MMna pUm »«M h Dna Sla K Muranski dem Steo. M V £|ubliani, 12. macia 1936 feto 1. Nemttln se sonktii boji to nekaj dni mctcmc žiroli... Izjava nemškega Industcljca glede pogubnosti sanktil Berlin, 12. marca. o. Z ozirom na naraščajoče tcndcncc, ki zahtevajo vse bolj odločno, rla prične Društvo narodov proti Nemčiji gospodarske sankcije, dokler no bi izpraznila obmejne cone v Porenju, se nemški kropi vse resneje bavijo s tem vprašanjem. Gospodarske sankcije bi povzročile v Nemčiji silne gospodarske pretrese. Neka vodilna osebnost iz nemške industrije je izjavila I lavaso' emu dopisniku, da bi pomenilo prekinjcnje uvoza surovin in živil za Nemčijo gospodarsko smrt. Z zalogami, ki jih ima Nemčija doma, bi mogla živeti samo nekaj dni, ker je v nekaterih panogah prehrane docela navezana na uvoz. Kar se tiče vojaških sankcij, bi te Nemčijo privedle v obupen položaj, ker bi bilo tudi njeno oboroževanje v jedrn prizadeto. Vprašanje uspešnega oboroževanja bi postalo kritično, če bi se sankcijam pridružila še sovjetska Rusija, ki dobavlja nemški oboroževalni industriji vso manganovo rudo, ki je potrebna za produkcijo specialnega jekla. V tem primeru bi postalo nemško oboroževanje hromo. Kar se tiče uvoza živil, jih mora Nemčija že sedaj pri normalnih cenah plačevali v zlatu, kar pomeni občutno breme za zlati zaklad nemške državne banke. V primeru sankcij bi cena živilom, ki bi jih bilo treba uvažati po tihotapski poti. šc močno poskočila. Zaradi tega ni čudno, da se je vojaški zasedbi Porenja iz čisto gospodarskih razlogov odločno upiral predsednik nemške drž banke dr. Schacht. Javna tajnost je. da je na seji voditeljev nemške politike /. vso silo svojih argumentov nastopil proti takim korakom. Tudi general in vojni minister Ulomberg je dejal, da pri sedanjem političnem in vojaškem stanju nemška armada ne more prev/eti odgovornosti, u: bi jih povzročilo prenagljeno Hitlerjevo ki ravnanje. Hitlerjevo pa sta na tej seji podpirala zlasti ministra Goi ing in Goeb-bels. Zmagalo je. kakor zmeraj, stališče strankarskih gorečnikov. Poučeni francoski in angleški krogi pravijo. da je ta izjava silno značilna za zadnje dogodke in da je treba smatrati kot nemško priznanje, da so se voditelji tretjega cesarstva s svojini zadnjim korakom temeljito zaleteli. Berlin, 12. marca. o. Nemški pravosodni minister in predsednik pravne akademije Hans Frank jo dal časnikarjem izjavo, v kateri pravi, da se jiiridično ne dajo braniti mednarodni sporazumi in določbe, ki gredo za tem, da uničijo življenjske pogoje kateremukoli narodu. Hitlerjev govr v državnem zboru je izrazil samo to, da ima nemški narod pravico do živil je n j a in do enakih življenjskih pogojev, kakor drugi narodi na svetu. Nemški narodni socializem ni nič drugega, kakor ostvaritev te zahteve in te misli. Italijanski noiloni bcmb«mUcn|p Abcsiiui st udaiaio Bndoglio ostane, tisoči novih vofakoo na fconto Rim, 12. marca. o. Z ozirom na vesti, ki so sc pt/javile v časopisju, da je, vojno ministrstvo odpoklicalo vrhovnega poveljnika italijanskih čet na abesinskih frontah, javljajo iz uradnih virov, da lo ni res, marveč je res nasprotno, da bo maršal Badoglio ostal na svojem mestu, dokler ne dovrši naloge, ki mu je poverjena. Zaradi tega je odpotovala iz Neapla v Asmaro tudi njegova rodbina. Potoža} na feontuli London, 12. marca. AA. Reuter poroča: Zdaj »e že kažejo konture nove italijanske ofenzive na severni fronti. Maršal Radoglio, ki je bi! v Asmari, se je vrnil v svoj glavni stan na fronti. Ofenziva se ho razvijala v smeri proti jezeru Ašangi in Koramu, verjetno pa je še, da se bo nekoliko kasneje razvila v smeri proti (Jondarju, ker so italijanski oddelki že prekoračili reko Takaze. Italijansko letalstvo je zelo delavno na vsej severni fronti in čete ze zavzemajo svoje položaje, še predno so začele z bitko. Dopisnik pri poveljstvu severne fronte poroča, da so bile italijanske čete poslane južnozapadno od Amba Alagi, odkoder bodo prodirale v smeri proti mestu Sokoti. Menijo, da bo edina važna operacija izvršena v tem sektorju. Ostale čete napredujejo onstran reke Takaze južnozapadno od bire in Tembijena Cilj za le čete je, da bi prodrle v pokrajino Amharo. Italijansko poveljstvo meni, da bi Gondar bilo zelo ugodno mesto kot letališče za italijansko letagstvo. Odtod bi italijanska letala lahko napadala Addis Abebo. To letališče bi igralo vlogo Negelija na južni fronti, odkoder je tudi vzletelo italijansko letalo, ki je letalo nad Addis Abebo. Italijani menijo, da jim ne bi bilo treba zavzeti masiv Semijeni, ki je zelo nedostopen. Italijanske čete bodo najbrž šle mimo tega masiva in raej prodirale v notranjost Abesinijc. Abesinci pa bi lahko organizirali guerilsko vojno in prisilili Italijane, da za njimi pošljejo leteče kolone. Bombe, bombe Doposnik'iz Addis Abebe poroča, da je eska-drila 5 italijanskih lelal bombardirala odprto mesto Debramarkoe. Ob tej priliki sla bila ranjena dva angleška misijonarja. Po nepotrjenih vesteh je ubitih 5 oseb, 0 pa je ranjenih. Zgorelo je 38 hiš-innogo hlevov je uničenih. V Debramarkoeu je ti angleških misijonarjev. Naknadno se- izve, da je včeraj bilo pri bombardiranju mesta Ergalcm ubitih r> žena in 3 otroci, 20 žen in 12 otrok je ranjenih. Pclncl poveljiiisio Napuli. 12. marca. b. Parnik »Principessa Maria je včeraj odplul v Vzhodno Afriko s (jO častniki ter 14.320 vojaki z eno celo motorizirano divizijo, ilkralu je odplul v Masauo tudi nosilec avijonov Miraglia s 40 težkimi bombnimi letali, ki pripadajo l!>. diviziji italijanskega letalstva. Asmara. 12. marca. o. Po tukajšnjih vesteh se je maršal Badoglio vrnil s fronte v glavni stan. General Grazjani je začel novo ofenzivo na somal-ski fronli. Na fronto je iz glavnega slana odšel vojvoda Bergamski. Poveljstvo nad italijanskim brodovjem v Rdečem morju je prevzel vojvoda Spoletski. Dalje poročajo, da se je predal italijanskim oblastem v Adi Abi ras Sejumov namestnik. Iz Džibutija poročajo, da so tja dospele 4 nune malteškega reda, ki jih je ras Nasibu pregnal iz Abesinijc. Hkrati ■/. nunami so prišli Irije katoliški misijonarji, ki so tudi morali pustili svoja službena mesla v Ogadcnu. Kmfecmta v Menu London 12. marca. AA. Reuter poroča: Po Informacijah, ki jih jc dobil diplomatski sotrudnik Reuterja, jc verjetno, da bo Baldwin sam predsedoval usodni seji velesil podpisnic lokarnske pogodbe, ki se bo začela danes ob 16. popoldne v zunanjem ministrstvu. Če bo Baldwin prisostvoval tej seji, potem bo edini, ki se je udeležil podpisa te pogodbe v isti dvorani. V zvezi z obljubo, da ko Italija odločno podprla Francijo, če Francija podpre Italijo v sporu med Italijo in Abesinijo, to najbrž nc pomeni, da bo Italija sodelovala pri izvajanju sankcij proti Nemčiji, ampak da bo Francija podpirala Italijo v njeni borbi, da naj sc ukinejo sankcije proti njej. Verjetno, da bo Grandi izjavil, da lahko Italija sodeluje v fronti Strese samo tedaj, čc se ukinejo sankcije proti njej. Sedaj 6e izve, da je Francija dostavila angleški vladi vprašanje, kakšno jc njeno stališče glede izvajanja •ankcij proti Nemčiji. Prav tako zahteva Francija, da sc morata oba generalštaba sestali in pripraviti vse potrebno za izvajanje posledic, ki nastanejo iz preloma lokarnske pogodbe. Dasi angleška vlada še ni sklenila nič definitivnega, jc vendarle pričakovati, da bo Anglija na večerni seji predlagala izvestne mere v tej smeri, da naj Nemčija simbolično umakne svoje čete iz Porenja. Karotin ic|aul|a London, 12. marca. AA. Havas poroča: Ko je prišel v hotel s svojo dclcgacijo, je zun. minister Flandin sprejel časnikarje in jim dal tole izjavo: Vi veste, da sem star prijatelj vaše domovine in sem brez oklevanja pristal nato, da se konferenca sestane v Londonu. Popolnoma zaupam v pogajanja, katera smo začeli s popolnim idealizmom. V teh težkih trcnolkih branimo isto tezo kolektivne varnosti, ki jc tako prirastla angleškemu javnemu mnenju. Zadostuje, da vsak Anglež skrbno prečita lokarnsko pogodbo, da bi lahko ocenil obveze, ki izvirajo iz pogodbe. Dodajem, da bodo Angleži uvideli, da jc največja realnost spoštovanj mednarodnih svobodno sprejetih pogodb, lo je absolutno potrebno, kadar gre zato, da se utrdi mir. Noe. set. v Avstriji Dunaj, 12. marca. AA. Havas poroča: V vseh avstrijskih krogih jc vzbudila veliko zanimanje vest, da jc istočasno, ko je Hitler ponudil Avstriji pakt o nenapadanju, policiia odkrila nov poskus organizacije narodne socialistične stranke v Avstriji. Torej je lahko Avstrija proti Hitlerjevim obljubam prav tako nezaupljiva kakor druge velesile. London, 12. marca. AA. Havas poroča: Sir Chamberlain je imel snoči v Cambridgeu govor o lokornski pogodbi. Spet nov somemoe Ljubljana, 12. marca. Strašen prizor sc jc nudil danes prebivalcem prvih vil ob Levstikovi cesti. Na desnem tiru tržaške proge jc sredi tračnic ležala odrezana glava mladega človeka, lepo oblečenega v športno obleko z belimi smučarskimi nogavicami. Truplo nesrečneža je ležalo ob robu železniškega nasipa z vratom tik ob tračici, ko da je naslonil glavo za počitek. V grmovju ob progi na tivolski strani je . bila še vidna sled, kot je nesrečnik prišel do tračnic. da bi izvršil svoj obupni namen. Samomor se je izvršil v prvih jutranjih urah in je moral ubogi žrtvi v duševni zmedenosti odrezati glavo jutranji brzovlak. Truplo jc ležalo na svojem mestu vse do prihoda policijske komisije, ki je ugotovila dejanski stan. V enem tednu je ta strahotni samomor že četrti v vrsti mladih nasilno pretrganih življenj ter govori o strašni duševni razkrojenosti in zmedi naše uboge mladine. Nov predsednik lin. odbora Belgrad. 12. marca. Sinoči ob (5 se jc v prostorih Narodne skupščine sestal finančni odbor. Ker ima vlada po vstopu člana Narodnega kmečkega kluba v vlado sedaj v finančnem odboru tri glasove večine, so člani tega odbora, zastopniki .1RZ kluba vladne večine in Narodnega kmečkega kluba sedanjemu predsedniku finančnega odbora Miti Dimitrijeviču. ki je bil izvoljen, kakor znano, z glasovi opozicijo, izrekli nezaupnico. Danes popoldne se bodo člani kluba ,!RZ, kluba vlade večino in Narodnega kmečkega kluba ponovno sestali in izvolili novo predsedstvo finančnega odbora. Belgrad, 12. marca. Akcijski odbor .IRZ za me-slo Belgrad prireja za nocojšnji večer velik |>oliti-čen shod v restavraciji Bvronova pivarnac. Med drugimi bo govoril tudi minister brez portfelja dr. Miha Krek. Hunti Acns o Belgradu Belgrad. 12. marca. m. Sinoči je poloval skozi Belgrad Ilirski zunanji minister Ruždi Aras. Na železniški postaji ga je pričakoval in pozdravit predsednik vlade in zun. minister dr. Milan Stoja-dinovič. Dr. Stojadinovič je turškega zun. ministra odvedel v dvorno čakalnico, kjer sla imela nato krajši razgovor. Po tem razgovoru je Ruždi Arras sprejel časnikarje in jim izjavil, da mu je zelo drago, da lahko stisne roko svojemu prijatelju dr. Stojadi-noviču |m> gnusnem atentatu, kateri je bil nanj poskusen in kateremu je srečno ušel. Nato so časnikarji slavili Ruždi Arrasu nekoliko vprašanj o trenutnem mednarodnem položaju. Ruždi Arras je dejal: >Nimam potrebe, da bi posebno poudarjal, da je bilo zadosti vsega nekaj minut dr. Stojadinoviču in meni, rla izmenjava svoje poglede na položaj in da ugotoviva skladnost v pogledu naših stališč v teh ležkih trenutkih do važnih svetovnih dogodkov.; Pred slovesom je Ruždi Arras na vprašanja častnikarjev izjavil še tole: Nočem vam prikrivali, da je položaj v svetu resen. Rečem samo. da smatram položaj za zelo težak. Verujem pa, da bo razum premagal čustva. Angleški kralji se ženi London, 12. marca. Včeraj je vzbudilo v angleškem parlamentu in v vsej angleški javnosti pozornost dejstvo, da je kralj Edvard ViII. poslal poslanski zbornici pismo, v katerem jo prosi, naj sklene vse potrebno, da se mu zviša civilna lista za primer, če bi se poročil. Tokraljevo j>rošnjo razlagajo kot zanesljiv znak za lo. da se namerava kralj Edvard Vlil. v najkrajšem času poročiti. Ker je sedanji angleški kralj veljal za načelnega nasprotnika ženitve, je seveda ta njegov korak za vso Evropo precejšnja senzacija. Vsi angleški krogi pa so zelo veseli, ker kljub vsemu pričakovanju Anglija ne bo imela samskega kralja, kakor je kazalo. Nc ve se pa še, katera evropska princesa hi pri eventualni ženitvi Edvarda Vlil. prišla v jx>štev. Zim Slovenije z mcifEm Jtaliia, EH, nemške sankcije U soboto bo ooooell Mussolini o evropski politiki Rim, 12. marca. b. V soboto se bo vršila «Tja ministrskega sveta, in sicer olj 14 v palači Vjminale. Na tej seji bo ministrski predsednik Mussolini govoril o mednarodnem političnem položaju z ozirom na zadnje dogodke. Njegov govor pričakuje vsn Lvropa z veliko napetostjo, ker bo Mussolini na tej seji povedal, kakšna navodila jc dal italijanskim delegatom za sejo ZN v Londonu, ki se bo vršila isti dan. Kot vod j o italijanske delegacije v Londonu imenujejo barona Aloisia. Italijanski listi poudarjajo. da vsi evropski dogodki zadnjega časa potrjujejo, da je Italija v svojem političnem življenju in v svojih gospodarskih prizadevanjih šla edino pravilna pota, ki bi jim morale slediti vse evropske sile. Potem bi ne moglo v Fv.ropi priti do presenečenj, kakršna so na dnevnem redu zdaj. I.ondon, 12. marca. o. Sprejem sankcij proti Nemčiji na sobotni seji ZN bi zelo občutno zadel tudi Italijo. ItaLja namreč soma trpi pod sankcijskimi ukrepi in /ato ni verjetno, da bi se iz lastnega nagiba pridružila takemu sklepu Zveze narodov. Zaradi tega jc treba iskati tesno zvezo med francoskimi in agleškimi protinem-škimi prizadevanji ter med ureditvijo italijan.-abesinskega spora. Pogajanja med Francozi in Angleži gredo za tem, da pridobe Italijo za sankcijsko politiko proti Nemčiji s tem. da bodo pospeševale rešitev abesinskega vprašanja po italijanskih željah. Francija bo podpirala z vso odločnostjo italijanske zahteve v Abesiniji, samo da bo Italija ostala zvesta vojaški pogodbi iz lanskega leta. — Zato jc italijansko-abesinski spor stopil s programa in Italijani lahko nemoteno vrše svoje akcije v Abesiniji, V Poclzu ntt speememk Pariz, 12. marca. AA. Havas poroča, da so popolnoma brez podlage vesti, da bi vlada v kratkem imenovala še dva ali tri ministre brez portfelja. Isti krogi izjavljajo, da sedanji položaj ne opravičuje rekonstrukcije vlade. Vlada tudi ne bo iz-premenila datuma volitev, ki se vrše 26. aprila in j. rapja.• V In d n jc na včerajšnji seji sprejela tudi zahtevo, da sc /gradi n o r-m n I n o ti r n a železnica Črnomelj — Vrbovško, s čemer dobi Slovenija zvezo z morjem. Ta proga se bo začela graditi šc letošnje leto. Včeraj jc Narodna skupščina kot prvo točko dnevnega reda obravnavala predlog imunitetnega odbora, da sc izročita sodišču poslanca 1 asa Dinič in Srpko Vukanovič. Za tein je skupščina pretresala proračunski predlog o državnih dohodkih, .ki jc bil tudi sprejet. Prav tako je bil sprejet tudi finančni zakon z vsemi dopolnili, ki jih je predlagala vlada. Končno glasovaanje o proračunu je poteklo takole: Za proračun je glasovalo 185 poslancev — proti pa le eden. Sodišče bo sodilo atentatorjem. Popoldanska seja narodne skupščine sc je začela z obravnavanjem poročila imunitetnega odbora, ki se je izrekel za zahtevo notranjega ministra, ki je zahteval izročitev nekaterih poslancev sodišču. Zanimivo je, da so bili pri tej seji navzoči nekateri člani opozicije, ki se sicer od dela v narodni skupščini abstinirajo. Navzoči so bili med drugim Bog. Jevtič, Velja Popovič, Vasa Jovanovič, Ku-manudi, Ilija Mihajlovič. Govorila je s tem v zvezi nekaj opozicijskih poslancev, ki je nato na njih izvajanja odgovarjal notranji minister dr. Korošec. Zavzel se je za policijske organe, katerih postopanje je opozicija najbolj kritizirala. Poudarjal je nujnost hitrega postopanja oblasti, da se vsestransko preiščejo okol-nosti in dejstva, ki ne obremenjujejo samo direkt-uega izvršjlca zločina, temveč se morajo upošte- valo tudi dejstva in okolnosti, ki morebiti obremenjujejo njegove pomagače. Zaključil je svoj govor s tem, da bodo proti krivcem postopala sodišča, a nedolžnim se bo vrnila svoboda. Po njegovem govoru je skupščina sprejela zahtevo po izročitvi. /e včeraj smo poročali o dodatkih k Finančnemu zakonu, , k i jih jr narodna skupščina sprejela. Poleg našega včerajšnjega poročila moramo dodati še nekatere druge določbe, ki se nanašajo na Slovenijo. Med drugim jc dobil kmetijski minister pooblastilo, s katerim se mu določa kredit za zgradbo veterinarskega bakteriološkega zavoda v Ljubljani. Prosvetni minister je dohn pooblastilo, da spremeni zakon o učbenikih. Notranji minister jc dobil pooblastilo, da sme v roku (> mesecev izvršiti prekomasacijo občin, njihovo združitev in razdružitev ter jim določiti sedeže. Minister za socialno politiko jc dobil pooblastilo, da pri OIjZD najame posojilo 25 milijonov dinarjev .a Joziduvo in prezidavo nekaterih bolnišnic, med kntenmi sta tudi ljubljanska bolnišnica in umobolnica un Studencu. Za nju jc odobrenih 5 milijonov. Dalje jc isti minister dobil pooblastilo, da predpiše razširitev pokojninskega zavarovanja 7.a zasebne nameščence za vso državo. S tem v zvezi bo moral regulirati odnos do edinega Pokojninskega zavoda v Ljubljani. Dalje lahko podpiše uredbo in izvedbo zavarovanja dclaveev za primer onemoglosti, starosti in smrti ter izda potrebne predpise zn organizacijo tega zavarovanja. Davi ob treh je bit sprejet mestni proračun Snoči ob petih popoldne se je začela v veliki dvorani magistrata proračunska razprava o ljubljanskem mestnem proračunu. Otvoril in vodil je razpravo mestni župan g. dr. Jure Adlešič, ki je v .svojem predsedstvenem poročilu obsodil znano gnusno dejanje v riarodni skupščini ter občinski svet obvestil, da je poslal predsedniku vlade brzojavko, v kateri je čestital na srečnem izteku dogodka. Občinski odborniki so vzeli ta del poročila kakor tudi ostala izvajanja župana z odobravanjem na znanje. Besedo je nato dobil referent za proračun g. dr. Milan Korun, načelnik finančnega odseka obč. sveta. Najprej je obrazložil razmerje občine do države in državnih ustanov, pri čemer je ugotovil, da država in njene ustanove svojih obveznosti nasproti občini ne izpolnjujejo, da pa mora občina stoodstotno izpolnjevati vse obveze do države in njenim ustanovam. Poleg tega neprestano naraščajo dajatve, ki iih država predpisuje občini, kar je razvidno posebno iz sledeče tabele: Leta 1928 so znašale dajatve 1.5 milij. Din, leta 1929 skoraj 2 milij. Din, leta 1930 3 milij. Din, leta 1931 4.4 milij. Din, leta 1932 3.6 milij. Din, leta 1933 3 milij. Din, leta 1934 3.8 milij. Din, leta 1935 5 milij. Din, leta 1936 pa kar 8 milij. Din. Pod paragrafom Ostro je nato obsodil dr. Korun način, kako *o upravljale občino dosedanje občinske uprave. Tako so proračune uravnovešale formalno, mesto realno. Sploh je prejšnja obč uprava vodila finančno politiko, ki jo lahko imenujemo finančno politiko volitev, »Uprava je vedno pričakovala, da bo prišlo do volitev, posebno potem, ko je prišel novi zakon. Obč. uprava ^e popuščala s tem, da je zniževala bremena, občinske finance pa so trpele zaradi tega škodo, ki jo moramo mi sedaj, dasi prisiljeni in dasi nam je neljubo, popravljati.« Dasi je občinska uprava v proračunu sama priznala, da je bil prizadejan mestnim financam hud udarec zaradi uvedenih anuitet pri cestni železnici, se mestna uprava v istem proračunskem poročilu hvali, da je znižala celo vrsto davščin. »LaJiko si mislimo, kakšna more biti uprava, če občina sama priznava, da ji je prizadejan nov udarec, na drugi strani pa se baha, da je znižala trošarine. To je storila bivša uprava samo zaradi tega, da se prikupi davkoplačevalcu. Mi moramo to davkoplačevalcem javno povedati, da vidijo, kdo je kriv zvišanju mestnih bremen ter apeliramo na davkoplačevalce, da dajo občini, kar ji gre.« Nato jc dr. Korun navedel številne, najbolj drastične primere, kako je prejšnja uprava gospodarila. Uporabljala je zneske za namene, za katere niso bili namenjeni, ko pa jb eilo treba izvrševati proračunska dela in ko ni bilo denarja, je sega'i po vseh mogočih sredstvih, po katerih nc bi smela Dotaknila se je celo rezervnega fonda, kar spada naravnost pod kazenski zakon. V nadaljnem je razložil najvažnejše točke proračuna, med njimi je zlasti opravičil znižanje prejemkov mestnim uslužbencem in delavcem ter poudaril, da so se bremena mestne občine po inkor-»oraciji okoliških občin zvišala za 5.6 milijonov, dočim »o dohodki zvišani le za 3.8 milijona Din. Govor dr, Koruna je trajal dobri dve uri in ■ta je občinski svet sprejel z .velikim odobravanjem. K debati se je nato javilo petnajst govornikov. Vesclosf med debato Kot prvi je govoril nato prof. Jarc, čivši pod-J.ttpan. 2e takoj od začetka njegovega govora, ko je ugotovil, da pri prejšnjem proračunu ni sodeloval« ker je bil bolan, je nastala v dvorani precejšnja veselost. Člani obč. sveta so govornika prekinjali z dovtipnimi opazkami, tako da je bilo v dvorani tudi malo zabave. Prof. Jarc pa je svoj govor kar nadaljeval; med drugim je dejal: »Lansko leto je Javtič obljubil za eno milijardo investicij .. .« Likar mu vpade v besedo in reče: »In Vi ste verjeli?!« Jasno, da je pri lakih prilikah nastal v dvorani bučen smeh. Nato je prof. Jarc govoril, kako vsaka stranka izkorišča politično konjunkturo, kako so bili dohodki v prejšnjih proračunih manjši zato, ker so se bližale volitve, kakt pa sedaj JRZ povišuje davke, ker pač mora tako delati. Ko so med njegovim, sicer precej zabavnim govorom nekateri protestirali, jih je Jarc takoj skušal pomiriti. Prof. Jarc je še naprej govoril nekaj o politiki in politiziranju, prečital nekaj predlogov in jih dal županu, oziroma dr. Korunu. Dve pasivni hritihi Drugi je dobil besedo bivši socialist Kralj. Ta le takoj v začetku poudaril, da bo glasoval proti proračunu; govoril je o nekem ljubezenskem razmerju med JNS in SLS, vendar lako, da menda nikdo ni razumel, kaj misli; pavšalno je pritiziral proračun, ni pa povedal nič bistvenega, kako naj bi bil proračun sestavljen in kako si predstavlja ozdravljenje tako zavoženega občinskega gospodarstva. Tudi naslednji govornik Likar je dejal, da bo glasoval proti ter je zlasti kritiziral socialno skrbstvo. Med drugim je dejal, da se je začela štednja tudi pri prehranjevanju otrok v zavetiščih. »Furija štednje tudi tem otrokom ni prizanesla.« Zupan dr. Adlešič: »Še novo zavetišče smo otvorili.« Naslednji govornik je bil šol. insp. v p. Josip Wester, ki je kot človek, nevezan na kakršnokoli politično ali strankarsko plat izjavil, da bo glasoval za proračun, če dobi dovoljna pojasnila na nekatera vprašanja, ki jih je nato stavil. Izprašuje na pr.: Kaj je s postavko o reaktivaciji dr. Fuxa in Virantove. Posebno glede dr. Fuxa, ki je kakor znano poslanec, bi rad vedel, ali je reakti-vacija že sedaj aktualna. Ob deseti uri je župan dr. Adlešič sejo prekinil za tričetrt ure. Še dva proti Ko se je seja ob 10 zvečer nadaljevala, je prvi govoril dr. Joža Bohinjec. Kritiziral je proračun na dolgo in široko, grajal posamezne postavke, ni pa pokazal na kako rešilno bilko, kako bi se dalo zavoženo mestno gospodarstvo ozdraviti. Občinski svetnik Soos je mnenja, da bi se za sanacijo gospodarstva biio treba poslužiti nepremičnin ali pa bi bilo treba seči po kakem dolgoročnem posojilu. Tako dr. Bohinjec kakor Soss sta izjavila, da bosta glasovala proti proračunu. Za Delavski azil Obč. svetnik Rudolf Smersu je poudaril, da se /nora občina, dasi ji je neljubo, poslužiti za sana- cijo gospodarstva najnepopularnejšib sredstev, t. j. znižanja prejemkov in zvišanja davščin. Nato je obširno govoril o Delavskemu domu, češ da »e z zgraditvijo Delavskega doma socialno vprašanje Ljubljane ni premaknilo niti za las. Korist za de-'avca bi imel samo delavski azil. Obč. svetnik Černe Josijp je plediral za to. da ee zniža trošarina veaj za tiste pridelke, ki priha- jajo iz prve roke. Dr. Ravnihar — dr. Korun Nato je dr. Ravnihar v daljšem govoru skušal braniti poslovanje prejšnje občinske uprave. Obravnaval je očitke, ki so padli pri seji, od primera do primera ter dokazoval pravilnost postopanja prejšnje uprave. To je dalo povod dr. Korunu, da je repliciral na dr. Ravniharjeve trditve in zavračal njegove trditve. Ponovno je postavil ugotovitev, da je prejšnja uprava vodila volilno politiko. Nato je zopet vstal dr. Ravnihar in kratko odgovoril dr. Korunu glede zgradbe trgovske akademije in tlakovanja cest. Ostali govorniki so se nato vrstili drug za drugim ter vsi obravnavali proračun posebno e stališča sanacije zavoženega mestnega gospodarstva. Peter Klinar je poudaril, da je naša javnost sprejela novo občinsko upravo s simpatijami, da je pa nad proračunom razočarana. Tak proračun je sicer posledica dosedanjega gospodarstva, vendar ne bo glasoval zanj. Musar je ostro obsodil dosedanje gospodarstvo ter zateval, naj se izvede revizija in krivce pokliče na odgovor. Obširno govori nato o Vajeniškem domu ler je za to, da se Vajeniški dom osnuje v zgradbi v Kersnikovi ulici in se opusti v Šentpetr-ski vojašnici. Nato govori o klavnici, za katero zahteva, da se napravi plot. Za trg zahteva tržnega nadzornika, ki bo poklicen veterinar. Posebno poglavje tvorijo tržni prostori in red na trgu. Za Mahrovo hišo imamo kolibe, kjer shranjujemo klopi in košare, s katerih se j>oleiii na trgu prodaja razna živila. V istem prostoru pa ima svojo shrambo tudi cestni odbor in shranjuje tam vozičke, v katerih pobirajo delavci po mestnih ulicah odpadke. Vozički za odpadke in pa košare za živila se torej shranjujejo v enem in istem prostoru. Ple-dira |x>tem še za razna tlakovalna dela in za zgraditev delavskega azila. Šalchar je govoril o poklicni in reševalni postaji. Treba je osnovati v mestu postaje, ki bodo sprejemale ponesrečence, kadar jih prenapolnjena bolnišnica odklanja. Predlagal je; 1. naj se mestni dom prepusti samo gasilcem in reševalcem, ‘2. da «m» reševalna postaja loči od gasilske. 3. da se poklicne gasilske čote iz|M>polnijo, kakor zahteva zakon, 4. gasilske čete priključenih občin naj se podpre, da bodo kolikor mogoče udarne Ravnatelj Stojo je na primeru mestne hiše v Jegličevi hiši dokazal ves absurd dosedanjega gospodarstva. Za to hišo je bilo najeto posojilo 7 mi-lijinov dinarjev (pred 9 leti). Čistega dohodka prinaša leta 410.000, a je od tega zneska treba odbiti še državne davke, vzdrževal n ino in zavarovalnino. Plačevati pa je treba anuitete v znesku 430 tisoč Din letno, vzdrževalni ne okrog 40.000, zavarovalnine 22.000 in osnovnega davka 20.000 Din. Skupin letni izdatki znašajo torej okrog 500.000 dinarjev. Oražem iz Most je opozoril, da pavšalne kritike na račun priključenih občin niso na mestu. Res so sicer zadolžene, a se je tudi nekaj napravilo. Prosi, naj se v Moslah napravi nekaka ekspozitura za opravljan je najpotrebnejših občinsko - pisarniških poslov. Kozamernik je o gospodarstvu bivše občine Vič navedel neverjetne stvari. Zlasti glede poneverb pri inkasiranju za elektriko. Ljudje, ki nimajo ničesar in jim zato tudi nihče ne more nič vzeti, so poneverili okrog 150.Slavije<, ter zavrnil Jarčeve očitke. Od tramvaja do avtobusov Dr. Ažman je nato v izčrpnem poročilu pojasnil zgodovino -tramvajske aforci: -Tramvaj je bil najprej last zasebne družbe. Leta 1899 je mestna občina s to družbo sklenila pogodbo, v kateri je mestna občina obljubila družbi zgraditev proge od glavnega kolodvora mimo magistrata do dolenjskega kolodvora. V smislu te pogodbe bi tramvaj z vsemi napravami, ki jih mora vzdrževati družba v dobrem stanju, prešel brezplačno v last mestne občine. Če bi torej mestna občina čakala, bi dobila čez 50 let dober tramvaj. Bila pa je v pogodbi tudi določba, ki je določala, da sme občina to železnic« že po 25 letih prevzeti pod gotovimi pogoji. Res se je občina odločila junija 1927, da tramvaj prevzame. Sporazumno so tedaj dali tramvaj oceniti. Nek izvedenec iz Zagreba je vse skupaj ocenil na 3 milijone 400.000 Din in pogodba je bila nato sklenjena na 3,00.000.000 Din. Bilo je dogovorjeno, da dve tretjini delnic prevzame občina, ostal.o tretjino pa obdrži družba. Do leta 1940 pa prevzame občina tudi to tretjino delnic. Od takrat, ko je občina prevzela dve tretjini delnie, za katere je dala dva milijona, je prenehala vsaka samostojnost Maloželezniške družbe. Od tedaj naprej so odločali o usodi tramvaja občinski očetje. Kmalu po sklenjeni kupčiji se je začelo govoriti, da bi bila potrebna razširitev proge. Tedaj je ljubljanska občina razpisala obligacijsko posojilo v znesku 30 milijonov dinarjev. To posojilo je bilo vnovčeno do višine 12 milijonov s pomočjo najrazličnejših naših denarnih zavodov. Niso pa vedeli, kam z 18 milijoni. Pa so rekli: dali bomo tramvaju, da se posojila znebijo, tramvaj pa si s tem razširi progo. In točno 18 milijonov nominala so dali po kurzu 90 tramvaju za 16,504.000. Ko je enkrat tramvaj to imel, so ti papirji najprej padli na 75%, torej na 13.508.000. In tako je tisto posojilo, ki je bilo vredno v nominalu 18,500.000, bilo prodano za 13.503.000 in od vsega 18 milijonskega nominala je prišlo nazaj v naše kraje le 7 milijonov nominala. Ta papir bo amortiziran do leta 1934, plačati pa bo morala občina seveda nomi-nalel Takrat je torej naredila Mestna hranilnica celih 2,758.000 Din zgube. To pa se ni krilo kot zgubo, marveč se je reklo, da je to šlo a conto investicij. In še danes imamo vpisano to postavko med aktivi. Celo posojilo je bilo vloženo v neki tuji banki. Ko bi morali potem napraviti tramvajsko progo, so začeli misliti, če ne bi bilo bolje začeti prevažati z avtobusi. Kupili so dva avtobusa za 537.700 Din, ki sta požrla na 100 km po 45 litrov bencina ter sta imela takoj defekte, čim sta bila močneje naložena. Drugo leto pa ec kupili še tri avtobuse po 205.000 Din in končno še enega za 275.000 Din. tako da eo vsi ti avtobusi stali 1,600.000 Din. Ti so potem vozili deloma leta 1929, celo leto 1930 in do 31. maja 1032, ko so prišli na lo, da so prevelike izgube. Izgube v vsem tem času so znašale namreč skupaj 1,628.000 Din, če pa prištejemo k temu še kupnino, dobimo številko 2,300.000 Din . Avtobusi in tovorni avtomobili Od teh avtobusov so potem pet spremenili v tovorne avtomobile, kar je stalo 65.000 Din, enega pa so prodali za 25.000 Din. Tudi te zgube so se vpostavile kot investicije med aktivne postavke, kjer jih najdemo še danes. Ko so potem gradili progo v šiško, so porabili še obligacijskot posojilo, in ko je tega zmanjkalo, so najeli nadaljnje posojilo pri Pokojninskem zavodu. Tako je bila končno dograjena leta 1931 proga Šiška—Št. Vid. Ko je bilo to delo leta 1931 končano, so prišli na to, da je proga v Ljubljani za nadaljnje vožnje nesposobna in odločili so se za zgraditev krožne proge. — Dejstvo je, da je cela ta tramvajska proga vpisana v knjigah med aktivi z zneskom po 53,000.000 Din. Sanacija! Nato je govoril prof. Dermastja, ki je sicer opozoril na,, težko znosljivost novih bremen, pa je istočasno poudaril, da je sanacija mestnega gospodarstva nujno potrebna. V istem smislu je govoril tudi dr. Kamušič, ki je resumiral najbolj vidne okolnosti, ki nazorno prikazujejo delo prejšnje občinske uprave. Največja napaka je bila v tem, da so bili sestavljeni fiktivni proračuni, da se niso vpostavljale postavke za obveze, ki so zapadle in ki so morale biti i>oravnane. Svoja izvajanja je dr. Kamušič združil v sledečo resolucijo: Mestni svet skleni, da naproša kr. bansko upravo kot nadzorno oblast: 1. da izvede takoj generalno revizijo gospodarskega poslovanja mestne občine ljubljanske, 2. da ugotovi krivce za nepravilnosti, izvršene v škodo občine, 3. da ugotovi, kdo je povzročil, da so prišle mestne finance v tak položaj, in 4. da vse krivce pozove na zakonito odgovornost. Ta resolucija je bila stavljena in sprejeta kot nujni predlog. Govoril je še dr. Ravnihar, ki je resolucijo pozdravil, češ, da bo prinesla na razne očitke vsestransko razčiščen je. Končno besedo je dobil poročevalec finančnega odbora dr. Korun, ki je repliciral in odgovoril na vsa vprašanja, ki so bila stavljena tekom debate, nakar je dal župan dr. Adlešič proračun na glasovanje. Bilo je po tretji uri zjutra j, ko, je bil proračun z vsemi proti trem glasovom sprejet. Seja je bila nato zaključena. Sodba, ki je presenetila Katarina Kepr je bila oproščena, ostali osumljenci obsojeni. Maribor, 11. marca. Malo smo imeli v Mariboru procesov, ki bi bili razvneli toliko radovednosti in v katerih bi bila sodba povzročila toliko komentarjev, kakor današnji, ko so se zagovarjali pred sodniki morilci iz doliijolendavskih goric. Kakor smo poročali že v včerajšnji številki .»Slovenskega doma', se je vršil danes proces proti Štefanu Sečkarju, Janezu Hozjanu. Ivanu Vaši in Katarini Kope iz okolice Dolnje Lendave, ki so bili obtoženi, da so izvršili umor Katarininega moža Jožefa Kepe. Obtožnica je očitala Katarini Kepe, da jo nagovorila svojega ljubimca konjača Ivana Vaša, d je najel zn 2000 Din morilce, ki so usmrtili njenega moža Jožefa. Morilca sta bila Sečkar in Hozjan. Za razpravo je vladalo izredno zanimanje. Sodišče je začelo razpravljati že ob pol devetih dopoldne ter so bili do opoldanskega odmora zaslišani samo obtoženci. Popoldne se je razprava nadaljevala /. zaslišanjem prič, sodba pa je padla ob 18.15. Vso težo obtožbe je državni pravdnik naslonil na Katarino Kepe in Ivana Vaša. Sele vzporedno je potem obremenjeval oba najela morilca. Potek razprave pa je prinesel znatno presenečenje. Katarina Kepe že-v preiskavi ni hotela ničesar priznati in je tudi pred sodiščem vse trdovratno tajilp. Ivan Vaš je v preiskavi obremenjeval Kepejevo, pri razpravi pa je svoje prvotne izjave popolnoma izpremenil. Tajil je vsako krivdo, Kepejevo pa je sploh popolnoma razbremenjeval. Hozjan in Sečkar pa sta zopet imela pri pogajanjih glede izvršitve umora opravka samo z Vašem in nista vedela, da bi še kdo drugi bil za tem načrtom. Sodba je bila zaradi tega za številno publiko, navzočo pri razpravi, veliko presenečenje, je pa razumljiva, ker sodišče ni imelo proti Kepejevi pravih dokazov. Po četrturnem posvetovanju je razglasil predsednik senata sodbo: Sečkar Štefan in Hozjan Janez sta kriva, da sta dne 10. novembra 1935 v dolnjelendavskih goricah dogovorno kot sostorilca po zrelem prevdarku usmrtila Kepe Jožefa na ta način, da sta mu z udarci s koli zdrobila lobanjo in je Kepe zaradi izstopa možganov takoj umrl. Vaš Ivan pa je kriv, da je imenovana z obljubo nagrade 2000 Din naklepoma nasnoval k storitvi kaznivega dejanja. Obsodijo se: Sečkar Stefan na 12 let zatočenja, Hozjan Ivan na 15 let robije in trajno izgubo častnih pravic, Vaš Ivan pa na 20 let robije in trajno izgubo častnih pravic. Obenem mora Vaš povrniti stroške postopanja. Katarina Kepe se zaradi pomanjkanja dokazov oprosti. Sečkar, Hozjan in Kepejeva so ves popoldne do razglasitve sodbe jokali. Zagovornik Vaša je najavil priziv in revizijo, Sečkar in Hozjan pa sla si pridržala tridnevni rok. V senatu bili vss. Lenart kot predsednik, dr. Tombak, Zemljič, dr. Kotnik in Kolšek kot pri-sodniki. Obtožbo je zastopal državni pravdnik dr. Hojnik, obtožence pa so branili odvetniki dr. Kukovec, dr. Miler, dr. šnudcrl in dr. Brandstatler. P red tekmo v Planici Duh športnega napredka zahteva rekorde Oči naše športne javnosti so zopet obrnjene proti Planici. Množica jc bila vedno lačna senzacij, zlasti pa športna množica; problem, o katerem razpravljajo tokrat je; ali bodo skočili v Planici 100, 10b, ali celo več metrov? Tisočeri športniki se veselijo tega dogodka, ko bodo zopet videli kralje poguma in hitrosti, ki bodo leteli nad orjaško skakalnico v Planici. I o-krat nc gre le za golo senzacijo, t«nvcč za prireditev, na katero so slovenski športniki' ponosni: skakalnico, katere sloves se širi po vsem smuškem svetu, so zgradili naši ljudje, rekordi bodo postavljeni na naših tleh! Živo so nam v spominu nepozabni vtisi, ko smo gledali drzne Norvežane, ki so prvič v zgodovini smučarstva skakali preko % metrov. V nedeljo sc bo dogodek ponovil. In če nam bo sreča naklonjena, bomo mogli zopet govoriti o novih rekordih na naših tleh. Za množice športnikov je to vsekakor mikavno! Naše športne razmere so preskromne, da bi mogli n. pr. v Ljubljani videti, kako skačejo lahko-atleti kar 8 m daleč, — da bi mogli videti, kako skačejo s palico 4.5 m visoko, kako tečejo 100 m v 10 sekundah. Nurmi in Peltzer, Fick in Makino, Schmeling in Arne Borg — in sto slavnih športnih imen je šlo mimo na6. Radi bi jih videli, ter smo toliko o njih slišali, radi bi občudovali njihovo spretnost in moč. Vendar si mnogo bolj želimo videti kralje smuških skokov, zakaj smučanje je naš narodni šport, za smučanje gojimo prav posebne simpatije, ker je zvezano z našo tradicijo in s prelepo našo zemljo. Ne gre le za vprašanje, če bodo medarodni mojstri ravno na naših tleh dosegli maksimalne usephe. Mnogo več nam je za propagandno vrednost nedeljske prireditve. Športno navdušenje naše mladine se bo zopet dvignilo, naši slovenski mojstri se bodo zopet mnogočesa naučili, tujci pa, ki bodo prišli v Planico, bodo postali prijatelji naših krajev. Ko so se pred dvema letoma širili glasovi o orjaških skokih v Planici, tedaj je svet zmajeval z glavo. Nekateri niso verovali, drugi so očitali oddaljenje od pravega športnega duha. Čitali smo navdušena poročila, čitali pa tudi razprave polne ljubosumnosti. Nam pa je bilo jasno: v duhu napredka je, da se rekordi izboljšujejo, da se leto za letom dvigajo rekordne mere v lahki atletiki, plavanju in hitrostnem drsanju. Zakaj bi ne napredovali tudi v smuških skokik? Resen pomislek bi kajpada bil, če bi bili orjaški skoki v zvezi s posebnimi nesrečami. Toda, to je bilo dokazano, da je odstotek padcev na veliki (pravilno zgrajeni!) skakalnici celo manjši od odstotka na tej ali oni drugi mali skakalnici, tedaj je tudi ta pomislek odpadel. Skakalci so se navdušili za nove možnosti aerodinamičnih skokov in kmalu so začeli graditi velike skakalnice tudi v drugih državah. Prav te dni čitamo v »Winterju«, da je skočil Hilmer Myhra v Vikersundu na Norveškem 92.5 ml Živ dokaz, da so tudi Norvežani začeli graditi velike skakalnice — in da je bila kritika orjaških skokov prezgodnja. Ponosni pa smo, da je prišla pobuda z p napredek smuških skakalnic vprav iz naše Pia. ,eel - Woschnogg spet obratuje Maribor, 11. marca. Kriza v usnjarski industriji je najbolj zadela mesto Šoštanj. Polovica mestnih prebivalcev je za-poslena v obratih Woschnaggove tovarne usnja, ki je že nekaj tednov stalu. Celo mesto z okolico vred je bilo zaradi tega silno prizadeto. Sedaj izgleda, da se bo položaj v Šoštanju zopet obrnil na bolje. \Voschnaggova tovarna je zopet začela obratovati. Za enkrat delajo šele nekateri oddelki, v katerih je zaposlenih samo 150 delavcev s profesijonisti vred. Postopoma pa se bodo stavili v obrat tudi ostali oddelki, tako da bo tovarna kmalu v polnem teku. Med delavstvom, ki je ves čas krize pokazalo veliko mirnost in uvidevnost, in med vodstvom tovarne so se vršila pogajanja, ki so dala ugodne rezultate. Tovarna prizna lansko leto sklenjeno kolektivno pogodbo, v katero se pa vnesejo nove določbe, po katerih ima tovarna v slučaju pomanjkanja dela pravico do znižanja delovnih ur od 8 na 6. Če bi naročila še nadalje padala, lahko izvrši tovarna delno redukcijo delavstva, ki pa zadene le take delavce, ki imajo v svoji rodbini še enega ali več v isti tovarni zaposlenih članov, potem take, ki imajo posestvo in premoženje in posestniške sinove, katerim more dati domača gruda dovolj jela. Vremenska poročila Kranlska gora-Rateče: — 1, barometer pada, pooblačilo se je, mirno, na 40 cm podlage 20 cm srenja. Vriič-Krnlca-Tamar: 150 cm srenja, smuka idealna. ■ P1“la’ nir!l®: -1. barometer pada, ,a*no l.ugozapadn. veter, 83 cm zrnatega snega skakalnice uporabne, ,muka pTav dobraB Bistrica-Bohinjsko jezero: +3, dežuje, snega v dolini ih. Bled jezero: +3, dežuje. Zelenica: —1, jasno, mimo, 2 do 5 m snega, smuka prav dobra. Gorjuše: -—2, sončno, južni veter, 50 cm srenja, smuka prav dobra. Kofce: 4, 120 cm podlage, zrnat sneg, sončno, smuka prav dobra. Mozirska koča na Golteh: —3, jasno, mirno, 80 cm sreža, smuka prav dobra. Pohorje, Senijorjev dom: —2, jasno, mirno, 65 cm sreža, smuka prav dobra. Peca: —3, jasno, mirno, 135 cm sreža, smuka idealna. » • *° nil-i k' Mo letoviško stanova- nje. K h j takega! Oti same vlage raste mah po stenah.* Gospodar: »Menda za tako nizko najemnino ne boste zahtevali, da bi vam tu užitne gobe po stenah rasle.« Obogateli parvenu. Hitro obogateli parvenu vodi svojega gosta po stanovanju ter mu razkazuje svoja razkošja. Nazadnje ga gost začudeno vpraša: »Kako pa to, da nimate tudi kopalnice?« Parvenu po kratkem premišljevanju: »Naši dohodki nam dopuščajo. da se vsako leto odpravimo na morje.« Ljubljana danes Koledar Danes, v četrtek, 12. marca: Gregor Vel. Jutri, petek, 13. marca: Nikefor. Kaj bo danes Salezijanska prosveta Kodeljevo: ob 20 pro- o.efcni večer. Predavanje Josipa Premrova o slovenskih romarjah v Kelmorajn. Skioptične slike. Alpinistična šola: ob 20 predava g. dr. Seliškar o vplivu visokogorskega podnebja na človeško telo. * XXII. prosvetni večer bo v petek 13. marca ob 8. uri zvečer v verandni dvorani hotela Union. Na tem večeru nam bo g. prosvetni inšpektor Ivan Dolenec orisal zanimivosti Mostarja in okolice. Ta je bil dalj časa po službeni patrebi na on-dotni gimnaziji. Čitateljem »Slovenca« so še v živem spominu pisma iz Mostarja, ki so prišla izpod njegovega peresa. Zato bo predavanje nadvse zanimivo in ponazorjeno tudi s skioptičnimi slikami. Predprodaja vstopnic Prosvetna zveza, Miklošičeva c. 7. Sedeži 3 Din, stojišča 2, za dijake 1 Din. Spominska akademija vojnih dobrovoljcev. Letos poteče dvajset let ko se je zbrala in formirala iz vojsiih ujetnikov Srbov, Hrvatov in Slovencev v Rusiji Prva dobrovoljska divizija, ki je dokazala s svojim heroizmom v krvavih borbah v Dobrudži trdno in nezlomljivo voljo za osvoboditev in ujedinjenje vseh Jugoslovanov v lastno državo. Te dvajsetletnice sc bodo spomnili vojni do-brovoljci z nizom prireditev, katerih uvod bo Spominska akademija, ki jo priredi Sreska organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani, dne 17. marca L 1. v veliki dvorani »Zvezde« ob 20. uri. * REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama. Začetek ob 20. uri. četrtek. 12. marca; Pesem s ceste: Red Četrtek. Opera. Začetek ob 20. uri. Četrtek, 12. marca: Apropos, kaj dela Andnla? Red A. # Radio Programi Radio Ljubljana i Četrtek, 12. marca. 1*2 Anton Dvorak: Ameriški v F-durn (plofi#©). — 12.45 Vremenska nniinjved, porodila. — 13 Napoved ftiusa, objava spored«, obvestila. — 13.15 Jugoslovanski zvoki (radijski orkester). — 11 V roman »ko porct&ilo, iHtr/.ni tečaji — IH Heot.liovjiova nra (rn,clij»l, ilr. Rudolf Kol ar 16). — 1« Napoved čti.sa, objuva »poročiti, poročila, vretiHinska napoved, (vbvost.ilu, — lft.311 X fK'Li il klavrn, koi ga nismo pričakovali. Nikamor ni šla vsa utvar. Kljub temu, da so se naši igralci žrtvovali v obskurnih in praznih vlogah, kljub temu, da sta gg. Cesar in Kralj poskušala ohranjati stik s publiko in vso igro na odru, kljub temu, da je prišel na pomoč baletni zbor, da so se pojavili na odru kar moči eksotični rekviziti, skratka vse, kar je v vsej dolgi tradiciji operete preizkušeno kol privlačno — kljub vsemu temu delo ni ogrelo, ni bilo prisrčnega smeha, ni bilo vedrega razpoloženja. Kje je bil vzrok? Ali v publiki? Ne verjamem, ljubljanska publika je za ta. del dobra. Ali v cenzuri? Ne vem. Ali v režiji? Verjetno; režije prof. Šesta v zadnjem času pogrešajo zadnje izdelanosti, so le približno vržene na oder, človek bi dejal, mimogrede (to smo na tem mestu ugotovili n. pr. pri »Veseli božji poti«), Ali v avlorjn? Tudi mogoče. Nwšič je pisal za srbsko publiko predvojne dobe, njegovo delo ostaja aktualno tudi za današnjo srbsko publiko; za. nas pa je pojem Jagodinca prazen zvok. Nušičeva karikatura Jovančeta, tipa boljšega kmeta, z vso njegovo okolico bi nas utegnila zabavati, saj smo danes tudi mi zajeti v ta $vet, ki ga Nušič šiba od Jagodinc preko Baham-skih otokov in tako dalje spet do Jagodine nazaj: svet korupcije, politikanstva, borbe »režimov« itd., ,saj tudi mi poznamo mentaliteto srbskega samo-veličja (ki ga Ost v »Gledališkem listu« zajame v znani krilatici: Govori srpski, da te razume čitav svet!). Vendar smo ostali hladni; premalo neposredna se nam je zdela ta satira, ki smo vajeni Gustcljnovc in Nežkine duhovitosti (pa pravijo, da Slovenci tega ne znamo!)! Nekatere podrobnosti so bile lepo izdelane, nekatere stvari pa spet izrazito dolgočasne. Glasba Biničkega je prelepa za ta okvir. Balet je prišel tudi bolj po sili v vso stvar, zato tudi ni nudil nič posebnega; presenetila nas je pa in jo moramo s priznanjem omeniti izvrstna pantomina na kolodvoru; prav dober je bil tudi kitajski dvoboj. Inscenacija je poglavje zase. Poleg novih dekoracij, ki so res lepe in okusne, smo morali gledati stara platna izza 50 let; v tem pogledu bi pa res svetovali več enotnosti in okusa. Za horizont bo treba tudi nekaj storiti. In igralci? Saj jih je toliko, da |e bilo ta večer zaposleno vse, kar leze ino gre. Povedal sem že: igralci so storili, kar so mogli, Pot okoli sveta? Mnogo hrupa za betvo teatra... nk. Koliko Slovencev išče dela Poslovanje Borz delu v Ljubljani, Mariboru, Celjn in Murski Soboti Ljubljana. 11.'marca. Kako jc z brezposelnostjo v Sloveniji? Ali število brezposelnih pada ali se /.višnje? 1 o vprašanje si marsikdo stavi in ne \e odgovora. Kdo bi mogel najbolj točno odgovoriti? Najbolj kompetentne bodo pač javne Borze dela, pri katerih iščejo brezposelni na eni strani podpore, na drugi pa namestitve In kaj liani pripovedujejo te? V mesecu januarju jo iskalo dela pri javnih Borzah dela: Ljubljana: od dec. preostalih 2306, novih 1911 Maribor: od dec. preostalih . 12^), novih (tfV) Celje: od dec. preostalih . . 627, novih 788 Murska S.: od dec. preostalih 1523, novih 1670 Vseh skupaj . V mesecu februarju pa je Ljubljana: od jan. preostalih MarijeAnd«rjSast igra eno glavnih vlog v veselem filmu »Na zadnji postaji«, čigar premiiera bo no-5, novih 1238 Maribor: od jan. preostalih 1608, novih 447 Celje: od jan. preostalih . . 701, novih 393 Murska S.: od jan. preostalih 1545, novih 411 Vseh skupaj . . 10.278 Kot vidimo, se je v mesecu februarju šte-vilo brezposelnih pri vseh borzah, izvzemši celjske, zvišalo, tako da je doseglo pri številu : 10.278 976 več kot v decembra. Opaža se, da se j število preostalih brezposelnih iz prejšnjega I meseca znižuje, kar pomeni, da se brezposelni 1 niso več iavliali dvakrat tedensko, kot ie pred- pisano, iz česar pa še ne sledi, da so našli zaposlitev Ti brezposelni povečini izčrpajo znesek rednih podpor in se ne javljajo, ker vedo, da ne bodo ničesar več dobili. število brezposelnih v Sloveniji je dejansko mnogo večje od izkazanega pri javnih Borzah dela, ker jc treba upoštevati, d n se iz raznih vzrokov ne priglašajo vsi bt e/poselni, predvsem ne oni iz inteligenčnih slojev. In teh je vsuko leto vedno več! V primeri s tem velikim številom brezposelnih je pa zanimivo, koliko je bilo zanje razpoložljivih mest. Bilo jih je meseca januarja pri Borzah dela: v Ljubljani . 38, izvršenih posredovanj 38 v Mariboru . 80. izvršenih posredovanj 57 v Celju . . 45, izvršenih posredovanj 27 v Murski S. . 89, izvršenih posredovanj 84 V hiesecu februarju pa je bilo razpoložljivih mest: v Ljubljani 36, izvršenih posredovanj 31 v Mariboru 101, izvršenih posredovanj 78 v ('elju . .61, izvršenih posredovanj 25 v Murski S. 124, izvršenih posredovanj 139 Razpoložljivih mest je tedaj v primeri z velikim številom brezposelnih kaj neznatno številce. še manjše je številce izvršenih posredovanj. Vzroki so različni Eden je tudi ta, da so delodajalci znani po svojem ravnanju z delavci. Podpor je bilo izplačanih: v I jubljam meseca januarja 192.311 Din, febr. 192.540 Din: v Mariboru: januarja 85.872 Din, febr. 70.878 Din; Maribor KAJ BO DANES SKAS. V klubu Slov. kat. starešinstva nadaljuje vseuč. profesor dr. Gosar drevi svoje predavanje o sodobnih socijalnih problemih Predbvanje se vrži v Delavski zbornici. Ljudska univerza v Studencah. Drevi predavanje inž. Ferda Lupše o njegovih doživljajih v Aziji. Skioptične slike. Ljudski oder. Drevi ob 20 sestanek članstva v Delavski zbornici, Sodna štev. 9. * Lekarne. Lekarniško nočno službo vršita nocoj Savostova »magdalenska lekarna« na Kralja Petra trgu in Minarikova mestna lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu. * MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 12. marca: Ob 20 »Ples v Savoyu . Red B. Gostuje primadona ljubljanske opere Zlata Gjungjenčeva. Petek, 13. marca: Zaprlo. Sobota, 14. marca: Ob 20 .^Kariera kanci ista Win- žiga«. Globoko znižane cene. Zadnjič. Zlala Gjungjenac, primadona ljubljanske opere, gostuje samo enkrat v opereti »l’les v Savoyu«, in to v četrtek 12. t. m. za red B. Odlična umetnica, ki je Mariborčanom dobro znana po svojih gostovanjih v gledališču ter iz koncertne dvorane, je žela baš v vlogi Madeleine v Ljubljani velik uspeh ter je bil »Ples v Savoyu< prav zaradi nje »šlager« sezone. Rezervirajte vstopnice! * 50% popusta po želcznici bodo imeli člani Zveze gostilničarskih združenj dravske banovine, ki se udeleže 3. m 4. aprila skupščine v Ptuju. O »Planinskem cvetličnem raju« predava jutri zvečer v Ljudski univerzi znani naš botanik prof. Viktor Petkovšek. Predavanje spremljajo skioptične slike. Materinski dan bodo proslavile mariborske služkinje v nedeljo dne 2. marca, V dvorani v Gledališki ulici 2, vprizore igrokaz »Močna mati«. Pr.Vhodnja seja mariborskega občinskega sveta se bo vršila drugi teden Na dnevnem redu jc vprašanje vojašnic in nove carinarnice Drugi viiji red podeli knezoškof dr. Tomažič v nedeljo v bogoslovni cerkvi sv. Alojzija kapucinu fr. Maksimiljanu Mešiču, prva dva nižja redova pa bogoslovcem II. letnika Državno prvenstvo v rokoborbi priredi v nedeljo v Mariboru SSK Maraton Tekmovanje sc bo vršilo v bantam, srednji in poltežki kategoriji ter so se prijavili že najboljši atleti zagrebških klubov Sparta in Concordia in subotiške Hakoah. Tekme se bodo vršile popoldne v Rušah, zvečer pa v dvorani na Aleksandrovi 6 v Mariboru. Otrok pod avtobusom V Splitu se je te dni zgodila nesreča, katere žrtev je postala 8 letna deklica, a njena mati je zaradi žalosti zblaznela. V času, ko je promet na mestnih ulicah najživahnejši in so ceste natrpane z vozovi, živino in pešci, je šla Ljubetičeva s svojo hčerko in nekim znancem po cesti v sredino mesta. Med pogovorom starejših se je mala deklica oddaljila in zašla pod kolesa avtobusa. Na krik deklice je njena mati zapazila, da se je zgodila nesreča, kajti mala hčerkica je ležala v krvi na tleh. Kofer jo je takoj prepeljal v bolnišnico, vendar je bilo dekletce že mrtvo. Id avtobus, čeprav je šoler vozil zelo počasi in zelo previdno. Ognjena sila pustoši Ptuj, 10. marca. V lorek 3. t. m. v pozni noči se je zasvetilo nebo nad vasjo Pacinje pri Ptuju, kjer je začelo goreti pri posestniku in železničarju Francu Petroviču. Plame.ni so hipoma zajeli vsa gospodarska poslopja, ki so zgorela do tni z vsemi poljskimi pridelki in gospodarskim orodjem vred. Gasilcem je po težkem trudu uspelo obvarovati sosedna poslopja od ognja. Pri reševanju živine pa se je Petrovič nevarno opekel. Ko je iz gorečega hleva reševal zadnje živinče, se je goreče tramovje zrušilo nadenj in ga pokopalo. Le nekolikim pogumnim gasilcem gre zasluga, da ni žalostno končal od ognja. Potegnili so ga še pravočasno izpod gorečih brun. Dobil pa je nevarne opekline na glavi, prsih in rokah, tako da so ga morali nemudoma odpeljati v ptujsko bolnišnico. Škoda po ognju je velika in jo cenijo na okrog 40.000 Din. Petrovič je znan kot priden gospodar in je imel svoje gospodarsko poslopje prvovrstno urejeno. Kako je do požara prišlo, se ni dalo dognati. Konjski in goveji sejem v torek 3. t. in. je bil dobro založen in tudi kupčija je bila dobra. Prignali so 87 volov, 255 krav, 10 bikov, 32 juncev, tl telic, I teleta in 293 konj, skupaj 731 komadov. Precejšnjo pozornost na sejmišču je vzbudil razglas Kmetske zveze, ki poziva lastnike živine, naj ne prodajajo svoje živine ceneje kot po naslednjih cenah: voli debeli prvovrstni 4—5 Din, voli druge 4 50 Din, biki slabši 2.50—3.50 Din, krave dobro rejene 3—3.50 Din. krave klobasnrice 2 2 50 Din, telice, lažje in slabše 3—4 Din, biki debeli 3.50 do 4.50 Din, biki slabši 2.50 3.50 Din, pesna telela 5.50—7 Din, sesna teleta slabša 4—6 Din, pršutarji 5.50—7 Din, težke svinje za Špeh 6.50—8 Din; vse cene so mišljene seveda za 1 kg žive teže. Kupčevalo se je živahno in je zaradi omenjenega razglasa Kmetske zveze bilo precej razburjenja pri kupcih, vendar se za razliko od drugih krajev cene živini kljub temu niso dvignile in so mesarji prišli zopet na svoj račun. Prodajo se je 268 komadov živine, en vagon konjev je bil prodan v Avstrijo. - -Cene, dejansko dosežene na lem sejnim so bile naslednje: voli 1.50—3.25 Din, krave 1.25 —3.50 Din, biki 2.65—2.80 Din, junci 2—2.75 Din, telice 3 do 3.50 Din. Konje so prodajali po kakovosti, in sicer od 300 do 4000 Din, žrebeta pa od 500—1500 Din. v Celju: januarja 43.236 Din, febr 29. I90 Din; v Murski Soboti: januarja 4844 Din. februarja 4854 Din. Skupaj je tedaj bilo izplačanih v januarju 326.265 Din, v februarju 297 462 Din. Pričakovati je, da se bo sedaj spomladi število brezposelnih iz Murske Sobote znatno znižalo, ker so med njimi sezonski delavci in delavke, ki odpotujejo večinoma v Francijo in v Vojvodino, jeseni se pa vrnejo li sezonski delavci prineso še danes vsako jesen v domovino več milij. Din zaslužka. Denarni zavodi v Prekmurju imajo celo sezijo promet z menjavanjem denarja. Prekmurci so, kakor znano, zelo marljivi in varčni. Omenjeni milijoni dinarjev predstavljajo čistj dohodek našega narodnega gospodarstva. Ko je letos umrl angleški kralj Jurij V. in je njegov naslednik Edvard VIII. izdal proklamacijo na angleški narod, so oživeli zopet redki običaji, ki izhajajo iz starodavnih predpravic angleških kraljev in plemstva. Kralj pridigar in liskarnar! Angleški kralj ima kol vrhovni pokrovitelj anglikanske cerkve dvoje prav svojevrstnih predpravic. Že od davnih časov nosi naslov kanonika katedrale sv. Davida. Poleg časti same dobiva za to tudi stalno letno plačo in ima tudi pravico enkrat na leto v tej cerkvi pridigovati. — Med osebne kraljeve privilegije spada tudi izključna pravica, da tiska na vsem obširnem kraljestvu Anglije sveto pismo. Ker kralj sam tega posla seveda ne more opravljati, ga je angleška krona poverila že pred davnimi stoletji trem londonskim tiskarnam. Prav pred kratkim pa je prišlo do zlorabe tega kraljevega privilegija in neka tiskarna je izdala na deset tisoče izvodov svetega pisma brez kraljevega odo-brenja, Tej predrznosti so napravili konec na ta način, da je kralj ukazal zbrati vse novo natisnjene izvode in jih zažgali. Britanska družba za tiskanje sv. pisma z odobrenjem angleškega kralja da v svet vsako leto nad 1 milijon izvodov v tujih jezikih. Kralj sam pa dobi za to, ker se ta posel opravlja z njegovim dovoljenjem, le malo odškodnino, le nekaj odstotkov od vsega izkupička, Posebne vrste vislice - privilegij Vojvodom northumberškim pripada tudi ta privilegij, da jih smejo pokopavati v Westminsterski katedrali, kjer se sicer nahajajo samo kraljevski grobovi. Atolski vojvode smejo celo vzdrževati privatno vojsko. To je pravica, ki se je še danes poslužuje atolski vojvoda. Ima 1000 vojakov, ki se opirajo na močno artilerijo. V to privatno vojsko sprejemajo samo prave korenjake, ki imajo najmanj 185 cm višine in ki so popolnoma zdravi. Privilegij nikakor ni samo zaradi lepšega, kar pove že dejstvo, da med svetovno vojno kralj ni poklical teh vojakov v svojo redno vojsko, čeprav so spadali med vojne obveznike, pač pa so tvorili poseben oddelek, ki se je boril pod zastavo vojvode atol-skega. — Ta plemič pa si je znal priboriti še drug privilegij, in sicer za vse člane njegove rodbine, ki pa je še prav posebno svojevrsten. V slučaju, če je bil kak član tega rodu zaradi kateregakoli vzroka obsojen na smrt, se je ta smrtna obsodba izvršila ne na navadnih vislicah, pač pa na 10 m višjih ... Vsak po svoje... St. albanski vojvoda pa je edini, ki sme po londonski ulici Rotten Row peljati z vozom. To pravico ima že od 17. stoletja. Še cela vrsta je teh privilegirancev, od katerih je pač vsak izbral kako predpravico po svojem okusu. Newcastelski vojvoda sme n. pr. kralju ali kraljici ob priliki kronanja podariti desno rokavico, in pri sami svečanosti sme podpirati kralju roko, v kateri drži žezlo. Knežja rodbina Beaufordska sme ustaviti in uporabljati v svoji prestolici Badmingtonu katerokoli prevozno sredstvo. Prej je seveda veljalo to samo za kočije in čolne, sedaj pa sme tako rekoč »rekvirirati« tudi avtomobile in celo letala. Čeprav je torej ta privilegij že star, je vendar dobil precej moderno obliko ... So celo taki grofovski privilegiji, s katerimi lahko njihovi nositelji postavljajo po nekaterih angleških mestih župane, ljudstvo pa pri tem nima prav nič besede, čeprav je Anglija zibelka demokracije. Pred gospo klobuk z glave...! Na Angleškem živi tudi človek, ki mu ob navzočnosti kralja ni treba snemati pokrivala. To je baron Forester, ki ima zelo slavne prednike še iz časov viteških bojev. Nek član tega rodu je v dvoboju premagal francoskega viteza z enim samim udarcem, s katerim je nasprotniku prebil čelado. Kot priznanje za njegovo viteško moč je kralj podelil njemu in vsem njegovim naslednikom, da smejo stati pred kraljem s pokrivalom na glavi. Privilegij velja še danes, toda baron Forester navadno prav kmalu vzame klobuk z glave, kadar stoji pred njim sam kralj. V 18. stoletju je pa nastopila v tem mala sprememba. Ko je bil neki prednik baronov nekoč sprejet pri monarhu, se po stari navadi seveda ni odkril, kljub temu, da je bila. poleg kralja tudi kraljica Charlottc. Tedaj pristopi k njemu kralj, ga potrebljc po rami in mu pristavi: »Mylord, vem, da imate pravico biti pokrit pred samim kraljem, vendar pomnite, da to ne velja, če je navzoča tudi kaka lady.« Za športnike Dobri lahko atleti pa bi si morda želeli take predpravice, kakor jo ima na angleškem kapitan Karl le Strange. On sme imeti v dedni posesti tako dolg kos morske obale, kolikor daleč more zagnati kopje, proti morju pa tako daleč, do kamor more bresti s konjem, ne da bi se ta spustil v plavanje. Lahkoatletske vaje imajo zanj vsekakor velik pomen .. .1 Tudi pri nas bi ob takih pogojih padali gotovo boljši rekordi v metanju kopja. Zanesljiva Kaj stori pod našimi starokopitnimi razmerami revež, ki takoj nujno potrebuje sto, dvesto ali celo petsto dinarjev? Prosi za posojilo znance, gre v zastavljalnico ali k zasebnemu oderuhu. Nikakor pa mu ne pade na misli, da bi šel po denar v banko. Če bi tudi dospel prcko vratarja in različnih tajnikov pred oči gospoda ravnatelja, bi bil deležen v najboljšem slučaju samo pomilovalnega nasmeška. To so malenkostni posli! In če gre za en ali več tisoč dinarjev, zahteva banka poroka, jamstvo, izkaze, kar zopet potrebuje več tednov ali celo mesecev časa. V Ameriki je drugače. Vse velike banke so uvedle pred petirni leti tkzv. »character loans«, zasebna »posojila na zanesljivo zunanjost«. Mogočna National City Bank v Newyorku se pogaja z ogrsko vlado o posojilu v znesku 70 milj. dolarjev in nakloni 12 mili. dolarjev Družbi za zgradbo Nicara- guanskega prekopa. A isti ravnatelj sprejme tudi skromno oblečeno delavko iz velike slaščičarne, ki potrebuje samo 50 dolarjev posojila. Delavka dobi svoj denar celo prej, kakor ogrska vlada ali južnoameriški delničarji, ker zadostuje za njo osebni razgovor z ravnateljem. A banka ne smatra njene prošnje za malenkostno, temveč za Business, ki ga ne misli omalovaževati. Dekle hoče imeti 50 dolarjev, da bi poslala za šest tednov v hribe po prestani pljučnici sestro. Prinesla je zdravniško spričevalo in podatke o cenah v skromnem planinskem zdravilišču. Vse jc v redu, in prosilka naredi dober vtis. A ravnatelj jo vprašuje, kako misli povrniti posojilo, če ima samo 15 dolarjev tedenskega zaslužka? To je vendar premalo. Delavka pripoveduje o svojih načrtih. V sestrini odsotnosti bo oddala njeno sobo. Ima podnajemnico, ki bo plačala po tri in pol dolarja na teden za sobo z za- Avtonomija zmaguje. Predsednik bivše katalonske avtonomne vlade Companys se vrača iz ječe v Barcelono. jutrkom. Pozneje bo delila s sestro svojo sobo. Zdravnik jamči, da se bo povrnila popolnoma ozdravljena. Ravnatelj se prepriča in podpiše nakazilo za blagajno. Medtem sedi v čakalnici vse polno drugih prosilcev, ki so potrebni podpore v velemestnem življenskcm boju. Razburjen družinski oče pripoveduje žalostno hčerkino zgodbo. Današnja mladina sc ne zmeni za starše liči jc omožila fotografa, ki se jc bahal, da sijajno zasluži v Alba-nyju. Izkazalo sc jc, da je njegov atelje samo ba-baraka na sejmu. Zet kvarta, se napije, pretepel jc in napodil ženo. Oče potrebuje sto dolarjev, da bi jo vsaj oblekel! Brez obleke ne more poiskati zaslužka. Ravnatelj je pripravljen pomagati,, toda očetova skromna pokojnina jc prenizka za jamstvo, in je upokojenec že 60 let star. Oče hiti pojasniti, da ima sina, tehnika, ki je v službi na Ruskem in mu redno pošilja 200 dolarjev mesečno. To zadostuje. Dobi sto dolarjev, ki jih bo poravnal v štirih obrokih ... Kitajec, strokovnjak za kurja očesa, e stalno službo v znanem kopališču, zapusti banko s sijajočim obrazom. Dobil je brez tečkoč več sto dolarjev, da bi poslal v domovino ob desetletnici očetove smrti za svojo ženo. Slednja mora opraviti na grobu potrebne obrednosti, da bi prihranila onstranske neprijetnosti duhu pokojnega . . . Neki klobučar razburjeno prosi on tisoč dolarjev. Dvanajst let je čakal na sijajno priliko, ki sc mu jc zdaj ponudila. Njegov najnevarnejši konkurent in sosed iz 147. ulice, italijanski lastnik znane delavnice z napisom »V 5 minutah vam zlikamo in osna-žirao klobuk«, je izgubil zvesto soprogo in po njeni smrti odhaja v staro domovino. To je izjemno naključje in zlata jama! Toda Italijan zahteva samo gotovino in kupec ima premalo prihrankov . .. Zato pa neusmiljeno zavrne ravnatelj izumitelja »strojne stiskalnice za domačo trgatev«, ki jc prosil 500 dolarjev za patentne izdatke. Rekel je, da bo plačal dolg po prodaji izuma. Zbogom, obžalujem, želim uspeha! Ista usoda doleti gizda-vega mladeniča, ki hi potreboval 400 dolarjev za nakup zaročnega prstana. Ravnatelj ga pouči, da so potrebni za slične izdatke boljši dohodki in mu priporoči nekega zlatarja, kjer se dobijo lepi prstani po 50 dolarjev. Oddelek National City Banke za »posojila na zanesljivo zunanjost« dela sijajne posle. Lani je razdelila 185 tisoč posojil v skupnem znesku 65 milijonov dolarjev in zaključila poslovno leto v dobički. Iz tega razloga se zanimajo velike banke za potrebe malih ljudi prav tako, kakor za velike mednarodne kupčije, ki so naposled le bolj nevarne. Obrtniki in zasebniki so vedno zanesljivejši in ločnejši plačniki, kakor težka industrija ali inozemska država. Najnovejša angleška podmornica »Crampus«. Iz Sibirije v Mandžurijo jc pribežal katoliški duhovnik p. Metvedev. L. 1933 so ga zaprli in odvedli v pregnanstvo, ker je otroke poučeval v krščanskem nauku. Životaril jc s 3000 sotrpini v nekem taborišču, odkoder so jih zganjali na delo železniške proge Bačkal—Amur. Slaba in pičla prehrana, mraz, preveliki napori povzročajo, da delavci umirajo dan na dan. V taborišče dopošiljajo vedno nov človeški materija] — da počasi umira. Taka speljava železnice je jako poceni; prav za prav pa sila draga, saj volja stotino človeških žrtev. Nehvaležnost — plačilo sveta. »Oss. Rom.« poroča tole; Gospa Kupskaja, sodružica Leninova, sedaj vdova, je internirana v nekem gradu blizu Moskve. Zabranjeno ji je, da bi se kakorkoli pečala s politiko. — Rako.vski, prejšnji poslanik ruski v Parizu, živi v srednji Aziji in nima nič upanja, da bi se kdaj vrnil. — K a mine v, poprej srčika stranke, in Si nov j e v, bivši diktator v Leningradu, trpita v zaporih tam nekje v Uralu. Oba sta brez zveze s svetom. — Kliapnikov, član petrogrnjske revolucije, ki je vse oblast prepustil Leninu, pričakuje smrti v daljnji Sibiriji. Mnogo važnih oseb jo bilo po zaroti proti Stalinu I. 1932 kralkomalo jmslreljcnih. V pokrajinskem gledališču. Junak, ki jo igral vlogo ranjene«, ki je umrl od vbod« z nožem, se je pred predstavo na nesrečo najedel česna. Zoprni duh neprijetno draži nos njegove razplakune odrske tovarišice - Nekakšno zaudarjanje prihaja od tebe < zašepeče igralka posmehljivo. ■-Nič čudnega,« odvrne igralec, »saj sem vendar umrl in moje truplo razpada.« »In to jc mojstrova zadnja slika. Model ga je požrl, preden jo jc utegnil končati...« 25 Mrtvi in dva živa Rogus je Iversena z zanimanjem poslušal. Videlo *e mu je, da je bil Iversenovega mišljenja. Engelhardt pa se je zanimal le za gospodično Larsen. »No, kako pa se je obnašal?« je Rognos vprašal. Liidersen se je obotavljal. Smejal se je skoraj histerično. Po kratkem molku je mislil, da mora nekaj reči, saj je vendar tvoril središče zanimanja. Pogledal je okrog sebe in dejal, kakor da bi se branil: »Kaj morem jaz za to?« Tedaj se je Engelhardt začel smejati. »Ne vidi se vam ravno, Liidersen, da ste tako zvit in pretkan. Vidim, da se vam hoče pohval. Ali vam je to potrebno, dokler sedi gospodična Larsen med nami?« Liidersen ga je jezno pogledal in ni vedel, kam bi položil svoje oči. Pogledal je pred seboj na mizo in čakal, da bi mu kaka prijazna in čuječa duša nazdravila. Tudi gospodična Larsen je napravila resno lice. Ko so mu napili, je z obrazom napravila kretnjo proti Engel-liardtu in slovesno pogledala Liidersena: »Imate prav! Liidersenu ni treba pohval. Vsi vemo, da se je pokazal moža. Zato ni on prav nič kriv, če gredo ljudje preko onega, kakor da je omejen. — Saj poznate pesnikove besede: Pustite, naj mrtvi pokopljejo svoje mrtve!« Liidersen od same zadrege ni vedel, ali naj se pokloni ali ne. Ali za vsak slučaj se je nekam čudno zagugal na stolu in pogrknil. Tedaj se je zaslišalo, kako je rekel Rognos s trdim »lasom, ki je rahlo trepetal od strastne prepričanosti: >V lem je ravno napaka, da ta mrtvec niti mrtev ni.« Gospodični Larsen je zaprlo sapo: »No, slišite vi!« Roguos pa je nadaljeval trmasto: »Da, da, on bi se moral kratkomalo braniti, potem pa dati pokopati.3 Gospodična Larsen ga je ponosno pogledala: Kaj vi veste?« Rognos pa se ni dal ugnati v kozji rog. Pogledal jo je rdeč od razburjenja. '!>In vi?« je dejal. »Kaj pa vi veste?« »No, da,« je rekla. »Vedeti ravno ne morem, toda verjetnost je na moji strani.« »Oprostite, kaj pa če je na moji?« »Kaj hočete reči s tem?« »l)a v tem slučaju ni nikake verjetnosti. Tu je samo eno mogoče. To namreč, da vas ustreli. In to‘edino možnost je mož pač vzel v račun.« Gospodična Larsen je rezignirano stresla z glavo. l)a bi pa čim bolj pokazala, kako malo ji je do takega mišljenja, se je obrnila do dame, ki je prodajala ženske ročne izdelke in sedela poleg nje. Pri tem ji je okrog usten zaigral porogljiv nasmešek. »Mislim,« je dejala, »da noben mož v času nevarnosti ne bi mislil na riziko. Ta Berger je imel kratkomalo strah.« Rognos je trdo postavil kozarec na mizo. ; Prokleta neumnost!« je dejal. »Pa če bi ga tudi imel, kaj potem?« Malce jo je presenetilo in spravilo v negotovost, pogledala ga je nagonsko, vendar od zgoraj navzdol: »No, kaj potem?« Rognos jo je pogledal v oči. »V takem trenutku boste vendar dovolili, da ima človek strah. In to strah brez teh prokletih posledic. Tudi mož' mora misliti malo na svoje življenje, na svoje edino, kar mu je bilo dano.« »Ali poglejte si vendar gospoda Liidersena!« To je bil adut. Toda adut je postal rdeč, gledal je sovražno in plamteče na Rognosa. Ta pa je bil že truden, skomignil je z rameni in prekinil pogovor. »Da, Liidersen,« je še rekel. Slišalo se je, kakor da je spustil Liidersena na tla. Gospodična Larsen se ni zmenila zanj, obrnila se je do Engelhardta. »Gospod Engelhard!,« je rekla, »kaj pa bi vi storili?« Smejal se je s svojim nespodobnim, suhim smehom in pri tem nekoliko dvigal kozarec. »Jaz bi se, žalibog, priklonil hudodelcem, pa bi rekel: ,Gospodje dragi, samo dajte!’ S tem seveda ne mislim, da bi drugi morali ravno tako storiti. Bog obvaruj, tudi jaz imam socialne gone.« Gospodična Larsen se je umaknila, kakor pred nečim gnusnim. Nesramnež!« Engelhardt se je smehljaje se priklonil. -»Da,« je dejal, »ljubi Bog me je postavil na Urijevo mesto.« . Tedaj je Liidersen odložil svoj whisky ter se dvignil ves težak in sovražen. Sprostil je vso svojo nakupičeno jezo: »Vi na Urijevem mestu?« je rekel porogljivo, »ko pa še niti oženjeni niste.« Zmedeno je gledal okrog sebe in si,ni mogel priti na jasno, zakaj se vsi tako grohotajo. Vse zastonj. Celo gospodična Larsen se je smejala. IV. Prijateljstvo Leta in leta jc Berger čakal na čudež. Na čudež, ki bi mu zopet povrnil čast, in to ne pred ljudmi — njih je bilo preveč —, marveč pred tistimi, ki jih predstavljal, pred Liidersenom, junakom. Anglija dežela privilegijev »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 in 2996. Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.