ŠT. 15
GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniski obcan
LETO XXV.
KAMNIK, 30. SEPTEMBRA 1985
Priprave na naslednje delegatske volitve
Evidentiranje je v tem času še vedno osrednja naloga priprav na delegatske volitve. O po-membnosti in širini kadrovskih postopkov kot tuđi o kadrovskih načelih pri evidentiranju smo v prejšnjih številkah že pisali, zato bi se tokrat ustavil pri opravilih, ki nas vse skupaj čakajo do začetka kandidacijskih postopkov, ki se bodo pričeli po razglasu volitev.
V naslednjem obdobju moramo evidentirati predvsem nosil-ce vodilnih delegatskih funkcij, saj lahko ugotovimo, da smo evidentirali premalo ljudi za delegacije v samoupravnih interesnih skupnostih. Širina evidentiranja je še toliko bolj pomem-bna, ker nam zakon o volitvah strogo predpisuje, da mora vsak kandidiranje mimo evidentiranja pojasnjevati in tako prihaja v kaj neprijeten položaj (še zlasti ta-krat, če smo na kakega kandidata pač pozabili). Iz dosedanjih evidentiranj za delegacije ali za nosilce vodilnih delegatskih funkcij je treba potegniti resnico, da povsod k evidentiranju pristopa-jo resno in evidentirajo predvsem tište, za katere so prepričani, da bodo svoje naloge opravljali lcorektno in zanesljivo. To je še en dokaz, da evidentiranje ostaja družbeno priznanje in tega se mora zavedati prav vsak evidentirani možni kandidat. ■ Do volitev pa moramo tuđi na normativnem področju postoriti marsikaj. V tem času potekajo aktivnosti pri spremembah in dopolnitvah statuta občine. V republiški skupščini je v obrav-navi predlog sprememb zakona o volitvah, ki opredeljuje, da več delovnih okolij, kjer je manj kot 60 zaposlenih, lahko oblikuje skupne delegacije za SIS in v duhu teh sprememb se bodo morale tuđi OZD organizirati za mo-rebitno uveljavitev sprememb v svojih internih samoupravnih ak-tih, ki opredeljujejo izpeljavo volitev v njihovih okoljih. Nalog je torej veliko. Zato ne smemo pri vseh teh nalogah niti za tre-nutek zastati, saj bi bil vsak za-mujen rok močan udarec dose-danji demokratičnosti vođenja postopkov in bi med delovne ljudi in občane vnesel mnogo nemira in povečeval (dosedaj neupra-vičen) občutek že vnaprejšnjega odločanja na posameznih fo-rumih.
Zato, da bodo tuđi vnaprej priprave na volitve potekale v skladu z volilno zakonodajo, v skladu z načeli kadrovske politike in tuđi sicer v skladu z našo samoupravno socialistično uredi-tvijo pa sta politično odgovorna predvsem socialistična zveza in sindikat in v njih organizirani delovni ljudje in občani. Zato moramo sproti kritično ocenje-vati načrtovane priprave, opo-zarjati na nepravilnosti (ozkost, neusklajenost ipd.) in stalno izhajati iz načel o kadrovski poli-tiki.
PREGLED
DOSEDAJ
EVIDENTIRANIH
KANDIDATOV
ZA NOSILCE
VODILNIH
DELEGATSKIH
FUNKCIJ
Za predsednika občinske skupščine
Anton IPAVIC (23. 3. 1949, dipl. pravnik) Motnik, Vranja peč, Kam. Bistrica, Tuhinj, Al-
prem, Stol, Dom upokojencev, OUO, Perovo, Sela, Graditelj, Titan, OŠ 27. julij, Križ, Crna, Zaprice, izvršni odbor OOS, družbeno političnih ogrganizacij,
Slavko RIBAŠ (3. 9. 1938, dipl. ing. tekst, Pletenina) Motnik
Milan MARINIČ (22. 11. 1952, dipl. ing. elektroteh. in dipl. oec, MS SZDL) Kamniška Bistrica
Za podpredsednika občinske skupščine
Slobodan MILADINOVIČ (29. 9. 1945, dipl. ing. tekst., Ideja) Kam. Bistr.
Peter KURET (30. 1. 1933, ing. stroj., KIK) Kam. Bistrica
Milan MARINIČ, Križ, Novi trg, Tuhinj, Sela
Vanda REBOLJ (4. 10. 1947, FF, SENŠRM) Križ, Novi trg, Tuhinj, Sela,
Boris ZAKRAJŠEK (19. 1. 1949, dipl. pravnik. Stol) IO OOS DPO, Za. pravnik. Stol) IO OOS DPO, Zarja, Alprem
Za predsednika Izvršnega sveta
Horst HAFNER (3. 10. 1942, gimn. mat., Utok) Vranja peč, Titan, OŠ 27. julija, Crna, IO OOS DPO, Zarja Tuhinj, Zaprice, Alprem, Graditelj, Občinski upravni organi (OUO)
Davorin GREGORIČ (20.11. 1949, pravnik) Zaprice
Uroš ZAPANC (13. 1. 1950, FNT-montanistika)OUO
Milan MARINIČ, Menina
Za predsednika družbenopoli-tičnega zbora občinske skupščine
MatijaJENKO(15. 11. 1932, ing. org. dela, Svilanit) Kam. Bistr., Sela, Graditelj
Slobodan MILADINOVIČ, IO OOS DPO
Milan MARINIČ, Motnik
Za predsednika zbora krajev-nih skupnosti občinske skupščine
FrancJERAS(4. 4. 1937,ing. org. dela, SO Kamnik) Kam. Bistrica
Vinko KOREN (10. 1. 1934, dipl. ing. rudarstva, Rudis Ljubljana) OUO
AlbinPIRŠ(20. 2. 1946, elek-trikar, Svilanit) Sela
Janez BENKOVIČ (22. 1. 1948, dipl. ing. elektr., FNT) Novi trg
Za predsednika zbora združe-nega dela občinske skupščine
Stane OSTERMAN (17. 8. 1944, dipl. oec, Titan) Titan
Maks GLOBOČNIK (25. 10. 1943, II. st. VEKŠ, Titan) Titan, Graditelj
Alojz ŠPENDE (19. 2. 1944, dipl. ing. stroj., Titan) Titan
JanezKIMOVEC(16.2.1942, ključavničar, Svilanit) IO OOS DPO
AlbinPIRŠ(20. 2. 1946,elek-trikar, Svilanit) IO OOS DPO
FrancKLEMEN(4. 10. 1953, lesarski tehnik, Menina) IO OOS DPO
SAMOUPRAVNE
INTERESNE
SKUPNOSTI
Občinska izobraževalna skup-nost Za predsednika skupščine
Janez MAJCENOVIČ (18. 3. 1933, prof. mat., SENŠRM) Tuhinj, graditelj, OŠ 27. julij
Janko BLAGŠIČ (5. 5. 1943, pravnik, Donit-TOZD Trival) Tuhinj, IO OOS DPO
Jože BONCELJ (20. 9. 1943, dipl. oec, EMOND Ljubljana) Alprem
Za predsednika zbora izva-jalcev
Branka LAP (1. 2. 1951, PA-defektologija) OŠ 27. julij
Danica KUHAR (20. 3. 1957, soc. delavka, OŠ Komenda-Mo-ste) OK ZSMS
Občinska zdravstvena skup-nost
Za predsednika skupščine
Cvetka CVEK (11. 3. 1952, dipl. psih., Skup. za zaposlova-nje Kamnik) Zaprice, Graditelj, Tuhinj, Sela, Alprem, Dom upokojencev, IO OOS DPO
Za predsednika zbora izva-jalcev
Marta PAJEK (13. 2. 1952, prodajalka, finančni knjigovodja Dom upok.) Dom upokojencev
Občinska kulturna skupnost
Za predsednika skupščine
Marija               PODOBNIK
(14. 6. 1954,prof.slov.-soc,OŠ Komenda-Moste) Tuhinj
Za podpredsednika skupščine
Franc                PESTOTNIK
(5. 6. 1953, sred. polit, šola, Stol) Sela
Občinska skupnost za zaposlo-vanje
Nada KOLAR (2. 11. 1955, VUŠ, Titan) IO OOS DPO
Občinska raziskovalna skupnost
Za predsednika skupščine
Salem              BEGANOVIČ
(7. 11. 1947, dipl. ing. tekst., Svilanit) Tuhij
Jože HOMAR (22. 4. 1957, dipl. ing. lesarstva, Menina) Menina
(Nadaljevanje na 2. strani)
• Z 38. seje družbenopolitičnega zbora
Izvoz zaostaja za načrtovanim
Podatki plansko analitske službe občine in Službe družbenega knjigovodstva o gospodar-jenju so različni. Zato je zbor na četrtkovi seji zahteval, naj se najde ustreznejši način in metoda prikazovanja podatkov in obenem opozo-ril komite za družbenoekonomski razvoj, pose-bej še njegovo plansko analitsko službo, naj v bodoče analize o uresničevanju družbenega plana občine kvalitetneje pripravi.
V poročilu je Uroš Župane, predsednik ko-miteja za DER dejal, da smo v resoluciji za letošnje leto načrtovali 3,5 do 4,5 odstotno po-večanje fizičnega obsega proizvodnje, kar ver-jetno ne bo težko doseči, saj je fizični obseg proizodnje v prvih šestih mesecih letošnjega leta za 4,3 odstotke veči kot v enakem obdobju lani. Izvozni rezultati prvega polletja so precej slabši od lanskih, ćelo znatno pod načrtovani-mi. V resoluciji je bilo načrtovano 10 odstotno povećanje izvoza. Glavni razlogi za to so pre-majhna stimulacija izvoza, doseganje nižjih cen v tujini in zmanjšanje konkurenčnosti zaradi izrednega porasta nižjih cen v tujini in zmanjšanje konkurenčnosti zaradi izrednega porasta cen vhodnih materialov. Kar 92 odstotkov ce-lotnega izvoza kamniške industrije so ustvarile naslednje organizacije združenega dela: Stol, Utok, Titan in Kemijska industrija. Merjenje uspeha gospodarjenja glede na obseg fizične proizvodnje je zelo relativno, ne prikaže dejan-skih razmer v neki organizaciji; kje so tu enotni kazalci, kriteriji za prikaz produktivnosti dela?! Na tem področju je treba resnično nekaj spre-meniti. In kar se tiče izvoza: podjetja še vedno izvažajo le toliko, kot morajo, ne toliko, kot bi zmogla. Nihče ne izvaža več, če od tega nima nikakršnega finačnega efekta, je v razpravi po-udaril predsednik izvršnega sveta Franc Jeras. Delegati družbenopolitičnega zbora pa so imeli še nekaj pripomb na analizo uresničevanja družbenega plana občine v prvem polletju 1985. Med drugim tuđi da v prikazovanju celot-nega prihodka in dohodka nišo izpostavljeni kvalitativni dejavniki, ki vplivajo na ustvarjanje dohodka. Ugotavljali so tuđi, da bi bila uporabna za primerjave znotraj posameznih vej gospodarstva in sorodnih delovnih organizacij. To bi zagotavljalo jasnejši pregled nad gospodarje-njem v kamniski občini.
Zaradi neusklajenega delovanja družbenega sistema informiranja — tokrat se je jasno pokazalo, kako prihaja do medsebojnega izključeva-nja podatkov SDK in tistih, ki jih ppdaja komite za DER - se v Kamniku jasno kaže potreba po večji usklajenosti in večjem družbenem nadzoru nad delom informacijskega sistema. To funkcijo naj bi v bodoče imel svet družbenega sistema informiranja. V obravnavi je sicer sele osnutek odloka o njegovi ustanovitvi, vendar pa je očitno, da bo treba v občini v skladu z zakonskimi izhodišči določiti način usklajevanja programov evidentiranja, zbiranja, obdelave, hranjenja in izkazovanja podatkov. Tak svet, kot poseben družbeni organ, koordinira aktivnosti družbenopolitičnih organizacij in drugih družbenih dejavnikov na področju družbenega sistema informiranja v občini.
Delovanje takega koordinacijskega telesa bi preprečevalo podvajanje informacij in podobne nesporazume, vsekakor pa je tuđi v funkciji razvoja informatike in računalništva, katerih razvoj je nadvse pomemben tuđi za samo gospodarstvo, je v razpravi o smiselnosti ustana-vljanja tega sveta dejal Tomo Malinarič.
Delegati družbenopolitičnega zbora so bili na četrtkovi seji seznanjeni tuđi z analizo prostor-skih možnosti in smernicami razvoja osnovnih šol v občini Kamnik do leta 1990, ki jo je izdelala občinska izobraževalna skupnost. Predlagali so, da se v smernice razvoja vnese tuđi problem računalniškega opismenjevanja, ki je v dobi, ko se bližamo drugemu tisočletju, še kako aktualen. Jože Zagore je o tej temi dejal, naj problem razvoja šolstva ne bo le problem posamezne samoupravne interesne skupnosti, ampak problem širše skupnosti. Zato bo treba na tem nivoju opredeliti, kaj je predno-stno, kakšne so naše potrebe in kakšne možnosti, kdo bo investitor pri obnavljanjih posameznih šol in gradnji novih ter nakupih novih učil ipd. Predvideti bo torej treba vire financiranja in pri tem upoštevati tuđi možnost samopri-spevka.
Na seji so obravnavali še predlog za izdajo odloka s tezami za odlok o razglasitvi starega mestnega jedra Kamnika za kulturni in zgodo-vinski spomenik, ki bo vse do 15. novembra v javni razpravi, razgrnjen pa bo v Kamniškem občanu. Delegati so zahtevali, da je treba v odloku tuđi obrazložiti in opozoriti občane, kakšne bodo glede na uvedbo odloka posledi-ce, ki iz tega izhajajo. Pred tremi tedni je IS Kamnik dobil od RTV Ljubljana »bodečo ne-žo« za neurejene razmere na Starem gradu. Po informaciji o dejanskem stanju na Starem gradu - kakšno je, verjetno ve sleherni Kamničan - so delegati sklenili, da mora ta objekt sicer še naprej ostati v družbeni lasti, vendar pa naj se čimprej najdejo ugodni pogoji in program olaj-ševalnih ukrepov, ki bo akraktiven za tistega, ki bi zanemarjeni objekt nanovo uredil in ga prevzel v upravljanje. Ker bi sanacija verjetno prekoračila 3 stare milijarde dinarjev, sta tako Planinka in Kočna, katerima je bilo že ponuje-no, da prevzameta Stari grad v upravljanje, ponudbo odklonili. Od letošnjega marca, ko je šel PZD Kanu, ki je dolga leta upravljal s Starim gradom, v stečaj, ga ima v upravljanju Delikatesa Ljubljana. Delegati so se na seji izrazili, da je potrebno čimprej Stari grad urediti tako, da bo zopet lepa, privlačna izletniška točka, z urejenim gostiščem, kakršno je bilo ne-koč. V upravljanje bi ga lahko pod posebnimi pogoji vzel tuđi zasebnik, ki bi s hitrim ukrepa-njem, z majhno režijo in pametnim poslovanjem vrnil Staremu gradu stari sloves.
Na seji so se delegati seznanili še s poročilom o poteku toplifikacije, s programi in poročili o izvajanju stališč SO in IS v DO Usluga in DO Zarja, z Osnutkom odloka o spremembi odloka o proračunu občine Kamnik in z Osnutkom odloka o pooblastitvi vodnogospodarske inspekcije SO Domžale za občino Kamnik.
ROMANA GRČAR
Voiilnoprogramske konference SZDL - preverjanje lastne učinkovitosti
Socialistična zveza je letne programske konference uvedla v letu 1979. Od takrat dalje so stalna in obvezna oblika prever-janja učinkovitosti delovanja or-ganizacg in vodstev SZDL. Oktobra bodo tako v vseh krajev-nih skupnostih potekale voiilnoprogramske konference, na katerih borno kritično ocenili, kako in koliko so organizacije in vodstva SZDL vključene v živo družbeno problematiko in kaj SZDL v posameznem družbenem okolju pomeni.
Socialistična zveza mora svoje delo oceniti predvsem z vidika uresničevanja družbeno-nadzor-ne vloge, zato morajo tuđi tema-
tiko konferenc obravnavati vse sfere družbenega in političnega življenja v posameznem okolju. Seveda pa mora biti socialistična zveza vpeta v aktivnosti, ki so trenutno najbolj aktualne in ki so življenjskega pomena za razvoj krajevnih skupnosti in s tem tuđi širše družbe. To so aktivnosti pri oblikovanju in sprejema-nju planskih dokumentov in priprave na volitve, kjer ima prav SZDL najpomembnejše naloge za vsebinske in organizacijske priprave, pa tuđi pri sami izvedbi volitev. Kritično moramo oceniti tuđi prispevek SZDL pri za-dovoljevanju neposrednih ži-vljenjskih interesov in potreb de-
lovnih ljudi in občanov, kot so: urejena preskrba, zagotavljanje družbenega standarda, urejanje stanovanjske in komunalne problematike, varčevanje, preživlja-nje prostega časa ipd. Za vsa ta vprašanja mora biti socialistična zveza izredno občutljiva, odziv-na in iniciativna. Oceniti moramo tuđi vpetost družbenih organizacij in društev v dejavnost in njihovo odzivnost na program dela krajevne skupnosti. Pri konkretnem vrednotenju dose-ženih rezultatov moramo predvsem izhajati iz sprejetih programskih usmeritev in na tej podlagi sprejetih akcijskih programov.
Programske konference naj bodo tuđi dobra priložnost za oceno lastne organiziranosti. Moral bi predvsem proučiti učinkovitost posameznih organov, evidentirati podvajanje dela posameznih organov, analizirati vzroke neizpeljanih nalog in oceniti aktivnosti posameznih čla-nov raznih organov socialistične zveze. Letos namreč poteče tuđi dvoletni mandat predsednikom, podpredsednikom in sekretar-jem organizacij SZDL.
Na podlagi ocen dosedanjega dela in kadrovskih potreb je nuj-no zagotoviti kontinuiteto v vođenju socialistične zveze. Pri iz-biri predsednika, podpredsedni-
ka ali sekretarja bi morali upoštevati njegov odnos do družbe-ne ureditve, odnos do tovarišev v KS, ugled, ki ga kandidat uživa v svojem okolju in seveda de-lovno zavzetost pri spopadanju z vsakodnevnimi težavami v družbi. Če take, za delo pripravljene aktiviste imamo, nam tuđi strogo držanje mandatskih omejitev ne sme predstavljati kake posebne ovire.
Na konferencah si moramo tuđi odgovoriti na vprašanje, koliko je bilo v delu socialistične zveze demokratičnosti, javnosti in odgovornosti, koliko smo se pri zagotavljanju interesov delovnih ljudi in občanov posluže-vali oblik dela kot so sekcije, javne tribune, zbori krajanov itd.
Caka nas torej obilo resnih priprav in realnih analiz, da bodo pridobljena spoznanja služila kot dobra osnova za delo socialistične zveze vnaprej.
M. J.
KAMNIŠKI OBČAN / 30. SEPTEMBRA 1985
Odkritje spominskega obeležja v Tuhinjski dolini
Po večdnevnih hudih bojih na Menini planini so se tukaj 16. 3. 1945 borci Šlandrove in Zidanškove brigade ter VDV prebili iz obroča, ki ga je sklenila 23-krat močnejša spvražnikova vojska
Odbor VI. in XI. SNOUB 1985
Takrat nismo vedeli, koliko jih je, kaj pravzaprav namerava-jo in kakšna je ta vojska. Danes vemo, da je bila to močna XIV. SS divizija mladih ruskih prostovoljcev, ki so se zaradi so-delovanja z Nemci ali izdaje la-stnega naroda priključili umika-joči se nemški armadi. Nemci so s temi izgubljenimi mladeniči ustanovili maščevalno enoto in jo poslali na slovenska tla, kjer so povzročili veliko zla. Od za-vednih Tuhinjcev, terenskih de-lavcev in obveščevalcev smo dva dni pred bitko na Menini planini prejeli točne podatke o tem, da smo obkoljeni z velikim številom pravega SS vojaštva, kar se do tcdaj na Štajerskem ni zgodilo. Utrdili so se na grebenih, križiš-čih, ob poteh, cerkvah, po vrho-vih in vaseh in te položaje so imeli neprekinjeno zasedene. Iz-vedeli smo, da smo v strnjenem nemškem obroču na Menini, s tem pa seveda v zelo nevarni in resni pasti. Toda to ni bilo vse. Nišo nas pestili samo SS-ovci. Borili smo se tuđi z dva metra globokim zmrznjenim snegom, telesno in duševno izčrpani od prejšnjih bitk, naporov in poho-dov. Prazni želodci so nam ome-jevali moči. Ponošena in raztrga-na obutev in oblačila so nam je-mala toploto in dragocene kalorije. Bili smo sami, odrezani od sveta, nismo mogli pričakovati nobene pomoći.« Operativni komandant je nato orisal poskus preboja v noči med 12. in 13. marcem pod Slapem zahod-no od Motnika čez Tuhinjsko dolino proti Šipku, ki pa je pro-padel in so se zato umaknili proti Vivodniku nazaj na Menino. Tuđi poskus proboja preko Čr-nivca proti Podvolovljcku in Ko-roški ni uspel. Zato so sklenili Nemce pričakati v starem tabo-rišču Vetrnik - Višavnice, kjer se jim je na srečo pridružil bata-ljon vojske državne varnosti, ki jih je številčno in moralno okre-pil, prinesel pa je poleg informa-cij tuđi orožje in strelivo, ki ga je borcem na Menini že primanjko-valo. Na Menini so tako sprejeli nemški napad, ki se je pričel 15. marca med 11. in 12. uro. S krhkimi telesi bork in borcev ter nadčloveško močjo se je pisala legenda krvavoga, zato pa uspeš-nega spopada in preboja SS-ov-skih klešč na Menini planini.
Spominska plošča Ju riju Japlju
Stane Dolanc v pogovoru z borci. Prvi z desne narodni heroj Mirko Jerman, drugi z desne Franc Sever-Franta.
1 »V tej bitki so borci in stareši-ne pokazali junaštvo, ki mu ni primerjave na tleh Štajerske, če upoštevamo pogoje, ki so bili takrat na Menini planini. V bitki so borci na robu izčrpanosti in duševnih križ, ob nenehnih juri-ših sovražnika, v težnji po rešitvi iz sklenjenega obroča, z nadčloveško močjo in zavestjo zrušili meje med mogočim in nemogo-čim, med življenjem in smrtjo.
Ne vem, kaj bi šc moral pove-dati. Morda bi moral povedati več o padlih, o ranjenem ko-mandirju čete, ki mu je v snegu odtekla kri in življenje. Morda bi bilo prav govoriti o ranjencih, ki so jih onemogli in do kraja izčrpani borci na smrekovih ve-jah izvlekli iz pekla in jim resili življenja. Ali o sklepu, da moramo za vsako ceno resiti ranjence in se prebiti v nasprotno smer od tište, kamor smo jih poslali. Mo-goče bi moral omeniti pogumne bolničarke, ki so trgale svoja oblačila in povijale ranjene tova-riše. Tuđi o spontanem petju na položaju v najtežjih trenutkih odbijanja nemških jurišev bi lah-ko marsikaj povedal. Pesem nas je bodrila, spodbujala, osvobaja-la od šamote, vlivala nam je sa-mozaupanje, zavest in pogum. Veliko bi lahko povedal o 12-letnem pogumnem kurirčku Si-netu, ki je stekel na sosednji položaj po rezervno cev za strojnico in se ni več vrnil, kajti zadela ga je krogla SS-ovskega ostro-strelca. Ali o izrednem junaku, komandirju Romšaku, ki je z ne-štetimi juriši svoje čete odbijal vrinjene SS-ovce iz naših polo-žajev.
Omeniti moram tuđi našo partizansko domačijo, v kateri je marsikateri partizan do tedaj na-šel topli dom. V noči pred napadom so morali v prisotnosti lač-nih otrok iz štale vzeti poslednjo kravico , da bi zaužili vsaj nekaj toplega in se v boju obdržali. Posebno epizodo predstavlja spuščanje kolone do skrajnih meja izčrpanih borcev, v velikih skrbeh, kaj jih caka v Tuhinjski dolini, po ledeni, strmi in z ogromnimi spolzkimi kamni ter grčavimi debli zasuti drči. In na koncu o sreči, veselju in radosti, nepopisni radosti vseh nas, ko smo se prepričali, prav tukaj na tem mestu, da so nemški položaji izpraznjeni, da so njihove po-
sadke v snegu na vrhu Menine, da po njih z vso močjo tolče njihova artilerija, razporejena v Češnjicah in da niti ne slutijo, da smo zunaj obroča - na svobodi. O vsakem od teh dejanj in še nizu drugih bi lahko napisali roman. Vsi ti dogodki, drame in tragedije skupaj predstavljajo legendo o junaštvu borcev Štajerskih brigad in bataljona vojske državne varnosti na Menini planini v mesecu marcu 1945. Ta boj in velika taktična ukana je lahko uspela zahvaljujoč tuđi krajanom Tuhinjske doline, ki so po zavednosti, organiziranem delu v našem odporu v povezavi z našo vojsko, dolino z odgovor-nimi in velikimi dejanji postavili na spoštljivo mesto v naši NOB in novejši zgodovini. Zato ste, draga mladina, lahko ponosni na svoje starše, dedke in babice, saj so prav oni bili temeljna opora našemu težkemu, zato pa juna-škemu in ponosnomu boju.
Obeležje, ki ga danes odkriva-mo s krajevno skupnostjo Tuhinj in borci VI. ter XI. Slovenske brigade in bataljona VDV, naj spominja mimoidoče, še posebej pa mlade, na žrtve za našo svo-bodo in mir, ki so jo takratni naši mladi rodovi kovali v ognju in pepelu, v krvi in solzah našega ljudstva. Naj spominja vsake-ga na požrtvovalnost, pogum in predanost svoji domovini, ljudstvu in svobodi tukajšnjih kraja-nov in partizanske Titove vojske, ki se je tod borila.
Na koncu se želim zahvaliti v imenu nas borcev krajanom Tu-hinja in Zvezi združenj borcev NOV Kamnik, še posebej pa mladim Tuhinjcem in Tuhi-njkam, ki so z veseljem pomagali, da smo postavili to obeležje. »NAJ ŽIVI JUNAŠTVO, MORALA, PONOS IN TOVARI-ŠTVO IZ NAŠE NOB!« S temi besedami je zaključil svoj govor takratni operativni komandant brigad, ki so se borile na Menini planini. Spominsko' obeležje je izročil v čuvanje tuhinjsRi mladini, ki je obljubila, da bo obeležje čuvala in negovala njegovo izro-čilo. Po končani slovesnosti so se udeleženci proslave zadržali na tovariškem srečanju, na kate-rem so obujali spomine na do-godke iz marčevskih dni 1945, mladi pa so iz ust preživelih borcev zvedeli za marsikatero dogo-divščino, ki je bila neznana.
Po končanem tovariškem srečanju si je većina prisotnih ogledala mesto in položaje marčev-ske bitke 1945 na Menini planini.
maj
Odkritj«.' sponuinskftg:  .■■*■■'■■"■ ^i in polaganje vencev
Prodam butare. Tel. 847-100.
Izdelovanje ograj, vrat in ostalih železnih konstrukcij. Balon Boris, Klanec 42, Ko-inenda, tel. 841-337 (po-poldne).
Mlada zakonca nujno iščeta maiijše stanovanje ali garso-njuro v Kamniku ali okolici. Tel. 831-182 Zore, IVIcdve-(lova 44, Kamnik.
Pred drugo svetovno vojno, 1935. leta, so brata Janko in Ju-lij Pole in Franc Vidic odkrili Japlju spominsko ploščo na hiši, ki stoji na mestu, kjer je v 18. sto-letju stala stara Japljeva pekar-na. Med drugo svetovno vojno so jo sneli in shranili, po vojni pa jo spet pripeli na pročelje današnje Graditeljeve upravne stavbe. V petek, 20. septembra, pa je kamniško Turistično društvo slovesno odkrilo obnovljeno ploščo temu, na žalost, dokaj neznanemu slovenskemu jezikoslovcu, prcvajalcu biblije, verzi-fikatorju in razsvetljencu.
Jurij Japelj se je rodil 1744. leta v Kamniku. Zivljenjska pot ga je vodila iz rodnega mesta, kjer je dobil prvo šolsko učenost, v bogoslovnico, nato kot kaplana po različnih župnijah do Celovca, kjer je spoštovan in ce-njen 1807. leta umri, star 73 let.
. Njegovo delo je bilo zelo vse-stransko: natanko dvesto let po Dalmatinovi bibliji je izšel prvi del Japljevega prevoda, ki je po-stal, tako kot je bil Dalmatinov,
nedeljivost vsega slovenskoga ct-ničnega prostora. " Slovesnost ob odkritju spo-minske plošće je začelo Prvo slovensko pevsko društvo Lira pod vodstvom prof. Sama Vremšaka z Lajovčevo skladbo Dve utvi. Predsednik Turističnega društva Kamnik ing. Slavko Ribaš je pozdravil prisotne, zlasti pa slav-nostno govornico, dr. Martino Orožnovo, profesorico na ljubljanski filozofski fakulteti. Zah-valil se je tuđi kamnoseku Cigli-ču, ki je z malenkostnimi stroški ploščo obnovil.
Profesorica Orožnova je po-slušalce pritegnila z jedrnatim in izčrpnim orisom Japljevega življenja, dela in pomena. Predstavila je kulturno podobo Kam-nika v 18. stoletju in poudarila, da ni naključje, če je iz take sredine - samostanske sole in Pa-glavčevih pedagoških prizade-vanj (ustanovitelj zasebne sole za nadarjene dečke), zrasla osebnost, kot je bil Jurij Japelj.
Mlade poslušalce je prijazno pozvala, naj se zavedajo, da le iz korenin lahko črpa drevo svojo
Spominsko ploščo je odkril predsednik Turističnega društva Kamnik ing. Slavko Ribaš. (V. M.)
visoka šola slovenskega knjižne-ga jezika. Japelj je odkrival v slovenščini njeno skladnost, pre-prostost in slikovitost; ta se kaže v tem, da besede dobivajo svoj pomen bolj v podobi kot dobe-sedno. Tak je tuđi Japljev jezik v izvirnih zapisih - v redkih pe-smih in številnih pridigah.
Z Japljem se je slovenski knjižni jezik naslonil na gorenj-sko jezikovno podstavo. Njegova zasluga je, da je odločno na-stopil proti POHLINU v obram-bo protestantske jezikovne tradicije v knjižnem jeziku, kar je bilo tuđi zagotovilo za enotnost in
moć, da moramo zato te korem-ne spoštovati in se jih zavedati.
V programu so sodelovali di-jaki Srednje ekonomske in nara-voslovne sole Rudolfa Maistra z recitacijami iz Japljevih del. Zelo razgibano in igrivo ter z dobro dikcijo sta bili povedani zlasti najbolj znani pesmi Kako se na Kranjskem proso mane ter Otročja postelja na kmetih, pa tuđi Pridiga od zakona in Oda za god sta bili poslušalcem všeč. Prisrčno slovesnost je zaključila Lira s Foersterjevo skladbo Ve-černi ave.
TINA ROMŠAK
Priprave na naslednje delegatske voiitve
(Nadaljevanje z 1. strani)
Občinska skupnost za socialno varstvo Za predsednika skupštine
Dragan LELEK(30. 10. 1950,
soc. delavec, Delavski dom) Sela Telesnokultuma skupnost Za predsednika skupščine Anton ŠUŠTAR (27. 6. 1942,
vodja     predstavništva     Zavar.
skup.   Mengeš,  enota  Kamnik)
Sela Franc   STRAJNAR   (31.   1.
1950,   KV   orodjar,   Graditelj)
Graditelj Občinska skupnost socialnega
skrbstva
Za predsednika skupščine MarijaROT(26. 2. 1928,upo-
kojenka) Zaprice, Novi trg Marica    TAJČ    (2. 2. 1938,
pravnik, ETA) IO OOS DPO za podpredsednika skupščine Pavla                    KALIŠNIK
(29. 1. 1944, ekonomski tehnik,
STOL) Sela
Irena ŠINKOVEC (20. 1. 1964, medic. sestra, Dom upo-koj.) Dom upokojencev
Samoupravna stanovanjska skupnost
Za predsednika skupščine
Jože KADUNC (20. 3. 1953, ing. stroj., Titan) Titan
ZdenkaDROLC(28. 7. 1950, dipl. prav., Zarja) Alprem
Za  predsednika  zbora uporab-nikov
Vladimir GJURIN (16. 4. 1948, dipl. pravnik, Menina) Me-nina
Za predsednika zbora izva-jalcev
Marjan KRIŽNIK (17. 8. 1956, gradbeni tehnik, Graditelj) Graditelj
Občinska skupnost otroškega varstva
Za predsednika skupščine
SilvaVAVPETIČ(14.2.1943, soc. delavka, Skup. za zaposlo-vanje) IO OOS DPO
Za predsednika zbora uporab-nikov
Srečo KRZNAR (4. 6. 1959, stroj, ključ., Titan) OK ZSMS
Breda ZUPIN (16. 6. 1952, gimn. mat., SO Kamnik) Sela
OGLAŠUJTE V KAMNIŠKI OBČAN
2
KAMNIŠKI OBČAN / 30. SEPTEMBRA 1985
• Komite občinske konference ZKS o polletnem gospodarjenju
Ugotoviti in odpraviti vzroke zaostajanja izvoza
Čeprav so gospodarski rezultati kamniških cldovnih organiza-cij v I. polletju letos v glavnom dobri, pa ne smemo biti zadovoljni z gibanjem izvoza, ki precej zaostaja za načrtovanim. Vsi glavni nosilci izvoza naj prcučijo vzroke za zaostajanje in ustrcz-no ukrupajo. To so poudarili v razpravi o polletnem gospodar-jtriju v naši občini člani občin-skcga komiteja ZKS.
Sorazmerno visoka posojila za obratna sredstva in naložbe z vi-sokimi obrestmi zelo zmanjšajo dohodek OZD in reproduktivno sposobnost gospodarstva. Zato opiranje na lastne sile ne more bili le parola, pač pa zelo stvarna usmeritev vseh organizaeij združenoga dela.
V polletju ima izgubo sieer samo Komunalno podjetje, vendar je treba posvetiti pozornost tuđi nekaterim drugim OZD, ki i majo težave v poslovanju. Posebej je treba pogledati, kako se ures-ničuje program razvoja turizma, saj je letošnja poletna sezona pokazala, da še nismo dovolj pripravljeni za večji obisk turistov.
Clani komiteja so želeli odgovor na vprašanje, kako je s porastom sredstev za skupno porabo,
saj se je dohodek v OZD druž-benih dejavnosti letos podvojil napram lanskemu enakemu ob-dobju.
Opozorili so tuđi na to, da je treba zaoštriti odgovornost vseh, ki so odgovorni za razmere pri oblikovanju een v stanovanjski gradnji in za slabo obveščenost kupčev — soinvestitorjev o njihovih obveznostih.
Komite je oeenil tuđi uresni-čevanje 9. seje CK ZKS o delu komunistov med mladino. Ugo-tovil je, da je bil v delovanju niladinske organizacije v zadnjem času dosežen precejšen korak naprej, vendar naj bi v sle-herni osnovni organizaciji ZK pogledali, kako se komunisti vključujejo v delo z mladimi. Tuđi o gmotni podlagi za delo mladinske organizacije od TOZD, KS do občine naj mladi soodločajo prek svojih delega-tov. Zato bodo v predvolilnih pripravah morali še povečevati svojo aktivnost. Zelo razgibana razprava je na seji komiteja tekla tuđi o gibanju članstva ZK v naši občini. Čeprav to gibanje bistve.no ne odstopa od republi-škega povprečja, pa bodo morali v  slcherni   osnovni   organizaciji
temeljito spregovoriti o vzrokih za premajhno vključcvanje novih članov in za izstope članov. Še posebno pozornost je treba posvetiti vključevanju delavcev -neposrednih proizvajalcev v ZK. Poudarili so tuđi, da bodo morali komunisti, še posebej pa tišti na odgovornih dolžnostih, / osebnirn zgledom bolj krepiti ugled zveze komunistov.
F. S.
Jeden otroka
Prvi ponedeljek v oktobru je svetovni dan otroka, ki mu v Jugoslaviji namenjamo še posebno pozornost, saj smo vse dejavnosti, povezane s tem dnem, prenesli na ves teden. Tako pri nas že od nekdaj govorimo le o tednu otroka. V Kamniku pripravlja občinska zveza prijateljev mladine v tem tednu več prireditev: Od 7. do 12. oktobra bo v dvorani nad kavarno Veronika razstava likovnih del predšolskih in šolskih otrok. V torek, 8. oktobra ob 15. uri pripravljamo skupaj 7. ZSMS in Likovno sekcijo risanje na asfaltu in sicer v Kamniku na Titovem trgu, na Duplici pri Kulturnem domu, v Mostali in v Stranjah pri osnovni soli, v Srednji vaši pa pred trgovino. Čc bo v torek deževalo oz. če bo asfalt še moker, bo risanje v četrtek ob isti uri.
V sredo, 9. oktobra, bo poseben program v Kinu dom Kamnik. Ob 16. uri se bosta predstavila Tom in Jcrry kot največja sovražnika, ob
18. uri pa si boste lahko ogledali še film Srečno, Kekec. Vstop na obe kinopredstavi bo prost.
Za četrtek, 10. oktobra, pripravlja VVO Anton Medved lutkovno igrico Šola igrač, ki jo bodo prikazali ob 16.30 v dvorani nad kavarno. V petek, 11. oktobra, bosta ob 10. in 17. uri prav tako v dvorani nad kavarno Veronika uri pravljic. Sodeluje Ljudska knjižnica Kamnik. Teden otroka borno zaključili v soboto, 12. oktobra, z bolšjim trgom rabljenih igrač in otro-ških knjig. Stojnice bodo postavljene na Titovem trgu, v primeru dežja pa v Osnovni soli Frana Albrehta. Vabimo vas, da pobrskate po predalih, poiščete igrače in knjige, ki bi jih radi prodali ali zamenjali in jih prinesete ob 9. uri na pripravljene stojnice.
Otroci in starši, vabimo vas, da v tednu otroka obiščete čim več prireditev.
Občinska ZPM Kamnik
Iz dela slovenske skupščine
Fizični obseg proizvodnje: sporni podatki?
Ko v ten dneh tečejo razprave o tem, kako smo v naši občini gospodarili v letošnjern prvem polletju, se razpravljalci spet sprašujejo, čigavim podatkom naj verjamejo. Gre za vprašanje, kakšna Je bila v naših gospodarskih delovnih organizacijah količinska proizvodnja oziroma za podatke o fizičnem obsegu napram enakemu lanskemu obdob-ju. Podatki službe družbenega knjigovodstva kažejo, da so naše delovne organizacije izdelale v tem času za 4,3% več izdelkov kot lani v enakem času. Medtem pa regijska statistika ugotavlja, da je bila proizvodnja manjša od lanske, doseženo naj bi bilo le 92% lanske v enakem obdobju. Oba podatka se torej razlikujeta kar za 12 odstotnih točk. To pa seveda ni malo.
Na seji predsedstva OK SZDL so se člani spraševali, kako naj delegati v zboru združenega dela realno ocenijo gospodarjenje, če imajo v gradivih ene podatke, v sredstvih javnega obveščanja pa zasledijo drugačne ocene. To se je letošnjo spomlad že zgodilo, ko je predsedstvo republiškega sveta zveze sindikatov ocenilo gospodarjenje v naši občini na podlagi podatkov statistike kot nestabilizacijsko naravnano, ker naj bi ob nižji fizični rasti proizvodnje dosegli znatno večji dohodek.
Strokovne službe se bodo morale poenotiti o tem, s kakšnimi merili bodo ocenjevali fizični obseg proizvodnje. Delegati ne morejo biti razsodniki, katera metodologija je prava. Imajo pa pravico zahtevati podatke, ki bodo pokazali pravo stanje. Prav bi bilo, če bi pri ocenjevanju ko-ličinskega obsega proizvodnje ne seštevali samo kosov in ton, pač pa bi morali bolj upoštevati količino vloženega dela. Ta količina dela pa je pri več izdelkih iste vrste različna. Večkrat slišimo za primer predelave kumaric v Eti. V petkilogramski kozarec kumaric je vloženo manj dela kot v 10 polkilogramskih kozarcev, zato pa je dohodek od polkilogramskih precej večji od enakega iz-delka v večjih kozarcih. Za stati-stiko pa to pomeni 5 kg kumaric! Enake primere bi lahko na-števali tuđi iz drugih delovnih organizaeij. Že večkrat smo ugo-tavljali, da kamniška industrija sloni na predelavi velikih količin surovin in da bi se morala usme-
riti v to, da bi manjše količine bolj oplemenitila z delom in znanjem in na tej podlagi ustvarjala večji dohodek. Zato samo kosi, kilogrami in metri že zdavnaj ne bi smeli biti več edino merilo naše produktivnosti. Tega pa se, kot kaže, še vse premalo zave-damo.
F. SVETELJ
Zbor združenega dela in Zbor občin bosta na sejah sredi oktobra obravnavala dva zakona, na podlagi katerih naj bi se tuđi v prihodnjem letu zagotavljala sredstva za intervencije v kmetij-stvu ter za republiške blagovne rezerve. V obeh primerih gre za podaljšanje obstoječega sistema, ki se je v preteklem letu pokazal kot uspešen in je dal dobre rezultate.
Oba zakona, ki naj bi ju skup-ščina sprejela do konca leta -veljati bi začela 1. januarja 1986 — bi veljala le leto dni. Na ravni federacije in naše republike se namreč pripravljajo podlage za nove in trajnejše sistemske reši-tve za zagotavljanje sredstev za intervencije v kmetijstvu in za zagotavljanje sredstev za blagovne rezerve.
Predlog za izdajo zakona
o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 z OSNUTKOM ZAKONA
Vobdobju 1982-1985 velja zakon o zagotavljanju in usmerja-nju  sredstev   za  intervencije  v
proizvodnji hrane, na podlagi ka-terega>se je v republiškem samoupravnom skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane do konca leta 1984 zbralo 2993 mio dinarjev.
Glede na to, da ta zakon pre-neha veljati konec letošnjega leta in če upoštevamo, da bi prekini-tev kontinuitete intervencij v proizvodnji hrane ogrozila izva-janje nacrta proizvodnje hrane v naslednjem srednjeročnem obdobju, naj bi se sistem, ki je ve-ljal v obdobju 1982-1985, poda-Ijšal tuđi v leto 1986.
Na podlagi predloženega zakona naj bi delavci tuđi prihodnje leto zagotavljali sredstva s posebnim republičkim prispevkom iz osebnega dohodka, in sicer po stopnji 0,5% (to je za 0,1% več kot lani).
Prav tako pa se otiranja sistem na občinski ravni, saj bodo za svoje specifične potrebe na tem področju lahko tuđi občinske skupščine z odloki predpisale posebni občinski prispevek iz osebnega dohodka delavcev.
Sredstva naj bi se v prihodnjem letu namenila predvsem za naslednje namene: — za pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitih ob-močjih;
Novo šolsko leto, nov program
Začetek novega šolskega leta hkrati pomeni ponovni začetek dela konference mladih o vzgoji in izobraževanju (KMVI) pri OK ZSMS, ki združuje vse izo-braževalne ustanove v naši občini. Na prvi seji predsedstva KMVI v nov em šolskem letu smo oblikovali letni program, ki vsebuje aktivnosti vseh mladih v osnovnih šolah,. mladincev v usmerjenem izobraževanju kot tuđi naloge samega predsedstva KMVI. Konferenca je tista, ki združuje vse osnovne organizacije ZSMS po šolah, bdi nad njihovim delovanjem, jim svetujc in jih spodbuja k aktivnomu udejstvovanju na različnih interesnih področjih mladih ob-čanov.
Poglejmo, katere glavne naloge smo si zastavili. Septembra so po OO pripravili programsko-volilne konference, tečejo priprave na ustanavljanje kulturnih krožkov, ki naj bi združevali vse kulturne dejavnosti na posamez-nih šolah (likovni, dramski, pev-ski, recitaeijski krožek), kar bi pomenilo boljšo organiziranost1 in svobodnejše odločanje učen-ccv pri pripravi in izvedbi raznih kulturnih prireditev. Mladi želijo ustanoviti plesno skupino, želja ne sine ostati neizpolnjena.
Oktobra bodo stekle priprave na izvedbo akcije »usmerjanje mladih v pokliče« in okrogla mi-za na temo proizvodno delo in delovna praksa na SENŠRM Kamnik.
V zimskih mosecih borno na-menili pozornost usmerjanju mladih v pokliče, pripravam na športna tekmovanja za pokal OK ZSMS Kamnik, seznanjanju
z mladinskim prostovoljnim delom in štipendijski politiki v naši občini.
V pomladnih dneh borno organizirali skupen sprejem vseh pionirjev v občini v ZSMS, praz-novali borno mesec mladosti, iz-vcdli borno šolsko in občinsko tekmovanje Tito - revolucija -mir, sodeiovali borno pri spreje-mu Titove štafete, pri ogledu zaključne prireditvo ob Dnevu mladosti v Beogradu, ob koncu
šolskega leta pa borno analizirali in ocenili delo KMVI in posa-meznih OO. Skozi vse šolsko loto bodo organizirani aktivi men-torjev in obiski po OO.
Kot vidimo, je naš program pester in zanimiv, hkrati pa zah-teva od nas resen in dosleden pristop k dolu s popolno organi-ziranostjo vseh mladih, ki jih vključuje, da bo v celoti izpol-njen.
DA RJ A
-  za pospeševanje živinoreje na domaći krmni osnovi;
-  za pospeševanje učinkovitosti poljedeljske proizvodnje in zagotavljanje družbeno organizirane poljedeljske proizvodnje;
-  za delovanje kmetijske pospe-ševalne službe in za pospešitev prenosa znanja v proizvodnjo;
"- za kritje tečajnih razlik in dela obresti pri kreditih Medanarod-ne banke za obnovo in razvoj ter za nadomestilo dela obresti za kredite, dane iz sredstev hranil-no-kreditnih služb do leta 1980.
S temi sredstvi pa naj bi v prihodnjem letu tuđi delno sofinan-cirali delovanje in vdrževanje sistema obrambe pred točo na branjenih območjih v naši republiki.
Delno sofinanciranje delova-nja sistema obrambe pred točo se v ta program vključuje na novo, in sicer na pobudo Skupščine občine Laško in Samoupravne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije, da se razširi krog zavezancev za financiranje delovanja in vzdrževanja tega sistema ter na podlagi sklepa, ki sta ga v zvezi s to pobudo sprejela Zbor združenega dela in Zbor občin.
Predlog za izdajo zakona
o zagotavljanju sredstev /a republiške blagovne rezerve v letu 1986 z OSNUTKOM ZAKONA
Za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvedbo programa re-publiških blagovnih rezerv v'letu 1986 se s predloženim zakonom zagotavlja kontinuiteta na tem področju iz tekočega leta.
S predloženim zakonom naj bi torej tuđi v prihodnjem letu uvedli poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev v enaki visini — to je po stopnji 0,4%.
Sredstva naj bi se v skladu s programom usmerjala za oblikovanje stalnih in tržnih blagovnih rezerv, ki so namenjene: - za osnovno preskrbo občanov
in organizaeij združenega dela v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega in - za intervencije, s kalcrim se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga za osnovno preskrbo občanov.
Za zagotovitev sredstev, potrebnih za izvajanje programov občinskih blagovnih rezerv v letu 1986, lahko občinske skupščine predpišejo prispevek iz osebnega dohodka delavcev.
Širše možnosti za usmerjanje delovnih in poslovnih sredstev občanov v proizvodne tokove družbenega sektorja
Zvezni zbor Skupščine SFRJ bo predvidoma oktobra obravna-val predlog za izdajo zakona o pogojih in načinih, po katerih lahko organizacije združenega dela pridobivajo delovna in poslovna sredstva od občanov z osnutkom zakona.
Novi zakon bo omogočil orga-nizacijam združenega dela pridobivanje delovnih in poslovnih sredstev od občanov, uporabile pa naj bi jih za uresničevanje na-slednjih ciljev:
-  za razširitev in izboljšanje proizvodnje in storitev
-  uvajanje nove tehnologije
-  povećanje možnosti za zapo-slovanje, torej za odpiranje novih delovnih mest.
Po osnutku zakona je oprede-ljeno, da so delovna in poslovna sredstva občanov denarna sredstva, oprema, rczejrvni deli, inventar, materialne pravice in poslovni prostor, njihova vrednost pa je izražena v dinarski denarni protivrednosti.
Medsebojne pravice in obveznosti organizacije združenega dela in občana, ki daje sredstva, se določijo s pogodbo. Obvezno je treba določiti pogoje, pod kateri-mi občan daje sredstva ter roke in način njihovega vračila ter način izpolnjevanja drugih pogodbenih obveznosti.
Pridobivanje delovnih in poslovnih sredstev od občanov bodo organizacije združenega dela opredelile v posebnih sklopili ali v svojih planskih aktih.
Za večji razmah inovativne dejavnosti
Odbor Občinskega sveta Kamnik za inovacijsko dejavnost je analizira! stanje na področju ino-vacijske in izumiteljske dejavnosti v občini in sprejel nove naloge in aktivnosti, namenjene množič-nejšemu razmahu inovativne dejavnosti v naši občini. Ugotovlje-no je bilo, da je većina OZD v občini sprejela potrebne samoupravne akte, ki pa nišo usklajeni in so sami po sebi premalo, da bi inovativnost bolje zaživela. Slab-še pa se uresničujejo stališča in predlogi občinske skupščine in družbenopolitičnih organizaeij, ki so zadolžile OZD, da storijo vrsto ukrepov za pospeševanje inovativne dejavnosti. Ti predlogi vključujejo inovativno kreativnost v vse oblike njihovega delovanja kot so nagrajevanje, kadro-vanje, izobraževanje, finansira-nje in vključevanje inovacij na vseh stopnjah dela. Predlagali so tuđi ustanovitev novih delovnih mest, kjer bi se poklieno ukvarja-li z organiziranjem in pospeševa-njem inovacijske dejavnosti. Le
tako bo moč v sedanjih gospodarskih razmerah, ki pa v perspektivi v Kamniku nišo rožnate, napredovati in rentabilno poslovati.
Žal pa je večji del dobrih pred-logov in pobud ostal le v pravilni-kih in na papirju, saj pravih re-zultatov na tem področju skoraj ni. Zato je odbor iskal nove reši-tve, ki bi dopolnile začeto delo in aktivnosti in spodbudile množič-nejši razmah ustvarjalne in izumiteljske dejavnosti. Posebno pa naj bi pomagale inovatorjem pri realizaciji njihovih zamisli in reši-tev. Omogočile naj bi jim osnovno poznavanje informacijsko dokumentacijskih možnosti, vseh oblik zaščite industrijske lastni-ne, kot so koristni predlogi, teh-nične izboljšave, patenti, modeli in vzorei, blagovne in storitvenc znamke ter oznaćbe porekla pro-izvodov.
Občinskemu svetu Kamnik, DPO, OZD in vodstvom srednjih in poklienih šol pa predlaga naslednje ukrepe in akcije:
-  uskladiti samoupravne akte in pravilnike o inovacijah in izumiti z zakonom in v smislu spod-bujanja in stimuliranja inovativnosti
-  izdelati pregled z osnovnimi podatki vseh v občini ustvarjenih inovacij in o njihovi uporabi
-  Inovatorjem v občini zago-toviti strokovno pomoč pri reše-vanju njihovih problemov in realizaciji inovacij, ompgočiti sve-tovanje pri zaščiti in prodaji (akcija bi mesečno tekla pri OSS in v DO)
-  v Katnniškem občanu in to-varniških glasilih objaviti osnovne informacije s področja industrijske  lastninc,  informacijskih baz podatkov in ustanov, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo
-  organizirati izobraževanje v DO, srednjih in poklienih šolah
-  omogočiti  evidentiranje   in ponudbo inovacij v sodobnih informacijsko računalniških bazah in poslovnih sredinah
-  seznanjati inovatorje z vsemi novostmi, predpisi in možnostmi
na področju inovativne dejavnosti in jim posredovati strokovna gradiva in informacije
- predlagati, da v tovarniških glasilih in Kamniškem občanu javno mesečno objavljajo vse prijavljene novosti
Odbor je pri tem sprejel sklep, da pripravi program dela Odbora in poskuša zagotoviti potrebna sredstva. Pri tem je sprejel ponu-jeno pomoč pri izvajanju strokovne in poslovne aktivnosti, ki so jo pripravljeni nuditi:
Regionalni center za patente SRS s potrebnimi navodili, obrazei, nasveti; Patentna pisar-na pri strokovnem svetovanju priprave in vođenja postopkov zaščite vseh oblik;
Poslovna skupnost za svetova-nje pri svetovanju oblik zaščite in prcverjanju zaščite; in
NOVUM, ITEO in RCC pri tržnem posredovanju in ponudbi inovacijskih rešitev in programov.
SM
3
KAMNIŠKI OBĆAN / 30. SEPTEMBRA 1985
Radioamaterji, modelarji, jamarji
Stirideset let AMD Kamnik
Kamniško avto-moto društvo je prvo v Sloveniji, ki je letos praznovalo stirideset let svojega delovanja (poleg ostalih društev bosta tuđi AMZS in AMZJ 40-letnico praznovala sele drugo le-to ). In Kako so izgledali začet-ki? Navdušeni pripadniki avto-moto športa so se 15. decembra 1945 zbrali v kamniški gostilni »Nebeski oče« na svojem usla-novnem občnem zboru. Izvolili so predsednika in druge člane odbora, med 78 ustanovitelji so za svojega predsednika izbrali Staneta Aparnika. Dogovorili so se, da bosta osnovni dve dejavnosti društva športna aktivnost bi vzgoja bodočih voznikov.
O štistih prvih začetkih je tež-ko zbirati vire in dokumente, najpomembnejši so ustni viri, spomini soustanoviteljev, dolgo-letnih aktivistov in številnih tek-movalcev, ki so zastopali Kamnik na domaćih in tujih tekmah. Težko je reći, na katerem po-dročju je bilo društvo najuspeš-nejše. Kakor se spominjajo teda-nji člani, soustanovitelji društva, so že 1947. leta pripravili prve teoretične tečaje za opravljanje vozniškega izpita, leto kasneje pa so začeli tuđi s praktično vožnjo avfo-šole, v začetku v starem fordu, kasneje na fiatu 1100, čez nekaj let pa že na legendarnem »fičku«. Vsako leto so organizirali približno pet tečajev, letno je opravilo izpit okrog 300 voznikov.
Ob ustanovitvi se je društvo imenovalo Avtomotociklistično društvo Kamnik. Leta 1950 so začeli delovati kot Odbor za mo-tociklizem, ki je bil registriran pri Glavnem odboru za ljudsko tehniko v Ljubljani. V začetu je društvo gojilo predvsem tekmo-valno dejavnost in Kamnik je prav po njegovi zaslugi zaslovel po prvih in kasneje tradicionalnih cestnih motociklističnih dirkah. Pobudnika in organizatorja prve dirke sta bila brata Tram-puž. Prva dirka je bila že 46. leta. Poleg uličnih hitrostnih motociklističnih dirk so prirejali tuđi tekmovanja v avto-moto skjo-ringu, 1948. leta pa so organizirali prvo gorsko hitrostno avto-moto dirko na Črnivec. Leta 1961 je bila v kamniku prva dirka za republiško prvenstvo, 1949. leta so cestne hitrostne motociklistične dirke organizirali po Ljubljanski in Kovinarski cesti. Zadnja dirka je bila na tej 2 kilometra dolgi progi 1969. leta, leto kasneje pa so se najboljši svetovni mojstri pomerili na novi, sedem kilometrov dolgi progi po Korenovi, Kranjski in Ljubljanski cesti. Barve kamniškega društva so na tekmovanjih zasto-pali: Anton Cibašek, Emil Trampuž, Matevž Štefe, Karei Ličen, Lojze Čeh, Silva Janežič, Stane Aparnik, najuspešnejši pa je bil vsekakor večkratni državni prvak Janko Štefe.
Toliko o zgodovini društva. Sedaj pa še nekaj o slovesnosti, ki jo je ob 40-letnici uspešnega delovanja društva pripravilo 20. septembra v prostorih Srednje-šolskega centra v Kamniku. Glavni pokrovitelj prireditve je bil »STOL«, program pa je do-miselno sestavil in uspešno vodil Tone Smolnikar, ki je v obliki intervjujev s posameznimi dolgo-letnimi člani društva predstavi! delo AMD od njegovih začetkov do danes.
Zmagovalce v posameznem tek-movanju so čakale praktične nagrade, ki sta jih darovali Ekspe-rimetnalna tkalnica in Kočna iz kamnika. Voditelj programa je
pred mikrofon vabil posamezne člane društva, da so govorili o svojem delu v njem. Pa poglej-mo, kaj so povedali:
Emil Trampuž, dolgoletni tek-movalec (tekmoval je že pred vojno) in eden od soustanoviteljev društva, je govoril o začetkih društva, o željah po vojni, ko je bilo nujno avto-moto dejavnost postaviti na organizacijsko podlago. O šolski dejavnosti in vzgoji novih voznikov je govoril Tone Dolinšek in pri tem na-nizal nekaj nadvse zanimivih po-datkov in primerjav, ki dokazu-jejo, kako hiter razvoj motoriza-cije pogojuje drugačno delo in večje zahteve tuđi pri delu z bo-dočimi šoferji. »Najvišji vzpon je kamniška avto-moto šola dožive-la v letih pred uvedbo bencin-skih bonov, takrat je društvo imelo tuđi največ avtomobilov, kar dvanajst jih je bilo na razpo-lago za praktično vožnjo kandidatov. Naftna kriza in uvedba bencinskih bonov pa sta prinesla velik osip kandidatov, društvo je takrat zaradi pomanjkanja finan-čnih sredstev prodalo šest avtomobilov. Danes ima društvo pet fiatov 750 in en jugo, v nacrtu imajo nakup še enega, saj je bilo lani število kandidatov kljub visokim cenam večje. Cene uri vožnje so porasle, ker mora društvo, ki nima dotacij, slediti ekonomskim cenam. V društvu organiziramo predavanja o cestno-prometnih predpisih, letno opravimo okrog 7000 ur praktične vožnje. Tuđi po šolah smo hoteli organizirati tečaje o cestnopro-metnih predpisih za kolesa s po-možnim motorjem, vendar ni bilo pravega odziva. Letos smo pr-vič organizirali tuđi tečaj za kmetijski traktor, delovanje kmetijskih strojev in varstvo pri delu. Odziv je bil velik, sicer pa je za traktoriste sedaj to obvezno, saj za vožnjo traktorja ne za-došča več le izpit B-kategorije.
Janko Brinovec je povedal nekaj o preventivni dejavnosti in vzgoji šolskih otrok, o sodelova-nju društva s šolskimi mentorji in o organiziranju vsakoletnih občinskih tekmovanj kolesarjev.
O svoji tekmovalni karieri je govoril Bozo Janežič, ki je svojega Rotaxa, razstavljenega na odru na željo gledalcev tuđi vžgal in napovedal, da bo drugo leto maja odšel na otok Man s 750-kubičnim suzukijem.
Predsednik športne komisije pri AMD Kamnik Dare Jordan je opozoril na težave, ki so predvsem finančne in zaradi katerih je v Kamniku vse manj včasih tako znanih dirk in ralvjev. Kljub temu društvo vsako leto organizira dva turistična ralvja, udeležuje pa se tuđi ralvja v po-bratenem Travniku.
Tone Smolnikar je ob koncu prireditve na oder povabil še predstavnika AMD Jajce in AMD Travnik in predsednika SO Kamnik Antona Ipavica, ki so povedali nekaj. spodbudnih besed in čestitali društvu ob po-membnem jubileju.
O pomenu avto-moto društva in njegovi dobri organiziranosti (AMD Kamnik ima 1200 članov, 40 je aktivnih), ki je pomembna za širši slovenski prostor, je govoril sekretar Avtomoto zveze Slovenije Boris Korbar, ki je društvu ob tej priložnosti podelil posebno plaketo. Predsedstvo AMZS je podelilo najaktivnej-šim članom bronaste, srebrne in zlate plakete, posebna priznanja pa je svojim najaktivnejšim članom podelilo tuđi društvo samo..         ROMANA GRČAR
Zveza organizacij za tehnično kulturo je letos pripravila razsta-vo, na kateri so mladi in malo manj mladi člani dveh kamniških društev prikazali številne tehnič-ne zanimivosti, člani tretjega pa so predstavili svoje, skoraj že vrhunske dosežke v dejavnosti, s katero se ukvarjajo. Morda ste že uganili, da je beseda o kamniških radioamaterjih, modelarjih in jamarjih. Fantje, ki jih druži skupen interes, so razstavo ime-nitno pripravili in res je prava škoda, da si jo ni ogledalo več ljudi. Krivda za nemnožičen obisk je tuđi pri prirediteljih samih, saj v vsem Kamniku ni bilo plakata (ražen enega, pred raz-staviščnim prostorom), ki bi Iju-dem pokazal, kje in kdaj bo ali je ta prireditev.
Predsednik ZOTK Vido Kre-gar je povedal, da je razstava v bistvu tradicionalna in da jo pri-pravijo skoraj vsako leto. Na le-tošnji so bile prikazane dejavnosti, ki vplivajo vzgojno na šolsko mladino in hkrati pridejo v po-štev za osnovnošolske krožke. Zato na razstavi ni bilo avto-moto društva in društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav, Ker je zadnja leta močno upadlo zanimanje za tehnične dejavnosti, so se dolgoletni radioamaterji, modelarji in jamarji odločili za prostovoljno delo v šolskih krožkih, Kamničanom pa so s to razstavo pokazali, da Kamnik še ni mrtvo mesto, kar se tehnične kulture tiče. Nasprotno - aktivnost v teh klubih je vedno večja.
Pa poglejmo, kateri predmeti in katere razlage so obiskovalce najbolj pritegnile.
Opremo radiokluba mi je predstavi! član Vojko Kalan, jaz pa jo boin vam. Zelo zanimiva so bila sredstva za »lov na lisi-co«, kajti delo z njimi zahteva veliko spretnosti in znanja, pa tuđi odlično fizično kondicijo -se pravi, da je dober tekmovalec v tej panogi tako odličen atlet, kot tuđi odličen radioamater. Na žalost v Kamniku ta panoga ni v središču zanimanja radioamater-jev, saj imajo premalo časa za diferenciacijo po različnih po-dročjh radioamaterstva. Oktobra bo za mlade spet nov tečaj,
katerega poglavitne naloge bodo - naučiti mladino radiotelegrafi-je in vzpostavljanja radijskih zvez. Po teh osnovnih korakih pa bi se lahko kdo specializiral tuđi za »lov na lisico«, saj so vsako leto privlačna tekmovanja v regiji, republiki in državi.
Naj na kratko opišem, kako ta lov poteka. Na poljubno velik teren namestijo do pet oddajni-kov, naloga tekmovalca pa je, da s kratkovalovnim sprejemni-kom v čim krajšem času poišče vse oddajnike. Na poljubno velk teren namestijo do pet oddajni-kov, naloga tekmovalca pa je, da s kratkovalovnim sprejemni-kom v čim krajšem času poišče vse oddajnike. Na začetku tekmovanja se sproži ura v vseh od-dajnikih, signal pa začne oddaja-ti samo prvi, ko je ta odkrit -drugi . . . itd. Zmagovalec je tišti, ki prvi odkrije vse oddajnike.
V nasprotju z »lovom na lisico«, pa je vzpostavljanje radijskih zvez z UKV in KV postaja-mi na kamniškem območju zelo popularno, saj fantje vzposta-vljajo zveze praktično po vsej Evropi. Na UKV območju so najpogostejši pogovori s Ceho-slovaško, Italijo, Avstrijo, Ro-munijo, Bolgarijo, Grčijo, Spa-nijo in ćelo Portugalsko. V posebno ugodnih termičnih pogojih pa se zveze lahko vzpostavijo tuđi z Izraelom, Anglijo in še kak-šno bolj oddaljeno deželo. Seve-da pa so to zelo redki trenutki, kajti Kamnik ima zelo neugodno lego, saj hribi preprečujejo večje širjenje UKV valov. Po vsej ver-jetnosti pa se bodo morali radioamaterji zadovoljiti s tem, kar imajo, čeprav so prostori precej stari in neustrezni za postavljanje boljših in močnejših anten. Naj povem še, da je v klubu možno tuđi konstruktorsko in teleprintersko delo preko krat-kovalovnega in UKV področja, pripravljajo pa tuđi operatorje, ki imajo pri odhodu v JLA že osnovno znanje za rod vezistov, po vrnitvi domov pa se izobražu-jejo naprej.
To so torej štvilne dejavnosti, s katerimi se ukvarja 74 radio-amaterjev v Kamniku, sam klub
pa deluje že 35 let.
Tuđi modelarski klub deluje že 30 let, čeprav je v zadnjih letih prišlo do velke krize v članstvu. Član tega kluba je tuđi Roman Ložar, ki je povedal, da bo letos prišlo do ponovnega formiranja modelarskega kluba, saj je dejavnost modelarjev popolno-ma zamrla, če izvzamemo delo posameznikov. S ponovnim formiranjem bo oživelo tuđi sodelo-vanje s šolami, kjer naj bi bili člani tega kluba mentorji šolskih krožkov. Želje kamniških modelarjev pa nišo vezane le na pridobivanje novih članov in na popularizacijo te dejavnosti, am-pak spet želijo sodelovati na tekmovanjih z jadralnimi in motor-nimi daljinsko vodenimi modeli. Vsak doma izdelan model, pri-meren za takšno tekmovanje, pa vzame več kot sto ur dela in zvr-hano mero dobre volje, saj so veliki problemi pri uvozu po-trebnega materiala. Za izdelavo enega letalskega modela porabi-jo za približno tri stare milijone balse (zelo lahek les, primeren za izdelavo modelov). Zato se ne smemo čuditi, če izdelani modeli skoraj nikoli ne menjajo la-stnika, saj cene nikakor ni mo-goče enakovredno določiti. Vsa pot pa z izdelavo modela še ni končana, naslednji korak je po-uk letenja. Najmanj deset ur je namreč potrebno »leteti z in-štruktorjem pilotom«, da se ne-varnost - razbiti model - zma-njša na minimum.
Po razstavljenih modelih je bilo videti, da so najbolj dejavni izdelovalci modelov Roman Ložar, Gusti Ogrinec in Brane Mu-šič. Slednji je imel razstavljenih nekaj zelo zanimivih modelov in ker je na dveh visela tablica »na-prodaj« sem se pogovoril tuđi z njim in ga vprašal, zakaj želi prodati na oko zelo privlačna helikopterja. Povedal mi je, da sta to modela Bell 212, težak 4 kilograme, prostornina motorja pa je 10 cem in Elektro Helly, težak 1,5 kilograma.
Čeprav dejavnost Jamarskega društva opisujem na koncu ne mislim, da je manj zanimiva od radijske in modelarske. Mene je kot   nepoznavalca   ćelo   najbolj
pritegnila.
Vido Kregar je povedal, da je to društvo še zelo mlado, saj deluje sele osem let, aktivnih članov -prvih jamarjev, pa je okoli dvaj-set. V glavnem raziskujejo ob-močje kamniške občine, iščejo nove jame in merijo stare, na Veliki planini iščejo tekočo vodo v jamah, merijo pretoke, temperaturo in kvaliteto vode v njih . . . ipd. Do sedaj imajo za seboj že več kot 350 obiskov raznih jam in brezen. Med temi obiski je kar 50 prvencev ali dru-gače, kamniški jamarji so odkrili toliko novih podzemnih palac, kotičkov, ječ . . . Njihov naj-večji uspeh je odkritje Kamniške jame nad dolino Bele v Zeleni-ških špicah. Odkrili so jo leta 1978, ko je povsem po naključju Zvone Hribar prvi zlezel v raz-poko, ki označuje vhod. V njej so odkrili 3 ali 4 nove vrste jam-skih hroščev, na katerih doktor Bozo Drovenik opravlja stro-kovne raziskave. V jami so bili najdeni tuđi zelo redki in izjem-no veliki aragonitni kristali, ki pa so zaradi nekdanje poplavlje-nosti precej zapacani. Da dela v jami še ni zmanjkalo, dokazujejo jamarji sami, saj so začeli v njej biološke raziskave; ki so usmer-jene predvsem v raziskavo jam-skih živali.
Če je po tem opisovanju jama koga zamikala, naj nikar ne vrže puške v koruzo. Jamarji organi-zirajo obiske jame za skupine in organizacije. Na ta način so jamo obiskali že belgijski in angle-ški jamarji, delavci iz Utoka, kamniški planinci in še bi se na-šel kdo, ki je že bil v jami. Naj-globlja jama, ki so jo Kamničani odkrili, pa ni zgoraj omenjena Kamniška, ampak 338 metrov globoko brezno na Kalcah. Je zelq težko dostopno in nevarno,
Preden končam, naj omenim še dva lepa dosežka teh priza-devnih fantov. Na Velki planini so odkrili 150 metrov globoko brezno, ki je na tem območju daleč najgloblje, stalno tekočo vodo pa so našli v jami Jei iha 1 v globini 100 metrov.
MATIC ROMŠAK
»Pa je bilo kljub temu lepo«
Veliko je stvari, veliko je de-janj ali misli, ki zaradi vsesploš-nega napredka in avtomatizacije počasi, a vztrajno izumirajo. Morda se tega niti ne zavedamo, saj nam sodobnejši stroji orno-gočajo boljše in hitrejc opravlje-no delo, novo mišljenje pa je pogoj za lažjo vključitev v ob-dobje računalnika. Toda, če borno za trenutek pustili naš čas ob strani, če borno za trenutek pri-sluhnili starejšim Ijudem, borno zvedeli marsikaj koristnega, veliko lepih stvari, navad in običa-jev borno spoznali, ki jih ne bi smeli opustili. »Nekoč pa ni bilo tako, nekoč pa nismo živeli tako,« nam pravijo in njihove poteze postanejo mehkejše, kot nam na koncu tiho in z nasme-hom na licih povedo: »Pa je bilo kljub temu lepo.«
Prebivalci KS Srednja vas si že vrsto let prizadevajo, da stara, tradicionalna kmečka opravila ne bi utonila v pozabo, saj se je ob njih spletlo toliko nežnih vezi, zapelo premnogo domaćih pesmi in se vedno veselilo pozno v noč.
Zavedajo se,da je to del njihove tradicije, del dediščine njihovih staršev, ki jo morajo prena-šati na svoje otroke. S predstavi-tvijo kmečkih del na star način so začeli pred leti na prireditvah ob prazniku krajevne skupnosti Srednja vas. Ker se je zdela stvar zanimiva tako z etnološke kot zabavne strani, so jih ljudje, ki se ukvarjajo s takimi priredi-tvami povabili, da svoja prizade-vanja, ohraniti izročilo preteklo-sti, predstavijo tuđi širšemu kro-gu ljudi. Tako so že leta 1983 sodelovali na prireditvi Ohcet v Ljubljani in bili vedno deležni velike pozornosti in izrednega odobravanja in zanimanja obiskovalce v te vsakoletne medna-rodne prireditve.
Tuđi letošnja Ohcet 85 ni mi-nila  brez  simpatičnih  krajanov
Srednje vaši. Letos je bila ude-ležba izredno velika, saj so svoja dela predstavili kar na sedmih vozeh, k sodelovanju pa so povabili še krajane iz Tučne. Srečo Urankar, organizator vseh takih prireditev, nam je povedal, da je bilo s pripravami veliko dela, nekoliko pa jih je skrbelo tuđi letošnje nestanovitno vreme. No, vse se je srečno izteklo, vreme je bilo tisto soboto, 29. juni-ja, tuđi v Ljubljani izredno lepo in sončno. Pa tuđi udeleženci letos jih je bilo kar 30, so s svojim veselim razpoloženjem in pripra-vljenostjo vsakomur pokazati svoje delo, pa naj si je šio za tujca ali domaćina, za človeka, ki je prvič videl pajkl (čistilnica za žito) ali prvič pil krhlovo vodo (kompot iz posušenih hrušk in posušenih jabolčnih krhlov), ali pa za prijaznega starega mo-ža, ki je z nasmehom in žalostjo hkrati opazoval dogajanje pred seboj in se ob vsakem pogledu spomnil svojega otroštva, svoje mladosti nekje na kmetih, za katero bi želei, da se vrne, pa dobro ve, da je to nemogoče. Zaradi vseh teh ljudi ne smemo dopustiti, da bi stvari, ki si jih borno tuđi podrobneje ogledali, izumrle.
Oglejmo si torej sodelujoče na letošnji Ohceti v Ljubljani. Na prvem vozu so se predstavili An-gelca in Lojze Golob, Peter Ber-lec in Štefka Poljanšek iz Srednje vaši, ki so prikazali mlačev žita, še popolnoma ročno, s »ce-pci«. Za njimi so mlatili žito na nekoliko sodobnejši način, z ročno mlatilnico, Srečo Urankar, Silvo Osolnik in Jernej Jerič iz Snovika. Kot nadaljevanje de-lovnega postopka jim je sledil voz, na katerem sta Justi Osolnik in Anica Mali čistili žito s »pajklom« ali čistilnico za žito. Na naslednjem vozu je manjkala samo še ovca, ki bi jo strigli, pa bi lahko rekli od ovce do pulo-
verja iz čise domaće volne. Tu-kaj so namreč svoje delo prika-zovale tri demonstratorke. Marija Tonin je volno krtačila, Anica Bergant jo je predla in Pepca Skrbe že pletla pulover. Sledil je voz, ki je bil najbrž, ne bom rekla preveč, če rečem ka po mne-nju vseh, najbolj pester, najbolj celovit in hkrati tuđi najbolj ži-vahen. Ivan Podrzavnik in Franc Šuštar sta kuhala žganje in rado-vednim obiskovalcem ohceti v Ljubljani točila pristno tuhinjsko žganje, ki je bilo, kot sta zatrje-vala naša »žganjekuharja«, kuhano na poti iz Kamnika v Lju-bljano. Pridružit se jima je še Matija Osolnik, ki je prikazal pletenje koša. Na naslednjem vozu smo se lahko seznanili s kovaško obrtjo, ki še danes, ravno v taki obliki živi v Srednji vaši. Predstavili so nam jo Al-bin, Bine, Darko in Andrej Poljanšek, oče in njegovi trije sinovi, ki so vsi vešči kovaške obrti. Kot zadnji so nam ročno žaganje desk predstavili trije fantje iz Tučne. Kovači so izdelovali ob-jemke za vilice, s katerimi pritr-dijo hlode, da jiri lahko zveleče-jo iz gozda. Po domaće temu pravijo pic'lni. Najprej so morali narezati železne palice na dolo-čeno dolžino, za nadaljnjo obde-lavo, pa sta bila potrebna dva delavca; eden je vihtel kladivo, drgi pa je imel v roki klešče, s katerimi je držal železo. Palico je treba zakriviti, da dobi dolo-čeno obliko, oziroma krivino. Pri končni obdelavi se mora ob-jemka, če je pravilno izdelana, odpreti.
Pri predicah smo izvedeli, da volno najprej skrtačijo s poseb-nirni krtačami, ki volno trgajo in jo pri tem ravnajo. Potcm jo s kolovratom spredejo v dve tanki niti, ki jih morajo še poviti sku-paj - pocvirnati - in volna je pripravljena za pletenje.
Oglejmo si še pajkl ali čistilnico za žito. Pajkl je približno en meter visoka priprava, zadaj pravokotne oblike, spredaj pa zaokrožena. Na vrhu čistilnice je odprtina, v katero se strese ne-prečiščeno žito. Ko pajkl zavti-mo,oziroma spravimo v pogon iz sprednje odprtine leti najboljše žito, na strani se izloča nekoliko slabše, pleve in ostale primesi pa se izločajo zadaj. Pajkl, kateri je bil predstavljen v Ljubljani, je bil star približno 90 let.
Pri mlatilnici na ročni pogon so nam povedali, da so potrebni štirje delavci. Dva vrtila kolesi, da mlatilnica deluje, en delavec rehta (ločujc slamo), eden pa slamo odgreba. To traja 10 minut, nakar se delavci zamenjajo pri opravljanju del in mlatenje gre naprej, dokler spet ne mine 10 minut i.t.d.
Na koncu naj omenimo še tište, ki so celotnemu sprevodu dajali videz veselih, srečnih ljudi. Žganjckuharji so svoje delo opravljali kar se da resno. Peč je veselo prasketala, iz kotla se je kadilo, obenem pa se je že točila čista kapljica, ki je marsikomu pričarala rdečico na obraz.
Namen tega sestavka ni bil opisovanje kmečke ohceti v Ljubljani, hotela sem le prikazati prizadevanje nekaterih ljudi, da se ohrani naša tradicija. Da se ohrani tisto, kar je resnično naše, pristno, kar so nam zapustili naši očetje in matere in kar moramo mi, če ne zaradi sebe, pa zaradi našega naroda in njegove samostojnosti, ohranjati in nego-vati. Napredek in sodobni stroji so res vredni zlata, toda tistc.do-mačnosti, razumevanja in zbliže-vanja vendarle ne dajo. Ohrani-mo naše običaje in dela, pa čeprav samo na širših ljudskih ma-nifestacijah zaradi pristnejših medčloveških odnosov, da borno tuđi mi, generacija povojnih let, nekoč lahko rekli: »Nekoč pa ni bilo tako, pa je bilo kljub temu lepo!«
MANJA DROLC
4
Na slovesnosti ob 40-letnici AMD Kamnik je prisotne pozdravil tuđi predsednik društva Andrej POTOKAR (foto: Brinovec).
KAMNIŠKI OBČAN / 30. SEPTEMBRA 1985
Kulturni večer
pod zvezdnim nebom
Odbor za kulturo pri občin-skem sindikalnom svetu in galerija Rcpanšek sta priredila v pe-tek, 13. septembra ob 20. uri na Rudniku pri Radomljah ob galeriji Repanšek multimedialni re-cital /. naslovom »Domovina, ti si kakor zdravje«. Nastopili so mešani studentski pevski zbor iz Kamnika, z diapozitivi je nasto-pila skupina Lubadarji, na citre je igral Tomaž Plahutnik iz Stranj, pesmi sta brala Joži Jer-man in Franc Pestotnik.
Večer se je že prelil v noč, ko sva se z ženo pri Volčjem potoku spraševala, katera cesta je prava. Bila sva že tani, a podne-vi. Hudo. Tukaj na levo. Vas, pa zopet križišče. Na pravi cesti sva. Skozi gozd se svetijo luči, kolona avtomobilov je že ob cesti. Nisva prav zadnja. Pod zvezdnim nebom v zemljo zasajeni trije krizi, ostanek starega kozol-ca, pa nekaj belih »rex« foteljev, postavljenih sredi trate, posuta pot in prameni svetlobe, prihaja-joči iz razsvetljene galerije.
Luči prično ugašati. Zadaj za galerijo se obiskovalci stisnemo
drug k drugemu, kakor se drobei prahu zgnetejo skupaj v vrtincu vetra. Polglasni pomenki. Mislil bi, da si v gledališču ali na hodniku koncertne dvorane, ko ne bi bilo nad tabo široko razprtega neba in prijetnega večernega hladu. Pomenki utihnejo. Stoječ na travnati preprogi se bojiš še premakniti. Tišina. A vendar govoreča kakor najglasnejši govor. Skupina ljudi stisnjenih drug k drugemu, kakor da bi re-ka odložila prod na bregu. Prav nič se ne dogaja. Nebo molči. Zdi se, da so še poslednje ptice v vejevju dreves zaspale. Izza člo-veških postav se zasliši zven ci-ter. Dvigne se, se vzpne nad nas in odhiti v zvezdno nebo, pa drugi, tretji. In med.vsakim jekom strune prepeva tišina, iz ka-tere se vse rojeva. Ob spletu zvarjenih verig plane kvišku roj isker in plamen, ta praelement. In petje in besede o domovini in podobe vstajajoče iz temine goz-da na dveh belih zaslonih. Misel se ustavlja, predmeti izgubljajo svoje oštre robove, eno samo prelivanje, eno samo valovanje,
vse analiz.e odpadajo. Le tu smo, peščica ljudi zgnetenih v straš-nem vesolju pojavnosti notranje-ga in zunanjega. Morda pa sanjamo. Eno samo vzpenjanje, ena sama rast in upadanje. Kakor da bi izgubili težo in bi nas lahen piš odnesel pod nebo. Prsa se razklenjajo, izgubljam se, ni me nikjer in vendar sem, tukaj kakor nikoli. O dežela moja, o bratje moji, kako je lepo.
Morda se čez pol leta ne bom več spominjal, katero pesem sem slišal ta večer, morda bom pozabil tuđi na ogenj in soj isker in podobe z zaslonov in najver-jetneje bo tako.
Na srednji steni v galeriji je velika slika, na kateri se kakor v megli prelivata sredi platna zelena in ob robovih rjavkasta bar-va. Nič otipljivega, nobene zakonitosti, le prelivanje. Mislim, da mi bo v moji popotni vreči, ki ji pravimo spomin, večer »Domovina, ti si kakor zdravje« za-pustil podobno sliko, ki bo dol-go dolgo postavljena na ogled.
TONE HOMAR
MPPŠ v Mariboru
S kratko zamudo je RK ZSMS tuđi letos uspela pripraviti mla-dinsko poletno politično solo. Zamuda je nastala predvsem zaradi pripravljanja tez za 12. kongres ZSMS, ki se hitro bliža. Letos je stabilizacija prizadela tuđi mladinsko organizacijo, tako da je v nasprotju z lanskim letom, ko je trajala MPPŠ štiri dni, bila letos le tri dni. S tem je bilo tuđi manj sekcijskih razprav, nekaj področij pa prikrajšanih.
Kljub temu je bilo še vedno pestro. Prvi dan je bilo le plenarno zasedanje na temo »Mirovna gibanja«, žal pa je uvodničar skupaj s poslušalci zašel v vode mednarodne politike in je bilo o mirovnih gibanjih kaj malo slišati.
Drugi dan MPPŠ so bile na vrsti sekcijske razprave z različ-nimi temami, kot so: prva generacija usmerjencev, mladinsko prostovoljno delo v srednjeroč-nemobdobju 1986-1990, kmetij-stvo med krizno sedanjostjo in prihodnostjo, tehnološka revolucija, kadrovska politika. Većina sekcijskih razprav je imela odlične predavatelje, strokovnjake na svojih področjih, tako da razprav kar ni hotelo biti konec, saj so bili v ospredju predvsem problemi mladih. Po sekcijskih raz-pravah je bilo na vrsti plenarno zasedanje na temo: perspektive našega nadaljnjega razvoja z gle-dišča izobraževanja, kadrovske-ga planiranja, stipendiranja. Razprava je tekla predvsem o novem samoupravnem sporazumu o stipendiranju, v katerem^bi se spremenile naslednje stvari: cenzus za dodelitev stipendije naj bi bil enak povprečnemu osebnemu dohodku in ne več 85% povprečnega osebnega do-hodka, valorizacija štipendij bi bila večkrat letno in dodeljeva-nje večjega števila štipendij tuđi za neproizvodne pokliče. Nekaj očitkov je padlo tuđi na račun nepravilnega podeljevanja štipendij.
Tretji dan je bilo, tako kot prvi, le plenarno zasedanje, vendar s pomembno vsebino: teze za 12. kongres ZSMS. Te so bile Že večkrat prediskutirane na se-jah predsedstva republiške kon-ference in na pripravljalnem odboru, vendar še nišo verificirane kot osnutek za kongresne dokumente in so še vedno odprte za razne dopolnitve, ki naj bi prišle s strani občinskih konferenc. V predstavitvi tez je bilo poveda-no, da ne obsegajo vseh področij mladinskega dela, ampak le naj-pomembnejše, kar pa seveda ne pomeni, da so druge manj po-membne že vnaprej izkljucene. V razpravi, ki se je kljub po-membnosti teme hitro končala, je bilo precej očitkov glede jezika, v katerem so napisane teze, češ, da je.,nekoliko preveč stro-koven za povprečno izobražene-ga človeka, kaj sele osnovnošol-
ca. Nekateri so očitali, da se teze že spet ponavljajo in da so podobne tištim z enajstega kongresa.
Po plenarnem zasedanju je bila še seja pripravljalnega odbora za 12. kongres, na kateri so bila podana poročila komisij, glavne teme pa so bile organizacija in finance.
Ker se ni prijavila v predpisa-nem roku za izvedbo kongresa
nobena občinska konferenca, ražen Krškega, bo 12. kongres ZSMS v začetku aprila v Kr-škem. Z vsake občinske konfe-rence ZSMS se ga bo udeležila 6-članska delegacija. Stroški kongresa so že v predračunu precej visoki in znašajo 40.600.000 din, glede na inflacijo in podiažitve pa lahko še nara-stejo.
D. G.
Ob zaključku prve generacije t>usmerjencev«
(povzetek s sekcijske razprave na mladinski poletni politični soli v Mariboru)
Vsaka reforma zbudi v družbi oštro reagiranje, pretrese, razde-li družbo na tište, ki jo podpirajo in na tište, ki so proti njej. Na ta dejstva je naletela tuđi šolska reforma, ki je uvedla nov način izobraževanja — usmerjeno izo-braževanje.
Letos teče že peto leto, ko se učenci šolajo po programih srednjega usmerjenega izobraževanja. Prve generacije dvo, tri in štiriletnega programa so šolanje končale. Sedaj je že čas, da obravnavamo in rešujemo pozitivne in negativne strani usmerjenega izobraževanja, ki se kaže-jo že od samega začetka.
Analize pedagoške službe tr-dijo, da se je z uvedbo usmerjenega izobraževanja dvignil nivo celotne generacije, da se izobra-ževanje na vseh področjih povezuje z delom, ter da se je bistve-no izboljšala opremljenost šol: zlasti grc za pridobitve sodobnih šol v manjših mestih, medtem ko v velikih mestnih središčih osta-jajo sole zanemarjene. Očitne so slabosti, ki se kažejo pri oblikovanju programov; ti so preveč razdrobljeni, učne snovi se ponavljajo pri istih oziroma različ-nih predmetih, pojavljajo se ne-smiselne kombinacije predme-tov... Kako je prišlo do teh ne-rodnosti?
Zavedati se moramo, da si brez sodobno opremljenih šol ne moremo predstavljati sodobnega izobraževanja. Šolska reforma je hkrati tuđi družbena reforma in ob njenem začetku so se pokazale široke finančne možnosti, ki pa so kmalu začele kopneti. Reforma si je očitno zastavila previsoke ciljc glede na majhne finančne zmožnosti. Kateri so bi-stveni problemi, ki jih moramo v prvi vrsti resiti oziroma se delo-ma že rešujcjo? Potrebna je no-tranja diferenciacija programov; pokazalo se je namreč, da so do-ločcni zahtevnejši programi, ki dajcjo učencem podlago za studij na fakultetah, premalo zah-tevni, po drugi strani pa so prc-prostejši programi, po katerih naj bi se učenci zaposlili, prezah-tevni. Mnogi učenci nižjih programov čutijo pomanjkanje praktičnoga znanja. Do tega pri-
haja zato, ker ni pravega skladja med šolstvom in združenim delom. Osnovni cilj srednjega izobraževanja je pridobitev temeljne splošne in strokovne izobrazbe; delo, sprva kot priprav-ništvo, pa je tisto, ki mlađega človeka usposobi za opravljanje poklienega dela. Tako učenci, ki se zaposlijo v DO, kjer poznajo te cilje, lahko s pridobljenim znanjem uspešno opravljajo delo in pridobivajo novo praktično znanje o svojem pokliču. Morali borno nameniti večjo pozornost tuđi samim profesorjem. Potrebno jih je motivirati, da bodo reformo sprejeli za svojo.
Analize kažejo, da se predvsem učenci V. zahtevnostne stopnje izobraževanja odločajo za studij na fakultetah. Ob vpi-sih na fakultetah in po opravlje-nih sprejemnih izpitih se je pokazalo, da je znanje letošnjih usmerjencev na isti ravni, kot je bilo pri bivših gimnazijcih.
Prav je, da smo kritični, kajti le tako smo na razpravi pokazali na napakc in težave, ki nas spre-mljajo pri šolanju. Večkrat smo že govorili o njih, toda storjene-ga v smislu izboljšanja je bilobo-re  malo.
DARJA
Tudi Ijubiteljska kultura ni zastonj
Osemnajst let delovanja iz-virne folklorne skupine »Kam-niška Bistrica« ni majhno ob-dobje Veliko truda je bilo vlo-ženega za vse potrebne plesne korake, veliko finančnih sred-stev za nakup noš-folklornih oblačil, veliko entuziazma, žr-tvovanega prostega časa za ure na vajah, veliko dobre volje za delovanje v takih pogojih kot deluje FS »Kamniška Bistrica«. In kakšni so ti pogoji? »Že od vsega začetka se ubadamo z navidez obrobnimi problemi, kot so primerni prostori za vadbo. Do danes namreč še nimamo svojih prosto-rov, kjer bi nemoteno vadili, shranjevali garderobo in arhiv, nimamo prostorov za sestanke Zbiramo se kar pri meni doma,« je malo razburjeno začel o dejavnosti folklorne skupine »Kamniška Bistrica« pripove-dovati njen ustanovitelj, idejni vodja in koreograf (po potrebi tudi blagajnik in garderober) Franci Poljanšek.
»Zahvala gre staršem in ženi Ilki, ki je prav tako član skupine že od vsega začetka, sedaj pa uradno predsednik in tajnik, 13. razumevanje in pomoč. Vaje imamo v kamniškem srednješolskem centru, vendar je tudi to začasna rešitev. Vča-sih se sprašujem, kam pravza-prav sodimo, ali je folklora kot ena od kulturnih dejavnosti sama sebi namen? Ali smo člani v skupini samo zato, ker radi plešemo, ali ni morda naša de-javnost pomembna tudi za šir-šo skupnost, za ohranjanje kulturne dediščine? Ljudje si radi ogedajo naše nastope. Vendar se sprašujem, če ni njihova mi-selnost taka: No, pokažite, kaj znate, pa zaplešite, če že hoče-te. Da pa bi to slikovito in pestro kulturno dejavnost kdaj še kako drugače podprli, to pa ne. Kar samo po sebi umevno se zdi vsem, da se pojavimo ob raznih proslavah, obiskih tujih delegacij, da na raznih slavno-stih predstavimo našo kulturno dediščino. Zato je prvo, kar bi se moralo spremeniti, odnos ljudi in širše družbene skupno-sti do te dejavnosti.«
»Ohranjati ljudsko izročilo ni samo ples na vajah in kasne-je na nastopih. Da priđeš do tega, je treba še marsikaj po-storiti. Gradivo, vire starega izročila je treba poiskati,« je začel opisovati svoje delo koreografa.
»Potrebno se je odpraviti na teren, med ljudi. Od njih sku-šam izvedeti, kaj so delali ob določenih praznikih, kako so označili zaključek pomembnej-šth opravil, kako so se včasih poveselili. Če se Ijudem razve-že jezik, potem slišim kako iz-virno pesem - navadno so to balade - včasih nam tudi s plesom pokažejo določen običaj. Vse to je potem treba zapisati, na poseben način opisati vsak posamezen gib. Tak plesni zapis korakov se imenuje kineto-grafgija. Za sleherni gib prsta,
noge, glave . . . obstaja poseben znak. Zapisati je potrebno tudi melodijo, to po posluhu zaigra naš harmonikar. Na koncu je treba preveriti, ali je ples originalen, ali izmišljen. Potem nas čakajo vaje, veliko je dela.. Za ples, ki na odru recimo traja le tri minute, je včasih potrebno tudi po več mesecev priprav.«
Vse to dela Franci Poljanšek prostovoljno (kakor vsi člani skupine), z velikim entuziaz-
mom in zagnanostjo. Poleg redne zaposlitve se je Franci že od nekdaj zanimal za ples. Preden se je začel ukvarjati s fokloro, je treniral latinsko--ameriške pleše. Pred osem-najstimi leti pa se je v Stahovi-ci priključi! folklorni sekciji, kjer je od vsega začetka delal kot predsednik. Pokojni Fran-ce Bernot ga je prosil, naj prevzame mentorstvo nad skupino, ki je bila še brez strokov-nih izkušenj. Plesni učitelj Oblak iz Ljubljane jih je naučil nekaj osnovnih korakov. Pa enemu izmed njihovih prvih nastopov sta prisostvovala tudi Mirko Ramovž, umetniški vodja Akademske folklorne skupine France Marovt iz Ljubljane in Bruno Ravnikar, sedanji jugoslovanski delegat v CIOF-u (mednarodno združenje fol-kloristov) in takratni predsednik Strokovnega odbora za folklorno dejavnost. Predlagala sta, da pleše bolje obdelajo, za kar pa bi bilo potrebno tudi strokovno vodstvo. Zato se je Franci Poljanšek takrat udele-žil seminarja za vodje folklornih skupin in naredil tudi stro-kovni izpit.
Ker je FS »Kamniška Bistrica« registrirana kot izvirna folklorna skupina na javnih nastopih lahko predstavlja le go-renjske pleše. Ob dvajseti obletnici delovanja pa se na-meravajo preimenovati v reprodukcijsko folklorno skupino, potem bodo lahko predstavljali tudi ostale plesc. Vendar se že sedaj ubadajo s problemom, ki take skupine nenehno spremlja. Namreč, nov ples zahteva tudi novo nošo, te pa se ne da kupiti v trgovini kot vsakdanjo garderobo. Treba jo je dati v delo. S pomočjo slovenske etnologinje dr. Maka-
rovičeve bodo skušali še po-drobneje raziskati našo nošo, da bo ta značilno kamniška in ne le splošno gorenjska.
»Nove nose bodo zahtevale nova sredstva, ki nam jih vedno znova primanjkuje. Sedaj si pomagamo nekaj z lastnimi sredstvi; nastopi - okrog 25 na leto tudi gostovanja v tujini, zahtevajo velike stroške, posebno potovanja. Denarno pomoč dobimo od ZKO, od sindikata, združenega dela, DPO. Zbor porabnikov v skupščini kulturne skupnosti pa še vedno teži za zmanjšanjem sredstev za kulturo. Vendar se moramo zavedati, da vsaka stvar, tudi prostovoljna dejavnost, nekaj stane. Zdaj pa se odločimo: s kulturo ali brez nje!«
FS »Kamniška Bistrica« je ob Tednu obrti, folklore in turizma prevzela organizacijo kulturnega programa. 2a sode-lovanje so se dogovorili s fol-klornimi skupinami iz Slovenije, Hrvaške, Celovca in Tur-čije.
»Letos smo pozvali organi-zatorje prireditve, da bi več pozornosti namenili sprejemu skupin, njihovi namestitvi in prehrani. Če ne drugega, tudi na ta način pokažemo ostalim narodom, kakšna je naša kulturna raven. Kljub temu ni Šio drugače, kot da smo 36 članov turske folklorne skupine vozili na Veliko planino, kjer so bili nastanjeni v hotelu Simnovec, člane folklorne skupine iz Celovca pa v dom v Kamniški Bistrici. Sicer se je po številnih zapetljajih glede potreb turske skupine po boljših higienskih pogojih - v Šimnovcu ni teko-Če vode - in po posebni prehrani — kot muslimani ne jedo svinjskega mesa - vse dobro iz-teklo. Vendar bi morali v bo-doče temeljiteje poskrbeti tudi za počutje gostov in se na vse bolje pripraviti. Za gostovanje turske folklorne skupine in stroške v zvezi s tem smo del-no poskrbeli sami, saj smo v ta namen julija pripravili v Tunji-cah veselico, kjer so se zbirala sredstva za kritje stroškov gostovanja turske skupine, v SENŠRM (šolskem centru) smo v tednu turizma, obrti in folklore člani društva sami organizirali prehrano za gostujo-če skupine. V tem času smo tako pripravili kar 1133 kosil in večerij.«
In kako je s članstvom?
Fluktuacija članstva in zanimanja za delo v folklori je velika. Člani zapuščajo skupino, prihajajo novi. Vendar se ni lahko vklopiti v delo že vpelja-ne skupine. Vsak plesalec mora vložiti veliko truda, prizade-vanja in sistematičnega dela. Vsako leto imamo septembra vpis novih članov, kot vedno je tudi letos zaradi lažje vključi-tve v skupino zaželjeno, da se prijavljajo pari, in to starejši od petnajst let.«
Romana Grčar
Novosti v kamniški knjižnici
Debeljak A.: Imena smrti — Mladinska knjiga 1985 Erjavec F.: Mravlja — Mladinska knjiga 1985 Novy L.: Pika-poka — Mladinska knjiga 1985 Feldek L.: Modra knjiga pravljic - Mladinska knjiga 1985 Iršič B.: Moja trata - Založba Obzorja 1985 Fajdiga M.: Pohorski partizani 1943 - Zaiožba Obzorja 1985 Škulj E.: Ljubljanske orgije - Založba Obzorja 1985 Reisp B.: Ljubljanski grad - Založba Obzorja 1985 Zadnikar M.: Pleterska stara cerkev — Založba Obzorja 1985 Brate T.: Idrijske klavže - Založba Obzorja 1985 Sruk V.: Mali filozofski leksikon - Založba Obzorja 1985 Varl-Purkeljc F.: Naši književniki in njihova dela —  Založba Obzorja 1985
Fritz-Kunc M.: Janov krik - Prešernova družba 1985 Učrie težave našega šolarja - Zvez prijateljev mladine Slovenije 1985
Kraker-Starman A.: Skrbimo za higieno doma - Zveza prijateljev mladione Slovenije 1985
Muster M.: Pustolovščine Zvitorepca ... 1. in 2. del: Trije moške-tirji - Delavska enotnost 1985
Gabrijelčič M.: Učimo se z miselnimi vzorci - Državna založba Slovenije 1985
Glogovac Z.: Jurček na travniku - Državna založba Slovenije
1985
Glogovac Z.: Jurček na igrišču - Državna založba Slovenije 1985 Spoznajmo   mikroračunalnik   -   Kako   deluje...   —   Državna
založba Slovenije 1985
Voglar M.: Mali instrumenti - Državna založba Slovenije 1985
Falik J.: Brezalkoholni in mešani napitki — Kmečki glas 1985
Franič I.: Kozjereja - Kmečki glas 1985
Zlobec C: Nove pesmi - Cankarjeva založba 1985
Zidar P.: Jezus v času - Mohorjeva založba 1984
Ingolič A.: Podobe njenega življenja - Mladinska knjiga 1985
Prešeren F.: Turjaška Rozamunda - Mladinska knjiga 1985
Koroška slovenska poezija - Mohorjeva založba 1984
Iz skrivnih predalov - Mohorjeva založba 1984
Kamnik 1229-1979 - Kulturna skupnost Kamnik 1985
Zablatnik P.: Čar letnih časov v ljudskih šegah - Mohorjeva
založba 1984
Človek in stroji - Mladinska knjiga 1983 Smith  R.,  B.:  Preprosto programiranje v basicu  —  Državna
založba Slovenije 1985 Glažar A., S.-Metka Vrtačnik:  Zdravje iz rastlin  -  Državna
založba Slovenije 1985 Kuščer S.-Zorna Štrbac: Ukroćeni računalnik - TehniČna založba
Slovenije 1985
Slodnjak A.: Pohojeni obraz - Slovenska matica 1985 Mahnič J.: Župančičeva spominska zbirka - Kulturni in naravni
spomeniki Slovenije, Maribor
J5
KAMNIŠKI OBČAN / 30. SEPTEMBRA 1985
ZAHVALA
V 81. letu nas je za vedno zapustil
dragi mož, oče, dedek, pradedek
in stric
FRANC RIHAR
iz Gmajnice 119
Iskreno se zahvaljujemo vsem so-rodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, po-darjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo     zdravnikom     ZD
Kamnik za skrbno zdravniško pomoč, praporščaku, govorniku za poslovilne besede, pevcem moškega pevskega zbora »Janez Cebulj« iz Komende za ganljivo petje in g. župniku za pogrebni obred.
Žalujoči: žena Manca, hčerka Anica z možem, vnuklnje z družinami in drugo sorodstvo
Gmajnica, Kamnik, Mengeš, Beljak, september 1985
ZAHVALA
V 43. letu starosti nas je
nenadoma za vedno zapustila naša
ljuba mamica, hčerka in sestra
ANICA HRIBAR
iz Zg. Tuhinja
Iskreno se zahvaljujemo vsem so-rodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in z nami delili neizmerno bolečino. Še prav posebej se zahvaljujemo njenim sodelavcem iz Stola, sodelavcem DO Ideja Kamnik, vsem praporščakom in govornikom za lepe poslovilne besede, gospodu župniku za pogrebni obred ter cerkvenim pevcem iz Smarce in pevcem Solidarnosti za ganljivo petje. Hvala vsem za izrečena sožalja, poklonjeno cvetje in vence ter številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Žalajoči: hčerki Slavica in Darinka, mama, sestri Julka in Iva ler brat Marjan z družinami
Zg. Tuhinj, Šmarca, Zalog, Buč, avgust 1985
TOZD Invest servis, vzdrževalna dejavnost, r. o., Ljubljana, Verovškova 57
Delovna enota Mengeš, Kolodvorska 27
objavi ja
dela in naloge
obratnih vzdrževalcev in vzdrževalcev
za delo na vzdrževanju strojev in naprav v kemijski proizvodnji in za delo v mehanični delavnici Pogoji:
- 3-letna srednja šola kovinarske smeri
-  1 oziroma 2 leti delovnih izkušenj
-  delo je eno oziroma več izmensko
-  poskusno delo 60 dni
obratnih elektrikarjev
za vzdrževanje strojev in naprav, sodelovanje pri remon-tih, nastavljanje sestavnih delov iziroma sklopov Pogoji.
-  3-letna srednja šola elektro smeri
-  1 oziroma 2 leti delovnih izkušenj
-  opravljen »S« izpit (oziroma ga kandidat opravi po sklenitvi delovnega razmerja)
-  delo je izmensko
-  poskusno delo 60 dni
Prijave z dokazili o izpolnjevanjuj pogojev objave, spreje-ma 8 dni po objavi Kadrovsko-splošni sektor delovne organizacije LEK, Ljubljana, Verovškova 57.
WO »Anton Medved« Kamnik
Komisija za delovna razmerja
objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
2 varuhinji
za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom Pogoj: šola za varuhinje Pričetek dela lakoj.
čistilko
za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoja: osemletka in higienski minimum Pričetek dela takoj.
perico
za določen čas s polnim delovnim časom - nadomešča-
nje delavke med PO.
Pogoja: osemletka in higienski minimum
Pričetek deia 1. 11. 1985.
Kandidatke naj pošljejo prijave na WO »ANTON MEDVED« KAMNIK - komisija za delovna razmerja, Kidričeva 23 v 15 dneh po objavi.
ZAHVALA
Ob prerani smrti naše dobre sestre, tete in svakinje
ANICE DŽAKOVIĆ
rojene ROSTAN iz Kamnika
se  iskreno zahvaljujemo sorodni-kom, znancem in prijateljem, ki so nam izrazili pisna ali ustna sožalja, pokojnici poklonili cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tuđi g. župniku za lep pogrebni obred, dr. Plavćevi in drugemu osebju Doma upo-kojencev Kamnik za skrb in nego med njeno neozdravljivo boleznijo.
Žalujoci: sestra Ivanka v imenu sorodstva
Kamnik, Domžale, Beograd, 19. septembra
SOZD Slovenija papir,
Rudnik kaolina in kalcita Kamnik,
Medvedova 25, Kamnik,
DSSS
Komisija za delovna razmerja DSSS
objavlja
prosta dela in naloge
glavne kuharice
Pogoja:
-  pokliena šola kuharske smeri
-  dve leti delovnih izkušenj v obratu družbene prehrane
Komisija za delovna razmerja
TOZD Kaolin Crna
objavlja prosta dela in naloge
pleskarja
Pogoja:
-  pokliena šola ustrezne smeri
-  dve leti delovnih izkušenj
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom, ki traja 2 meseca. OD določa pravilnik o osnovah in merilih za delitev sred-stev za OD in skupno porabo in Pravilnik o delitvi OD po delovni učinkovitosti.
Vsi zainteresirani naj prijave z ustreznimi dokazili pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Prijavljene kandidate borno o izbiri obvestili v 15 dneh po izbiri kandidata.
HUJuccmmiL
DO Jugotekstil Ona-On, notranja trgovina, p. o., Ljubljana, Proletarska 4
objavlja
prosta dela in naloge
prodajalca
za prodajalno v Kamniku, Maistrova 16 Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še nasled-nje objavne pogoje:
- šola za prodajalce, 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj, 2-mesečno poskusno delo
Delo združujemo za nedoloćen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom delovnih izkušenj ter dokazila o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od dneva objave kadrovski službi (telefon 441-148).
Kandidate borno o iziđu izbire obvestili v 10 dneh po opravljeni izbiri.
Kozmetika, pedikura
in
Frizerski salon
»Edita«
Kamnik, Japljeva 4
Cenjene stranke obvešča-mo, da je kozmetični in frizerski salon odprt od pone-deijka do petka od 6. do 20. ure in v soboto od 6. do 11. ure.
Se priporočamo!
Vabi vas
GOSTILNA »ZA TUNCO«V TUNJICAH PRI KAMNIKU
Cenjenim slrankam nudimo vse vrste jedi po naročitu, nedcljske menije - na voljo so vam tuđi jedi na žaru. Od-prti) rsak dan ražen četrtka od 13. do 23. ure, ob nede-Ijab in praznikih od 10. do 23. ure.             Kajič Boris
FOLKLORNA
SKUPINA
»KAMN1ŠKA
BISTRICA«
KAMNIK
vahi
k sodclovanju vse ljubitelje Ijudskega plesa, pesmi iu oni-čajev. Vpis je vsak torek in petek ob 20. uri v SSCRM do 15. oktobra 1985. Žazelen vpis parov.
Nevsakdanji
obiskovalci
planine
Za 164 gojencev kamniskega Zavoda za usposabljanjc invalid-ne mladine je bil sredin izlet ne-popisno doživetje. Delavci zavoda so se namreč odlocili, da tuđi otrokom s tako Ic/.kimi obolenji kot so cerebralna paraliza in živ-ćna obolenja, kakršnih je v zavodu najveć, omogoćijo vzpon na 1660 m visoko Veliko planino. Većina teh otrok je tokrat prvit gledala s tako visoke točke v dolino, se prvić seznanila s planinskim cvetjem, se peljala z gondolsko žičnico.
»V naš zavod prihajajo težko oboleli olroci. Tu obiskujejo malo, osnovno solo in srednje usmerjeno izobraževanjc, kjcr se lahko izučijo za poklič elektronika, energetika, administratorja in tckstilnega konfekcionarja. Nekateri od njih se vključijo tuđi v bližnjo Srednjo ekonomsko na-ravoslovno solo Rudolfa Mai-stra. Polcg šolskega usposablja-nja ti otroci potrebujcjo še posebno nego in splošno zdravstveno varstvo, fizioterapijo in de-lovno terapijo, za kar skrbi 140 zaposlenih v našem zavodu. Od 164 gojencev jih je kar 80 na invalidskom vozičku, in šc posebej zaradi njih našim gojencem ni omogočeno, da bi kot vsi šolarji imeli športne dneve, da bi prire-jali razne izlete .. . Sicer je druž-bena klima zelo naklonjena in-
validom, tuđi zakonsko, vendar • većino tega ni izvedenoga. Ma-lokje so narejeni poleg navadnih šc posebni dohodki za invalide, zato je takim otrokom onemogo-čcn včasih tuđi obisk katerekoli javne institucije, kamor se je potrebno vzpenjati po stopnicah,« je dejal direktor zavoda Adolf Prašnikar. Prav zato so bile priprave na organizacijo tega izleta še posebno skrbne. Poskrbcti so morali za posebne avtobusne prevoze, kar jim je omogočil Integral, kamniško Komunalno podjelje je za to priložnost uredilo posebne dohode do gondol-ske žičnice in jim omogočilo brezplačcn prcvoz z gondolo. Polcg tega, da je s 164 gojenci odšlo skoraj toliko sprcmljcval-cev (vsi delavci zavoda), so morali poskrbcti ludi za mobilno zdravstveno ekipo za gojence, ki potrebujejo nenehno nego, organizirati postavitcv lastnih sanita-rij in prostora za nego, organizirati celodnevno prehrano. Pri tem so jim pomagale kamniške delovne organizacije — Meso, Kočna, Žito in Slovenijavino iz Ljubljane. Mctalka pa jim je poklonila nekaj praktičnih nagrad za športno tekmovanje, brez ka-terega tuđi težje pokretnim učencem ni minil njihov prvi pravi športni dan.
ROMANA GRČAR
SMRTI
STENGLEIN Giinter, upoko-jenec iz Bamberga - BAYERN, Kantstrasse 22, star 55 let; KARLIN Ana, družinska upo-kojenka iz Ljubljane^ Cesta 12/6, stara 84 let; ERBEZNIK Joana, druž. upokojenka iz Kamnika, Zupanćičcva 6, stara 88 let; KLIS Marija Kristina, os. upokojenka iz Ljubljane, Pot na F'u-žine 17/a, stara 87 let; PIRŠ Franćiška, druž. upokojenka iz Podgorja 82, stara 82 let; ŠTU-PAR Ana, druž. upokojenka iz Kamnika, Klavčičeva 2, stara 83 let; DRUŽNIK Rozalija, os. upokojenka iz Ljubljane, Ul. Bratov Kunaverjcv 5, stara 80 let; ČEPLAK Jožcfa, upokojenka iz Kamnika, Ul. Toma Brejca 13/a, stara 81 let; ĆEVKA Valentin, km. upokojenec iz Bistri-čice 31, star 81 let; ŽEROVN1K Frančjška, os. upokojenka iz Kamnika, Tunjiška 2/A, stara 70 let; BURJA Franćiška, upokojenka iz Mekinj, Nevcljska pot 26, stara 84 let; SIRC Jernej, inv. upokojenec iz Kamnika, Fu-žinc 1, star 80 let; KREGAR Angela, upokojenka iz Kregarje-vega 13, stara 58 let; URŠIC Miroslav, delavec iz Krcgarjevega 8, star 29 let; MIHALIC Barbara, gospodinja iz Ljubljane, Pot k Savi 29, stara 75 let; GOLOB Janez, inv. upokojenec iz Župa-njih njiv 31, star 60 let; KER-MAT Marija, upokojenka iz Go-diča št. 21, stara 59 let;PECEN-KO Franc, miz. mojster v pokoju iz Ljubljane, Tabor 7, star 76 let; DJAKOV1Č Ana, osebna upokojenka iz Kamnika, Parmo-va 17, stara 77 let; SEKULA Marija, upokojenka iz Ljubljane, Cesta 27. aprila 5, stara 91 let; JESENOVEC Stanislav, os. upokojenec iz Ljubljane, Vrhov-ci Cesta IH/22, star 87 let; KLE-MEN Franc, kmet iz Cirkus št. 7, star 84 let
HRIBAR Ana, delavka iz Zgor-njega Tuhinja št. 33, stara 43 let; JERMAN Janez, kmet iz Komende, Glavarjeva cesta 75, star 63 let; LUŽAR Cecilija, km. upokojenka iz Žej pri Komendi št.   14, stara 88 let; HAFNER
VABILO!
Folklorna skupina KUD Moste vpisuje nove elane vsak torek od 20. do 21. ure v telovadnici šok- v Mostah. Vabljvni so tuđi klarinetisti in harmonikarji.
Julijana, osebna upokojenka iz Gmajnice 71, stara 86 let; PI-  i HAR Franćišck, osebni upoko-  I jenec iz Gmajnice 119, star 80  | let
POROKE
URU .loze, strojni ključavnčar iz \ Zgornjih Stranj in UERNOT Karla, glasbcni pedagog iz Godi-ča; LAJMIŠ Franc, strojni klju-čavničar iz Laz v Tuhinju in KA-DUNC Ljubica, varuhinja iz Zg. Tuhinja
SPRUK Rajko, sprcvodnik na žičnici in TOMELJ Ivana - blagajnik - likvidator iz Smarce; SEDUŠAK Janez, avtomchanik iz Kosiš in ŠKERJANEC Vanja, adjustirka iz Duplice; VERBIC Darko, avtoličar iz Ljubljane in ČEPLAK Mojca, prodajalka iz Mekinj; BLEJC Peter, skupino-vodja iz Šmarcc in DOL1NSEK Marinka, administratorka iz Bi-stričice; BLEJC Miroslav, skla-diščnik iz Šmarcc in MILIČE-VIĆ Gordana, študentka ekonomske fakultete iz Kamnika,; ROMŠAK Zdenko, monter vodovodnih naprav iz Zgornjih Pa-lovč in HRIBAR Irena, sesta-vljavka furnirja iz Križa; OSOL-NIK Janez, Sofer tovornjaka iz Godiča in GRILC Olga, previ-jalka prejc iz Zakala; JAGO-DIC Tomaž, stružilec iz Vodič nad Ljubljano in ŠUŠTAR Maj-da, uslužbenka iz Smarce; KRAMAR Tomaž, pomoćnik skladiš-čnika iz Golic in RODE Majd.i. delavka v montaži iz Duplice; PUNGERTAR Srečo, vodovodni instalater iz Vrhpolja pri Kamniku in MLAKAR Rozalija, šivilja iz Laniš; STAROVAS-NIK Franc, strojni ključavnćar iz Godiča in GRADIŠEK Jožica, strojna šivilja, iz Kregarjevcga; KOM ATA R Dušan, priučen de-lavcc iz Kosiš in BERLEC Marija, predica iz Duplice JAGO-DIC Pctcr. sam. obrtnik iz Kamnika in OSOLNIK Mira. tajnica iz Kamnika; MLINAR Alojz, vodja oddelka iz Kamnika in KERN Judita, jiripravnica, iz Komende; VINSEK Franc, avtoklepar iz Tunjiške Mlake in ŠIMENC Bernardka, med. sestra iz Zgornjih Stranj; TIČAR Bojan, priučen str. ključavničar iz Vrhpolja pri Kamniku in DROI.C Marta, varuhinja iz Snovika. matični podatki - dodatno
ZLATOPOROČENCA:
KOLBL Franc in Matilda, rojena Štampar iz Kamnika. Ljudevita Stjasnija 1
»■•^.„•-.■.'k ^
6_
KAMNIŠKI OBČAN / 30. SEPTEMBRA 1985
Gala predstava
Kamnik. Staro mestece pod hrioi. V njegovi okolici prelepi zeleni go/dovi in Stari grad. Pod njim pa skril ždi olimpijski bazen. Kljub vsemu pa Ic ni tako skril, da ga šlevilni Kamničani in okoličani ne bi vsako poletje pridno obiskovali.
ludi 20. avgusta je bil bazen poln navdušenih kopalcev, željnih razvedrila in osvežitve, ki so jo ne ravno v topli vodi zago-tovo našli. V popoldanskih urah pa se je bazen vseeno začel praznili, saj sonce kar ni hotelu već ogreti premraženih kopalcev.
Vo peti uri popoldne je v vodi ostalo le še nekaj fantov, ki so navdušeno plavali po bazenu sem ter tja. Naključni opazovalei so začuđeni zmajevali z glavami in se čudili njihovi vztrajnosti. Sele ko so fantje začeli natikati k,apice, je postalo jasno, da je na !-sporedu »gala predstava«, oziro-i ma vsakoletna vaterpolo tekma med kamniškimi amaterji in profesionalci z Vrhpolja. Upam, da bralei ob branju teh vrstic ne bo-ste dobili vtisa, da piScm neobjektivno, ter da sem navijaški in pristranski.kot sodniki nogometnih tekem. To ni res, prav tako, kot je tuđi tisto o sodnikih le »nesramna laž«.
Kazalci na uri so se ncusmilje-no pomikali proti šesti, ko naj bi se tekma tuđi začela. Vzdušje med gledalci je bilo že pred začetkom tekme napeto, Se stop-njevale pa so ga stave, oziroma napovedi, kdo bo zmagovalec. Te so bile, prcsenctljivo, v korist »mladičev« z Vrhpolja, čeprav govori statistika v prid Kamniča-nov, ki so zadnja leta pridno potapšali svoje tradicionalne na-sprotnike. I.etos pa se je vrh-poljska ekipa okrepila »z roja-kom,« Matjažem Rcisnerjem, ki je zadnje leto zelo uspešno igral za slovenskega drugoligaša iz Kopra.
Pa pustimo napovedi in raje poglejmo, kako se je tekma razvijala v resnici.
Prvi napad so imele bele kapice — ekipa Kamnika, prvi gol pa so dosegle plave kapice — Vrh-poljčani. Že po dveh minutah je namrcć D.Homar zatrese! kam-niško mrežo in to s taksno lah-koto. da so gledalci začeli staviti, s kakšno razliko bodo zmaga-Ic Vrhpolje, ne pa kdo bo zmagovalec. Kaj kmalu pa so Kamničani dokazali, da je to račun brez krčmarja in tla zmage ne mslijo kar tako izpustiti iz rok, saj je Dojčinovič izenačil rezultat na 1:1. Do konca prvega dela igre se je v bazenu Se veliko zgodilo, najvažnejša pa sta vsekakor Se dva gola v kamniški mreži. Strelca sta bila D. Homar in Re-isner. Omembc vredna je tuđi igra v obrambi, saj Kamničani nišo mogli priti do poštenega strela na nasprotnikov gol, ki ga je čuval golman Šimenc. Prva četrtina je torej po boljši igri pri-padla plavim,... kaj pa se je do-gajalo v drugi?
Prvi gol je dosegel Vrhovnik za Kamnik in za trenutek znižal rezultat na 2:3. Res samo za trenutek, saj je žc v naslednjem napadu obramba belih zaspala, ko je J. Mornar povsem sam pripla-"val pred gol, se malo spočil in •'■■Sele potem vrgel žogo v mrežo. Preprosto, kaj'.' Reakcija golmana Gorjupa na svoje igralec je bila precej... hm, ognjevita, saj jih je prav po domačc skritiziral. Kritika je zalegla, saj sta Ruč-man in Podobnik rezultat v pičli minuti izenačila na 4:4.   •
Po zadnjem golu se je igra ra-
nio umirila, toda ne za dolgo, saj je bila kmalu nova žoga v kam-niški mreži. Zasluge za ta gol gre pripisati Reisnerju, saj ga je po solo akciji dosegel skoraj s polovice igrišča. Tuđi naslednji napad Kamničanov je isti igralec mojstrsko prekinil, podal žogo do osamljcnega .1. Homarja, ta pa je prednost VrhpoIjČanov spet povečal na dva gola. Naglih rczultatskih obratov v drugi četr-tini Se ni bilo konec - rezultat se je po zaslugi Doijčinoviča in Špeha še dvakrat spremenil in je na polovici tekme znašal 6:6. Kot navijač plavih bi pripomnil, da je bil zadnji gol, ki je padel iz četverca, rahlo sporen. Sodnika sta dosodila najstrožjo kazen, čeprav je D. Mornar 1c trikrat položil roko na napadalca belih, ki pa mu je bilo tuđi to preveč, saj se je vedno potopil skoraj do dna bazena. Mcnda ni Dare kriv. če ima malce težjo roko, kot drugi... ha, ha!!
Tretja četrtina je minila v obo-jestranski dobri igri. Predvsem sta se izkazala oba vratarja, saj sta dobila le dva gola. Oba je (na srečo) »pokasiral« golman belih, tik pred koncem četrtine, ko je pozornost v njegovi obrambi že močno popustila. Strelca za Vrhpoljčane sta bila J. in D. Mornar. Za ugoden rezultat po treh četrtinah, se lahko plavi zahvalijo tuđi Podobniku, ki jim je olajšal delo, saj je bil v začetku četrtine izključen za 45 sekund.
Zadnjih pet minut igre se je začelo s silovitimi naleti Kamničanov, ki so na vsak način hoteli obrnili rezultat v svojo korist. To jim je skoraj uspelo, saj sta ga Ručman in Slapar spet izenačila, (tokrat na H:H) klub temu, da so jih Vrhpojičani pred svojim golom potapTjali kot za sta-vo. Glavni v teh dvobojih je bil spet D.Homar, ki pa jo je tuđi tokrat odnescl brez izključitve; še več, svojo ekipo je s prekrasno »šraubo« (strel iz obrata) spet pripeljal v vodstvo. Po tem golu je do konca tekme ostalo le Se 45 sekund in med gledalci so-se že zaslišali klici: »Končano je, končano... in Zmaga je naša«... potem pa tišina... Nevcrjctno, zadnji napad Kamničanov se še niti ni dobro začcl, ko je vsc skupaj presenetil strel Slaparja in... gol. Žoga se je že devetič znašla v mreži plavih, devetkral tuđi v nasprotni in rezultat je bil izenačen.
Kratek posvet plavih in že so krcnili s centra v zadnjo akcijo. Do konca je ostalo Ic šc 23 sekund, premalo za organiziran napad, dovolj pa za neubranljiv strci in... gooool, ki ga je Rais-ner dosegel skoraj ob zvoku sirene, ki jo je nadomeščala sodni-kova piščalka.
Konec tekme, zmaga je naša in Kamničani so po dolgem času spet ostali praznih rok, čeprav moram priznati, da so imeli bolj izenačeno ekipo, kot nasprotni-ki, pri katerih so zares igrali le trijc igralci. No, za zmago je bilo tuđi to dovolj. Niti pomisliti pa ne smem, kakšen rezultat bi šcle bil, če bi vsch enajst »Thincev« zaigralo na vso moč. Epilog: Kar je bilo je bilo, kaj bo drugo leto, borno pa videli. Pohvale vsem igralecm, tako belim kot plavim, pa tuđi sodnikoma dr. Dušan Stare ml. in Marjan Juntez sta sodila dobro in /anesljivo ništa bila podkupljena, saj je blagajna vaterpolo kluba vse prej kot polna!
MATIC ROMŠAK
Še enkrat — Samotni mlin
Morda je moj članek »Dolina miru« res koga prizadcl, čeprav to mkakor ni bil moj namen. Vsi podatki so napisani po pripo-vedovanju ljudi, ki Samotni mlin in njegovo življenje poznajo že precej dolgo; zato jih tuđi nisem nikjer preverjal, niti me nišo zanimala imena, ki so iz spomina starejših ljudi žc izginila.
Poudarjam, da je bil članek namenjen tištim, ki imajo radi to dolino in nedotaknjeno naravo; žaliti nisem mislil nikogar.
Ob pisanju nisem niti pomislit, da bi imel ing. Prcšcrn dobič-kaželjnc nacrte in mi je žal, če je kdo ob branju članka dobil vtis, da lažem ali žalim kogarkoli.
Za konec te, meni neljube razprave, naj šc enkrat povem, da so bili moji nameni pošteni in da mi je žaljenje ljudi prek sredstev javnoga obveščanja na srečo še tuje.
MATIC ROMŠAK
Pot na očaka
Sredi septembra je AO pla-ninskega društva Kamnik pripra-vil pohod na Triglav. Letak je vabil, da iskoristimo letos mogo-če zadnjo priložnost za obisk našega najvišjega vrha predvsem tišti, ki smo se odlocili za svoj prvi »skok« nanj.
Nahrbtniki z vsem potrebnim so čakali pripravljeni že v petek zjutraj, treba je bilo opraviti še delo v službi in ob 3. uri popoldne je bil predviđen odhod iz Kamnika. Ker sem želela dobiti pred odhodom knjižico Slovenska transverzala in odtisniti va-njo prvi žig,'sem poklicala v pi-sarno društva in izvedela, da knjižico lahko dobim, pohod na Triglav pa je odpovedan zaradi napovedi slabega vremena. Pogled skozi okno pa ni prav nič kazal, da bi bilo z vremenom kaj hudo narobe, zato je padla odlo-čitcv: Gremo na Triglav, kljub pesimističnim obetom tovariša Trontlja. S kolegico sva razmišljali takole; vsi verjetno ne vedo za odpoved izleta, gotovo bo še kdo prišel na zbirno mesto, nato pa se borno skupaj že lažje odlo-čili, kam.
Tako je bilo ob 3. uri na avto-busni postaji 10 navdušencev, med njimi tuđi 1 (Metni Rok in 11-letna Marjetka ter 13-letni Primož, ki je sicer izkušen in redni obiskovalec gora, a na Triglavu tuđi on še ni bil.
Vsi smo v en glas sklonili, da tako oprtani nazaj domov že ne gremo; kakšna »sramota« ven-dar, saj smo se že ves teden hvalili prijateljem in znancem s Triglavom. Spoznali smo Tomija, ki nam je prišel Ic povedat, da po-
hod odpadc, a ker je imel nahrb-tnik tuđi on in ni kazalo, da misli oditi domov, smo ga kar takoj določili za vodnika do Triglava.
Kot prostovoljno organizirana skupina smo sedli na avtobus, ki nas je odpeljal proti Ljubljani. Dobri volji sprevodnika na avto-busu za Mojstrano se moramo zahvaliti, da smo bili že pred nočjo v Aljaževem domu v Vra-tih in da smo si pridrenjali po-grade na skupnem ležišču. Po obilni večerji iz nahrbtnikov, je Tomo določil zgodnje spanje in kljub njegovim 17-tim letom smo ga ubogali, saj smo želeli zjutraj spočiti nadaljevati pot proti Kre-darici. Naslednjc jutro smo bili hitro pripravljeni in pot mimo klina nas je hip nato že peljala navkreber po Tominškovi. Tež-ko je z besedami opisati čudovito rojstvo jutra, ko je sonce ob-jelo vrhove bližnjih gora in je bila dolina v katero smo se ozrli, veliko megleno morje. Že nam je postalo toplo in slekli smo ve-trovke, puloverje in istočasno napravili prvi »spominski« pos-netek. Mateja je bila naš »oseb-ni« fotograf, Marija pa je lovila na film čudovite koščke narave.
Pot in Tomo sta nas kar kmalu pripeljala do klinov in jekle-nih vrvi, kjer je bilo treba nogo postaviti bolj previdno in se z nekoliko moči potegniti nav-zgor.
Pri studencu smo si vzeli čas za daljši počitek. pot nas je zla-kotnila in zažejalo nas je po po-žirku hladne studenčnice, ki pa je le po kapljicah tekla v že podstavljeno steklenico naših pred-hodnikov. Tako smo raje načeli
svoje zaloge sokov in se predali toplim sončnim žarkom z neba brez oblačka.
Prcdramil nas je Tomov glas: »Kamničani, gremo naprej, do Krcdarice je še lep kos poti.« Upam, da Tomo ni imel z nami prehudih težav, poskušali smo ga kar ubogati. Res se nam je pot šc lep čas vlekla, toda z vsa-kim korakom smo bili više in tako bliže Kredarici, nato pa še majhen skok preko Malega na Veliki Triglav. Ko smo se ozirali v greben Malega Triglava, je bil videti, kot veliko mravljišče, saj so se kolone majhnih »človeč-kov« nepretrgoma vile po poti navzgor in se druge vračale.
Na Kredarici smo se spet pre-šteli, si pretegnili noge, se nama-licali, odtisnili vse žige, ki so bili na voljo in že smo se oprijemali prvih klinov Malega Triglava. Po uri in pol hoje po dobro za-varovani poti je skupina 10-tih zavzela Triglav. Po pozdravljanju s pohodniki, ki smo jih spoznali na poti, je nas »pionirje« ča-kal še krst. Tomo si je za to slo-vesno priložnoš°t nekje izposodil lepo vrv. kar vsaka pa res ne bi bila dobra, in nas zbral okoli sebe. S kratkim/toda jedrnatim nagovorom nam je dal vedeti, da do tega trenutka nismo bili »ne tič, ne miš« in da je on tišti, ki nam bo našo identiteto sele po-trdil. Vsi smo z veseljem prene-sli potrditev z dvema blagima in enim malo močnejšim udarcem, se ve kam, Mateja pa je pridno pritiskala na sprožilec. Še nekaj trenutkov navdušenega občudo-vanja čudovite panorame z najvišjega vrha Jugoslavije in že smo šest opali proti Doliču, ka-mor smo prišli še pravi čas, da smo si preskrbeli spanje na klope h in mizi v jedilnici. Tomo in
Primož pa sta se odloćila za spanje na prostem, v spalnih vrečah in dobro oblečena. Naspani, a nekateri otiščani, oba naša fanta pa nekoliko premrla, smo po zajtrku in toplem čaju nadaljeva-li pot čez Hribarice do Sedmerih Triglavskih jezer. Še prej pa smo Jelici, ki je poti v Triglavskem narodnem parku prehodila že večkrat, dovolili, da odide v dolino mimo naše zacrtane poti.
Prećenje melišča je bilo kratko, a naporno, saj nam je dodatno ogrevanje nudilo tuđi sonce. Še sprehod mimo prvih jezer, kratek poćitek in občudovanje Ledvičke in že smo si privosčili malico pri koči. Tu pa smo morali opraviti še pomembno delo; treba je bilo končno žc enkrat napisati razglednice do takrat le polne žigov in zbrati nanje pod-pise vseh desetih pohodnikov in prijetnih znancev, ki so našo skupino številćno okrepili. Mi-mogrede si je Rok v jezeru na-moćil tuđi nogavice, ne samo nog, a smo to njegovi mamici složno zamolčali, saj ne bi bilo prav, če bi bil po takem junaštvu kot je osvojitev Triglava, oka-ran. Naša sreča, da se Rok ni prehladil, drugače bi bili vsi po vrsti še enkrat »krščeni«.
Po prijetnih šalah in vedrem razpoloženju smo nadaljevali pot do Črnega, zadnjega jezera in hip nato že bili nad Bohinjem. Še sestop s Komarče in že smo si »spočili« noge s plesom na krav-jem balu in tako uspešno in sreč-no zaključili pohod.
Menim, da se lahko v imenu nas vseh toplo zahvalim Tomiju Drolcu iz Kamnika za varno in čudovito pot na Triglav in za neponovljivo doživetje.
MARJETA
Portret kolesarke: Vida Uršič
Sportniki so veliki tntu/iasti in predvsem amalerji mislijo na športni užitek, manj na denar in druge inate-rialne nagrade. Že od nekdaj pa se tuđi ve, da vsak uspešen šporlnik pri-ćakuje vsaj malenkostno »omot od kluba ali društva, v kalerem delujt'. Ta pomoč je lahko strokovna, lahko je to oprema, plačilo štartnine na tekmovanjih ipd. Kjcr pa so malcri-alne in strokovne možnosti šibke, lahko sportnika spodbujajo tuđi topli in človeški odnosi v kolektivu, ki često nadomestijo ostale pomanjkljivo-sti. I/ lastnih i/kušenj vem, da vsake-mu zelo veliko pomeni zaupanje in priznanje ljudi, ki poznajo njegovo sporlno pot.
Ta uvod ima svoj namen, saj sem se o Sponu, natanćnvje o kolcsarje-nju, pogovarjal z najboljso kamniSko in slovensko kolesarko letos ~ Vido llršić. Kolesarstvo v Kamniku ni prednostni Sport, saj Uubi delujcjo amatersko, se pravi, da ni denarja za vzgojo in razvoj kvalitetnih kolesar-jev in kolesark. Zato si je Vida, kot tuđi nekaj drugih Kamničanov, zago-tovila vsaj minimalno podporo pri klubu zun;ij Kamnika. Oba z možem namreč Ickmujeta za kolesarski klub JUB Dol. Z harvami tega kluba se udeležujeta vseh večjih dirk po Sloveniji, ncrcdko pa odrinela tuđi ćez mc-jo, na tekmo v tujino. Zadnja, na kateri sta preskusila svoje sposobnosti, je bila 23. avgusta v avstrijskem St. Johanu. Nastopila sta na svetov-nem prvenstvu za ženske in veterane, katerega so se poleg njiju udeležili še štirje tckmovalci iz naše ožje domovine. Vsi so na prvenstvo odpotovali v lastni režiji; se pravi s svojim avtorno-bilom. pa tuđi vse izdatke so krili iz svojega žepa. Da ni ilo za »majhne denarje«. pove že podatek, da je star-Inina za encgii lekmovalca znasala kar 2X0 ASeh (420 starih lisocakov). Ce je bilo kakšnemu tekmovalcu žal, da se je sploh udeležil tekmovanja, potom ko je po vrnitvi domov prcglc-dovul osiromašeno denarnieo, Slo-vencev prav gotovo ni bilo med njimi. Će nič drugoga so iz Avstrije pri-*ncsli vsaj prolepe vtisc o deželi in o organizaciji tekmovanja, ki je bila res brczhihna in hi lahko služila za vzgled številnim organizatorjem po svotu.
Vida Uršič pa je iz »dežele mlečne čokolade« prinesla Se pol metra visok bakren pokal, polno torbo mazil za kolesarjenje in bronasto medaljo. V kategoriji žonsk od 30 — 35 let je namreč osvojila odlično tretje mesto med 27 nastopajočimi. Proga, na kateri so tckmovale. je dolga 46 kilome-Irov in /olo razgibana, saj so na nj ej kar trije klanci, od katerih sta dva precej podobna vzponu na Crnivcc iz dravograjsko smeri. Že lakoj po Startu je iz skupine odpadlo osem tekmo-valk, ostalih develnajM pa je v zmer-nem tempu naduljevalo dirko. Zaradi nicdscbojncjNi nepoznavanju nobena kolesarka ni upala pobegniti i/ skupine vse do ciljne ravnine. Nekaj sto metrov pred ciljem pa je postala vsaka taktika odveč. šlela je le še moč in
zdržljivost sedemnajstih vzdržljivih in predvsem hitrih deklet. Vida je bila zelo hitra, saj sta bolje od nje od-sprmlah Ic dve tekmovalki, vsceno pa sama s svojo vožnjo ni bila najbolj zadovoljna. Zakaj?
»Konfiguracija proge mi je bila pred tekmo skoraj popolnoma neznana, pa tuđi tekmic nisem poznala Na koncu se je izkazalo, da sem vozila prcveč zadržano, saj ni bila nobena tako močna, da je takrat ne bi mogla premagati.«
—   To najbrž pomeni. da si bila dovolj moćna ludi za zmago  Koliko časa in kako si se pripravljala na to — letos gotovo najpomembnejšo dirko zato?
»Ker treniram praktično vse leto, kakšnih prav posebnih priprav nisem imela. Tri tedne pred dirko pa som začela delali intervale po kamniški obvoznici (Soforji - to je bilo torej tisto dcklc, ki vas je prehitevalo po ravni cesti), ki so mi dali predvsem hitrost v sprintu Scveda sem vozila tuđi daljsc »ture« do 150 kilomctrov, kajti na svelovno prvenstvo moraš ili popolnoma pripravljen, čc hočeš uspeti. Tisle tri leđne sem trenirala vsak dan, le nekaj dni pred odhodom v Avstrijo sem imela aktivni počitek.«
-   Oinenila si treninge skozi vse leto. Najbrž si profcsionalnega trener-ja, ki bi ti dclal programe za vse štiri letne čaše, ne mores privošćiti, prav tako kot tuđi visinskih priprav na Ro-gli no. V čem je lorej skrivnost tvojega uspeha!
»Prav imaš. o visinskih pripravah lahko jaz, kot tuđi ostali amaterji, le sanjam. Prav nič drugače ni s profesi-onalnimi licnerji. Imam pa lo srečo. da je tuđi mož kolesar in hkrati moj trener. Kolosa sieer ponavadi ne vo-ziva skupaj. ražen v začetku sezone, spremlja pa me na dirke, me opozar-ja na napake, ki jih dclam med vožnjo, skrbi za mojo opremo, pripravlja programe za treninge ipd. Iako pozi-
mi kot poleti treniram pod njegovim nadzorom, s to razliko, da pozimi trcnirava skupaj. Najin zimski trening se sestoji predvsem iz hoje v hrib; Kamniski vrh imava namreć povsem v blizini, in dela z utežmi. Že konce marca pa ponavadi začnem s kolesar-skim treningom,'saj je 27. aprila prva dirka z rnočnejšo udeležbo. Vozi se pod Urnom, imenuje pa se »V spo-min padlim borcem kolesarjem«. Na to tekmo je vezan tuđi moj prvi večji uspeh, saj sem leta 19X1 osvojila tref-je mesto. Takrat sem sklenila, da se bom kolesarstvu resneje posvetila, za kar mi ni bilo potem nikoh žal. Žal pa mi bo za letošnjo sezono, ki se že počasi izteka. Udclcžila se bom le ic dveh. najveć treh dirk. Prva bo v Su-bolici (državno prvenstvo) na 50 kilo-metrov dolgi progi. Proga je ravnin-ska in to mi odgovarja. zato upam. da bom osvojila eno od prvih treh mest. Po državnem prvenstvu bom šla še na gorsko prvenstvo v Kobarid in na zaključek sezone, v Dol, oktobra meseca. Novembra bom imela aktiven počitek, decembra pa se že prično priprave na novo sezono.« -  Koliko časa misliš Se ostati v
tekmovalni areni in kateri so tvoji največji uspehi v precej kratki, a žalo uspešni karieri. Će se ne motim, lelos pri nas sploh nimaš prave konku-renec?
»Vozila bom gotovo še nekaj let. na vsak način do takrat. doklcr bom doscgala uspehe in ne bom prezasićena s tem športom Voljo in zagnanost imam Se, prav lako veselje do zmag. /alo ne vidim razloga, da bi s tekmo vanjem prenehala. Zmag je bilo v teh stirih Iclih, odkar lekmujem, res precej in vseh se niti ne spomnim n* pamet Recimo, zmagala sem na Jc-/crsko, pa v DražgoSah, okoli Blcj-kega jezera, v Kamniku, v Maribo 'ti. v Celju, na maratonu Franja, pa na Vršić in Se bi lahko naStcvala.«
-   Ali to pomeni, da je kvalitetni vrh v Sloveniji res tak« ozek, da so prva mesta vedno rezervirana Ic za enc in iste tekmovalke''
Slovenija premore precej solidnih kolesark, na tekmi pa lahko zmapajo le tri, najveć stiri. Letos smo v najbo-Ijši formi tri - Milena Klemenc. Alenka Kajdiž in jaz. Pred leti je bilo dobrih tekmovalk već in tuđi tekme so bile zaradi moćnejSe konkurence bolj razburljivc in napete.«
-   Za konec poskusiva pokazati Se to, da ženska vztrajnost, vzdržljivost in moć ne zaostaja već dosti za mo-ško. Vida, kako je bilo lani na triatlo-nu jeklenih v Bohinju.
»Bilo je predvsem <elo naporno, saj sem se morala za zmago moćno potruditi Triatlona so se namreć udeležile Stevilne nckdanje reprezen-tantke v smučarskem teku, ki so Se dancs zelo moćne Metko Jošt sem na primer pri veslanju po Bohinjskem jezeru prchitela za pel minut, na ko-lesu še za dodatnih petnajst, kljub temu pa je pri teku skoraj vse nadoknadila in prišla na cilj kmalu za menoj. Cilj je bil pri Vodnikovi koči, saj je slabo vreme preprećilo dostop do Kredarice.«
Če bo Vida se naprej tako zagnano trenirala, se ni bati. da bi ji drugo leto kdorkoli preprečil dostop do Kredarice - Se već. z malo sreće se bo lahko povzpcla ludi na vrh - na Triglav.
MATIC ROMŠAK
Cooperjev test
TekaSka sekcija pri SK Kamnik bo v ćetrtek, 10. oktobra, pripravila tretji letošnji COOPERJEV TEST. Preskus telesnih sposobnosti na 24(K) m dolgi progi je namenjen vsem tekaćem rekreativcem, kot tuđi vsem. ki bi radi preskusili svoje telesne oziroma tekaške sposobnosti. Test bo med 17. in 18. uro na Stadionu prijateljstva v Mekiniah.
TekaSka sekcija hkrati napoveduje akcijo NA TEKU SE DOBIMO, ki se bo pričela 3. oktobra na Stadionu prijateljstva. Akcija je namenjena smućarjem tekaćem - rekreativcem, ki se želijo čimboljc pripravili na zimsko sezono. Po dogovoru naj bi se dobivali 1- do 2-krat tedensko, program pa bi temeljil predvsem na pripravi za zimske tekaške množične prcskuSnjc. Udeleženci akcije naj bi tekli predvsem po poljskih in gozdnih poteh.
Vabljcni!
7
KAMNIŠKI OBČAN / 30. SEPTEMBRA 1985
Kolesarski maraton Moste uspel
V Mostah so dvakrat ob prazniku krajevne skupnosti organizirali kolesarski trim, letos pa je mladinska organizacija v sodelovanju z DPO KS in Kolesarskim društvom Kamnik izvedla v nedeljo, 14. julija, prvi kolesarski maraton Moste 85. Trasa maratona je potekala po ravnin-skem slikovitem svetu, pri-mernem tuđi za manj izkuše-ne kolesarje.
Na izvedbo maraton so se v Mostah dobro pripravili, pri sami organizaciji na dan maratona je sodelovalo 48 ljudi, pri pripravah pa še ne-kaj več. Kot se je izkazalo, so pozabili le na dežurnega mehanika. Za uspešen potek maratona gre zahvala tuđi miličnikom iz Kamnika, Domžal in Ljubljana-Šiška, ki so izdatno pomagali re-darjem.
Stevilni kolesarji so po končani vožnji izrekali priznanja organizatorjem, tako za dobro organizacijo kot za traso proge. Slišati je bilo tuđi izjave, da je bil to sploh eden   najboljših   maratonov
dosedaj, kar daje organizatorjem pobudo in obvezo, da
bo maraton MOSTE postal tradicionalen.              v. O.
Smučarji tekmovali na »suhem«
Smučarji tekači tuđi poleti ne mi-rujejo; redno trenirajo in se udeležu-jejo raznih tekmovanj. Tako se je se-dcm kamniških biatloncev - tekmo-valcev SK Kamnik junija udeležilo vsakoletnega tekmovanja v suhem bi-atlonu t Bistrici pri Iteljaku na Av-strijskem Koroškem. Na tekmovanju so poleg tekmovalcev reprezentance SRS nastopili tuđi Angleži, Madžari, Zahodni Nemciin Avsirijti, vsi s po-polnimi reprezentancami; skupaj je bilo več kot 70 tekmovalcev.
V kraju, kjer bo prihodnje leto tuđi tekmovanje za svetovni pokal v biat-lonu, ima ta športna disciplina že dol-go tradicijo. Dvodnevno tekmovanje je potekalo brezhibno, organizatorji
Povorka kolesarjev, dolga poldrugi kilometer, je v počasni vožnji peljala skozi Moste in po letećem startu na cesti proti Kamniku nadaljevala pot skozi Stranje, Mekinje, Šmarco, Rodico, Men-
geš, Utik, Vodice, Smlednik, Prebacevo, Šenčur, Luče, Cerklje,    :
Zalog, Komendo nazaj v Moste. Progo, dolgo 80 km, je prvi    :
prevozi! domaćin Peter Zarnik iz Suhadoi v času ene ure in   »
enainpetdeset minut. Većina kolesarjev je prišla v cilj v času   }
okoli dve uri in pol, daleč zadnji kolesar pa skoraj v štirih urah.    :
Zmagovalci so bili vsi, ki so uspešno pripeljali do cilja, za kar so    :
prejeli kovinske medalje.                                                                    :
bil pred tem več kot mesec dni po-škodovan.
V članski konkurenci, kjcr je na-stopilo 42 tekmovalcev, se je na 21. mesto uvrstil Dušan Orehek, medtcm ko je bil najbolje uvrščcni Jugoslovan Truščin deseti. Lep uspeh je dosegel tuđi Domine Spruk, ki je v sicer skromni pionirski konkurenci zma-gal, razočaral pa je republiški prvak Uršič, ki je bil peti. Potrebno pa je omeniti tuđi Hribarjevo, ki je v pionirski konkurenci osvojila 2. mesto, predvsem zaradi odličnega teka.
Ćlani so tekmovali na 8 km dolgi progi, mladinci na 6 km, pionirji pa so morali preteči 4 km. Člani in mladinci so vmes dvakrat streljali, za vsak zgrešen strel pa so morali preteči kazenski krog, dolg 150 m. Drugi dan so bile na sporedu štafete, kjer smo sodelovali samo s kombiniranimi mladinskimi štafetami. Štafeta, kate-re član je bil Močnik, je osvojila 1. mesto, druga štafeta, kjer sta nastopi-la Golob in Novak, pa je zasedla 3. mesto.
Doseženi rezultati so pokazali, da imamo dobre perspektivne mladince, ki lahko cnakovredno tekmujejo s takmovalci iz drugih držav; prav tako pionirji, medtem ko v članski konkurenci še vedno precej zaostajamo.
DUŠAN OREHEK
VABILO!
Atletski klub Kamnik vabi na 2. tek na Stari grad v so-boto, 12. oktobra 1985, s startom ob 16. uri na Novem trgu (Šolski center Rudolfa Maistra). Prijave od 14.30 dalje.
Za garderobo poskrbljeno. Kategorije: pionirji, mladin-ke, mladinci, članice, člani, veterani in kot novost kategorija invalidov. Po teku bo žrebanje praktičnih nagrad.
Taborniške počitnice
Nov, ugodnejši veter na rokometnih igriščih
pa so povrnili tuđi del stroškov gostu-jočim ekipam. Najmočnejša konku-renca je bila pri članih in mladincih, kjer smo imeli tuđi najmočnejše za-stopstvo. Odlično sta se uvrstila Me-tod Močnik in Tomo Golob, ki sta v mladinski konkurenci osvojila drugo oziroma tretje mesto, medtem ko je bil naš tretji tekmovalec Novak peti, kar je tuđi lep uspeh, posebno ker je
Med letošnjimi počitnicami smo bili kamniški taborniki še posebno de-javni. V začetku julija smo se udcleži-li 9. ZLETA Zveze tabornikov Slovenije v Mariboru. Šestnajst članov našega odreda je skupaj z ostalimi 1500 člani taborniške organizacije do-živelo devet nepozabnih dni pod plat-nenimi strehami. Na zletu smo se udeležili raznih tekmovanj, šli smo na prizorišče poslednje bitke Pohorske-ga bataljona na Osankarico, pa na izlet v Zagreb in se udeležili republi-
Z novim solskim letom se je tuđi letos začela nova rokometna sezona. Kamnićani smo tokrat po dolgem ob-dobju spe! startali na treh frontah, čeprav smo Se nedavno mislili, da borno imeli predstavnika le v obeh mla-dinskih ligah.
V pretekli sezoni smo namreč člani odigrali vrsto kvalifikacijskih turnir-jev za vstop v II. republiško ligo, vendar smo zasedli le drugo mesto (za Kočevjem), kar scveda ni pome-nilo napredovanja; vendar je srečno naključje hotelo, da je ekipa Žabnice izstopila iz lige in nastalo je prosto mesto, za katerega naj bi se potego-vali obe drugouvrščeni ekipi iz lju-bljansko-ribniške in iz primorske lige. Nova kvalifikacijska tekma z ekipo Sežane je bila v četrtek, 12. septembra v Ljubljani. V dokaj živčni tekmi niti enkrat nismo izpustili vodstva iz svojih rok in na koncu zasluženo slavili s 26:21 (12:9), kar nam je prine-slo mesto med dvanajstimi ekipami v
II. republiški ligi. Ze dva dni kasneje smo se doma srečali z izredno dobro tehnično podkovano in hitro, a nekoliko neizkušeno ekipo Slovana in si z njo po razburljivem finišu razdelili točki (23:23, polčas 15:15), kar za za-četek ni neuspeh, predvsem zato, ker letos sploh nismo imeli pripravljalne-ga obdobja.
Nenadejan uspeh članske vrste pa je v klubu opozoril na nove probleme, ki se nanašajo predvsem na financiranje tekmovanja. Zaradi tega in še zaradi nekaterih drugih vprašanj se je 16. septembra na svoji redni seji sestal IO RK Kamnik. Poleg finan-čne problematike, ki smo jo le delno resili in mora ekonomska komisija še naprej iskati nove vire financiranja, smo obravnavali tuđi težave v mladinski ženski vrsti, ki se je v novi sezoni zelo pomladila in tuđi števil-čno zmanjšala. Dogovorili smo se, da ženska mladinska vrsta še naprej tek-
Prva naša
odbojka rja v državni
reprezentanci
Ob ćeli vrsti slovenskih reprezen-tantov sta iz Odbojkarskega kluba Kamnik letos poleti sodelovala v na-stopu za državno reprezentanco tuđi mlada Kamničana Janez Slabajna in Grcga Hribar. Potem ko se je Slabajna udeležil v juliju najprej mednarod-nega turnirja v Italiji in nato v Dortmundu v Zahodni Nemčiji, se mu je avgusta pridružil še Hribar. Oba sta nastopila v severovzhodnem grškem mestu Orestiada na letošnjem bal-kanskem prvenstvu. Pred leti sta za državno vrsto nstopali že dve Kamni-čanki, odlična Tilka Završnik-Gaj-škova (bila je ćelo kapetan) in Marta Stele, vendar obe kot članici ljubljanskih klubov. Prva odbojkarja iz Kamnika in tuđi prva člana kamniškega kluba pa sta Slabajna in Hribar.
Oba, Slabajno, delavca v tovarni Stol, in dijaka Hribarja, ki je trenut-- no tuđi tajnik OK Kamnik, smo prosili, da bi napisala nekaj vtisov s teh tekmovanj. Medtem, ko bo Slabajna svoji potovanji v Italijo in Nemčijo opisal v eni prihodnjih številk, pa nam je Grega o potovanju v vročo Grčijo, igrali so v dvorani z nad 40° C, napisal tole:
»Sredi avgusta (14. 8.) smo odpo-
tovali v grško mesto Orestiada, prizorišče letošnjega balkanskega prvenstva za mladince. Zaradi pomanjkanja denarja smo potovali z vlakom, kar pa je bilo zelo naporno, saj mo se vozili 40 ur. Naš prvi nasprotnik na balkanskem prvenstvu je bila druga ekipa Grčije. Kljub utrujenosti smo gladko zmagali s 3:0. Naslednji dan smo igrali s prvo ekipo Grčije. Izgubili smo s 3:0 in prikazali dokaj bledo igro, kar pa ne bi mogel reci za našo igro proti turski reprezentanci. Na tekmi smo prikazali dobro igro, kate-re osnova so bile številne kombinacije, ter tako v najlepši igri turnirja ob bučni podpori občinstva zmagali s 3:2. Ta zmaga nas je zelo motivirala za nadaljnje tekme. Vendar v tekmi proti Bolgariji nismo imeli priložnosti za zmago, kajti fantje so ta čas najbo-Ijši v Evropi, saj trenirajo po 4 do 8 ur na dan. Kljub dobri igri smo izgubili s 3:0 in se znašli v situaciji, da v zadnji tekmi z Albanijo z zmago 3:0 osvojimo bronasto medaljo. To pa nam kljub veliki željjjli uspelo, kajti kljub dobljenemu prvemu nizu smo izgubili s 3:1 in tako pristali na četr-tem mestu.
Omeniti velja, da rezultat (4. mesto) ni tako slab, kajti bili smo naj-mlajši na tem prvenstvu (povprečno kar za dve leti). Za našo reprezentanco so nastopili igralci: Bojan Mlakar
-  Fužinar, Sandi Ritlop - Stavbar, Avguštin Pleško — Brezovica, Janez Slabajna in Grega Hribar - Kamnik, Tomaž Sirk - Salonit, Branislav Pa-ulič  -  Subotica, Darko  Dimec  -Šempeter, Aleš Smrke - Pionir Novo mesto, Mihajlo Milutinović — Vi-or-Sport Kraljevo, Kemal Čabranović
-   Zenica in Duško Stopar -  Modrica.«
muje v ligi, trenerji na šolah pa so zadolženi, da v najkrajšem možnem času pridobijo zadostno število novih igralk, ki naj okrepijo ekipo.
Nadalje je bila tema razprave IO tuđi zamenjava trenerja mladinske moške vrste, saj je dosedanji trener Jože Jeglič tuđi aktivni igralec članske vrste. Mladinci, ki so sezono za-čeli dokaj spremcnljivo (poraz doma proti Slovanu in visoka zmaga v go-steh proti Križam), so dobili novega trenerja.
Zadnja pomembnejša tema dnev-nega reda je bil dogovor o delu po šolah, saj so mladi igralci in igralke osnova za napajanje mladinskih in članskih vrst in edina garancija za na-daljnji razvoj kluba. Na osnovni soli Kamniškega bataljona v Stranjah bo-sta delo z mladimi tuđi letos vodila Franci Kosir in Miha Pavlinič, na OŠ Toma Brejca bosta nova trenerja An-drej Osolnik in Darja Dujakovič, na podružnični soli na Duplici bo poleg Janka Blagšiča letos učil osnove ro-kometa tuđi Ivko Homar, na OŠ Fra-na AIbrehta bo delo z mladimi vodila skupina v sestavi: Robi Mali, Tugo Sitar, Tamara Bračič in Olaf Grbec.
Treningi po vseh šolah se začno najkasneje v zadnjem tednu septembra, urniki pa bodo objavljeni na oglasnih deskah ŠŠD. Poleg lanskih igralcev seveda pozivamo tuđi mnoge nove, ki jih naš šport navdušuje.
Mladinska ženska vrsta pod vodstvom Tuga Sitarja ima treninge ob ponedeljkih in sredah ob 20. uri; mla-dinsko moško vrsto vodi Milan Ke-rec, treninge imajo ob torkih, Sredah in petkih ob 20. uri; članska moška vrsta ima treninge ob ponedeljkih, sredah in četrtkih ob 20. uri — trenira jo Sašo Hribar. Vsi treningi so v športni hali ali pa na igrišču OŠ Toma Brejca. Bolj kot na ogled trenin-gov vas seveda vabimo na oglede naših tekem, ki so ob sobotah ob 18. ali 19. uri v športni hali. Pridite in videli boste, da dostojno zastopamo barve Kamnika!
GOL
Starejše čebelice, ki so osvojile naslov republiških prvakinj. Od leve: Vesna Cvek, Majda in Mojca Mele, Masa Pohar in Mateja Hari.
škega mnogoboja, kjer so naše starej-še čebelice Mateja Hari, Vesna Cvek, Masa Pahor ter Mojca in Majda Mele v zelo hudi konkurenci osvojile naslov republiških prvakinj v taborni-škem mnogoboju in dobile za nagrado lep pokal
Konce julija smo pripravili letno taborjenje v treh izmenah v Bohinju. V prvi izmeni so taborili taborniki in tabornice, ki so se na taborjenju naučili risati skico terena, preživljanja v naravi, izdelovanja pionirskih objek-tov, voziti s kanuji. Udeležili pa smo se tuđi tradicionalnega taborniškega teka okoli Bohinjskega jezera, kjer smo že osmič zmagali in osvojili pokal.
V drugi izmeni, ki so j udeležili medvedki in čebelice, smo imeli tuđi zelo pester program. Poleg dveh izle-tov, k slapu Savica in na Huičev most, so MČ osvajali veščino plava-lec, higienk, poznavalec ognjev, izletnik, mladi naravoslovec, murni, predšolski taborniki pa športnika, tabornika in umetnika.
Tretja izmena je bila organizirana kot družinski tabor in je bila natne-njena predvsem starejšim članom naše organizacije.
Konec avgusta pa se je šestnajst članov taborniškega kluba Veselih stričkov odpravilo na »veslaško regato« po Kolpi. Zastavili so si cilj, da v treh dneh preveslajo 100 km po Kolpi, kar jim je tuđi uspelo.
Mare, OBG
Zmaga Svilanita na občinskem sindikalnem prvenstvu
V nedeljo, 15. septembra, sta ob-činski sindikalni svet Kamnik in Ko-lesarsko društvo Kamnik pripravila občinsko sindikalno prvenstvo v kole-sarjenju, ki se ga je udeležilo 51 kolesarjev. Tekmovanje je minilo brez nezgod, za kar gre pohvala vestnim redarjem na progi. Posamezne uvrsti-tve kolesarjev navajamo v nadaljeva-nju, poudarimo naj le ekipne uvrsti-tve: 1. Svilanit 35 točk, 2. Titan 33 točk, 3. AIprem 27 točk.
Rezultati - posamezno:
Tekmovalke do 25 let: 1. Fani Jeglič 25:18 Titan, 2. Vika Leskovec 27:49 Svilanit, 3. Irena Zarnik 27:49 AIprem.
Zmagovalna ekipa SVILANIT se je takole vedrih lic nastavila očesu kamere; kako tuđi ne, saj je bil trud tekmovalcev nagrajen i meda-Ijami in pokalom, ki je v rokah najstarejše udeleženke tekmovanja — Marije Janežič. Iskrene čestitke!
tekmovalke od 26-35 let: 1. Vida Uršič 23:56 Zdravstveni dom, 2. Ivana Skamen 27:49 Svilanit, 3. Breda Kuhar 29:39 Svilanit.
Tekmovalke od 36-45 let: 1. Zin-ka Zore 27:17 Svilanit, 2. Mara Per-čič 27:49 Svilanit, 3. Nataša Novak 29:19 Titan.
Tekmovalke nad 46 let 1. Marija Janežič 41:16 Svilanit
Tekmovalci do 25 let: 1. Peter Zarnik 44:51 KIK, 2. Jože Klemenc 44:52 Utok, 3. Bojan Kemperle 44:52 KIK, 4. Andrej Koželj 44:52 AIprem, 5. Sašo Kladnik 44:52 Titan, 6. Miro Jagodic 44:52 Svilanit, 7. Jernej Kon-cilja 44:52 Svilanit, 8. Miran Uršič 45:44 Titan, 9. Miro Sanabor 48:53 Arboretum.
Tekmovalci od 26 do 35 let: 1. Miro Homar 44:52 Zarja. 2. Drago Mali 44:52 Titan, 3. Anton Sušnik 44:52 Zarja, 4. Miran Premelč 45:50 Titan, 5. Dušan Janič 48:57 Titan, 6. Brane Sedušak 49:03 AIprem, 7. Franc Zor-man 49:03 AIprem, 8. Ciril Zemljen 51:11 Svilanit, 9. Halil Avdič 51:11 Svilanit.
Tekmovalci od 36 do 45 let:  1.
Franc Novak 46:05 Svilanit, 2. Rajko Petek 46:05 Svilanit, 3. Maks Med-ved 46:24 KIK, 4. Matevž Skamen 48:20 AIprem, 5. Brane Golob 48:20 Utok, 6. Bojan Cocelj 48:20 Svilanit, 7. Stane Balantič 50:28 Titan, 8. Miro Jutršek 51:55 Graditelj, 9. Ciril Čož 51:55 Svilanit, 10. Boris Vučko 55.14 Utok.
Tekmovalci od 46 do 55 let: 1. Sil-vo Magvar 48:20 Svilanit, 2. Ivan Ja-godič 50:41 Svilanit, 3. Janko Trebu-šak 58:05 Titan.
- ekipno: 1. Svilanit: Marija Janežič 10 točk, Miro Jagodic 5 točk,
Franc Novak 10 točk, Silvo Magvar 10 točk.
2.  Titan: Fani Jeglč 10 točk, Sašo Kladnik 6 točk, Drago Mali 9 točk, Janko Trebušak 8 točk.
3.  AIprem: Irena Zarnik 8 točk, Andrej Koželj 7 točk, Brane Sedušak 5 točk, Matevž Skamen 7 točk.
V soboto, 28. septembra, je bilaj kolesarska dirka za ZPS v organizaci-| ji Agrostroja in Kolesarskega društva Kamnik ter zaključna prireditve KD Kamnik »Juriš na brisače«. O obeh prireditvah borno več poročali v pri-hodnji številki glasila.
VERA MEJAČ
Kamniški občan
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor v sestavi: Romana Grčar, Maja Korošec, Janez Maleš, Franc Mihevc (tehnični urednik), Mateja Reba, Stane Simšič, Jana Taškar (glavna in odgovorna urednica), Stane Zarnik, strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.
§_