Bgg* ^ Cesta je up dolenjskega turizma UJ >U EMajuMjrrn E33UE3ISS3 EiiBankCfAMul DOLENISKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST S seje predsedstva Turistične zveze Slovenije v Dolenjskih Toplicah — Bo Do-________lenjska izkoristila avtocesto v svoje dobro? — Možnosti je dovolj________________ DOLENJSKE TOPLICE — V soboto je v Dolenjskih Toplicah pod vodstvom predsednika dr. Matjana Rožiča zasedalo predsedstvo Turistične zveze Slovenije, seje pa so se udeležili tudi dolenjski turistični delavci in predsedstvo seznanili s sedanjim stanjem turističnega gospodarstva na Dolenjskem in njegovimi perspektivami. Kfto Bo PREŽIVEL? Krmelj — ob polletju so » kuhn°ma^' °bčini poslovali z iz-4 Jmt- rut*n‘E Kanižarica. Kovinar, fe. r[ftvo Bela krajina, Brivsko-e' KjM g Podjetje, Valjčni mlin in 'j' h., Kanižarica, skupaj pa so pri- ji' ^nl!iL"liK471millJOnOV dri,., JK1JaJa. Med organizacijami dejavnostih pa so bile v I to n°snovne šole Čmomelj, Se-I MilLTPtuš- v>nica. Stari trg in I tuni io“ar'Nataše, glasbena šola, ** plxj n°'varstvena organizacija, Za-|d0mza lz9Eraževanje in kulturo, kenSU!rejŠih.obeanov ter zdrav" |irn J i?1. Črnomelj. Manjkalo Kje iK^ardi 114 milijonov di-jjars.V' Ker so težave tako v gospo-FriJr01 v negospodarstvu, se v |J,U sedaj sprašujejo, komu Vsi n 'a komu dati. Zagotovo je. da ) m .° Preživeli. Izplavati bo-liidj °rab Predvsem tisti, ki bodo Ka^°Zn^e Pr‘sPevali več koristile!^ t0rei E' bodo močneje Dolenjska je znana po svojih številnih premalo izkoriščenih možnostih za razvoj turizma. To je potrdil tudi podatek, ki gaje povedal predsednik Dolenjske turistične zveze Alojz Serini, namreč, da turizem v družbenem proizvodu dolenjske regije pomeni le 1,2 odstotka, kar je mnogo premalo. O organiziranem turizmu, razen zdraviliškem, bi pravzaprav težko govorili. Potem ko so člane predsedstva Vladimir Petrovič, Milan Jakopin in Valentin Papež seznanili z razvojem zdraviliškega turizma in načrti z Otočcem, pomenom nove avtoceste za priliv oziroma odliv gostov ter turizmom v Beli krajini, seje razvila živahna razprava, kije po- POSAVJE: IZGUBA V 14 KOLEKTIVIH KRŠKO — Posavsko gospodarstvo zaposluje okrog 19 tisoč delavcev, kar 15 odstotkov pa jih je bilo v minulem polletju zaposlenih v 14 kolektivih, ki so izkazali izgubo. V enakem lanskem obdobju je bila izguba ugotovljena samo pri šestih gospodarskih organizacijah, negativni znesek pa je bil 18-krat manjši od letošnjega, ki seje že približal 61 milijardam dinaijev. Kar 91 odstotkov vseh izub je izkazalo gospodarstvo občine Krško. Po velikosti izgube so na prvem mestu kolektivi s področja elektrogospodarstva, to sta Elektro in Elektrarna Brestanica, sledijo pa jima Impe-rial ter Proizvodnja papirja in Papirkon-fekcija v tovarni Videm. V brežiškem gospodarstvu je naj večjo izgubo izkazal Motel Petrol. kazala, kako daleč od razvitega turizma Dolenjska pravzaprav je, pa tudi, kako težko se bo priključila nanj, če bomo sedaj ostali ob strani in ne bomo izkoristili možnosti. Stvar je treba zagrabiti prav in pravočasno. To kažejo izkušnje, kijih imajo Mariborčani s Šentiljem in Jeseničani s predorom na Jesenicah. Pravilno izpeljan in opremljen odcep z avtoceste pri Novem mestu bi speljal turiste preko Gorjancev in dalje proti morju, od česar bi lahko imeli korist na obeh straneh Gorjancev. Iz tega prehodnega turizma bi bilo treba iztržiti čimveč, seveda pa se je treba usmeriti predvsem v stacionarnega. Velike načrte s tem imajo na Otočcu, kjer nameravajo goste z načrtovanim kazinom, novim športnorekreativnim centrom, novim avtokampom in drugo ponudbo zadržati čim dlje. Velike možnosti ima dolina Krke tudi sicer, še bolj pa Bela krajina, ki je kljub lepim možnostim ostala čisto na obrobju. Ena od ugotovitev na seji je bila vsekakor, da je treba sprostiti čimveč zasebne spodbude. JE Krško stoji 1. septembra se je začel redni remont KRŠKO — Pretekli petek seje v JE Krško začel sedmi redni letni remont, ki bo letos končan do 14. oktobra. Tako kot vsa pretekla leta bo remont opravljalo okoli 600 delavcev iz JE Krško, domačih tovarn in seveda nekaj strokovnjakov iz tujine. V primarnem delu JE Krško bodo zamenjali tretjino izrabljenih gorivnih elementov (40 kosov), toplotno bodo obdelali »U« cevi v prvi in drugi vrsti v obeh uparjalnikih, letos pa je spet na vrsti tudi test propustnosti reaktorske zgradbe, ki pride na vrsto približno vsake tri leta. V sekundarnem delu bodo opravili temeljit pregled vseh ventilov, motorjev, črpalk, merilne in regula-torske tehnike. Najpomembnejša dela pa bodo opravili na statorju in rotorju električnega generatorja, in sicer na podlagi opazovanj v času lanskega remonta. Pregledali bodo tudi turbino in pomožne instalacije ter ponovno montirali lani okvarjeni transformator, ki ga je »Djuro Djakovič« medtem že popravil. Čeprav bo remont trajal samo 4 J dni, kar je najmanj doslej, bo obseg del zelo velik, a hitrost del nikakor ne bi smela vplivati na varnost delovanja in razpoložljivost elektrarne. Ta se še vedno ponaša z optimalno proizvodnjo električne energije, ki je je v osmih mesecih tega leta proizvedla 3,5 milijarde kWh, in to kljub nekaj krajšim zastojem med letom. J. S. SREDSTVA za iAi NERAZVITE kE?rScTANEJO DOMA! «ii |et EE — Slovenijo so v letoš-fct .?Pko prizadele naravne ne-Kkulp ^ V sk*adu solidarnosti pri-Se [)hi;L,Srec''slev- Na republiški ravni ! naj i. °vali trije predlogi, po kate-|PrvenI Ugotovili dodatna sredstva, jodjt naJ bi na hitro sprejeli zakon fern nCn'solidarnostnem dnevu, po Wka 7a J bl se zvišal prispevek iz do-Itreij ^Publiški sklad solidarnosti, Ktia t.„Pa bi v naprej potegnili predle m jVa *z dohodka. V času, ko Kbe a družbeni dogovor o načinu Kanje ret*Stev solidarnosti za od-Knii; bledic naravnih nesreč v Fini|Vx,So se Brežičani pridružili JV (JT0 v Predlogu, da bi prizadete Plačevanja prispevka bje j^e in jim tako olajšali odprav- BERITE DANES! na 3. strani: • Proti toči bolj pripravljeni? na 4. strani: • Zaupnica vodstvu in programom na 6. strani: • Bo to konec divjih odlagališč? na 7. strani: • Nove arheološke najdbe na 8. strani: • Trg dela in storitev po novomeško na 9. strani: • Cvičku zlata medalja na 13. strani: • Svet je razdeljen na kavo in čaj na 15. strani: • Zdrahe v sevniškem rokometu OTVORITEV RAZSTAVE — Takole sta častni predsednik Turistične zveze Slovenije Leopold Krese (levo) in njen redni predsednik dr. Marjan Rožič pljunila v roke in prežagala drog, kije zapiral vhod na razstavo Gozd, gobe, cvetje 89 v OŠ Baza 20 v Dolenjskih Toplicah. Razstava je v soboto in nedeljo privabila veliko število obiskovalcev, čeprav seje preselila iz Novega mesta. (Foto: T. Jakše) Energetikom grozijo z bojkotom Nevihte praznijo dolenjske daljnovode — Električna napetost premočno niha tudi sicer — Motnje v proizvodnji, škode na napravah — Krka grozi z bojkotom la 1. septembra, pridružile še druge delovne organizacije iz Dolenjske, v svojih poročilih zbornični komisiji so NOVO MESTO — Številne nevihte so v letošnjem poletju povzročile veliko škode na električnih napeljavah in napravah, kijih oskrbuje DO Elektro Ljubljana, tozd Elektro Novo mesto. Dolenjska električna oskrba seje zaradi zastarelosti naprav tako izkazala za izredno občutljivo, ker pa se nikamor ne premakne planirana gradnja daljnovoda od Krškega do Hudega, kjer naj bi bila zgrajena nova RTP postaja, tudi ni v kratkem pričakovati bistvenega izboljšanja. V mnogih dolenjskih podjetjih se pritožujejo, da imajo zaradi izpadov in nihanja električne napetosti zastoje v proizvodnji. Dragi in zahtevni stroji se kvarijo, uničujejo se računalniški programi, uničujejo se surovine, kakovost izdelkov trpi. Zato tudi ni čudno, daje potrpljenje prišlo do skranje meje. Tako so v Tovarni zdravil Krka že poslali pristojnim službam v republiki, regiji in občini ostro protestno pismo, v katerem opozatjajo na nevzdržno stanje pri preskrbi z električno energijo in na škodo, ki jim ga slaba kakovost energije povzroča. Zagrozili so celo, da bodo bojkotirali plačevanje električne energije, če se v kratkem ne bo dalo dobiti zagotovil za resno reševanje tega problema. Protestu Krke so se na sestanku komisije za energetiko pri Medobčinski gospodarski zbornici za Dolenjsko, kije bi- mi, ki bi rade nabavile moderno opremo, pa je ne morejo priključiti zaradi prevelikega nihanja napetosti. T. JAKŠE Kdaj boljša elektrika za Dolenjsko? Posvet ni dal odgovora NOVO MESTO — Občinski izvršni svet in medobčinska gospodarska zbornica za Dolenjsko sta v torek pripravila razgovor o problematiki preskrbe dolenjske regije z električno energijo, pod drugo točko pa je bila na dnevnem redu »informacija in dogovor o izgradnji novih elektroenergetskih objektov«. Slednjega praktično spet ni bilo, čeprav so se razgovora poleg močno zastopanega dolenjskega gospodarstva udeležili tudi predsedniki najodgovornejših tovrstnih institucij (Savske elektrarne, EGS, 1SEP) ter predsednik republiškega komiteja za energetiko Gvido Kacl. Projekt pohodnih poti njegovi utemeljitelji pojasnjujejo kol del lelesnokullurnih dejavnosti v občini T rebnje, ki bi jih lahko združili pod uveljavljenim geslom »Razgibajmo življenje!«. Očitno pa z njim načrtovalci želijo seči dlje, saj o n jem trdijo, da je »izjemno čist primer neposrednega stapljanja telesne kulture, kulture in turizma«. Da želijo to dokazati, so že izpričali tudi s priročnima vodnikoma, ki obsegata resda le vsak po štiri strani besedila in skic, a premoreta informacije, ob katerih bodo obiskovalci Debcnca opazili marsikaj, česar prej niso. »Vodnika« namreč predstavljala pohodni poli na Dc-benc s trebanjske in mirenske strani. Po ponovnem dolenjskem argumentiranem dokazovanju, kako zelo pereč je problem preskrbe z elekrično energijo že desetletje in več ne le, da ne omogoča razvoja, ampak postavlja pod vprašaj celo obratovanje sedanje proizvodnje je energetski minister obljubil, da bo naredil vse, da se ta dolenjski problem reši. Še ta mesec vsekakor pa pred razpravo v ISF.P naj bi se v Novem mestu spet sestali najodgovornejši za preskrbo z dolenjskimi predstavniki, da bi temeljito pregledali rebalans načrta elektroenergetskih investicij, v katerem mora biti resna beseda (z roki, možnostjo financiranja) tudi o objektih, nujnih za rešitev dolenjskega problema. To so, žal, kar vsi: RTP Krško, RP Hudo, daljnovod Krško Hudo, pa tudi daljnovod v Belo krajino. Vsekakor pa leto 1993, ki gaje omenjal predstavnik ISEP celo s pogojem, da s financiranjem ne bo večjih problemov, za dolenjsko gospodarstvo ni sprejemljivo. Rok bo treba skrajšati. £ L.-D. \ [ZAHTEVAJO SOGLASJE — Na srečanju enot, ki imajo domicil v Beli krajini, in vseh prijateljev deželice ob , * Sloveniji le partizanska formacija, kije sejala nemir v sovražnikovih enotah. »Žrtve, ki jih je Slovenija dala v bile glede na število prebivalcev največje v Evropi. Tudi zaradi tega pomeni zanikanje NOB zanikanje naše Sij j?J' 'n Suverenosti,« je dejal Hren ter dodal, da borci zahtevajo, naj pride v Jugoslaviji čimprej do soglasja med N wUpn°s' borcev 15. udarne divizije je ob tej priložnosti podelila priznanja partizanskemu pevskemu zboru (kije Htr^ih folkloristov sodeloval v kulturnem programu, ki ima domicil v Beli krajini, njegovemu dirigentu prof. jHl^u. predsedniku občinskega odbora ZZB NOV Črnomelj Antonu Dvojmoču in predsednika črnomaljske • Na zasedanju komisije za energetsko preskrbo pri Medobčinski gospodarski zbornici za Dolenjsko so dobili informacijo, kako daleč je s pripravami za izgradnjo drugega dolenjskega energetskega vira. Plinovod naj bi pričeli graditi v letih 1990 in 1991, prvi porabniki v Novem mestu pa bi ga začeli lahko uporabljati v začetku leta 1992. Kar najhitreje bi morali dobiti tudi nosilca za široko potrošnjo v Novem mestu, ki sedaj še ni znan._________________ tudi dostavile izračun o zastojih in škodi v letošnjem poletju, ki so jo utrpeli zaradi slabe elektrike. Skupna škoda gre v vrtoglave višine, zato se prizadeti sprašujejo, ali se res ne da ničesar storiti. Dolenjska je že desetletja brez vsake večje izboljšave v električni distribuciji, čeprav plačuje velike denarje v sklad za energetsko obnovo. Hude težave z elektriko imajo tudi v Beli krajini. Metliška Beti ima zaradi neizgrajenega daljnovoda Osojnik—Metlika že probleme s priključevanjem novih porabnikov energije, podobno pa je tudi z drugimi delovnimi organizacija- PRIZNANJA IN PLAKETE OB PRAZNIKU TREBNJE — V počastitev praznika občine Trebnje je bila v ponedeljek, 4. septembra, v trebanjskem kulturnem domu slavnostna seja vseh zborov občinske skupščine. Ob tej priložnosti o podelili Mari Rupeni-Osolnik naziv častnega občana občine Trebnje. Jože Zupančič je prejel posebno občinsko priznanje. Podelili so tudi tri plakete občine Trebnje, ki so jih dobili Ludvik Lovše, Stefan Kamin in Francka Grošelj. >C>Pšeii denuRadiočiču. Skupnost borcev 5. SNOUB Ivan Cankar pa je podelilo plaketo za pomoč in nosti borcev brigade in negovanje partizanskih izročil NOB krajevni skupnosti Semič. (Foto: V drugi polovici tedna bo prevladovalo sončno in toplo vreme, v nedeljo pa bo prehodno manjše poslabšanje. DELOVNO SREČANJE OBRTNIKOV — Trebanjsko obrtno združenje je ob koncu preteklega tedna gostilo delegacije obrtnikov in občinskih mož iz pobratenih občin Ilijaš, Obrenovac in Velika Gorica. Med gosti so bili tudi obrtniki iz Djakovice, ki so spoporijateljeni z Obrenovčani. Predsednik OZ Trebnje Nace Skoda je predstavil položaj obrti v občini, o razvojnih možnostih drobnega gospodarstva in samostojnega osebnega delaje govoril predsednik izvršnega sveta Maks Kurent, direktor zelo uspešne obrtne zadruge Unitehna Ciril Pevec pa je gostom pojasnjeval poglede zadruge v Evropo 92. Na koncu delovnega srečanja so si izmenjali priložnostna darila. (Foto. P. Perc) »Podjarmljeni DL« Ni bilo prvič in najbrž ne bo zadnjič, da je Dolenjski list deležen diskvalifikacij in vzvišene oholosti Novinar Teleksa, revije, ki naj bi bila zgled analitičnega novinarstva, je namreč v prejšnji številki, ne da bi s čimerkoli utemeljil, mirno zapisal, da seje novomeška »gradbena afera« lahko zgodila le v navezi lokalne politike in »podjarmljenega lokalnega tiska«, torej Dolenjskega lista, ki da je poslušno orodje oblasti v stalinističnih obračunih. Jože Florijančič je v ugovoru, ki je sledil, to imenoval »čista neumnost«, ko je zavračal očitke o obstoječi spregi in njenih zahrbtnih potezah, uredništvo pa lahko le reče, da obrambe pred tako prozorno in podtaknjeno tezo niti ne potrebuje. Ima mimo vest, saj si je prizadevalo objektivno poročali, se vzdrževalo neargumentiranih komentarjev in omogočilo javno polemiko, v kateri so bili lokalni politiki izrečeni najhujši očitki (pisma Bojana Finka). Podjarmljen list se tako ostre kritike oblasti pač ne bi upal objaviti. Bolj kot obramba našega do zadnje besede javnega dela nas zato ob trditvi Teleksa zanimajo nekatera načelna vprašanja novinarstva. Kako si more resen novinar v resnem časniku ob pomanjkanju dejstev in tako skromnem poznavanju okoliščin privoščiti tako hude ocene in tako vzvišeno razsojanje? Kako more lepiti obtožujoče etikete in podtikati v lastni domišljiji skonstruirane teze? Ali ga ne vežejo isti kodeks, isti zakon in ista obvezujoča težnja k resnici kot novinarja Dolenjskega lista? A li domišljava vsevednost morda ne pride iz občutka večvrednosti novinarjev republiškega glasila, na to vprašanje naj si v Teleksu sami odgovorijo. MARJAN LEGAN sra®@sc šal lil Človek slovenske zime V Sloveniji, v Jugoslaviji in tudi k1 svetu odmeva pismo, ki ga je France Popit poslal Milanu Kučanu in v katerem sporoča, da odstopa kot član CK ZKS. Razlogi, kijih navaja v pisanju, so pravzaprav programski napad na politiko sedanjega slo venskega partijskega vodstva, kajti Popit je med drugim napisal tudi, da ni »več pripravljen nositi odgovornosti za posledice prenove Zveze komunistov Slovenije, kakršno — v nasprotju z razpoloženjem in usmeritvami v njej — izvaja in oblikuje sedanje predsedstvo CK ZKS«. To pa ni edini očitek Kučanovi ekipi, ki se po Popitu tudi preveč pogovarja z na novo ustanovljenimi slovenskimi političnimi skupinami in gibanji Zaradi takega načina graditve akcijske enotnosti je slovensko politično vodstvo, tako meni France Popit, že dobilo nekaj udarcev, med njimi so »Bavčarjevi zapiski pojava dveh različnih deklaracij o avtentični volji slovenskega naroda, protikomunistični protisocialistični in nacionalistični izpadi kot poseben izraz stvarne demokratične »zrelosti« in demokratične »kulture« nekaterih političnih partneric zveze komunistov pri graditvi tako imenovane akcijske enotnosti v pogojih političnega pluralizma.« Popita boli tudi, da je (tako vsaj misli on in somišljeniki) CK ZKS na zadnji seji z levo roko odpravil poglede in zamisli levičarsko usmerjenih izobražencev pod taktirko dr. Vojana Rusa. Tretja Popitova globalna pripomba pa je, da se slovensko partijsko vodstvo premalo bori zoper politiko »na novo prepleskanega unitarističnega, etatističnega socializma«, katerega dejansko naravo razkriva pred našimi očmi prebujanje in eskalacija najnižjih strasti mednacionalnih razprtij, sovraštva itd Popitu so že odgovorili (pravzaprav po njem p'mili) mnogi, med njimi tudi njegov naj bližji sodelavec Franc Šetinc. Osnovna zamera Popitu je, da hoče s svojo potezo ukiniti slovensko pomlad in Slovenijo na čelu tako imenovanih zdravih sil (teh v naši republiki zaradi več desetletij dolge negativne kadrovske selekcije niti ni tako male, popeljati v zimo. Tednik Danas je v portretu tedna Popita kar naravnost imenoval »človek slovenske zime«, prav nič bolj obzirni niso tudi domači logi Kajti naravnost nezaslišano je, da France Popit, ki je bil skoraj 20 let nedvomni vladar Slovenije (trikrat kot prvi človek Partije, enkrat kot predsednik slovenskega državnega vodstva), v svojem poskusu miniranja sedanje politike slovenske partije govori v imenu slovenskega človeka. Popit je zadnji, ki ima to pravico, za časa njegove vladavine sta namreč člo veko vo dostojanstvo in čast doži vela najhujše udarce (žrtev ni bil samo Stane Kavčič), Slovenija pa je v okvi- femf -4 ru Jugoslavije stopila na rakovo pol France Popit niti danes ni sposoben reči človeku človek, zanj je to nekaj, čemur je (tako piše e njegovi odstopni izjavi) treba «zagotoviti položaj edinega avtentičnega, legitimnega subjekta politike in demokratičnega političnega združevanja ter položaj edinega avtentičnega legitimnega subjekta suverenosti lastnega naroda in njegove državnosti« Mogoče bo kdo rekel, da so te besede samo v prapolitično birokratšči-noprevedeno Kučanovo geslo »socializem po meri človeka«. Mogoče. Vendar tudi če je tako, Kučan in Popit nimata v mislih iste stvari Če bomo imeli Slovenci srečo in pamei bomo za Franceta Popita nekoč zapisali, da je bil to tudi mož, kije dovolil vzpon Milana Kučana. Če pameti in sreče ne bo, bo pač pisalo, da ga je dvignil in zrušil. Referenduma o dilemi — Kučanova ali Popitova linija pa ni treba razpisati. Tudi brez njega se ve, da bi celo člani ZK Slovenije glasovali za Kučana. M. BAUER Šolanje ob delu nudi nove možnosti V Brežicah še prosto AKCIJA SE NADALJUJE LJUBLJANA — Na žiro računu RK Slovenije seje do vključno 27. avgusta zbralo 1.460.000.000 din, ki so jih občani prispevali za odpravo škode od neurij, RKS je občinskim organizacijam RK na prizadetih območjih nakazal skupno 725.000.000 din, pri čemer so prejeli v Sevnici 25.000.000 din, v Črnomlju 20.000.000, v Krškem 10.000. 000, v Brežicah in Metliki po 5.000. 000 din itd. Rdeči križ Slovenije obvešča, da se akcija zbiranja pomoči nadaljuje. Hkrati poziva občane, naj pomagajo prizadetim z denaijem, gradbenim materialom in drugim blagom. Denarne prispevke lahko darovalci nakažejo na žiro račun RKS številka 50100-678-51579 s pripisom »za prizadete v neutjih v severovzhodni Sloveniji«. VEČ NA KONVERTIBILNI TRG ČRNOMELJ — V prvih petih mesecih letos se je klirinški izvoz v črnomaljski občini zmanjšal, medtem ko se je konvertibilni povečal za skoraj 24 odst. Za 7 odst. seje zmanjšal tudi uvoz s konvertibilnega trga, tako daje pokritje konvertibilnega uvoza z izvozom 78-odst., medtem ko je bilo leto poprej le 52-odst. Kolpa-san v enem prostoru BREŽICE — Na brežiški delavski univerzi so presenečeni nad nadpovprečno velikim zanimanjem za prvo stopnjo visoke šole za organizacijo dela, ki že presega prostorske zmogljivosti. Predavalnica, s katero razpolagajo, sprejme največ osemdeset slušateljev, medtem pa je trenutno evidentiranih čez 160 interesentov za to šolo. Dodatno izobraževanje ob delu pomeni mnogim možnost za novo, v številnih primerih tudi boljšo zaposlitev. Za drugo stopnjo visoke šole za organizacijo dela, smer organizacija dela, je precej manj zanimanja, čeprav je tak študij poleg v Brežicah možen še samo v Kranju, Ljubljani in v Mariboru. Pogoj za vpis je končana višja šola katerekoli smeri. Rok za vpis na oddelke za izobraževanje odraslih je 15. september. Do tega datuma delavska univerza v Brežicah vpisuje še tudi v osnovno šolo za odrasle, in sicer v 6., 7. in 8. razred. Tudi odziv na te oblike izobraževanja je precej slab, saj so lansko leto zbrali za en sam kombinirani oddelek interesentov. Letos kaže še slabše, čeprav je v občini skoraj četrtina takih, ki imajo nedokončano osnovno šolo. Za standardne strokovne tečaje zbirajo prijave vse leto, z izvajanjem pa pričnejo, ko se zbere dovolj kandidatov. Organizirajo začetne, nadaljevalne in izpopolnjevalne tečaje tujih jezikov, tečaje strojepisja, krojenja in šivanja, mini avtomehanike, kletaijenja in stekleničenja vin, vodenja poslovnih knjig v zasebnem sektoiju, vodenja proizvodnih procesov, varstva pri delu, požarne varnosti, upravljanja centralnega ogrevanja, tečaje za voznike motornih čolnov, plesne tečaje in drugo. B. D. V Metliki odprli razstavno-prodajni pr izdelke iz kopalniškega progr« ostor za vse ;ega programa METLIKA — V petek, 1. septembra, so v metliškem Novolesovem tozdu Tovarna kopalniške opreme odprli razstavno-prodajni prostor, kjer so na ogled vsi izdelki iz proizvodnega programa te tovarne, se pravi vsa kopalniška oprema iz programa Kolpa-san in kuhinjska pomivalna korita, kijih izdelujejo v obratu v Radatovičih. Seveda je moč vse te izdelke tu tudi kupiti, in to po najbolj ugodnih cenah. Poleg tega so tu naprodaj izdelki z napakami ter izdelki opuščenih ter izvoznih programov. V Tovarni kopalniške opreme so že dalj časa čutili potrebo po takem prostoru, vendar ga do sedaj niso imeli kje urediti, saj so bili do nedavnega s prostorom zelo na tesnem. S priključitvijo bivšega obrata SCT pa so, kar se prostora tiče, lažje zadihali. In ta razstavno-prodajni salon so uredili prav v prenovljenih proizvodnih prostorih bivšega obrata SCT. Sedaj je v Tovarni kopalniške opreme zaposlenih 220 ljudi, od tega 56 v obratu v Radatovičih. Z rezultati v osmih letošnjih mesecih so v teh težkih časih lahko dokaj zadovoljni, čeprav vseh načrtovanih ciljev za to obdobje niso dosegli. Vsekakor pa je razveseljivo, da proizvodnja že vse leto teče brez zastojev in po planu, kar velja tudi za izvoz. Izvažajo izključno na konvertibilni trg, kjer dosegajo tudi dobre cene. V glavnem izvažajo kuhinjska pomivalna korita in kopalne kadi. Kopalne kadi so že vseskozi prvi, tako rekoč paradni proizvod metliškega Novolesove-ga tozda. Sedaj proizvajajo že 22 modelov kadi, letos pa jih bodo izdelali okoli 30.000. A. B. • Negativna pričakovanja dajo negativne rezultate, pozitivna pričakovanja dajo negativna pričakovanja. (Murphyjev zakon pričakovanja) • Edine merljive koristi so realne. Neoprijemljive koristi se ne dajo meriti, zato neoprijemljive koristi niso realne. (Murphyjev zakon) KAJ JE POKAZALO MERJENJE RADIOAKTIVNOSTI KOČEVJE — Zaradi govoric, daje bil kočevski premog radioaktiven in daje radioaktivna tudi voda v jezeru, smo v okviru civilne zaščite opravili meijenja vode, premoga in jalovine. Meritve smo naredili z instrumenti, kijih ima na razpolago naša enota civilne zaščite in niso preveč ali morda dovolj občutljivi,« je povedal mag. Janez Lesar iz Kočevske kemične tovarne in član občinskega štaba CZ za RBK zaščito. Meritve so pokazale, da voda v jezeru in premog, ki gaje še nekaj okoli jezera, nista radioaktivna. So pa aparati zaznali nekoliko radioaktivnosti v jalovini. Vendar je bila radioaktivnost malenkostna in precej pod tisto, ki so jo tudi v okviru civilne zaščite in z istimi instrumenti ugotavljali ob katastrofi v Černobilu. Takrat so ugotavljali radioaktivnost na travnikih in poljščinah. Ljubljansko pismo Trepetamo pred »romunizacijo« našega vsakdana Iz krize vodi le ekonomska prisila LJUBLJANA — Statistična publikacija Mednarodnega denarnega sklada vsebuje za nas porazno sporočilo. Samo Nikaragva, Brazilija in Argentina imajo uradno ugotovljeno višjo stopnjo inflacije kot Jugoslavija! Nikaragvo s 3921-odstotno rastjo inflacije bi za zdaj težko dosegli, Brazilija in Argentina pa sta le še korak pred nami (če sta še?). Tolaži nas lahko le domneva, da razsežnosti pomanjkanja v Albaniji ali Romuniji pa tudi na Poljskem deloma nadomeščajo omenjene višje stopnje inflacijske rasti. O tem se pogovarjamo že nekaj let. Ko seje inflacija na prehodu iz sedemdesetih v osemdeseta leta povečala od 20 in 30 odstotkov, smo za grešnega kozla določili nedosledno uveljavljanje novega sistema (tako imenovane dogovorne ekonomije), to je neustrezno ravnanje gospodarstva. Ko je inflacija dosegla 50 odstotkov, smo govorili, da je za to kriva slaba ekonomska politika (s prenizkim tečajem dinarja in z negativnimi obrestnimi merami). Ko pa je presegla magično mejo 100 odstotkov, smo se končno lotili analiz gospodarskega sistema in začeli uvajati različne oblike omejevanja porabe, pri tem pa je bila po- nudba ves čas povsem neprožna, tako daje inflacija še naprej naraščala. Ko je dosegla in presegla 200 odstotkov, smo se je lotili z ustavnimi amandmaji. A zdaj, ko se stopnja inflacije približuje že 1.000 odstotkom, smo se začeli pogovarjati tudi o nekaterih spremembah temeljnih načel ustave, hkrati pa si zastavili vprašanje, ali ni morda inflacija povezana z družbeno lastnino in sedanjo decentralizacijo nekaterih skupnih državnih funkcij. Ali je bila naša pot prava? Če želimo priti iz krize, moramo nedvomno ubrati drugačno pot od te, po kateri smo hodili doslej. Nova reforma naj omogoči, da se bo pri nas uveljavilo tržno gospodarstvo namesto tako imenovane dogovorne ekonomije, kije doživela popoln polom. Izkušnje v svetu kažejo, da gospodarstvo ne more biti učinkovito, če ne upošteva ekonomske logike in ekonomskih zakonitosti, če ni konkurence, če delovanje tržnih mehanizmov, tržne prisile ne nagrajuje najboljših in ne kaznuje najslabših. Brez čedalje učinkovitejšega gospodarstva pa ni napredka, ni zviševanja življenjske ravni in humanizacije družbenih odnosov. Administrativno gospodarjenje kot bistvena značilnost socialističnih držav je izpričalo številne pomanjkljivosti. Dokazalo je, da ne zmore prehoda v intezivni gospodarski razvoj, ki ga terjata sodobna znanstvenotehnološka revolucija in ekološka kriza. Ekstenzivni gospodarski razvoj, ki temelji na uničevanju narave in ljudi, ima svoje meje. Ko jih doseže, nujno pride do zastoja, pa tudi do upada v proizvodnji, kar celotno gospodarstvo in družbo potiska v čedalje hujšo krizo. Če upoštevamo vse to, predvsem pa potrebo, da se naposled izkopljemo iz krize, ki traja že 10 in več let, je očitno, daje gospodarska reforma nujna. V BLATNIK VSE ZA KOPALNICO — V novem prostornem razstavno-prodajnem salonu Novolesove Tovarne kopalniške opreme v Metliki so na ogled in naprodaj vsi izdelki iz obsežnega proizvodnega programa te tovarne. (Foto: A. Bartoli) NOVI DEVIZNI TEČAJI ISJSSS-!?,«, za devize, efektivo, čeke. kreditna pisma tečaj____________in poštne nakaznice_________________ država valuta velja za nakupni srednji prodajni Avstralija a dolar 1 22744 22778 22812 Avstrija šiling 100 214464 214786 215108 Kanada dolar 1 25321 25359 25397 Danska krona 100 388654 389238 389822 Finska marka 100 668312 669316 670320 Francija frank 100 447742 448415 449088 ZR Nemčija marka 100 1509460 1511728 1513996 Grčija drahma 100 17543 17569 17595 Irska funt 1 40285 40346 40407 Italija lira 100 2105 2108 2111 Japonska jen 100 20463 20494 20525 Kuvajt kv dinar 1 99260 99409 99sse Nizozemska gulden 100 1339016 1341028 1343040 Norveška krona 100 414798 415421 416044 Portugalska eseupo 100 18065 18092 18119 švedska krona 100 447374 448046 448718 Švica frank 100 1745880 1748503 1751126 V Britanija funt 1 46407 46477 46547 ZDA dolar 1 29952 29997 30042 C Naša anketa J Najprej nad Avgijev hlev Gibanje, ki je bilo ustanovljeno kot protiutež blokovski razdelitvi sveta — ta pa naj bi pomenila oboroževalno tekmo, vzdrževanje psihoze stalne nevarnosti medsebojnega spopada, izkoriščanje ljudskega in naravnega po tenciala v medsebojnem obračunavanju — kaže dandanes kaj slabo sliko. Svetovna trgovina z orožjem najbolj cvete v državah tega gibanja, ki za oborožitev namenjajo vse več narodnega dohodka. Številne vojne, ki divjajo v zadnjem času, se bijejo prav med neuvrščenimi državami. Za mnoge neuvrščene države je značilna lakota, zatiranje in zanemarjenje človekovih pravic. Prav zato je nevarnost, da se bo tudi sedanja konferenca neuvrščenih, na kateri igra Jugoslavija vidno vlogo, izrodila, če gibanja ne bodo posodobili in če se države ne bodo znale pogumno soočiti s to kruto resnico. R možno, da bo prav Beograd pomembna preokretnica v medsebojnih odnosih? TONI URH, delavec v črnomaljskem Gorenju: »Konferenca neuvrščenih ne more prinesti nič bistvenega, saj seje to gibanje že preživelo. Čudimo se, da hoče Jugoslavi- P°žel ja, kjer imamo že tako in tako veliko notra- J t Čl občil njih težav, reševati še svetovne probleme- e,» Glede na to, da je v gibanju neuvrščenih mnogo držav, v katerih vlada totalitarni si- stem, je ta konferenca eno samo veliko ble- ^ I firanje in ne predstavlja popolnoma ničesar glede na to, kaj je to gibanje in kaj lahko L ^ pomeni v svetu.« ftjsk0 JOŽICA FINK, učiteljica na OŠ Grm, Novo mesto: »Mislim, da čas za beograjsko spora konferenco neuvrščenih v Beogradu ni bil naj ^ izbran najbolj primerno, saj vemo, v kakš- 'kmete nih težavah se nahaja država gostiteljica. ~ (Pekcjj Kakšnih konkretnih rezultatov niti ne pri- Raft čakujem. Seveda bo Beograd veliko prido- Prišel bil, vprašanje pa je, na čigav račun. Gibanje J: je ob otoplitvi med obema blokoma izgubil 1 pomen, Jugoslavija pa bi se morala posveti- f;j
    o \|('e. da bo minilo še veliko časa, Pree, neuvrščenimi. Vprašanje pa je, ah. i-jo Ve lavija od tega ,'rha kaj pridobila m jjjWi pokril vse te stroške.« S A A A « K A — A A 2 DOLENJSKI LIST 3 kmetijstvo Proti toči bolje pripravljeni? Koordinacijski odbor za obrambo pred točo imenoval Čeplakovo komisijo SEVNICA — Koordinacijski odbor za obrambo pred točo Slovenije ugotavlja, daje obrambo pred točo smiselno nadaljevati ob izvršitvi sklepov t. i. Bor-kove komisije iz leta 1987. Izpolnjevanje zakonskih obveznosti, se pravi nadaljevanje obrambe pred točo, pride v upoštev, če bodo izpolnjeni pogoji te komisije. KONEC ZMEDE jjRNOMELJ — V črnomaljski Poželi f\Llet0Šniem letu P° ocenah naj ton pšenice, odkupili pa vrem le ton. Zaradi neugodnega odst m31".bolezni je bil pridelek za 40 (®čun0r j1’ 2310 so v kmetijski zadrugi /Ker ’• da bodo odkupili vsaj 300 ton. hdltim i-? bde ,°dkupne cene nizke, so iitedavj '1 k?maJ 200 ton zrnja. Ko so na fornč;;1 lzvfšnega sveta obravnavali teko 0 ^ zetvi, so člani opozorili kme— TOi d?J;n!g0’ v Prihodnje bolje fodon • kombajmstov. Tiste, ki ne ,sPorazi* *>OSteva*’ vrstne8a reda žetve in iDai hi „mf° dogovorjene cene žetve. VJnh0dn)'e 'et0 ^ločili. Eden od iJeCkihejcfle‘“sicer Pritožil pri inš-!taraf,,„ " s Vzbah zaradi nepravilnega Prišel tr-avani.a kombajnista. Toda ko je vil da t,ni ‘^Pektor na teren, je ugoto-liov It om°ajnist sploh ni dajal raču-X'knlitetje ?a tud' n'so hoteli poveda-%uh;i°Je ^do Plačal. Izvršni svet je teie i« 3 S? v° Potrudil, da bo pri-Wn«et korenje po 7.000 do #0 6(kvtm? ?ncane P° 20-°°0. zelje kčesT’Č^nu'° P« 6.000 do 7.000 k ®° kutv^° 20 000 d'n- Za kilo krušk 1S i: Tako bi lahko strnili peturno zelo živahno razpravo v omenjenem koordinacijskem odboru prejšnji četrtek v Ljubljani. Eden zelo pomembnih sklepov je bil nedvomno tudi ta, da bi morali spremeniti slovenski zakon o obrambi pred točo tako, da bi določili nosilca obrambe pred točo. Po sklepu republiškega izvršnega sveta bo letos obramba pred točo zagotovljena do 15. oktobra, pri čemer ne bodo upoštevali investicijskih vlaganj v sistem. Glede na letošnje muhasto vreme pa bodo morali dokupiti še 350 raket TG-10 za severovzhodno in 250 raket TG-10 za osrednjo Slovenijo. Denarja seveda ne bi smelo zmanjkati niti za redno vzdrževanje radarskega centra v Lisci. Po Borkovi komisiji smo zdaj očitno dobili še eno, Čeplakovo, kajti koordinacijski odbor je imenoval strokovno komisijo, v kateri so predstavniki Hi- drometeorološkega zavoda, obeh skupnosti za obrambo pred točo, republiškega sekretariata za ljudsko obrambo in pa republiškega komiteja za kmetijstvo. Predstavnik komiteja Janez Čeplak bo tudi vodil to komisijo, ki mora v najkrajšem času pripraviti program aktivnosti in operacionalizacije Borkove komisije iz leta 1987 za prihodnje leto. »V koordinacijskem odboru sem pred sprejetjem omenjenih sklepov predlagal v imenu skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije in v soglasju s kolegi iz skupnosti OPT severovzhodne Slovenije, daje treba operativno obrambo vključno z radarskimi centri organizirati tako, da bo obrambo vodil en zainteresiran subjekt, na primer kmetijstvo, kot je to že bilo na Štajerskem, kjer je bil to Kmetijski zavod iz Maribora. Nadalje je nujno izvesti tehnološke dopolnitve v obstoječem sistemu, kakor Kumar je bilo le za vzorec Krški kooperanti pridelali le četrtino običajnega pridelka kumar — Letos nasploh slaba letina f OOO*H 9o000 do 10.000, jabolk / tepsi lil 40 Ano'°P° din’ k‘logram skute je Pasla ; ° do 50.000 din. Kozarec ;ii; Je. Prodajalka cenila 50.000 h! nca robid J'e veljala 10.000 Sejmišča BREŽICE — sobotnem jrnu so imeli naprodaj 172 63 t,eev:.s.'arih do 3 mesece, in 9j arejših. Prvih so prodali o’'n ?'.cer P° 40.000 din kilo- !Cn.?,ve ‘eže, in drugih 17. 4flS .?0, veljfli 38.000 do din kilogram žive teže. KRŠKO — Kmetov letos ne bodo pestila samo neugodna gospodarska gibanja, marveč tudi slabo vreme, ki bo ponekod skoraj v celoti oklestilo pridelek. Kooperanti krškega M-Agrokombi-nata so imeli letos malce več sreče kot kmetje drugod po Sloveniji, a bo tudi njihova letina zelo slaba. »Kar težko je med vsemi kmetijskimi kulturami, s katerimi se ukvarjajo naši kooperanti, najti takšno z normalnim pridelkom,« pravi Franc Bogovič, vodja enote kooperacije v temeljni organizaciji kooperantov. »Tudi za nas bo veljal pregovor, da se po jutru dan pozna, saj so se začele težave že na začetku. Že pridelek jagod ni bil kaj posebno dober, navsezadnje pa seje zgodilo še to, da so kmetje tudi to pot večino jagod prodali mimo naše delovne organizacije in jagode pač ne bodo več v našem programu. Nekoliko boljše je bilo potem z odkupom črnega ribeza, ki smo ga odkupili 330 ton, kar je za 70 ha površin na različnih stopnjah rodnosti kar lep dosežek. Posebno slaba pa je letina kumar, kjer imamo spodbudne odkupne cene, a bo na 27 ha pogodbenih površin samo okoli 200 ton pridelka namesto 780 ton. Vzrok za tako majhen pridelek je obilno deževje, pri nas pa nimamo škropiv, ki bi razpadla prej kot v 8 dneh. Znano je namreč, da nekaj dni pred obiranjem kumar ne smemo škropiti.« Z odkupom krompirja so pričeli v M-Agrokombinatu pretekli četrtek, a tudi pri tej poljščini ne pričakujejo velikega pridelka, kajti krompirje napadla gniloba. Za sedaj bodo krompir odkupovali po 4,5 do 5 tisočakov kilogram, kasneje pa bo cena nemara poskočila, če na trgu ne bo dovolj krompirja. Marsikaj nejasnega je tudi glede jabolk, kjer letina kaže dobro oz. poprečno, medtem ko bodo šla vsa jabolka z območja Rake, ki jo je prizadela toča, za industrijsko predelavo Kmetijski nasveti Leska — izziv za podjetne lige; j^lopk^g311?6 Adamič je pred več kot tremi desetletji zapisal: »Žlahtne Shihm"8'™0 manJ rodovitna zemljišča, predsem v belokranjskem, v nit-3 skoiajo bnmorsk>h sadnih okoliših. »Profesorjevega strokovnega nasvetih kolišč n ? nismo uP°števali, vsaj kar zadeva Belo krajino, pa tudi druge n a{ Mii tamt0,Pus°j‘V0 smo podcenjevali pridelovanje lupinastega sadja in se a pt j Jugoslo ,smo se' v veliki odvisnosti od uvoza. edv EflOOdo^ftno trg’ Predvsem slaščičarstvo, potrebuje na leto približno taP1 bikovih - j000 ton lešnikov v luščinah ali nekaj manj kot pol toliko ton zofi' hega s. J«*- Sami ne pridelamo niti desetine te količine, saj imamo i® Mzaind *°maj kakih 1.500 ha intenzivnih nasadov, v katerih prevla-r°Plodn UiStr[jsko Predelavo že ne več najprimernejša sorta — istrska de-SCijj v 3 .ka. Večina lešnikov, kijih potrebujemo, kupujemo v Italiji, Mab^urd'06*?'? zvezL Madžarski in še nekaterih drugih deželah. Priče Mijsk' °3 'ndustr'Jska Italija za nas prideluje lešnike, torej se ukvarja jji I Uhk0 0 Pan°go, ki ni ne pretirano zahtevna ne ekonomska vprašljiva. ' da ^ 6° življenje kljub vsem težavam vendarle izboljše- J6je po Vri;0 ljudje vedno radi jedli slaščice, torej bo že sedaj iz leta v leto Mti prj sj3, evanje P° lupinastem sadju, orehih in lešnikih še naraščalo. "Ni. p) kar kb6ejo po delu naše velike neizkoriščene naravne da- o °Voliii» *• n Modic z biotehniške fakultete v Ljubljani trdi, da bi za ''kovihn;?V3u8°sl°vanskih potreb morali imeti vsaj še štirikrat toliko leš-Mda je Sadov' kot jih imamo, to je skupno 6.000 do 8.000 ha. Ugotavlja mm Pridelovanje lešnikov med najbolj donosnimi v vsem sadjarstvu, ;oec '»iboiljJ^ MKRAT VEČ KOT GOVEDINA — Lupinaslo sadje je med i„iaodl(a| vrstami sadja. Kalorična vrednost jedrc je sedemkrat etn3 iJy0stnih n?**ne vrednosti govedine. Jedrca vsebujejo okrog60odst. ka-'Ul in g asf ob, 20 odst. beljakovin, sladkor, vitamin C, nekaj vitaminov ■gje. teglcorjsh rudninske in aromatične snovi, encime in druge bioaktivne e b® Me jn človekov organizem. To je dragocena hrana predvsem za w So veHb S° 'zbrane tehnološko najbolj primerne sodobne sorte, take, ki 0 > °8oča h LP*en -iedrci tanko luščino in so okroglasto ovalne oblike, kar J?Melov ° • str°Jno luščenje. Ob teh in drugih dejstvih bi lahko rekli, da ^PoVedalanJf lešnikov izziv za nas in našo podjetnost, kije doslej najbolj “• “a ne le v kmetijstvu. Inž. M. LEGAN 1$. J * i* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * t. * * »Zdaj je naša glavna skrb. kako sanirati razmere na Raki. kjer so vremenske ujme povzročile naječ škode v kmetijstvu. Za naše tamkajšnje kooperante bomo nabavili mineralna gnojila, zaščitna sredstva, semena in druge potrebščine po polovični ceni. Za večje rejce živine pa bomo poskušali nabaviti tudi cenejšo koruzo. Seveda vsega tega ne bi zmogli brez pomoči občinskega izvršnega sveta in temu namenjenih skladov.« J. S. Stalna setev koruze za koruzo osiromaši tla V kolobar pšenice in Poskus pri mešanico raha! — kocjanu ZALOG PRI ŠKOCJANU Da bi ugotovili, kako lahko popestrimo kolobar, smo na kmetiji Franca Šinkovca iz Zaloga pri Škocjanu, torej na območju KZ Krka Novo mesto, naredili poizkus z mešanico pšenice sorte Zg 91 84 iz ozimnega krmnega graha. Za predposevkom koruzo smo mešanico sejali 17. oktobra lani, pri setvi pa uporabili žitno sejalnico OLT. Na hektar smo porabili 85 kg semena graha in 128 kg semena pšenice, ob setvi pognojili s 430 kg superfosfata na hektar in 430 kg NPK 6:18:18, ob kolenčenju pšenice pa dognojili še z 200 kg K AN na hektar. Ža zaščito je bil uporabljen herbicid lentagran WP (2 kg/ha), in to v času razraščanja pšenice, žetev pa je bila opravljena 31 .julija letos z žitnim kombajnom zmaj 133. Dosežen je bil pridelek 6600 kg zrnja na hektar. Mešanica pšenice in graha ima več prednosti: agrotehnika pridelovanja je skromna, odmerek gnojil sorazmerno majhen, saj grah veže • Poskrbimo za spremembe v kolobarju, ki postaja vse bolj mo-nokulturen. Ne sejte več iz leta v leto koruzo za koruzo, saj to vse bolj siromaši zemljo. dušik iz. zraka s pomočjo nitrifika-cijskih bakterij, mešanica pa zaradi hitre rasti njivo hitro prekrije in duši plevel, tako da uporaba herbicida skoraj ni potrebna. Posevek tudi ugodno vpliva na strukturo tal in s tem izboljšuje kolobar. Mešanico pšenice in graha lahko kot kakovostno krmo namesto koruze krmimo kravam, prašičem in perutnini. Vsebuje 16 do 22 odst. beljakovin, kar je pol več kot koruza. Poizkus je tudi potrdil, da moramo pri setvi paziti na odmerek graha, ki mora bili manjši od odmerka pšenice, sicer se zgodi, da grah s svojo hitro rastjo prevlada v posevku, nakar posevek rad poleže, kar zmanjša pridelek in oteži žetev. Inž. KATARINA JUDEŽ, pospeševalka TZO Škocjan je predlagala komisija leta 1987. V akciji 24. julija v Sevnici seje na primer pokazalo, da je RRC Lisca nemočen, ker je na tem območju »slep«, in da je na mnogih območjih prevelika mreža strelnih mest. Prekrivanje bi moralo biti večkratno. To že imajo urejeno pri nas na jugu. Potem imamo še drug problem: mreža strelnih mest je narejena na matematičnih osnovah glede na domet raket. Vsi drugi poligoni, doma in po svetu, imajo mrežo postavljeno glede na prehode neviht, potek dolin, rek itd. Tretji problem je, da en sam radar nikakor ne more obvladati tako velikega branjenega območja, še zlasti ne, če prihaja do nenehnih okvar na opremi. Pa še to: nikjer v praksi radarskih centrov, kolikor jih poznamo, si ne dovolijo odsotnosti meteorologov,- kajti pri operativni obrambi gre predvsem za človeško odločitev, kako voditi akcije, se pravi strokovno oceniti! Vse to bi bilo nujno odpraviti in vzpostaviti takšen sistem obrambe, ki je bil prvotno zasnovan in projektiran,« je povedal sekretar skupnosti za OPT osrednje Slovenije Maijan Zidarič. p PERC Bomo žrtve ogljikovega dvokisa? Učinek tople grede že povečuje nevarnost za __________sušo___________ Svetovne rezerve hrane so se nevarno skrčile in ta čas zadostujejo samo še za 61 dni. Ameriški tržni raziskovalci trdijo, da se položaj kratkoročno ne bo izboljšal, četudi bi bila letošnja svetovna letina dobra. Cene koruze, pšenice in riža, torej najvažnejših žit, bodo verjetno ostale za polovico višje, kot so bile pred 18 meseci, saj grozi pomanjkanje hrane v svetovnem obsegu. Meteorologi, ekologi in drugi izvedenci ter znanstveniki čedalje bolj povezujejo lansko sušo z učinki tople grede, ki ga povzročajo povečane količine ogljikovega dvokisa v zraku. Zaradi tega učinka se je v zadnjih petih leti povprečna svetovna temperatura povečala za pol stopinje. Če se bo tako nadaljevalo, bodo po nekaj desetletjih posledice katastrofalne, saj bodo hude suše vsejiogostejše in pridelki vse manjši. Številnim deželam grozi lakota. Urad za tehnološke ocene, ki je svetovalni organ ameriškega kongresa, pa opozarja, da bo to povzročilo gospodarske težave tudi tako bogati deželi, kot so Združene države Amerike. EN HRIBČEK BOM KUPIL.- Ureja- Tit Dobersek Kaj proučujejo strokovne ustanove Nadaljujemo s poročanjem o delu strokovnih ustanov in strokovnjakov, ki se ukvaijajo z raziskavami v vinogradništvu in vinarstvu. Inž. Milena Jazbec s sodelavci iz kmetijskega inštituta poroča o poskusu vključevanja črne polietilenske folije pri sajenju vinske trte, debeline 0,1 mm. Dosedanja ročna obdelava pasu zemlje pod trsi je draga in zaradi pomanjkanja delavcev težko izvedljiva, izbor herbicidov, ki bi jih v ta namen lahko uporab- • PRAVILNA RABA —ZDRAVO OKOLJE — Po moje je vedno nevarnejši manjši pridelovalec, ki ali iz najlonske nogavice ali z nahrbtno škropilnico po občutku dozira določena zaščitna sredstva: resda na manjših površinah, toda na mnogih manjših površinah. Skupinsko škropljenje, testiranje škropilnic in lokalna prognostična služba, vse to bi lahko zelo zmanjšalo porabo zaščitnih sredstev, (Ervin Pitz v Vestniku iz Murske Sobote) Ijali, je ozek in za nekatere plevele neučinkovit. Poskus v Brdih in pri KK Ptuj je pokazal, daje uporaba omenjene folije v ta namen zelo ugoden za začetno rast in rodnost vinske trte. Poleg tega uvedba folije zmanjšuje porabo delovne sile. Da trte v 4 letih, kolikor traja folija, ne bi trpele pomanjkanja hranilnih snovi, so v KK Ptuj zastavili poskus foliar-nega dognojevanja trt z. 0,7-odstotno raztopino uree in 03-odstotno raztopino bayrolana. Škropljenje s temi gnojili so opravili 10-krat v času od 20. junija do 16. septembra, v presledkih 8 do 10 dni, v poznih popoldanskih urah, ko vročina popusti. Obe gnojili sta pozitivno vplivali na rast trsov kakor tudi na količino pridelka in velikost grozdov. Mag. Boris Beloglavec, Kmetijski zavod Maribor, poroča o nadzoru izvajanja selekcije matičnih nasadov, iz katerih dobivajo trsničarji cepiče za cepljenje trt. To delo je stalna naloga vinogradniške stroke. Kmetijski zavod Maribor že nad 10 let zasleduje in opravlja poskuse o trajni zatravitvi vinogradov. Za trajno zatravi-tev morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, ki so v posameznih vinogradih različni in odvisni od podnebnih in talnih pogojev. Trajna zatravitev vinogradov je ugodna rešitev nege vinograške zemlje, tehnologija tega dela pa zahteva nadaljnja proučavanja s poskusi. Tudi inž. Boris Koruza in inž. Milena Jazbec s kmetijskega inštituta poročata o rezultatih poskusa zabavljanja vinogradov na Vipavskem (Lože pri Vipavi). Tuje poskus v vsaki drugi vrsti pokazal najbolj ugodne rezultate. V ložah je prve poskuse zabavljanja vinogradov že v 50 letih delal pokojni Anton (lego, kije s poskusi dognal, da ima grozdje v za-travljenih vinogradih za I do 2% manj sladkobe kot v obdelanih vinogradih. Dr. Jože Colnarič z višje agronomske šole Maribor poroča o proučevanju gojitvenih oblik in opore vinske trte. /al kaj več o teh proučevanjih v < rmenjenem poročilu ni. Inž. Kosta llilarij, poroča o nadzoru nad odbiro trt v matičnih nasadih /a dobavo cepičev trsničarjem, o spremljavi dozorevanja grozdja, oceni vina itd. Inž. Gabriel Seljak poroča o novi bolezni, kije prenesena iz sosednje Furlanije v Kozano v Brdih in v Gradišče pri Dornberku. Bolezen se imenuje /Lila trsna rumeniva (flavescencc dorče ID). Znaki bolezni: listi so v začetku ru-menozeleni, nato ziatorumeni, papirnati, z močno navzdol zavihanimi robovi, v jeseni se listi sušijo; grozdi sredi poletja venejo in se posušijo; letni pogrinjki ostanejo zeleni do konca vegetacije, so mehki in povešeni. Bolezen se prenaša z okuženim sadilnim materialom. Poročilo poslovne skupnosti zajema še več manj zanimivih poročil o proučevanjih v vinogradništvu. T DOBFRŠI .K Abeceda vzreje plemenskih telic Kako se pride do dobre molznice — Neizkoriščena paša — Ne za ovimljanje Če hočemo imeti dobro kravo molznico, mora biti krava velika, z obsežnim vampom, daje sposobna konzumirati velike količine voluminozne krme. Vse te lastnosti so odvisne od danih zasnov, ki se bodo izrazile le, če bo žival imela možnosti te lastnosti razvijati. Zato je zelo pomembno, da ima telica v času vzreje dovolj časa in ustrezne razmere, da lahko razvije vse proizvodno pomembne lastnosti. Vzreja telic se prične z. odbiro telic. Priporočljivo je. da vzrejamo vse zdrave in normalno razvite teličke. Pomemben je pravilen nastavek za vime z normalnimi seski brez paseskov Kmetje pogosto vzrejajo le teličke od najboljših krav in jim za obnovo ali povečanje črede primanjkuje telic. Med obdobjem vzreje in pripusta pride zaradi različnih vzrokov do izločitev, in če hočemo po lelitvi izvesti še selekcijo ter izločiti slabše prvesnice, potem je nujno, da vzrejamo dovolj veliko število teličk, torej vzrejamo vse zdrave teličke. Izrednega pomena je prehrana telic; ta ne sme biti ne preskromna ne preobilna. Preskromen obrok ima naslednje negativne posledice: slabo uspešnost osemenitev, pogostejša mrtvorojena teleta, lažja teleta, težke telitve, motnje v poporodnem obdobju. večji poporodni premor. Preobilen krmni obrok ima podobne posledice, in sicer: slabša uspešnost osemenitve, težke telitve zaradi zamaščenih poti, obolenje jajčnikov, večje izgube telet v prvem mesecu [H) telitvi, daljši poporodni premor. Telička naj čimprej použije večje količine dobre voluminozne krme, predvsem seno, ki mora biti res dorro. Slabega sena teleta ne konzumirajo č olj, zato zaostajajo v rasti. Teličke je tre; u čimprej navaditi na krmila. Če je le mogoče, naj bi se plemenske telice pasle. Paša je nadvse ugoden in zdrav ter poceni način vzreje plemenskih telic. Plemenske telice se lahko pasejo dve pašni sezoni. Priporočljivo je, da bi telice pred pričetkom paše privajali v leseni ogradi, kije ograjena še z električno žico. Tako bi se žival spoznala z električnim pastirjem, naučila bi se poiskati vodo in postopoma zamenjala zimski obrok s pašo. Na paši moramo dajati sredstva proti zajedalcem, ker ravno pri teh živalih lahko paraziti povzročijo največ škode. • Na splošno se pri nas vzreja premalo telic na paši. Zelo veliko je hlevske vzreje telic, kjer se krmi tudi koruzna silaža, ki pa ni primerna za vzrejo telic. V obroku naj bi bilo naječ 30 — 40 odstotkov koruzne silaže, sicer se bo telica zamastila. Telice, ki so vzrejene v hlevu, imajo pogosteje težave z nogami. Če že moramo vzrejati plemenske telice v hlevski reji, priporočamo, da imate poleg hleva vsaj izpust za telice. si tako naredila zalogo hranilnih snovi za laktacijo in naredila lepo vime. Tako ovimljanje je škodljivo, ker lahko pride do presnovnih motenj po porodu. Zato priporočamo, da telicam, ki so v normalni kondiciji, dajemo močna krmila le 14 dni pred telitvijo, da se telica na krmila privadi in da jih bo dovolj kon-zumirala po telitvi. Ovimljanje slabo vpliva na jetra, da se zamaste in ne morejo opravljati svoje vloge, zato ga odsvetujemo. Inž: STANE BEVC Kmetijski zavod Ljubljana, enota Novo mesto Zelo velik vpliv na prvesnico ima čas pripusta. Rejci pripuščajo telice na splošno prezgodaj in dobijo živali manjšega okvirja, ki niso sposobne velike proizvodnje, saj v času laktacije potrebujejo hranila za svojo rast. Važnejše merilo za pripust telic je teža kot starost telice. Telica naj ima ob pripustu dve tretjini končne teže. Danes želimo krave, težke 600 ali 700 kg. Torej mora imeti telica ob pripustu 400 kg in več. Ob primernih prirastih med 500 in 700 g na dan bi bila taka telica stara od sedemnajst do dvajset mesecev. Pri nas je ponekod še v navadi ovimljanje telic. Telica pred porodom naj bi • Kdor vino poliva in kruh na tla meče, bo še obojega stradal. • Pri vinu se pogajaj, pri vodi se po-godi. • Vinska poplava je že več hiš odnesla nego povodenj. • Kdor meša vino z vodo, se iz Boga norca dela. (Ljudska modrost) Izumili so »kraljevsko« odejo za konje Britanska novost Ljubitelji konj bodo lahko še bolj poskrbeli za zdravje svojih ljubljencev. Britanska tvrdka V/ilkinson je začela izdelovati za konje posebno odejo proti znojenju. »Kraljevska« konjska odeja, kot jo tudi imenujejo, je izdelana iz meraklona, ne tkane, z vlakni povezane tkanine, ki jo običajno uporabljajo za podlogo copat, za termične odeje, obleke za zimske športe in opremo za taborjenje. Meraklon je lažji od volne, njegove toplotne lastnosti pa so boljše. Nova konjska odeja je prepletena na poseben način, ki zagotavlja odstranjevanje vode s kože. Konj se postopno ohlaja, ne da bi se prehladil. Prednost te tkanine je tudi v tem, da se je ne primejo madeži in da je mnogo bolj odporna proti obrabi površin kot volna ali akrilne tkanine. Družba izdeluje novo odejo v temno modri in svetlo modri barvi ter jo priporoča lastnikom konj, jahalnim šolam in športnim klubom. (Sodobno kmetijstvo) IZ NKŠIH OBČIN Spet podražitev Dražje komunalne storitve in večja stanarina NOVO MESTO — Sl. septembrom so se stanarine in komunalne storitve v novomeški občini spet podražile. Prve so dražje za 21, druge pa v skladu z julijsko rastjo cen industrijskih izdelkov v poprečju za 36 odstotkov. Točno za toliko seje podražila voda; kubik stane po novem za gospodinjstva 8.760, za družbene dejavnosti 10.320 in za gospodarstvo 18.940 dinaijev. V skladu z dva meseca staro opredelitvijo izvršnega sveta o postopni izenačitvi cen za vse uporabnike seje kanalizacija in čiščenje odpadnih voda podražilo različno. Kanalizacija je za gospodinjstva dražja za 56 odst. (stane 4.730 dinaijev kubik), za družbene dejavnosti za 40 odst. (5.650 din).in za gospodarstvo za 30 odst. (7.150 din). Čiščenje odpadnih voda je za gospodinjstva je dražje za 66 (1.960 dinaijev za kubik), za ostale pa za 31 odst. (3.450 din). Smetarina je višja za 36. odst., za gospodinjstva je po novem 640 dinaijev od kvadratnega metra, za družbene dejavnosti 1.180 in za gospodarstvo 2.810 din. Novomeška povprečna komunalna košarica (dvosobno stanovanje, 20 kubikov vode) stane po novem 981.020 din; od avgustovske je dražja za 27 odst., ta pa je bila dražja od julijske za 29 odstotkov. ŽE TRETJA STRAŠKA JESEN STRAŽA — V nedeljo, 17. septembra, se bo ob 14. uri pričela že tretja folklorna prireditev Straška jesen, na kateri se bodo najprej predstavili člani Turističnega društva Straža s prikazom starih običajev, potem pa bo sprevod furmanskih voz, narodnih noš in har-monikaijev. Na prireditvenem prostoru bo potem TVD Partizan priredil družabne igre, tam pa bo tudi tombola, ki jo prireja KUD Svoboda. Po programu bo veselica s plesom, kjer bo za zabavo poskrbel ansambel Vita Muženiča. Čisti dohodek prireditve bo namenjen dograditvi telovadnice pri osnovni šoli Vavta vas. Za drage instrumente V sklad za drage medicinske instrumente pri OORK so prispevali: uprava za no-traje zadeve Novo mesto — namesto venca za Jerneja Pavlina 400.000 din; družina Gačnik, Metlika — namesto cvetja na grob Lojzeta Lovka 250.000 din; osnovna organizacija sindikata Gozdnega gospodarstva DSSS Novo mesto — namesto cvetja na grob Alojza Lovka 500.000 din; Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto — namesto venca za pokojnega Alojza Lovka 800.000 din; Jožica Logar, Cerknica — namesto venca pokojnemu bratu Lojzetu Lovku 500.000 din; družina Vilhar, Ljubljana — namesto venca na grob pokojnega Lojzeta Lovka 700.000 din; Sergej Thorževski, Novo mesto — namesto cvetja na grob Alojzu Lovku 500.000 din; Pepca Pavlin in Anton Godina, Orehovica — namesto cvetja na grob pokojnega Jerneja Pavina 400.000 din; Antonija Novak, Orehovica — namesto cvetja na grob pokojnega Jerneja Pavlina 300.000 din; Viktor Novak, Orehovica — namesto cvetja na grob pokojnega Jerneja Pavlina 300.000 din; Rezka Rangus, Gor. Vrhpolje — namesto cvetja na grob pokojnega Jerneja Pavlina 400.000 din; Stanko Pavlin, Hrastje — namesto cvetja na grob pokojnega Jerneja Pavlina 200.000 din; družina Rihar, Levstikova 1, Novo mesto — namesto cvetja na grob Lojzeta Lovka 1.000.000 din. — Vse darovalcem iskrena hvala! IZ NKŠIH OBČIN bi Premalo zemlje Rudi Ferkolj dobil priznanje za delo v zadružništvu NOVO MESTO — Rudi Ferkolj je kmet s polnim delovnim časom, zato le težko najde čas, pa četudi le za kratek pogovor. Te dni so mu na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni podelili priznanje Slovenske zadružne zveze za prizadevno delo v zadružništvu, in čeprav mu do priznanj pravzaprav ni dosti, je vendarle zadovoljen: »Z zadrugo sodelujem, kar obstaja,« pravi, »sodeloval sem v različnih odborih in zadružnih svetih, tako v domačem TZO Škocjan, s katerim kooperacijsko sodelujem, kot v KZ Krka, kjer sem sedaj predsednik zadružnega sveta. Kmetje moramo pač sodelovati, če hočemo kaj doseči in se razvijati naprej. Tako tudi sproti razvijamo svoje odnose z zadrugo, čeprav imamo nanjo bolj omejen vpliv. Pa saj je tudi zadruga odvisna' od zakonov in predpisov in mnogokrat pri kmetih po krivici osumljena za nekatere slabosti, ki so pač stvar širše družbene kmetijske politike. Teh stvari pa se sedaj dokaj temeljito loteva Slovenska kmečka zveza, katere član sem tudi jaz.« Rudi na svoji kmetiji v Dolenjem Kronovem redi pitance. »Imam vso potrebno mehanizacijo, kar mi omogoča, da delo obvladujem, je pa z mano tako kot z mnogimi drugimi, ki so se specializirali na podo- ben način. Zaslužek pride enkrat letno, in še takrat je negotov, stroški kmetovanja pa se dvigajo iz dneva v dan. Mehanizacija je draga in je je za majhne obdelovalne površine skoraj preveč, moraš jo pa imeti, če hočeš delo opraviti. Sploh imamo premajhne površine, na katerih pridelujemo krmo, kar onemogoča kolobaijenje in dobro gospodarjenje. Zemljo izčrpavamo, dodatnih površin pa nimamo kje dobiti. Veliko tega je kriv tudi zemljiški minimum, ki gaje treba odpraviti. T. J. Zaupnica vodstvu in programom Delavski svet Iskre tenela dal zaupnico — Stečaja zaenkrat ne bo NOVO MESTO — Delavski svet tozda Iskra Tenel je prejšnji četrtek na razšiijeni seji razpravljal o usodi tega 760-članskega kolektiva, ki že dlje časa visi v zraku, predvsem c stečaju, ki naj bi ga predlagala delovna organizacija Iskra Avtomatika in o katerem je bil že prej govor na zborih delavcev, pa tudi v javnosti. Ugotovil je, da o stečaju pravzaprav še ne more razpravljati, saj delovna organizacija, kot je to prej najavljala, ni dostavila scenarija stečajnega postopka, ki bi bil lahko osnova za razpravo. Zato pa je delavski svet dal vso podporo vodstvu tozda pri njegovih prizadevanjih za finančno konsolidacijo in za usmeritev proizvodnje na načrtovane štiri rentabilne programe, katere naj bi vodstvo v detajlih predložilo v kratkem. Vsem je bilo seveda jasno, da omenjeni programi ne zagotavljajo posla za vse delavce in da si bo morala približno tretjina poiskati delo drugje ali pa začasno pristati na listi čakajočih pri Zavodu za zaposlovanje. Za precejšen del od teh zadeva pravzaprav ne bi bila tako tragična, saj je že več novomeških delov- lavski svet sprejel usklajene predloge sindikata, ki je zahteval, naj se spisek delavcev, ki naj bi v novem programu ne dobili dela, čimprej da v vednost kolektivu, tako da bi si lahko tisti, ki so na spisku, čimprej iskali novo zaposlitev. Prav tako je sindikat zahteval, naj se z novimi programi poišče tudi čim obsež- • Dan pred sejo delavskega sveta je vodstvu tozda Iskra Tenel le uspelo zbrati denar za osebne dohodke delavcev, na katere so čakali štirinajst dni. S tem seje moreče vzdušje v kolektivu občutno popravilo, novo upanje pa je delavcem vlila tudi odločitev, da stečaja zaenkrat ne bo, ter poziv, naj vsakdo z vestnim delom prispeva k temu, da se bo Tenel čimprej prebil iz nezavidljivega položaja. nih organizacij izrazilo pripravljenost, da prevzamejo nekaj delavcev. Na ta način bi se dokaj hitro rešil problem za skoraj sto zaposlenih. Stečaj torej zaenkrat ne pride v poštev, saj ga ni predlagal nihče od možnih zakonitih predlagalcev, to pa so SDK, upniki, delavski svet in občinski komite za družbeni razvoj. Kljub temu pa je de- IGRE BREZ MEJA NOVO MESTO — Prizadevni člani Zveze prijateljev mladine letošnjo jesen pripravljajo novo veliko prireditev, ki so jo poimenovali »Igre brez meja«. V septembru in oktobru bo ekipa z razvedrilnim programom obiskala prav vse mestne krajevne skupnosti in z mladimi pripravila veselo popoldne z glasbo, petjem in igrami. Organizatorje pripravil več iger: metanje žogic v piramido, hojo s hoduljami, skok v daljino z mesta, plezanje na mlaj, metanje žoge v koš, tek v vrečah, sestavljanje piramide iz okroglic, metanje krogcev na palico, iskanje skritih predmetov, vlečenje vrvi in srečelov. Zmagovalci posameznih iger se bodo med seboj pomerili na finalnem srečanju zmagovalcev iz vseh krajevnih skupnosti, ki bo sredi oktobra na Loki. Spomladi naslednje leto bodo podobne prireditve pripravili tudi v vseh ostalih krajevnih skupnostih novomeške občine. Telefon tudi v zadnji vasi Za krajevni praznik bodo v KS Šmarjeta priključili 377 telefonov — Asfalt in vodovod v vseh vaseh ŠMARJETA — Krajani te krajevne skupnosti bodo 28. septembra praznovali svoj krajevni praznik z več delovnimi zmagami, med katerimi bo največja otvoritev telefona. Pohvalijo se lahko, da ima vsaka od 16 vasi vsaj en telefon. V novo telefonsko centralo bodo priključili 377 novih telefonskih naročnikov in 160 starih naročnikov. Sto priključkov na svoji centrali so odstopili tudi sosednji krajevni skupnosti Bela cerkev. Centrala je postavljena v prostorih novega družbenega doma, v njej pa je prostora še za 150 številk. Telefon so napeljevali solidarnostno. Ne glede na oddaljenost od centrale so vsi pri- Janez Kermc spevali enak delež 1500 DM, ki so ga naročniki lahko poravnavali v obrokih. Zadnja leta so v Šmaijeti opravili precej komunalnih del. Vse glavne ceste do vasi so asfaltirane, letos so asfalt do- čakali tudi v naselju Smaiješke Toplice in v Čeh elevcu. Prav v tem času pa teče DARILO PRIJATELJSKEGA MESTA — V ponedeljek je oskrbovance doma starejših občanov v Šmihelu obiskala večja skupina upokojencev in humanitarnih delavcev iz prijateljskega zahodnonemškega mesta Langenhagen. Ob tej priložnosti je gospa Anneliese Rudolph izročila direktorici Lojzki Potrč večnamenski kuhinjski planetarni mešalec, ki so se ga v domski kuhinji zelo razveselili. Na sliki: predsednica izroča dragoceno darilo. (Foto: Slavko Dokl) gradnja povsem nove cestne povezave Dol—Strmica—Trebelno. Do 15. Od kljunača do obnove gradu Vse, kar gradaški lovci zaslužijo od tujih gostov, vložijo nazaj v lovišče GRADAC — S 3.600 hektari in 36 člani spada Lovska družina Gradac tako po obsegu lovišča kot po številu članov med majhne lovske družine. Po organizaciji in dohodku, ki ga ustvarijo, pa sodijo gradaški lovci med boljše v Beli krajini in tudi v širšem merilu. Glavna visoka divjad v gradaškem lovišču je srnjad, pa jerebice, race, fazani in kljunači. »Glavni dohodek naše družine je denar, ki ga dobimo od tujih lovcev, ki lovijo pri nas,« je povedal Anton Klobučar, referent za turizem v gradaški lovski družini. Na leto dobi družina od tujih lovcev od 8 do 10 milijonov lir. V gradaško lovišče hodijo lovit v glavnem italijanski lovci; večina od teh je njihovih stalnih gostov, saj nekateri hodijo k njim že 20 in več let. Med njimi je tudi italijanski podjetnik Carlo Bremmi, ki se mu je Bela krajina v teh letih še posebej priljubila. Prav sedaj potekajo pogovori, da bi ta italijanski lovec vzel v najem in obnovil gradaški grad in v njem ter v okolici uredil prostore in objekte za lovski turizem na visoki ravni. Denar, ki ga gradaški lovci dobijo od italijanskih gostov, vlagajo nazaj v lovišče. »Vlagamo race, jerebice in faza- ne; za jerebice imamo dve obori. Samo letos smo vložili 300 jerebic. Za vsako ustreljeno nam italijanski lovec plača 29.000 lir, 57.000 lir pa ga stane dnev- na vstopnina v lovišče,« je našteval Klobučar. Še posebej radi pa italijanski Anton Klobučar lovci lovijo kljunača, ki prileti v Belo krajino jeseni in se tu zadržuje do prvega mraza, velja pa za posebno poslastico. Tudi lov nanj je nekaj posebnega, s posebej prirejenimi puškami in posebej dresiranimi psi. Sicer pa tuji lovci v gradaškem lovišču lovijo tudi drugo divjad, zlasti srnjad. »Vendar je število divjadi, namenjene za odstrel za tuje lovce, točno določeno. Tako je za letos za tujce določeno za odstrel šest srnjakov od skupaj 56 živali, vrednost trofeje in s tem plačila pa se določa v točkah.« V Gradcu imajo tudi hladilnico za divjačino in iz ljubljanske Grude pridejo ponjo vsak teden. Ko so gradaški lovci ugotovili, da se stalež divjega zajca močno zmanjšuje, so ga zaščitili in ga zadnja tri leta niso lovili. To je pripomoglo, da se je število zajcev povečalo, in letos so malo sprostili tudi lov na zajca. Še posebno dobro pa so v gradaški lovski družini uredili stalen in učinkovit nadzor nad loviščem in tako onemogočili zlorabe in druge nepravilnosti. A. B. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 9. septembra, bodo v Novem mestu do 19. ure, drugod pa do 17. ure, kot dežurne odprte naslednje prodajalne živil: • v Novem mestu: Samopostrežba na Glavnem trgu • v Šentjerneju: Samopostrežba Mercator • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Vrelec • v Žužemberku: Market Dolenjka • v Straži: Samopostrežba KZ • v nedeljo bo v Novem mestu od 8. do 11. ure odprta prodajalna KZ na Glavnem trgu 4. nejši trg, s tem pa omogoči zaposlitev čim večjemu številu delavcev, tistim pa, ki bi morali zapustiti delovno mesto, naj bi omogočili prednost pri ponovni zaposlitvi, ko bi bilo to mogoče. Končno je sindikat sprožil tudi važno vprašanje, kaj bi se zgodilo v primeru stečaja, ko bi bili vsi delavci odpuščeni. Že v stečajnem scenariju bi moralo biti po njegovem mnenju opredeljeno, kdo bo ustanovitelj novega podjetja in kakšen status bi to imelo. Na seji delavskega sveta je bil tudi govor o tem, daje treba poiskati vzroke slabega gospodarjenja v tozdu, ki segajo nekaj let nazaj, ko seje še živelo na veliki nogi. Velik del krivde za sedanje stanje so pripisali tudi vodstvu matične delovne organizacije, kije s svojo nezainteresiranostjo, pa tudi nekaterimi napačnimi potezami delno tudi pripomoglo, da je stanje tako, kot je. Rečeno je bilo tudi, naj bi v bodoče bolj skrbno izbirali svoje partnerje in kupce, saj Iskra Tenel ni le velik dolžnik, ampak ima tudi velike teijatve do nesolidnih plačnikov na trgu T. JAKŠE JUBILEJNI GIPOSSOV POHOD NOVO MESTO — Ljubitelji pohodov in planin iz gradbenih organizacij, ki so povezane v Giposs, bodo v soboto, 9. septembra, krenili na 10. tradicionalni pohod planincev Gipos-sa. Organizatorica jubilejnega pohoda je Pionirjeva planinska sekcija, ki je za to priložnost pripravila pohod od Javorovice do Miklavža na Gorjancih. ODPADKI NAD DOLINO — Ob cesti med Gabrjem in Hrušico je na »divjem« smetišču moč najti marsikaj in le del tega predstavlja ta fotografija. Smetišče, ki so ga skušali že večkrat odpraviti, nastane zmeraj znova, ko da bi pognalo iz tal. Omenjena svinjarija se kopiči nad dolino, v kateri je voda. Tudi pitna. (Foto: M. Luzar) Knajpanje mrtveca oktobra bo cesta že prevozna, nameravajo pa jo tudi asfaltirati. Vrednost del je ocenjena na 3 milijarde dinarjev, vendar bo iznajdljivo vodstvo krajevne skupnosti veljala le dobrih 500 milijonov. Tudi na vodovod niso pozabili. Letos so ga napeljali še v vas Strmico in Čelevec, tako daje soiaj brez vodovoda le del Orešja in vasi Šmarješke Toplice. Po besedah predsednika sveta krajevne skupnosti Janeza Kermca so sedaj najbolj veseli gradnje prizidka osnovne šole. Iz občinskega samoprispevka bodo že konec septembra končane nove učilnice, prostore vrtca in telovadnico pa pričakujejo do začetka zimskih počitnic. J. P. METLIKA — Danes mesečna plača 20.077.310 din ni nič posebnega in je tudi v metliški občini kar nekaj ljudi, ki dobijo ob mesecu več v kuverti Kdor pa je v celem lanskem letu zaslužil toliko, je moral to prijaviti davkariji in tako postal zavezanec za plačilo davka od skupnega dohodka občanov. V metliški občini je lani dobri dve stari milijardi zaslužilo 26 ljudi, med njimi je večina obrtnikov. Ko pa so uveljavili še olajšave — nekaj več kot 4 milijone dinarjev za vsakega vzdrževalnega družinskega člana — je ostalo 16 takih, katerim so odmerili davek od skupnega dohodka; od tega jih je 5 iz rednega delovnega razmerja, 11 pa obrtnikov. Že lanski mejni znesek, ki ga je bilo treba prijaviti v primerjavi s sedanjimi plačami (in cenami) zgovorno priča o naši inflaciji in »radostih«, ki smo jih od nje vsak dan bolj deležni Že prav smešen pa je v teh inflacijskih časih znesek odmerjenega davka. Vseh 16 lanskih »milijonarjev« je skupaj plačalo 20.678.670 dinarjev davka od skupnega dohodka občanov. Odmera je bila narejena v drugi polovici julija, plačati pa so morali sredi avgusta Najvišji odmerjeni da vek za lani znaša 7,6 milijona dinarjev, najnižji pa točno 5.560 din, ali po sedanjih cenah cenah za pol kilograma kruha. Seveda je jasno, da tudi skupaj odmerjeni davek, se pravi nekaj manj kot 20,7 milijona dinarjev, sedaj, ko je bil plačan, za občinski proračun ne pomeni tako rekoč nič. Da bi bili davki in druge dajatve, kise plačujejo za leto nazaj, realno odmerjeni glede na takratni zaslužek, bi jih morali odmerjati v kakšni trdni valuti, pa naj bo to že široko uveljavljena nemška marka ali Mladinina lipa. Dinar, ki ga kot osnovne denarne enote sploh ni več, realni ljudje že odpisali. Njegovo zdravljenje z odpisovanjem ničel pa je podobno poskusom oživljanja mrtveca s knajpanjem. A. B A RTEIJ Novomeška kronika loži pop SRAMOTA — Naše mesto je obiska!* dob stara Novomeščanka, ki ne živi pri MS,- ven nam po obisku poslala lepo razgledu11*-Pri i Besedilo na njej meščanom ni v čast;B »a < rišica se upravičeno zgraža nad P0**0 j&il rotovža in okolice, ogorčene vrsticeg°J »a s re o kipih zaslužnih mož, ki jih M menda okrasno grmovje, o neopleuhcv jota ličnih loncih itd. Komunala, kaj naj žens^ odžj odgovorimo? , P01' JUGOBANKA — Ko ima hudič W bo, de, jih ima veliko. Oglasila se je se Pra\ stranka, ki soji v Jugobanki naredil'kn. Cafe co. Ženska lahko dokaže, da sojo obW» R da je mirno vzela 16 bankovcev? Solo 100.000 din, čeprav ji je po izplačilo^ sreč. nalogu pripadalo 16 bankovcev po 50-'*'. Ove din. Stranka je na vse načine dopovedo kaj la, da se blagajničarka v bankino škodj* jj?di zmotila pri njej, obiskovalcem iz banket citni zmouia pn njej, ODisKovaiccm — .. k kazala bankovce jx> 50.000, ki so P Je v Ndzdld UallnUVLC J-ZU JU.V/UU) ^ ostali, itd. Pa ni pomagalo, poklicat' W pra\ {p v Tnorthantn ti#»r in ne na tluO P E ^JC še v Jugobanko, kjer jo ne na trdo P f uje nekakšen inšpektor ali kriminalist. It TO spet povedala svojo zgodbo, nakar so j? n celo opravičili. Kaže, da tisti napis. ” va nar preštejte takoj, kasnejših reklam*1* “'f upoštevamo«, velja samo za sW®J n Bančni blagajniki so lahko po mi" , , 7'J zmotljivi. Jugobanki v našem mestu ^ d no ne cveto rože, s takšnim nastopo111 'm: strank ji bo še kakšna ovenela. MIROVNIK — Z rahlo zamudo j, Kate zvedeli, da seje v naši prestolnici mut(,, Jj* redno zanimiv republiški mirovnik- ( ah. mirovnimi pogovori na Dolenjske^1 zaužil niti koščka mesa (to je BJ%) osebna pravica), prosojnega od zdra travic in užitnih rastlin gaje najh°'J, ^ I malo, koliko mravelj in črvov je med V— kokratnim ustavljanjem povozil 8,' katerim seje cvet miroljubnost' vl,aVjiuJ^ okoli. Rezultat gaje vedno znova globoko žalost. Vsa čast mirov"* vendar je nekje meja, sicer bomo m. . “ds li, da se bodo mirovnikom /asm!'1 , p< ja se iHKKi mimvimuuii ..... ,. > bacili jetike, kuge in drugih na mi ■ — ^ »idr Ena gospa je rekla, da 6*^ jj-Pti 110 P e • brusniški osnovni šoli že lako^jj jo, da mora vsak učenec Pnne*L „?n. šolo tudi zavojček toaletnega r msl V času od 23. do 30. avgusta so v ^ vomeški porodnišnici rodile: Vn* *>\ UnifAlA D iPfllPIll I8® 1 klavčič z Roj pri Šentjerneju N* Damirja, Danica Bruner izvi -»n Roka, Nuša Moškun z Mladice j ?yii ja, Anica Maver iz Gornje Dobja’ Mateja, Janja Klemenčič iz Gon* . , ■ uk — Kristjana, Andreja Berk iz PTe7Z0 S Miha, Marija Bede-Jakovinac iz »on, - Lidijo, Darinka Dragovanji Lokvice — Roka, Milka Zap ^ i^dzi Okroga — Biserko, Jela Ferenac ** .J j T ke — Tomislava, Jožica Pekolj.tf VJ^t ca — Matejo,MartinaTršinarrz — Alenko, Maijeta Kozole z ed nna — Andreasa, Tanja K <^(„7 n. Kamna Dvora Livora — Aleksandra, Angel,-Polja - Klavdijo, Irena Pezdirc sH dečka, Jerneja Draga iz Cerovca co, Katica Bene iz Brihovega ~~ . -, jj Davorka Urbanek iz Petruš ^k; deklico. UihAt/n IZ NOVEGA MESTA: Irena"^C,° Ljubljanske 15 — Leo, ZjvonkaJj Ločne 4T — Sabino,’ Andreja ^ S( TomšeizStritaijeve5 — Jerneja, ^ 1 Kačič iz Kristanove 34 — Toma**,^^ U ja Schmuck, Slavka Gruma 38 wm........ '19 Jožica Volčjak iz Vrhovčeve 1 Štefka Petrinčič z Ragovske 16 Čestitamo! Sprehod po Metlik' V SOBOTO, 9. septembra, bd“‘fe|o^ liškem kopališču velika PPfpM&ZjS, modna revija zasebnih belokraflj fekcionaijev, Palma pa ima n® vrsto presenečenj. Ni izklju&n°’ oparjo l( izbirali tudi lepotico Kolpe* veO sploh nepotrebno zapisati, d* Je, ^ valcem na voljo dobra kaplji**• LJUBLJANSKA JUGOTEH^t^1 ELEKTROTEHNIKA je .P? pod»1>JV(: osnovne šole Podzemelj. ^P^ikajM^ria la ta delovna organizacija j*^ nteflivpi,, učencem videorekorder, ždaJv^viziMjirL pa jim bodo pripeljali še barvni pora^Nt, sprejemnik. Oboje bodo v šoli pri rednem pouku, napravi P3 J' 4,-7 — — - V t . — -n M-Iiuvlrlln, — -A pil avviivm pvunu, ■•»•j#-- ^l^j1 liškem kopališču srečanje obrtn' # like, Trebnjega, Črnomlja m M „|0. hraln se iih ie bllZU P3.; tfi K|w 'DOLENJSKI UST' sta. Zbralo se jih je blizu j S0 jSfatJ krajšem kulturnem program * j, Sti«1 pripravili otroci obrtnikov t*en sCj,hi^ dolenjskih (belokranjskih) ° je.porjtfih razvilo prijetno družabno srečam |g* ^ Ireno z družabnimi igram' m P. * Svi je ansambel Kres, sestavljen a ? glasbenikov. Št. 36 (2090) 7. septembUJ pJČrnomaljski drobir ' UGnVr»D a t i Dnr.nnc a /* „50V0r ALI POGODBA — Ce Prodajate ali kupujete nepremičnine, lah-!o'}l frnoma'Js^1 knjigarni Državne za-_ 1 ^uP'h Je enkrat že rešil godov* kai HSmrtl eden od učiteljev in jih imel ne-vlo« kartin'na >>terapiji« kar v domači kopalni nke/ tiini^3 le I?ed let°šnjimi poletnimi po- 1 lit jevS.m'i1>r®a Pomoč prepozno. Nekdo i soj' prav jnf.mentla zlil olje. Morda bi bilo pril1 čuip v j®. sedaJ-1(0 se čas veselic kon-Tuf PriKir i 0 *mel' miličniki nekoliko bolj sose/ so na -e’ P0?-abavali tudi s tem, komu »D* živalJ^ni!^086 n?kaJ cent,metrov dolge adi*1 ribiči UCltno knvca ne gre iskati med ni . _ fv5 »0SleA^^A-GosPodinje so se po-u flv ki dejj v eni °d črnomaljskih prodajaln, Ut*' M dpi —»vm viiiviiiaij&Mii piuuajaui, os«* Uereeag3i!rg°vke najbolje vedo, če pa Ji* kitari™; .?Janov posebej zanima, naj M« nah r na 12 el P° črnomaljskih trgovini r ot°vo bo odkril še kaj zanimivega. ^ Drobne iz Kočevja ------------- Vak* V(vt’r.4.'.sei>i!nibra’ organiziralo občinsko .lin«. sred^ a - m šolske potrebščine za seje "J0 £ snovno šolo. To je bil prvi tak 0rgan4a^JkUo leto.h0dnje ^ g& ^ JAŠKOV-., '•cvili ^ delavci vodo iz jaškov po Ko-■ v katerih so tudi razne napeljave tudi 3 dra8e- Zadnje deževje je namreč ^osfi. • • ' finskem^0/ ŠKORCU - v mla-. 2nana ™ ^ubn Škorc bodo spet nastopala 1 * '>eptem!mena'z glasbe in ansambli (15. 'i P* obisk že 0(1 Pomladi pa dolguje ' Predla1 ^azg°vor z mlado publiko tudi !(»^nik ZSM Slovenije Jože Školč. , j skih „i zaanlh slovenskih in jugoslovan-j l b^J^^nikov in ansamblov bodo v 2y » ^ redno enkrat ali dvakrat na mesec. JJffljnišk intia ^ ŠOLO — V skladu z akcijo H občini 10 polkov« so tudi v ribniški rave vili Drr, nadl 1 varne poti do šol in obno-Skev,'X)1J|(a ^e‘n1e znake. Ze pred začetkom %V milizibaZg°VOn s starši Prvošo1-‘‘ ’ 1 v sodelovanju ICSJ Okov rn,VX ., T®OV -m l£nikl Pa ~ iz Tak„ PR°STORU NE KADI) Vr M°bčit«kiKapiSJje na vralih “J"6 dvor Gto^in.^eii vodstev družbenopolitičnih Gzdi^tknizanit . • — iiuja, _______________ M*Wtvedeli t™ gozdarskem domu v Ribnici. i ne kan °tu?''1)3 v dvorani med sejami D 'J0' ^ePrav Je splošno znan rib-iz P<% preg°vor: Če sem obljubil, še nisem e sem obljubil, še nisem . ^1^*1. --vyi_»ijuuil, 3C 1115 -Vib^^OVLJENE OZNAKE - V «2£?2s? £?r rt SO v fb* ^kai R|bničana. Zdravnik ga vpra-j.^je hodili z.g.°dilo, Ribničan pa pove, HP^TOP P° Ljubljani, prišel do znaka lad^ ^hodiij ^ st0P'L nakar ga je avta jastjjSoftj 0^5POfv[PIR _ jz nekaterih ob- n> ^'tn, PONOČI — V Brezovici pri |P¥ rniso uu — * _______________________r- ■dJf^Pski Sr^ar?dl okvar6 v trebanjski tele-*■ IV Sai „rah Pred časom »stavkali« tele-"»ročniki iz te saj r, ;Pred časom »stavkali« tele- j t nečenig?-e- zakladnice telefonskih pre-ikib ^j^-civfa^1 A° 'majo priliko spoznavati 2*1°^ a °vanik'. men'mo le en° vrsto nepri-da^Nisred- 0vrslnih d°godkov: Občana kle&lePSe*a nočnega s"a vztraj-VniknHsko Gonjenje. Ko se zbegani se 2 j °*c°plje do slušalke in jo dvig-strani žice ne oglasi nihče. e eJše 70n?alen sP°meniki, zlasti tisti iz v fSJ?0N!ine* dobili skrbnika. Neka- j 1Urned«j^ raznovrstne spomenike iz !lfl 11^'edne x ne' bdorda bo to vprašanje . rtiriČV|ltte “S" Postalo odvečno, ker bo lr>» ,>ZGt P'merke. ki vnvli|Jnnrrvdnvn . mdcnine postalo odvečno, ker bo 1.3*kR'k?0rn• SEjEm ^ gJSlte U|:jn Pbčan, ki bi zavil z glavne V/Kji^jce hou Vstran b?lahkl“yde1 ki kažejo pot na avto *«S,£'**S*L GP°zorilni napisi sicer if' 'i,h '»osnT83 al1 grdega, le to je, da se ob .ta6 razžalosti kdo, ki je od časa Svta na ko seJma ni več, presedlal IZ NtkŠIH OBČIN Črnomelj: klobase ali inovacije? Ni zanimanja za vlaganje razvojnega denarja v obrt ČRNOMELJ — Zavedajoč se težav v gospodarstvu ter z njimi naraščajoče brezposelnosti, je začel tukajšnji izvršni svet skupaj z delovnimi organizacijami intenzivno iskali nove oz. dodatne proizvodne programe. Tako so že navezali stike s kranjsko Savo in Saturnusom, ki bi prenesla v Belo krajino del obstoječe proizvodnje in tehnologije, Agrostroj bi odstopil Črnomaljcem opuščeni program plastenjakov za tople grede, Kolinska pa se je odločila za naložbo v opremo za ketchup. Prav tako je ponudila svoj program Iskra, in sicer za steklopihaštvo, Tekstil pa išče prostore za svoje obrate. Sedaj so na vrsti Črnomaljci; ti morajo najti nosilca, ki bo pripravljen prevzeti katerega od programov. Prav tu pa se stvar zatakne. Pri zasebnikih za te programe ni prave odločnosti, bojazen zaradi velikega tveganja je večja od zaupanja, četudi je za te naložbe moč dobiti kredit, saj gre za pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja v Sloveniji Čeprav je bilo v začetku veliko zanimanja za L i razvojni dinar, pa je navdušenje prav zaradi visokih obresti kmalu splahnelo. Sklep republiškega izvršnega sveta je, naj te obresti odpišejo, če je program uspešen, toda tega zagotovila na začetku vlaganja obrtniku nihče ne more dati Tveganje je zlasti za tiste, ki že imajo delavnice, očitno preveliko. Raje se zadovoljijo s tistim, kar pač imajo, in ob tem živijo ali pa životarijo. Prav zaradi tega se bo gotovo malo obrtnikov odločilo za kaj novega. Tega se v Črnomlju zavedajo, a kljub temu delajo napako: z informacijami o novih programih krožijo med ljudmi, ki teh informacij tako in tako ne sprejemajo, namesto da bi z njimi prodrli k potencialnim obrtnikom, šolanim in razgledanim, takim, ki bi bili tudi kos novim, zahtevnim programom. Čeprav se je na nedavni seji izvršnega sveta beseda dolgo časa sukala o tem, kdo naj bi zbiral te informacije, ali izvršni svet ali obrtna zadruga ali obrtno združenje, to za morebitne obrtnike sploh ni pomembno. Veliko pomembnejše je, da bo obvestila, zbrana po kakšni koli poti že, dobil; zlasti pa zagotovilo, da so programi zares dobri, ne pa, da bo črnomaljska občina postala odlagališče zastarele, zapuščene in ne- zanimive tehnologije. Črt NIČESAR NE CENIJO KOČEVJE — Na petkovi seji predsedstva občinskega sveta Zveze sindika-to v Kočevje so med drugim poudarili, da imata veliko in vedno večjo vrednost znanje in informiranje. Brez njiju se ne bo dalo prebrodili gospodarske in druge težave, kijih v občini ne manjka. Takoj nato pa so ugoto vili, da znanja v Kočevju ne cenijo kaj prida, saj za razna predavanja in seminarje za vodilne in vodstvene delavce ni bilo zanimanja, da so nekatera odpadla, na drugih pa je bila zelo skromna udeležba. Izgovor je bil, da je denarni prispevek zanje previsok. K temu lahko dodamo, da je za Kočevje predrago tudi informiranje, saj je prav kočevska občina odpovedala sofinansi-ranje Dolenjskega lista. Mi IZ NtkŠIH OBČIN Čakajo na pomoč prizadetim v poletnem neurju V Črnomlju pripravili program za odpravo posledic ČRNOMELJ — V črnomaljski občini so pripravili sanacijski program za odpravo posledic toče in neurja, ki seje razdivjalo nad občino 11. in 13. julija ter 9. avgusta. Med drugim so morali zaradi uničenega pridelka preorati 545 ha zemljišč za krmne dosevke, 222 ha vinogradov so takoj po toči škropili proti gnilobi, peronospori in oidiju. 10 ha vinogradov, ki so starejši od 15 let, pa bodo morali na novo zri-golati, saj je malo možnosti, da bi si lahko ti vinogradi zaradi večletnih zapovrstnih naravnih nesreč še opomogli. Ker je bil uničen tudi pridelek krompirja in pšenice, bodo morali nabaviti seme za obe kulturi. Velika škoda je bila tudi na cestah in stavbah: da pa bi posledice ujme čim prej sanirali, potekajo na cestnem, vodnem in komunalnem sisu številne akcije. V občini so zaprosili tudi za republiška solidarnostna sredstva, za kateravpa še ne edo, kdaj bodo prišla. Črnomelj naj bi dobil 400 milijonov dinarjev, kar je 7,5 odst. vrednosti ocenjene škode. V Črnomlju pa prosijo tudi krajane, da bi pomagali v neurju prizadetim ljudem. Z delovnimi organizacijami se dogovarjajo o načinu nakazila, solidarnost pa naj bi pokazali tudi kmetje in obrtniki. Pri občinskem odboru Rdečega križa v Črnomlju je odprt žiro račun št. 52110-678-83029, na katerega lahko s pripisom »za prizadete v neurju v občini Črnomelj« nakazujete prispevke. »Gradničani smo vedno odrinjeni« Na Gradniku so siti obljub o pomoči pri asfaltiranju ceste — Zaradi prahu je pitna voda oporečna — Občinske ceste ne nameravajo sami urediti GRADNIK — Gradnik je ena redkih, krajani pa se boje, da bo kmalu edina vas v semiški krajevni skupnosti, ki nima asfalta. Prebivalci so se pač zanesli na obljube in niso nergali, ampak so bili v glavnem tiho, sedaj pa jih to pošteno tepe. Obljub o pomoči pri gradnji sodobne ceste pa je bilo na Gradniku veliko. Tako so jim že pred desetimi leti, ko tomobili in avtobus, ki prihaja na je prišla v vas kurirčkova pošta, obljubljali prepotrebno pomoč pri asfaltiranju ceste. Prav tako nekdanji slušatelji višje skojevske šole, ko so pred petimi leti odkrivali spominsko ploščo na Kondo-vi hiši na Gradniku. Toda kljub temu še vedno 111 prebivalcev Gradnika ter bližnjih Praproč in Sodjega vrha požira prah, ki ga s ceste dvugujejo številni av- Gradnik kar šestkrat na dan. »Problem je še toliko večji, ker nimamo vodovoda, ampak pijemo kapnico. Kako oporečna je naša pitna voda, pa pove že to, da se v vodnjakih v letu dni nabere po 20 cm blata, četudi žlebove ob začetku deževja odmaknemo, tako da najbolj umazana voda s streh steče na tla,« povesta v imenu krajanov Marija Konda GRIBELJSKA STOLETNICA — V spomin na 6. september 1941, ko so partizani napadli italijansko patruljo mejnih miličnikov pri vasi Cerkvišče, praznuje gribeljska krajevna skupnost svoj praznik. Letos je bilo praznovanje še toliko bolj slovesno, saj so hkrati proslavili tudi stoletnico šole. Kot je v svojem govoru dejal predsednik krajevne skupnosti Stane Šimec, je v šoli poučevalo 64 učiteljev, toda večina med njimi le kratek čas. Najdlje, 21 let, je bila na šoli Štefka Kukovec. Gribeijci so poudarili, daje šola ponos in ogledalo kraja in daje ne dajo, saj je tudi šola lahko življenje. Na slovesnosti so podelili priznanji OF; prejela sta ju Jože in Marinka Pezdirc. Borci in mladinci iz pobratenega Križa pri Trstu pa so prinesli darila ter obljubili, da Gribelj ne bodo nikoli pozabili. V kulturnem programu so se poleg domačega pevskega zbora in tamburaške skupine s prisrčnimi recitacijami predstavili gribeljski šolarji (na fotografiji). (Foto: M. Bezek-Jakše) Vroča kočevska šolska jesen Eden seje — Obpina ne bo delala v nasprotju z željami.krajanov Zeljn — Torej: pouk bo se vedno tudi v Zeljnah Le tako bodo r Črnomlju dosegli, da jim zasebniki s svojo obrtjo ne bodo več uhajali onstran Kolpe. Odkar se v občini intenzivno ukvarjajo z razvojem obrtništva, so želeli prijaviti svojo obrt trije zasebniki: dva bi rada kuhala klobase, eden pa prodaja! zelenjavo. M. BEZEK-JAKŠE KOČEVJE, ŽELJNE — Na Kočevskem se je napovedana vroča jugoslovanska jesen začela z novim šolskim letom. Vodstvo osnovne šole Kočevje se je prizadevalo, da.bi otroke ž območja podružnične šole Zeljne začasno prešo-lalo (dokler ne bo zgrajena nova šola v Željnah) na podružnično šolo v Stari Cerkvi, večina staršev otrok pa je prešo-lanju nasprotovala in so po svojih močeh in zmožnostih obnovili šolo v Željnah. Opravili smo kratko anketo o tem. KRISTINA TRKOVNIK, krajanka in Željn: »Najbolj meje prizadela objava v Novicah, da smo krajani Željn zadovoljni s staro šolo. To ni res, potrebujemo novo. Sedanjo pa smo uredili — prebelili, položili topli pod, uredili kuhinjo in sanitarije zato, da bo v njej lahko pouk, dokler ne bo dograjena nova šola, ki nam jo obljubljajo že 15 let. Obljubljam ne verjamem več, ker se bojimo, da nam hočejo šolo za vedno vzeti.« P-c NACE VIDRIH, delegat Željn v zboru KS občinske skupščine Kočevje: »Ni res, da bi bil pouk na naši šoli slabši kot na drugih, saj imamo tudi z naše šole take. ki so bili odlični v vseh štirih razredih domače šole in nato še na osemletki v Kočevju. Želja krajanov je, da šola ostane in to njihovo željo bom tudi povsod zagovarjal.« PETER ŠOBAR, ravnatelj OS Zbora odposlancev Kočevje:_»Samo zaradi želja krajanov bo šola v Željnah ostala, čeprav bi bilo za otroke koristneje, če bi se vozili v šolo v Staro Cerkev, kjer bodo boljši pogoji za šolanje.« DORAvMAJERLE, pomočnica ravnatelja OŠ Zbora odposlancev Kočevje: »Z novim šolskim letovm bo vozil redno tudi avtobus skozi Željne in do Stare Cerkve, da se bodo otroci, katerih starši to žele, lahko vozili v šolo v Stari Cerkvi, ostali pa bodo obiskovali šolo v Željnah. Žano pa je, daje na območju Željn predvidena gradnja nove šole.« MIRO FERLIN, sekretar OS in IS občine Kočevje: »Referendum za samoprispevek za gradnjo šol ni uspel, sicer bi začeli šolo v Željnah že graditi. Zagotoviti je treba približno enake pogoje in možnosti za izobraževanje za vse otroke v občini. Občinsko vodstvo pa ne bo delalo v nasprotju z željami krajanov Željn. Gotovo pa je treba kočevsko šolo razbremeniti, zato je že v naslednji etapi predvidenav gradnja nove šole nekje na območju Željn oz. Šalke vasi.« J. PRIMC drugi žanje Prepir med gostinci KOČEVJE — »Kočevsko noč«, kije navdušila obiskovalce, sta organizirala pred kratkim zasebna gostinca Nenad Stekič-Nešo, ki ima v najemu Športnorekreacijski center Glažuta (bivši gozdarski dom) in Dušah Železnjak, ki ima gostišče v mladinskem Klubu Škorc v Kočevju. Nenad Stekič pr a vi, da bosta z Želez-njakom naziv »Kočevska noč« zavarovala, ker sta izkušnjo prve noči preveč drago plačala, in da bo ta prireditev v bodoče tradicionalna. Posebnega dobička z njo prvič nista imela, nabrala pa sta si nekaj izkušenj. Predvsem se je izkazalo, da družbeni sektor gostinstva (Hotel Pugled in NAMA) z njima noče sodelovati, čeprav sta jim sodelovanje ponudila. Pravzaprav je Pugled tako sodelovanje odklonil pri kritju stroškov in da bi organizatorjema pustil proti odškodnini klopi in mize, ki jih je imel tam od prejšnje noči, ko je hotel organizirali dan piva. Družbeno gostinstvo tudi zapira svoja gostišča vsak večer zelo zgodaj, na »Kočevski noči« pa je napravilo izjemo in na ploščadi prodajalo na svojih štantih pozno v noč. »Meniva, da tako obnašanje ni pošteno, in bova zahtevala odškodnino. Strokovnjakom bi našli delo Obrat »Milan Majcen« v Šentrupertu za francoske in italijanske naročnike — Veliko dežja zmanjšalo prodajo namakalnih sistemov — Dvoje razpršilcev ŠENTRUPERT — Tukajšnji Agrostrojev obrat »Milan Majcen« bo oktobra začel delati za francoske in italijanske naročnike nekatere sestavne dele namakalnih sistemov. Naročila z zahodnoevropskega tržišča sprejemajo šentruper-ški metalurgi z zadovoljstvom, saj obrat »Milan Majcen« nekaj zadnjih mesecev ni imel pretirano dosti dela. Povpraševanje po sklopkah, ki pomenijo glavnino omenjenih elementov namakalnih sistemov, je bilo letos do zdaj manjše zaradi neugodnih vremenskih razmer. Nenavadno deževno vreme je sicer prišlo prav kmetom, ki jim zaradi moče ni bilo treba polj zalivati z namakalnimi sistemi, a je zato bilo neugodno za proizvajalce namakalnih sistemov, ker so dobivali manj naročil. Sicer se v Agrostroju v Šentrupertu usodnih posledic, ki bi jih povzročilo tako tržno nihanje, ne boje, ker je njihov proizvodni program širši. Poleg namakalnih sistemov, kamor sodijo posamezni sklopi za večje sisteme, naprave za namakanje hlodovine v lesni in- dustriji in manjši sistemi za namakanje nasadov kumaric in jagod, delajo med drugim še transportne trakove, t. i. polže. Iščejo še nove poti za prodajo znanja in zaposlitev delavcev, ki jih je v obratu trenutno 60, kar je nekaj več kot ob tem času lani. Pri tem napovedujejo, da se bodo v prihodnje usmerjali predvsem v livarstvo. To pomeni vztrajanje pri zdajšnji usmeritvi, ko predstavlja livarstvo v obratu že okrog 70 odst. proizvodnje, drugo pa je ključavničarska dejavnosti. Vprašanje pa je, če ne bo imelo občutnih posledic za obrat »Milan Majcen« dejstvo, da Agrostroj Šentrupert nima dovolj strokovnjakov metalur- gov. Če bi se stanje v obratu po tej plati občutno popravilo, bi šentruperški metalurgi bržda samostojneje nastopili na trgu. Zdaj delajo 85 do 90 odstotkov po naročilih matične organizacije združenega dela, ljubljanskega Agrostroja. Enako pomembno kot uspešna prodaja izdelkov, h kateri naj pripomorejo strokovnjaki, je obvladovanje razmer * Na spisku elementov za namakalne sisteme bodo našli kaj za svoje potrebe celo vrtičkarji. V Agrostroju v Šentrupertu med drugim izdelujejo dve različici razpršilcev, ki omogočata kakovostno namakanje s finim »umetnim dežjem«. na trgu surovin. Agrostroj Šentrupert skuša v njih najti zase rtjboljše mesto med drugim s tem, da si ne dela zalog repromateriala, saj jih ima le za 14 dni. M. LUZAR in Silvo Hutar. Izračunali so, da bi bila asfaltna cesta zanje cenejša investicija kot vodovod, za katerega bi morali kopati jarke daleč, po kamnitem terenu, pa še vprašanje je, če bi k njim sploh priteklo kaj vode. Hutar in Konda »Seveda tudi plačila asfaltne prevleke brez pomoči drugih ne bi zmogli. Cesta, ki nas na eni strani povezuje s Štrek-ljevcem, na drugi pa s Krvavčjim Vrhom, je dolga 6 km, a bi bili za začetek veseli vsaj asfalta skozi vas,« pravi Hutar. V planu del v krajevni skupnosti je ta cesta menda že dolgo, letos pa so jim ponudili, da sicer lahko asfaltirajo pot, a bi morali dela v glavnem plačali vaščani sami. S tem pa se niso mogli sprijazniti, tudi zato ne, ker je cesta občinska. Za tiste prav vaške poli, pravijo, da bi že sami poskrbeli. »V omenjenih treh vaseh je 42 zaposlenih, vsi plačujemo samoprispevek, a naši kraji od tega samoprispevka niso dobili še ničesar. Je že tako, da smo vedno odrinjeni. Celo cesto smo morali sami popravljali, šele zadnja leta to opravljajo cestarji. Tudi ko so krčili kamenje po okoliških poljih, so nas izpustili. Sele ko smo se oglasili, so nas zapisali v načrt za prihodnje leto, če bo seveda denar,« potarnala Hutar in Kondova. Očitno pa se bodo morali Gradničani še velikokrat oglasiti, in to z bolj prodornim glasom kot doslej. M. BEZEK-JAKŠE UREJAJO CESTE SODRAŽICA Na področju KS Sodražica trenutno izvajajo dela za asfalti- ranje ceste proti Zavrlom, pred kratkim pa so končali urejanje ceste v Žimaricah. Na cesti Sodražica—Sveti Gregor so položili sloj finega asfalta. Krajevna skupnost je potreben denar za omenjena dela zbrala s krajevnim samoprispevkom in s pomočjo sisa za ceste. PRIPRAVE NA PRAZNIK KOČEVJE — V Kočevju so se začele priprave na letošnji občinski praznik 3. oktober. Znano je že, da bo v njegovo počastitev nekaj razstav. 30. septembra ob 17. uri bo koncert Partizanskega pevskega zbora iz Trsta. Glavna proslava s kulturnim programom in-podelitvi-jo občinskih priznanj in nagrad pa bo 3. oktobra zvečer. V okviru praznovanja bodo odprli tudi vodovod v Koprivniku. DANES K POBRATENIM KOČEVJE — Danes bo v pobrateno mesto Kočane odpotovala delegacija krajevne skupnosti Kočevje-mesto. Udeležila se bo prireditev ob njihovem krajevnem prazniku. Poleg kočevske delegacije se bodo udeležile svečanosti tudi delegacije ostalih republik in pokrajin, ki so med seboj pobratene. Vsako leto pa je srečanje izmenično v eni izmed pobratenih KS. Kazen za nefair odnose mora biti, odškodnine pa ne nameravava pobrati zase, ampak jo darovati v dobrodelne namene,« pravi Nešo. Nešo nadalje ugotavlja, da je potrebno več sodelovanja med zasebnimi in družbenimi gostinci, saj bodo imeli od lega oboji korist Dogovoriti se je treba vnaprej, kdaj in kje bo imel kdo prireditev, skupno bi nakupili nekatero potrebno opremo. Dogovorili bi se morali tudi o specializaciji gostinstva ali delitvi dela J. PRIMC ŠOLSKA ZAMUDA STARA CERKEV PRI KOČEVJU — Gradnja nove šole v Stari Cerkvi zamuja za okoli dva tedna. Zato se je pouk začel v prostorih stare šole, sredi meseca pa se bodo učenci preselili v novo šolo. VEČ UČENČEV KOČEVJE — Osnovno šolo Zbora odposlancev skupaj s podružničnimi šolami obiskuje letos okc#2.190 učencev, kar je okoli 90 več kot v minulem šolskem letu. Samo na šoli v Kočevju pa je okoli 1.800 učencev, ki imajo zaradi pomanjkanja prostorov spet pouk v dveh izmenah, imeli pa bi ga celo v treh, a jih bo rešila tretje izmene nova šola v Stari Cerkvi. V SOBOTO ODKRITJE OBELEŽJA TREBNJE — To soboto bodo ob 12. uri na Zakrajškovi hiši v Radovlji odkrili spominsko obeležje, s katerim bodo zaznamovali, da sta bila tam občasni sedež novomeškega okrožnega odbora OF in komiteja KPS in tabor Gubčeve brigade ter daje na tem območju tekla kurirska pot TV-5. Novo odkriti simbol bo tudi poudarjal, da so prebivalci Radovlje in bližnjih krajev požrtvovalno podpirali narodnoosvobodilno gibanje. Pred odkritjem obeležja bo v Trebnjem ob 9.30 v sejni sobi občinske skupščine seja odbora aktivistov OF novomeškega okrožja in podokrožja OF Trebnje-Mokronog, po slovesnosti v Radovlji pa bo tovariško srečanje pri gozdarski koči v Radovlji. Iz Trebnjega bo na prireditev odpeljal avtobus ob 11. uri. Organizatorji vabijo na slovesnost vse občane, še posebej pa tiste, ki so v času NOB kot aktivisti delovali na območju Trebelnega. Na tovariškem srečanju bo obiskovalce pogostila lovska družina Trebelno. ^2090) 7. septembra 1989 "DOLENJSKI LIST1 IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Bo to konec divjih odlagališč? V Brežicah so pred sprejetjem novega občinskega odloka o odlaganju inodva- B REŽICE — V brežiški občini je zadnje čase precej govora o odlaganju smeti in odpadkov, še posebno dosti pa o novi osrednji deponiji, za katero še danes ne vedo, kje bo. Na vse številnejša divja odlagališča so nedavno tega opozorili tudi mladi, vendar ne kaže, da bi se razmere kqj kmalu izboljšale. Tako se kotanje po gozdovih in opuščene gramoznice, ki jih je na brežiškem koncu kar precej, polnijo z vsakovrstno šaro. Morda tudi s tako, ki bo naravi odvzela ne samo estetski videz, marveč še vse kqj drugega. no sortiranje uporabnih odpadkov. V ožjem območju Čateža in Brežic bo pooblaščena organiazcija dolžna odvažati smeti dvakrat, v širšem pa en- Občinski organi so pripravili nov odlok o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov, vendar so delegati v njem našli pomanjkljivosti. Vsekakor so bili mnenja, da bo boljše, • Kjer se ljudstvo ne zanima za politiko, propadajo znanost, umetnost in celo industrija. • Oblast se bo lahko odpravila, kadar bodo volkovi nehali žreti ovce. (Unamuno) Traktor je vozil otrok Bojan Papež umrl, Slavka Kučiča odpeljali v bolnišnico KRŠKO — Na krajevni cesti v bližini Črneče vasi seje 30. avgusta dopoldne smrtno ponesrečil 15-letni Bojan Papež iz Črneče vasi. Fant seje peljal na traktorju, ki gaje vozil 13-letni Slavko Kučič, Bojanov sovaščan. Slavko je pripeljal iz Vrbja in pred domačo vasjo ustavil. Ker je mislil, daje prestavna ročica v prostem teku, je spustil sklopko. Traktor pa je bil v četrti prestavi in sunkovito potegnil. Kučič vozila ni mogel obvladati, traktor je s ceste zapeljal na travnik in se večkrat prevrnil. Oba dečka je vrglo iz kabine; Papež je zaradi hudih ran umrl na kraju nesreče, Kučiča pa so hudo ranjenega odpeljali v novomeško bolnišnico. Avtobusne zveze ne morejo biti prepuščene trgu Druga plat cenejšega zasebnega prevoza šolarjev DOBOVA — Ker gre danes pač vsem Solarn na lesno z denarjem, so se v osnovni Soli Dobova začeli dogovarjali z zasebnim Šoferjem avtobusa. Ta naj bi jim zagotovil kar 25 odstotkov cenejSi prevoz Solarjev kol Brebus Brežice. Sklenili so že tudi pogodbo, ko pa je privatnik zaprosil za dovoljenje za tak prevoz pri pristojnem občinskem organu, so mu tam odgovorili negativno. Krajani so bili ogorčeni nad takim odgovorom, saj jim je onemogoči/. da bi se odločili za cenejSega prevoznika. Menili so, da občinska politika podpira monopol uradnega avtobusnega prevoznika, kije v brežiški občini pač Brebus, zato so na skupSčino naslovili kopico jeznih vpraSanj. Če se na prvi pogled zdijo zahteve in vprašanja Dobovčanov upravičene, dobijo povsem drugačno podobo, če jih pretresemo Se z druge plati Brebus ima resda monopol nad avtobusnimi prevozi na tem koncu, zato pa mu je treba priznati, da je organiziral gosto mrežo avtobusnih povezav tudi z manjSimi kraji Če bi zasebniku dovolili prevoz Solarjev, bi pomenilo, da Brebusu odvzame najdonosnejše in najbolj izkoriščene proge (ponavadi kar stoodsotno), medtem ko tem vozila obiti po cestišču, kar J^ ^ pravijo mnogi, po nevarnosti enako U DVE MINUTI ZA EKOLOGIJO^ Brežiški mladinci so poslali odprto 1**"J skupščini občine in v njem opozon*1. najbolj pereče ekološke probleme -mačem okolju ter zahtevali odg°yo'” j roma rešitve. Na enem izmed^boro^ pa bolj malo naredijo. Koliko so str pravljenj angažirati delegati, pa kavr datek, da so na račun ekologije kar it minuti odložili odhod na malico. OBUPANO ZDRUŽENO DEL« Skoraj kronična nesklepčnost zbor* , ženega dela v brežiški občini kažedl*^ gospodarstvu že obupali nad odlov*®* Pri vseh pomembnejših odločitvah*^ ko gospodarstvo upogne pod moO» vejanim negospodarstvom. praksa jim je pokazala, da nimajo^ ^ rese. Delegati se menjavajo, risAj-J djetja najbolj poznajo, to so direkOT; pri takem odločanju ne smejo sode V CERKLJAH PEČEJ° KRUH IN PECIVO CERKLJE OB KRKI teden so v nekdanji Pegamovi odprli novo pekarno. Lastnika v*' Musar in Vid Papež bosta v pravljala več vrst domačega kruh*’ njimi bo tudi diabetični, zrave!Ljvu osnovnega živila pa še različno P% » Izdelke bo mogoče kupiti v no* ^ jalni ob pekami, sicer pa bo z nj1®. loženo domače tržišče, gostišča m 011 družbene prehrane. Italij lenei • Priložnost se vedno P°jaVJ.^J tott L/v/i m«innm/inizmi tr/jni/flclJ. I /Pl/n. bolj neprimernem trenutku. (M^r Je]l/Ic | jev zakon) . Ji obdo • Če gre vse v redu, je nekaj (Murphviev zakon) Padi ___/ “foevj skeg, Klike novice ___J' sel* t*Č irz»“* eio; iraf h**1 «00» not*® '•K [to« jelo'1. Med knjigami, ki jih slovenske založbe obljubljajo za to jesen, bodo nemara še posebej dobrodošle in dragocene tiste, ki se z vsebino navezujejo na našo kulturno dediščino. Med takšne sodi tudi knjiga priznanega slovenskega etnologa dr. Janeza Bogataja Domače obrti na Slovenskem. Vtem delu, ki bo izšlopredvido-'na novembra pri Državni založbi Slo venije, se je dr. Bogataj poznavalsko lotil zanimivega področja, ki Je včasih cvetelo in dajalo kruh tiso-etm, pa gaje novodobm čas železo-otona in industrijske konfekcije odrinil na obrobje. A vtor je z bese-o, slikami in risbami predsta vi! čez o domačih obrti, tistih, ki so se še ohranile, in onih, ki so samo še stvar Preteklosti in zgodovinskega spomina. Včasih so bile najrazličnejše obrti reto razširjene. Če se vam je zbosil °nj ali ste potrebovali novo železje za lojtrski voz, ste samo stopili do ovača v sosednji vasi in skrbi ni bi-° voč. Danes zna le še malokdo Jfffriti slamnato streho, narediti .. a‘‘ vni. Probleme boste imeli tu-‘‘ Preden boste našli človeka, ki .T™ zalotal kotel za žganjekuho. , i K°l rečeno, novejši čas je izničil elo teh rokodelcev, zato jih ni več ali pa so ostali samo še najvztrajnejši Mladež pa noče poprijeti niti tam ne, kjer je bila domača obrt v rodu, tako rekoč dedna. Dr. Bogataj je v knjigo vključil tudi številne obrti, ki so bile nekoč ali pa so še doma na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju. Večidel jih je od blizu spoznal že takrat, ko je opravljal službo etnologa v Dolenjskem muzeju, nemalo pa tudi pozneje, ko seje v ta del Slovenije vračal na tematske raziskave, kot je bila denimo tista o mlinih in žagarjih ob Krki, o čemer je tudi izdal knjigo. Napovedana Bogatajeva knjiga o domačih obrteh bo šla kot podobne druge tako rekoč za med. In to za vsak denar, saj tako bogato ilustrirana knjiga ne more biti poceni, predvsem ne pri tej draginji in inflaciji Zanimanje zanjo je že zdaj veliko. Marsikdo jo bo hotel imeti zlhsti še starejši ljudje in taki ki so se morda nekoč sami ukvarjali s čim takim, kar je popisal njen avtor. Glede na širše poslanstvo te knjige pa Bogatajeva predstavitev domačih obrti na Slovenskem pomeni plemenito vez z minulimi časi, z nekdanjimi šegami in tradicijami s staro modrostjo in izkušnjami s koreninami našega naroda. I. Z Na osnovni šoli v Leskovcu pri Krškem so pripravljeni pričakali novo šolsko leto — Denarja bo primanjkovalo za nabavo sodobnih učil______________________ LESKOVEC PRI KRŠKEM — Letošnje novo šolsko leto se je v osnovni šoli v Leskovcu pri Krškem pričelo brez običajne nervoze, kajti priprave nanj so se pričele že pred koncem preteklega šolskega leta. Dokaj urejeno je tudi financiranje šole, tako da bo denaija za osebne dohodke dovolj, saj ti sledijo dohodkom v gospodarstvu. Zato pa je ravnatelj Ivan Mirt naštel nekaj drugih odprtih vprašanj. »Medtem ko smo z osebnimi dohodki še nekako zadovoljni, saj nam je družbene dejavnosti v občini tudi zaradi močnega gospodarstva uspelo potegniti iz vode, je z materialnimi stroški težje. Ti naraščajo tako rekoč iz meseca v mesec in jim financiranje ne sledi, zato obstaja bojazen, da bodo zaradi tega trpeli osebni dohodki učiteljev,« pravi Ivan Mirt ‘JO ) gos# V M 13, # 511«* ptk Zbirka v ^Črnomlju? 9 čem takem lahko v rnomlju sedaj zares jamo še razmišljajo (S# V Črnomlju menijo, u- >ned Mn d0V0 mesl° glede na vlogo Italiip a Sajje bd kraj od kapitulacije ierteo ° osvoboditve središče osvobo-‘njl°/em!jaz vrst° vojaških ustanov tonov ^ Pečnih in oblastvenih or-°K SradiJ^' zaradi vloge v povojni {Ur jevn Pravgotovo zaslužilo svojo kra- j ul^fko zbirko. Ta naj bi zajela rU^ (W ,e?d le‘a 1918 do najnovejšega gradi,, 0l7nacja 0 možnostih zbiranja i dnevne ‘f zbirko Je bila ludi na — skeon m rec*u ne^avne seje čmomalj-hovy l[Vršnega sveta, vendar so od čla- ^'riSoahT0' aKseZinf0rma- iGA.ires tlb? zbirka v Črnomlju kdaj za-tu Zato je o tem problemu razprav izvršni svet. ^ I Starše je zmotil predvsem aroS*1^, odnos šolnikov do uporabnikov Pl j vih storitev, torej učencev in n)"11 roditeljev. Nikakor se namreč ni#’ gli sprijazniti s tem, da z. njihovimi' ci igrajo ping-pong, o tem pajih <>h': jo teden dni pred začetkom pouka sc dve tretjini učencev vozi v ItiSko-zakaj bi sc moral en oddelek voj£ Adlešiče? Ko gre za razpravo o u t vanju prispevne stopnje ati za ta: dum za samoprispevek, vedno pij!y jajo, da jc to za dobro otrok. ■ - .^i sicer temeljito premislijo, kaj je njLti v dobro otrok? Takšna in f**v vprašanja so sc porajala pri slar?,i,.li»j prav je res, da si jih v šoli mars!*J upal izreči na glas. Bajc so se bah-j cij, ki bi jih na svoji koži morda 0»® j njihovi otroci. .j Na izvršnem svetu so menili.0* J doslej v šolstvu obnašati preveč no, ker so si predpisati le dop°;™pj puk, sedaj pa se starši ne tnotfjP j jazniti z dvoizmeničnim. da prostora ni, provizoričnih reši J se ne nameravajo posluževati. na izvršnem svetu podprti P°P°. |5J pouk, če pa so starši pripravljeni, avtobus vozi otroke k Pou*tu.'|«jXj.» njeno šolsko stanovanje v Adlesi J, je za letos edina rešitev, saj je črnomaljskih šolah kar 5 odd®** Ud kot preteklo leto, to pa je tudi reorganizacije osnovne šole Jarca v dve šoti. Slovenila L~~—-S ra Moja dežela- Karlo Kavšek, bivši kurjač in čistilec v novomeški bolnišnici, se je v ponedeljek ogorčen oglasil v našem uredništvu in potarnal, kako se dela z upokojenci. Ta dan se je zaradi pregledov mudil v bolnišnici, na poti domov pa ga je bivši sodelavec Stane Sime ošprical z vodo, s katero je pral bolnišnično čistilno napravo. »Tudi to doživiš, ko oddideš v pokoj!« je povedal s solzami v očeh. Zakoračili v vesolje Kako se je dinar znašel na zvezdnih poteh SEMINAR ZA GOZDNE DELAVCE — Minuli teden je bil v Glažuti zaključen 86)umi seminar za gozdne delavce, ki gaje organiziralo GG Kočevje. Na njem so si delavci obnovili znanje o sečnji, gojitvi in varstvu gozdov ter ostalih potrebnih znanjih. Udeležilo se ga je 52 gozdnih delavcev. (Foto: J. Primc) Vedno se radi primerjamo z Nemci in Zvezno republiko Nemčijo (ZRN). V Nemčiji je to tako in tako, pri nas pa čislo drugače. V ZRN se točno ve, kaj je kaj, pri nas pa je ravno obratno. Od leta 1945 smo pravzaprav le enkrat resnično dosegli pomembno zmago nad Nemci To je bilo 1962 v Čilu, ko smo jih z golom Radakovi-ča premagali z 1:0. Toda te dni slavimo drugo veliko zmago nad ZRN. Legendami bankovec za 100 nemških mark je postal pri nas že skoraj nekakšen simbol našega boja z inflacijo. Danes slavimo, ker imamo prvič po dolgih desetletjih bankovec, ki velja več kot njegov germanski konkurent (prosim uredništvo, da članek objavi čimprej, sicer ta trditev več ne bo resnična). Zares lep je občutek, ko od prekupčevalca kupiš 100 mark in sedaj ti njega čakaš, da ti odšteje še zajeten kupček drugih dinarskih bankovcev. Zato pozdravljam prihod njegovega veličanstva »dvesto milijonov« in v bližnji^ prihodnosti pričakujem, da se pojavi še kakšen bankovec, ki bo posmehljivo zrl na germanski ga orla In kaj pomeni dvestomiljonski bankovec? Dolg je približno 15 cm, en ameriški dolar pa približno 17 cm. Naš dolg tujini naj bi znašal (ne bomo dlakocepili za nekaj milijard) blizu 20 milijard dolarjev. Če bi ves dolrf; pozneje pokazalo, da temu le m f-/; - avljal vi v ne fo lij vi sk kc na ra kc ta denar v bankovcih po en a"^ ,^Ce od Zemlje do Meseca je pri" i, 381.500 km, torej bi dolarski I bil tako dolg kot 8,9poti do $ En dolar ima površino približa kvadratnih cm. Naš dolg pa ‘fjlkc temtakem površino 180 km • je 1,7-kratna površina občine ^ lika Če bi polagali dolar M1! v# bi dobili kup, ki bi bil viša* ,0ig 3.000 km. Če bi dolarski “j, spremenili v bankovec po 2°°S\L0I: milijonov, bi bil dinarski kup ^ 37,5 km. Vendar bi bil ta kup ^ visol le 16. avgusta zdaj je višji in se še vzpenja v mezz° J f Seveda bi bil ta kup obstPl1*^ popolnem brezvetrja Ob astronomski nevihti bi ban ^ tako razpihalo, da bi jih b‘‘° vse osonjče, posamezni pa b>s ^ I tudi v sosednjih galaksijah- ‘ še kdo kaj reče, z našim y nismo krepko zakoračili ut’ ^ Evropo, ampak daleč v gl°b solja in to na naš, jugos’0 način! .,£gll$ So k-C tu 33 bil *1< sr* do do š8i tn< K ia j ao ie* S da sla Av tU| MATJAZ P. S. Če vam bo znanec P° Jkf/P ima 150 višinskih metrov ose ^ dohodka, vedite, daje bilstfp> bankovcih po »jurja« in 1 • milijardo plače. J 8 DOLENJSKI LIST Št. 36 (2090) 7. septembj^ Sv. Cvičku zlata medalja lii.Vi-ede !° se )e končal 35. r^Dljanski vinski sejem Vino )ana' ^ako sejem kot eanarodno ocenjevanje vin Dri d največjimi tovrstnimi ji ‘Ranitvami na svetu. Letos je vi* narodno ocenjevanje pr-, c potekalo pod visokim poveljstvom Mednarodnega tnpH a za vino’ najodličnejše annarodne vinske ustanove. Sled mednarodnega ocenje-sitpia vi.n ljubljanskega vin-ega sejma in tam podeljenih jii5nanj pa se bo še povečal, s iem ?? tudi zanimanje za se-aj je priznanja s tega ronTVan’a Priznala tudi Evin rf - §osP°darska skupnost l-.Prmzvajalci nagrajenih vin nk° ie“te na trgu evropske ta uPIiostl reklamirajo tudi na vrJiaCin' K°bko so v resnici une medalje z ljubljanske- assscp mn )alec teSa vina zvedel, da na Le med.narodna ocenjeval--mi8*ia Prisodila naziv mp,ona med rdečimi vini, je oein nand v eelostranskem 8k aau,v največjem portugalskem dnevniku, hkrati pa te- cenn 'ni11 iudi občutno dvignil *po«ra'd"ebopr“- vinskPJa leta >e ljubljanski v 7a^18?)em konec avgusta in neripin u septembra od porod,, '^a do nedelje, medna-lija v°QcEeojevanje vin pa je ju-vin8r 35 .letih je ljubljanske skPn,e se)me na Gospodarit □ razstavišču obiskalo več na niiK milijona obiskovalcev, razaii1 Pa )e sodelovalo 18.130 komLaVl)alcev iz 50 držav. V rev vi** * zaocenievanje vzor-Nok ^Sanih pijač in sadnih ,1 kovni if sodelovalo 310 stro-r,,n lakov iz Jugoslavije in ki so skupaj ocenili Sioeo I bil*- az°rcev vin. Doslej je ZlatiKPOdelienih 3340 velikih Sreh„JPedali>/*'lš9 zlatih, 6106 dobi on,d',nNaziv ^arnPlon je a°mačih6 Vln' od tega 58 48oerPSie na sejmu sodelovalo tneri az8tavljalcev iz 26 držav, 'Zvai i’mi pa 80 bdi tudi pro-kratm01 vin iz Avstralije in iaip ^e. Mednarodna kormsi-s0 dr* lla 983 vzorcev vin i / jeOcb av’ Posebna komisija pa tih iJ'lpvala'1'11 zvorcevžga liolniK 18 vzorcev brezalku-na n„2 Pijač. Največ vzorcev iz , enievanju je bilo seveda Mete xg08laviie, in sicer 355, Avst' v,!ca 8 lt>5’ Avstrija s 121, tUealallia s 66, Italija z 61, Por-ska s 57, Francija s 35 in drugi. Med njimi so tudi Turčija, Japonska, ZDA, Izrael, Ciper in celo Brazilija z enim vzorcem. Letos je bilo podeljenih 87 velikih zlatih, 241 zlatih in 455 srebrnih medalj, pet vin pa je dobilo najvišji naziv šampion. Med njimi je tudi club slovin Kmetijskega kombinata Jeruzalem Ormož, in sicer v kategoriji penečih se vin. Največ velikih zlatih medalj pa so to pot dobili vinogradniki iz Avstrije, sledijo francoski in jugoslovanski. V okviru sejma Vino je bila tudi razstava opreme za vinarstvo hkrati pa še je zvrstila vrsta strokovnih srečanj, posvetovanj in seminarjev. KAM GREDO NAŠA VINA Na mednarodnem enološ-kem seminarju, ki je bil prav tako v okviru sejma, je poleg ozko strokovnih vprašanj tekla beseda tudi o izvoznih možnostih za naša vina. Te pa so vse manjše, kajti potrošnja vin v državah evropske skupnosti pada, prav te države pa so tudi same največje proizvajalke vrn, saj vsako leto pridelajo dve tretjini vin. Možnosti izvoza za naša vina se kažejo le v Belgiji, na Nizozemskem, Danski, Veliki Britaniji in Irski. Znana enologinja dr. Slavica Šikovec pa je opozorila, da so naše kleti preslabo opremljene za hitro predelavo grozdja. Člani evropske skupnosti se že sedaj pripravljajo na enotne evropske standarde tudi na tem področju, medtem ko bomo mi očitno spet zaostali. Druge države dajejo za opremo kleti tudi do 40 odst. državne podpore, pri nas pa bi jim najraje še kaj vzeli. Za primer lahko navedemo Avstrijo. Po razvpiti avstrijski vinski aferi, ki je. močno zmanjšala možnosti za prodajo avstrijskih vin, so se Avstrijci lotili široko zasnovane akcije, ki naj bi vrnila ugled njihovim vinom. K ponovnemu ugledu teh vin pa je precej prispeval tudi ljubljanski vinski sejem. V zadnjih desetih letih so samo vina z Gradiščanskega ki je druga največja vinorodna pokrajina v Avstriji, dobila na ljubljanskem mednarodnem ocenjevanju kar 22 nazivov šampion, da o drugih medaljah niti ne govorimo. Med najbolj znanimi in najbolj kvalitetnimi avstrijskimi vinogradniškimi območji je gradiščanski Illmitz. Vinogradniška In vinarska tradicija Illmit-za sega komaj 60 let nazaj. Leta 1921 je imel Illmitz le 35 oralov vinogradov, leta 1960 400 ha, danes pa jih ima že 1700 ha in je s to površino drugi največji vinogradniški kraj v Avstriji. Na letošnjem ocenjevanju so vinarji iz Illmitza dobili 19 velikih zlatih medalj, 10 zlatih, 4 srebrne. Vino sšm-ling letnika 1984 znanega proizvajalca Aloisa Langa pa je postalo šampion med belimi sladkimi vini. Kako veliko po- zornost posvečajo vinu Avstrijci, kaže tudi njihova namera za ustanovitev prve avstrijske vinske akademije, ki jo bodo odprli letos na Martinovo na Gradiščanskem. Izobraževalni načrt gradiščanske vinske akademije bo prilagojen vsem stopnjam izobraževanja, od začetnih tečajev o vinarstvu do akademskih stopenj mednarodne vrednosti. Akademija bo imela svojo vinoteko z izborom 100 vrhunskih gradiščanskih vin, skrbela pa bo tudi za vinske razstave, širjenje vinske kulture v okviru svoje regije in celotne Avstrije. VINOGRADNIŠTVO NA ROBU PROPADA Strokovnjaki ocenjujejo, da bo letošnja jugoslovanska letina podpovprečna kar pomeni, da bomo pridelali 5,5 do 6 milijonov hektolitrov vina. Povpraševanje in ponudba bosta kljub temu uravnotežena, kar gre pripisati zlasti temu, da poprečen Jugoslovan popije 25 litrov vina na leto, poprečen Francoz pa štirikrat več. Jugoslovanski proizvajalci bodo letos izvozili za okoli 60 milijonov dolarjev vina, večino na zahodnoevropski trg. V Sloveniji pričakujemo letos precej boljšo letino od lanske. Lani smo pridelali dobrih 38 tisoč ton grozdja; za letos so strokovnjaki sicer načrtovali več kot 62 tisoč ton, vendar se to zaradi neugodnega vremena ne bo izpolnilo, pa tudi kakovost ne bo najboljša. To velja še posebej za posavski in podravski rajon, medtem ko bo na Primorskem letina boljša. Na skupščini jugoslovanske skupnosti vinogradnikov in vinarjev in fonda za vino, ki je bila prav tako na sejmu, so ba vina. Več o tem pa bomo napisali po proslavi ob 20-let-nici zaščitne znamke slovenskih vin, ki bo 29. septembra na Ptuju. Zelo razveseljivo pa je, da so na sejmu več govorili tudi o cvičku. Janez Verboten med drugim pravi, da je to vino slovenska nacionalna posebnost tako kot teran in bi bilo treba narediti vse, da se mu spet povrne nekdanji sloves. Zavzemajo se celo za to, da bi cviček prodajali pod posebno blagovno in zaščitno znamko. Podobnega mnenja je tudi predsednik Slovina Ivo Marenk, ki pa se zavzema za enotno strokovno in poslovno politiko do cvička. Upamo lahko, da ni tega mnenja samo zaradi tega, ker je Slovinova klet z Bizeljskega na letošnjem mednarodnem ocenjevanju dobila zlato medaljo za njihov cviček. ENKRAT VZORNI DOLENJCI Da je cviček res priljubljeno vino, je pokazalo tudi zanimanje obiskovalcev za dolenjski hram, ki so ga uredili v kletnih prostorih enega od razstavnih paviljonov Gospodarskega razstavišča. Enolog kleti M — Agrokombinata Krško Zdravko Mastnak je povedal, da so se na letošnji.vinski sejem pripravili še posebno temeljito. S celotno ponudbo vin in kulinarike so hoteli predstaviti Dolenjsko. Vendar se tega niso lotili sami, ampak v sodelovanju z gostilničarjem Milanom Herakovičem iz Kostanjevice. Podjetni gostilničar je iz Kostanjevice vsak dan dvakrat vozil domače dolenjske dobrote, pečene v kmečki peči: odojke, kure, mlince, stročji fižol s pogreto smetano, pečena reberca z zeljem, domače pečenice, pehtranovo potico, špehovko in potepač, — izvirno dolenjska pizza. Ta del dolenjske ponudbe je vodil znani gostinec Stane Polovič. Vse te dobrote so obiskovalci lahko poplaknili z domačim belim dolenjskim vinom, cvičkom, modro frankinjo in vsemi buteljčnimi vini, ki jih proizvaja krška klet. Zato ni čudno, da je bil ta dolenjski hram najbolj «oblegan« ves čas sejma. Verjetno je, da bodo dolenjski zgled prihodnjič posnemali tudi drugi razstavljalci. V pogovoru s komercialnim direktorjem Gospodarskega razstavišča Borutom Jeršetom smo izvedeli, da je krški primer tisto, kar si pri gostinski ponudbi, ki je izredno pomemben del sejma, za naprej prizadevajo doseči na celotnem sejmu. Že letos je sejem potekal pod geslom vino kot motiv za turizem. Prireditelj Gospodarsko razstavišče si na vso moč prizadeva, da bi tako strokovni kot sejemski del prireditve dobil širši pomen. Obiskovalec naj bi se, podobno kot na vinski cesti, na sejmišču sprehodil skozi vsa slovenska vinogradniška območja in se spoznal z značilnostmi regije, poskusil najboljša vina, naročil najbolj znane jedi, spoznal znamenitosti in zanimivosti teh krajev. To pa naj bi bilo tudi spodbuda, da bi se obiskovalci kasneje odločali tudi za obisk teh pokrajin. BUTELJKA BO 100 MILIJONOV Komercialni direktor razstavišča Borut Jerše je letošnji se- Janez Verboten Stane Polovič ■ jem po strokovni in komercialni plati ocenil kot uspešen, vendar daleč od tega, kar bi lahko bil. Kritično je ošvrknil gostince, trgovce, hotelirje, turistične agencije, ki sejma še vedno niso vzeli za svojega, »čeprav naše razstavišče ogromno vlaga v ta sejem, še nismo zadovoljni s poslovnimi rezultati. Število obiskovalcev se res ne izboljšuje, se pa izboljšuje struktura, vse več je pravih ljubiteljev in poznavalcev vina, vse več pa je tudi poslovnih ljudi. Računamo, da je bilo letos na sejmu že skoraj tretjina obiskovalcev s poslovnimi nameni. Proizvajalci jugoslovanskih vin pa ne znajo izkoristiti sejma za prodor vin na trg. Naši proizvajalci medalj ne znajo vnovčiti. Portugalski proizvajalec je dal celostranski oglas v največji portugalski dnevnik, s šampionskim nazivom bo gotovo opremil tudi etiketo svojega vina. Naš kupec pa le s težavo najde v trgovini nagrajena vina, ki jih ponavadi niti ni v prodaji, če pa že so, ni nikjer označeno, da so dobila medaljo,« je povedal Jerše. Manjši obisk na sejmu gre pripisati tudi visokim cenam za pokušnje, saj je pol decilitra vina veljalo 8 tisočakov. Sicer pa tudi cene vin v trgovinah naraščajo iz dneva v dan in buteljka dobrega vina velja že od 100 do 150 tisočakov. V tolažbo ljubiteljem vina lahko povemo, da smo iz najbolj pristojnih virov izvedeli, da se splača že danes piti za jutri. Vino, začinjeno z našo inflacijo, bo ob naslednji trgatvi že po 70 do 100 milijonov (starih) dinarjev. Na zdravje!!! ANDREJ BARTELJ JOŽE SIMČIČ Borut Jerie opozorili na vse težji položaj vinogradništva in vinarstva, ki je po mnenju strokovnjakov tako rekoč na robu propada. Letošnja letina bo ena najslabših v zadnjih letih, vinogradnike in vinarje pa pestijo še visoki stroški, naraščajoče obresti itd. V zapostavljenem kmetijstvu se počutijo še bolj zapostavljene. V sosednjih državah bodo grozdje letošnjega pridelka kleti odkupovale po 0,4 do 0,6 DEM, medtem ko bodo pri nas po besedah Slovenskega predsednika Iva Marenka plačevali grozdje po vrednosti ene nemške marke za kilogram. Za to bi članice Slovina morale imeti kar 1000 milijard dinarjev, da bi lahko plačale grozdje ob trgatvi. Kje bodo ta denar dobili, še nihče ne ve, a v Slovinu zagotavljajo, da bodo odkupili vse kakovostno grozdje. Poleg tega Slovin namerava kupovati mošt še v ostalih delih Jugoslavije in ga v svojih kleteh donegovati za prodajo na tujih trgih. Ceno grozdja povečujejo pri nas za 50 do 100 odst. dražja zaščitna sredstva kot v državah evropske skupnosti. ZAŠČITNA ZNAMKA SLOVENSKIH VIN Kljub vsemu pa podobe o prihodnosti slovenskih vin le ne smemo naslikati tako črno. K ugledu in veljavi slovenskih vin je v zadnjih letih prispevala prav gotovo tudi zaščitna znamka slovenskih vin, ki letos praznuje 20-letnico. Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije je z zaščitno znamko dosegla, da se kupec vin, ki imajo to znamko, lahko povsem zanese na njihovo poreklo in kakovost. Janez Verboten, samostojni strokovni sodelavec pri Poslovni skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, meni, da se je tudi zaradi zaščitne znamke močno izboljšala kultura pitja vina. Potrošniki so začeli segali po kakovostnih in vrhunskih vinih z geografskim poreklom, kar vse ta znamka jamči. Izdelali so namreč tak sistem kontrole v kleteh in trgovinah, da praktično ni mogoče, da bi se pod to zaščitno znamko prodajala sla- Ta knjiga je orožje časopis za kritiko znanosti iz Ljubljane je založba, ki s svojimi knjižnimi izdajami posega na do včeraj še prepovedano področje. Knjižne izdaje so bile vse po vrsti uspešnice na slovenskem knjižnem trgu. In še nekaj: vsaka nova knjiga je primerna času in prostoru, je aktualna. Tako lahko rečemo tudi za knjigo Romana Leljaka SAM PROTI NJIM. Kdo je Roman Leljak? Roman Leljak je bil aktivni starešina JLA, ki je deloval od le-' ta 1984—1988 v organih varnosti JLA. Marca 1988 je zaprosil za prenehanje aktivne vojaške službe. Nekaj dni pred aretacijo Janše, Borštnarja in Tasiča, 25. maja 1988, so ga aretirali in priprli. V zaporih je ostal do 17. avgusta 1988, ko je z gladovno stavko izsilil izpust. V procesu pred ljubljanskim vojaškim sodiščem je bil obsojen na 14 mesecev zapora. Sodba mu očita zlorabo metod in sredstev v organih varnosti JLA Kakšna ironija! Zlorabil naj bi pooblastila, ki so sama po sebi protiustavna in protizakonita, kot je ugotovila že slovenska skupščina. Vojaško sodišče ga je obsodilo na podlagi dokazov, ki so jih proti njemu zbrali njegovi bivši sodelavci. Zbrani dokazi mu očitajo, da je zasvojen s slovenskim nacionalizmom, ker je v enotah med vojaki, skoraj še otroki, odkril premalo slovenskih protirevolucionarjev. Organi varnosti so poskušali poleg procesa proti četverici, Bogataju v Sarajevu in proti bratoma Selimovič v Beogradu s serijo podobnih »čarovniških« procesov dokazati, da so mladi Slovenci zasvojeni z nacionalizmom in da delujejo s pozicij razbijanja Jugoslavije. In če vemo, da je Služba prepričana še danes, da je temeljna naloga vsakega državljana ohranjanje pridobitev revolucije, potem je jasno, da je vsako drugačno razmišljanje kontrarevolucija. Knjiga Romana Leljaka je zato pomembna za nadaljnjo demokratizacijo, kajti prvič se navadnim ljudem odpira možnost, da pogledajo v prostor, ki je popolna neznanka. Po izidu te knjige v tem prostoru ne bo več tako, kot je bilo do sedaj. Pričevanja Romana Leljaka bi v vsaki demokratični državi v temeljih zamajala družbeno strukturo. Odstopila bi vlada, sledila bi reorganizacija Služb in sodno preganjanje odgovornih posameznikov ter zagotovljen skupščinski nadzor nad njenim delovanjem. Seveda tega ni pričakovati niti v Sloveniji niti v ostali Jugoslaviji. Mi nismo demokratična država. Še več, predsednik predsedstva SR Slovenije Janez Stanovnik, Andrej Marinc kot bivši in Majda Gaspari kot sedanja predsednica sveta za varstvo ustavne ureditve pri predsedstvu SRS, ki ima neposreden nadzor nad delovanjem državne varnosti, z besedo niso reagirali na ugotovitve slovenske skupščine o nezakonitem in protiustavnem delovanju Služb. Janez Stanovnik je celo dajal »roko v ogenj« za sedanjega policijskega ministra Tomaža Ertla, ta pa je govoril, da te službe delujejo predvsem z namenom, da zavarujejo človekove pravice. Najbrž zato brskajo po človekovi intimnosti, ga nadzorujejo, zasledujejo, mu prisluškujejo, mu nastavljajo provokatorje, ga izsiljujejo... Po izidu knjige Sam proti njim se tudi predstavniki najvišjih organov ne bodo mogli več sprenevedati, da popolnoma nič ne vedo. Knjiga bralcu pokaže na totalno »prestreljenost« naše ----------------------------1 družbe s Službami. Te so povsod. Gre za udejanjanje Or-wela. Naravnost absurdno je spoznanje, da na eni strani ustava jamči temeljne človekove pravice in svoboščine, na drugi strani pa to ustavno zajamčeno pravico izniči navaden podzakonski akt državnega predsedstva ali posameznega uradnika. S temi akti javnost seveda ni seznanjena. Naša usoda je tako v rokah majhne skupine ljudi, ki s tajnimi akti uravnavajo naša ravnanja in v vsakem trenutku suspendirajo ustavo kot najvišji akt. Službe so podaljšana roka najvišjih državnih organov. Javnost do sedaj še ni imela informacij o umazanih, protizakonitih in protiustavnih metodah delovanja Služb, predvsem vojaških varnostnih organov. Ta knjiga pa daje ravno te informacije in s tem veliko več možnosti posamezniku, da se obrani njihovega delovanja. Najboljša obramba je javnost dela. Koliko človeških usod bo lahko rešeno zaradi informacij in izkušenj, ki so zajete v knjigi? Koliko mladih ljudi, ki odhajajo na služenje vojaškega roka, se lahko izogne provokacijam in usodam Bogataja, Selimoviča in mnogih drugih neimenovanih in neznanih mladih ljudi z enakimi usodami? Zato bo brez dvoma prva in pomembna pozitivna posledica knjige Sam proti njim ta, da bodo vsi naborniki »samozaščitno osveščeni« in ne bodo več v takšni meri kot do sedaj prepuščeni na milost in nemilost povampirjenemu delovanju organov varnosti JLA, In če parafraziramo Brechta, da je knjiga orožje, ki ga je potrebno vzeti v roke, potem toliko bolj velja za knjigo Romana Leljaka Sam proti njim. Ta knjiga je orožje. Knjigo lahko naročite pri Časopisu za kritiko znanosti, Beethovnova 9,4 ali pa jo kupite v knjigarni. Je že v prodaji. BOJAN FINK V neobvezen premislek NEKATERIH NI VEC NA ZEMLJEVIDU Bizarna podrobnost, da smo enemu od udeležencev devete konference neuvrščenih držav v Beogradu omogočili bivanje v šotoru, kamelje mleko in er-gelo konj (puščavskega peska poročevalci ne omenjajo), po eni strani dokazuje, da smo res odlični gostitelji, po drugi, da je Gadafi nevzgojen gospod, ki v velikem loku lula na krajevne šege in običaje, po tretji pa, da bo konferenca gotovo uspela v formi, vprašanje pa je, ali se ji bo posrečilo na novo vtiriti gibanje samo. Kajti gibanje se lahko odpelje z mrtvega tira le, če mu uspe aktivno in enakovredno sodelovati v procesu popuščanja mednarodnih in blokovskih napetosti, popuščanju, ki ga imajo trdno v rokah velesile in vojaško-politična bloka. Na področju detanta neuvrščeni še lahko pričakujejo, da jih bodo (že zaradi lepšega) pustili na \ rob stolčka za zeleno pogajalsko mizo, čisto drugačni pa so trenutni in tudi siceršnji obeti za prodor vpliva neuvrščenih na ekonomsko področje mednarodnih odnosov. Neuvrščene države dolgujejo razvitemu svetu skoraj poldrugi tisoč milijard dolarjev, s tako hipoteko se je hudičevo težko pogovarjati, kaj ; šele zahtevati pravičnejšo j ekonomsko ureditev na re-| laciji Sever—Jug. V današnjem in jutrišnjem svetu štejejo glasovi nekaj milijonov sitih več kot javkanje milijarde lačnih. Dejanska moč vseh človekovih svetov je ekonomska moč. In če preštevamo ekonomsko moč neuvrščenih, potem nekaterih držav že dolgo ni več na zemljevidu. Vse drugo so pravljice o vesti človeštva in podobnem. Kakšno orožje lahko neuvrščeni uporabijo, da bi razviti svet prisilile k pravičnejši ekonomski ureditvi sveta, če vemo, da bo svet že jutri poznal samo še ekonomska orožja? Svet se bo že pred 21. stoletjem razvijal s hirostjo računalnikov, bogati bodo še bolj bogati, revni še bolj revni. Je še mogoče začeti tako rekoč od nič in potem tudi uspeti? Neuvrščeni niso svojih moči in vpliva izrabili niti tedaj, ko so te moči in-vpliv celo nekaj veljali. Sami sebe so zadušili v lastnem soku samovšečno- sti vloge jezička na svetovni tehtnici. In zdaj, ko svet več ne potrebuje posrednikov, saj se dogovarja na štiri oči, je blišča konec. Dolenjski kmet bi dejal, da bo treba začeti delati, prijeti za vsako delo. Neuvrščene lahko dvigne iz pepela samo njihova ekonomska ozdravitev, vse drugo bo prišlo samo od sebe. Celo ugled. Na Jugo-laviji kot suvereni državi pa je, da se odloči, ali se bo na svetovni oder ponovno dvignila v gibanju ali pa mimo njega. Mogoče se bo treba počasi osvetiti in ugotoviti, da neuvrščenost ni edina oblika nevtralnosti, če je bila neuvrščenost sploh kdaj nevtralnost in če je v jutrišnjem svetu treba biti nevtralen! Zagotovo pa je treba biti uspešen! MARJAN BAUER Neusahljiv vir ljubezni Zagotovo lahko trdimo, da je hiša It. 1 v Starem trgu ob Kolpi središče tega kraja. V njej prebiva vesela, družabna, dobrodušna ženica, ki je vedno pripravljena pomagati ljudem in jim odpuščati. Najbrž ga ni v Poljanski dolini, ki ne bi poznal Kristine Majerle-Križan, ki je v kraje ob Kolpi prišla kot šestletno dekletce pred 68 leti. Njena življenjska pot pa se je začela na Subašičevi graščini Harmica pri Vukovi Gorici onkraj Kolpe. Njen prapraded je postal graščak leta 1720, kaj več pa žal o svojih davnih prednikih Kristina ne ve. »Če bi poznala očeta, ki je leta 1915 umrl v 1. svetovni vojni, bi mi gotovo zaupal marsikatero zanimivost, tako pa bo marsikaj ostalo neznano za vekomaj,« z otožnim glasom pove Kristina. Zato pa je toliko bolj zgovorna, ko spregovori o svojem življenju. »Po očetovi smrti se je mati poročila k Madroniču v Prelesje, jaz pa sem se pozneje omožila v Majerlevo gostilno v Starem trgu,« pripoveduje. V gostilni je marsikdaj morala poprijeti tudi za moška dela, zato ne čudi, da je zgubila še nerojenega otroka. Svojih otrok ni imela več, zato pa je toliko bolj pomagala revnim, nebogljenim, brez staršev in strehe nad glavo, ki jih v tistih krajih pred vojno, med njo in po vojni ni manjkalo. Kristina bi si morala vzeti kar nekaj i časa, če bi hotela prešteti vse svoje rejence. Ve, da jih je bilo veliko. Vsakega je opismenila in mu pomagala priti do kruha. Spominja se 12-letnega fantiča, ki ga je vzela k sebi tik pred vojno. Poljubljal je zido- ve njene hiše in govoril, da mu nikjer na svetu ne bi moglo biti tako lepo kot pri njej. V bližini Vukove Gorice pa je našla revno dekletce, doma iz vasi pri Slunju, in ko ji je duhovnik poslal njen krstni list, je pripisal, da ji bo bog tisočkrat poplačal, ker jo je rešila. To so le drobci iz Kristininega življenja z rejenci in za rejence. Seveda pa se je, takoj ko je prišla v Stari trg, vključila tudi v družabno življenje. Vodila je folklorno skupino, ki je prvič nastopila leta 1936 v Metliki, kjer je dr. Jure Koce, sicer domačin iz Starega trga, imel kot poslanec govor. Narodne noše za nastop je iskala po vaških skrinjah, po vojni pa je dala sešiti nove obleke, ki pa so bile seveda takšne kot nekdaj, saj se je zgledovala po oblačilih na starih fotografijah. »Od starih ženic sem poskušala zvedeti tudi čimveč pesmi. Toda četudi sem se trudila, je bilo pesmi premalo. Imeli smo dobre tamburaše, ki bi radi igrali, a niso imeli kaj. Pa sem nekega večera po težkem delu v gostilni sedla k mizi in začela sama sestavljati kola. Seveda sem imela za osnovo pesmi, ki so mi jih prepevale starke, ker pa te marsikdaj niso bile popolne, manjkalo jim je celo po nekaj kitic, sem jih sestavila v celoto. Tako so nastala tri kola: Dobro večer, stara majko, Majka hče-ru izza grada zvala in Verbni-če nad moru. Štiri leta so folkloristi plesali ta kola, ne da bi sploh vedeli, da sem sama uredila besedilo in jih uglasbi- la. Toda ko so zvedeli, so bila ta kola že naša, staro trška,« se smeji Križanova. Težko je našteti, kaj vse je Kristina počela v 74 letih življenja. Dolga desetletja je bila aktivistka Rdečega križa, v Starem trgu je vodila gospodinjske tečaje in naučila kuhati okrog 600 deklet in žena. Kuhala je številnim gostom na najmanj 400 porokah. Pridno je delala v društvu prijateljev mladine. Bila je pripravljena pomagati vsakemu, ki je bil pomoči potreben, ne glede -=-kot sama pravi — na versko izpoved in politično usmeritev. »Vedno sem delala za druge, ne zase in moja vrata_so bila in bodo še naprej na stežai odprta za vsakogar,« pravi skromno. Bolj v zadovoljstvo kot v samohvalo pa pove, da je štirikrat nastopila tudi v dokumentarnih filmih, kar 54 let pa sodeluje z Glasbenim inštitutom iz Ljubljane. Kljub temu da je Kristina v [ Starem trgu pognala močne korenine, pa je za poldruge desetletje odšla v Podzemni za mačeho. Ob tej besedi pr»; vi, da jo kar zmrazi, zato se n) mogla sprijazniti s tem, da bi postala mačeha dvema majhnima Križanovima otrokoma, saj še kot majhna deklica n> marala hudobnih mačeh pravljic. »Toda otroci niso dovolili, da bi bila kaj drugega kot mama, in za takšno so m<; tudi sprejeli. Sedaj, ko imajo tudi sami že otroke, sem tud' za ta drobižek le stara mani« in nič drugega,« se zadovolji’11 smehlja, ob tem pa poujčk" zdaj eno, zdaj drugo vnukinje; ki so prišle k stari mami v Sta1 trg na počitnice. Toliko li“' bežni je že razdajala otrokoi". a ta vir je pri njej neusaldi|V »Kolikor manj ljubezni zlu"11 očetovske, sem bila deležna, toliko več je želim dali ten' malim nebogljenčkom. Oepi'ilV me je marsikdaj, ko sem ime« še rejence, kdo opomini, da "" ne bodootroei nikoli hvaležn' za to, kar sem storila zanje, napovedi niso uresničile Mn” gokrat me obiščejo, kotila se"1 njihova mati. Stari trg je zanj" kot romarska pot, zame P1 kraj, ki ga ne nameravam v” • zapustiti. V letih, kosem bila ^ Podzemlju, sem preveč peg"" šala Starotržane, oni pa mene. M. BKZF.K-JAKSt' Zelo ugoden nakup kopalniške opreme kolpason in kuhinjskih pomivainikov v novo odprtem nOVOleSovem razstavno prodajnem salonu v tovarni kopalniške opreme kolpo son v Metliki, Rosainice 5. Tel.: 068/58-292, 58-273 Na največjem razstavnem prostoru boste poleg rednih programov našli izdelke v ocenjeni vrednosti in primerke ekskluzivnih izvoznih programov. Pričakujemo vas v petek, 1. septembra, ob 11. uri, sicer pa vsak dan od 8. do 16. in ob sobotah od 8. do 12. ure. novoles Uspeh zasebnih trgovin Danes zasebne trgovine rastejo kot gobe po dežju. Že dolgo je znano, da imajo v No-yem mestu pet prodajaln sadja in zelenjave v rokah zasebniki. Novejše je to, da Janez Plut iz Kočevja prodaja meso 'n mesnate izdelke v svoji Prodajalni na Dvoru. Na območju novomeške občine je tudi sedem prodajaln konfekcije, v zadnjem času pa na veliko odpirajo trgovine z mešanim blagom. Marija Korenič ima svojo prodajalno na Gomili pri Dobravi, Vera Šega prodaja v svoji hiši na Vrheh pri Dolžu, Štefka Vidmar pa v Drči Ppi Straži. V naslednjem tednu se bodo odprla vrata še ene manjše trgovine na Zagrebški cesti v Novem mestu, tam kjer )c bila včasih glavna »pivnica« delavcev IMV, očitno pa se Dolenjki ni splačala. Bomo videli, kako bo v njej vozila nova pogodbena lastnica Nataša Ur-Danč-šušteršič. Emona-Dolenj-kn> ki ima skupaj z Mercatorjem v lasti večino trgovin m trgovinic v novomeški in sosednjih občinah, ta čas ponuja v zasebne roke še štiri manjše trgovine pod Gorjanci: y Vrhpolju, Hrastju, Dobravi m Zburah. Tri trgovine, ki so jih pred kratkim odprli v Novem me-“tu, zaslužijo nekaj več naše Pozornosti. Niso le zato, da je mogoče v domačem kraju priti no mleka in kruha in da so zadovoljni krajevni voditelji, emveč delajo družbenemu ektorju ostro konkurenco. ued je prvi prebil Gorenjec ^oze Perko iz Begunj. Kot bivši delavec Kompasa je še najmanj poznal Dolenjsko, zato si je zaželel priti v te kraje, med te ljudi. Zvedel je za prazno staro osnovno šolo na Otočcu in se odločil, da bo postal trgovec. Sklenil je najemno pogodbo in se lotil obnove spodnjih prostorov. Iz učilnic je nastala trgovina samopostrežnica in skladišče. Svojo trgovino, ki je po mesecu dni že dobro znana, je poimenoval P. SHOP. Pravi, da to zaradi tujcev, ki iz otoškega kampa in od drugod prihajajo po nakupih. Gostje danes prihajajo že od vsepovsod, saj dober glas seže v deveto vas. Za kupce ni zanimiv le delovni čas trgovine (vsak dan od 8. do 12. ure in od 14. do 21,30. ure, ob nedeljah in praznikih od 8. do 13. ure), temveč tudi prodajni artikli, pa tudi Jožeta so ocenili, da mu velja zaupati. Kaj počne, da je veliko izdelkov cenejših kot v drugih trgovinah, je poslovna skrivnost. Ve se le, da je malo v trgovini, pa več na lovu za cenejšo robo. V P. SHOPU si nagrajen s kavo, klobučkom ali buteljko, če kupiš za milijon dinarjev. Jože bo v kratkem imel tudi svoje vrečke, v soboto bodo pri njem razprodaje in domač kruh, v petkih pa bo prodajal domače picke. Vsake štirinajst dni bo na njegovih policah domač bohinjski sir. »Nič takega ne počnem, da bi me inšpekcijske službe in davkarija lahko preganjale nasprotno, še pomagajo mi. Želim postati trgovec z dušo in srcem. Rad bi naredil čim manj napak in da se ne bi nikoli zameril svoji stranki,« je povedal Jože z Otočca. Franci Guček iz Mačkovca je imel dobro službo v Krki, pa se je pred mesecem ponudil za najemnika trgovine Prinovec v Šmarjeških Toplicah. Trgovina je bila v Krkinih rokah in nikakor se ni mogla otresti izgub. »Trgovino izgub« je za pet let s pogodbo prevzel zasebni lastnik. Krke izguba nič več ne zanima, želijo le, da so Nasilje v kamnu in dušah v ,trebanjske občine jt fi,,p V1 P°1()vici letošnjega Cp l . svo)evrsten laborati v xITlu d°damo še, da jt L* dasu v Kostanjevici rupertom sedež mirov TrpiT'azisk-ovalnega tab žennPLe 1989 in da so ud vain' bnddi na svoje razit dolino, in to v katon° občino, bo bolj jat 0?n "bmočje si je prislu sicprk'°uaboratorii Tak- n; mifldnibllvrablmedokro Kriste® TrPhnara pove’ da je bil ta ife. 1989 združba rt na!l!h ,udi’ki mislijo san Prtd uavaj° 10 Početi še se in ^er bi radi domislili, živpoašanie o možnosti Prebil8 dobi Sloblji smise Sonn n,u zaPisa, v kale: nem Pravlialci tabora v sp ženiaprndstavib namen < Sedita V kostanjevici. Pisci Čanio SS Pcro sukali v pre Velikih j® )e človek dele daniBbd?znasiliacelovv! malnihro1Vlieniu' tj' v *' ‘►iavn: razmerah«, ko vlač hovn Lred 'n mir«. Gre za Postavljeno tezo, da oboroženo nasilje ogroža človeka neprimerno bolj kot oboroženo. Če začnemo pri najbolj otipljivem dokazovanju te trditve, ki so se ga na taboru lotili člani ekološke skupine, st' bomo takoj znašli v močvirju bivših rokavov reke Mirne. Ekologi so namreč na sprehodih ob meandrih Mirne odkrili obilico odpadkov, na katere so se ozirali s povsem drugačnim očesom kot tisti pred njimi, ki so rečnim vijugam, po regulacij zdaj bivšim delom Mirne, dodali nesnago. Ekologi so uzrli v smetju več kot le odpadke, tudi grožnjo življenju v tistih rečnih delih, grožnjo naravi in s tem grožnjo človeku. Slednji je prikrajšan za nedotaknjeno naravo tudi zaradi mnogih zapuščenih peskokopov, ki so jih vzeli ekologi pod kritični drobnogled kot predmet številka dva. Poleg tega, da so jih vrisovali v zemljevide in jih fotografirali, so o njih skupaj s predstavnikom novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine tudi razpravljali. »Peskokopi okrog Mokronoga so črne gradnje. Razumeti se jih da tako, da v tem oziru še vlada zakon močnejšega,« niso skoparili z očitki na račun družbe udeleženci debate. Bili so ogorčeni zaradi tistega, česar trebanjska občina še ni naredila v prid čistejše narave. Tolikšno škodo, kot jo nekateri pozvročajo na površju Zemlje, delajo slabi vzgojitelji na otrocih. Nekako takega prepričanja so morali biti člani mirovnega vrtca, ki je imel v okviru tabora svoj poizkusni poligon v Hrastovici. Otroci naj resnično začutijo, da se vzgojitelji ukvarjajo z njimi, pokažejo naj ustvarjalnost, navadijo naj se nastopati kot svobodni ljudje z razumom in široko paleto nezatrtih čustev. Nemara so imeli nekaj takega v mislih »vzgojitelji« iz omenjenega vrtca, ko so v prvih dneh tabora staršem v Hrastovici povedali, da lahko otroci pridejo, če želijo, na obisk v n njihovi gostje in krajani zadovoljni. Novo je že to, da. je trgovina poslej odprta vsak dan | (tudi ob nedeljah in praznikih) od 8. do 22. ure, da imajo vsak večer svež kruh in da je na hladilnih policah vedno sveža roba. »Ponudbo smo povečali, so pa težave z obsegom nakupa, saj je ta v precejšnji odvisnosti od vremena in turistične sezone. Kupci me nikoli ne opozarjajo, če roba ostaja na policah, pripombe j e slišati le, če j e zmanjka. Trenutno imam premajhne prodajne in skladiščne prostore, zato bom težko naredili kaj več. Pogovarjam se s Krko za razširitev poslovnih prostorov, saj bi rad odprl tudi mesnico, ki jo kraj še kako potrebuje. Kot trgovec bom ostal previden. Poskušal bom ostati tudi cenejši od družbenega sektorja, vendar le na račun dobave. Cenejše blago bom poiskal tudi na območju Hrvaške in Bosne«, je povedal Guček. Mirsad Čustič je prevzel nekdanji Krkin market pod hotelom Kandija. Novi »Mini-market Zdenka« je predvsem delikatesa, ki se lahko pohvali, da ima trikrat na teden sveže salame in hrenovke. Odprta je vsak dan od 7. do 21. ure, ob nedeljah in praznikih pa celo od 8. do 19. ure. V trgovinici je mogoče kupiti vse, kar potrebuje družina za dnevno prehrano, dvakrat na dan tudi vroč kruh; novi lastnik pa se že dogovarja s privatnim pekom Galičem iz Gotne vasi, da bo njegov domači kruh tudi na policah Minimarketa Zdenka. »Sam sem tudi prevoznik in me ljudje že poznajo, ko jim na dom dostavljam plinske jeklenke. Poslej jim bom na dom vozil tudi prehrambeno blago, če ga bodo naročili v moji trgovini,« je poln načrtov povedal Čustič. J. PAVLIN Mirsad Čustič priložnostni vrtec pri gasilskem domu. Starši so menda sprva začudeno gledali, nakar so mladež poslali k vzgojiteljem. Če so slednji v igri z najmlajšimi docela uresničili svo- i je načelo, da mora biti vzgoja • nenasilna, bi verjetno pokazale šele nadrobne analize »do gajanja«, vendar je bilo že na kraju samem jasno, da so otroci vrtca veseli, kot da bi jim razkril življenje v doslej nepoznanih razsežnostih. S tem še zdaleč ni .-rečeno, da trebanjski otroci doživljajo svoje starše kot despote, in tega zanesljivo niso nameravali dokazati niti mirovniški vzgojitelji. Vendar bodo slednji kot | bolj ali manj dobri poznavalci človeške duše svoja nova spoznanja, dobljena v stikih z ljudmi s trebanjskega območja, skušali koristno uporabljati v t. i. alternativnem privatnem vrtcu, ki naj bi zagledal luč sveta v Ljubljani, deloval pa naj bi pod vodstvom Jožice Gramc-Pike, ki je tudi na taboru vodila skupino mirovniškega vrtca. To je izsek iz tabora Trebnje 1989. če v doslej povedanem kdo vidi premalo mirovniškega, da bi se lahko strinjal z oznako »mirovni«, tedaj ne razume mirovnikov. Slednji ne dojemajo miru le kot stanje, ko ni vojne. Mir jim predstavlja varnost, ravnotežje številnih procesov, ki ga človek doživlja kot občutek, da bo lahko živel dostojno življenje. če je tabor z vsemi svojimi odtenki zapustil sled v ljudeh okrog Kostanjevice nad Šentrupertom, je verjetno že dosegel nekaj ciljev organizatorjev. Še nekaj jih bo, če bo po nekaterih napovedih ob letu zaživel znova. Gre pa seveda tudi za to, da se prek udeležencev tabora prebija prek občinskih meja glas o trebanjski občini in vseh njenih odtenkih. Na koncu vsega bi to tudi lahko všteli med koristne posledice poizkusov v letošnjem svojevrtnem trebanjskem laboratoriju. M. LUZAR RAHELA Jani Virk sodi v najožji krog tistih mladih avtorjev, ki jih najpogostneje omenjamo v zvezi z mlado slovensko prozo. Ob Andreju Blatniku, Vladu Žabotu in še katerem že uveljavljenem piscu, ki so nekako položili temelje tej prozi, je namreč tudi Virk tako izrazita osebnost, da zasluži mesto na samem vrhu mladega pisateljskega rodu. Njegovo naravno, neizumetničeno, zato pa nič manj sodobno in pronicljivo pisanje so kritiki že ob prvih objavah obravnavali kot nekaj novega in kvalitetnega, kar pušča za sabo vidno in prepoznavno sled. Takšno ugotovitev bodo ob Virkovem romanu Rahela, prvem obsežnejšem tekstu tega mladega pisatelja, lahko le še potrdili, čeprav ponuja Rahela v presojo še kaj več. V tem Virkovem delu, ki je izšlo nedavno pri Prešernovi družbi v zbirki Vrba, to pa ga nekako tudi določa za dobro knjigo, namenjeno najširšemu krogu bralcev (naklada: 3000 izvodov!), je glavno počelo in gonilo zgodbe neizmerno hrepenenje, ki jo kot njegovo utelešenje predstavlja Rahela. Pripoved se začenja s slutnjo smrti, takšen je tudi konec, vmes pa je dolg pogled nazaj. Pogled iz smrti v življenje, iz nesmisla junakove nesreče v nesmisel ponesrečenega življenja. Kar je vabljivo in očarljivo, je pogubno. Junak je zrevoltiran, jezi se nad izgubljenim časom in banalnostjo filozofskega čustvovanja. Nič ga ne zadovolji in ne poteši, naposled se znajde v risu, kjer se njegova osebnost razcepi. Virk je z obravnavo te teme načel vprašanje, s katerim se sodobni človek pogostoma srečuje. Z razdvojenostjo kot posledico neuresničitve tistega, kar je pričakovano v hrepenenju. Pisca spremne besede, Milana Deklevo, spominja zgodba Rahele zaradi preglednosti, s.katero je napisana, na »dobro režirane melodrame zakonskih brodolomov«. Ni pa nujno, ad je ta »ugotovitev« obvezna spremljava pri branju. L ZORAN POSLAV- LJANJE Pisatelj Anton Ingolič pra-j vi o svojem romanu Poslav-; ljanje, ki je pred kratkim iz-| šel pri Prešernovi družbi v | zbirki Vrba, da je njegovo i zadnje daljše prozno delo in ■ da ga je zaradi tega tudi tako naslovil. V njem pripoveduje j o svojem življenju in pisate-i ljevanju. Pripoved začenja pri spominih na otroštvo, i končuje pa jo v sodobnosti, pri čemer se dotakne tudi svežih političnih dogodkov. Poslavljanje je torej roman o pisatelju Antonu Ingoliču samem. Pisatelj se v romanu skrije za likom Ambroža Kuneja, predmetnega učitelja in slikarja, ki se, odpuščen iz bolnišnice, zateče domov k sestri Zofki. Doma se spominja preteklosti in čaka na smrt. Boleha za levkemijo in ve za bolnika z enako boleznijo, ki je po prihodu iz bolnišnice živel le še enaindvajset dni. To število postane za Ambroža Kuneja usodno, saj je prepričan, da tudi njemu ne ostane kaj več do konca. Zato se odloči preostali kratek čas duhovno intenzivno preživeti. Odloči se za miselne sprehode v preteklost. To pa je pot, podobna tisti poti, ki jo je prehodil oziroma popisal in jo zdaj podoživlja pisatelj sam. In na njej so drvarji, splavarji, pohodi v planine, so pa tudi družbena vrenja, dvigi in padci, veliko ljudi in veliko različnih usod. Ingolič je dodal romanu še posebno poglavje, v katerem pojasnjuje, kje in kako je is- kal in našel motive za dela, ki jih je napisal v desetletju 1980 do 1989. Dodal pa je tudi podrobno bibliografijo svojih del v tem času. S tem je dobila knjiga še dokumentarno vrednost. p z. TRI ZAMEJSKE Knjige, ki jih spišejo in natisnejo zamejski Slovenci, prihajajo k nam v matično domovino z dokajšnjo zamudo. Včasih mine od izida več kot pol leta, preden se, denimo, pesniška zbirka kakega koroškega ali tržaškega avtorja znajde na polici te ali one podeželske knjigarne. To seveda gotovo ni v prid ne knjigi ne kupcu oziroma bralcu, zlasti ne tistemu, ki je rad na tekočem s svežimi in ne že z zastarelimi novostmi. Kaže pa, da bo treba s kasnitvami računati tudi v prihodnje, kakor tudi še z drugimi »otroškimi boleznimi«, ki so nastopile z uveljavljanjem skupnega slovenskega kulturnega prostora. Vse tri knjige, ki jih na kratko predstavljamo v tem zapisu, nosijo lansko letnico izida in gotovo niso zadnje iz literarne produkcije naših zamejcev. Dve je izdala Mohorjeva založba v Celovcu, eno pa Založništvo tržaškega tiska. Vse so pesniške zbirke že bolj ali manj uveljavljenih avtorjev in zanimivo je tudi, da so pesniki po poklicu prosvetni delavci oziroma učitelji. Slednje je pri dveh avtorjih nemara celo odločilno vplivalo na to, da sta spesnila verze iz posebne izkušnje — z otroki. m : , «k S pesmimi za otroke se torej predstavljata oba koroška pesnika, Mili Hrobath, učiteljica na osnovni šoli v Št. Lenartu, ki je svojo zbirko naslovila Veter poje, in Herman Germ, ravnatelj glavne šole v Pliberku, katerega knjigo Naš zlati mladi dan sestavljajo poleg pesmic tudi igrice za otroke. Obe zbirki sta ilustrirani. Za prvo, Veter poje, je prizore iz pesničinega sveta narisala akademska slikarka Zorka Lois- Zabeleženo_________ DOINA$ V SLOVENŠČINI O Romuniji vemo iz poročil, da preživlja težke čase in da so v njej zadušljive razmere. Svetu ni neznana žalostna usoda te dežele in ljudi, ki v njej živijo. Na srečo pa ni taka tudi usoda romunske poezije in sploh literature, saj se ta ves čas giblje na visoki evropski ravni. Žal se slovenski bralec ne more pohvaliti, da to literaturo dobro pozna. Navsezadnje je res, da mu kaj takega niti ni bilo omogočeno. Prevodi iz romunske književnosti v slovenščino namreč zelo kas-nijo, zlasti še iz sodobne tvornosti. Zato velja pohvaliti koprsko Založbo Lipa, da je izdala izbor poezije sodobnega romunskega pesnika Stefana Aug. Doin§a, ob nedavno umrlem Nichiti Stanescuju osrednje pesniške osebnosti povojne romunske poezije. Knjigo pod naslovom Pesem kot zmagovita srečka je Lipa poslala na svetlo z denarno pomočjo koprskega podjetja Adriacommer-ce, ki praznuje 40-letnico. Pesmi sta v slovenščino prevedla Ciril Zlobec in Petru Cardu, ki je napisal tudi esej o Stefanu Aug. Doina?u. Pričujoči izbor iz Doinasove lirike je prvi knjižni prevod iz povojne romunske poezije v r’o-venščino. Doinas (njegovo pra /o ime je Stefan Popa) ni samo osred- kandl-Weiss s svojo hčerko, za drugo pa je risbe narisala Pliberška učiteljica Hermi Paulič. Ilustracije lepo do- j polnjujejo otroški svet, izpovedan v verzih. Tržaški pesnik Jakob Renko se z zbirko Spirala predstavlja kot avtor, ki pesni iz lastne izkušnje z življenjem in svetom, ta izkušnja pa ne izvira iz dejstva, da je pesnik pripadnik ljudstva, ki so ga meje odrezale od matice, in da to hočeš nočeš poraja neka občutja, ki so blizu nostalgije. Toda takšnih občutij se Renkova poezija dotika le od daleč, samo bežno, saj je glavna motivika na relaciji človek/pesnik — svet, in to človek kjerkoli in svet kjerkoli. Svet pa je, kakršne je in ne vedno po meri človeka, ki je za vse ranljiv. Možatost in pokončnost si ohranja le s preseganjem lastne ranljivosti, z ustvarjalno voljo. I. ZORAN SLOVENŠČINA JE MOJ JEZIK Takšen — jasno poveden in za vse nas, ki se čutimo pripadnike slovenskega občestva, tudi bodrilen, celo nekolikanj domoljuben — naslov ima glasilo, ki so ga napisali in izdali udeleženci nedavnih poletnih jezikovnih počitnic v Novem mestu. Izšla je (v fotokopirni tehniki) samo ena številka in še ta v nizki nakladi (vsega 100 izvodov), tako da moro bili glasih) v širši javnosti navzoče le bolj ali manj simbolično. Naprodaj ga ni bilo, temveč so vse izvode brezplačno razde lili udeležencem, orga nizal or jem i>i mecenom jezikovnih počitnic. čeprav glasilo široki javno sli tako rekoč ni (bdo) dostop no, pa to še ne pomeni, da ne zasluži večje pozornosti .'Vsaj tako pomembno je, kot so bile pomembne same jezikovne po čitniee, oči katerih je 24 slo venskih (in tudi neslovenskih) otrok iz avstrijske Koroške pod vodstvom mentorjev bogatilo svoje znanje slovenske g;t jezika. Glasilo je navsezadnje tudi nekakšno zrcalo, ki kaže, ali se je jezikovne počitnice posrečile in v čem so se oziroma se niso. O vsem tem je moč prebrali iz. vtisov in mnenj tistih, ki so poučevali, in listih, ki so bili poučevani, pa organizatorjev, opazovalcev in drugih, ki so z zanimanjem spremljali jezikovne počitnice. Glasilo potrjuje, da so slednje še kako potrebne, če seveda hočemo, da se onstran Karavank zeleneča veja skupnega slovenskega drevesa ne bo posušila in odmrla. K temu pa zavezuje in obenem hrabri misel, ki jo je za glasilo Slovenščina je moj jezik napisal dvanajstletni Korošec: »Še naprej se bom učil slovensko, čeprav nisem Slovenec«. nje ime v sodobni romunski poeziji, ampak v marsičem tudi izjema. Zaradi »spora s časom« je namreč prvo pesniško zbirko lahko izdal šele leta 1964, ko mu je bilo že 42 let. Njegova poezija je bila tako zrela, izrazita in nova, da je že s prvim nastopom pomembno vplivala na razvoj sodobne romunske poezije. Do zdaj je izdal enajst zbirk in zanje prejel domala vse romunske literarne nagrade pa tudi nekaj tujih. Veliko je prevajal in med prevedenimi pesniki je tudi Ciril Zlobec. Knjiga Pesem kot zmagovita sreča je torej izbor iz vseh enajstih Doinasovih pesniških zbirk. Pesmi kažejo, da je njihov oče razgledan, literarno izobražen človek, poznavalec j sveta, razmišljajoč in skrajno ! občutljiv ter pošten. V malih i mojstrskih pesnitvah, Akvariju in Ladji norcev, prepozna pozoren bralcev v vsakršnih družbah aktualne zadeve. V Ladji norcev, denimo, govori skupinski jaz tako imenovanih norcev, torej tistih, ki so jih po uporu zoper oblast proglasili za norce in jih osamili. »Gre za idejo, da proglasiš za norca tistega, ki te moti, da bi mu mogel potem, ko si ga osamil in zaprl, odvzeti vse zakonite pravice,« je zapisal Petru Cadru v spremni besedi. če se ta ideja kolikor toliko dotika tudi zdajšnjih razmer pri nas, potem je to zgolj naključje. Vsekakor je izbor Do-inosove poezije v slovenščini knjiga, po kateri bodo ljubitelji poezije radi segali in tudi estetsko uživali. I. ZORAN Pričujoči zapisi temeljijo na resničnih dogodkih ki so pred tremi m več desetletji razburjal' dolenjsko javnost, le osebe m kraji v njih so. ker so glavni junaki povečini že pošteno odslužili svojo kazen, izmišljeni Zabodel gaje zaradi mopeda Mrzla zimska noč je bila. Okoli 23. ure je v dežurni sobi novomeške UJV zazvonil telefon, glas po žici je sporočal, da je v bližnji vasi prišlo do uboja. Preiskovalni sodnik, ki je bil o dogodku takoj obveščen, se je skupaj z okrožnim javnim tožilcem odpravil na mesto zločina. Še med potjo sta srečala rešilni avtomobil, ki pa se je vračal prazen. Šofer v njem jima je sporočil, da žrtvi ni bilo več pomoči. Takole sta potem preiskovalni sodnik in tožilec zapisala v zapisnik o ogledu: »Žrtev smo našli v sobi na tleh, na sebi je imela le nogavice, spodnje triko hlače, majico in sivo srajco. Spodnje hlače in nogavice so bile prepojene s krvjo, visoko na levem bedru je bilo tudi opaziti rano, šlo je za kaka 2 centimetra dolg vbod, očitno narejen z nožem. Iz sobe smo se nato napotili na dvorišče; kakih 5 metrov stran stoji kombinirano gospodarsko poslopje, zraven je gnojnična jama. Ob njej najdemo veliko mlako krvi; pokojnikova hčerka nam pojasni, da je tam našla na trebuhu ležati očeta. Sneg po vrtu od gnojnice navzdol je bil poteptan in okrvavljen v dolžini kakih 40 metrov. Pri enem od dreves smo našli novo večjo mlako krvi, očitno je bilo to mesto, kjer je bila žrtev zabodena. Delavcem postaje milice smo zato naročili, naj opravijo mavčni odtis sledov, saj je bil očitno, da pripadajo morilcu. Zatem smo se vrnili v hišo in iskali priče, pripravljene za pogovor. Največ nam je pomagala pokojnikova hčerka. Takole je opisala dogajanje: ,Vsi smo že bili v postelji, ko se je okoli 22. ure razlegel lajež domačega psa. Oče je nemudoma vstal in v samih spodnjih hlačah in nogavicah odšel ven. Očitno je nekoga opazil, kajti odvezal je psa, ki je stekel za bežečim neznancem, oče pa je krenil za tistim bližjim. Kmalu ga je dohitel in zgrabil, pri tem pa zakričal: »A, Jože, ti si!« Hip zatem je bilo znova slišati očetov glas: »Z nožem me je sunil!« Videla sem še očeta, kako je šel proti hiši, sama sem zaradi mraza odšla v sobo. Ko pa očeta še nekaj časa ni bilo v hišo, smo znova odšli v.en. Našli smo ga v mlaki krvi pri gnojnični jami. Ta izjava nam je veliko pomagala, storilcu smo bili kmalu na sledi,« je bilo med drugim v zapisniku. Še iste noči ob 1.30 so miličniki in kriminalisti novomeške UJV potrkali na vrata Štru-covih. Sin Jože je bil že v postelji. Moral je z miličniki, še prej pa so opravili podrobno hišno preiskavo. Jože je kmalu uvidel, da nima kaj tajiti. Dejanje je priznal, čeprav — kot je sam povedal —tega sprva ni mislil za nobeno ceno. Hrib prežet s prekletstvom Pravijo, da je imel stari Golob takrat preklemansko srečo. Ko je stopal za plugom na njivi pri pilu in obračal brazde, je nekaj zaškrtalo. Tukaj na Gradišču pod sveto Ano to ni bilo nič nenavadnega. Že prej se je pri njem ali pri sosedu kdaj pa kdaj zvalila iz globoke brazde stara žaga, vsa razpadla, ali pa kamen, lepo klesan, da je bilo že na prvi pogled videli, da je delo človeških rok. Zraven je bilo ponavadi še malo preperelega železja, ostanek starega orožja ali napol razpadlega nakita. Skratka, nič uporabnega. Tokrat pa je nekaj zažvenketalo in v starem lisjaku se je prebudil tisti prijetni občutek, ko ti med prsti žvenketajo zlati kovanci. Bog ne daj, da bi zaklad dvignil. Kje pa! Dobro je poznal nepisani zakon, da bo tisti, ki ga dvigne, kmalu umrl. Hitro je pogledal okoli, če ga ni slučajno kdo opazil, označil mesto in oral naprej, kot da se ni noč zgodilo. Ponoči, ko je vas potonila v sen, pa se je splazil v hlev in premišljeval: »če vzamem vola, ga bo pobralo. Škoda ga je. Telico bom vzel, ta je najmanj vredna.« In je vrgel konopec telici okoli glave ter se potihoma odpravil nazaj k pilu. Razbrskal je zemljo in lončeni lonec navezal na konopec. Živinče je potegnilo, lonec se je prevrnil in stari novčiči so se usuli po brazdah. Stari Golob je prelisičil prekletstvo. Pravijo, da je telica potem crknila. Pravijo tudi, da je potem Golob na Vihrah kupil grunt in živel dobro tja do konca življenja. Bil je zmeren in je tako učil tudi svoje otroke. Toda, pravijo, prekletstvo se ne da kar tako prelisičiti. V zraku je, ne pozna ne časa ne usmiljenja. In ko se enkrat uresniči, terja svoje do konca. Pravijo tudi, da potem sin France ni imel prave sreče. Oženil se je in imel otroke, pa je vse skupaj pobrala griža. Še drugič se je oženil, imel otroke, pri hiši pa ni bilo blagoslova. Rad se je družil z možaki in popival po več noči skupaj. Z vincem so tekli tudi denarci. Bili pa so tiste čase možaki drugačni. Bog in batina. Pravili so o starem Krevselnu, da je tri dni in noči skupaj popival in zapravljal, potem pa prišel domov in podil ženske okoli hiše, ker so po nerodi raztresle nekaj bilk sena po dvorišču. »Preklete babe, še grunt boste zapravile!« je vpil. Nekaj podobnega je bilo tudi z mladim Golobom. Pravijo, da pri hiši ni 'oilo sprave in da je na stara leta ležal zunaj v gnojnem košu, ko ga je prišel župnik zadnjič spovedat. Ni hotel v hišo, češ da je notri hudič. Kaj je s tem mislil, ljudje samo ugibajo. SMRT PLEŠE OKOLI VOGLOV Na Gradišču mpod sveto Ano je le nekaj hiš. Golobova izstopa že na prvi pogled. Res, da se že vidijo kamni izpod ometa, ki odpada, toda kamni so mogočni, kot bi šlo za srednjeveško trdnjavo. V ometu, kolikor ga je še ostalo, je videti luknje, ki so jih izvrtale krogle med zadnjo vojno. Tukaj okoli med vojno ni bilo šale. Zraven hiše stoji prav tako mogočen hlev, poleg velik svinjak, na razpotju nad hišo pa Golobova kapelica, v kateri je za ogrado še videti nekaj svetnikov. Dva angela, ki sta bila za zmikavte najbolj dragocena, sta že dobila peruti in izginila. Micka, vnukinja starega Goloba, najditelja zaklada, živi v napol zapuščeni hiši sama. Tri brate je imela in sestro. Tudi hčerko ji je dal bog, pa je izgubila že vse. Tudi zeta in vnučka. Prekletstvo je pričelo posegati v mogočni dom že med vojno. »Sem so hodili po mleko Italijani, ki so v dolini stražili predor pri železnici. Niso bili nevarni, le pod kiklo so radi gledali,« se spominja tistih časov. Tudi partizani so včasih prišli. Zaklali so prašiča v naši zidanici, prinesli sodček vina, tudi soli so izbrskali od nekod, potem pa je bilo veselo celo noč do zore. Ko so prišli Nemci, je bilo vse drugače. Utrdi- Zločin je bil kmalu pojasnjen. Jože je skupaj z mladoletnim Francijem tisti večer po- \ pival. Bila sta že v treh gostil- ' nah in pri tem popila kar precej brizgancev, piv in enci- I janov. V zadnji gostilni sta se spomnila, da bi bilo dobro, če bi se odpravila vasovat k dekletom v sosednji zaselek. Ker pa se na lastne noge nista zanesla preveč, sta razmišljala, kje dobiti prevoz. Spomnila sta se na Bradačevega Janeza in na njegov moped, katerega si je Jože že nekajkrat poprej »sposodil«. Med potjo do domačije sta se natanko dogovorila, kaj bo kdo počel. Mladoletni Franci se je s kolom spravil nad psa, Jože pa je stopil v svinjak, kjer je bil običajno spravljen moped. Toda tam ga ni našel. Stopil je še do kleti, ko se je na pragu pokazala gospodarjeva postava. Janez je urno odvezal psa, ki je stekel za mladoletnikom, sam pa je odšel za Jožetom. Zagrabil ga je, takrat pa je ta iz žepa potegnil nož in Janeza zabodel v gornji del levega stegna blizu dimelj in mu prizadejal 12 centimetrov globoko rano. Nož je prerezal levo stegne-nično arterijo in dvakrat prebodel veno. Žrtev je izkrvavela v nekaj minutah. Jožeta je senat novomeškega okrožnega sodišča na obravnavi, ki je vzbudila veliko zanimanja, obsodil na 4 leta zapora. Tožilec s takšno sodbo ni bil zadovoljen in se je pritožil nad višino kazni. Vrhovno sodišče je njegove razloge upoštevalo; menilo je, da prvostopenjsko sodišče ni dovolj upoštevalo obtežilnih okoliščin. Te so bili v prvi vrsti Jožetova nagnjenost k pretepom, njegova nasilnost ih brutalnost, prav tako pa dejstvo, da je bil zaradi tatvin že dvakrat kaznovan od sodnika za prekrške. V Ljubljani so mu zategadelj kazen zvišali na 5 let zapora. Jože je na vse načine skušal izposlovati nižjo kazen, pisal je tudi prošnje za pomilostitev, vendar so bile zavrnjene. Kazni pa vendarle ni odsedel v celoti, iz KPD Dob pri Mirni je bil na pogojno svobodo izpuščen kar leto in pol poprej, preden bi mu pote-klo’vseh pet za rešetkami dosojenih let bivanja. Skrivnost j! jev polenti ■ Prav danes je dopolnil devetdeseto leto življenja, pa bi mu jih le malokdo prisodil toliko. Jože Udovč iz Regrče vasi pri Novem mestu je korenjak, da jih ie pri teh letih le malo takih. Se vedno stopi do hleva pa tam malo pokramlja s svojo kravico, jo počisti in nakrmi, če je treba, pa okoli hiše stopi, da je vse lepo pospravljeno in urejeno. Kaj pa naj devetde-' setletnik pri tako dobrem zdravju sicer počne? Seveda veliko bere, pa pokramlja tudi z obiskovalci, čeprav mu sluh, to pa le mora priznati, nekoliko nagaja. In kje je skrivnost tako trdnega življenja? Jože Udovč ne dela s tem nobenih skrivnosti. Stegne roke, pokaže mogočne dlani in pravi: »To je tisto. Delo. Pa polento sem vedno rad kuhal in jedel.« Jože se je rodil 7. septembra 1899, skoraj tik pred tem stoletjem, v katerega je tako globoko zakorakal. Njegov oče je bil mali kmet v Gornji Radulji pri Bučki, poleg tega pa še zidarski mojster. Tako Jožetu ni bilo dano kaj dosti uživati mladostne radosti. Že z dvanajstim letom je stopil v očetove stopinje, od doma ga je odneslo zgodnje jutro, na posteljo je padel utrujen, ko je ob mraku prišel domov. Oče je zidaril s svojo skupino po bližnji in daljni okolici. Težaško delo je bilo to. Tudi za malega Jožeka. Mešati je bilo treba malto, obdelovati kamne, kajti le s temi so še takrat zidali, in nositi težke tovore na gradbene odre. »Že takrat sem se naučil kuhati polento, ki je bila v tistih časih pa tudi še dolga leta potem glavna zidarska hrana. Ljudje so bili takrat revni, pa niso zidarjev razvajali s pečenkami, kurami, obarami in golaži tako kot dandanes. Dela je bilo tudi takrat sicer dosti, zaslužka pa bolj malo. Pri polenti pa sem bil pravi mojster, pri zakuhavanju in pri zabeli. Potem pa sem jo s sukancem narezal na porcije in teknila je, da je bilo veselje,« pripoveduje Jože. Jožetov oče je bil veseljak, da mu ga ni bilo para. Še bolj kot zidarska kela je pela v njegovih rokah harmonika in malo ohceti in veselic v okolici je minilo brez njega. »Zato ga je pa tudi kmalu pobralo,« pravi Jože. On sam harmonike sicer ni nikoli igral, zato pa je s svojim pevskim darom razveselil in dopolnil že marsikatero druščino. Prva svetovna vojna je Jožeta še oplazila s svojim repom. Sedemnajstega leta je bil vpoklican, vendar je fronto k sreči vedno doživljal le kot grozeče daljno bobnenje. Prodirajočo avstrijsko vojsko je v konjeniškem spremstvu zasledoval do Piave. Prevažal je menažo, nato pa zbolel za mrzlico in poslali so ga v Šlezijo na zdrav - li so se v hišah, skopali jarke in bili sprva še kar vljudni, potem pa smo morali nenadoma vaščani spokati stvari in se preseliti v dolino. S sabo smo vzeli živino in nekaj posode. Ko smo po osvoboditvi prišli nazaj, smo dobili v hiši vse, kot je bilo. Ničesar niso vzeli.« Je pa po koncu vojne pobralo dva Golobova fanta. Ne samo Golobova, tudi Dolenjčevega, pa Kaferletovega. Nekaj časa so bili pri belih, po vojni pa so se zateki domov. Kmalu so jih prišli iskati in jih odpeljali. Dolgo ni bilo o njih nobenega glasu, potem pa se je začelo šušljati naokoli, da so v kraški jami pri sveti Marjeti blizu Hudega našli nekaj razpadlih trupel. Dolenjčeva mama pravi, da je po kosu blaga spoznala obleko svojega prvega moža. Štirje moški iz tako majhnega zaselka, to se že kar pozna. Kam so takrat domačini ali kdo drug zakopali bedne ostanke, ne ve nihče. Pravijo, da je bil v dolini takrat nekdo, ki se je zaklel, da jih bo iz maščevanja pobil vsaj dvajset. Štiri je pobral tukaj, koliko jih je še drugje, se ne ve. No, treba je bilo živeti naprej, delati. Jeseni so pri Golobovih pobirali krompir. Pri- pravljalo se je k nevihti, pa je šla sestra domov, da bi nakrmila živino. Umila si je roke in vrgla umazano vodo iz vedra čez prag. Takrat je treščilo z neba in sestra se je zgrudila. »Saj smo jo takoj odnesli na njivo in jo zakopali v zemljo, tako da je le glava gledala ven, pa ni nič pomagalo. Zemlja ni več potegnila ven, kar bi mogla. Tudi jezik smo ji vlekli iz ust, kot so rekli mati, pa je vseeno pomodrela in umrla,« pripoveduje Micka. Pravijo, da na tem hribu pogosto treska. Nekateri pravijo, da zato, ker je tukaj v bližini zakopano zlato tele, drugi zato, ker je v hribu veliko železne rude. Baje je še danes moč zaslediti ostanke talilnic, ki so jih uporabljali pradavni prebivalci. SAJ SE JE ZA OBESIT »Kaj mislite, ali bi se ne bilo najbolje obesiti?« čisto resno vpraša Micka. Sama živi v hiši, po kateri se sprehajajo strahovi. Imela je hčerko. Omožila se je, dobila pridnega fanta. Vse je kazalo, da bo domačija končno le izplavala iz prekletstva. Toda ne. Ko je bila hčerka noseča, je iz doline prišla črna vest. V bližini predora Micka pred hlevom je vlak povozil njenega moža. Spet je bila smrt pri hiši. Spet žalost. Iz te žalosti se hčerka nikoli ni prav izmotala. Tudi rojstvo sina je ni več rešilo. Dobila je tumor na možganih in umrla, ko je bilo otroku osemnajst mesecev. Micka je žalovala, obupavala, pa kaj je vse pomagalo. Potem je prišla socialna in ji vzela vnučka. »Kaj dosti se niti nisem borila. Kaj bi, sama, kmetija, pa še otrok. Hudo mi je bilo pa vseeno.« Mickin vnuček živi sedaj nekje na Dolenjskem, ima drugo ime in drug priimek. Micka ga od tedaj, ko je zapustil domačijo na Gradišču, ni več videla. Tudi ne ve, če bo lahko kaj dedoval po njej, ko je čisto v drugih rokah. Sicer pa, morda pa je to le način, da se znebi prekletstva, ki se je zgrnilo nad rodom. Smrt je po svoje brenkala tudi pri bližnjih sosedih. Stari Kaferle, za katerega so pravili, je tudi valil starodavne kamne iz svoje njive pri kozolcu v dolini, se je nenadoma obesil. Tudi pri Dolinarjevi mami, tisti, ki so ji tik po vojni ubili prvega moža, je kruto razdejala mladostni svet, ko ji je bilo komaj šest let. Oče je bil zvečer zdoma, mati je dala spat otroke in šla pomolst. Ko se je mala Marija malo pozneje zbudila, je mati ležala ob postelji, lasje so ji goreli, iz velike rane na lobanji pa so ji bruhali curki krvi. Ti so pogasili ogenj v laseh, sicer bi v leseni hišici vsi pogoreli. Kmalu je prišel oče domov in otroci so mu trepetajoč povedali: »Mati so mrtvi.« Kaj se je pravzaprav zgodilo, niso videli ne slišali. Nekaj dni pozneje so našli očetovega polbrata obešenega. Sodil si je sam. V žepu je imel pismo, v katerem je napisal, da je nameraval pobiti celo družino. Zakaj se mu je roka povesila pred spečimi otroki in ni mogel izvršiti krute namere, ne bomo zvedeli nikoli. Vzrok za sovraštvo je bil grunt, ki ga je dobil oče in brez katerega se njegov polbrat ni mogel poročiti z dekletom, v katerega se je zaljubil. DUHOVI SE SPREHAJAJO PO HRIBU V cerkvi pri sveti Ani seveda straši. To je vedel povedati ljenje. Tam je potem delal v kuhinji do razpada Avstro-Ogrske. Ni pa se še dobro udomačil v civilni obleki, že je moral »ajnrikati«. Tokrat je šlo za Koroško. Pa tudi tam fronte ni videl od blizu. Podpolkovnik Novak ga je vzel k sebi za purša in večino časa je tako preživel kar v Ljubljani. Tako je minilo sedem mesecev, pa je šel domov. Vendar tudi tedaj ne za dolgo. Zopet je moral v uniformo, tokrat starojugoslovansko. V njej je bil enajst mesecev, ki jih je preživel v konjušnici v Trnovem, kjer je popravljal in izdeloval usnjene konjske opreme. t s ( P Ko se je Jože končno le za vedno rešil vojaške uniforme, se je zopet preselil na gradbišča. Udinjal se je pri novomeškem zidarskem mojstru Hočevarju, pri katerem je napravil pomočniški izpit, in ostal pri njem vse do konca druge svetovne vojne. Takrat se je preselil h Gradisu, ki je postavljal industrijsko naselje v Bršljinu, kmalu zatem pa j® j prišel k Pionirju, kjer je bil tri- 1 najst let, vse do upokojitve, delovodja. Medtem se je Jože poročili11 si z ženo Ano iz Lešnice p®- - stavil domačijo v Regrči vasi-Bilo je to sredi dvajsetih let in takrat je njegova hiša stala še sredi sadovnjakov in polj, kis° se razprostirali med Šmihelom in Regrčo vasjo. V dolini je tekla bistra Težka voda, onkraj pa so zelenela grmska p°' lja. Dandanes je Udovčeva domačija sredi urbaniziraneg3 naselja, potok je le še umazana struga, na grmskih njivah pa se belijo prikolice in proizvodne hale. Za prijetne sprehode je le še malo prostora. Hi in Z ženo, ki je že pokojna, st3 -> -imela štiri otroke, sedaj pa se bo ob visokem jubileju pri J°' ne žetu zbralo že tudi šest vnm kov in sedem pravnukov. G®' sj, tovo bo na mizi precej dobrof- ^ če pa bo potomce Jože nau®1 | kuhati še polento, jim bo got°a rimske legije, ki gradišču o go niso mogle do živega. K° 'jj, so oblegani Latobikikončn ^ spoznali, da jim ni rešitve- ^ poklali otroke in žene- 'U zmetali čez okope, Pot „Je-planili na sulice in meče P^j. govalcev v zadnji obupu’ ^ Od takrat naprej, pravijo- ^ prekletstvo nad hribom- nj bršen del na trebanjski ga je požrl kamnolom, S^ji pa se, da ga bodo ob gr™e{. nove avtoceste pobrali š® e. Tudi sicer je sveta An® luknjana že od graditv® ^ lenjske železenice sem-urgK-govori celo šaljivi ljudski ^ za katerega pa se ne s P08 ie da bi ga zapisali na kop® (ji neverjetne, pa žalostnem resnične zgodbe. TONE V Nagrada na drsko Žreb je izmed reševalcev 32. najine križanke izbral NIKA SOMRAKA z Drske pri Novem mestu. Za nagrado bo dobil sodoben slovenski detektivski roman Vražji glas, kije s Podnaslovom Triler letos izšel pri “ladinski knjigi v zbirki Žamet. Kot Pisatelj je pravzaprav naveden pripo-, Vedovalec Aaron Kronski, vendar pa ¥ za njim skriva ustvarjalec Tomo Rebolj, ki se v predgovoru predstavi : ‘°t mentor. j Rešitev današnje križanke pošljite najkasneje do 18. septembra na na-|l p0v: Uredništvo Dolenjskega lista, .mova 3> 68000 Novo mesto, s Popisom KRIŽANKA 34. REŠITEV 32. KRIŽANKE Pravilna rešitev 32. nagradne kri-j ,e< brana v vodoravnih vrsticah, FILIP, VSEK, GAZI, ' ?r°-KUMBATOVIČ, MER, Al # NAGRADNA KRIŽANKA Streli so neizprosni Vse več Američanov v samomor s strelnim orožjem — Preveč zanesljivo in lahko dostopno kraji01 S° ^ut^e in ne J. J. ŠVAJNCER M A. MUNTHE n va)b°lj genialne misli in . ajgloblja vera ne morejo netl posnemovalcev. Svet je razdeljen na kavo in čaj ^Tje pravzaprav spoštovanje nečesa nepopolnega — Doma je na Kitajskem, fe._______največ ga pridelajo v Indiji, Angleži pa so njegovi prvi pivci__ ^vet.je razdeljen na najbolj različici JrTe’ ena manJ modnih ločnic, si ,ela človeštvo na dva delaje, s čim i ad* oziroma greni življenje: s ča-, m ali s kavo ali, kot pravijo Angleži, a or coffe«. Jugoslovani smo glede Na nadvse deficitarno ljudstvo, čaj, nrok/j-ne. Pravega> pijemo samo ob 1L ko 'n drugih bolezenskih nad-r» k ' ,,mo Pač kofetarji. Nič pa nam svet ■oe mal° pogledamo v ‘P«* daja, saj je, če drugega ne, , 0 starodavnejši od kavinega. j;-'4®8enda pravi, daje čaj izumil in-' kraljevič Dharma, ko je v iska- lu resnice prišel - —■‘■v« pl isci na Kitajsko, kjer je »ameraval počastiti velikega Budho. k ,. budističnimi meditacijami pa je nJh 6 - P.remagal spanec. Ogorčen , sy.°jimi človeškimi slabostmi, si na r,vič veke; ko so padle so se spremenile v zelene znam' ^arma jih je poskusil in za-n , .o takrat neznano čilost in sveži- CT uVulsucmmi meditacijami pa je irezal veke; ko so padle “a zemljo. -•suče. Dh znal do tak, Ejstiči so bili seveda čaj. Druga genda pa pravi> daje čaj iznašel ki_ v,, l lcesarShen ming. Taje pil samo ta Vm štetjem spet napa-z nr0pom’ “ v kotliček padli lističi PO!* "rma v cesarskem vrtu. Vola zlato rjavo barvo in ču- z net- ^ 50 v K°uicek padli lističi da grma v cesarskem vrtu. Vo-dnili. 0o°''a zlato rjavo barvo in čuki.0 ?r napisal jo je neki Lu Rita iti pa =>e še veliko stareJši’ rai) 5 jJa, daje zgodovina kulti vi— /.ih\,mju, uu ^. ...v« — dok"a . Ja stara vsaj 2.000 let. To domači in gostje kleče, skodelico sve- teri WUje tuc*i knjiga Tong Yue, v ka- čano primejo z obema rokama, jo tri-Štetj an8. \ue 'eta 50 pred našim krat obrnejo, nakar čaj izpijejo. Caj je 50 tak 0pi?uje’ kako je kuhal tu, kot seveda neoslajen. Japonci pravijo živa vi a* •'čaju-Oba evropska na- ljudstvom, ki čaja ne pijejo, »ljudje '■ 4; ^J'to je tea in čaj, imata kitaj- ražlitJ,a JC vekko vrst, načeloma pa lp5ZtSSa'IPn,em Osebni stražar Alarmnih naprav, ki naj bi zaščitile avtomobile pred vlomilci, je moč dobiti na trgu (predvsem seveda zahodnem) že celo vrsto, vendar bi tako praktično, kot jo je izdela neka firma iz Denverja v ZDA, težko našli. To je namreč prenosna alarmna naprava, prikladna, da v primeru nevarnosti zavaruje tako človeka kot avtomobil, ali bolje, preplaši vsiljivca, saj takrat, ko je sprožena, zažene tak hrup, da zbudi pozornost daleč naokoli. Naprava je velika približno kot električni brivski aparat. Lastnik jo v avtomobilu priključi v cigaretni prižigač in položi na vidno mesto na prednji polici. Vanjo v posebno tipkovnico vtipka svoje šifre in jo tako aktivira. Aktivirana naprava oddaja rahlo mežikajočo svetlobo, kar opozarja tatove, da je avtomobil zavarovan in daje bolje, da se ga izogibajo. Če se vrata avtomobila nasilno odpro ali tat razbije šipo, se prižge slepeča luč in prične glasno zavijati sirena, kar vsiljivca gotovo prežene. Alarmno napravo izključi lahko le oseba, ki pozna šifro. Zanimivo pri vsem tem je, da je napravica lahko tudi neke vrste osebni stražar, saj jo zaradi njene velikosti zlahka skrijete v večji žep plašča, v torbico ali aktovko. Za osebno rabo ima naprava posebne baterije, in če se lastnik znajde v težavah, mu je treba samo pritisniti na gumb in že se alarm sproži. Še cena: 129 dolarjev. Psihologi pravijo, daje samomor zelo pogosto človekov zadnji klic na pomoč. V težki depresiji hoče človek okolici pokazati svojo brezizhodno situacijo, zato ponavadi izbere tak način samomora, ki mu še daje iskrico upanja na preživetje. Statistike zatorej kažejo, da pride na dvajset poskusov samomora le eden, ki dejansko uspe. Prav zato so Američani presenečeni nad dejstvom, da se v ZDA velik odstotek samomorilcev odloča za strelno orožje. Kar 64 odstotkov moških samomorov in 40 odstotkov ženskih je storjenih s strelnim orožjem. Za samomor s strelnim orožjem pa je splošno znano, daje smrten kar v 92 odstotkih. Ko nastaviš cev pištole ali puške na uho in pritisneš na petelina, pravzaprav ni več rešitve. Američani imajo med zahodnimi državami sorazmerno velik odstotek samomorilcev. kar pa še najbolj zaskrbljuje njihove sociologe in psihologe, pa je dejstvo, da v osemdesetih letih število samomorov stalno narašča, zlasti med mladino pod štiriindvajsetim letom starosti. Tako je število uspelih samomorov na 100 tisoč prebivalcev od leta 1980, ko jih je bilo 11,9, v letu 1986 naraslo že na 12,8. V naši običajni predstavi o Ameriki je strelno orožje tam pač zelo običajna stvar. In resje lahko dostopno in v nekaterih državah si ne belijo dosti glave z lastništvom. K tej predstavi spadajo tudi oboroženi obračuni, ki smo jih tako vajeni videti v ameriških detektivskih serijah, zato je toliko bolj presenetljivo dejstvo, da je od vseh smrti, povzročenih v ZDA s strelnim orožjem, kar polovica takih, ko je bilo orožje naperjeno v lastno glavo; z naraščanjem števila samomorov pa kaže, da jih bo še več. Poznavalci pravijo, da je v zadnjem času v ZDA vse več samomorov storjenih pod vplivom mamil ali alkohola. Tekaški voziček Užitek za starše in otroke Naj se zdi še tako čudno, vendar je moč na trgu dobiti tudi voziček za tekače. Seveda prihaja izum iz ZDA, kjer se je v osemdesetih letih tek uveljavil kot ena najbolj razširjenih oblik rekreacije. Da ne bo nesporazuma: voziček ni namenjen tekačem samim, temveč njihovim otrokom, ki so še premajhni, da bi sami sledili staršem na tekaško stezo. Novinar Phil Baechler iz Washirtgtona, zagrizen tekač, se nikakor ni mogel sprijazniti s tem, da bi moral za svojega sinka vsakič iskati varstvo, ko so ga zasrbele noge. Pa je skonstruiral otroški voziček na treh kolesih, s katerimi seje brez težav spustil na tekaško stezo, pri tem pa je izredno užival tudi otrok. Ko je Baechler videl, da se tudi drugi zanimajo za njegovo pogruntavščino, je ustanovil firmo, ki proizvaja tekaške vozičke za trg. Sedaj je na trgu že več modelov, večinoma na treh kolesih, dolgih blizu dva metra in približno meter širokih. Na aluminijasto konstrukcijo, ki jo nosijo kolesa, je obešen otroški sedež tako, da blaži tresljaje tudi ob teku čez drn in strn. Celotna naprava tehta le deset kilogramov. Tekaški vozički gredo dobro v promet in jih uporabljajo tudi nekatere znane osebnosti, pravijo da celo angleški princ Charles in princesa Diana. zato so toliko bolj spontani in nepremišljeni. Veliko je tudi takih, kijih povzroči depresija ob ločitvi. Dostopnost strelnega orožja je v takih situacijah zato toliko bolj usodna. To kaže tudi primer ločenke, ki je v strahu pred nenadno negotovostjo v življenju dvakrat poskusila napraviti samomor, pa so jo obakrat rešili. Potem je šla v bližnjo trgovino, kupila pištolo in se ustrelila. Ker ni znala ravnati z orožjem ji je prodajalec celo sam porinil naboj v cev. Taki primeri vznemirjajo javnost in vse več je zahtev, da bi prepovedali nošnjo in prodajo orožja nepoklicanim osebam. Vroče kot v avtu na soncu V jeklenem konjičku, ki je počival na soncu, name-rili 83 stopinj C Rek »vroče kot v peklu« je sicer slikovit, vendar ga ni mogoče preverili, saj iz pekla ni verodostojnih poročil. Za Opisovanje hude vročine bi bila bolj zanesljiva metafora »vroče kol v avtu na soncu«. Verjeli ali ne, lo poletje so v avtomobilu, kije bil od zjutraj do enih na soncu, izmerili temperaturo več kol SO stopinj Celzija. Avto je pravzaprav topla greda, povprečen avlo modernega dizajna ima od 2,5 do 3 kvadratne metre oken. Pogled in pregled sla i/ takega avta res odlična, vendar dela veliko stekla tudi več preglavic. Pozimi je treba okna odlediti, poleti pa v avlo skoznje prihaja vročina. Pred dnevi, ko so bile temperature v Evropi do 30 stopinj v senci, je nekaj radovednežev postavilo , termometre v testne avtomobile, ki so stali v senci, na polsenci in na soncu. Izmerili so temperature od 42 do H3 stopinj Celzija! Verjetno ste se ob dotiku volana (la je praviloma črn) že kdaj opekli. Kako tudi ne, termometri so pokazali, da ima umetna masa volana temperaturo od 65 do K3 stopinj, tam. kjer je voznikova glava, pa je nepodkupljiva živosrebrna cevka pokazala od 45 do 70 stopinj. Zelo vroči so tudi sedeži, od 60 do 80 stopinj, relativno znosno pa je v avtu tam, kjer imamo noge, od 40 do 60 stopinj Celzija. Nihče Se ni bo/.al od dobrote. P. P. NJEGOŠ Kdor hoče živeti, mora najprej verjeli, da hoče in da je to dobro, da je smiselno in da bo preživel. Prav nobeno brisanje nosa ne pomaga. M. KMECL Ideologije nas navkljub našim željam za boljši svet vodijo neizogibno nazaj k starim paradigmam trpljenja. S. GRIFFIN Modrost nastopi šele tedaj, ko nam ni več potrebna. G. G. MARQUEZ Vsi napravljamo najboljši vtis v nekoliko zastrti svetlobi. Igor Fabjan: REKA IN PUŠČAVA 1 brez čaja v sebi«. To v prenesenem pomenu pomeni ljudi brez čustev in duha. Če je res tako, bi morali biti Angle- Iie g - -...... «j.«ucaj. ril IGU. ži nadvse poduhovljeno ljudstvo. Za Poj. “ve različni vrsti, ampak za čaj namreč velja, daje doma na Kitaj- °Pek predelave. Črni čaj je črn skem, da ga danes največ pridelajo v §uet u številkah PRODAJA AVTOMOBILOV 1.6 1.4 1.2 1 .8 .6 • 4 <2 I li ! ! L : J i< < S;l pn < I : ŠPANIJA FRANCIJA BRITANIJA ZRN ITALIJA dwp OMOBILI GREDO DOBRO V PRODAJO — Kot kažejo po-„0 , 0 Prodaji avtomobilov v Zahodni Evropi, je dober avto še ved-razUv**"0 prodajno blago. Graf tega tedna kaže prodajo v petih mij.; t,l'er°pskih državah, in sicer višina stolpca označuje število (v Hierii > Pr°dan*h avtomobilov v prvi polovici letošnjega leta, pri-so > u krivuUa pa kaže višino porasta prodaje v odstotkih. Povsod najv^,ežili Porast, v Španiji, ki hiti doseči najbolj razvite, pač Ko so zgradili jez, jo naraščajoča voda poplavila nubijsko deželo in prisilila tisoče ljudi, da so si poiskali nova bivališča. Južno od mesta se v puščavo zajeda širok asfaltni trak. Nikjer nobenega naselja, le enolično rjasto rumeni pesek in tu pa lam kaka vzpetina v daljavi. Po več kot 200 km smo naleteli na osamljeno kolibo, okoli katere so poleževali vojaki. Eden izmed živahnejših se je malo pokratkočasil s potnimi listi in za vsak slučaj pojasnil, da je cesta oziroma meja s Sudanom zaprta. Nas je zanimalo le bližnje svetišče Abu Simbol, ki ga je res vredno videti, pa čeprav si že sit vseh mogočih templjev. Vhod v svetišče stražijo štirje 25 metrov visoki kipi. V skalo vklesane mojstrovine so poslikane s podobami številnih faraonovih zmagoslavnih bitk. V majhnem prostoru na koncu svetišča sedijo trije bogovi in Ramzes II., ki se je enačil z njimi. Tempelj so zgradili starodavni mojstri tako, da vsako leto le 21. februarja in 21. oktobra žarki vzhajajočega sonca posvetijo skozi vhod preko velike dvorane do prostora, kjer stoji kip faraona. Sonce obsije Ramzesa II za nekaj minut in se zopet umakne za pol leta. Ta pojav so ohranili tudi po prestavitvi svetišča, ki bi ga drugače zalile vode naraščajočega Asuanskega jezera. Na srečo je tempelj izklesan v živo skalo, tako da so ga lahko razrezali na kamnite bloke in ga ponovno sestavili kakih 60 metrov višje. Tu se je končala najina pot proti jugu Egipta, saj v času katastrofalnih poplav in državljanske vojne v Sudanu nisva imela posebne želje, da bi pot nadaljevala v to sicer zanimivo deželo. Torej nazaj po že znani poti: Asuan, Luksor, Sohag in Asiut, mesto najine neprijetne izkušnje z drogo. Od tod pač vodi edina cesta d. Zahodnih oaz. Skušal sem se vsaj za silo namestiti na polovici sedeža, ki mi ga je prijazno odstopil domačin. Avtobus je že krepko zavozil v puščavo in vsake toliko časa podivjano poskočil, ko se je asfaltni trak brez opozorila končal v morju peska. Na srečo taki odseki niso bili dolgi, zato pa toliko bolj pogosti. Še zadnji ostanki rožnati' svetlobe so izginili za obzorjem in puščavo sta ogrnila noč in mraz. Spanec mi je odganjal klepetavi.učitelj angleščine, ki je bil videti presrečen dit je naletel na tujca. Iz mraka so se začele sramežljivo luščiti prve luči oaz. Kraj še zdaleč ni bil podoben moji predstavi o oazah. Zamišljal sem si prijazno vasico, obdano z gručo palm in izvirom hladne vode, okoli katere lenobno postopajo kamele. El Kharga pa je skoraj čisto navadno egipčansko mestece, le da ga od Nila loči preko 200 km puščave, peska in kamenja. Prebivalci so večinoma priseljenci. Vlada si od petdesetih let naprej prizadeva razviti celotno območje oaz in s tem priskrbeli zemljo in delo številnim družinam iz močno prenaseljenih mest v dolini Nila. Kar 90 odstotkov Egipta pokriva puščava, ki z obeh strani oklepa ozek zeleni pas ob Nilu. Vendar pa le kak odstotek Egipčanov živi v tem negostoljubnem okolju, večinoma v petih skupinah oaz, ki težijo globoko v Libijski puščavi. Videz precej dolgočasnega mesta poživlja stari del. Ulice okoli male tržnice navsezgodaj oživijo. Primitvne, dokaj bogato obložene stojnice vabijo s pisano ponudbo sadja in zelenjave. Seveda je mogoče najti tudi druge bolj ali manj potrebne reči, od pisanega blaga do množine meni nepoznanih začimb in dišav. Zidaki iz mešanice blata, slame in morda še česa, so že stoletja gradbeni material za najpreprostejše hiške. Bivališča so deloma zgrajena pod zemljo in povezana z-nizkimi predori, iz katerih vodijo v hiše lesena vrata. Prostori med tuneli so razmetani okoli brez pravega reda in dajejo prav zanimivo podobo. Mnogi so videti zapuščeni. Poseben način gradnje je nadvsem primeren za tukajšnje razmere, saj temperatura v poletnih mesecih presega tudi 50 stopinj Celzija. Na srečo v času najinega obiska ni bilo tako vroče, pa se je vseeno prilegel oddih v tu-nelčkih. Že samo meter globoko je bilo prav prijetno hladno. Edina neprijetnost starega naselja je prah, ki se neusmiljeno dviguje. S prenočiščem nisva imela težav. Zjutraj me je iz spanja prebudilo petje in kričanje. Premagala me je radovednost in stopil sem do okna. Hrup so zganjal otroci, ki so čakali na pričetek pouka. Vse deklice so nosile dolge modre obleke in bele rute, tako da so od daleč videti kot nune. Fantje so očitno bolj svobodni, saj niso nosili šolskih uniform. Kasneje sem zvedel, da se vsako jutro zberejo na šolskem dvorišču, se postavijo v vrste kot \ ujaki, razdeljeni po razredih m po spolu . dežurni poročajo VLOM — Neznanec je v noči na zadnji avgust vlomil v klet hiše Janka Badovinca z Jugoija. Po stopnicah seje vzpel v prvo nadstropje, kjer je vlomil v spalnico. Tam je vse premetal in verjetno iskal denar. Ni ga našel, zadovoljiti seje moral z nekaj kilogrami kave. OB ČELADO — Stane Majzelj se je 1. septembra pripeljal na kolesu z motorjem na Račje selo in parkiral jeklenega konjička v kleti hiše Antona Jeršina. Ko se je čez uro ali dve vrnil, je opazil, da mu je nekdo vzel varnostno čelado. KAMEN V TRGOVINO — Neznanec je v noči na 29. avgust vrgel kos betona v steklo Dolenjkine trgovine na Kolodvorski cesti. Steklo seje seveda razbilo, škode je za 6 milijonov dinarjev. Smrt motoristove sopotnice Potem ko je Bolivijka padla z motorja, jo je povozil osebni avto ZALOKE — Grk Stergios Totikos je 3. septembra okoli ene z motornim kolesom vozil od Ljublajne proti Zagrebu. V bližini vasi Zaloka je kolona vozil pred njim zaradi goste megle začela zmanjševati hitrost. Totikos je vozil preblizu; med zaviranjem ga je začelo na mokrem cestišču zanašati proti sredi ceste. Med zanašanjem je z motorja padla sopotnica Rosmary Belmonte Sa-to iz Bolivije. V tem trenutku je iz nasprotne smeri z jugom pripeljal Jure Pevec iz Ljubljane in povozil na cesti ležečo Satovo. Bila je tako hudo ranjena, daje umrla med prevozom v novomeško bolnišnico. Prijeli večkratnega požigalca? M. G. iz Novecja mesta osumljen, da je naredil za vec kot 6 milijard škode NOVO MESTO — Delavci UNZ Novo mesto so 27. avgusta priprli 32-letnega M. G. iz Novega mesta in ga 29. avgusta s kazensko ovadbo predali preiskovalnemu sodniku novomeškega sodišča. M. G. je utemeljeno osumljen, daje od 8. oktobra leta 1986 do 28. avgusta letos na območju Irče vasi in Drske namerno zažgal troje gospodarskih poslopij in dva kozolca. Osumljen je tudi, da je 19. maja lani zanetil požar v pisarni DO Krka-Izolacije, 29. julija letos pa naj bi zažgal skladišče Tovarne prikolic IMV. Ocenjujejo, da znaša revalorizirana škoda 6,16 milijarde dinaijev. Seveda novih. Preiskovalni sodnik je zoper M. G. odredil pripor. ZGORELA SENIK • IN SENO KOPRIVNIK PRI KOČEVJU — 31. avgusta okoli 15.15 se je vžgalo gospodarsko poslopje v Koprivniku, last KG-Govedoreja Kočevje. Pogorel je senik in z njim tudi 180 ton sena. Po nepopolni oceni je škode za okoli 200 milijonov dinaijev. Sumijo, da gre za samovžig. TUDI DELOVNO HALJO TREBNJE — Nekdo je v noči na 30. avgust na parkirišču pri motelu Putnik v Trebnjem vlomil v tovornjak Staklo-monta iz Sarajeva. Odnesel je dva zvočnika, nekaj orodja in delovno haljo. Škode je za milijon dinaijev. TUDI V BELOKRANJSKE ZIDANICE ČRNOMELJ — Črnomaljski miličniki so sporočili, daje bilo vlomljeno v zidanice Vlada Željka iz Črnomlja, Antona Belca iz Črnomlja in Franja Maroka iz Zagreba. Vsi trije imajo zidanice v Rodinah. Zadnjega ali prezad-njega avgusta je neznanec na vseh treh zidanicah razbil okna in sc splazil noter. Iz zidanic Željka in Belca je odnesel nekaj pijače, iz Marokove pa motorno žago, pijačo in cigarete. VLOMI V ZIDANICE LJUBEN — V noči na 29. avgust je neznanec vlomil v tri zidanice na Ljub-nu nad Drganjimi seli. Iz zidanice Terezije Pucelj iz Drganjih sel je vzel 20 litrov rdečega vina in 5 litrov slivovke, v zidanici Antona Plantana iz Vavte vasi je vse premetal, vzel pa ni nič, Martinu Vidmarju iz Vavte vasi pa je odnesel črno-bcli televizor. OB PUŠKO IN MOTORNO ŽAGO ČRNOMELJ — Neznanec je zadnjega avgusta razbil okensko steklo na delavnici Milana Zajca iz Svibnika. Potem ko se je splazil noter, je odnesel s seboj malokalibrsko puško in motorno žago. Škode je za 31 milijonov dinaijev. OB BRUSILKI NOVO MESTO — V nočina 30. avgust je nekdo vlomil v delavnico obrtnika Č. B. iz Novega mesta ter odnesel dva kotna brusilna stroja. Škode je za 25 milijonov dinaijev. Z NAPAKAMI DO HUDE NESREČE RIBNICA — Do hude nesreče je prišlo 17. avgusta ob 12.10 na magistralni cesti pri Dolenji vasi. 51-letni Miro Oražem iz Ribnice je peljal z osebnim avtom, na katerega je imel pripeto lahko prikolico, naloženo z deskami. Prikolico pa mu je začelo zanašati, da je z njo zapeljal na nasprotni vozni pas, po katerem pa je prav takrat pripeljal iz ljubljanske strani tovorni avto s prikolico, ki ga je vozil 23-letni Boris Gramec iz Pregrada na Hrvaškem. Po trčenju je tovornjak potiskal prikolico in osebni avto na travnik. Pri nesreči je bil Oražem hudo poškodovan, na vozilih pa je za okoli 60 milijonov škode. Miličniki, ki so prišli na kraj nesreče, so med drugim ugotovili še, da Oražmova prikolica ni bila atestirana in daje imela izrabljene gume; tovorni avto pa je prekoračil dovoljeno hitrost za 30 km in imel še različne gume. NA LJUBNU NI MIRU DOLENJSKE TOPLICE — Na Ljubnu so minuli teden zabeležili še četrti vlom v zidanico. V noči na 29. avgust je še neznan nepridiprav skoz okno zlezel v zidanico Boža Rojca iz Ljubljane in odnesel televizor Minirama, vrtalnik in še nekaj orodja. Škode je za 7 milijonov dinaijev. GABERJE — GABRJE — V slovenskem krajevnem leksikonu je najti kar deset krgjev z imenom Gaberje, prav toliko pa jih je napisanih brez e. Podgoijanska vas Gabije je le ena, česar pa očitno ne vedo postavljalci kažipotov. Pri gostilni Vovko na Ra-težu stojita dva. Tisti iz šentjemejske strani je starejšega datuma in je pravilno zapisan kažipot, iz novomeške, ki so ga postavili pred kratkim, pa ima očitno eno črko preveč. Gabrčani se pritožujejo tudi nad avtobusaiji in še nekaterimi drugimi, ki napačno zapisujejo ime njihovega kraja. (J. P.) IZSILJEVANJE — Hinko Grdun iz Novega mesta je 31. avgusta vozil z osebnim avtom od Novega mesta proti Mačkovcu. Ko je pripeljal v križišče s priključkom, ki pelje na magistralo, je hotel zaviti v levo proti priključku. Takrat je po prednostni cesti iz trškogoiske smeri na motorčku pripeljal Aleš Kirn s Sevnega. Grdun je trčil vanj in ga podrl. Kirna so odpeljali v novomeško bolnišnico. ZARADI OLJA — Thomas Schmid-berger iz ZR Nemčije je 28. avgusta po- poldne vozil z osebnim avtom iz Melike proti Novemu mestu. Ko je pripeljal v ovinek v bližini Koroške vasi, gaje zaradi razlitega olja na mokrem vozišču zaneslo na levi prometni pas. Takrat je iz nasprotne smeri z osebnim avtom pripeljal Karl Korbar iz Gornje Brezovice. Avtomobila sta trčila. Huje ranjen je bil sopotnik v Korbaijevem avtu Janez Medle iz Šentjerneja, v novomeško bolnišnico pa so odpeljali tudi potnico iz nemškega avta. 14 BOMBE NA TRŠKI GORI — Pri adaptiranju podstrešja trškogorske cerkve so delavci Zavoda za naravno in kulturno dediščino iz Novega mesta našli več kosov zelo dobro ohranjenih eksplozijskih predmetov iz druge svetovne vojne. Gre za pet ročnih bomb »paradajzaric« in dve mini za minometalec kalibra 81, vse italijanske izdelave. Najdbe je prevzel Janez Štrukelj, pirotehnik občinskega sekretariata za ljudsko obrambo. Ker domnevajo, daje na podstrešju še več nevarnih predmetov, ga bodo preiskali z detektorjem. (Foto: T. Jakše) Ropanje bo uzakonjeno Nezakoniti črnomaljski odlok o nadomestilu za uporabo stavbisča bo potrdila republika ČRNOMELJ — Meseca aprila letos je Franc Drganc iz Semiča na občinsko skupščino naslovil vprašanje, ali je zakonit občinski odlok o plačilu nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in njegovo uveljavljanje na tistih območjih, ki ne izpolnjujejo vseh pogojev, ki jih sicer določa zakon o stavbnih zemljiščih. Zakon namreč pravi, da se za uporabo stavbnega zemljišča plačuje nadomestilo na območju mest in naselij mestnega značaja, na območjih, ki so določena za stanovanjsko in drugačno kompleksno gradnjo, tam, kjer je sprejet prostorski izvedbeni načrt, ter na drugih območjih, ki so opremljena z vodovodnim, kanalizacijskim in električnim omrežjem. Tako torej zakon, doslej veljavni črnomaljski občinski odlok pa zavezuje občane, da plačujejo nadomestilo tudi na območjih, kjer niso izpolnjeni vsi pogoji, navedeni v zakonu. Tako na primer tudi v delu Semiča, ki nima urejene kanalizacije, zato je po sedanji republiški zakonodaji odlok nezakonit, česar se v črnomaljski občini dobro zavedajo in so priznali tudi na aprilskih sejah komiteja za družbeni razvoj in izvršnega sveta. Zaradi tega bi morali v Črnomlju nujno spremeniti odlok, s tem pa bi bil sklad stavbnih ODPELJAL TOVORNJAK S PRIKLOPNIKOM KOČEVJE — V noči od 27. na 28. avgust je zaenkrat še neznan storilec odpeljal tovornjak s priklopnikom last Avto Kočevje, ki je bil naložen s steklom in parkiran pri kočevski železniški postaji. Vozilo so nato našli nepoškodovano v Klinji vasi. Neznanemu izposojevalcu so miličniki na sledi. ZGORELA BARAKA KOČEVJE — 4. septembra okoli 2.30 je izbruhnil požar v Slovenski vasi. Vnela seje lesena baraka, last I. M. Sosedje so rešili iz barake vrednejše predmete. Zgorel je še del drvarnice soseda T. M. Škode je za okoli 20 milijonov dinarjev. Kaže, da je do požara prišlo, ko so v baraki kuhali hrano za prašiče, po končani kuhi pa razbrskali žeijavico, kije deloma padla tudi med trske in tam tlela, dokler hi zagorelo. RUS NA TRAVNIKU RIBNICA — Do hude nesreče je prišlo 17. avgusta ob 16.30 pri Jurjevi-ci. 24-letni Mirko Rus iz Dolenje vasi je vozil po lokalni cesti. Na nepreglednem ovinku gaje začelo zanašati, daje zape-ljal z avtom na travnik in se prevrnil. Voznik je bil huje poškodovan, na vozilu, kije last GG TOK Ribnica, pa je bilo kar za okoli 70 milionov dinarjev škode. zemljišč ob petino sredstev, ki pa so tako in tako že sedaj dokaj skromna. Vendar vsaj za sedaj v Črnomlju odloka ne bodo spreminjali, saj je pred sprejemom v republiški skupščini — seja bo 27. septembra — sprememba Zakona o stavbnih zemljiščih, ki se tiče v občinskem odloku sporne določbe. Kot je zapisano v predlogu spremembe zakona, ki je objavljen v Skupščinskem poročevalcu, naj bi odslej plačevali nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč tudi tam, kjer nimajo urejene kanalizacije. Tako bo doslej sporni črnomaljski občinski odlok, če bo sprememba seveda sprejeta, dobil zakonito podlago. M.B.-J. VLOM V AVTO NOVO MESTO — V noči na 29. avgust je nepridiprav vlomil v fička, ki gaje imel Jože Starič iz Trebnjega parkiranega pri železniški postaji v Novem mestu. Izginil je radiokasetofon. Z MOPEDOM V AVTO LOŠKI POTOK — 24-letni Lado Bartolj iz vasi Hrib je 19. avgusta vozil iz Malega Loga proti Hribu s kolesom z motoijem. Pri bencinski črpalki je zapeljal na levi vozni pas, po katerem je takrat pripeljal nasproti z osebnim avtom Branko Mohar, 27 let, iz Malega Loga. Pri trčenju seje Bartol hudo poškodoval (zlom noge), na vozilih pa je bilo za okoli 3 milijone dinaijev škode. Dva mrtva zaradi vožnje po levi Voznik tovornjaka kljub zaviranju ni mogel pre-prečiti nesreče NOVO MESTO — Matija Blatnik iz Dobindola je 29. avgusta dopoldne vozil s tovornjakom od Cerovega Loga proti Mokrem Polju. Ko je pri Pristavi pripeljal v levi, delno pregledni ovinek, mu je iz nasprotne smeri po levi z osebnim avtom pripeljal Alojz Junc iz Gor. Mokrega Polja. Blatnik gaje opazil in s tovornjakom takoj zavil v desno in začel zavirati, vendar nesreče ni mogel preprečiti. Vozili sta trčili. Tovornjak je rinil osebni avto še skoraj 20 metrov. Sopotnica v osebnem avtu Nežka Šušteršič iz Zapuž je umrla na kraju nesreče, voznik Alojz Junc pa med prevozom v novomeško bolnišnico. Huje ranjena je bila Irena Junc, ki je tragičnega dne ravno praznovala prvi rojstni dan. Kam z nevarnimi odpadki? Rešitev za INKOP, v LIK ter za Melamin in Tekstilano pa še ne — Mozeljsko odlagališče ni primerno KOČEVJE — Po predpisih so nevarni odpadki razvrščeni v tri kategorije: v prvi so posebno nevarni odpadki, kijih v občini Kočevje ni: v drugi so nevarni odpadki, če jih je iz posameznega vira letno nad 200 kg (sem sodijo odpadki iz INKOP-a in LIK-a); v tretji pa so posebni odpadki, kijih je dovoljeno odstranjevati skupaj s komunalnimi odpadki in če je potrebno, po njihovi poprejšnji obdelavi (sem sodijo odpadki iz Melamina in Tekstilane). V INKOP-u nastaja galvanski mulj, ki vsebuje trovalentni krom, cink in nikelj. Teh odpadkov je na leto okoli 1.500 kg in jih shranjujejo začasno v okviru podjetja, nato pa jih uničijo v opekarni Straža. Tako je INKOP zadevo primerno rešil. V LIK nastane okoli 250 kg nevarnih odapdkov (lak in lužilo) na teden, kijih sežigajo v okviru svojega podjetja. To sežiganje pa povzroča onesnaževanje zraka, kar ni v skladu s predpisi. Kemična tovarna Melamin povzroS s svojo dejavnostjo odpadke tretje ka|c' gorije, in sicer do 40.000 kg tekočih m še do 100.000 kg trdih odpadkov n* mesec. Odvažajo jih na osrednje kočej' sko odlagališče pri Mozlju. Na isto odlagališče vozi svoje posebne odpadke in sicer okoli 11.000 kg na mesec, kočevska Tekstilana. Po predpisih se odpadki tretje kategorije lahko odstranjujejo z odlaganje? j ali sežiganjem. Odlagati jih je dovojf no na odlagališčih z nepropustno p00" lago, ki imajo zagotovljeno odvajat? meteornih vod ter zagotovljen nad#: nad iztokom izcednih vod. Vsega KjF in še nekaterih drugih pogojev pa od* gališče pri Mozlju ne zagotavlja. Inšpekcijske službe ugotavljajo, daj* nujno poskrbeti za novo odlagali** odpadkov (ker mozeljsko ni primera?) podjetjih pa preiti na boljše nafl? iirunia nrpuma in r\H1aoflniE 0** zbiranja, prevoza in odlaganja padkov. j pRjMC Republiški sekretariat za pravosodje in upravo KAZENSKI POBOLJŠEVALNI DOM DOB PRI MIRNI objavlja prosta dela in naloge: 1. 2. 3. 4. 5. 6. VODJA SEKTORJA ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI - INŠTRUKTOR VODJA NABAVE GLAVNI TERMINER - INŠTRUKTOR MENTOR LIKOVNE DEJAVNOSTI SKUPINOVODJA V PEKARNI - INŠTRUKTOR POOBLAŠČENA URADNA OSEBA I; Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: Pod 1. — da imajo visoko izobrazbo strojne ali druge ustrezne smeri. organizacijske sposobnosti, znanje tujega jezika in 4 leta delovnih izkušenj. Pod 2. — da imajo višjo izobrazbo ekonomske ali ustrezne tehnične smeri, organizacijske sposobnosti, znanje tujega jezika m J leta delovnih izkušenj. Pod 3. — da imajo višjo izobrazbo proizvodno organizacijske ali ustrezne tehnične smeri in 3 leta delovnih izkušenj. Pod 4. da imajo višjo izobrazbo likovne smeri, program za uspO' sabljanje ali izpopolnjevanje in 3 leta delovnih izkušenj. Pod 5. — da imajo srednjo (štiriletno) izobrazbo živilske smeri (pek), izpit iz higienskega minimuma in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj. Pod 6. 'l\ — da imajo srednjo (štiriletno) izobrazbo penološke ali drug® ustrezne smeri ali srednjo (triletno) izobrazbo ustrezne srn®' ri s pogojem, da ob delu končajo srednjo penološko š°'°’ moški z odsluženim vojaškim rokom in eno leto ustrezni delovnih izkušenj. Za objavljena dela in naloge pod 1., 3., 4., 5. in 6. se šteje zav®' rovalna doba s povečanjem 12/16 mesecev. . 0 Od kandidatov pričakujemo ustrezne moralne lastnosti, aktivo znanje slovenskega jezika, da niso obsojeni za kaznivo dejaPr ali v kazenskem postopku. Kandidati bodo opravljali psiholos preizkus s testiranjem in razgovorom. , Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim a® j lovnim časom. Kandidatom nudimo po dogovoru samsko ® družinsko stanovanje. efi. Prijave z življenjepisom in dokazili pošljite na naslov: KAZp\ SKI POBOLJŠEVALNI DOM DOB PRI MIRNI, 68233 MIRNA.v osmih dneh po objavi. 499/36 1 h Vlili IV. n H'iii 'Krc, 'Hill I11111 'ti/v Kus "itii Bil, liči, luž, Ki*, čili, I11/.11 MlV Ni Puh 'vij. Telefoniada »Ej, ti, to pa ni slaba ideja,« ^ vzkliknil No, papeža sem Potem ko sem ves pretekli teden in še naslednjega pol po tri ure brezuspešno vrtil telefonsko številko nekega podjetja p Ljubljani so mi pričeli počasi popuščati živci Tistim mojim sodelavcem p sosednjih pisarnah, ki so tudi želeli klicati ven in so več čas prežali kdaj bom za hip odložil slušalko, pa morda že prej. Tako je to, če telefoniraš kam iz našega konca Dobesedno sem se, kot se reče, usedel na telefon. Od jeze nad stalno zasedenimi zvezami sem sklenil da bom zapisal p dnevnik dela koliko časa sem telefoniral pa sem se že isti trenutek premislil To bi lahko prebral naš organizator dela v podjetju, ki vedno nekaj brska po naših poročilih in analizira Prav gotovo bi mi takoj znižal ponderza izračun osebnega dohodka sej je znano, da telefonisti nikjer nimajo visokih plač »Presneta lumparija!« sem obupan zarohnel »Seveda p vsako hišo telefon linje pa kar stare!« Tudi moj sodelavec p pisarni je bil že prav na koncu s potrpljenjem zaradi slednega zvonjerja in mojih jeznih pripomb. Pa je bruhnilo k njega »Prej bi verjetno dobil papeža v Rimu ali pa edo našega predsednika predsedstva p J izločil čeprav bi se tudi z pogovoril kar po domače, ker n'enT. pa sem dejal ... v »Peš kaj, dobi no tisto števu*# Beogradu, pa bom poizkusil« P™, dan sem najprej za ogrevanje vnel staro številko, potem pa P0* p. "bi, un,„ '"ctl "si Vte Jusi še tisto, ki mi jo je sodelavec rese f skrbel Že pri drugem poizkusu SKroeL ce pn arugem slušalki nekaj zaškrtab in PffzL ženski glas je p srbohrvaščini zaPer tel »Tu pisarna predsednika Pn »č l.i • stva« Pošteno sem se prestrašil in senečenja me je kar stisnilo v »Oprostile, napačna številka« zajecljal in hitro odložil slušalko- j Kaj pa naj bi drugega tudi Naj bi mar predsednika Hujo^fL^ kako imamo pri nas slabe zveze? Morda pa je bila za drujF^o de pe to kar prava številka in se"1 veti( Koč ?Kuš fe rst n a zamudil priložnost .mČAH SLAVKO KLANCI^ Slovenij® Moja de H Sov DOLENJSKI LIST Št. 36 (2090)»7. septembra * ;I6' iin/ na JI S te- J »e eof f Bogastvo, ki propada (Ne)športni objekti v trebanjski občini TREBNJE — Športno-rekreacij-skih objektov v trebanjski oblini je Po številu kar precej. Vsak kraj, ki ‘tna osnovno šolo, ima tudi telovad-nico in igrišče, poleg tega je v Trebnjem še smučarska vlečnica, na Mirni bazen, na Veliki Loki in v Mokronogu pa teniška igrišča. Ima-m° ddi precej lovskih koč, ki so na odličnih mestih in bi bile primerne 20 razvoj športnorekreacijske dejavnosti Toda s številom ljudi, kise s sportnorekreativno aktivnostjo res ukvarjajo bodisi redno, bodisi občasno. ne moremo biti zadovoljni Poklja se vprašanje, kaj ljudi poleg vse nižje življenjske ravni še odvm-ca °d tega, da bi del svojega prostega časa preživeli aktivno ati pa vsaj v naravi Res je, da je organizacija T°rtnorekreativnih dejavnosti v tre-oanjski občini zelo pičla (čast neka-e,}m izjemam), kar pa ne more biti eaini vzrok za to, da se ljudje tudi ontizase ne ukvarjajo z rekreacijo. Skrb za športne objekte v tre-anjski občini ni ravno na zavidljivi avnt Nikogar ne privlači da bi se ekreiral ali pa preživljal svoj prosti os, ki gaje čedalje manj, na zane-'norjenih objektih. Po propadu tre-,,?nJs,ega bazena propada še mirn-l. ki je bil včasih v poletnih esecih pravo shajališče ljudi iz ce-‘e občine in tudi od drugod Tre-ounjska vlečnica delno zaradi vsa-tetnega pomanjkanja snega, delno PO zaradi malomarnosti in brez-onznosti vse bolj sameva in je vpra-anje njene tehnične usposobljeno-igrišča ob osnovnih šolah niso VZOr &,oče in brezhibnosti entška igrišča se odpirajo šele v 8‘ polovici sezone, ko ljudi že . ne vejelje do tega športa, poleg r~'J?-,.javnos'še m organizirana. nt*1 oz- upravljavci lovskih koč Paza razvoj rekreacijskega turizma o zainteresirani in tudi niso pri-P ovljeni ponuditi kaj novega. Po- sebno poglavje pri tem je trebanjska telovadnica, ki bi ji lahko rekli tudi športna dvorana. To ime pa zasluži le zaradi svoje velikosti, kajti glede na napake, ki so bite storjene že pri gradnji, se težave vlečejo v nedogled, škoda pa je vse večja. Rešitve se seveda ne bodo ponudile same od sebe. Zato bi bilo potrebno tudi posameznikom omogočiti, da s svojo ponudbo obogatijo telesnokultumi utrip naše občine. Ne bi smeli dovoliti, da vedno ugotavljajo, kako se vlaganja na tem področju ne izplačajo, ampak bi jih morali v tem podpirati Športna rekreacija in turizem sta namreč čedalje bolj sorodni dejavnosti Tudi delovne organizacije, ki so s svojim deležem vedno sodelo vale pri gradnji teh objektov, bi morale v tem videti neki smisel, ne pa da vlagajo nepovratna sredstva zaradi tega, ker morajo. Zato je nesmiselno, da bi se spuščali v no ve naložbe, kajti najprej je potrebno izkoristiti kapacitete, kijih že imamo. Gre za to, da bi tisti ki vlagajo v izgradnjo oz. adaptacijo teh objektov, imeli tudi pravico do upravljanja oz. razpolaganja z njimi Poleg tega bi bilo potrebno zastaviti vprašanje odgovornosti in to ne le moralne. Precejšen del športnih objekto v je zgrajen s pomočjo samoprispevka. To pa je nikogaršnji denar in ponavadi se skrb za objekte konča s slavnostno otvoritvijo. Skrb pa bi se morala takrat šele začeti, vendar po vnaprej predvidenem scenariju, da bi se natančno vedelo, kaj mora kdo delati in kam se bo stekal pridobljeni ali izgubljeni denar. Ne sme prihajati do tega, da se športnorekreacijskim objektom spreminja njihova namembnost ali da jih nihče ne uporablja. Služijo naj svojemu namenu, ali pa naj jih ne bo. MARKO GRANDOVEC Zdrahe v sevniškem rokometu Člani in trener izsilili odstop vodstva RK Sevnica — Vsi mladinci in trener F. Špan zdaj v Radečah — Sevniški Partizan ima blokiran račun SEVNICA — Zlati časi sevniškega rokometa, ko je moštvo iz dovčei ajšnje rokometne province pod vodstvom treneija Jožeta Šilca v evforičnem naletu krenilo na zmagoslavni pohod na vrh slovenske rokometne lige in se kosalo celo v 2. zvezni ligi z objektivno mnogo močnejšimi tekmeci (upoštevaje zlasti njihovo gmotno zaledje, že kar polprofesionalnost pri organizaciji kluba), so zgolj še prijeten spomin. Po najnovejših zapletih, ko so trener prvega moštva Miran Štojs in igralci v začetku avgusta s peticijo zahtevali odstop predsednika kluba Franca Sotoška, tajnika RK Edija Rauteija in trenerja mladincev Franca Špana, pa kaže, kot da so ti spomini le še lepe, neponovljive sanje. Na sestanku, ki ga je sklicala ZTKO Sevnica, da bi zlasti s pomočjo nekdanjih najboljših igralcev sestavili novo upravo RK, je seveda igralce, ki so žrtvovali za sevniški rokomet nešteto ur zanimalo, kaj je pripeljalo do škodljivih zdrah v klubu. In ali je bilo res potrebno ob obeh funkcionarjih (zdaj že bivših) drezati še v ne- IKAR TRETJI BRDO PRI KRANJU — Na jugoslovanski kasaški prireditvi na Brdu je v av-tostartu za 3-12-letne kasače zasedel Pan-to (Križmanič, Otočec) s časom L24.6 drugo mesto, Briška II (Radkovič, Šentjernej) je bila tretja. V dirki časovni handi-cap za 2-letne kasačeje na 1.600 m dolgi progi Nuška (Vivod, Šentjernej) zasedla 1. mesto. V malem finalu je bil Ikar (Les, Šentjernej) s časom 1:22,8 tretji. KRNČEVA TRETJA NOVO MESTO — Kolesarji novomeške Krke so nastopili pred kratkim na več dirkah in posegli po vidnih uvrstitvah. Poglejmo nekatere rezultate s posameznih tekem: Kranj, prvenstvo Slovenije: pionirji — A (2.000 m): 1. Hauptman (Rog). 2. B. Filip, 3. U. Murn (oba Krka); pionirji — A (500 m): 1. U. Murn, ...6. B. Filip (oba Krka); državno prvenstvo: člani: 1. Robič, 2. Šebenik, 3. Božič (vsi Krka); sprint: mL mlad. 1. Murn, s. mlad. 1. Eržen, čl. 1. Šebenik (vsi Krka); proga 1.000 m: čl. 2. Šebenik, (st. mlad. 1. Kranjec (oba Krka). Na kriteriju v Grosupljem so novomeški kolesarji zasedli po posameznih kategorijah po eno prvo, drugo in tretje mesto. Tretja je bila v ženski konkurenci tudi Krkašica Krnčeva. dvomno_ uspešnega trenerja mladincev Franca Špana. Medtem ko se je predsednik kluba sprva odločno upiral vsakršni pobudi, da bi odstopil, in je zaman skušal predstaviti program dela, ki temelji na pomladitvi članske vrste z obetavnimi mladinci, sta tajnik kluba in trener mladincev takoj ponudila odstop. Predsednik kluba je vztrajal pri programu, ki ga je sprejela uprava, a ga pravzaprav nihče ni hotel poslušati, zato je tudi sam odstopil. Odstop uprave kluba pa je pojasnil tudi po sevniškem radiu. Dobro je vprašal Tomo Svažič na omenjenem sestanku, koliko je bila mladinska ekipa kriva, da člani ne bi delali. Pravega odgovora namreč ni bilo. Dejstvo je le, da so člani in mladinci delali v zelo slabih gmotnih razmerah, ko so se na tekme vozili na svoje stroške in so imeli komaj dovolj žog in copat. Člane je ob tem popadla jeza (ali morda celo nekakšno ljubosumje!?), češ za potovanje mladincev v Italijo na nepomemben mednarodni turnirje denar, za klub pa ne. Mimogrede: o sodelovanju mladincev na turnirju v Te-ramu in o tem, katera podjetja in obrtniki so prispevali denar, smo že nekaj pisali in tudi o tem, da veliko prispevajo za tako pot v tujino tudi starši mladincev. Trener Špan omenja, daje fantom, ki so trdo delali in uspešno predstavljali sevniški rokomet pri nas in na tujem, treba vsaj nekaj VELIK USPEH NAJMLAJŠIH MURSKA SOBOTA — Na 20. odprtem prvenstvu Murske Sobote v namiznem tenisu za pionirje so mladi igralci iz Novega mesta dosegli izvrsten uspeh. Med 110 igralci iz 25 klubov iz Slovenije, Hrvaške in BiH so med mlajšimi pionirji zmagali v ekipnem tekmovanju in osvojili prva tri mesta med posamezniki: 1. je bil Retelj, 2. Miklič in 3.-4. Kralj. ODLIČEN TEK FABJANA V ITALIJI lan^Ry<^ MESTO — Matjaž Fab-klubu - nov°meškega atletskega rodn»'Je ay?usta na velikem medna-tekn Tlmgu v Ravenni v Italiji v doht-r U metrov dosegel zelo lekaZ nrcz.u .lal 3:50,69. Fabjan, sicer I c(i,na do ge proge, je letos prvič na ““'g' progi dosegel čas pod 4 najM«?!'v '*awnili Pa je svoj doslej kar/iv T'llal na 'ej progi izboljšal in i/Cr . sc^unti Ta njegov napredek tud, i!^n,'/czullat obeta v tej sezoni kom ' j5anje njegovih osebnih re-Prilo';V V lLkih nu 3*5 in 10 km. Prvo lelsk„.?>Sl ^o 'mel že to soboto na ulila j (j()("|)llll'gu v krstu, kjer bo tekel Iz Siska z dobrim rezultatom Ekipna zmaga novomeških modelarjev na zveznem tekmovanju za pokal železarne Sisak — Maksimalno število točk — Težave s prevozi — Po sponzorja SISAK — Po pričakovanjih so modelarji Aerokluba Novo mesto na zveznem tekmovanju za pokal železarne Sisak 2. septembra spet posegli po uvrstitvah prav pri vrhu. X Wv?.?METN,H IGRIŠČ In LA ~ ELAN <0:°) ...*<;<>«■< A Nogometaši no- Porcdiuih'* ana M,.se lutl'1 drugega zatem kou,' letovanja vrnili s točko, po-'Kn>. Elanov- v!st n'! ,,LSV"|n "al"8«>- Nelepše, pri-Kostreve . jc v 60 minuti zapravil fini vran,’,;,! Sc Jcsam 'našel pred doma-•"žnost aJc preveč okleval in pri- Sn v N,*-( P,a.Vala P" VIKli Novom^ani V skupini jadralnih modelov so ekipno dosegli 1. mesto z veliko prednostjo. Dosegli so 3780 točk, kar je naj večje možno število, tak uspeh pa je redkost celo pri ekipah na svetovnih prvenstvih. Dosežek govori o tem, da novomeški modelarji sodijo v državni kakovostni vrh, kar so dokazali z uvrstitvami v posamičnih nastopih. Tuje bil Darko Bauer prvi, Danijel Terlep je zasedel 4. mesto,_za mesto slabši je bil Slavko Može, Borut Zulič pa je zasedel 7. mesto. V tekmovanju z modeli na pogon z. gumo je osvojil Damjan Zulič 8. mesto, Jože Kobe pa 11. Če so tekmovalni dosežki dobri, pa po ocenah poznavalcev to ne velja za razmere, v kakršnih novomeški modelarji krčijo pot do dobrih rezultatov. Kar zadeva podmladek, si modelarji Aerokluba Novo mesto ne delajo sivih las, saj upajo, da bodo vzgojili nov rod tekmovalcev v precejšnji meri že na tečajih modelarstva, ki so jih fantje doslej vodili za začetnike zastonj. Bolj jih skrbi dejstvo, da imajo kljub vrhunskim rezultatom še zmeraj velike probleme s prevozi na tekmovanja. Čeprav razpolaga Dolenjski letalski center, v okviru katerega deluje Aeroklub Novo mesto, s primernim kombijem, ki bi zelo pocenil prevoze na tekmovanja, so modelarji le redkokdaj deležni te ugodnosti. Zmeraj se najde kup »vzrokov«, zakaj mora kombi ostati na letališču, modelarji pa se na pot po Jugoslaviji odpravljajo s svojimi avtomobili ali pa so prisiljeni izbrati še dražje načine prevozov. Ob da- Z NOGOMETNIH IGRIŠČ MEDVODE—ELAN 1:1 (0:0) MEDVODE — V 5. kolu prvega kroga III. skupine pokala NZS so Novomeš-čani igrali neodločeno z Medvodami. Minuto pred koncem prvega polčasa so povedli gostitelji, točko pa je Elanu zagotovil Gabrič 4 minute pred koncem srečanja. Poročila iz Medvod povedo, da so imeli oboji še nekaj priložnosti za zadetek, in tako neodločen izid ustreza dogodkom na igrišču. i po vodi. Novomeščani napravili odličen vtis, kar aplavz objektivne domače Kg r' -...........”"JUK ,0EnU) 3 , ’m Kostrevc. F.lanovci bodo "k"ov|jen,.„ a ..n£no odigrali doma na i 'griSČlJ sladl<)na Bratstva in I 8t5tf8K^J32S II ss^-ss.tssigses: 'j M. GORENC 1 Popič1),110 SKUŠAL koJaviti zamujeno Prvak potuje v Ameriko Zlatko Gregorič bo nastopil na svetovnem prven-stvu v Kontaktnem karateju — K obrtnikom SEMIČ — Zlatko Gregorič iz Semiča bo odpotoval z reprezentanco 30. oktobra na svetovno prvenstvo v kontaktnem karateju — Kick Boxen v Atlantic Cityju. Belokranjski karateist se je doslej že udeležil enega svetovnega prvenstva, in to v Miinchnu, sodeloval pa je tudi na evropskem prvenstvu v Benetkah, kjer seje uvrstil med prvo deseterico. Leta 1985 je prvič osvojil naslov najboljšega v državi in ga je do sedaj uspešno branil. »Za svetovno prvenstvo se bom moral pripravljati tehnično in kondicijsko dvakrat na dan. Medtem ko me kondicija ne skrbi, ne vem, kako bom nastop na SP zmogel finančno. Naj povem, da sem si moral skoraj vse nastope in priprave v celoti plačati sam. Nastop v Benetkah mi je omogočil Julij Brine iz Metlike. Ob tem, ko se za pokritje stroškov tekmovalnih nastopov obračam na obrtnike, ne vem, zakaj črnomaljska telesnokulturna skupnost ne more omogočiti državnemu prvaku in osmouvrščenemu na SP leta 1987 vsaj osnovnih sredstev za priprave,« se sprašuje malodane tik pred odhodom na tekmovanje Zlatko Gregorič, ki bo tudi to pot prosil za denarno pomoč obrtnike in delovne organizacije. • Povratna letalska karta bo Gregoriča stala 1.800 nemških mark, desetdnevno bivanje v hotelu pa 30 dolarjev na dan. našnjih cenah jim to odnese veliko denarja, ki bi ga sicer lahko obrnili v nakup različnega materiala in za začetniško šolanje modelarjev. Tako je slišati od tistih, ki se štejejo za poznavalce razmer v novomeškem modelarstvu. Modelarji upajo, da bodo pri reševanju tovrstnih težav nale- * Novomeščani bodo sodelovali 23. septembra v Celju na zveznem tekmovanju za štajerski pokal. teli na razumevanje v kateri od delovnih organizacij, ki bi prevzela nad njimi pokroviteljstvo. ZMAGALI DOMAČINI ČRNOMELJ — Na nedavnem črnomaljskem rokometne turnirju, kjer so se pomerile ekipe iz Črnomlja, Braunsch-weiga in Krškega, so zasedli L mesto domačini, 2. igralci iz Krškega in 3. mesto rokometaši iz gostujčega nemškega kluba. Rezultati tekem: Črnomelj—Krško 26:22, Krško—Braunschvveig 19:19 in Črnomelj—Braunschvveig 25:16. Organizator turnirja, črnomaljski rokometni klub, je povabil športnike v goste v okviru svojih priprav za tekme v novi sezoni. DVE ZMAGI KRKI IVANIČGRAD — Na tukajšnji kolesarski dirki je član KK Krka Jure Robič v članski konkurenci zasedel L mesto. 2. mesto v tej skupini je dobil Celjan Šmerc, 3. mesto pa je osvojil Erovšček iz idrijske Sloge. Od krkašev je bil v tej skupini še Roman Judež četrti in Janez Božič osmi. Člani so vozili na 123 km dolgi progi. Med mladinci, ki so prevozili 93 km, je odpeljal zlato član Krke Bogdan Fink, njegov klubski tovariš Milan Eržen pa je zasedel 4. mesto. Med mlajšimi mladinci je osvojil Markovič iz KK Krka 7. mesto. nuditi. Mladinska ekipa je kot velika složna družina. Potem ko je odstopil njihov trener Bombi, kot pravijo Španu, so se vsi razen enega (zaradi šolskih obveznosti) preselili iz sevniškega v radeški rokometni klub. Tudi tam je njihov trener Špan, ki pravi, da bi se rad vrnil v Sevnico, če bi se razmere uredile. To, da ima sevniški Partizan blokiran žiro račun (RK je le njegova sekcija) na zahtevo ZTKO (dokler ne bo nove uprave) in da nove uprave še ni, ni dober znak! P. PERC »Pomembne uvodne tekme«« Inles-Riko v novo sezono brez trenerja Zdenka Mikulina — Novi trener Gelze: »To je zame izziv« RIBNICA — Po vrnitvi iz Sarajeva, kjer so kadeti rokometnega kluba Inles-Riko osvojili naslov državnih prvakov, so mnogi upali, da bo ta podvig moralna injekcija, ki bo mobilizirala trenerski štab v klubu in ga »enostavno primorala«, da se kar najbolje loti dela. Vendar so stvari krenile drugo pot, posebej še, ker se je za določen čas od kluba poslovil zaslužni trener Zdenko Mikulin, zadnja leta trener članske ekipe. Uprava kluba je zaupala delo s prvo ekipo Nikoli Radiču. Ta seje lotil dela, a po svoji zamisli, po kateri je želel imeti v • Ribničani bodo do začetka prvenstva odigrali tudi pokalno tekmo z ekipo Kolinske Slovana, mladinsko. Srečanje bo dalo zmagovalca Ijubljan-sko-ribniškega območja. tekmovalni vrsti izključno igralce, ki so nastopili v Sarajevu, ter okrepitve Šilca, Moharja in S. Miheliča. Po nekaj sestankih klubske uprave je Radič predlagal za trenerja prve ekipe Stojana Gelzeta, enega najboljših vratarjev Inlesa-Rika, kije zadnjo sezono branil v kočevskem Itasu. Gelze ni okleval in je v pripravljalnem obdobju v delo vključil vse igralce, starejše in mlajše. Celotno skupino je odpeljal na priprave na Roglo, po vrnitvi v »dolino« pa Ribničane čaka vrsta prijateljskih tekem z različno težkimi nasprotniki. »To je zame izziv, saj sem se prvič lotil trenerskega posla s prvo ekipo. Vzdušje v klubu je dobro in mislim, da bi s skupnimi napori morali doseči boljšo uvrstitev, želeni cilj. Zelo je pomembno, da bomo dobro startali in dosegli točke v uvodnih tekmah prvenstva, ko bomo igrali z novinci v ligi, tj. z Ormožem v Ribnici in Usnjaijem v Šmartnem pri Litiji,« poudaija trener Gelze, ki mu bo pri delu pomagal še »golobradi« trener Peter Karpov. M. GLAVONJIČ SUSPENDIRANI KOLESARJI KRANJ — Člani kolesarske reprezentance, ki so nastopili na dirki posameznikov v Chamberyju (Bočna, Papež, Glivar, Premužič, Pagon), so bili na zahtevo zve :nega kapetana in treneija Cvitka Biliča suspendirani. Sumijo jih, da so namerno odstopili na tej preizkušnji na svetovnem prvenstvu, je bilo rečeno v telegramu, ki gaje kolesarska zveza Jugoslavije poslala organizatorjem nedavnega državnega prvenstva na veledromu KK Sava v Kranju. DIRKA ZA VELIKO NAGRADO VIDMA LESKOVEC PRI KRŠKEM — Kolesarsko društvo Videm Krško bo organiziralo to nedeljo v Leskovcu pri Krškem kolesarsko dirko, ki šteje za veliko nagrado Vidma in državno cestno prvenstvo za ženske.Dirka se točkuje za slovensko cestno prvenstvo in za jugoslovanski pokal. Start in cilj bosta pred OŠ Milke Kerin v Leskovcu pri Krškem. Ob 8. uri bodo startale ženske in ob 1L uri tekmovalci zadnje skupine, člani. Glavni pokrovitelj tekmovanja je Tovarna Videm — celuloza, papir in izdelki Krško. Z novim streliščem iz krize Drago Blažina o tegobah črnomaljskega strelstva — Načrtno delo v šoli ČRNOMELJ — Prav sedaj doživlja strelstvo v črnomaljski občini veliko krizo. Imajo le dve pokrili strelišči, v Semiču in Črnomlju, a je slednje skorajda neprimerno. Še posebej pa so zatajile strelske sekcije, ki jih je na papirju še vedno 21, vendar jih na tekmovanja prihaja po 8, sistematično pa delajo lev semiški iskri in v Starem trgu. »V' Črnomlju imamo velike težave s streliščem. Šedanje je namreč zelo vlažno, jako da se v njem uničuje orožje. Žal pa nimamo niti oskrbnika. saj ni denarja, da bi ga primerno nagradili,« potarna predsednik občinske strelske zveze Drago Blažina. Očitno pa se tudi strelstvu obetajo nekoliko boljši časi, saj vse kaže, da se bo strelišče preselilo v prostore bivše knjižnice na Gričku, kjer so pogoji za delo znatno boljši. »Sevtda bi bilo bodoče strelišče potrebno obnoviti, ker pa si s skromnimi sredstvi, kijih dobimo od TKS, lahko kupimo le strelski material, bomo za pomoč pri delu zaprosili delovne organizacije,« je nekoliko večji optimist Blažina. Upe, da bo strelstvo v občini znova zaživelo, vidi prav v novem strelišču. »Razumljivo je, da ne pričakujem, da bodo šli vsi po poti strelcev iz Iskre, ki so se letos uvrstili v 3. slovensko ligo, imajo pa vse možnosti, da napredujejo. Ali pa, da bodo po rezultatih dosegli enega izmed Iskrinih članov, ki se je že dvakrat uvrstil na državno prvenstvo. Veseli bomo, če se jih bo več ukvarjalo s strelstvom vsaj rekreativno. Zavedam se, da bomo morali s tem sistematično začeti že v šoli. Zato vabim zlasti tiste, ki bi želeli delati kot trenerji, da se nam pridružijo,« pravi Blažina _ , M. B.-J. ODBOJKARJI PIONIRJA NA TURNIRJU V MODRIČI MODRIČA — Odbojkaiji novomeškega Pionirja so pretekli konec tedna nastopili na turnirju v Modriči. Srečanje z Vojvodino so izgubili z rezultatom 0:3, neuspešni pa so bili tudi na tekmi z ekipo Vio-Sport iz Kraljeva, saj se je to srečanje končalo z izidom 3:0 v korist Kraljevčanov. Ob tem je potrebno poudariti, da je novomeška izbrana odbojkarska vrsta nastopila na tumiiju, na katerem je sodelovalo 5 ekip, oslabljena, ker zaradi poškodbe ni igral Jovič. Razen tega so Pionirjevi odbojkarji imeli pred tumiijem vsega nekaj dni treninga z žogo. Ekipa se sicer pripravlja že dalj časa, dober teden dni za to skrbi novi trener Dorosz Leszek. Zdaj kandidati za svetovno prvenstvo čakajo na garantno pismo ustrezne ameriške ustanove, brez kateregajim ne izdajo vizuma za ZDA. Pristojna evropska športna federacija je svoj del nalog pri izdajanju papiijev že opravila. Poti po Levstikovem vzorcu V trebanjski občini želijo s projektom pohodnih poti poskrbeti za rekreacijo in _____predstaviti svoje kulturno bogastvo — Srečanje na Debencu TREBNJE — V trebanjski občinski Zvezi telesnikultumih organizacij so eno svojih delovnih področij naslovili «projekt pohodnih poti«. Kar se v tem okviru dogaja, nedvomno sodi med prizadevanja, da bi Trebanjci bolje predstavili svojo naravno in kulturno dediščino. M. G-č. Nogometne vstopnice b *h>n,ca IDE0TEIa i [bnici V video centru Riba v > občL.^P,1^?stnikJ'e Avgust Ciček, !°vvrhusv». dok‘J° najnovejše filme, ki j^ filrrie vseh°-nC- ix’!?|darnosti Izposoja- li Hi lahk0 v ?'Vrstl' ' jubitelji nogometa TREBANJCI PONOVILI USPEH IVANČNA GORICA — Kegljači trebanjskega Mercatoija so ponovili lanski uspeh in znova zmagali na tumiiju v počastitev praznika občine Trebnje. Na uvodni tekmi v drugem delu sezone so pokazali najboljšo pripravljenost in zasluženo osvojili prvo mesto. Drugo mesto je pripadlo ekipi črnomaljskega Rudaija in tretje ekipi JLA iz Novega mesta. Rezultati: 1. Mercator 4817 (Goleš 831, Tratar 798, Gričar 797, Tkavc 768, Vidmar 765, Maraž 858), 2. Rudar 4509, 3. JLA Novo mesto 3426. (jOUCflci ^ 0 iitnnnTilIlllTni^Tll^TTn^ — platiinceu GaOO=D[F%!]Qra Pohodna pot, ki je najnovejšega datuma in še ni prav uhojena, pelje iz Mokronoga na Debenec. Po njej bodo lahko krenili udeleženci srečanja na Debencu 23. septembra letos. Markirana pot iz mokro-noške smeri pomeni tretji urejeni dostop na 547 m visoki Debenec; doslej so planinci poznali do tja pohodne poti z Mirne in iz Trebnjega. Projekt pohodnih poti njegovi utemeljitelji pojasnjujejo kot del telesnokulturnih dejavnosti v občini Trebnje, ki bi jih lahko združili pod uveljavljenim geslom »Razgibajmo življenje!«. Očitno pa z njim načrtovalci želijo seči dlje, saj o njem trdijo, da je »izjemno čist primer neposrednega stapljanja telesne kulture, kulture in turizma«. Da želijo to dokazati, so že izpri- čali tudi s priročnima vodnikoma, ki obsegata resda le vsak po štiri strani besedila in skic, a premoreta informacije, ob katerih bodo obiskovalci Debenca opazili marsikaj, česar prej niso. »Vodnika« namreč predstavljata pohodni poti na De-benc s trebanjske in mirenske strani. TURNIR ZA OBLETNICO RIBNICA — 16. septembra bo v Ribnici priložnostni nogometni turnir v počastitev 20-letnice obstoja in dela Nogometnega kluba Ribnica. Na tekmovanju bodo nastopili mladinci ljubljanske Olimpije, Bužim iz istoimenskega mesta nedaleč od Bihača, nogometaši Kočevja in moštvo NK Ribnica. _°90) 7. septembra 1989 - Kaže, da nastajajo trebanjske pohodne poti, med katerimi načrtovalci navajajo poleg omenjenih še poti Trebnje—Vrh-trebnje, Velika Loka—Čatež, Mjma—Vesela Gora—Zaloka—Okrog—Šentrupert in Šentrupert—Hrastno—Viher, po zgledu Levstikovega popotovanja iz Litije do Čateža, iz katerega seje dolga leta po Levstiku rodila današnja Levstikova pot. L. M. BRITOF — BELA KRAJINA 3:1 (1:0) KRANJ — VI. kolu OČL-zahod so nogometaši Bele krajine gostovali pri novincu v ligi, kranjskem Britofu. Črnomaljci se na težkem igrišču niso znašli, kar so domačini s pridom izkoristili. Slednji so imeli zaveznika tudi v sodniku, ki je dopuščal domačim igralcem grobo igro, proti kateri pa Belokranjci niso našli pravega orožja. M G DOLENJSKI UST "TELEVIZIJSKI SPOREDI ** PETEK, 8. IX. 23.55 9.45 — 12.30 in 16.05 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 MOZAIK: TEDNIK, MOSTOVI ELLIS ISLAND, ameriška nadaljevanka, 1/7 12.20 VIDEO STRANI 16.20 VIDEO STRANI 16.30 DNEVNIK 1 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 MOZAIK, ponovitev 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.05 RISANKA 19.17 NAŠE AKCIJE 19.30 DNEVNIK 2 20.05 SP V VESLANJU NA MIRNIH VODAH, reportaža 20.30 SVET NEZNANIH SIL ARTHURJA CLARKA, angl. dok. serija, 9/12 21.00 KRIMINALNA ZGODBA, ameriška nanizanka, 13/20 21.50 DNEVNIK 3 22.15 JAZ ALI TI, avstrijski film 23.45 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM Opomba: 17.50 Barcelona: svetovni pokal v atletiki — 17.00 Satelitski programi — 19.00 Piknik v Rogaški slatini (ponovitev) — 19.30 Dnevnik 2 — 20.05 Žarišče — 20.35 Iz koncertnih dvoran — 22.35 Satelitski programi TV ZAGREB 8,15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Oddaja za otroke — 9.00 Šolski program — 12.30 Poročila — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 15.10 Poročila — 15.15 Program plus (ponovitev) — 17.15 Dnevnik T — 17.35 Oddaja za otroke — 18.05 Številke in črke — 18.25 Narodna glasba — 19.18 Risanka — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 12 žigosanih (serijski film 1/13) — 21.00 Zabavnoglasbena oddaja — 21.30 Dnevnik 3 — 21.50 Kulturni magazin — 22.55 Program plus — 1.25 Poročila SOBOTA, 9. IX. 7.45— 1.10 TELETEKST 8.00 VIDEO STRANI 8.10 OTROŠKA MATINEJA: 8.10 PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC. 3/13 8.25 SLIKAJTE Z NAMI 8.35 HRABRI MIŠEK 8.55 PRAVLJIČAR, 1/9 9.20 LEGENDE SVETA, 3/3 9.55 SP V VESLANJU NA MIRNIH VODAH, finale 17.05 DNEVNIK 1 17.20 POSLOVNE INFORMACIJE 17.25 ARETACIJA GRIZLIJA ADAMSA, ameriški film 19.05 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 19.59 UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3x3 20.35 SP V VESLANJU NA MIRNIH VODAH, reportaža 20.55 DELO NA ČRNO, ameriška nanizanka, 12/18 21.50 ELTON JOHN V VERONI 23.10 DNEVNIK 3 23.30 CENEJE JE. ČE JO OBDRŽIŠ, ameriški film 1.00 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 DOMAČI ANSAMBLI: ANSAMBEL VILIJA PETRIČA 13.00 KRATEK FILM 13.40 SP V VESLANJU NA MIRNIH VODAH, prenos 17.05 DNEVNIK 1 17.20 POSLOVNE INFORMACIJE 17.25 PAJKOVA POJEDINA 17.45 DELO NA ČRNO, ponovitev 12. dela nanizanke 18.35 RISANKA 19.00 TV MERNIK 19.30 DNEVNIK 2 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 IZLET, nadaljevanka T V PR, 2/3 21.10 ZDRAVO 22.45 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM Opomba: 18.55 Barcelona: svetovni pokal v atletiki 15.00 Monza: F 1 za VN Italije 10.00 Danes za jutri in Vrnitev odpisanih — 13.00 Športno popoldne — 19.30 Dnevnik — 20.00 Da ne bi bolelo: Heme-roidi, naša prepogosta težava — 20.20 Organizirani kriminal (dok. serija, 6/7) — 21.15 A zdaj je maj (dok. oddaja) — 21.35 Športni pregled — 22.05 Satelitski programi TV ZAGREB 9.20 Poročila — 9.30 Nedeljski program za otroke — 11.00 Kmetijska oddaja — 12.00 Izobraževalna oddaja — 13.00 Serijski film — 13.50 Nedeljsko popoldne — 16.30 Reportaža — 17.05 Igrani film — 18.45 Risana serija — 19.08 TV sreča — 19.30 Dnevnik — 20.00 Dramska nadaljevanka — 21.00 Igrani film — 22.30 Dnevnik — 22.55 Program plus — 0.55 Poročila PONEDELJEK, II. IX. 9.45 — 12.55 in 16.05 — 23.05 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.10 MOZAIK 10.10 UTRIP, ZRCALO TEDNA. TV MERNIK, OČI KRITIKE 11.25 POLETJE REVOLUCIJE, ponovitev L dela francoskega filma 12.45 VIDEOSTRANI 16.20 VIDEO STRANI 16.30 DNEVNIK 1 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 MOZAIK, ponovitev 18.10 VIDEO STRANI 18.15 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 20.05 PICASSO, drama TV Skopje 21.10 OSMI DAN 21.50 DNEVNIK 3 22.15 SLOVENSKA KLAVIRSKA GLASBA 22.55 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 16.30 Satelitski programi — 17.50 Ciper: starodavna ladja zopet pluje— 18.15 Svet športa — 19.30 Dnevnik — 20.05 Žraiš-če: seja CK ZKJ — 20.35 Po sledeh napredka — 21.05 Televizija (dok. serija, 7/13) — 22.00 Druga godba 89 Opomba: Barcelona: svetovni pokal v atletiki, 17.45 — 21.30 16.00 Satelitski programi — 17.15 J ugos-lavija, dober dan — 19.30 dnevnik — 21.30 Satelitski programi TV ZAGREB 8.45 Poročila — 8.50 TV koledar — 9.00 Izobraževalni program — 10.00 Prezrli ste, poglejte — 14.30 Igrani film za otroke — 16.00 sedem TV dni — 16,45 Dnevnik 1 — 17.00 Narodna glasba — 17.30 Dramska serija (ponovitev) — 18.30 Dokumentarni program — 19.30 Dnevnik 2 — 20.15 Igrani film — 22.00 Dnevnik 3 — 22.15 Na pragu 21. stoletja (dok. oddaja, 1 /5) — 22.50 Program plus — 0.50 Poročila TOREK, 12. IX. NEDELJA, 10. IX. 8.00 — 22.55 TELETEKST 8.15 VIDEO STRANI 8.25 OTROŠKA MATINEJA 9.55 SP V VESLANJU NA MIRNIH VODAH, prenos 20.05 DRUŽINA MUNROE, zadnji del nadaljevanke 21.00 OMIZJE: KAM PO VRHU? 23.05 DNEVNIK 3 23.25 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 17.00 Satelitski programi — 18.00 Beograjski TV program — 19.00 Cigani Ivanoviči — 19.3_0 Dnevnik — 20.05 Žarišče — 20.35 Žrebanje lota — 20.40 Umetniški večer: Pozdrav Franku Capri (ameriški film) in Vsega ne boste odnesli s seboj (ameriški film) TV ZAGREB 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Oddaja za otroke — 9.00 Šolski program — 12.30 Poročila — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 15.10 Poročila — 15.15 Program plus (ponovitev) — 17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Oddaja za otroke — 18.05 Številke in črke — 18.25 Znanost — 19.10 Vreme — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Loto — 20.05 Igrani film — 21.40 Dnevnik 2 — 22.00 Kontaktni magazin — 23.35 Program plus — 1.35 Poročila SREDA, 13. IX. 9.45 — 11.50 in 16.05 — 23.15 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 MOZAIK A ZDAJ JE MAJ, dok. oddaja OSMI DAN 11.40 VIDEO STRANI 16.20 VIDEO STRANI 16.30 DNEVNIK 1 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 MOZAIK, ponovitev 18.15 VIDEO STRANI 18.20 SPORED ZA OTROKE IN MLADE POJOČE URE ŠILO BODILO PO SVETU HODILO, lutkovna predstava 19.00 RISANKA 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 FILM TEDNA: LJUBIM TE, argentinski film 21.45 DNEVNIK 3 22.05 SVET POROČA 23.05 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 17.00 Satelitski programi — 18.30 Studio Maribor — 19.00 Rastemo v svobodi in miru — 19.30 Dnevnik 2 — 20.05 Žarišče — 20.35 Leningrajski spomini (balet) — 22.00 Satelitski programi TV ZAGREB 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Oddaja za otroke — 9.00 Šolski program — 12.30 Poročila — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 15.10 Poročila — 15.15 Program plus (ponovitev) — 17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Oddaja za otroke — 18.05 Številke in črke — 18.25 Dokumentarni program — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Filmski večer — 22.35 Dnevnik 3 — 23.00 Program plus — 1.00 Poročila TV ZAGREB 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Oddaja za otroke — 9.00 Šolski program — 12.30 Poročila — 12.40 Prezrli ste. poglejte— 15.10Poročila— 15.15 Nočni program (ponovitev) — 17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Izobraževalna oddaja 18.05 Številke in črke — 18.25 Dokumentarni program — 19.10 Vreme — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Dramski program — 21.05 Resna glasba — 21.50 Dnevnik 3 — 22.15 Nočni program — 0.15 Poročila 9.45 - 11.20 in 15.35 - 23.35 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 MOZAIK: ŠOLSKA TV 11.10 VIDEO STRANI 15.50 VIDEO STRANI 16.00 TUJI JEZIKI, ponovitev 16.30 DNEVNIK 1 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 MOZAIK, ponovitev 17.50 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 ČETRTEK, 14. IX. 9.45 — 12.00 in 16.05 — 23.45 TELTEKST 10.10 VIDEOSTRANI 10.10 MOZAIK: ŠOLSKA TV 11.50 VIDEOSTRANI 16.20 VIDEO STRANI 16.30 DNEVNIK 1 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 MOZAIK, ponovitev 18.15 VIDEO STRANI 18.20 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 ELLIS ISLAND, ameriška nadaljevanka 20.55 TEDNIK 21.45 DNEVNIK 3 22.05 RETROSPEKTIVA DRAME 23.35 VIDEO STRANI LlG 19, ..JoJr PETEK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 12.30 Novice, 13.30 Športna oddaja, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice,, Minute s klasiko. 17.00 Tema, 17.30 Želeli ste, poslušajte! 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. PONEDELJEK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 11.00 Želeli ste, poslušajte, ponovitev oddaje, 12.30 Novice, 13.30 Športna oddaja, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, Lestvica na-rodno-zabavne glasbe, 17.10 Tema, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. ČESTl ČETRTEK: 8.00 Marketing progrart) Studia D, 10.00 Redni program Studia D. Pesem ledna, 10.30 Novice. 11.00 Studio D včeraj, danes, jutri, 12.00 Predstavitev Dolenjskega lista, 12 30 Novice, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna. 16.30 Novice, 17,00 Vse manj je dobrih gostiln, 18.00 Kronika, 18.30 Biba. TV spored danes. SOBOTA: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Izbor pesmi tedna, 10.30 Novice, 10.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev, 11.00 Lestvica novosti, 12.30 Pionirska oddaja, 13.30 Čestitke in želje naših poslušalcev, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, 17.00 Strižemo zastonj, 18.00 Kronika. 18.30 Biba. TV spored danes. TOREK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 12.30 Novice, 13.30 Pogovarjamo se z .... 14.30 Novice. 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, Minute s klasiko. 17.00 Tema, 18.00 Kronika, 18.30 Biba. TV spored danes. NEDELJA: 8.00 Začetek programa, 8.15 Pesem tedna, 8.30 Kmetijska oddaja, 9.30 Kronika, obvestila, 11.00 Mali oglasi, 12.30 Čestitke in želje naših poslušalcev SREDA: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 11.00 Prispevki iz gospodarstva, 12.30 Novice, 13.30 Glasbena ura, 14.30 Novice, 15,15 Pesem tedna, 16.30 Novice, Čestitke in želje naših poslušalcev, 17.00 Strokovnjak v studiu. JELOVICA lesna industrija, ŠKOFJA LOKA an» >7 OBIŠČITE NOVO PREDSTAVNIŠTVO »JELOVICE« IN Sl OGLEJTE RAZSTAVLJENE IZDELKE od 4. septembra 1989 v NOVEM MESTU • j OB POTOKU 5, (GOTNA VAS) tel.: 068/22-772 (3 km iz Novega mesta proti Metliki) •-a. • •• *// • :■ - INFORMACIJE, NASVETI: S.$— vsak dan od 8h do 16h c? <£,?■ — vsako prvo in tretjo ISB| o soboto od 8h do 12h -*■-*■ * - # lil lili DRUGI PROGRAM 17.00 Satelitski programi —J 8.00 Beograjski TV program — 18.55 Čas, ki živi: Ukradeni in okradeni — 19.30 Dnevnik — 20.05 Žarišče — 20.35 Mali koncert — 20.45 Oči kritike — 21.15 Slovenci v zamejstvu — 21.45 Satelitski programi Naš ključ vaša rešitev i i ' $ $ |8 51 BOGATA IZBIRA STAVBNEGA POHIŠTVA ■ $ 1 RIBNICA 61310 RIBNICA Tel.:(061)861-411.Teleks: 31-262 yu Telefaks: (061) 861-603 • okno INO-M • okno VO • polkna GN izolacijske omarice z roleto IROS • garažna vrata, dvižna (daljinsko upravljanje) • nadsvetlobe in stranske svetlobe • mreža proti insektom • sobna vrata, masivna • sobna vrata, vezana • vhodna vrata MD • garažna vrata MD, dvokrilna ‘J I I I 1 i i 'i 'i 5: 1 S DOLENJSKI UST St. 36 (208*0) 7. se DRUŽBOSLOVNA IN EKONOMSKA SREDNJA SOLA Novo mesto, Ulica talcev 3a razpisuje prosta dela in naloge: — učitelja računalništva in informatike Za razpisana dela in naloge je na voljo družinsko stanovanje. Kandidati naj pošljejo prijave za razpisana dela in naloge z ustreznimi dokazili v 15 dneh na naslov: Družboslovna in ekonomska srednja šola, Novo mesto, Ulica talcev 3a. 509/36 ; n *ol.o., Ijubljana TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije “režice, Krška vas 34/b *■ [izpisuje po določilih statuta in sklepa delavskega sveta Brežice prosta dela oz. naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi •NDIVIDUALNEGA poslovodnega organa r DIREKTORJA tozd Pogoji: ~~ ^'soka strokovna izobrazba strojne ali organizacijske smeri ~ ^ let delovnih izkušenj ~~ 0r9anizacijske in vodstvene sposobnosti ^i°'eil navedenih pogojev zahtevamo, da so kandidati državlja-ar> ^ 'n da izPolniuiei° P°9oje iz 20. člena družbenega do-Man^u uresn^evaniu Kadrovske politike v SR Sloveniji. ^ vabi k sodelovanju ij^J TOZu PKM Brežice je majhna organizacija, ki se priprav-doh 3 P°meml)ne organizacijske in poslovne spremembe. So-“°na tehnologija, kakovost, konkurenčnost na trgu, uspešno nifit anie ie usmeritev, ki potrebuje strokovni kader. Za ures-uoJl r zastavljenih ciljev vabimo sodelavce, ki imajo znanje, tiuni *e In smisel za delo na različnih področjih, želijo biti krea-n. samostojni, inovativni in sicer: DIPLOMIRANEGA ekonomista lelj^Kovnjaka VII. stopnje izobrazbe ustrezne smeri z nekaj deni6 * v-n'^ 'zKušenj in znanjem tujega jezika na področju vo-^ejavno f nja’f3redvsem na tuiih tr9lh>in os,ale komercialne DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA STROJNIŠTVA leti H,r?kovniaka Vl1- stopnje izobrazbe ustrezne smeri z nekaj bvnn ovnitl Izkušenj za vodenje in organiziranje zahtevne pro-°onje in projektiranje novih proizvodov. Vsp0dnost temelji na inovativnosti, kakovosti in podjetništvu, da? ln,er®sirane kandidate vabimo na oseben razgovor oz. Ška 15 dneh od objave vložijo na SCT TOZD PKM Brežice, Kr-nievan^j34/b,68262 Krška vas, pisne prijave z dokazili o izpol- 502/36 družboslovna in ekonomska SREDNJA ŠOLA NOVO MESTO objavlja razpis za šolsko leto 1989/90 za vpis v oddelke za izobraževanje ob delu: 1- v 1. in 3. letnik programa za poslovno-finančno in trgovinsko dejavnost, smer ekonomski tehnik, in v 1. letnik smeri prodajalec in trgovinski poslovodja; 2- v 1. in 3. letnik programa za administrativno dejavnost, smer administrator. Pojave za vpis, kolkovane s kolekom za 200.— din, naj vlože kandidati v tajništvu šole najpozneje do 22. 9. 1989 skupaj s prilogami: ~ spričevalom o končanem 8. razredu osnovne šole, ~~ spiskom iz rojstne oziroma poročnem matične knjige, — potrdilom o zaposlitvi. Sestanek z vpisanimi slušatelji bo v prostorih Družboslovne in ?989°mSke srednie ^ole Novo mest0’ Ulica talcev 3a, dne 26.9. °b 16. uri za slušatelje, vpisane v 1. letnik, °P 17. uri za slušatelje, vpisane v 3. letnik. 508/36 SLOVENIJALES-STILLES Tovarna stilnega pohištva rnimiMBi in notranje opreme stilles SEVNICA ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA OGLAŠA prosta dela in naloge POMOČNIKA VODJE PRODAJE Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: — VII. ali VI. stopnja ustrezne smeri — 2 — 3 leta delovnih izkušenj — poskusno 6-mesečno delo Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo kandidati v 8 dneh po objavi na zgoraj navedeni naslov, o izbiri pa bodo obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. y A ti % KONFEKCIJA »KOMET« METLIKA 7^rLi'L/ razpisuje na podlagi sklepa DS prosta dela in naloge KO vodje kadrovsko-splošnega sektorja Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje: — da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo pravne ali upravne smeri, — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj pri zahtevnejših pravnih, kadrovskih in splošnih opravilih. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi. IO ljubljanska banka temeljna dolenjska banka NOVO MESTO Delovna skupnost Komisija za prodajo osnovnih sredstev objavlja JAVNO LICITACIJO za prodajo: 1. dveh kamp prikolic s predšotorom z lesenim podpodstav-kom v Materadi. Izklicna cena za prikolico je 11.500.000 din. I 2. dveh kamp prikolic s predšotorom z lesenim podstavkom ter drobnim inventarjem v Njivicah na Krku. Izklicna cena za prikolico je 13.000.000 din oz. 14.000.000 din. Javna licitacija bo 11.9.1989 ob 13. uri v garaži poslovne stavbe, Kettejev drevored 1, v Novem mestu. Ogled je možen v krajih namestitve. Polog znaša 10% izklicne cene. Prometni davek in prevoz plača kupec. 506/36 ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV IN PRODUKTIVNOST DELA NOVO MESTO Ulica talcev 3/a, telefon 21-319, 21-640 VABI OBČANE K VPISU v naslednje izobraževalne oblike: — osnovno šolo za odrasle od 1. do 8. razreda — poslovodsko šolo trgovinske stroke — komercialne šolo (diferencialni proqram za trgovinske poslovodje) — VEKS, Maribor — vpis novincev bo 20. septembra 1989 od 8. do 11. ure, ostali vpisi od 11. do 13. ure — tečaje tujih jezikov za odrasle po AV metodi (angleški, nemški, francoski, italijanski, ruski in latinski jezik) — tečaje angleškega in nemškega jezika za predšolske in šolske otroke (od 1. do 8. razreda) — tečaje slovenskega jezika za pripadnike drugih narodnosti — tečaje šivanja in krojenja Prijave sprejemamo do konca septembra 1989 oziroma do popolnitve števila slušateljev v posameznih oddelkih. Informacije dobite v tajništvu ali po telefonu. INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL TOZD ADRIA NOVO MESTO objavlja dela in naloge na področju plana, analiz in kontrole poslovanja: 1. samostojni planer I Pogoj: — dipl. ekonomist in 3 leta delovnih izkušenj ali ekonomist in 5 let delovnih izkušenj 2. statistik I Pogoj: — ekonomist, 1 leto delovnih izkušenj 3. pripravnik s končano visoko ali višjo šolo ekonomske smeri Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po dnevu objave na naslov: IMV Novo mesto, TOZD ADRIA, kadrovsko področje, Zagrebška 20, Novo mesto 500/36 POTREBUJETE VREČE ZA KROMPIR? Razprodaja, 31% popust. Vreče za 30 kg krompirja in vrtnin, rdeče barve Cena 7.500 din kos. Cena velja do 15. 9 1989. Pohitite! Ugodno! MESOJEDEC Plastika-okslruzija Snoborska 140 a 61200 Ljubljana Telefon: 061 482-886 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OPČINE ČRNOMELJ SKUPNE SLUŽBE SIS OBČINE ČRNOMELJ SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ČRNOMELJ — Odbor za gospodarjenje s stanovanjskim skladom razpisuje oddajo in najem poslovnih prostorov: a) poslovni prostor na Kolodvorski cesti 26 v Črnomlju v izmeri 37,62 m2 b) poslovni prostor v Ul. 21. oktobra 17/b v Črnomlju v izmeri 38,81 m2. Interesenti naj pismene vloge dostavijo Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Črnomelj, Mirana Jarca 3. V vlogi je obvezno navesti dejavnost, za katero bi najemnik najel poslovni prostor. Razpisni rok traja od 8. 9. do vključno 22. 9.1989. Odbor za gospodarjenje s stanovanjskim skladom 495/36 ti ti I I ■ i $ 1 . ff prireja Š I M: I borni bombažna predilnica in tkalnica i tržic akcijsko prodajo | za posteljno perilo (vezeno, tiskano, beljeno in barvano), namizne prte in 1 $ 'n n dopolnilne programe za gospodinjstvo Z1 lil S: i i POPUST 40% in več! Salon pohištva VlOVOlGS Kdaj? Od 13. do 20. septembra 1989 Kje? V Salonu pohištva novoles v Novem mestu, 1 1 I r i l i 8; m C. kom. Staneta 38. Telefon: (068) 25-091 0 i .I#' DOLENJSKI UST II TFM TFilMII 1IAQ 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI ¥ I cm ICUNU VMO^MNIIVIA PRODAM-kupim-posest-ženitne ponudbe-razno-obvestila-preklici-čestitke-zahvale tedenski koledar Četrtek, 7. septembra — Regina Petek, 8. septembra — Marija Sobota, 9. septembra — Peter Nedelja, 10. septembra — Dan mornar. Ponedeljek, 11. septembra — Ema Torek, 12. septembra — Gvido Sreda, 13. septembra — Janez LUNINE MENE 8. septembra ob 10.49 kino prvi krajec BREŽICE: 8. in 9. 9. (ob 20. uri) ameriški film Petek 13. — VII. del. 8. in 9. 9. (ob 22. uri) ameriški erotični film Voyeur. 10. (ob 18. in 20. uri) in 11.9. (ob 20. uri) ameriška akcijska komedija Kakšna zmeda. 12. in 13.9. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Dinamit Jackon. ČRNOMELJ: 7.9. (ob 20. uri) ameriška komedija Trije amigosi. 8. 9. (ob 20. uri) ameriška komedija Transilvanija. 8. 9. (ob 20. uri) ameriška komedija Mala mama. KRŠKO: 7. 9. (ob 20. uri) film Po- vratni ogenj. 8. 9. (ob 19. uri) ameriški znanstvenofantastični film Solarni bojevniki. 8. 9. (ob 22. uri) ameriški erotični film Seks na Beverly Hillsu. 10. 9. (ob 18. uri) ameriški avanturistični film Krokodil Dundee II. 12. in 13. 9. (ob 20. uri) ameriški film Smrt v avtokampu. MIRNA PEČ: 8. 9. film avstralski film Dakota Haris. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 7. in 8.9. (ob 18. in 20.30) ameriška vojna drama Cesarstvo sonca. 9. in 10.9. (ob 18. uri) ameriška komedija Johnny 5. Od 9. do 11.9. (ob 20. uri) ameriški grozljivi film Groza v Ulici brestov — 1. del. 12. in 13. (ob 18. in 20. uri) ameriški kriminalni film Najavljeni zločin. NOVO MESTO — DOM JLA: Od 8. do 10. 9. (ob 19. uri) avstralska drama Neverni Malcolm. Od 8. do 10. 9. (ob 21. uri) ameriški film Anina obsesija. Od 11. do 13. 9. (ob 17. in 19. uri) ameriški akcijski film Velika zmeda. SEVNICA: 7. in 8. 9. ameriški film Rada se te spominjam. 9. in 10.9. ameriški grozljivi film Hiša. službo dobi VZTRAJNI AKVIZITERJI dobijo odlično plačano delo. Tel. 50-101 v četrtek od 14. ure do 15.30. (P36-26MO) MESARSTVO BOBIČ, Škocjan, zaposli KV mesarja za delo v klavnici in predelavi. (3039-SD-36) ČISTILKO za enkrat tedensko išče Kava bar pri Slonu. Tel. 25-901. (P36-66MO) TEDENSKA izplačila dajemo potnikom na Dolenjskem. Tel. (064) 39-058. (P36-1MO) motorna vozila Prodam R4-GTL, letnik 1984. Tel. 25-115. Z lOlskala, staro 9 mesecev, prodam. Slavko Žibert, Gor. Skopice 44, Krška vas. (P36-61MO) FIAT 126 P, letnik 1987, prodam. Tel. 23-273. (P36-64MO) R 4, letnik 1983, prodam za 5,5 SM. Tel. 85-347. (P36-65MO) ATX 50, kot nov, prodam. Mitja Zagorc, Prekopa 7, Kostanjevica. (3035-MV-36) Z 750, letnik 1979, prodam. Silva Hrovatič, Koroška vas 17. (3034-MV-36) JUGO GV 55 A, letnik 1987, prodam. Milan Jordan,Grajska 14, 68311 Kostanjevica, popoldne. (P36-53MO) Z101, letnik 1979, registrirano celo leto, prodam. Tel. 85-406. (P36-54MO) Z 101, letnik 1984, 60.000 km, prodam za 4.200. Tel. (0608) 69-154. (P36-55MO) LADO 1200, letnik 1986, registrirano, v odličnem stanju, prodam ali menjam za cenejše vozilo. Ogled po 14. uri: Branko Kovačevič, Prežihova 17, Brežice. (P36-56MO) TOMOS avtomatik prodam.Tel. 23-230. (P36-58MO) JUGO, star dve leti, ugodno prodam. Tel. 65-492. (3033-MV-36) JUGO 45 A, letnik 1987, registriran do marca 1990, prodam. Ogled od 17. do 19. ure. Ivan Padovan, Rotarjeva 2, Novo mesto. (3028-MV-36) R 4 GTL, letnik 1987, ugodno prodam. Tel. 22-977. (3029-MV-36) TAM 5000 kiper, letnik 1966, fiat 126, R 12 po delih prodam.Brane Uhcr-nik, Otočec 48. (3020-MV-36) Z 750, letnik 1981, in I m’ hrastovih desk prodam. Muhaber 22, Novo mesto. (P36-44MO) OPEL ASCONO 12, letnik 1976, prodam. Tel. (0608) 62-973. (P36-45MO) R 9, letnik 1983, dobro ohranjen, prodam. Tel. (068) 24-842 o 15. uri. (P36-46MO) FORD FIESTA, letnik 1980, ohranjen in registriran do avgusta 1990, ugodno prodam. Tel. 49-518 ali 26-447. (3025-MV-36) R 4 GTL, letnik 1981, prodam. Primc, Veliki Ban 8, Šentjernej. (3011-MV-36) JUGO 45 AX, december 1987, prodam. Slavka Gruma 18/7, Novo mesto. (P36-41MO) Z 101, letnik 1986, karambolirano, prodam. Karel Korbar, Gor. Brezovica 49, Šentjernej, tel. 41-005. (3041-MV-36) LADO 1300, letnik 1986, prodam. Tel. (0608) 75-628. (3018-MV-36) NOV JUGO 55 prodam ali menjam za golfa. Zdravko Vene, Pod Trško goro 21, Novo mesto. (P36-68MO) R 4 GTL, letnik 1987, prodam.Tel. (0608) 33-810. Milan Radojčič, Strma pot 20, Krško. (P36-67MO) LADO, skoraj novo, prodam ali menjam za golfa. Tel. (068) 22-020. (3037-MV-36) NOV JUGO KORAL 45 prodam. Fink, Kettejev drevored 41, Novo mesto, tel. 21-826 int. 1400. (3038-MV-36) Z 750, letnik 1979, na novo urejeno, prikolico za prevoz živine za par, varilni aparat Varex 400 in klavirsko harmoniko (italijansko), 120-basno, prodam. Tel. (0608) 77-311. (P36-74MO) Z 101, karambolirano, letnik 1978, prodam. Tel. 27-970. (2969-MV-36) MZ 250, letnik 1980, dobro ohranjeno, prodam. Vovko, Žaloviče 8, Šmarješke Toplice. (2972-MV-36) CITOREN GS »PALAS«, letnik 1976, prodam. Telefon 25-563, od 17. do 19. ure. (2975-MV-36) MOTOR APN 6, letnik 1988, prodam. Franci Mavrič, Ratež 44, Brusnice. (2971-MV-36) 126 P, junij 1986, prodam. Martin Štangelj, Belokranjska cesta 62, Novo mesto. (2981-MV-36) TAM furgon, visok in dolg, lepo ohranjen in vozen z B kategorijo, ugodno prodam. Tel. (063) 785-216. (P36-3MO) OPEL KADET 13, letnik 1979, kovinsko rjav, prodam. Informacije na tel. (0608) 79-385. (P36-5MO) JAVO 350 TS, 88, in APN 6, 85, ugodno prodam. Tel. (068) 44-970. (P36-7MO) Z 128, letnik 1987/7, rahlo poškodovano, prodam. Dušan Udovč, Vinji Vrh 8, Šmarješke Toplice. (P36-8MO) 126 P, letnik 1978, prodam. Tel. 44-446. (P36-9MO) R 4, letnik 1978, ugodno prodam. Tel. (0608)61-437. (P36-10MO) Z 750, letnik 1975, ugodno prodam. Lado Hočevar, Stara vas 5, Škocjan. (2990-MV-36) Z 850, letnik 1983, prodam. Tel. (0608) 33-654. (P36-16MO) Z 750, letnik 1982, registrirano do 2. septembra 1990, prodam. Cena 30 M. Tel. (0608) 75-600. (P36-24MO) Z 101 GTL 55, december 1986, prodam. Tel. 44-667, Zorec, Dol. Ponikve 14, Trebnje. (P36-23MO) AVTO YUGO 45, letnik 1982, dobro ohranjen, prodam. Pavlič, Male Brusnice 8. (2997-MV-36) MOTOR AVTOMATIK in dirkalno kolo na 10 prestav prodam. Pavlin, Male Brusnice 4. (2997-MV-36) GOLF diesel, letnik 1984 in 126 P, letnik 1986, prodam. Tel. 28-794. (2996-MV-36) Z 101 GTL 55, letnik 1986/12, prodam. Tel. 24-077, od 16. do 21. ure. (P36-17MO) ALFA ROMEO 33 13 S, letnik 1987/2,27000 km, ugodno prodam. Tel. DOLENJSKI LIST IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica In Trebnje. SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace Štamcar. ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo In uredniško politiko. Predsednik: Anton štefanič. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik In vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni uradnik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše, Zdenka Lindlč-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey In Ivan Zoran. TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB - Temeljna dolenjska banka Novo mesto). IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 8.000 din, naročnina za 2. polletje 150.000 din; za delovne in družbene organizacije 320.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 150.000 din, na prvi ali zadnji strani 300.000 din; za razpise, licitacije ipd. 170.000 din. Mali oglasi do deset besed 120.000 din, vsaka nadaljnja beseda 12.000 din. NASLOV: Dolen|skl list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200 in 23-610, naročniška služba in mali oglasi 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje SR Slovenije (št. 23 od 21. oktobra 1988) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom In filmi: DiC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. (068) 51-590, po 19. uri. (P37-19MO) Z 101 GTL 55, registrirano do 4. 8. 1990, prodam. Ogled v petek dopoldne in soboto cel dan. Jože Marn, Levstikova 6, Trebnje. (P36-20MO) YAMAHO DSR 1000 prodam po ugodni ceni. Marjan, tel. 21-229. (3004-MV-36) GOLF diesel S, 1984, prodam za 16 M. Adlešič, Purga 6, Adlešiči. (3006-MV-36) R 18 TL, letnik 1982, prodam. Tel. (0608)61-741. (P36-30MO) Z 128, letnik 1981, prodam. Tel. 42-488. (3007-MV-36) Z 101 GTL, letnik 1986, prodam. Boris Bajuk, Podzemelj 21, 68332 Gradac. Ogled po 15. uri. (P36-31MO) MZ 250, star eno leto, poceni prodam. Tel. 25-170. (P36-32MO) LADO RIVA, letnik 1987, prodam. Anton Blažič, Mačkovec 16, Novo mesto. (3009-MV-36) TAM 6500 kiper prodam. Tel. (0601) 81-088. (P36-33MO) LADO 1300 karavan, letnik december 1987, prodam. Telefon (0608) 31-150. (P36-36MO) VW, starejši letnik, obnovljen, neregistriran, prodam. Janez Čečelič, Regrča vas 29, Novo mesto. (P36-37MO) Mini 1000, letnik 1976, motor skoraj nov, prodam. Telefon 068-23-611, popoldan 21-798. (MO-MM-89) stanovanja DVOSOBNO lastniško stanovanje (52 m2) v bloku s centralno kurjavo, v Trebnjem, prodam. Vladimira Mrazek, Gubčeve brigade 1 a, Trebnje. (2994-ST-36) ENOSOBNO STANOVANJE ali GARSONJERO, lahko neopremljeno, vzamemo v najem. Ponudbe na naslov: »KREMEN«. Novo mesto, ali na telefon 22-315! (rač.-ST-36) MLADA MAMICA z majhno hčerkico išče enosobno stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Gre tudi k starejši osebi za pomoč v gospodinjstvu. Tel. (068) 89-156, v večernih urah. (P36-69MO) STANOVANJE v Novem mestu ali okolici išče mlad par z otrokom. Tel. 84-650. (2979-ST-36) STANOVANJE v Brestanici prodamo. Kličite na tel. (0608) 79-401! (P36-12MO) prodam PRODAM ali zamenjam za gradbeni material motorno škropilnico in stiskalnico 60 1. Tel. 27-990. (P35-55MO) SMREKOVE in HRASTOVE PLOHE debeline 50,32 prodam. Informacije v večernih urah na tel. (0608) 88-939. (P36-18MO) TERMOAKUMULACIJSKO PEČ Elind (3 KW) ugodno prodam. Tel. 25-986. (P36-25MO) KRAVO s teličkom in metrska drva prodam. Saje, Daljni Vrh 22, Novo mesto. (2998-PR-36) SPALNICO, kombinirano omaro, mizo s 4 stoli, kuhinjske elemente, štedilnik Kiippersbusch in termoakumulacijko peč (5 KW) ter bakreno škropilnico ugodno prodam. Tel. 22-289. (2999-PR-36) HRASTOVE suhe plohe (5 cm) in stenske obloge — smrekice prodam. Tel. 25-334. (3012-PR-36) PLASTIČNA VEDRA (25 1), rabljena, primerna za trgatev, prodamo. Cena 30.000 din za komad. Florjančič, Nad mlini 55, Novo mesto. Tel. (068) 25-049. (3008-PR-36) MIZARSKO delovno mizo (ponk) in motor Tomos El 90 prodam. Tel. 85-310. (3003-PR-36) PRODAM 4 avtoplašče za PZ 126 in snežne verige, avtoplašče 145x15 ter 500 kosov strešne opeke »Dobruška vas« (sive barve). Jože Čeme, Košenice 58, Novo mesto. (ček-PR-36) PRODAM rabljeno strešno opeko, navadno, 4000 komadov. Tel. 41-157. (3005-PR-36) Malo rabljen šivalni stroj Overlock 710 calanda ugodno prodam. Tel. (0608) 33-674. (P36-35MO) KOLESI Maraton (10 prestav) in Senior (5 prestav) ugodno prodam. Tel. 24-429. (P36-38MO) BOROVE in HRASTOVE plohe debeline 5 in 8 cm in ostrešje za vikend ali manjšo hišo prodam. Tel. 42-925. (3014-PR-36) ŽENSKE JAKNE, usnjene hlače in plašč prodam. Tel. 26-805. (3013-PR-36) ZAMRZOVALNO SKRINJOugod-no prodam. Informacije na tel. 26-693. (2976-PR-36) ŠTEDILNIK Kueppersbusch in kavč poceni prodamo. Kličite na tel. 31-621 int. 323! (2987-PR-36) PREDSOBNO OMARO prodam po ugodni ceni. Tel. (0608) 31-625. (P36-4MO) PRODAM ali zamenjam zastekljena balkonska vrata dimenzije 100 x 210 cm za 80 x 210 cm ter prodam enokrilna vhodna vrata. Alojz Pavkovič, Zavratec 21, 68293 Studenec, tel. (0608) 89-175. (P36-11MO) BUKOVA DRVA (10 m) prodam. Jablan 30, Mirna Peč. (2989-PR-36) BELO IN ČRNO GROZDJE prodam. Tel. (065) 57-065. (P36-I3MO) PRODAM belo otroško postejo z jogijem 190 x 80. Tel. 20-579. (P36-75MO) VINSKI SOD (1300 1), dvakrat rabljen, hrastov les, solidno izdelan in okovan prodam. Anton Baškovec, CKŽ 87, 68270 Krško, tel. (0608) 31-252. (P36-71 MO) NOVO DIATONIČNO harmoniko B,S, As in 126 P prodam po delih. Matjan Kralj, Gor. Kamence 23, 68000 Novo mesto. (P36-72MO) AVTORADIO Blaupunkt, nov, prodam. Tel. (068) 25-619. (3036-PR-36) OTROŠKO POSTELJICO z jogijem prodam. Tel. 24-085. (P36-62MO) LES za ostrešje in ladijski pod prodam. Tel. 25-901. (P36-50MO) KUHINJSKE ELEMENTE Petunija (3,80 m) ugodno prodam. Tel. 49-570. (P36-50MO) SEDEŽNO GARNITURO z ležiščem, kotno, prodam za 600 SM. Tel. 45- 009. (P36-76MO) KUHINJO in termoakumulacijsko peč prodam. Tel. 24-475. (P36-76MO) RDEČO PESO za ozimnico po 6.000 din kilo, prodam. Tel. 28-750, popoldne. (P36-60MO) RAČUNALNIK SCHNEIDER CPC 464 z monitorjem prodam. Tel. 22-022. (3032-PR-36) KUHINJSKE ELEMENTE «Brest«, montirane, nove, nerabljene, prodam. Kuhinja stoji v Suhotju. Ponudbe po tel. (061) 454-560. (3031-PR-36) PRODAM termoakumulacijsko peč (2,5 vatov), novo, parilnik kotel (1201) ter spalnico, dobro ohranjeno. Ivan Vidrih, Otočec, telefon 85-125. (3015-PR-36) SUHE SMREKOVE deske debeline 25 in 50 mm (8 m3) prodam. Tel. 22-661. (3061-PR-36) BOSSE zvočne skrinje in dinacort (končna stopnja 200 W) prodam. Tel. (0608) 82-995. (P36-42MO) VIDEOREKORDER Tensai, japonski, nov, ugodno prodam. Tel. 84-455. (3021-PR-36) NOV KUEPPERSBUSCH ugodno prodam. Tel. 27-114. (3022-PR-36) PRODAM 4 strešne tramove (18 x 20 cm dolžine 7,7 m) ter rabljena smrekova garažna vrata. Jarc, Trg 1, Mirna Peč. (ček-PR-36) OTROŠKO OPREMO: posteljice, vozičke, ležalnik itd., ugodno prodam. Zamenjam jugo za do dve leti starega golfa. Tel. 27-792. (ček-PR-36) MALO RABLJENA ženska, moška in otroška oblačila in obutev ugodno pro-dam.Cesta herojev 33/a, Novo mesto. (3019-PR-36) SUHE hrastove deske (4 m3) debeline 32 mm prodam. Alojzija Kambič, Semič 10, tel. 56-570. (P36-39MO) SKORAJ NOVE hrastove parafini- rane sode (6001,4001,3001), Fabjan, Cesta herojev 33/a, Novo mesto. (3019-PR-36) KOSILNICO BCS 127 (bencin — petrolej) prodam. Tel. v službi (061) 772-422, samo zvečer v petek in ponedeljek, Jože. (P36-34MO) kupim Strešno opeko KIKINDA, model 272, rabljeno, kupim. Telefon 25-577, popoldne. (2967-KU-36) 10 ton krompirja za ozimnico kupim. Ponudbe na tel. (063) 785-216. (P36-3MO) OMARO za spalnico ali dnevno sobo kupim. Tel. 34-518. (2986-KU-36) STAR TRAKTOR, lahko nevozen (za rezervne dele), Lombardini ali Same 35, kupim. Telefon (0608) 89-256. (P36-6MO) GRADBENO PARCELO ali hišo na relaciji Nemška vas — Trebnje, po možnosti ob glavni cesti, kupim. Franci Urbič, Dol. Dobrava 12, Trebnje, tel. 44-317, zvečer. (P36-28MO) posest ZAZIDLJIVO PARCELO, 2 km od Šmarjeških Toplic, prodam. Jakše, Draga 10, Šmaiješke Toplice. (3040-PO-36) MLAD VINOGRAD (16 a), zazidljivo, elektrika na parceli, v bližini Novega mesta prodam. Tel. 28-336. (P36-51MO) ZAZIDLJIVO PARCELO in hrastove plohe prodam. Tel. 28-750, pop. (P36-59MO) STAREJŠO HIŠO v Novem mestu prodam. Fabjan, Cesta herojev 33/a, Novo mesto. (3019-PO-36) PARCELO oziroma sadovnjak s stav-biščem na Zdolah pri Krškem prodam. Tel. (0608) 33-848. (P36-40MO) HIŠO (220 m2), vseljivo, v Novem mestu, prodam. Juvane, Mala Cikava 9. (2992-PO-36) VINOGRAD z vikendom pri Raki prodam. Tel. (0608) 42-278. (2977-PO-36) PARCELO 1.100 m2, poleg Pirovca (srednji Jadran), ugodno prodam. Informacije na tel. (078) 31-539. (P36-15MO) PRODAJAM klet (100 m2), vinograd, sadovnjak in gozd, skupaj 60 arov. Volčje pri Brežicah. Ponudbe: Kesar na tel. (041) 278-496 ali na (041) 210-400 interna 27, ali: Tomin Kreše, Volčje pri Sromljah. (P36-22MO) kmetijski stroji PRODAM motokultivatoija Honda F 400 s priključki in nov Gorenje Muta (10 KS) za 10% ceneje. Tel. (0608) 75-573. (P36-21MO) TRAKTORSKI PLUG, primeren za ferguson 35 in ursus 35, prodam. Tel. 25-334. (3012-KS-36) TRAKTOR Štore 502 prodam ali menjam za osebni avto. Tel. (0608) 33-408. (P36-27MO) ZETOR 5911, letnik 1980, 2500 ur, brezhiben, prodam. Ciril Jerman, vas Krka 3, Novo mesto. (P36-29MO) PLUG BATUJE za vinkovič ali ferguson 39 in osovino z gumami za traktorsko prikolico prodam. Tel. (068) 84-178. (P36-73MO) GOLDONI diesel (14 KM) s frezo in plugom, skoraj nov, prodam. Anton Eržen, Valvazorjeva ul. 5, Trebnje. (3039-KS-36) TRAKTOR Štore 504 (1200 del. ur) prodam. Tel. 40-117. (P36-70MO) TRAKTOR IMT 539, 300 delovnih ur, traktorsko kiper prikolico (nosilnost 3 tone), prodam. Tel. (0608) 68-219, Škof, Drenovec 10, Bizeljsko. (P36-63MO) NOV MOTOKULTIVATOR God-loni (8 KS) s priključki ugodno prodam. Informacije na tel. (068) 84-827. (P36-57MO) TRAKTORSKO PIKOLICO domače izdelave (ni kiper) prodam. Tel. (0608) 69-126. (P36-49MO) KOMBAJN FAHR 2,20 m in R 4 po delih prodam. Kastelic, Gabtje 100, Brusnice. (3027-KS-36) TRAKTOR Univerzal 445 prodam. Povšič, Zloganje 23, Škocjan. (3017-KS-36) KOSO za torno vinkoviča, prikolico za frezo (do 10 KM), oboje novo, motor za čoln (10 KM) ter TV color 37 prodam. Tel. 27-366. (3018-KS-36) TRAKTORSKE GUME (14/9 13.28) in zobčenik za silokombajn SK 80 prodam po ugodni ceni. Kramarič, Dragomlja vas, Metlika. (2984-KS-36) SIPOV KOMBAJN za siliranje koruze, malo rabljen, in junca, starega dve leti, prodam. Alojz Kocjan, Gor. Stara vas 5, 68295 Tržišče. (2983-KS-36) ROTACIJSKO KOSILNICO SIP 135 in motor APN 6 prodam. Viktor Kužnik, Podlisec 7, Dobrnič. (2991-KS-36) razno ZIDANO GARAŽO oddam v Kandi-ji. Ponudbe pod šifro: »SEPTEMBER«. (3026-RA-36) MOŽNOST za soinvesticijo v garažo na Glavnem trgu v Sevnici. Tel. (0608) 81-347. (P36-43MO) V VARSTVO vzamem dva otroka. Tel. 24-465. (P24-47MO) I VULKANIZERSTVO MARJAN RADKOVIČ Kostanjevica na Krki Obveščam cenjene stranke, da n'e' njam, popravljam in centriram gum* ter krpam zračnice in menjam ventile. Lokal je odprt vsak dan od D- : do 19. ure, v soboto od 9. do 14. ure-Se priporočam!(2982-OB-36) IZOLACIJE, SERVIS ZAMRZOVALNIKOV Viktor PAJEK Ptujska cesta 89,62000 Maribor, tel. (062) 305-150,413-606, nonstof Generalno popravljamo in obnavlja' mo ohišja zamrzovalnih aparatov Prihranite 50% elektrike, podaljša* kompresorju življenjsko dobo pa še garancijo dobite. Cene naših storitev se gibljejo od 1.100.000 do 1.850.00« din. Do novega leta bomo vsak? stranko nagradili s praktičnim dan-lom. Delamo na območju, kamor sej že Dolenjski list. Se priporočam0-(P36-14MO) obvestila POPRAVLJAM in OBNAVLJAM vse vrste koles. Jože Smole, Žabja vas 27, Novo mesto, tel. 21-952. (3002-OB-36) Slovenija Moja dežela. DOMAČE TRNJE • Tudi pri nas je krava sveta žival' na mesarskem ceniku. ■ • »Rdeči« očitno mislijo, daje n>o-no priti — skozi rdečo luč v • Ko nekatere birokrate poS^^, profda, imaš vtis — da delajo pt°r gando za »močna krmila«. .. .. • Vodilni se še kako borijo za d5 okolje — v bližini svojih vikendoK • Športna disciplina, ki se vedno uveljavlja: ideološki mnogoboj , • Cena kruha hitro narašča vsem — zaradi vezenja otrobov vrhu. J • Birokrati so kot toča — preptd jejo, da bi delo obrodilo sadove. . • Politiki so očitno ljubitelji diVJj], vali — jemljejo levji delež kapi!0® delajo medvedje usluge. J • Socializem je po meri človek11; zakoni po meri iskalcev lukenj je zdaj vprašanje. • Ali je politika cen — testih človeške potrpežljivosti? ^ • Laže se bo kdo prebudil d k<> — kot pa če sanja z odprtimi ocn1 , • Naši bankovci so še en dokaz — kako papir vse prenese. „ ..j • Z ideologijo se zastrupi vec ‘J — kot s pokvarjeno hrano. nJ MARJAN BRAVk [SaWL Mercator kmetijska zadruga krK0 Pot na Gorjance 8 Tozd Brazda-Agroservis OBVESTILO Obveščamo vse interesente, da s 15. septembrom odpira^0 komisijsko prodajalno za kmetijsko, gozdarsko, gradbeno 'n cestnoprometno mehanizacijo. V naši prodajalni pa dobite traktorje iz programa IMT in UNI" VERSAL ter ostalo kmetijsko mehanizacijo. Na zalogi so tud rezervni deli za kmetijsko mehanizacijo in za vozila iz program3 TAM ter ZASTAVA. Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal smrt te vzela je prerano, a v srcih naših boš ostal ZAHVALA V 56. letu nas je tragično zapustil naš dragi sin, mož, oče, stari oče, brat in stric ALOJZ JUNC iz Gor. Mokrega Polja 8 'skreno se zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, podarili cvetje in pokojnega v tako velikem številu spremili na njeg°V, prerani zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravniškemu osebju, ki seje borilo za njegovo življenje, kolektivom IMV, Kremen in Agroservis za podarjene vence in izrečeno sožalje, GD Mokro polje za venec' organizacijo pogreba. Iskrena hvala Kovačiču za tople poslovilne besede, pevcem in duhovnikoma za lep0 opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi, ki so ga imeli radi 18 DOLENJSKI UST Št. 36 (2090) 7. septembra Na podlagi 51. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS st. 18/84) ter 9. člena Odloka o opravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS št. 37/86) objavlja Sklad stavbnih zemljišč občine Brežice na podlagi sklepa Komisije za oddajanje dne 28. 8.1989 naslednji JAVNI RAZPIS za oddajo pravice uporabe na stavbnem zemljišču za gradnjo stanovanjske hiše s poslovnim prostorom v pritličju za trgovino nadrobno v stanovanjski soseski Nova vas, p. Jesenice na Do-lenjskem, in sicer: na lokaciji št. 21 v izmeri 754 m2. Cena stavbna zemljišča v obliki akontacije 81.880,— din za 1 m2. Dokončna cena bo določena po valorizaciji ob sklenitvi pogodbe. Stroški delne komunalne opreme, ki znašajo 127.637,— din za i m2, so tudi kot akontacija, dokončni znesek se bo določil po valorizaciji v času sklenitve pogodbe, vsak ponudnik mora: — še posebej plačati spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča — soglasja za priključke na komunalne naprave — na svoje stroške zgraditi priključke na komunalne naprave — sofinancirati manjkajoče komunalne naprave, ki še niso zgrajene — stroške parcelacije zemljišča ~ stroške objave javnega natečaja in zemljiškoknjižnega prenosa. 1. Odškodnino za zemljišče in delno komunalno opremo je po-uQnik dolžan plačati 50% ob sklenitvi pogodbe. Ponudnik je dolžan plačati varščino v znesku 10% v vrednosti akontacije v predmetni zadevi. 3. ^inp je potrebno nakazati na žiro račun Sklada stavbnih Var4*' 0bčine Brežice št- 51620-654-63 in potrdilo o vplačilu čun k6 pril°žiti prijavi. Varščina se uspelemu ponudniku vrana brezobrestno v ceno stavbnega zemljišča, neuspelemu n^HSe v,rne brezobrestno najkasneje v 30 dneh po izbiri najugodnejšega ponudnika. 4. pranju ponudb bo Komisija za oddajo stavbnih zemljišč trohifVa a °d ponudnika dodatno dokumentacijo, če bo ta po-°na za ugotovitev najugodnejšega ponudnika. 5. Dnini6 b° za P°sarT|ezno lokacijo prijavilo več ponudnikov, ki iz-rpHn0 P090je razpisa, bo Komisija izdelala prednostni vrstni 0 na podlagi meril, določenih v odloku. stavbnih *rIčV°bč'° |3cnu-dniku na razpolago pri Skladu SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE BREŽICE 493/36 ZAHVALA Ob mnogo prerani in nenadomestljivi izgubi našega dragega in skrbnega moža, ata, starega ata, brata in strica, 49-letnega ANTONA KOVAČIČA z Malega vrha 4 znanp16110 ^bvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom, prijateljem in Peč t^01 M nesebično pomoč, podarjene vence in cvetje, GD Mirna p* Bovorniku za poslovilne besede in pevcem za zapete žalostinke. krat j^^bvala velja g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še en- Žalujoči: vsi njegovi da r bi gromu vzel, kar azodel bi ljudem, nih/ern,,r^e^' sam zase vcm-hce nikjer bi ne verjel. (Fr. Levstik) ZAHVALA °b boleči * izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata, strica in svaka STANKA MUŽARJA *isk znan reno valj ujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in Ije dCem’ Ste v le2kih trenutkih čustvovali z nami, nam izrazili soža-ga^vali pokojniku cvetje in ga pospremili do njegovega poslednje-sty„ m°vanja. Posebna hvala gasilskemu društvu Božakovo, zdrav-etnu osebju iz Metlike in gospodu župniku za opravljeni obred. bčerk^b 2L‘na Katica, sinovi Maijan, Zdenko z Nado, Ivan z Anico, 1fvanka z Jožetom in Nada s Stanetom ter vnuki Andrej, Go-Katarina, llroš, Hinko, Tine, Lidija, Gregor in Andrej Na podlagi 51. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS št. 18/84) ter 9. člena Odloka o opravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS št. 37/86) objavlja Sklad stavbnih zemljišč občine Brežice na podlagi sklepa Komisije za oddajanje stavbnih zemljišč z dne 28. 8. 1989 naslednji JAVNI RAZPIS za oddajo pravice uporabe na stavbnem zemljišču za gradnjo objektov, namenjenih proizvodni obrtni dejavnosti gospodarstva in drobnega gospodarstva, na lokaciji od 1 do 22 v Obrtni coni Dobova, in sicer: št. lokacije 1 površina 1420 m2 št. lokacije 2 površina 1200 m2 št. lokacije 3 površina 1100 m2 št. lokacije 4 površina 1300 m2 št. lokacije 5 površina 1300 m2 št. lokacije 6 površina 1240 m2 št. lokacije 7 površina 1600 m2 št. lokacije 8 površina 1620 m2 št. lokacije 9 površina 1220 m2 št. lokacije 10 površina 1190 m2 št. lokacije 11 površina 1210 m2 št. lokacije 12 površina 1852 m2 št. lokacije 13 površina 1946 m2 št. lokacije 14 površina 3096 m2 št. lokacije 15 površina 1550 m2 št. lokacije 16 površina 1530 m2 št. lokacije 17 površina 980 m2 št. lokacije 18 površina 520 m2 št. lokacije 19 površina 810 m2 št. lokacije 20 površina 1026 m2 št. lokacije 21 površina 9950 m2 št. lokacije 22 površina 1616 m2 Cena stavbnega zemljišča je v obliki akontacije, in sicer 81.880.— din za 1 m2. Dokončna cena bo določena po valorizaciji ob sklenitvi pogodbe. Stroški komunalne opreme znašajo 255.274 — din na 1 m2, so tudi kot akontacija, dokončni znesek se bo določil po valorizaciji v času sklenitve pogodbe. Pod komunalno opremo je šteti, da bo cesta, vodovod, kanalizacija in elektrika na meji parcele. Vsak ponudnik bo moral še posebej: — plačati spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča in — soglasja za priključke na električno, vodovodno in kanalizacijsko omrežje — na svoje stroške zgraditi priključke na komunalne na- prave: cesto, vodovod, elektriko in kanalizacijo — sofinancirati manjkajoče komunalne naprave, ki še niso zgrajene, kot npr. javna razsvetljava, telefonsko omrežje — stroške parcelacije zemljišča — stroške objave javnega natečaja in zemljiškoknjižnega prenosa. 1. Odškodnino za zemljišče in delno komunalno opremo je ponudnik dolžan plačati v 8 dneh po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča; po tem roku tečejo veljavne zamudne obresti. Ponudnik je dolžan začeti gradnjo v enem letu po podpisu pogodbe in zgraditi objekt do III. gradbene faze v 5 letih po pridobitvi tega zemljišča. Ponudnik je dolžan plačati varščino v znesku 10%od vrednosti zemljišča in komunalne opreme. Varščino je potrebno nakazati na žiro račun Sklada stavbnih zemljišč občine Brežice št. 51620-654-63 in potrdilo o vplačilu varščine priložiti prijavi. Varščina se uspelemu ponudniku vračuna brezobrestno v ceno stavbnega zemljišča, neuspelemu pa se vrne brezobrestno najkasneje v 15 dneh po izbiri najugodnejšega ponudnika. Prijave se vložijo v 15 dneh po objavi v Dolenjskem listu. Prijave morajo biti zapečatene, na ovojnici pa mora biti oznaka »JAVNI RAZPIS«. Naslovijo se na Sklad stavbnih zemljišč občine Brežice, Cesta prvih borcev 18, Brežice. Ob odpiranju ponudb bo Komisija za oddajo stavbnih zemljišč zahtevala od ponudnika dodatno dokumentacijo, če bo ta potrebna za ugotovitev najugodnejšega ponudnika. Če se bo za posamezno lokacijo prijavilo več ponudnikov, ki izpolnjujejo pogoje razpisa, bo Komisija izdelala prednostni vrstni red na podlagi meril, določenih v Odloku o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem na območju občine Brežice. Obrazci za prijavo so ponudniku na razpolago pri Skladu stavbnih zemljišč občine Brežice, soba št. 35. SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE BREŽICE 494/36 Stotnija Moja dežela. KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARJETA razpisuje prosta dela in naloge TAJNIKA KS za nedoločen čas, s polovičnim delovnim časom. Pogoji: — končana srednja administrativna ali ekonomska šola, — poznavanje računovodskih del, — delovna praksa. Na razpis se lahko javite v 15 dneh po objavi oglasa. JIH Lit NAROČILNICA Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov Priimek in ime: ________ Ulica in hišna št.: Poštna številka in kraj.: Št. osebne izkaznice:____ X ZAHVALA V 59. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi LEOPOLD BEVC Iskrena zahvala vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti in mu podarili vence in cvetje. Posebej se zahvaljujemo vsem sosedom, pevkam za zapete žalostinke in duhovnikoma za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 74. letu nas je po dolgi in težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric ALOJZ BUČAR Vel. Cikava 11, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, darovali cvetje ter pokojnika spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Hvala OS Katja Rupena, tovarni Labod Novo mesto, dr. Vodniku, pevcem z Ruf>erč Vrha ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi Niti zbogom nisi reklo, niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostala. ZAHVALA V 75. letu starosti nas je tragično zapustila naša dobra, skrbna mama, tašča, stara mama, sestra, teta in prababica NEŽA ŠUŠTARŠIČ iz Zapuž 11 pri Šentjerneju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojno mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vsem vaščanom, ZB Orehovica, Društvu upokojencev, vsem GD, PZ Orehovica, gospodu župniku in kaplanu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčerki Nežka in Pepca z družinama, sestri in brat ter ostalo sorodstvo Trud in trpljenje tvoje je bilo življenje, veliko si prestal, sedaj boš pa mimo spal. ZAHVALA Po dolgi bolezni nas je v 74. letu starosti zapustil dragi mož, oče, stari ata in ded, borec Gubčeve brigade LOJZE KLEPEC s Krasinca Prisrčna hvala sorodnikom, družinam Pezdirc, Agnič in Klepec, vaščanom in znancem za vso pomoč, izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje. Posebno zahvalo izrekamo ZB, GD Krasinec, TOZD Beti Črnomelj, KZ Črnomelj, sosedu Tonetu za ganljive besede ob odprtem grobu, pevkam ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi 7. septembra 1989 DOLENJSKI UST Domiselnosti razprostrli krila ANTON MAJCEN Kmetija Majcnoiih ni bila nikoli posebej močna, saj je za kaj takega šest hektarjev obdelovalne zemlje in 12 ha gozda le premalo površin, čeravno so skoraj vse parcele zaokrožene, v enem kosu. Kot se spominja 58-letni Anton Majcen iz Gaja pri Šentjanžu svojih rosnih let, so imeli njegovi starši vsega po malem, a pridelali so dovolj hrane, da se njemu edincu otroštvo ni priskutilo zavoljo tega, ker morebiti kdaj ne bi imel česa za pod zob, kakor marsikakšnemu vrstniku v dolini, v številčnejši družini Toda Toneta so že zmalega starši navajali da si je treba vsak kos kruha na kmetiji prislužiti v potu svojega obraza, da kmetu ni nič podarjeno. In tega, da je treba na kmetiji garati, hkrati pa delati tudi z glavo, Tonetu Majcnu ni bilo treba nikoli dopovedovati, še zlasti ne po vojni, ko sta se z očetom vrnila iz izseljenstva iz nemške pokrajine Wiirtenberg brez matere oziroma žene, ki ni zdržala naporov v tuji deželi Tonetova matije znala dobro nemško in med vojno je to s pridom uporabila, da je zamotila nemško patruljo, ko se je zglasila na domačiji Majcnovih v Gaju in povpraševala po banditih, medlem pa sta Tonetov bratranec Milan Majcen in njegov soborec Janči Mevželj še pravočasno od-kurila pri drugih vratih v bližnji gozd Milan in Janči sta večkrat našla streho nad glavo v bližnjem čebelnjaku Majcnovih, dekla Majcnovih pa jim je v zasilno preno- čišče nosila tudi hrano. Zadnjič sta se Milan in Janči oglasila pri Majcnovih v Gaju teden dni pred junaškim, a neenakim bojem z mnogo številnejšim sovražnikom v Mumicah, kjer sta pustila mladi življenji, njuno junaštvo pa je za zgled poudaril svojim vojakom celo nemški komandant Sicer pa moramo takoj povedati, da Tone Majcen sploh ni zagledan v preteklost, ne obuja najraje prehojene poti, na kateri je tudi sam spoznal vzpone in padce. Tonetu so ljudje zaupali, kdo ve, ali zato, ker je začel uspešno obnavljati kmetijo na Gaju, ali pa je postaven mož že kot pojava vlival prepričanje, da je on tisti, ki bi utegnil vpreči v voz napredka šentjaških vasi. Majcen je bil dva mandata občinski odbornik v Sevnici, kot pravi, pa je kot okrajni odbornik sodeloval pri likvidaciji okrajev Trbovlje, Novo mesto in Celje. »Občutek imam, da nismo zdaj, ko nimamo več okrajev, nič na boljšem. Zdaj so stvari še bolj zamegljene, nepregledne za preproste ljudi,«pravi Majcen. Desetletje je vodil zadrugo v Šentjanžu, ki je bila v oporo in pomoč ljudem. Na kmetiji v Gaju je Majcen nazorno dokazoval, kako se da s trdim delom in iznajdljivostjo urediti vzorna domačija. Tonetova naj večja ljubezen in konjiček hkrati sta čebelarstvo. Kar 300 panjev je imel ta kooperant Me-dexa, -boji pa se, da se bo moral zaradi opešanega zdravja in moči temu veselju odpovedati Majcnovi so zredili letno okrog 1200pujskov. Tone, ko je še vozil za mlekarno, se je iz Celja vračal s tovornjakom sirotke, ki je dobro krmilo za pujske, poprej pa so jo mlekarji zlivali v kanaL Zdaj, ko je Tone upokojen, je prevzel to delo in kmetijo 24 letni sin Andrej, ki sta mu starša lepo »postlala«. Poleg novih poslopij sta tu še dva tovornjaka itd Tone samo upa, da bo sin dovolj vztrajen, da bo počakal na boljše čase, ki morajo priti za kmeta prej ko slej. Naposled je tudi sam na jesen svojega življenja dočakal priznanje Zadružne zveze Slovenije. P. PERC S prireditve »Gozd, gobe, cvetje« v Dolenjskih Toplicah — Letos močno turistično obeležje — Gozdarsko noč je tokrat žal precej okrnil dež______________________ DOLENJSKE TOPLICE — Morda je res, da je bila razstava »Gozd, gobe cvetje« zato, ker je bila tokrat v Dolenjskih Toplicah, nekoliko slabše obiskana, to pa nikakor ne zmanjšuje vloženega truda številnih razstavljalcev, ki so se res potrudili, da je bila tudi tokrat kar najbolj zanimiva in pestra. Kar najbolj pestro in nazorno so svoje delo, izdelke, uspehe, rekvizite in dosežke prikazali lovci, čebelarji, ribiči, jamarji, gobarji, vrtnarji in številni obrtniki ter zbiralci, kar je vsekakor spodbudno in kaže na to, da je v zasebni spodbudi veliko ustvarjalnosti in domiselnosti, ki pa se prav sprosti šele takrat, ko za to res dobi priložnost. Dolenjske Toplice so v soboto še bolj kot sicer zaživele tudi v turističnem duhu, za kar imajo vsekakor zasluge Tmistična zveza Dolenjske kot organizatorica razstave, pokrovitelj novomeški izvršni svet ter vsi drugi, ki so sodelovali, se pravi domače turistično društvo in zlasti Straško, kije s svojimi narodnimi nošami, furmani in folkloro poskrbelo • Prvič letos je T uristična zveza Dolenjske podelila tudi priznanje najbolj zaslužnemu članu za razvoj turizma ter najlepše urejenemu turističnemu kraju. Tako sta kristalno vrtnico prejela mr. ph. Andrej Andrijanič in naselje Dolenjske Toplice. ŽREBANJE KUPONOV IZ OTOŠKE AKCIJE OTOČEC — V soboto, 9. septembra, bo ob 20. uri v motelski restavraciji na Otočcu žrebanje kuponov, ki so jih julija in avgusta zbirali gostje v okviru akcije »Vsako četrto pivo zastonj«. Nagrade, kijih bodo podelili ob zaključku omenjene akcije, v kateri sta sodelovala Hotel grad Otočec in Karlovška pivovarna, so privlačne: silvestrovanje v motelski restavraciji v Diskoteki, sezonske smučarske karte, vstopnice za bazene v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah ter na Otočcu, vikend paket v Strunjanu in obisk praznika piva v Miinchnu. Na sobotnem večeru ob žrebanju bo povezoval program Silvo Polak. Nastopile bodo plesalke skupine Teama, za dobro razpoloženje pa bo skrbel še ansambel Miss Dior. za prijetno vzdušje pri dogajanjih ob otvoritvi razstave. Sobotno dopoldne so koristno izrabili tudi dolenjski turistični delavci, ki so v svoji sredi gostili predsedstvo slovenske turistične zveze. To jim je dalo priložnost, da pokažejo, kaj premore Dolenjska in kaj bi se za turistično dejavnost še dalo izkoristiti, pa tudi za medsebojno POMARANČA NA LOKI NOVO MESTO — Gostinsko podjetje Metropol s prireditvami na go- stišču Loka podaljšuje letošnje kislo poletje. Minulo soboto je obiskovalce zabaval ansambel Ne joči, Peter, to soboto pa pripravljajo gostovanje ljubljanske skupine Pomaranča. Koncert se bo pričel ob 19. uri. IZBOR MISS KOLPE VINICA — Tradicionalno vi-niško poletno prireditev Miss Kolpe je letos že dvakrat pregnalo slabo vreme. Organizator Jože Stegne iz turističnega društva upa, da bo to nedeljo za vsako ceno okronal novo miss, saj bo prireditev ob vsakem vremenu. Ob jasnem nebu se bo zabava pričela ob 15. uri v kampu, ob dežju bo veselo v dvorani. Prireditev bo povezovala televizijska napovedovalka Mojca Blažej, udeležbo pa so obljubili tudi mladi motoristi AMD sekcije iz Brežic, Tanja Kenda iz Ljubljane bo s svojimi manekenkami prikazala erotično perilo, pel pa bo Stane Vidmar z ansamblom. IŠČEJO ANSAMBEL VROČE — PEKOČE MOZELJ — Po uspešni Oslovski noči bodo 16. septembra organizirali v Mozlju popoldne veselico, ob 18. uri pa se bo začela prireditev »Vroče — pekoče«, na kateri bodo nastopali humoristi, pevci, harmonikarji in drugi iz kočevske občine, izbirali pa bodo tudi miss in mistra Kočevja. Prijave nastopajočih zbira še do jutri, 8. septembra, Ive Stanič osebno ali na telefon 804-016. DOLENJSKE TOPLICE — Zdravilišče Dolenjske Toplice vabi k sodelovanju glasbeno skupino. Ansambli lahko oddajo ponudbe na naslov Zdravilišča v 8 dneh. Ljubezen do konj Franc Starešinič nadaljuje tradicijo PRELOKA Pri Starešiniče-vih na Preloki je bila že tradicija, da so imeli konje. Sedanji gospodar Eranc se spominja, kako je njegov stari oče vozil /. njimi iz Karlovca opeko /a Prebičane. Potrebovali pa so jih seveda tudi za obdelavo skromnih strmih njivic. Francu so živali tako prirasle k srcu, da je jokal, ko jih je oče pred drugo vojno prodal. Zelja, da bi imel konje, pa se mu je uresničila šele leta 1968, ko so začeli oddajali mleko. »Takrat sem si mislil: bolje je imeti v hlevu eno kravo več pa ko- Franc Starešinič s kobilama Muro in Bebo nja, in ko sem obdeloval njive, sem si drugega sposodil pri sosedu. Takrat so bili na Preloki zlati časi, vas je bila še polna življenja in skoraj pri vsaki hiši so imeli konja,« niza Franc. Pozneje, ko so živali zamenjali traktorji, so konji ostali le še pri tistih hišah, kjer izdatkov za stroj nismo zmogli. Franc pa seje odločil obdržati oboje, le da je močnega konja zamenjal za kobilo. Že nekaj časa ima v hlevu po tri konjske repe. »Pri hiši so zares predvsem zaradi ljubezni do živali, saj danes z njimi skoraj ne delamo več, razen da ogrinjamo krompir ali pa jih posodimo sosedom. Njive obdelamo s traktorji, kolikor je pač moč, ostalo pa pustimo v pušči,« pravi Starešinič, ki ima v hlevu tudi 4 krave, a že razmišlja, da bo moral prodati kakšno kravo ali kobilo. Vse kaže, da bo šla iz hleva najbrž krava, saj je mleko prepoceni. »S kobilami je znatno manj dela pa še izkupiček od žrebetov je kar lep. Kupcev vsaj za sedaj ni težko najti, zlasti še, ker je blizu velik hrvaški trg-. M. B.-J. Suho robo tokrat namakalo Kljub dežju je bil ribniški sejem kar živahen RIBNICA — Edina zares dobra stran letošnjega Ribniškega sejma suhe robe, lončarstva in obrti je bila, da ni bilo pretirane vročine. Pravzaprav je bilo hladno, za nameček pa je suho robo, suhorobarje in obiskovalce sejma močil še dež. Pravzaprav je šlo v nedeljo, 3. septembra, Ribničanom vse narobe. Zjutraj seje na obzorju jasnilo in kazalo, da se bo vreme izboljšalo. A komaj je predstavnik Turističnega društva Andrej Klemenc po radiu obvestil vesoljno Slovenijo, da se bodo Ribničanom vremena zjasnila in da torej sejem bo, že se je ulil dež. Ozvočenje Ribnice bi moralo delati ob 8. uri, a seje mojster ozvočenja pri-majal šele okoli pol desete ure. Nekateri so govoričili, daje sramota.ker je že navsezgodaj »namočen«, drugi pa so spet trdih, daje še včerajšnji. Potem je bilo okoli desete ure le vse in tudi ozvočenje pripravljeno, da seje parada, napovedana za 9. uro, lahko začela. Predsednica Turističnega društva Vesna Lavrič je po zvočniku napovedala, da seje parada začela in daje v njej presenečenje. Vendar presenečenja ni bilo, ker seje tudi zmočilo (to so bili fantje na 300 let starih biciklih, ki pa so se prav takrat šli domov preobleč). Zaradi dežja je odpadel plesni nastop skupine Dl v letnem gledališču. Odpadlo je tudi drugo napovedano presenečenje letošnjega sejma konjski taksi in še marsikaj. Pa kljub vsemu sejem le bil je živ. Obiskovalci in prodajalci so se najprej ■zavarovali pred prehladom in revmo s kozarčkom, dvema ali tremi priznanega žganega zdravila, na kar so kupčije ste- kle, da je bilo veselje. Kupcem se je predstavilo okoli 40 izdelovalcev predmetov domače obrti, ki pa jim je šlo delo zaradi mraza in dežja bolj slabo od rok, napovedanih predic pa prav zaradi tega na sejem sploh ni bilo. Zato pa je prodajalo svoje izdelke še okoli 40 prodajalcev iz vse Jugoslavije. Zaradi dežja je odpadlo še nekaj drugih prireditev in razstav, gobarska razstava pa je po tradiciji bila tudi letos, saj moča gobam ne škodi. J. PRIMC Halo, tukaj Dolenjski list! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek popoldan, med 19. in 20. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. izmenjavo mnenj in izkušenj. Čeprav se Dolenjska z večjimi turističnimi uspehi sicer ne more pohvaliti, pa je le nekaj osnov za to, da bi ubrala pogumnejše korake, upoštevajoč svoje specifične danosti in izkušnje od drugod. Žal je salbo vreme tudi tokrat precej okrnilo Gozdarsko noč, ki naj bi dopolnila pestro dogajanje v Dolenjskih Toplicah. Tako so bile odpovedane gozdarske igre, kljub občasnemu rose-nju pa se je na gozdni jasi zbralo kar precej obiskovalcev, ki so si lahko ogledali gozdarsko kopo in se zavrteli ob zvokih ansambla Spomin. T. J. ČEBELARSKE SKRIVNOSTI -Dolenjski čebelarji so ob panju iz str re tepke, v katerega so naselili čebek predsedniku Turistične zveze Slov*" nije dr. Marjanu Rožiču razlagi bogato zgodovino čebelarjenja Dolenjskem. KUHARSKA UMETNOST — Ob oglarski kopi, ki sta jo pripravila K°5) Fink (desno) in Ignac Koncilja iz GG, tozda Podturn, se je kljub slabemu vu Q menu zbralo veliko radovednežev. Zlasti ko sta ob ognju kuhala polento Mr g nato bogato zabelila z ocvirki. (Foto: T. Jakše) PRI SV. DUHU DO KONCA OKTOBRA — Na sestanku komisije za obn^. ^ črnomaljske cerkvice sv. Duha, ki je bil preteki teden, so ugotovili, da bo ^ zbrati še toliko denarja, da bodo arheološka izkopavanja okrog cerkvice t"r _ ljevali do konca oktobra. Sprva so namreč računali, da bodo zaradi nja denarja dela za letos zaključili že poleti. Kmalu pa bodo začeli tudi s so^ ranjem na stenah prezbiterija. V Črnomlju načrtujejo, da se bo čez zimo z dovolj denarja, da bodo spomladi nadaljevali raziskovanje cerkvice in 3vJ|() nje, ki je že doslej prineslo veliko zanimivih in presenetljivih odkritij. Na ^ grafiji: arheolog dr. Phil Mason s svojo ekipo pri arheološkem izkopa* pred cerkvico sv. Duha. (Foto: M. B.-J.) studio Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista SUHOROBARJE PRAL DEŽ — V Ribnici so imeli letos že 14. sejem suhe robe in lončarstva. Le dvema sejmoma, tudi letošnjemu, je nagajal dež. vendar tudi dež in druge nevšečnosti ni škodoval kupčiji in veselemu razpoloženju. (Foto: J. Primc) Žreb je nagrado Studia D za ta teden dodelil PETRI LIPAR. Velika Cikava prt mestu. Lestvica za ta teden je takšna: 1 (3) Kadar si sam — TOPLAR 2(1) Vračam se k materi zemlji — ANSAMBEL B. KLAVŽARJA 3 (2) Čaša sreče — ANSAMBEL T. VERDERBERJA 4 (4) Polka ples je za Slovenca — LIPA 5 (8) Za naše prijatelje — ANSAMBEL V. MUŽENIČA 6 (10) Ti boš pozabil — ANSAMBEL M. K APS A 7 (—) Šopek za mamico — RŽ 8 (6) Pozabi skrbi — ANSAMBEL B. KOVAČIČA 9 (5) Več ne bom čakala — HENČEK 10 (9) Sestavljena polka — KARLI GRADIŠNIK Predlog: Glažek je nalit — ANSAMBEL F. MIHELIČA in o ve111 Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto KROMPIRJEVO SRCE — Zapisali smo že, da letos ni krompirjevo leto. Tudi Ivica Pureber z Broda je med izkopavanjem krompirja na svojem vrtičku naletela na razne primerke, med katerimi je bilo še največ gnilega in drobnega krompiija, razveselila pa seje tega, kije na sliki. Veijetno mož Bojan sedaj ne bo ljubosumen na naravo, ki ji je podarila krompir v obliki srca. (Foto: J. P.) kozerija TEGA NE VESTA NE MARX NE ENGELS — Ate, štrajkajo. — Kdo stavka? — Strojevodje. Rudarji tudi Pa piloti. — Lepo, da si me obvestil — Pa tudi kmetje štrajkajo. Hočejo biti enakopravni člani socialistične družbe. — Gospodinje pa ne štrajkajo, kajne? — Učitelji pa, da veš. Toda učitelji ne štrajkajo zaradi plač, ampak zaradi neurejenih razmer v šolstvu. — To povej komu drugemu, Mali — Pa res ne štrajkajo zaradi plač. kajo. Prav, pa ne. Šivilje v Hurotkalu tudi šlraj- Kaj bi pa spet one rade? — V časopisu piše, da imajo prenizke osebne dohodke. — To še ni razlog za štrajk. — Pa je. — Pa ni. Pri nas imamo samoupravljanje. Po samoupravni poti bi lahko razrešili nastali problem. — Saj so dale svojo pritožbo na delavski svet, pa nič. — Kako — nič? — Direktor vseh direktorjev jim je povedal, da ni denarja Rekeljim je še, naj gredo nazaj za stroje, sicer bodo osebni dohodki še nižji kot sicer. — Pa so ga delavke poslušale? — Jok! Odšle so na tovarniško dvorišče. Po dveh urah so jim povišali osebne dohodke za štirideset odstotkov. Direktor vseh direktorjev jim je še obljubil, da bodo odslej vsak mesec sproti poviševali P^pL — Tako je tudi prav, Mali.' če morajo loviti inflacijo. Ate, nečesa ne razumen Tebi marsikaj ni jasno, ■ -a Pred štrajkom ni bilo denaJvp za povišanje plač. Ko so zenLr. ustavile stroje in se zbrale na i° niškem dvorišču, pa se je denat šel. Kako to? fri — Ne vem. Verjetno tega n . razumela niti strica Man in En če bi jima bilo šedano žived^ i