predstavniki ravnateljstva so obljubili, da bodo postregli z vsemi podatki do 1. junija. Prihodnji sestanek bo 3. junija na Intersindu v Trstu.
5. pokrajinski kongres UDI
Danes ob 15. uri bo na sedežu Delavske zbornice v Gorici peti pokrajinski kongres UDI, na katerem bodo izvolili šest delegatk za vsedržavni kongres organizacije italijanskih žena, ki bo v Rimu od 4. do 7. junija. Na pokrajinskem kongresu bo prisotna dr. Marta Andreoli, članica vsedržavnega od-Dora UDI.
Delegacija kmetov na prefekturi in pokrajini
Ustanoviti osrednje zbirališče mleka
S tem bi odpravili veliko razliko v ceni mleka, ki se kupuje po 55 lir, v mestu pa prodaja po 110 liter
Včeraj je skupina kmetovalcev v spremstvu deželnega svetovalca Bergomasa in predstavnika kategorije Marizze, odšla k prefektu protestirat zaradi razlike med kupno in prodajno ceno mleka, ki se doslej plačuje po 55 lir, v mestu pa prodajajo po 100 ali celo 110 lir. Prefekt je obljubil, da bo sklical sestanek županov in predstavnikov raznih ustanov, ki naj proučijo možnost ustanovitve osrednjega zbirališča mleka. Prefektu so kmetje nadalje prikazali potrebo po ustanovitvi konzorcija za tipična vina ter se pritožujejo zaradi poviška prispevkov, ki so jih dolžni plačevati kmečkim blagajnam. Drugo delegacijo je k pokrajinskemu predsedniku spremljal Silvano Poletto.
Stavke tekstilcev
Prihodnji teden 3., 4. in 5. junija bo stavkala kategorija tekstilnih delavcev. Prvi dan bo stavka tra-
............................................................iiii,iiiiniiiiiiiii,i„„i„nlni,iu,iiiiiii,i,nii„,i,„i,iinmiiiii,iiiii,
OBRAČUN CRI GORIŠKE POKRAJINE ZA LETO 1963
Poudarili so pomemben prispevek JRK za ponesrečence v Vajontu
Prebivalstvo goriške pokrajine je zbralo 3,1 milijona lir * Dejavnost ambulatorijev
Pod predsedstvom odv. Evelina Rodeniga se je sestal pokrajinski izvršilni odbor CRI iz Gorice ter proučil lanski obračun. Uvodoma je predsednik obsežno poročal o pomoči, ki jo je pokrajinski odbor CRI za Goriško zbral za ponesrečence v Vajontu. Prebivalstvo je darovalo 3,1 milijona lir. Občinski upravi iz Erta in Cassa sta se zahvalili za velikodušno pomoč ter obljubili, da bodo prišli k nam osebno izkazat svojo hvaležnost. Predsednik je nadalje omenil prispevek JRK iz. Nove Gorice, ki je zbral denarna sredstva za nakup 270 parov otroških obuval, darova-
nih poprej omenjenima vasema. Dar so ob spremstvu CRI otrokom izročili predstavniki JRK iz Nove Gorice. Občinskim oblastem v Cimolaisu pa so podarili 25 ton cementa, ki ga je prav tako podaril JRK iz Nove Gorice.
Poročilo, ki spremlja obračun, je podal delegat dr. Pino Musi, in pravi, da so v splošnem ambula-toriju pregledali 1297 dijakov, na okulističnem oddelku 130, na den-tističnem pa 100. V zadnjih štirih letih je avdiološko središče pregledalo deset tisoč učencev osnovnih in srednjih šol iz Gorice in pokraji-
ne. Šolske ambulatorije vodijo štir.
(miiirmuiMmimiiimmimimimmiiimmiiiimmiiiimmiiiiiniimiimmimuimiiMiiimmiiimmnmiiimmiMiiimimmimiiiimiiiimmiiiiimmiiiniiiiiiiii
IZPRED POROTNEGA SODIŠČA V GORICI
Sodni dvor si je ogledal prizorišče zločina na mostu
Oče umrlega Alda Castaldia je bil tudi prisoten in ni mogel skriti svojega ganotja Magnetofonski posnetek o soočenju bodo prepisali - Prihodnja razprava bo v sredo, 3. junija
Tudi včerajšnji peti razpravi v ponovnem procesu proti Vittoriu Zonnu je prisostvovalo precej ljudi v prostoru za občinstvo, čeprav so bile skoro vse dosedanje razprave precej dolgočasne in niso na njih povedali nič novega, kar bi že ne bilo znano iz prvega dela procesa v lanskem februarju.
Za začetek je predsednik sodišča prečital železniški vozni red na nekaterih progah, ki bi prišle v poštev za Zonnovo potovanje tistega usodnega oktobra v Gorico. Nato so zopet prinesli na predsedniško mizo registrator Grundig z magnetofonskim trakom, na katerem je posnetek soočenja Zonna in Cavallarove, ki so ga napravili pri orožnikih.
Po krajši negotovosti je trak stekel in kmalu se je slišalo glas Cavallarove, ki Je odgovarjala na vprašanja zaslišujočega funkcionarja. Odvetniki in novinarji so se približali sodnemu dvoru, da bi bolje razumeli besede. Venera Cavallaro je imela glavno besedo in je pojasnjevala nekatere okoliščine. Ko ji je Zonno ugovarjal na nekaterih mestih, ga je odločno zavrnila ln ponovno poudarila, da je res to, kar je ona izjavila.
«Prav dobro se spominjam vsega, saj nisem tisto noč potem nič spala», je zavrnila njegove očitke, da jo morda spomin zapušča. «Ti se pretvarjaš in te sovražim», mu je zopet zabrusila ob drugi priliki.
Po skoro tričetrturnem poslušanju so glasovi na posnetku umolknili, ker so potem sestavili zapisnik, ki sta ga oba soočenca podpisala. Ker pa ni bilo vse dovolj jasno, je predsednik sodišča odredil, naj ves posnetek soočenja spravijo na zapisnik, ki naj bo na razpolago sodišču vsaj do 9. junija, ko je na vrsti priča Cavallaro za zaslišanje.
Predsednik je nato predlagal, naj bi šel ves sodni dvor na kraj zločina, da bi dobili jasnejšo sliko o njegovem poteku. Poklicali so o-rožniškega podčastnika Piacentini-ja, ki je vodil prvo preiskavo in ta je vodil sodnike, porotnike, odvetnike In novinarje najprej na pevmski most. Tu je pokazal mesto na sredi mostu na desni strani, kjer je prišlo med obema tekmecema do prepira in kjer naj bi vrgel Zorino Castaldija v Sočo. Okrog oglednikov se je zbralo precej radovednežev in nekateri so mislld, da gre za kak nov zločin.
Od tu so krenili v Stražice, da bi si tudi tam ogledali kraj, kjer je neki delavec elektrarne opazil truplo Castaldija, ki se je ustavilo n« železni zatvornicj pri notra-
njem kanalu pred elektrarno. Neki delavec je podrobno povedal, kako so ga potegnili ven. Pri ogledu je bil prisoten tudi oče žrtve, ki ni mogel skriti tesnobnih občutkov, ko je gledal kraje in poslušal podrobnosti o sinovi smrti.
Iz Stražic so avtomobili krenili v obratni smeri po poti, ki so jo na večer zločina napravili trije protagonisti: Zonno, Venera Cavallaro in Aldo Castaldi; po Ul. Don Bosco in čez Placuto so krenili do hiše št. 28 v Ul. Brass, kjer je takrat stanovala Venera s svojo družino.
Ko so se vrnili v porotno dvorano, je bila ura že 12.30. Predsednik je narekoval zapisnik o ogledu in nato predlagal obrambi, naj do prihodnje razprave predloži svo. je zahteve. Priporočal je naj navedejo samo tehtne stvari in naj predložijo le take priče, ki Imajo res kaj novega ali važnega povedati. Obramba je izjavila, da bodo predložili svoje predloge odnosno zahteve pismeno na prihodnji razpravi.
Predsednik je nato določil, da bo prihodnja razprava v sredo 3. junija z začetkom ob 10. uri, ko bodo zaslišali nekatere orožnike in policiste kot priče.
Urad zveze trgovcev jutri zaprt
Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da bodo zaradi tehničnih razlogov njeni uradi v Gorici jutri, v ponedeljek 1. junija, zaprti.
Priprave za plese v Štandreiu
Na sedežu prosvetnega društva v Štandrežu je bil sinoči sestanek predstavnikov prosvetnega društva «Oton Župančič» in nogometnega društva Juventina. Seji so prisostvovali tudi predstavniki Slovenske prosvetne zveze in Mladinske iniciative. Po daljši diskusiji so se sporazumeli, da je zaradi skupnih interesov kakor tudi samega ugleda vasi potrebno najtesnejše sodelovanje prosvetnega društva in nogometnega društva pri prirejanju letošnjih poletnih zabavnih in prosvetnih prireditev na nogometnem igrišču v vasi.
Z motociklom sta padla
Včeraj popoldne sta se peljala z motociklom od Trga Catterini po
Ul. Brass 21-letni Ezio Urbini Iz Gorice, Ul. Lunghisonzo 115 in 18-letni Giorgio Bulfon iz Gorice, Ul. Piave 10. V Ul. Brass sta zavo-žila na kupček gramoza In padla. Odšla sta na sedež Zelenega križa, odkoder so ju odpeljali v civilno bolnišnico. Tam so ugotovili Urbi-niju manjše poškodbe na desni nogi, Bulfonu pa na levem kolenu in po rokah. Prvi bo okreval v dveh, drugi pa v treh dneh.
Opeka mu je padla na nogo
Včeraj okrog 16. ure so pripeljali s avtom Zelenega križa v goriško civilno bolnišnico 29-letnega Franca Cemettija, ki stanuje v Ul. Randac-cio 12; kjer je postrežnik na slovenski šoli. Cemettiju je padla na nogo neka opeka s strehe ter ga ranila na desni nogi. Zdravniki so ugotovili zlom noge ln precejšnjo Izgubo krvi ter so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju.
je zdravstveni delavci in štiri prostovoljne bolničarke CRI.
Dr. Musi je nadalje omenil dejavnost ambulatorlja za injekcije, ki ga je obiskalo 2000 oseb, pomoč revnim osebam, zapornikom, zatiranje TBC, razdelitev zibelk, darilnih paketov, očal, premičnih sedežev za bolnike Itd. Po pregledu de-namih ostankov, vlog pri bankah Itd. so obračun soglasno odobrili. Sestanku so prisostvovali poleg predsednika še podpredsednik odv. Giuseppe Velvi in svetovalci dr. Ferruccio Bemardis, dr. Francesco Danelon, dr. Pino Musi in tajnik Isidoro Vidimali.
Občinski proračun v Tržiču s 380 milijoni primanjkljaja
Po daljši razpravi, ki se je raztegnila čez več sej je občinski od-bor v Tržiču predsinočnjim odobril občinski proračun za tekoče leto. Proračun predvideva za dve milijardi in 50 milijonov lir prometa pri dohodkih in Izdatkih ter 380 milijonov lir primanjkljaja.
Za proračun so glasovali svetovalci KD in PSDI, proti KPI in PSIUP, vzdržali pa so se PSI, PLI tn MSI.
Šahovsko srečanje prihodnjo nedeljo v Novi Gorici
V nedeljo, 7. junija ob 9. uri bo v Park hotelu v Novi Gorici šahovsko srečanje med ekipami iz Ljubljane, Kopra, Nove Gorice, Go. rice in Trsta. Vsaka ekipa bo sestavljena iz 8 članov in dveh rezerv. V ljubljanski ekipi bo pri tem srečanju igral en šahovski mojster. V goriški ekipi bodo po vsej verjetnosti sodelovali Slavko Bednarik, dr. Vilko Cotič, Vilko Nanut, Danilo Nanut, Albin Šuligoj, Bogomil Pavlin, Riccardo Perini in še nekateri drugi člani, katerih imena za sedaj še niso znana.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 24. do 3Q. maja se je v go-riški občini rodilo 18 otrok, umrlo je 16 oseb, porok je bilo 7 in oklicev 9.
Rojstva: Cinzia Grion, Franco Muraro, Antonella Terceli, Giovanni Rressan, Marialaura Corsi, Fabio Pacori, Renata Calligaris, Manuela Vittori, Roberta Puntin, Giovanna Giugliano, Beniamino Drigo, Stefano Goriani, Daniela Marussi, Antonella Peteani, Adriano Cantarutti, Fabrizia Calabrese, Andrea Marussi, Antonella Lan-gone.
Smrti: upokojenka 80-letna Domenica Vecchiet vd. Zoff, upokojenec 76-letni Mario Angioi, 59-letni bolničar Antonio Della Latta, en dan stara Antonella Terceli, gospodinja 49-letna Leoncina Tosoni por. Cadò, upokojenec 75-letni Davide Visintin, tekstilka 40-letna Albina Leban, por. Trobiz, dninar 51-letni Mario Markočič, gospodinja 81-letna Gisella Tomsic vd. Mora-telli, 62-letna Giuseppina Jug, gospodinja 86-Ietna Lucia Toneatti vd. Lacure, upokojenec 81-letni Giuseppe Simsig, mizar 57-letni Napoleone Fabris, gospodinja 42-letna Bruna Olivieri por. Thomann.
Poroke: bančni sluga Sgtgio Za-vertani in trgovska pomočnica Argia Casarsa, kapet. ital. vojske Armando Milanese in učiteljica Gabriella Rupil, lekarnar dr. Sergio Olivetti in gospodinja Grazia Bevilacqua, tekstilni delavec Lionello Iustolin in tekstilka Luigina Su-smel, mizar Oreste Colautti in go-
spodinja Savadlau, Giorgio Topli-car in Adalgisa Milanese, profesor Lorenzo Visintin in gospodinja Anna Padovan.
Oklici; mehanik Dragutin San-tak in Johuuja Ursic, dninar Sil-verio Furlan in delavka Teresa Torto, oficir ital. vojske Gesunio Murgia in uradnica Rosa Bruna Curci, železničar Giovanni Sfiligoi in tekstilka Miranda Domeniš, zidar Marcello Milocco in tekstilka Claudia Sturm, delavec Michelino Barile in tekstilka Maria Di Lenar-do, industrijski izvedenec Tarcisio Giuseppe Figar in profesorica Ne-via Enrica Zampa, električar Roberto Scarabot in gospodinja Grazia Decolle, Gianni Antonio Pagot-to in trgovska pomočnica Dorina Mervizzi.
jala poldrugo uro, drugi dan 4 ure, tretji dan pa spet poldrugo uro. V četrtek 5. junija bodo sindikalna zborovanja, na katerih bodo teks-stilne delavke seznanili s potekom borbe za sklenitev nove delovne pogodbe. Ce bi delodajalci v tej stavki ne pristali na zahteve sindikatov, se bo stavkovno gibanje nadaljevalo od 8. do 13. junija.
Urnik trgovin za 2. junij
Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da bo na praznik republike v torek 2. junija veljal za trgovine na Goriškem naslednji urnik: mesnice bodo odprte od 6.30 do 12.30, mlekarne im pekarije od
6.30	do 12.30, cvetličarne od 8. do 13. ure. Vse ostale trgovine bodo ves dan zaprte.
Na predvečer v ponedeljek 1. junija so lahko odprte trgovine do 20. ure. Mesnice pa bodo v ponedeljek zaprte.
V sredo v Gorici produkcija glasbene šole
Sola Glasbene Matice v Gorici bo imela v sredo 3. junija ob 20.30 v prostorih kluba «Simon Gregorčič» na Verdijevem korzu 13 zaključno produkcijo z nastopom gojencev iz Gorice ter okoliških vasi. Nastopila bo tudi šola za ritmične vaje, ki deluje v okviru Dijaškega doma. S to produkcijo se glasbena šola v Gorici približuje zaključku svojega letošnjega pouka.
OBVESTILO STEVERJANCEM ZA ODHOD V MIREN
Prosvetno drušitvo «Briški grič» obvešča vse prizadete pevke, pev. ce in njihove prijatelje, ki se bodo udeležili pevske revije v Mirnu, da odhaja avtobus jutri v nedeljo z Dvora točno ob 15.30 Vozil bo Skozi Bukovje in Groj-no. Priporoča se točnost.
v Gorici
VERDI. 15.30 «Il pelo nel mondo», Dokumentarni italijanski film cinemascope v barvah. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO. 15.00: «Lo sport preferito dall’uomo», R. Hudson in P. Prentiss. Ameriški film v barvah. VITTORIA. 15.30: «D’Artagnan contro i tre moschiettieri», F. La-mas in G. Milland. Italijanski cinemascope v barvah . CENTRALE. 14.30: «La frustata», R. Widmark in D. Reed. Ameriški film v barvah.
v Tržiču
PRINCIPE. «Letti separati», LeeRe-mick in James Gamer. Barvni kinemaskopskl film.
NAZIONALE. «Il ladro di Damasco», Rony Russel in Luciana Gilli. Barvni film.
AZZURRO. «Compagnia di codardi», Glenn Ford. Barvni film. AZZURRO. «Dove vai sono guai», Jerry Lewis in GUI St. John. Barvni film.
v Ronkah
RIO. «Sedotta e abbandonata», Luciana Sandrelli .
EXCELSIOR. «Le avventure dt un giovane», Richard Beymer.
v Novi Gorici
Nova Gorica: 31. maja ameriški barvni film DVA JEZDECA. Šempeter: 31. maja slovenski barvni film SREČNO, KEKEC. Solkan: 31. maja avstro-nemški film PESEM O PISANEM BALONI*
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči J« odprta v Gorici lekarna «AL CORSO», Korzo Italia št. 89, tel. 24-43.
DEŽURNA CVETLIČARNA Danes 31. maja bo v Gorici odprta cvetličarna GORIAN REINA-TO, Ul. Garibaldi 9, tel. 26-28.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 26,6 stopinje ob 16.30 in najnižjo 16 stopinj ob 4. uri. Dežja je padlo 7,6 mm, povprečna dnevna vlaga je dosegla 72 odstotkov.
S SPD NA ŠTAJERSKO V nedeljo 28. Junija priredi Slovensko planinsko društvo iz Gorice enodnevni družinski avtobusni izlet na štajersko, preko Ljubljane ln Kamnika do Logarske doline. Vpisovanje in podrobnejša pojasnila pri A. Košuti, v Ul. Mameli 8, do vključno 5. junija. Za vožnjo in skupni potni list plačajo člani po 2600 in nečlani po 2900 lir.
Sporočamo žalostno vest, da nas Je včeraj v soboto ob 19. uri za vedno zapustila naša nepozabna žena, mama, stara mama, sestra ln svakinja.
ANTONIJA PREMROU
ROJ. REJEC
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, 1. Junija popoldne izpred kapelice glavne bolnišnice v Ul. Vittorio Veneto v Gorici
Žlujočl: mož, hči in ostali sorodniki Gorica, Ajdovščina, Tolmin, Ljubljana, 31. maja 1964.
31. maja 1964
Prim oriti ‘dnevnik
io —
«TALEC»
(Nadaljevanje i 3. str ani)
jenostjo, skorajda flegmatično odsotnostjo in navidezno neprizadetostjo prav tako prepričljiv in močan, kot je bila po drugi strani prepričljiva in dognana Meg Duše Počkajeve, vehementna in vulgarna a nikoli niti za las preko stopnje, ki bi lahko odvzela temu liku vsako človeško verjetnost. Sijajen par, ki se je ujel v dognano skladnost.
Njegovo nasprotje sta bila Leslie mladega Danila Benedičiča in Teresa Majde Potokarjeve, lika, ki izstopata iz bezni-škega okolja, v katerega sta zašla brez lastne krivde in ki predstavljata sredi propalosti zeleno oazo še neuničenih idealov in zdrave čustvenosti. Teresa Majde Potokarjeve je bila pristno kmečko dekle samostanske vzgoje, prepričljiva v zunanji pojavi in topla v svoji iskreni naivnosti, Benedičič pa je znal vliti svojemu Leslieju noto simpatičnosti in vzbuditi s svojo neposrednostjo sočutje do nedolžne žrtve posebno v prizoru, ko spozna, kakšna usoda mu je namenjena in ko na to spoznanje reegira kot človek, ki že ljubi življenje.
In potem še cela galerija nepozabnih likov od mojstrsko kreirane socialne delavke Gilchrist Mile Kačičeve, pa čudaške, v vsem delu edine simbolizirane pojave monsieurja Aleksandra Valiča, odličnega oportunista I£ulleadyja Janeza Rohačka, nevsiljivo izstopajoče homoseksualne dvojice princese Grace Toneta Homarja in Rio Rite Janeza Hočevarja, častnika irske revolucionarne armade Toneta Slodnjaka, prostovoljca Feargusa Dušana Skedla, ruskega mornarja Staneta Cesnika in okvirnih prostitutk Hobo Lenke Ferenča-kove in Colette Irene Prosenove.
Mnogo pa so k učinkovitosti uprizoritve prispevali tudi skrbno pripravljeni in izvajani songi (Valič in Počkajeva sta zanju požela aplavza pri odprti sceni> delno po izvirni, delno pa po novi glasbi Srdjana Bariča in Darija Božiča ob sodelovanju korepetitorja - pianista Braneta Demšarja, kakor tudi scena arh. Uroša Vagaje, kostumi Anje Dolenčeve in koreografija Ksenije Hribarjeve.
Skratka misli, da bi Behan zelo težko našel za svojega «Talca» bolj varnega tolmača, kot je ansambel ljubljanske Drame, ki je z močjo svoje igralske umetnosti postavil na oder v vsej pretresljivi realističnosti Beha-nov življenjski ambient, Beha-nov zunanji in notranji avtoportret, ki pa je znal tudi čudovito poudariti tista mesta, V katerih je avtor kljub svojemu nihilističnemu odnosu do sveta, kljub avo. jemu totalnemu razočaranju nad hinavščino in neiskrenostjo sveta, izpričal svojo prvobitno vero v ideale.
JOŽE KOREN
(fl)
najnovejši izum moderne tehnike
9UPERAUTOMATIC s 57 rubini in z 88 rubini
F.I.F.K TRONIC na baterijski pogon
ULTRAPIAT LUX za dinamičnega človeka
cLuis D’Or> najtanjša ura na svetu
Specialne ure za potapljače od 200-1000 metrov globine
SUPERMARKA
Na mitingu v Los Angelesu
Dallas Long 20.19 m v letu krogle
LOS ANGELES, 30. — Američan Dallas Long je sinoči med mitingom vrgel kroglo 20.19 m daleč, kar bi bil nov svetovni rekord. S to mero je Long izboljšal za 12 cm prejšnji rekord. Dallas Long je že pted tedni izboljšal svetovni rekord z metom 20.30 m, kar pa še ni bilo omologirano.
PREJELI SMO
RIBARSTVO JUGOSLAVIJE. List poslovnog udruženja privrednih organizacija slatkovodnog ribar-stva. God. XIX. Br. 2. Zagreb 1964.
LIBRI E RIVISTE D’ITALIA. Rassegna bibliografica mensile. Anno XVI. N. 170. Aprile 1964. Presidenza del Consiglio dei Ministri. Servizio delle Informazioni. Roma.	>
SIKNI
TRIESTINA DANES V COSENZI
Ferrara in Mirto Scala namesto Vitalija in Porrà
Preostala mesta nespremeniena
Trestina je odpotovala v Co senso, kjer bo odigrala zadnjo tekmo na jugu. Dvoboj za Triestino ni bistvene važnosti in je bolj prestižnega značaja. Zato na je zelo važen za Cosenzo, ki se je znašla v nevarnih vodah in bi jo samo čudež lahko rešil pred izpadom. Kur pa nismo v obdobju
k
Gostilna «Maček»
LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje 15-17
Vas vabi na razne primorske in druge specialitete ter se priporoča za cenjeni obiski
NOGOMET DANES
AJCaluJi.
BARI - FIORENTINA Palazzo
BOLOGNA-LAZIO Marchese
GENOA -JUVENTUS Ferrari
INTERNAZIONE - ATÀLANTA Gambarotta
MANTOVA-LR VINCENZA Cirone
MODENA MESSINA Sbardella
ROMA - CATANIA Monti
SPAL - MILAN Bernatdis
TORINO - SAMPDÒRIA Campanatl
BRESCIA - ALESSANDRIA Pieroni
CAGLIARI - PARMA Piantoni
COSENZA TRIESTINA
Schinetti
FOGGIAI. PRO PATRIA Gonell*
LECCO-CATANZARO Sebastlo
NAPOLI - VENEZIA Pignatta
PADOVA -PRATO Aeemese
POTENZA VARESE De Robbio
S. MONZA-VERONA Marengo
UDINESE - PALERMO Firmi
S SVOJIMI POSLOVALNICAMI VRŠI VSE TURISTIČNE OSLUSE
LJUBLJANA, Dvoržakova ulica številka 11
čudežev, si bo morala Cosenza pomagati s točkami, ki jih bo pobrala Triestini. Zato bodo skušali domačini danes prisiliti goste na kolena, pa čeprav tržaški igralci ne bodo prisotni na njihovem igrišču zgolj iz obveznosti.
Trener Triestine je odpeljal s seboj na Jug tudi nekaj rezervnih igralcev. jim bo dal možnost, da se izkažejo. Namesto utrujenega Vitalija, bo Montanari poslal na igrišče mladega Ferraro. Tudi Porro je ostal doma in namesto njega je odpotoval v Cosenzb novinec Mirto Scala, kateremu bo trener poveril majico št. 11. Na levi zvezi pa bo tokrat igral Novelli, medtem ko bodo ostala mesta nespremenjena.
HOKEJ NA KOTALKAH
BARCELONA, 30. — Na sinočnjem tekmovanju za svetovno pp-venstvo v hokeju na kotalkah so zabeležili naslednja izide: Spauija-Holandska	4:0	(0:0)
Portugalska-Urugvaj	3:0	(0:0)
Itali j a-S vica	3:2 (1:1)
Po včerajšnjem kolu je lestvica naslednja:
1.	Španija	14 točk
2.	Portugalska	13
3.	Holandska in Argentina 9
Sledijo:	Italija 8, Nemčija 6,
Anglija it» Švica 4, Urugvaj I,-Japonska 0.
NOGOMET
SEUL, 30. — V prvi predolimpijski kvalifikacijski tekmi azijske cone je Južna Koreja premagala Južni Vietnam s 3:0 (1:0). Povratna tekma bo 22. junija v Sajgonu.
Obiščite zdravilišča
ROGAŠKA SLATINA, LAŠKO, RIMSKE TOPLICE
Rogaška Slatina zdravi bolezni prebavil, ledvic in jeter, Dobrna ženske in manegerske bolezni, Laško revmatizem in rehabilitacija invalidov — Za izlet priporočamo tudi prekrasno Logarsko dolino — Informacije in prospekte dobite pri tržaških potovalnih uradih Aurora, Utat, Paterniti ali pri Tourist Office - Celje
BOSTE OBISKALI LJUBLJANO? DOBRODOŠLI STE
v hotelu «TURIST» - Ljubljana
DALMATINOVA, 13 - Tel. 36-129, 37-11«
Restavracija, senčnat vrt, bife - Hotel je oddaljen vsega 3 minute od glavne železniške postaje . Nudi vam: sodobno opremljene sobe s kopalnicami, telefonom, dvigalom - Znana
C S.WAMSSSMKtt&t
ki vam nudi lovske specialitete, gostilni «DALMACIJA» Trubarjeva 23, ki vam nudi ribje specialitete, boste postreženi botro m solidno. VABI VAS HOTEL «TURIST» LJUBLJANA
t
Q
LEV
HOTEL
LEV
LJUBLJANA Vošnjakova 1 Telefon 30-555 Telegram: LEVHOTEL LJUBLJANA «A» kat. 209 sob s kopalnico, restavracija, terase, dancing kavama, a-peritiv bar, slaščičarna, poslovne in klubske sobe, sale za bankete in konference, lastne garaže in prostor za parkiranje, hladilnice za divjačino in boksi za pse Novo — moderno — luksuzno
NOVA GORICA — Teleton 2044 opravlja kvalitetne, hitre in varne prevoze potnikov in tovora doma in v inozemstvu. Informacije dobite v naših poslovalnicah v Novi Gorici, Tolminu, Ajdovščini, Postojni in Sežani. — Turistična agencija «Izletnik» s poslovalnicama v Novi Gorici in Bovcu vam hitro in solidno organizira izlete po Jugoslaviji in inozemstvu.
Obiščite najlepše podzemsko čudo na svetu
POSTOJNSKO JAMO
Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16. in 18. uri
Izredni obiski po dogovoru z upravo Obiščite tudi škocjanske jame pri Divači
Obiski ob 10. in 15. uri vsak dan
HOTEL «SLON"
LJUBLJANA • Titova 10, tel. 20-844, 20-645 (Jugoslavija)
Opozarjamo spoštovano Javnost na naše usluge, ki ______	jih nudimo v kletni restavraciji, kjer si lahko postrežete s hladnimi m toplimi malicami, kosilom in večerjo 12 domačih specialitet po zelo pristopnih cenah.
Hotel Vam nudi 177 modemih ležišč. V moderno urejeni hotelski restavraciji Vam nudimo vsé domače ln tuje specialitete. Dnevno večerni koncert v kavami. V nočnem BARU se lahko vsak večer zabavate ob prijetnih zvokih in mednarodnem artističnem programu
Sprejemamo rezervacije za manjše ta večje družbe. Telet 20-641-44
HOTEL «JELOVICA» - BLED - TEL. 316
BLED vabi
Hoteli ob jezeru, obnovljeni blejski grad z restavracijo, festivali, dnevna glasba in ples, pravljične izletniške točke in druga razvedrila
ter čolnarjenje po Jezeru
klÉÉHi
HOTEL KRN
TOLMIN - TEL. 39
Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa,
specialitete na žaru ta dobra kuhinja.
Ob sobotah ln nedeljah ples. Vljudno se priporočamo
HOTEL KRAS»
nudi vse hotelske usluge In se priporoča za cenjeoi obisk
park hotel gorica
NOVA GORICA - Tel. 20-61, 20-32
s svojimi obrati restavracijo, kavarno. Prvorazredna kuhinja. Ples vsak večer razen ponedeljka. V primernih dneh je ples na vrtu.
PARK HOTEL
BLED
Telefoni 284 . 338
200 ležišč, restavracija,
kavama, nočni bar
Hotel odprt celo leto.
V sestavu Park hotela Je tudi Sporthotel na Pokljuki ta Izletniški dom v Ribnem. Vsi obrati poslujejo celoletno
Hotel TRIGLAV Koper
Telef. 16 - Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, zimski vrt, nočni bar s programom. • Priporočamo svoje o-brate Giustemo z olimpijskim bazenom in restavracijo «Riža-na», s specialitetami, postrvmi ta rečnimi raki
HOTEL CELEI A
CEJLJE - lei. 2041. 2042 Sl PMPMOČA

ALP HOTEL HOTEL KANIN HQTEL GOLOBAR
nudijo vse hotelske usluge.
Priznana domača ta inozemska kuhinja.
Telef. 21 ta 51
B
O
V
E
C
Priporočamo tudi obisk hotela «Planinski orel» v Trenti ta gostišče v Soči ta Logu pod Mangartom
HOTEL CALER	tel 21605
RIBJA RESTAVRACIJA 21182 KAVARNA LOŽA RESTAVRACIJA TAVERNA
Priporočajo svoje gostinske usluge -Cene zmerne
Hotel BELLEVUE
LJUBLJANA Tel. 33-133
priporoča cenjenim gostom domačo in mednarodno kuhinjo - Terasa • Vrt • S terase lep pogled na Ljubljano
GRAND HOTEL
Tel. 20-750, 21-742
OJNIONi
S svojo restavracijo
ta senčnatim vrtom, kavarno ta hotelom, priporoča cenjenim gostom
Izkoristite vaš izlet za ogled izvirkov VIPAVE
V HOTELU VIPAVA in v COSTtŠtV
AH IVIiinll ..	___J--.'..*.
$ J - "• ' ' :
OB IZVIRU vas prijetno postreiejo
HOTEL
ADRIA
ANKARAN
(bivši S. Nicolò) bo odprt od
Telefon 74-112 maja dalje skozi celo leto
t. g. p. - METROPOL
PIRAN - Telefon 73-318 .
vabi na odlične specialitete ta Izbrane pijače v vseh svojih obratih; nočni bar «Tri papige» v Piranu z mednarodnim artističnim programom, odprt Je vsak dan razen srede. Priporočamo novo restavracijo «Lucija» pri Portorožu
vzdržuje z modernimi tovorno . potniškimi ladjami
redno progo Jadran • Južna Amerika • via Zahodna Afrika (Rljeka • Split . Napoli • Genova • Marseille Casablanca Dakar Conakrjr • Takoradi . Tema Rio de Janeiro Santos Montevideo Buenos Aires). Redno Unijo okoli sveta (iz Jadrana v Indijo . Indonezijo • Japonsko • ZDA • Zahodna afriška obala . sredozemske luke)
TER NUDI
ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8000 do 18.000 ton nosilnosti. - Za vse informacije Se obrnite na upravo podjetja «Splolna plovba», Piran, Zupančičeva UL
24, in na naše agente po vsem svetu. Telegrami: Plovba Piran. Telex!: 035—22, 035—23. Telefoni: 73 470 do 73 477.
J0ÌA MOR VA h
— Pa... nikar nas ne ubijajte! **- ai drzne pripomniti
domobran.
— Oho...!? — zarenči Kapara. — Mi naj vas puščajmo pri miru, da lahko služite Hitlerju In Paveliču?
— Tudi onadva ne bosta dolgo... — reče Franjo, da bi kako pomiril Kaparo.
— Ne bosta, seveda ne bosta, ker ju uničujemo, ker se ml partizani borimo! A da je po tvojem, da je po mislih tistega tvojega Kneza in tvoje Luknjice, nikoli svobode! Za svobodo je treba padati! Da r.i bilo borbe, bi ljudje še dane6 z ukova-nimi rokami veslali kot sužnji na galejah. Moji in tvoji pradedje so umirali za svobodo... Povej, ali se spominjaš, kaj je bil tvoj ded?
— Ded?! — se zamisli domobran, preklinja sam pn sebi tisto minuto, ko ga je življenje privedlo v družbo tega hajduka, kolne, a kaj more, razmišlja, grebe po pameti, da bi se spomnil, kaj že mu je pripovedoval oče o dedu, kaj Je bil?
— Ne spominjaš se?
— Kaj se ne bi spominjal...! Moj ded JO bil kmet, podložnik... Kradel je grbfom fazane m fcfcjce.
— No, vidiš — se zasvetijo Kapan oči — tudi on se Je boril --roti fevdalizmu! Poglej mene, poln sem svobode kot nebo zvezd, srce mi je polno borbe in če se vzdigne ves svet, da me
stre, glej me, tu sem, a v tisto tvojo Luknjico rte grem! In kaj mi kdo more? Lahko gagnem, to je vse. Umrl boš pa tudi ti, samo da boš umrl kot kuža pri nogah svojega gospodarja, jaz pa bom umrl kot svoboden človek, stoje.
Domobran brez moči zamahne z roko, saj mu je bilo vsega dovolj. Ta Kapara bolj verjame v svoje sanje kakor v resničnost. Le kako Je uganil tisto o komarjih in žabah...? Vrag je! In ko se spomni vsega, kar Je doživel s tem človekom, se trdno odloči, da ga zapusti. Ne gre, da bi krščeni človek sadil buče s hudičem in tudi ne gre, da bi se domobran prepiral s parti zanom ln z njim popotoval po svetu. V tem ni smisla. Ali bo z njim naletel na mino, ali bo padel v zasedo, ali ga bo odpeljal k oddelku, ali pojde spet na senik z ustaši, naj bo kakor hoče, ta ga bo zatrdno skrajšal za glavo. Komaj Je pričakal prvo kriipotje... Obstal Je in se uprl v tla kakor osel.
— Kaj si obstal?
— Vidiš, da se križajo poti.
— Pa...?
— Cas je, da se ločiva. Ti greš proti zahodu, jaz proti Jugu.
Kapara nabere čelo m nasršl obrvi... Dolgo je potiho zbiral po žepih ostanke tobaka ln pripravljal cigareto, šele ko Je puhnil dim, Je previdno vprašal:
— Torej... ne misliš k oddelku?
Odgovoril Je pripravljeno ln odločno:
— Ne! Jutri je petnajsti september, moj rojstni dan. Ce pohitim, bom morda že doma.
— V Luknjici?
Ubogi domobran se ni upal še ponoviti to besedo v strahu, da še enkrat ne spomni Rapare na njegove sanje. Samo z glavo Je pokimal ln boječe pričakoval, saj bo potem. A Kapara ga gleda kakoT medved mladiča, ko se spusti z drevesa, gleda ga strogo in nadaljuje:
— In tako Je jutri tvoj rojstni dan...? In ravno petnajstega septembra! Zanimivo! Ali veš pa da ravno Jutri izteče
ultimat, ki ga je tovariš Tito določil okupatorjevim hlapcem, da se najkasneje tega dne, petnajstega septembri, zglasijo bližnjim partizanskim enotam in preidejo na stran narodnoosvobodilne vojske. Ali si slišal za ta ultimat?
Ubogi domobran je sklonil glavo, povesil oči in z gojzarji nemirno 2agrebal ptah na poti. Kaj naj reče o tem prekletem ultimatu, kakšna past je spet to? Kaj hoče Kapara, kaj si je spet izmtslii? Ultimat? Nikoli ni nič slišal o tem, a da bi bil tudi slišal, kaj se to njega tiče? Najbrž Kapara spet nekaj meša in pripravlja, nečesa se je domislil, da ga zmede, omaja, zadrži... A Kapara se ni ničesar domislil, ker je bilo tisto o ultimatu živa resnica, že pred mesecem dni je vrhovni komandant narodnoosvobodilne vojske in partizanskih oddelkov Jugoslavije povabil PkUpatorjeve hlapce, da do petnajstega septem bra preidejo z orožjem v enote osvobodilne vojske, ln jim pri tem zagotovil, da bo oficirjem priznal čine in z vsemi ravnal humano in v skladu z načeli naše borbe. Kapara si ni ničesar izmislil in ni hotel prav ničesar od svojega sopotnika pa je zato še enkrat vprašal:
— Torej, greš z menoj?
— Ne morem. Pravil sem ti že tam na seniku, da ne morem. Moje srce ne prenaša borbe, noge mi slabijo, mene bi Ustaši živega ujeli ob prvi borbi
Kapara malomarno zamahne z roko in odloči: — Eh, če ne greš, se morava ločiti. Jaz te bogami ne bom s šibo gnal pred seboj k oddelku kakor Zagorec svojega purana na sejem Pojdi, kamor želiš. Vendar bi ti predlagal v tvoj prid, da greš z menoj vsaj do prve partizanske komande in boš potem z našimi zvezami varneje prišel v Luknjico, ker le zdaj sovražnik povsod okoli haju Ali hočeš?
Ni odgovoril. Kapara skom'gne z rameni in mù stegne roko: — No, pa... ko že nočeš, zbogom...!
Ali Je to mogoče, (tli Je to res mogoče? Smokvina je še trenutek postal na križpotju potrt in brer besede Pričakoval
Je, da mu bo Kapara grozil in ga bo skušal s silo odpeljati k oddelku. Sam pri sebi se je pripravljal, da se bo branil, da se spre in da za nič na svetu ne popusti Kapan — a zdaj nič od vsega tega. Zbogom — to je vse! Ni mogel verjeti, da Je v teh nekaj trenutkih izgubil človeka, s katerim se je prav tako nepričakovano srečal, kakor mu zdaj nepričakovano izginja izpred oči. Res, nekajkrat mu je ta partizan nagnal strah v kosti, ali pa mar ni bilo prijetneje v dvoje kakor sam? že vse od senika, kjer sta se našla, je Kapara skrbel za vse. opazoval Je poti, pazil na premike sovražnika, spraševal kmete, bil Je vodja v vsem. Domobran Je brezskrbno in mirno hodil z njim in edina skrb mu je bila, v katerem vinogradu bo ukradel grozdje, leje bo naletel na studenčnico, na senco ali pa, kakor t^m v zlda-nioi, da streže Kapari in mu nataka vino v vrč A zdaj, zdaj ta človek, ki mu je rešil življenje, odhaja... In kam gre? Gre po sledi za oddelkom, da bi mogel čimprej stopiti v bitko, streljati, vzeti komu glavo, ali pa )o sam izgubiti Nerazumljivo! To je pa res čuden svat. Nevaren, a spreten. Nanj se je zares lahko zanesel kakor kmet na kobilo, ko se vrača domov. Da... a zdaj odhaja in ga pušča tu samega sredi Zagorja Ali bo kdaj sploh prišel sam v Luknjico? Ko bi se vsaj še enkrat obrnil, da mu pomaha ln želi srečno pot...!
S svojimi dolgimi koraki je Kapara grabil pot in hitel proti obronkom Medvednice. Do večera bo pri oddelku, v partizanski bazi, že jutri pa morda pri domobranih v Zagrebu, če se vrne, ne bo nikoli več tako neumno zapuščal enote Raje mrtev v brigadi kakor živ pa osamljen Seniki! Kolikokrat Je z nasmeškom ln podcenjevanjem govoril o političnih delavcih, o teren-cih, ki spijo po senikih, se skrivajo po skednjih, imajo sestanke po kleteh in kdo ve kje. Kapara je mislil, da vsem nekoliko smrdi orožje, a zdaj., no. zdaj )e tudi on okusil ta kruhek, ko hodiš brez varovanja, ko ne veš, kje te kdo čaka, kje boš spal, kje se boš zbudil.
(Nnamievnnie t/črtl)
..»k..-o, n»,-»j,-»™»» -11:r	■stsls.j -JSZ sr Tjr/rss; -jrsir:
>«»»;• ssr»m. mmS m »	«s •£»«<• •- —. «* ««. «*■»*	'jszjtz » "•*■* o,,“ “““ ■ ,“r““ ,“mm *
narocaio ori unravi - I« vseh drualb pukralln Italije pri «Società Pubblicità Italiana». - Odgovorni urednik; STANISLAV KENK,«) - Izdaja ln tiska ZaloZmStvo tržaškega tiska, irsi
stari trg