letnik CXVII - oktober 2015 ISSN 0350-4697 Moja izkušnja s kakovostno shemo -'M - te^Mf" .c J ■ ■ -«-'T « : " « ■ ■ M V Čebelarstvo v VV I f:nla ,.r\■:■■.■ V -delovnem centru Črnomelj v y —■ ČEBELARSTVO RIHAR - KOCJAN Robert Kocjan s.p. Gabrje 42,1356 Dobrova Tel.: 01 36 41106, faks.: 01 36 41 307 GSM.: 031 351 964 e-pošta: robineli@siol.net WWW.RIHAR-KOCJAN.SI IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME ČEBELARSTVO - TRGOVINA MATIČNA REŠETKA PREČNE ZAPORE m II PLASTIČNA TESTNA MREŽA 1 , PLASTIČNO OBEŠALO I SATNICE SATNIKI LESENA TESTNA MREŽA OJAČANA RAZSTOJIŠČA Delovni čas: od pon. do čet.: 08-12 in 15-18, pet.: 08-15 ZMERNE CENE - TRADICIJA - KVALITETA - IZKUŠNJE, PRIDOBLJENE V LASTNEM ČEBELARSTVU Naročeno blago vam lahko odpošljemo s paketno pošto. VSE ZA OBNOVO PANJEV \ Z f APIS ČEBELARSTVO MARKO DEBEVEC ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel.: (01) 755 12 82, faks: (01) 755 73 52 Delovni čas: ob delavnikih 9.00-12.00 16.00-18.00 Oktobra bo trgovina ob sobotah zaprta. apis.md@siol.net AZ-PANJI 10-SATNI TRIETAZNI AZ-PANJ SATNIKI: A AZ-VRTAN, ■ PREDELAVA LEPLJEN, VOSKA V ZBIT SATNICE > 0,95 EUR/KG LR-STANDARD LR 2/3 ft GRELNIKI ZA KAKOVOSTNA RSF- STANDARDNI LR- ŽICA ZA SATNIKE MED 187 EUR TOČILA IN DVOTRETINJSKI 250 g RSF - 4,8 EUR PRAŠILČEK LR-PANJ 250 g CINKANE - 2,5 EUR AŽ 5- IN 7-SATNI Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov). Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 0,95 EUR/kg. ■ Vosek steriliziramo pri 125 oC. ■ Odkupujemo vosek po največ 7,00 EUR/kg. Po poprejšnjem dogovoru je izplačilo mogoče takoj. Panji so izdelani natančno in kakovostno. Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. Kakovostna izdelava po ugodni ceni. Trgovina in proizvodnja: Vrhnika, Opekarska 16 KAZALO UVODNIK UVODNIK Spoštovane čebelarke in cenjeni čebelarji! ČZS letos že peto leto zapored razpisuje natečaj za izbor občine, ki je najprijaznejša do čebel. Poglavitni namen natečaja je spodbuditi lokalne skupnosti k razmišljanju in izvajanju aktivnosti, s katerimi bodo prispevale k ohranjanju okolja in društvene dejavnosti. Cilj natečaja je predvsem ozaveščanje lokalnih skupnosti, saj le z informiranimi občinami lahko dosegamo premike, ki vplivajo na okolje in življenje lokalnih prebivalcev, s tem pa tudi na njihov napredek. Tudi natečaj »Čebelam najbolj prijazna občina« ima zasluge za to, da se stvari premikajo na bolje. In premiki so že opazni. Nekatere občine svoje javne površine in parke že zasajajo z medoviti-mi rastlinami, vzpostavljajo in urejajo čebelarske učne poti, dejavno sodelujejo s čebelarji pri izvedbi projektov, sodelujejo pri medenem zajtrku, organizirajo medene tržnice, objavljajo članke o čebelarstvu v lokalnih glasilih, finančno pomagajo čebelarskim društvom, uporabljajo medene izdelke lokalnih čebelarjev za protokolarna darila in še bi lahko naštevali... To so resnično dobre prakse povezave lokalne skupnosti z delovanjem društev, vendar si v ČZS prizadevamo, da bi bilo takšnega sodelovanja še več. Prav zaradi tega je letošnji natečaj za izbor občine, ki je najprijaznejša do čebel, nekoliko spremenjen. Vsa leta doslej so se namreč na natečaj prijavljale občine same, letos pa smo sklenili, da so najbolj verodostojni presojevalci sodelovanja z lokalno skupnostjo pravzaprav ČD. In tem je letos prepuščeno, da svojo občino predlagajo za »Čebelam najbolj prijazno občino 2015«. Seveda so dovoljene tudi kritike, saj je namen natečaja izboljšanje sodelovanja. Društva bodo prijavni obrazec našla na spletni strani ČZS. Izpolnjenega posredujte na ČZS najpozneje do 30. oktobra 2015 s pripisom »Za Čebelam prijazno občino 2015«. Posredujte nam svoje predloge, kajti samo s skupnim prizadevanjem lahko prispevamo k boljšemu sodelovanju med lokalnimi skupnostmi in ČD. Nataša Lilek, svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane Fotografija na naslovnici: Starinski čebelnjak v Španiji. Nominirana fotografija z mednarodnega natečaja čebelarske fotografije Čebelarske zveze Slovenije 2014. Foto: Agustín Arias Martínez, Španija Nataša Lilek: 317 OBVESTILA CZS 318 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Vlado Auguštin: Učinkovitost sublimiranja Api-Bioxala v AŽ-panju 319 Prof. dr. Vlasta Jenčič in dr. Metka Pislak Ocepek: Azijski sršen (Vespa velutina nigrithorax) 320 Tomaž Samec: Strokovna razprava o osnovni odbiri in Dan kranjske čebele 322 Franc Šivic: Novice iz sveta 324 IZ PRAKSE ZA PRAKSO Aleš Peček: Moja izkušnja s kakovostno shemo SMGO Maksimilijan Pilko: Satno držalo DELO ČEBELARJA 325 326 Mag. Marko Hrastelj: Čebelarjeva opravila v oktobru ZDRAVJE ČEBEL 326 Mag. Mira Jenko Rogelj, dr. vet. med.: Veterinarski nasveti za oktober ČEBELJE PAŠE 328 Jožica Golob-Klančič: Jeseni sadimo za več prihodnjih let Franc Šivic: Izboljšajmo čebeljo pašo ZGODOVINA ČEBELARSTVA 330 331 Simon Plestenjak: Zgodba o afrikaniziranih čebelah v Latinski Ameriki ODMEVI 333 337 APITERAPIJA 338 JEZIKOVNI KOTIČEK 339 PREDSTAVITEV ČEBELARJA 339 OBLETNICE 340 ČEBELARSKI TURIZEM 340 DOGODKI IN OBVESTILA 341 OBVESTILA ČZS 345 MALI OGLASI 354 V SPOMIN 356 INDEX EDITORIAL Nataša Lilek: ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA 317 318 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK Vlado Auguštin: The Efficiency of Sublimation of Api-Bioxala in AŽ-hive 319 Prof. Vlasta Jenčič, DSc and Metka Pislak Ocepek, DSc: Asian Hornet (Vespa velutina nigrithorax) 320 Tomaž Samec: Round Table on the Basic Selection and Carniolan Bee Day 322 Franc Šivic: World News 324 PRACTICAL ADVICE FOR PRACTICAL USE_ Aleš Pečete My Experience with Quality Scheme SMGO 325 Maksimilijan Pilko: Comb Holder 326 BEEKEEPER'S WORK_ Marko Hrastelj, MSc: Beekeeper's Tasks in October 326 BEES' HEALTH_ Mira Jenko Rogelj, MSc, DVM: Veterinary Advice for October 328 HONEYBEE FORAGE_ Jožica Golob-Klančič: In the Autumn we Plant for the next Several Years 330 Franc Šivic: Let's Improve Honeybee Forage 331 HISTORY OF BEEKEEPING Simon Plestenjak: The Story of Africanized Bees in Latin America RESPONSES 333 337 APITHERAPY 338 LINGUISTIC SECTION PRESENTATION OF A BEEKEEPER 339 339 ANNIVERSARIES BEEKEEPING TOURISM NEWS AND EVENTS 340 340 341 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA SMALL ADS IN MEMORIAM 345 354 356 Slovenski čebelar 10/2015 Letnik CXVII 317 OBVESTILA ČZS Apimondia podprla slovensko pobudo za razglasitev Svetovnega dneva čebel! Po kongresu v Južni Koreji počasi zbiram občutke ... Komaj dojemam, da bo odslej ves »čebelarski svet« praznoval čebelarski praznik na rojstni dan Antona Janše - 20. maja. Čebelarji smo namreč ta dan soglasno potrdili za Svetovni dan čebel (SDČ) in glede na odzive na kongresu Apimondie bomo 20. maja 2016 že po vsem svetu praznovali čebelarski praznik. No, slovenski čebelarji imamo na ta dan svoj praznik že več kot desetletje. Pot do razglasitve SDČ v okviru OZN pa bo še dolga. Verjamem, da bo »politika« vsega sveta sledila enotnemu mnenju čebelarjev in 20. maj čim prej razglasila za SDČ. Že to, da nas je podprl ves čebelarski svet, je nepojmljivo, zahvala za to pa gre predvsem številnim generacijam slovenskih čebelarjev, ki so globoko zaznamovale svetovno čebelarstvo. Kot pobudnik pa se vse večkrat sprašujem: • ali se sploh zavedamo pomena razglasitve SDČ na dan rojstva slovenskega čebelarja, • ali bomo čebelarji to znali izrabiti za večjo ozaveščenost javnosti o pomembnosti čebel in uživanje čebeljih pridelkov, • ali se bo naša država tudi v prihodnje zavedala pomembnosti čebel in izvajala vse potrebne ukrepe za ohranitev kranjske čebele, • ali se zavedamo neprecenljive vrednosti kranjske čebele, • ali znamo Antona Janšo povzdigniti v »čebelarskega Mozarta« in ali bomo znali izdelati takšne čebelarske turistične spominke, da bodo ti prepoznavni spominki Slovenije, • ali znamo narediti Janšev medenjak, Janševo panjsko končnico, Janševo medico ..., • ali znamo s prepoznavnostjo Antona Janše predstaviti Slovenijo kot čebelarsko deželo, kajti čebelarska dežela je simbol čistega okolja, čisto okolje pa je temelj za pridelavo kakovostne hrane, zdravo življenje in zdrav način preživljanja prostega časa, • ali znamo SDČ izkoristiti tudi za promocijo slovenske hrane, • ali znamo ta dan vključiti v promocijo slovenskega turizma, saj je čebelarstvo, ki zajema vse poglede trajnostnega razvoja, idealno za promocijo »zelenega« turizma. Boštjan Noč, predsednik ČZS Pobuda sprejeta soglasno Pobuda slovenskih čebelarjev, da bi 20. maj razglasili za SDČ, je bila na glasovanju generalne skupščine Apimondie - Mednarodne zveze čebelarskih zvez, ki se je sešla v okviru 44. mednarodnega kongresa Apimondie v Daejeonu v Južni Koreji, soglasno sprejeta v sredo, 16. septembra 2015. »Čebelarski svet« je torej 20. maj razglasil za svetovni dan čebel in s tem za čebelarski praznik! Po pridobitvi podpore celotne svetovne čebelarske javnosti na najvišji ravni je tako odprta pot k sprejetju pobude pri Organizaciji združenih narodov. Pobudo sta na skupščini predstavila g. Boštjan Noč, predsednik ČZS, in dr. Peter Kozmus, strokovni vodja PRO. Po predstavitvi in soglasnem sprejetju pobude se je dozdajšnji predsednik Api-mondie g. Gilles Ratia zahvalil ČZS za vse delo, ki ga opravlja v dobro čebel. Poudaril je, da bomo pot k razglasitvi SDČ pri Organizaciji združenih narodih nadaljevali skupaj. Novi predsednik Apimondie Philip McCabe je ob tem dejal, da čestita Sloveniji za krasno pobudo, in dodal, da ji bo pri nadaljnji promociji pomagal, kolikor bo v njegovi moči. MB Predstavitev apiturizma na Apimondii v Južni Koreji Na generalni skupščini Apimondie 2015, ki te dni poteka v Južni Koreji, je ga. Tanja Arih Korošec iz turistične agencije Aritours, ki v sodelovanju s ČZS razvija apiturizem, predstavila inovativno slovensko idejo razvijajočega se čebelarskega turizma. Posnetek njene predstavitve si lahko ogledate na povezavi: https://www.facebook.com/peter. kozmuskis/ videos/1685565941679000/ ?pnref=story. Ga. Tanja Arih Korošec je tako s svojo predstavitvijo kot z delovanjem nasploh premaknila mejnike v apiturizmu in to ji priznava ves svet. Mogoče še najmanj doma v Sloveniji. Zdaj je na vseh nas, da izkoristimo vso to promocijo! Ge. Tanji iskrena hvala za promocijo čebelarstva in Slovenije! Boštjan Noč, predsednik ČZS 318 Slovenski čebelar 7-8/2015 Letnik CXVII 318 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Učinkovitost sublimiranja Api Bioxala v AZ-panju Vlado Auguštin*, vlado.augustin@czs.si Oksalna kislina je ena izmed tistih organskih kislin, ki jih je na podlagi seznama dovoljenih učinkovin v evropski farmakopeji tudi v Sloveniji uradno dovoljeno uporabljati za zatiranje varoj pri čebelah. V skladu z zakonskimi predpisi imajo pri uradni uporabi zdravil prednost tista, ki so registrirana na območju EU. V skupnem evropskem prostoru obstajajo trije proizvajalci registriranih zdravil, ki vsebujejo oksalno kislino, in sicer v Italiji, Švici in Španiji. V Sloveniji uporabljamo zdravilo Api-Bioxal, t.j. akaricidni vodotopni prašek iz Italije. Api-Bioxal je bil znanstveno preizkušen po dveh metodah zdravljenja: po metodi kapanja in metodi hlapenja oz. sublimiranja v različnih odmerkih. V raziskavi so ugotavljali učinkovitost sredstva in odpornost čebel proti njemu. Poskusi, ki so jih v Dadant-Blatto-vih panjih s sublimiranjem izvedli dr. Antonio Nanetti in drugi raziskovalci, so ob uporabi 2,3 g zdravila Api--Bioxal potrdili več kot 93-odstotno učinkovitost. Za sublimiranje so uporabili švicarski sublimator znamke Varrox, saj je bil ta do tedaj edini registrirani pripomoček za sublimiranje oksalne kisline v Evropi. Ker je bilo zdravilo preizkušeno z drugačnim su-blimatorjem in v razmerah, ki jih ni mogoče primerjati z razmerami v Sloveniji, smo se na ČZS odločili sami raziskati učinkovitost Api-Bioxala in odpornost čebelje rase Apis mellifera carnica proti temu zdravilu v AŽ-panju in v slovenskih podnebnih razmerah. AŽ-panj, v katerem čebelari večina slovenskih čebelarjev, je predvsem manjši od DB-panja. To je bil tudi povod za hipotezo, da bi v AŽ-panju lahko za zatiranje varoj uporabili manjši odmerek tega zdravila, s čimer bi dosegli boljše ravnovesje med njegovo učinkovitostjo in škodo za čebele. Cilj naše raziskave je bil tudi testirati sublimator znamke Sirk, ki je lani uspešno prestal vsa testiranja in pridobil SIQ-spriče-valo o skladnosti (za oznako CE). Po navodilih in protokolu za testiranje zdravila Api-Bioxal v AŽ-panjih, ki jih je za nas pripravil dr. Nanetti, eden izmed vodilnih svetovnih strokovnjakov na področju zatiranja varoj z oksalno kislino z inštituta CRA API v Bologni, smo decembra lani, pred začetkom poskusa, v čebelnjaku pregledali vse čebelje družine. Iz njega smo naključno izbrali 30 čebeljih družin, ki so zasedale štiri sate in so bile brez zalege. Razdelili smo jih v dve skupini, tako da je bilo v vsaki po 15 čebeljih družin: * Svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja • v skupini A smo varoje zatirali z 2,3 g zdravila Api-Bioxal, • v skupini B pa z 1,2 g tega zdravila. S sublimatorjem Sirk oz. sredstvom Api-Bioxal smo zatiranje varoj v izbranih čebeljih družinah po metodi sublimiranja izvedli decembra, ko je bila zunanja temperatura 7 °C. Po zatiranju varoj smo v vse panje vstavili testne vložke ter jih prihodnjih 14 dni vsak dan kontrolirali in šteli odpadle varoje. Za ocenitev učinkovitosti zdravila Api-Bioxal smo štirinajsti dan v čebeljih družinah izvedli še kombinirano zatiranje varoj z dvema različnima sintetičnima akaricidoma, in sicer s sredstvoma Bayvarol, ki vsebuje učinkovino flume-trin, in Varidol, ki vsebuje učinkovino amitraz. Kljub temu da smo v čebeljih družinah, razdeljenih v skupini A in B, uporabili različni količini zdravila Api-Bioxal, se število odpadlih varoj ni občutno razlikovalo. Po zatiranju je namreč v obeh skupinah povprečno odpadlo po približno 200 varoj/družino. Prav tako ocena učinkovitosti, ki je bila izračunana po formuli (Marinelli et al 2004): odstotek učinkovitosti = 100*A/B (A = število varoj, odpadlih po zatiranju z zdravilom Api-Bioxal; B = število varoj, odpadlih med celotnim poskusom), ne kaže na to, da bi bila posledica uporabe večje količine zdravila v čebeljih družinah skupine A njegova večja učinkovitost v primerjavi s čebeljimi družinami skupine B, pri katerih je bila uporabljena za polovico manjša količina zdravila Api-Bio-xal. Razlika v učinkovitosti pri uporabi 2,3 g in 1,2 g tega zdravila je zgolj nekaj manj kot odstotek in je prikazana v Tabeli 1. JžsIMlt' Slovenski čebelar 10/2015 Letnik CXVII 319 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Tabela 1: Pregled učinkovitosti zdravila Api-Bio-xal po skupinah Panj Učinkovitost Api-Bioxala Min. Max. skupina A 94,4% 84,4% 97,6% skupina B 93,7% 85,3% 95,5% Med spomladanskim pregledom čebeljih družin iz obeh skupin med njimi nismo opazili občutne razlike. Vse družine so dobro prezimile, lepo so se razvijale in so imele v začetku aprila že po štiri sate pokrite zalege. Sklep Api-Bioxal je primerno sredstvo za zatiranje varoj po metodi sublimiranja saj ima številne prednosti: je enostaven za uporabo, razmeroma poceni v primerjavi z drugimi sredstvi za zatiranje varoj, njegova uporaba je za čebelarje varna, majhna je tudi variabilnost med čebeljimi družinami v končni učinkovitosti. Med poskusom smo ugotovili: - da je sublimator znamke Sirk primeren za sublimi- ranje sredstva Api-Bioxal in da z njim dosežemo primerljive rezultate, - da po sublimiranju sredstva Api-Bioxal za razliko od oksaldihidrata nastane v čaši sublimatorja usedlina, to pa moramo po štirih do petih sublimi-ranjih odstraniti z vodo, - da ob uporabi 2,3 g zdravila Api-Bioxal (po postopku sublimiranja) v AŽ-panju ne odpade veliko več varoj kot ob uporabi 1,2 g tega zdravila, torej učinkovitost večje količine ni veliko večja kot pri uporabi manjše količine tega zdravila, - da čebelje družine v AŽ-panju dobro prenašajo sublimiranje ne glede na to, ali smo uporabili 2,3 g ali 1,2 g zdravila Api-Bioxal, in da med njimi ni razlike pri prezimovanju. Glede na ugotovitve tega poskusa se nam zdaj zastavlja vprašanje, ali bi bili lahko rezultati v naših razmerah podobno dobri tudi ob uporabi manjših količin zdravila Api-Bioxal po metodi kapanja. _l Azijski sršen (Vespa velutina nigrithorax) Vlasta Jenčič*, vlasta.jencic@vf.uni-lj.si, in Metka Pislak Ocepek**, metka.pislakocepek@vf.uni-lj.si Azijski sršen (Vespa velutina nigrithorax) je v Evropi tujerodna vrsta sršenov. Ta žuželka je ne samo nevaren plenilec čebelje družine, ampak ogroža tudi biotsko raznovrstnost, zato je njegov vnos v Evropo širši ekološki problem. Domovina azijskega sršena je območje Indije, Kitajske, Tajvana in Indonezije, vnos in širjenje po Evropi pa je značilna posledica globalne trgovine in globalnega spreminjanja okolja, ki ga je povzročil človek. V Evropi so azijskega sršena leta 2004 prvič opazili gojitelji bonsajev v kraju Lot-et-Garonne na jugozahodu Francije. Ker so bila takrat opažena gnezda, predvidevajo, da so bile hibernirajoče sršenje matice vnesene že kako leto prej skupaj z lončevino iz Kitajske, od koder jo gojitelji bonsajev redno uvažajo, oziroma v njeni embalaži. V Franciji se azijski sršen zelo hitro širi, dosegel je tudi že Španijo, Portugalsko, Belgijo, Nemčijo in Italijo. Na morebiten vnos azijskega sršena moramo biti zato pozorni tudi v Sloveniji. Azijskega sršena ni težko prepoznati in ločiti od drugih sršenov. Je edini sršen, ki ima črno žametno telo z eno samo široko oranžno progo na četrtem obročku zadka in nežno rumeno progo na prvem obročku. * Prof. dr., Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta ** Dr., Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta Tudi glava je črna, obrazni del pa je oranžen. Noge so na konicah oranžne. Evropski sršen je rdeče, črne in rumene barve, zadek pa je rumen s črnimi progami. Gnezda, v katerem se razvija zalega, so tako kot pri evropskem sršenu tudi pri azijskem iz celuloze, le da so precej večja in na odročnejših krajih, zato jih težko opazimo. Vhod v gnezdo je pri azijskem sršenu veliko manjši in ob strani gnezda, pri evropskem pa je vhod v gnezdo precej večji in na dnu gnezda. Gnezdo azijskega sršena obstaja eno sezono, saj ga sršeni le izjemoma vnovič naselijo. Sršenje delavke in samci ter zadnja generacija ličink jeseni odmrejo, nova generacija spolno razvitih samičk in samcev pa se praši, tako da oprašene matice posamič ali pa v skupkih preživijo zimo. Čeprav je mladih oprašenih matic veliko, prezimijo le redke. Kolikor dlje je družina jeseni aktivna, toliko več je spomladi matic. Ena izmed pomembnih lastnosti sršenov - tudi azijskega - je, da so zelo prilagodljivi in da zato z lahkoto premagujejo različne okoljske spremembe. Spomladi, ko je dovolj toplo, mlada matica na zaprtem zaščitenem mestu zgradi začetno, kot teniška žogica veliko gnezdo, vanj zaleže precej jajčec in poskrbi za hrano prvih ličink. Ko se po približno mesecu dni in pol razvijejo prve sršenje delavke, takoj začnejo skrbeti 320 Slovenski čebelar 10/2015 Letnik CXVII IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Azijski sršen - Vespa velutina Meri od 17 do 32 mm, telo je po večini črne barve, na prvem zadkovem obročku (segmentu) ima ozko rumeno progo, na četrtem zadkovem obročku (segmentu) ima široko oranžno progo, oranžne barve so tudi konice nog in sprednji del glave. Vespa velutina - azijski sršen Vespa crabro - evropski sršen Evropski sršen - Vespa crabro Meri od 18 do 23 mm, zadek je bledo rumen s črnimi progami, glava je spredaj rumena, na temenu rdeča, oprsje in noge so črne in rdečkastorjave barve za graditev gnezda in hranjenje ličink. S povečevanjem števila delavk se povečuje tudi velikost gnezda, tako da primarno gnezdo preraste v sekundarno gnezdo, ki je po navadi zelo visoko na drevesu, zato ga opazimo le, če ga obletavajo sršeni, ki so sicer manj glasni kot evropski, ali šele jeseni, ko odpade listje. To je tudi vzrok, da so v Franciji azijskega sršena opazili tako pozno. Gnezda so zelo velika, saj v premeru lahko merijo 80 cm, visoka pa so tudi 100 cm. Delavke živijo približno 30 dni. Azijski sršen za razliko od evropskega sršena ustavi vse svoje aktivnosti, ko pade mrak. Vsi sršeni so plenilci čebel, prav gotovo pa je azijski najbolj strašljiv. Po podatkih iz literature azijski sršen v svoji domovini uniči čebeljo družino azijske čebele Apis cerana. Sršenje delavke napadejo čebele stražarke, vstopijo v gnezdo, ropajo ličinke in z njimi hranijo svoje. Tudi v Franciji je plenjenje azijskega sršena v čebeljih panjih in gnezdih drugih žuželk agresivnejše, kot so to opažali pri evropskem sršenu. Azijski sršeni prežijo na pašne čebele, ki se vračajo v panj. Ko jih ujamejo, jih prisilijo, da se spustijo na tla, tam pa jih paralizirajo. Odrasli sršeni čebelam odstranijo glavo, noge in krila, preostalo telo pa zgnetejo in grudice odnesejo v gnezdo ter z njimi hranijo ličinke. Napadi sršenov so zlasti pogosti proti koncu sezone, ko se zaradi vzreje novih srše-njih matic poveča potreba po sršenjih delavkah. Čebelarji so ugotovili, da so napadene čebelje družine po navadi zelo šibke in brez matice. V Franciji so sršeni doslej napadali samo pašne čebele, saj zaradi konstrukcije panjev in velikosti žrel ne morejo v panj. V Aziji je azijska čebela proti sršenu razvila razmeroma učinkovite obrambne mehanizme. Čebele sršena obkrožijo, tako da nastane kompaktna kepa, v kateri je temperatura 45 °C, ki čebelam ne škodi, saj prenesejo celo 50 °C, sršen pa zaradi vročine pogine. Ta obramba je nekaj časa uspešna, pozneje pa čebelja družina zaradi teh dejavnosti lahko tako oslabi, da ne more več opravljati drugih nalog. Naravni sovražniki evropskega sršena so ptiči, na primer čebelar, sršenar, srakoper, tako da se bodo te ptice verjetno prehranjevale tudi z azijskim sršenom. V različnih zapisih po svetu najdemo tudi številna dramatična poročila o napadalnosti azijskih sršenov do ljudi. V svoji domovini so prav gotovo eni izmed na-jagresivnejših sršenov, še posebej pa so nevarni v bližini gnezda. Iz Japonske poročajo o približno 70 primerih smrti ljudi zaradi sršenjega pika, iz Francije pa doslej še niso poročali, da bi bili sršeni posebej napadalni do ljudi. Dozdajšnja prizadevanja za izkoreninjenje azijskega sršena v Evropi niso obrodila sadov. Po vsej verjetnosti se bo treba nanj pripraviti ter čebelje družine ustrezno in učinkovito zaščititi pred njim. Zatiranje azijskih sršenov je zelo zahtevno, saj selektivne vabe, ki bi privlačile samo azijske sršene, zdaj šele preučujejo. Zelo uspešna zaščita pred njim je zožitev žrela. Seveda pa je treba iskati in uničevati srše-nja gnezda. V literaturi je opisanih več metod, ki so različno izvedljive in tudi razločno učinkovite. Uniče- SLOVENSKi ČEBELAR 10/2015 LETNIK CXVII 321 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Zadek azijskega sršena Zadek evropskega sršena vanje sršenjih gnezd je vsekakor zelo nevarno početje, zato morajo to delo opravljati usposobljeni in primerno zaščiteni ljudje, ki bodo znali poskrbeti ne samo za svojo varnost, ampak tudi za varovanje okolja in drugih živali, ki bi se hranile z mrtvimi sršenjimi ličinkami in delavkami, prepojenimi z insekticidi. Po- maga tudi iskanje in uničevanje sršenjih matic v du-plih in listju. J Viri: Barbet-Massin, M., in sod. (2013): Climate Change Increases the Risk of Invasion by the Yellow-Legged Hornet. Biological Conservation, št. 157, str. 4-10. Darrouzet, E., Gevar, J., Dupont, S. (2014): A Scientific Note About a Parasitoid That Can Parasitize the Yellow-Legged Hornet, Vespa Velutina Nigrithorax, in Europe. Apidology: on line http://link.springer.com/ article/10.1007/s13592-014-0297-y/fulltext.html http://www.cabi.org/isc/datasheet/109164 http://www.europarl.europa.eu/sides/get-Doc. do?type = WQ &reference = E-201 4-009763&format=XML&language=EN https://sites.anses.fr/en/system/files/Vespa%20veluti- na%20Identification%20Sheet%20MNHN_2.pdf Mollet, T., de la Torre, C. (2006): Vespa Velutina - The Asian Hornet. Bulletin Technique Apicole št. 33(4), str. 203-208. Villemant, C., in sod. (2011): Predicting the Invasion Risk by the Alien Bee-Hawking Yellow-Legged Hornet Ve-spa Velutina Nigrithorax Across Europe and Other Continents With Niche Models. Biological Conservation, št. 144, str. 2142-2150. Strokovna razprava o osnovni odbiri in Dan kranjske čebele Tomaž Samec*, tomaz.samec@czs.si V soboto, 20. junija 2015, je ČZS, JSSČ skupaj s pomurskimi čebelarji v Odrancih pripravila strokovno razpravo o osnovni odbiri in izločanju križancev ter Dan kranjske čebele. V uvodu v svoje predavanje je dr. Peter Kozmus iz ČZS poudaril, da so za ohranjanje naše avtohtone kranjske čebele odgovorni tako vzrejevalci kot tudi čebelarji. Nato je predstavil lastnosti kranjske čebele, ki je zelo mirna, zato je razširjena tudi v urbanih čebelarstvih. Poleg tega dobro izkorišča paše, saj se je stoletja prilagajala našim razmeram. Njena zelo dobra lastnost je tudi zimska prekinitev zaleganja, zato je to obdobje zelo primerno za nadzor nad va-rojami. Poleg tega sta za kranjico značilna še buren spomladanski razvoj in zelo dobra orientacija v prostoru. Čebelarji moramo ohranjati našo čebelo, saj je ozemlje Slovenije njeno izvorno območje, na katerem se je stoletja prilagajala podnebnim in pašnim razmeram, ohranjati pa jo moramo tudi zaradi njenih dobrih lastnosti, ki jih cenijo domala po vsem svetu. Poleg tega smo sprejeli jasen rejski program za kranjsko čebelo, v katerega smo vključeni tako vzre- * Svetovalec JSSČ za zagotavljanje varne hrane jevalci kot tudi čebelarji. Čebelarji ga izvajamo tako, da spremljamo in ugotavljamo obarvanost obročkov na zadkih čebel. Dr. Kozmus je ob tem predstavil tudi posamezne načine ugotavljanja križancev v čebeljih družinah. Eden izmed teh je npr. pomoč terenskih svetovalcev v čebelarstvu. Ob koncu je povedal še, kaj je treba storiti ob menjavi matic, in opozoril, da je skrb vseh čebelarjev pri osnovni odbiri ohranitev kranjske čebele. G. Peter Podgoršek s Kmetijskega inštituta Slovenije je predaval o osnovah genetike v čebelarstvu. Kot pionirja genetike je izpostavil Gregorja Mendela in pojasnil t. i. Mendlovo dedovanje. Pri čebelah je genetika nekaj posebnega, saj se troti razvijejo iz ne-oplojenega jajčeca. Čebele delavke so bolj sorodne med seboj kot z matico, ki se pari z več troti. Razložil je pomen izrazov »supersestre« pri čebelah in »prenos genov« med generacijami. Pozornost je namenil tudi kvalitativnim in kvantitativnim lastnostim pri čebelah, dednim deležem pri čebelah in vplivu okolja nanje. Ob koncu je odgovoril še na vprašanje, zakaj so čebele superorganizem, ki se je prilagajal in se še prilagaja okolju. Po njegovem biologija čebel sama 322 Slovenski čebelar 10/2015 Letnik CXVII IZ ZNANOSTI IN PRAKSE vodi k večji genetski variabilnosti, ki je sicer slaba za družino, a dobra za populacijo. Dr. Stanko Kapun je v svoji predstavitvi vzreje gospodarskih matic poudaril, da so naši predniki veliko storili že s prodajo čebeljih družin po svetu. S tem je svet spoznal dobre lastnosti naše kranjske čebele, to pa je bila tudi dobra promocija, ki jo moramo ohraniti. Kot je še povedal, so lastnosti kranjske čebele, kot jih je podal dr. Kozmus, zelo pomembne pri gospodarski vzreji matic. Kakovost matice je sicer odvisna tudi od čebelarja vzrejevalca, ki se želi približati tistemu, kar zna vzpostaviti posamezna čebelja družina. Podrobneje je pojasnil še, kaj so matičar, starter in plemenil-nik. Ob koncu je opozoril, da morajo tako vzrejevalci kot tudi čebelarji spremljati obarvanost obročkov na zadkih čebel ter skrbeti za ohranitev naše čebele v tem prostoru, hkrati pa jo tudi širiti po svetu. V razpravi je čebelarje zanimalo, ali bi bilo mogoče, da bi se naša čebela prilagodila varojam, ter kako fitosanitarna sredstva vplivajo na genski material pri čebelah. V razpravo se je vključil tudi g. Franc Šmerc ter svoje besede končal z mislijo, da moramo čebelarji stopiti skupaj in skrbeti za našo avtohtono kranjsko čebelo, ki je cenjena tudi zunaj meja naše države, in jo ohraniti. Ob Dnevu kranjske čebele so bila vzrejevalcem matic podeljena priznanja za dosežke v selekciji v letu 2014. Priznanja so prejeli g. Ervin Ficko, g. Janez Dremelj in g. Bojan Donko. Po končanem uradnem delu so si udeleženci ogledali še vzrejališče Kavaš. Sprejela jih je ga. Milena Kavaš ter gostom predstavila tehnologijo vzreje matic. Program strokovne razprave je tako obogatil še neposreden ogled vzrejališča. Ob koncu naj se za veliko gostoljubnost zahvalim tako ČD Črensovci kot tudi g. Jožefu Tratnjeku. J TRGOVINA Gosposka 3, 3000 Celje A- Delovni čas - JS^ Sreda od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00 1 i Sobota od 8.00 do 12.00 ■■H-'- ' PONUJAMO VAM: |~čebelarsko zaščitno opremo, opremo in pribor •»sladkorne pogače ~med in ostale čebelje pridelke •darilni program in kozmetiko na bazi čebeljih pridelkov •kozarec za slovenski med in ostalo embalažo Možnost naročanja prodajnih artiklov po telefonu, faxu ali e-pošti. Tel./faks: 03/544 17 23; mail: trgovina.cebelca@amis.net ni čas: od i K UGODNE CENE / Na zalogi tudi pokrovčki 0osqffij§VOmgS[]aH Pokrovi O 82 mm že . . )d 8. do 14. ure od 0,074 €/koS.-.--- JŽzsUllf* Slovenski čebelar 10/2015 Letnik CXVII 323 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Novice iz sveta Italija I I Mateo Giusti z univerze v Pisi mi je I sporočil, da je italijanska veterinarska !_■__■ inšpekcija v neki pošiljki slovenskega medu našla antibiotik kloramfenikol. Kot je verjetno znano večini čebelarjev, uporaba antibiotikov ni dovoljena niti Sloveniji niti v EU. V Italiji inšpekcija takšen med zapleni in ga pošlje v uničenje, stroške in poleg njih še visoko kazen pa mora plačati tisti, ki je onesnaženje medu povzročil. Italijanska veterinarska inšpekcija bo zdaj skušala ugotoviti, kdo je tako onesnažen med prodal v Italijo in kdo ga je pridelal. Franc Šivic Vir: e-pošta Albaniji!^ v. Od dežel v razvoju, ki sem jih obi- !' I skal v zadnjih letih, je po gospodarski rasti brez dvoma na prvem mestu Albanija. Največ zaslug za očiten vsesplošen napredek imajo tisti Albanci, ki živijo in delajo v tujini in ki jih je po nekaterih ocenah več kot dva milijona. Svoje prihranke pošiljajo domov, delno za potrebe svojih družin, preostalo pa namenjajo za različne razvojne projekte. Napredek je viden tudi v čebelarstvu. Od leta 1991, ko se je končala diktatura Enverja Hodže, se je pridelava medu s prvotnih 450 ton povečala na več kot 2500 ton (leta 2014), število čebeljih družin pa se je v istem obdobju s 40.000 povečalo na 250.000. Eden izmed spodbujevalcev albanskega čebelarstva so prav gotovo nenavadno visoke cene medu, saj stane 1 kg cvetličnega medu kar 8 EUR, torej podobno kot pri nas, kljub temu da je povprečna mesečna plača v tej državi zgolj 230 EUR. Medu ne izvažajo, temveč vsega porabijo doma. Pridelujejo predvsem kostanjev in cvetlični med. Kostanjevih sestojev sem vse od skrajnega juga do severne meje s Črno goro zares videl neverjetno veliko. Po večini čebelarijo v LR-panjih s čebelo, ki je zelo podobna naši sivki, vendar je nekoliko križana z italijansko in makedonsko čebelo. Čeprav sem se kar pogosto smukal okoli panjev, me ni pičila niti ena. Zanimalo me je, kako obvladujejo bolezni čebel in še posebej varozo. Pogovarjal sem se s številnimi čebelarji in vsi so mi odkrito povedali, kaj vse dajejo v panje, da obdržijo žive in zdrave čebelje družine. Proti hudi gnilobi uporabljajo antibiotik oksitetraci-klin, proti nosemi pa fumidil B, ki sta pri nas in v EU prepovedana. In kako zatirajo varoje? Zelo različno. Pri nekem čebelarju sem videl nekakšne želatinaste kolačke s premerom 8 cm, ki jih po zadnjem toče- Karafil Elezaj (na fotografiji) je po narodnosti Grk, ki z več sto panji čebelari v bližini mesta Himare ob zelo prometni magistrali, ki pelje ob Jonskem in Jadranskem morju od juga Albanije do severa. Njegov med po večini kupujejo turisti. nju položijo na plodiščne sate. Ker čebelar ni vedel, kakšna aktivna snov je v tem pripravku, sem ga prosil, naj mi pokaže embalažo, v kateri je dobil zdravilo, menda od lokalnega veterinarja. V priloženem navodilu je v španščini pisalo, da je trgovsko ime za to zdravilo ABvarC in da je aktivna snov v njem ku-mafos. V panju ga pustijo 35 dni, po tem obdobju pa ga čebele že povsem raznesejo po gnezdu. Pri nekem drugem čebelarju sem našel še neko argentinsko sredstvo proti varojam na podlagi kumafosa, poimenovano Cumavar, tretji pa uporablja zdravilo na podlagi aktivne snovi malation, proizvedene v Jordaniji. Večina čebelarjev se ne zaveda, da je njihov med zelo onesnažen in da vsebuje tudi snovi, ki v EU niso dvoljene. Verjetno se tega ne zavedajo niti veterinarji, saj čebelarjem prodajajo dobesedno koktajle antibiotikov, kot so tetraciklin, sulfamidi in fumagilin. Ko sem se vrnil domov, sem se o svojem obisku v Albaniji pogovarjal s prijatelji čebelarji iz Italije. Bil sem presenečen, ko so mi povedali, da dobro poznajo problem onesnaženja čebeljih pridelkov v tej državi in da obstoja celo mednarodni projekt, kako tamkajšnje čebelarje naučiti pravilne uporabe sredstev proti čebeljim boleznim in parazitom. Po njihovem pripovedovanju je še posebej onesnažen vosek, in to s klorfenvinfosom, z brompropilatom, akrinatrinom, s fluvalinatom in zlasti kumafosom. Po njihovih predvidevanjih je zaradi vsebnosti teh pesticidov v vosku v Albaniji zelo razširjena poapnela zalega. Ličinke čebel so v tako onesnaženem satju manj odporne in zato hitreje podležejo sporam plesni Ascosphaera apis, ki povzroča omenjeno čebeljo bolezen. J Franc Šivic Vir: ustne informacije 324 Slovenski čebelar 10/2015 Letnik CXVII IZ PRAKSE ZA PRAKSO oja izkušnja s kakovostno shemo Aleš Peček, cebelarstvopecek@gmail.com Začetki mojega čebelarjenja segajo v leto 2004, ko sem kupil prve čebelje družine. Kljub veliki želji sem zaradi pičlega čebelarskega znanja kmalu spoznal, da čebelarjenje le ni tako preprosto, kakor se je zdelo na prvi pogled. Zato sem se leto pozneje udeležil predavanj v okviru Šole čebelarjenja Antona Janše pri ČZS, pa tudi predavanj, ki jih ČZS organizira v različnih krajih po Sloveniji, ter pridobljeno teoretično znanje preizkušal v praksi. Ker sem vsako leto krepil tako znanje kot izkušnje, sem povečeval tudi obseg čebelarstva, tako da zdaj čebelarim s približno 130 čebeljimi družinami. Po večini čebelarim na pobočjih Krima in Rakitni-ški planoti, kjer čebele nabirajo kakovosten gozdni in hojev med, sam pa se po načelih dobre čebelarske prakse trudim, da tak med ponudim porabnikom. Zavedam se, da slovenski čebelarji s količino pridelanega medu ne moremo konkurirati svetovnim pridelovalcem, lahko pa pridelujemo zelo kakovosten med, ki je in bo cenjen tudi zunaj Slovenije. Zato sem se lani vključil v sistem blagovne znamke SMGO. Poklical sem čebelarskega kolega in terenskega svetovalca Romana Marinka in skupaj sva naredila notranjo presojo za vključitev v sistem. Ker sem izpolnjeval vse pogoje, sem lahko začel uporabljati blagovno znamko SMGO. Od čebelarskih kolegov velikokrat slišim, da pridelajo odličen in kakovosten med, ne da bi bili vključeni v kakšen sistem, hkrati pa tudi očitke, da je treba ob vključenosti v sistem pisati veliko papirjev. S tem se sicer strinjam, vendar dokler pridelujemo med zase, za krog prijateljev, znancev in sorodnikov, res ni nikakršne potrebe po vključevanju, ko pa pre- JžsIMlt' Slovenski čebelar 10/2015 Letnik CXVII sežke medu ponudimo na tržišču, se hitro pokažejo prednosti blagovne znamke. Vključeni v blagovno znamko smo prvi med enakimi, evidenco pridelave medu - torej papirje - pa moramo v vsakem primeru voditi vsi čebelarji. Zaradi povečevanja števila čebeljih družin se je seveda povečevala tudi količina pridelanega medu, ki ga je bilo treba prodati. Imel sem dve možnosti. Prva in lažja možnost je bila, da med prodam na debelo po grosističnih cenah, druga pa, da se potrudim in med po najvišji možni ceni prodam na drobno. Ker sem bil prepričan, da je med, ki sem ga pridelal, kakovosten (to so dokazale tudi analize in dosežki na ocenjevanjih medu), sem se odločil za drugo možnost, ta pa je zahtevala kar precej dela in iznajdljivosti. Izkazalo se je, da je delo, povezano s prodajo, zamudnejše kot delo, povezano s čebelami in pridelavo čebeljih pridelkov, vendar je eno z drugim celota, zato na to tudi gledam tako. Ob prodaji se vedno trudim predstaviti svoje čebelarstvo in pridelke na način, ki kupca prepriča k nakupu. V zvezi s tem lahko rečem, da sta mi v veliko pomoč enotni kozarec za slovenski med in kolektivna blagovna znamka SMGO. Opažam, da je zagotavljanje kakovosti in sledljivosti, ki ju omogoča kolektivna blagovna znamka SMGO, zelo pomemben dejavnik pri pridobivanju novih kupcev, saj se številni prav zaradi tega odločijo za nakup. Več kot 260 uporabnikov sistema SMGO, ki se na območju Slovenije trudi pridelati zelo kakovosten med, skrbi, da se nenehno povečuje tudi zaupanje v kakovost slovenskega medu. S tem prispevamo k prepoznavnosti slovenskega medu tako doma kot v tujini. Po mojem prepričanju je to vredno truda in vesel sem, da sem del zgodbe SMGO. J 325 IZ PRAKSE ZA PRAKSO atno držalo Maksimilijan Pilko, milan.pilko@gmail.com Pri delu v čebelnjaku sem velikokrat naletel na težavo, kako kaj postoriti na satu s čebelami, če ga nimam kam odložiti. Odločil sem se narediti pripomoček - satno držalo, v katerega bi vstavil sat s čebelami, tako da bi imel potem prosti obe roki. Satno držalo sem izdelal kolikor je bilo mogoče preprosto iz kratkih koščkov ploščatega železa in aluminijastega kotnika. Izdelek sem pritrdil v bližini vrat čebelnjaka, kjer je tudi bolj svetlo. Opravila so postala občutno lažja in kakovostnejša. Satno držalo oz. sat s čebelami na njem lahko brez skrbi po mili volji obračam na eno ali drugo stran. Uporabljam ga ob izrezovanju trotovine, odstranjevanju odvečnih matičnikov, cepljenju matičnikov v sat, pri iskanju matice, mentorstvu, čebelarskem krožku in še pri marsikaterem drugem opravilu. Pred časom sem ga predstavil tu- di na izobraževalnem dnevu našega čebelarskega društva. Zanj se je navdušilo kar nekaj čebelarjev, ki pravijo, da brez satnega držala ne gre več. V pomoč je tudi starejšim čebelarjem, katerih roke so že malce nemirne ali nekoliko slabše vidijo. Satno držalo je po nekaj letih uporabe uspešno prestalo testiranje in upravičilo svoj namen. Zato ga predstavljam tudi drugim čebelarjem. Kot je razvidno tudi s fotografij, je sestavljeno samo iz dveh delov: 1. iz trinogega nosilca z okroglo pušo v sredini in 2. držala sata v obliki široke črke U s kratkim sor-nikom na sredini spodnjega dela. Nanj je s spodnje strani z instalacijskimi vezicami pritrjena rumena PVC-plošča, ki zadrži čebele, če bi se morda vsipale iz sata. J DELO ČEBELARJA 7 mt v Cebelarjeva opravila v oktobru Marko Hrastelj - Ženje, marko.hrastelj@gmail.com Oktober je mesec, v katerem se čebelarsko dogajanje umiri in v katerem pri čebelah opravljamo le še manjše popravke ali posebne priprave na prihodnjo čebelarsko sezono. Pozornost namenimo prodaji čebeljih pridelkov in pripravi vsega potrebnega materiala za prihodnje leto. Presenečenja z varojami? Oktobra se dan občutno skrajša, čeprav nas kar pogosto razveselijo tudi lepi sončni dnevi. Značilna je tudi obilna rosa, v drugi polovici meseca ali proti začetku novembra pa se lahko pojavi tudi slana, ki ustavi vegetacijo. Datum prve slane si skrbno zapiši-mo, saj na tej podlagi pri večini čebeljih družin lahko določimo začetek obdobja brez zalege (tri tedne po datumu prve slane). Kljub temu da novembra nikakor še ne gori voda, pa je v letih, v katerih se razvije veliko število varoj, treba čim prej posredovati z oksalno kislino. Večina čebelarskih kolegov sicer do začetka septembra ni poročala o kakih posebnih težavah s 326 Slovenski čebelar 10/2015 Letnik CXVII DELO ČEBELARJA tem zajedavcem, vendar so imele družine v začetku septembra (običajna proizvodna družina v 10-sa-tnem panju) od štiri do sedem satov zalege, to pa je nekoliko več kot običajno. Poleg tega je precejšen del družin do sredine septembra v gnezdu ne samo prenašal, temveč tudi vzdrževal približno 20-30 trotov. Morebitna presenečenja z varojami torej niso izključena! Spremljajmo naravni odpad varoj in preverjajmo napadenost čebel in zalege z varojami (štetje varoj na čebelah, v celicah zalege oz. preverjanje njihovega števila s sladkornim ali alkoholnim testom). Oktobra moramo biti pozorni še na pojav več dni trajajoče občutne otoplitve. Ob takšnem vremenu piha topel veter, ki prinaša tudi puščavski pesek, dnevne temperature pa se povzpnejo na približno 25 °C. Takšne vremenske razmere včasih povzročijo tudi precej večji obseg zalege. Večina čebel te generacije navadno ni sposobna prezimitve, v svojem razvoju od ličinke do odrasle čebele pojedo kar nekaj hrane, izčrpavajo (zimske!) čebele krmilke, hkrati pa omogočajo še dodatno generacijo varoj. Rezultat je, da čez nekaj časa pred panji pometamo cele kupe mrtvih čebel. Preverjanje količine zimske krme Opozoriti je treba še na preverjanje količine zimske zaloge. Glede na količino dodane sladkorne raztopine to seveda raje spremljamo in uravnavamo septembra, brez pogleda v panje pa žal ne gre. Na svoje lastne oči se moramo prepričati, kolikšen del dodanega sladkorja je uskladiščen v satih. Če je panjev več, izberemo nekaj povprečnih in nekaj takih, za katere menimo, da so slabši, in jih na hitro pregledamo. Pri nakladnih panjih lahko zalogo preverjamo tudi z dvigovanjem zadnjih delov panjev (težkanjem), seveda pa moramo za to imeti v rokah poseben občutek, da vemo, koliko dvigujemo. Če nakladni panji ne stojijo vodoravno, nas lahko občutek v roki tudi kar precej vara. Za zanesljive meritve uporabljamo pomožna dvigala s poteznimi tehtnicami. Kolikšna mora biti zaloga in kaj storiti, če je zaloga premajhna? Za večino Slovenije velja, da mora biti v klasičnem AŽ-panju od 10-15 kg zaloge, v nakla-dnem pa od 15-25 kg. Manjše družinice potrebujejo nekaj manjšo zalogo. Če ugotovimo, da je stanje občutno slabše, si ob letošnjem vremenu in cenah sladkorja lahko primažemo kakšno okoli ušes. Naslednji korak je sprehod do zaloge medenih oz. slad-korno-medenih satov in dodajanje teh satov (če so zamrznjeni, jih moramo v zaprtem prostoru najprej odtaliti in ogreti) ob ostalo zalogo ali ob gnezdo, če druge zaloge ni. Delamo hitro, ne puščamo vmesnih praznih satov - preostalo delo bodo ob toplih dnevih opravile čebele same. Če takšne zaloge nimamo, sicer še vedno obstaja (skrajna) možnost dokrmljenja. Gre za izjemno občutljiv postopek, ki se lahko hitro konča s propadom vseh čebeljih družin zaradi ropanja. Če se lotimo dokrmljenja (spomnimo se jeseni 2014), moramo najprej ugotoviti, v katerem delu panja so čebele oz. v katerem delu panja čebele ponoči, ko se temperatura zniža, oblikujejo gručo. Stik gruče s hrano/pitalnikom je prvi pogoj, da bo družina odvzemala raztopino. Količina dodane raztopine v razmerju 3 : 2 naj bo tolikšna, da jo družina porabi v eni noči. V takih primerih nam tako morda uspe dodati 2-3 kg k zimski zalogi. Ropanje čebel Vhodi v panje morajo biti zaradi preprečevanja ropa zoženi na eno čebelo. Dopoldne moramo obvezno spremljati odziv družin - če napadajo posamično družino, tako družino odpeljemo na drugo, nekoliko bolj osamljeno stojišče, ki je vsaj 3 km stran od čebelnjaka oz. stojišča, ali pa jo po postopkih, opisanih v septembrskih navodilih, združimo s katero od drugih družin. Zakaj toliko opozoril v zvezi z ropanjem? Gre za kombinacijo nekaterih prej omenjenih okoljskih dejavnikov in človeškega dejavnika - čebelarja. Razčlenimo to navedbo. V zadnjih petih letih je čebelarstvo v Sloveniji doživelo velik razcvet, saj se je čebelarskim vrstam pridružilo precej začetnikov, od katerih marsikdo zelo uspešno čebe-lari. Zaradi tega se je seveda povečalo število stojišč s čebelami, predvsem v večjih vaseh in manjših mestih, kjer je veliko posamičnih stanovanjskih hiš. Čebele so ponekod postavljene tudi na vsakih 100 m, to pa že ogroža uspešno zazimitev. Pri tem upoštevajmo, da trajanje čebelarskega staža ne sovpada nujno s kakovostjo čebelarjenja, saj obstajajo tudi večni začetniki (da ne bi kdo mislil, da kažem s prstom samo na čebelarje začetnike). V kozarec z mrežo dodamo 500 suhih čebel in dodamo sladkor v prahu. Po minuti stresanja varoje odpadejo, tako da jih lahko preštejemo ter matematično določimo odstotek napadenosti. Slovenski čebelar 10/2015 Letnik CXVII 327 DELO ČEBELARJA Izmed posebnih ukrepov naj omenim še pripravo na dvomatično čebelarjenje. Oktober in marec sta namreč tista meseca, v katerih čebele najbolje prenesejo vzpostavitev dvomatičnih sistemov (pred tem je nujno prebrati literaturo o tej tematiki!). Oktobra še lahko urejamo čebelnjake oz. nakla-dne panje na stojiščih, da čebel ne bomo vznemirjali v zimskih mesecih. Po čebelnjaku pospravimo in počistimo, če v njem skladiščimo satje, uredimo omare z njimi ter ga zaščitimo pred voščenim moljem (ocetna kislina, žveplanje, zamrzovanje) in glodavci. Hkrati izločimo neustrezno satje in se pripravimo na kuhanje voščin. Oktobra sklepamo tudi različne dogovore o prodaji čebeljih pridelkov in se s polnjenjem pripravimo na vrhunec prodaje pred novim letom, da ne bomo vsega počeli zadnji trenutek. Bodimo pozorni na to, da bomo pridelke polnili v ustrezno embalažo, in skrbimo za pravilno izpolnjene deklaracije, tako da bo- do te v skladu z zakonodajo in s smernicami dobrih higienskih navad v čebelarstvu. Drug pogled Oktobra 2014 me je poklical znanec, ki ga imam za dobrega čebelarja. Dolgo časa je krmil, še tisti mesec, saj v panjih ni in ni bilo zaloge. Vreme je bilo sicer lepo, dnevne temperature okoli 20, nočne pa okoli 5 °C. Ker ni imel polnega čebelnjaka, AŽ-panje pa brez vratc (samo s penasto gumo), so se pojavile težave. Čebele namreč čez noč niso porabile vse raztopine, zato so roparice dopoldne zavohale sladki plen ter se ob penasti gumi pregrizle do pitalnikov. Del stražark se je od žrel preusmeril k pitalnikom, zato obramba na žrelih ni bila dovolj močna in panji so začeli »padati« kot domine. Prvi dan jih je »padlo« osem, v naslednjih dveh dneh pa še preostalih 25. Previdno v oktobru! _l ZDRAVJE ČEBEL Veterinarski nasveti za oktober Mira Jenko Rogelj*, mira.jenkorogelj@vf.uni-lj.si Ta mesec je za preživetje neaktivnih mesecev že oblikovana zimska gruča čebel. Ob morebitnih donosih težko prebavljive mane v toplih jesenskih dneh naj čebelarji sledijo navodilom svetovalca za tehnologijo čebelarjenja. Neprimerna hrana je poglavitni vzrok pojava griže in hudih izbruhov nosemavosti med prezimovanjem. Smrtoglavec (Acherontia atropos) na obisku pri čebelah Iskanje preventivnih sredstev proti nosemavosti je odveč, dokler ne vemo, kaj je vzrok prebavnih težav čebel. Morebitna parazitna obolenja (navzočnost flagelarnih in amebnih povzročiteljev ter nosemavosti) bodo potrila oz. ovrgla laboratorijske preiskave vzorcev čebel. Za ugotovitev stanja v posameznih družinah je treba iz vsake družine posebej nabrati 20-30 najstarejših čebel ali svežih mrtvic oz. čebel z bolezenskimi znaki. Vzorec čebel moramo nujno * Mag., dr. vet. med., Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani, Nacionalni veterinarski inštitut, enota Kranj 328 shraniti v zračno embalažo, ga označiti s številko panja, Sl-številko stojišča in naslovom čebelarja ter ga takoj oddati v najbližji laboratorij VF, NVI. Če vzorca ne morete dostaviti v laboratorij, ga v zračni embalaži globoko zamrznite. Ob pričakovanih natančnejših informacijah glede zdravstvenega stanja čebeljih družin oz. ob pojavu kliničnih znakov kužnih bolezni čebel takoj pokličite na pomoč veterinarja VF, NVI. Oktobra usmerimo vso svojo pozornost v ugotavljanje števila naravno odmrlih varoj v vseh čebeljih družinah, saj se bomo na ta način izognili morebitnemu nepotrebnemu obremenjevanju družin z zdravili. Izvedbo zimskega zatiranja varoj priporočam v družinah, v katerih so v enem tednu naravno od- Buba smrtoglavca v zemlji Slovenski čebelar 10/2015 Letnik CXVII _£¡ ZDRAVJE ČEBEL padle več kot tri varoje, in to takoj, ko se izleže vsa zalega. Uspešnost zatiranja je odvisna od usposobljenosti čebelarja in ustrezne predhodne priprave družin s čiščenjem prizidkov in nadzidkov v panjih. Datum zatiranja izbiramo med izletnimi dnevi, ko sta čebelam omogočeni morebitno nujno iztrebljanje in zadovoljitev potrebe po vodi. Zdravila skupaj z vsemi potrebnimi navodili za uporabo lahko dobite pri veterinarski službi. Po zatiranju je nujna skrbna kontrola stojišča, med katero brez povzročanja hrupa in vznemirjanja čebel preverimo prehodnost panjskih žrel. Nekateri čebelarji imajo še nekaj dni po zatiranju težave s povečanim osipom čebel. Ta pojav je lahko posledica neposrednega vznemirjenja družine pred začetkom zdravljenja, prevelike obremenitve družine z varojami zaradi odlašanja zatiranja, predoziranja zdravila, neupoštevanja vremenskih razmer ... Obvezno preverjanje testnih vložkov na panjski podnici nam bo dalo nujno informacijo o številčnosti varoj na dolgoživih čebelah. Če odpadla varoja po predpisani kontroli še živi, uporabljeno zdravilo ni več dovolj učinkovito. O morebitnih sumih odpornosti varoj proti zdravilom takoj obvestite pristojnega veterinarja. Septembra je čebelarje, predvsem pa čebelje družine, vznemirilo nekaj pojavov množičnejšega vdora nočnih metuljev, imenovanih smrtoglavec Propoliziran skelet smrtoglavca na panjski podnici (Acherontia atropos). Metulj, podoben orjaški vešči, je znani škodljivec v čebelji družini, njegove razvojne oblike - bube pa najdemo v obdelani zemlji. Ob topli jeseni se vdori smrtoglavcev lahko nadaljujejo še oktobra. Po zaužitju odkritih medenih zalog v panju postanejo težki, izhod iz panja pa jim preprečijo tudi čebele. Te posrkajo in odstranijo mehke dele metulja, skelet pa obdelajo z zadelavino. Tako zgodaj spomladi najdemo na podnici panjev propo-lizirane skeletne ostanke smrtoglavcev. Ti škodljivci lahko zelo razburijo in dlje časa vznemirjajo čebelje družine. J Stanje malega panjskega hrošča v Italiji Iz Italije so lani poročali o prvem primeru pojava malega panjskega hrošča (Aethina tumida) v Ka-labriji. Gre za čebeljega parazita, ki je za območje Evrope eksotičen. Hrošč je endemičen v Južni Afriki, odkrili pa so ga tudi v ZDA, Kanadi in Egiptu. Italija od lani izvaja ukrepe, kot so uničenje panjev, nadzor nad premiki v okviru države, monitoring in dezinfekcijo (čebelnjakov, panjev, okolice). Kljub velikim naporom italijanskih čebelarjev, da bi iztrebili tega čebeljega parazita, jim to ni uspelo. Iz Italije namreč poročajo, da so v Kalabriji znova našli žarišče malega panjskega hrošča. Stanje si lahko ogledate na povezavi: www.izsvenezie.it/documenti/temi/api/ aethina-thumida/2015/situazione-epidemiologica/ figura-1-zona-protezione-calabria.pdf . Vlado Auguštin, svetovalec JSSČ Spoštovane kolegice čebelarke in kolegi čebelarji! Obveščamo Vas, da pri nas lahko kupite matični mleček odlične kakovosti, pridelan v Sloveniji, prav tako pa tudi cvetlični, gozdni in akacijev med v želeni količini ali pakiran v kozarce. Prodamo vrtljivo stojalo s šestimi posodami za točenje medu, v katere lahko natočite 6-krat po 60 kg medu. Vse posode so ogrevane s termostatom in iz nerjavečega materiala. Cena po dogovoru. Čebelarstvo PISLAK BALI Apače 303,2324 Lovrenc na Dravskem po||u 031/734 905* ¡nfo@cebelarstvo-pislak.si • www.cebelarstvo-pislak.si SLOVENSKi ČEBELAR 10/2015 LETNIK CXVII 329 ČEBELJE PASE Jeseni sadimo za več prihodnjih let Jožica Golob - Klančič*, trajnice@trajnice.com Ker trajnic seveda ne sadimo samo za eno leto, ni tako pomembno, v katerem letnem času jih sadimo. Vsekakor pa bo držalo: prej ko jih posadimo -prej bodo rasle! Seveda to velja le za trpežne sadike, ki med vzgojo niso bile pomehkužene s pretiranim gnojenjem, in zgolj za trpežne vrste in sorte. Takšne lahko sadimo še vso jesen, dokler zemlja ne začne zmrzovati. Jeseni že radi razmišljamo o pomladi in najbolj zgodaj spomladi cvetočih medovitih trajnicah. Takšne pogosto zacvetijo takoj potem, ko skopni sneg in ko zemlja sicer še ni primerna za saditve. Zato morajo biti te zasajene že veliko prej, da se dobro vra-stejo v zemljo, se razrastejo in že jeseni nastavijo cvetno popje, da bi lahko ob koncu zime s cvetjem razveselile čebelarja, čebelam pa ponudile prvi pe-lod in prvo medičino. Vrtnarji in čebelarji po večini delamo na dolgi rok, zato tudi o trajnih medovitih rastlinah razmišljamo s potrpežljivostjo. Sadimo jih za dolga leta, zato jim ne zamerimo, če prvo ali drugo leto po sajenju še ni pravega učinka. Pri drevesih celo leta in leta čakamo na bogato medenje, pri grmovnicah nekaj manj in pri trajnicah le kako leto ali morda dve ali tri. Tokrat bomo nekaj pozornosti namenili dvema trajnicama, ki zacvetita ob koncu zime in ki imata zelo dolgotrajno življenjsko dobo, glede vzdrževanja pa sta zelo nezahtevni. Bergenija (Bergenia cordifolia) je zelo stara trajnica, ki že od nekdaj raste po naših vrtovih in ima še vedno svojo vrednost. Zacveti takoj, ko se zrak ob koncu zime nekoliko otopli. Zato ji ponekod pravijo tudi velikonočnica. Ima veliko usnjato zimzeleno listje in rožnato cvetje. Lepo uspeva in bogato cveti tako na polnem soncu kot tudi v senci pod listopa-dnim drevjem, kjer ima pozimi in zgodaj spomladi veliko svetlobe. Raste tudi tam, kamor sonce nikoli ne posije, vendar tam ne cveti tako razkošno. Glede zemlje ni zahtevna. Prenaša tako težko kot tudi odcedno prst. Seveda je - kot tudi večina drugih trajnic - hvaležna, če jo enkrat na leto pognojimo s kompostom ali podobnim organskim gnojilom, saj bo tako imela več moči za cvetenje. V zelo pusti zemlji bolj životari in slabo cveti. Pa saj čebelarji niso ljudje, ki bi zanemarjali živa bitja! Zato bodo gotovo nekaj pozornosti namenili tudi skrbi za medovite rastline, tako da jim ne bo težko, če jih bodo enkrat na leto nahranili. Orientalski telohi zacvetijo ob koncu zime, ko paše za čebele še ni veliko in ko tudi naši vrtovi po večini še počivajo. Moderni vrtnarji so vzgojili več sort bergenije, tudi takšne z belim in rdečim cvetjem ter z barvitimi listi. Vendar te sorte po navadi zacvetijo precej pozneje, zato je za res zgodnjo čebeljo pašo najboljša prav osnovna vrsta - Bergenia cordifolia. Orientalski telohi (Helleborus orientalis hy.) zajemajo veliko skupino križancev, ki so vsi medo-viti in hkrati zelo zanimivi tudi za vse tiste, ki cenijo njihovo barvitost. Cvetijo namreč v številnih odtenkih rožnate, rdeče, vijolične, bele, rumene in zelene barve, številni pa imajo v cvetovih tudi najrazličnejše barvite vzorce. Orientalski telohi dobro uspevajo na sončni ali polsenčni legi. Za poln razvoj in bogato cvetenje si- Univ. dipl. inž. hortikulture in krajinske arhitekture Sadike trajnic, tudi bergenij, ki so gojene v lončkih v navadni vrtni prsti, lahko sadimo kadar koli, da le zemlja ni zmrznjena. Na gredi bodo hitro razvile korenine v globino in širino ter si poiskale hrano in vodo. Mraz jim pa tako ali tako ne pride do živega. 330 Slovenski čebelar 10/2015 Letnik CXVII ČEBELJE PAŠE cer potrebujejo nekaj let, potem pa lahko leta in leta ostanejo na stalnem rastišču. Zelo so hvaležni za organsko zastirko na koreninah, saj ta ohranja tla rahla in humusna, hkrati pa preprečuje izhlapevanje vode iz tal in skrbi, da se v poletni vročini tla ne pregrevajo. Idealna je zastirka iz odpadlega listja okoliških dreves in grmovnic. Za ta namen sicer lahko uporabimo tudi pokošeno travo ali zdrobljeno žitno slamo. Moderne grobe zastirke, kot so lubje in lesni sekan-ci, bi ovirali prodiranje novih listov in cvetnih popkov iz zemlje, zato za trajnice na splošno niso primerne in tudi za telohe ne. Orientalski telohi (za druge telohe to ne velja!) imajo usnjato zimzeleno listje, ki je po navadi ob kon- cu zime že precej utrujeno. Ko opazimo, da so začeli skozi zastirko prodirati cvetni popki, ga zato pri tleh porežemo. Tako bomo še bolj uživali v lepoti cvetja, saj se to ne bo skrivalo pod listjem, pa tudi čebele bodo imele lažji dostop do njega. Ko bo cvetje izgubilo barvo, bomo cvetna stebla porezali pri tleh in dali prostor na novo rastočemu listju. S tem bomo poskrbeli tudi za lep videz nasada in poseben užitek čebelarja, najprej ob pogledu na čebele v cvetih te-loha, potem pa še na urejen vrtni nasad trajnic. Poleg orientalskih telohov zelo zgodaj, že ob koncu zime, zacvetijo tudi še številni drugi telohi, tako tisti, ki rastejo pri nas v naravi, kot tudi tisti, ki jih zasajamo po vrtovih in na javnih zelenih površinah. J Izboljšajmo čebeljo pašo Franc Šivic, francs@silvaapis.si V predlogu programa ČZS za leto 2015 je med različnimi projekti tudi promocija sajenja medovi-tih rastlin, ki naj bi bila nadaljevanje lanske nadvse uspešne akcije »Od setve do žetve - kar sejemo, to žanjemo«. V letošnji projekt so se lahko vključili prav vsi čebelarji, ki imajo kaj zemlje, celo tisti, ki živijo v mestnih stanovanjih in vrtnarijo na svojih balkonih. Zato bomo skušali v našem glasilu opisati čim več zanimivih medovitih rastlin, da se bodo naši bralci lažje odločali za njihovo setev ali sajenje. Ob tem naj omenimo, da smo decembra 2014 na spletni strani ČZS objavili seznam z opisom medovitih rastlin: www.ohranimo-cebele.si/default.asp?sif_co=53. Ko izbiramo, katere enoletnice, trajnice, grmov-nice ali drevesne vrste bomo sejali ali sadili, moramo vedeti, kakšno zemljo potrebujejo, ali so senco- ali Križanec med vrbo ivo in beko (Salix smithiana) svetloljubne, ali prenesejo nizke temperature, kakšne so njihove zahteve po vlagi itd. Med njimi je veliko takšnih, ki niso koristne samo za čebele, ampak tudi za človeka, na primer zaradi plodov, prijetnega vonja, dragocenega lesa, ali pa so nam preprosto v okras. Nekdo se bo na primer odločil za trajnico, na kateri bodo njegove čebele nabirale medičino in cvetni prah, sam pa jo bo lahko uporabil še kot zelišče, dišavnico ali kot zdravilno rastlino. Naj naštejem samo nekaj takšnih trajnic: žajbelj, sivka, materina dušica, ameriški slamnik, šetraj, majaron, dobra misel, poprova meta in mehiški ožep. Zadnjemu, ki je pri nas manj znana trajnica, bom nekaj več besed namenil v nadaljevanju. Pri nekaterih drevesnih vrstah ima človek od njih kar trojno korist: cvetje ponuja pašo čebelam, plodovi so koristna hrana za človeka, les pa je dragocena surovina za lesno industrijo. Tudi pri tej skupini naj navedem dve vrsti: divja češnja in domači kostanj. V mojem nasadu divjih češenj v Šempasu je kar 15 takšnih dreves, ki rodijo skoraj tako debele plodove, kot jih imajo cepljene vrste, vendar so bolj aromatične in slajše. Pozimi iz plodov, ki smo jih shranjene v vrečke zamrznili, kuhamo odličen čaj, bogat z antioksidanti. Vrba iva (Salix caprea) je ena izmed tistih medovitih rastlin, ki čebelam spomladi prve postrežejo z medičino in cvetnim prahom, bogatim z beljakovinami, pa tudi s salicinom, surovino za izdelavo salicilne kisline, sorodnice protivnetnega zdravila, znanega pod imenom aspirin. Raste v obliki visokega grma, lahko pa jo vzgojimo tudi kot drevo. Pred mojim čebel- SLOVENSKi ČEBELAR 10/2015 LETNIK CXVII 331 ČEBELJE PAŠE Mehiški ožep (Agastache foeniculum) njakom v Šempasu je moška rastlina dosegla višino šest metrov. Ko je proti kocu februarja zacvetela, so se čebele pasle na njej od jutra do večera in šele hladen veter jih je pregnal v panje. Zanimivo je, da skoraj vse vrbe z izjemo ive brez težav razmnožujemo s potaknjenci. Na srečo pa obstaja križanec med vrbo ivo in beko (Salix viminalis) z latinskim imenom Salix smi-thiana, ki ima dolge poganjke. Ti zelo radi poženejo korenine, če jih potaknemo v dobro zemljo. Zanj se je pri nas in v germanskih državah prijelo ime Küblerje-va vrba. Naši čebelarji so jo radi zasajali zlasti po drugi svetovni vojni, zdaj pa je po krivici skoraj popolnoma pozabljena. V Nemčiji jo zlasti radi uporabljajo za prepletene žive meje, saj so te lepe na pogled in koristne za čebelarstvo, ker so spomladi dobesedno pokrite z debelimi mačicami. Zanje po navadi uporabljajo eno- letne kot prst debele poganjke, ki jih sadijo že ukoreninjene. V svojem nasadu medovitih rastlin imam dva moška primerka te vrbe: eden je v obliki grma, drugi pa je sedem metrov visoko drevo. Uporabljam ju predvsem za vegetativno razmnoževanje vrste. V minulem letu nas je v našem botaničnem vrtu v Šempasu od začetka julija do konca septembra s svojim lepim cvetjem in prijetnem vonjem po janežu razveseljevala zanimiva trajnica s slovenskim imenom mehiški ožep (Agastache foeniculum), ki je prej nismo poznali. Cvetje so od jutra do večera obiskovali čebele, čmrlji in metulji. Na to rastlino so me na svetovnem čebelarskem kongresu Apimondia 2013 v Kijevu opozorili ukrajinski čebelarski prijatelji. Tam jo namreč množično sadijo zaradi izboljšanja čebelje paše in kot zdravilno rastlino, nekaj semena pa so dali tudi meni. Spomladi sem ga posejal in vzgojil na tisoče sadik, vendar sem jih pozneje samo približno sto piki-ral v lončke ter jih potem posadil na stalno mesto na gredice. Ker je bila zemlja dobro pognojena s prepe-relim hlevskim gnojem, so razvejani grmički zrasli do približno 80 cm visoko in približno 40 cm v širino. Ce-vasti cvetovi vijoličaste barve so bili združeni v velika pokončna socvetja. Ko je avgusta s Trnovskega gozda nenadoma privršala močna burja, je polomila nekaj vej, na katerih je bilo preveč težkih socvetij. Ta trajnica je pravzaprav doma v Severni Ameriki, kjer raste po travnikih in njivah, zato me še danes čudi, zakaj je pri nas dobila ime mehiški ožep. V Mehiki raste namreč druga vrsta ožepa z latinskim imenom Agastache mexicana, ki se nekoliko razlikuje od opisane. Pred zimo sem porezal vse veje, da grmičkov ne bi izruvali zimski vetrovi, shranil pa sem tudi dovolj semena, če bi se spomladi morda odločil povečati nasad. _l Ajda pa znova cveti - na Morda ste tudi že sami opazili, da so se površine, posejane z ajdo, v zadnjem času občutno povečale? Cvetoča polja ajde, ki nas spominjajo na dobre stare čase in ajdove žgance, so letos obarvala slovensko krajino kot že dolgo ne. ČZS si že vrsto let prizadeva, da bi v skrbi za ohranjanje kranjske čebele povečali površine, zasejane z medovito ajdo. Pred dvema letoma smo zasnovali projekt »Od setve do žetve -kar sejemo, to žanjemo«, s katerim smo želeli spodbuditi setev medovite ajde in uživanje izdelkov iz ajde, pa tudi povečati prepoznavnost te poljščine. To je bila hkrati priložnost tako za kmete in čebelarje kot tudi za končne porabnike. ČZS je v sodelovanju s kmetijskimi šolami, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko zbornico Slovenije in Gospodarsko zbornico Slovenije naredila pomemben korak k povečanju prepoznavnosti ajde. Podatki Agencije 332 več kot 3000 hektarjih! RS za kmetijske trge in razvoj podeželja kažejo, da so se v minulih petih letih (2011-2015) v Sloveniji površine, posejane z ajdo, povečale skoraj za šestkrat. Leta 2011 je bilo z ajdo posejanih 533 ha površin, letos PavfliiiE, poiejan« i ¿jem, V h j L 2CUI do i 015 M LI K DH t Ht ■ 1 WJt ■ | mii ¿in aui JUH Vir: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja Slovenski čebelar 10/2015 Letnik CXVII že 3025 ha. V nadaljevanju si lahko ogledate podatke o posejanosti po letih in po regijah. ČZS je kot pobudnik in koordinator projekta »Od setve do žetve - kar seje-mo, to žanjemo« pomembno prispevala k povečanju sejanja ajde ter spodbudila sodelovanje med čebelarji in kmeti, posredno pa je vplivala tudi na pridelavo tako zaželene domače, slovenske ajde. Skupaj smo naredili pomemben korak k ohranjanju narave in čebel! Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka JSSČ ČEBELJE PASE Preglednica: Površine, posejane z ajdo, po regijah od l. 2011 do 2015 Regija 2011 2012 2013 2014 2015 Gorenjska 12,03 40,28 34,39 49,33 302,32 Goriška 0,28 1,26 1,02 2,16 6,20 Jugovzhodna Slovenija 66,36 68,86 70,20 78,44 153,60 Koroška 0,90 2,36 0,80 5,35 3,95 Obalno-kraška 0,75 0,60 1,43 2,37 1,85 Osrednjeslovenska 43,00 67,45 57,57 25,39 351,01 Podravska 72,88 140,52 159,60 224,13 488,98 Pomurska 258,44 364,64 297,98 451,91 1.546,29 Posavska 68,73 71,60 57,21 64,09 106,77 Primorsko-notranjska 0,62 1,37 5,05 4,43 11,09 Savinjska 9,04 7,05 12,32 13,96 49,09 Zasavska 0,00 0,25 0,42 1,79 3,69 SKUPAJ 533,03 766,24 697,99 923,35 3.024,84 Vir: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ZGODOVINA ČEBELARSTVA □n Zgodba o afrikaniziranih čebelah v Latinski Ameriki Simon Plestenjak, plesty@gmail.com (slovenska priredba: Anja Bunderla) Na meji med Brazilijo in Urugvajem čebelari-ta Gerson Fensterseifer Amauri, eden največjih pridelovalcev medu v Braziliji, in Aroni Sattler, profesor čebelarstva na Zvezni univerzi Rio Grande do Sul. Preverjata količino cvetnega prahu v panjih, sam pa ju pri tem zavzeto spremljam. Iščem namreč Apis mellifera carnica, vrsto čebel, ki je slovenskega izvora, tako kot sem tudi sam. V Braziliji želim najti njene sledi in dokazati, da je bila kranjska čebela v Južni Ameriki prva oziroma med prvimi. Zgodovina Čebelar opazuje panj afrikaniziranih čebel. Na sliki je v zaščitnih oblačilih, ki preprečujejo pike agresivnih vrst, naključno vzrejenih v Braziliji. čebelarstva v Braziliji je dramatična, saj jo lahko primerjamo kar s kolonizacijo države: staroselci so se srečali z Evropejci, pozneje pa so nanje zelo vplivali Afričani, vse do nastanka hibridnega tipa populacije. Torej zelo brazilskega. Čebelarstvo v Braziliji se ni začelo z jezuiti, kot so bili dolgo prepričani, saj so med brazilskih neželatih čebel {Trígona in Melipona) že pred prihodom prvih evropskih ladij pridobivali staroselski Indijanci. Ne-želate čebele proizvajajo med, nimajo pa žela in ne pičijo, zato ponujajo veliko možnosti za ljubiteljsko čebelarjenje - za številne nekakšno terapijo. »Kdor goji čebele, ne more biti zamorjen ali trmast,« pravi 75-le-tni gojitelj neželatih čebel Ari Eleuterio Cezimbra. Pridelava medu avtohtonih čebel tržno nikoli ni bila pomembna. Pri Evropejcih je to prebudilo željo, da s stare celine v Brazilijo prinesejo svoje vrste čebel. Leta 1839 je župnik Antonio Carneiro Aurelia-no iz Porta na Portugalskem v pristanišče v Rio de Janeiro pripeljal sto panjev. Njegov namen je bil pridobivati med in vosek za sveče, ki so jih uporabljali pri mašah na dvoru. Pozneje, med letoma 1853 in 1880, so nastale nove kolonije evropskih priseljencev, ki so se naselili v južnih regijah in Sao Paulu. S seboj so prinesli čebele nemškega {Apis mellifera Slovenski čebelar 10/2015 Letnik CXVII 333 ZGODOVINA ČEBELARSTVA V Zabreznici čebelar Brane Kozinc ne potrebuje zaščitne obleke, saj se v Sloveniji ukvarjajo s krotko kranjsko čebelo, Apis mellifero carnico, ki je bila kot ena izmed prvih evropskih vrst vnešena v Brazilijo. mellifera), italijanskega (Apis mellifera ligustica) in slovenskega izvora (Apis mellifera carnica). V uradnih dokumentih piše, da so bile prve nemške čebele, in prav to me je zmotilo. V 19. stoletju so bili namreč Slovenci mojstri v čebelarstvu, pionirji na področju izvoza čebel, zato menim, da slovenske (ali kranjske) v registrih ni zato, ker so bile slovenske čebele priznane kot nova podvrsta šele leta 1879. V zvezni državi Rio Grande do Sul so prvo čebelarsko dejavnost vzpostavili Nemci, npr. v kraju Rio Pardo, 145 kilometrov od Porto Alegra, sta bila začetnika čebelarstva Friderik Augosto Hanemann in Emilio Schenk. Hanemannova kmetija Abellina še vedno stoji, vendar se s čebelarstvom ne ukvarja več. Desetletja se je zdelo, da se je v Braziliji dodobra ustalil evropski način čebelarjenja in da se ne bo občutneje spreminjal, vendar se je tako zdelo le do dogodka, ki je popolnoma spremenil smer dogajanja. Leta 1950 je brazilska vlada strokovnjaku za genetiko Warwicku Estevamu Kerru naložila, da poveča pridelavo medu v državi. Kerr se je za izboljšanje donosa odločil vnesti genetski material. Zato je odpotoval v Afriko, kjer naj bi poiskal čebele vrste Apis mellifera scutellata, saj je bilo znano, da so te čebele produktivne in prilagodljive tropskemu podnebju, znano pa je bilo tudi, da so zelo agresivne. Leta 1956 je Kerr v Afriki zbral 170 matic, od teh pa jih je 49 prinesel v mesto v mesto Rio Claro v Sao Paulu. Da bi čim bolj uravnovesil produktivnost ter zagotovil preprosto gojenje in prilagajanje podnebju, je nameraval afriško čebelo križati z italijansko. Toda zgodila se je nesreča. Neki čebelar je odstranil matično rešetko, ki je preprečevala rojenje, in 26 čebeljih družin je pobegnilo v naravo. Tedaj so se afriške čebele začele križati z evropskimi, domače nežela-te pa so bile zaradi genetske nezmožnosti križanja iz tega izvzete. Na novo križane čebele so bile tako močne in hitre, da so samo v 20 letih zavzele celotno 334 Latinsko Ameriko - z izjemo Andov. Nastal je hibrid, imenovan »afrikanizirana čebela«. Agresivnih čebel so se vsi bali, čebelarji pa niso vedeli, kako ravnati z njimi. Veliko čebelarjev je obupalo in se odpovedalo svojemu poklicu. Še huje, zgodilo se je več nesreč, ki so se končale tudi s smrtjo ljudi, televizijske oddaje in časopisi pa so poročali o senzacionalnih zgodbah o smrtonosnih rojih. Brazilija je postala dežela »ubijalskih čebel«. Čebelar Gerson Amauri Fensterseifer je na svoji koži občutil, kako težko je vzrejati te čebele. Avgusta 1967 je odmrla ena družina njegovih evropskih čebel. Takrat panja ni takoj odstranil, saj si ni mislil, da ga bodo zasedle afrikanizirane čebele. Ko se je Fensterseifer dan pozneje približal panju, je doživel presenečenje, ki se ga natanko spominja še po 40 letih. Tisto jutro je bil oblečen v lahka oblačila in nosil je le rokavice - obleko, ki jo je uporabljal pri čebelarjenju z evropskimi čebelami. Ko se je približal panju, je dobil več kot 150 pikov. Ta izkušnja je poleg velikih bolečin odprla tudi vprašanje, kako ravnati s temi čebelami. Čebelarji so nato razvili poseben kadilnik. Izboljšali so tudi obleke, s katerimi naj bi zmanjšali možnost pikov in se s tem hkrati izognili sproščanju alarmnega feromona, tj. vonja, ki preostanek družine poziva k napadu. Opazili so tudi, da je bolje, če vsak panj stoji na samem in ne skupaj kot pri evropskih čebelah. Zaradi lažjega čebelarjenja je bilo nujno, da čebelje družine ostanejo ločene in daleč od poseljenih območij. Po uvedbi teh ukrepov je čebelarstvo v Braziliji znova zaživelo. Številne raziskovalne skupine so to državo uvrstile na svetovni zemljevid tehnološkega razvoja dejavnosti. Največji raziskovalni center, ki Od leta 1957, ko se je v Braziliji zgodila nesreča z izpustitvijo afriških čebel, se je njihovo število iz leta v leto povečevalo, tako da so začele nastajati vrste, ki so se iz južne Argentine razširile v Teksas v Združenih državah Amerike. Zdaj v naravi ni več mogoče najti evropskih čebel. V Braziliji sicer obstajajo čebele z manjšimi vedenjskimi spremembami, vendar jih še ni mogoče označiti za nove podvrste. Slovenski čebelar 10/2015 Letnik CXVII ZGODOVINA ČEBELARSTVA ga je ustanovil Warwick Estevan Kerr, deluje v okviru Univerze v Sao Paulu v mestu Ribeiräo Preto. »Afri-kanizirane« čebele so za zdaj še t. i. divja populacija čebel. Med tistimi, ki živijo prosto v naravi, in tistimi, ki živijo v čebelarjevih panjih, ni nikakršne razlike, pojasnjuje David De Jong, nizozemski genetik in eden od Kerrovih naslednikov, sicer tudi član raziskovalne skupine. Zato čebelarjem v Braziliji ni treba kupovati čebel. Zadošča en prazen panj in čebele se bodo vanj naselile same. Najpomembnejša prednost hibridnih čebel je povečanje pridelave medu. Povpraševanje je bilo večje od ponudbe do sredine šestdesetih let, zato so bili zelo pogosti ponaredki medu. Kdor je znal že takrat delati s hibridnimi čebelami, je imel dober posel. »V prvih letih sem zaslužil zelo veliko,« se spominja 84-letni Ascindino Curtinaz, eden prvih, ki je obvladal čebelarjenje z afrikaniziranimi čebelami. Brazilska pridelava medu je zdaj desetkrat večja kot pred prihodom afriških čebel: od vsake družine pridobijo od 35 do 50 kg medu oz. povprečno 40 tisoč ton na leto. Te številke pa lahko hitro spremenijo vremenske spremembe. Gerson Fensterseifer je povedal, da je leta 2014 pridelal zelo malo medu, še leta 2013 pa ga je pridelal 30 ton. »Delamo z naravo, in to je del posla,« pravi. V Santa Catarini je podobno škodo povzročil mraz. Tudi sadno drevje, kot so jablane in hruške, je bilo oslabljeno. Na severovzhodu so zaradi dve leti trajajoče suše opustili do 60 odstotkov panjev. Druga grožnja je monokulturna širitev soje. Ta pridelek ne zahteva opraševanja, zahteva pa veliko količino kemičnih snovi. Čebelarji z juga države zato svoje čebelje družine raje nameščajo okoli evkaliptu-sovih gozdov, saj je zaradi boljših razmer v njih boljši tudi med. Kljub vsem kemičnim sredstvom pa afrika-nizirane čebele v Braziliji niso ogrožene. In kaj je ostalo od Apis mellifera carnica, čebele, ki jo raziskujem in ki izvira iz Slovenije? Na potovanju V državi prevladujejo afrikanizirane čebele. So odporne na bolezni, zaradi njih ni potrebe po uporabi antibiotikov in akaricidov. Brazilija je ena redkih držav na svetu, kjer je med 100% sonaraven. Gerson Amauri Fensterseifer (levo) in Aroni Sattler pregledujeta panje, postavljene na državno mejo z Urugvajem. Poleg medu so pomembni pridelki še cvetni prah, čebelji vosek in propolis. Drugi vir dohodka čebelarjev je pristojbina, ki jo kmetje plačajo čebelarjem za opraševanje njihovih poljščin. Brazilski proizvajalci so morali razviti drugačne kadilnike, da se čebelarji lahko ukvarjajo z afrikaniziranimi čebelami in s pridelavo medu. po državi sem našel sledi slovenskih čebel, ki so jih čebelarji še pred štirimi leti gojili v nadzorovanih okoljih. To ni lahka naloga. Čebelarji morajo matice redno uvažati iz Evrope, prav tako pa morajo biti usposobljeni za umetno osemenjevanje. Poleg tega morajo za to pridobiti tudi dovoljenje ministrstva za kmetijstvo, ki dovoljuje uvoz matic le pod strogo kontrolo. Prav tako skoraj ni verjetno, da bi kdo želel imeti genetski material, ki je drugačen od afrikaniziranih čebel, ki so tukaj že 40 let. »Naš položaj je zdaj dober, saj imamo čebelo, ki je odporna proti boleznim, hkrati pa je tudi izjemno medonosna,« pravi profesor Aroni Sattler. Po drugi strani pa je Sattler navdušen tudi nad uvozom čebel iz Slovenije, saj želi znanstveno primerjati genetski sliki obeh vrst. Na podlagi biotehnologije želi pojasniti vzroke odmiranja nekaterih družin v Braziliji. To bi povzročilo nov val priseljevanja - podoben priseljevanju, ki vsake toliko časa napolni državo z ljudmi iz daljnih dežel. J Vir: povzeto iz National Geographic Brasil, 1. 11. 2013 / 164. Čebelarska tehtnica »spremljanje donosa pravočasno ukrepanje ob rojenj j pravilno krmljenje za vse vrste panje v 041/8 44-4 O 2 w uv v/h j j i rj j 'j y ,'j y J /1 ji.i k j ji SLOVENSKi ČEBELAR 10/2015 LETNIK CXVII 335 ZGODOVINA ČEBELARSTVA V spomin Ivanki Polanec (1929-2015) Na pokopališču v Logatcu smo se 2. avgusta 2015 poslovili od Ivanke Polanec. Naša Ivanka, kot smo jo čebelarji radi imenovali, je bila rojena na manjši kmetiji v Dolnjem Logatcu. Svoja mlada leta je preživela prav tam, izučila se je za šiviljo, z njej lastno vztrajnostjo pa je v tistih težkih časih končala tudi srednjo šolo. Leta 1952 se je poročila in se skupaj z možem zaradi njegove službe odpravila v Srbijo, kjer je rodila hčer Majo, že leta 1957 pa se je z družino za stalno preselila v Ljubljano. Svojo novinarsko pot na Radiu Slovenija je kot voditeljica oddaje Kmetijski nasveti začela leta 1986. Oddajo je oblikovala tako, da so v njej kot sogovorci sodelovali poljedelci, živinorejci, sadjarji, vinogradniki, cvetličarji, zelenjadarji in na njeno veliko veselje tudi čebelarji. Zaradi takega načina dela in praktičnih nasvetov so postali Kmetijski nasveti med poslušalci zelo priljubljeni, njena prijetna povezovanja pa so za številne postala razpoznavni znak oddaje. Ivanka Polanec je oddajo Kmetijski nasveti, ki jo je vodila polnih 24 let, z njej lastnim žarom obogatila z življenjsko obliko in vsebino. Obiskovala je številne naše čebelarje in jih vabila k sodelovanju. S tem je kot prva voditeljica kmetijske oddaje začela slovenski javnosti neutrudno predstavljati pomembnost čebel in čebelarjenja ter pripomogla k temu, da je zdaj čebelarjenje pri nas znana in cenjena kmetijska Ivanka Polanec (1929-2015) ob prejetju odličja Antona Janše I. stopnje leta 2009 dejavnost in da smo čebelarji lahko ponosni na svoje delo. Sama je pogosto poudarjala, da je treba o čebelarjenju govoriti pošteno in večkrat, čebelarji pa smo jo imeli preprosto radi. Bila je častna članica Čebelarskega društva Mengeš, leta 2009 pa ji je Čebelarska zveza Slovenije za njene zasluge podelila najvišje čebelarsko odličje Antona Janše I. stopnje. Zadnji kmetijski nasvet na Radiu Slovenija je pripravila 8. decembra 2009, pozna leta svojega življenja pa je preživela v Domu Marte in Marije v njenem Dolnjem Logatcu, kjer je z veseljem sprejemala obiske čebelarskih prijateljev. Draga Ivanka, hvaležni smo ti za vse in v miru počivaj. Anton Tomec, tajnik ČD Mengeš in ČZS Vabilo k sodelovanju pri nastajanju monografije o zgodovini organiziranosti slovenskih čebelarjev Na predlog Andreja Severja je občni zbor ČZS 6. aprila 2013 sprejel sklep, da ČZS ob pomoči čebelarskih društev ter donatorjev in sponzorjev založi monografijo o slovenskih čebelarskih praporih, ki bo namenjena zlasti kot promocijsko-protokolarno darilo ČZS. Pozneje smo sprejeli odločitev, da bo monografija o zgodovini organiziranosti slovenskih čebelarjev na dveh straneh formata A4 obsegala podatke o posameznem čebelarskem društvu, in sicer: • ime društva, letnico ustanovitve društva, letnico razvitja čebelarskega prapora, • kakovostno obojestransko fotografijo vsakega društvenega čebelarskega prapora in • kratek opis simbolov na posameznem čebelarskem praporu. Gre za zelo zahtevno nalogo, saj moramo pridobiti in urediti verodostojne podatke o zgodovini vsakega čebelarskega društva, za kar je potrebno dobro poznavanje zgodovine in virov, vsebino monografije pa je mo- goče pripraviti le v tesnem sodelovanju s čebelarskimi društvi. Ker vemo, da je med slovenskimi čebelarji in ljubitelji čebel veliko usposobljenih ljudi, ki bi nam znali in hoteli pomagati pri izvedbi te naloge, vas vabimo, da nam svojo pripravljenost za sodelovanje do 15. novembra 2015 sporočite na e-naslov: anton.tomec@czs.si. Anton Tomec, tajnik ČZS DOLINŠEK MARJAN S.P.. IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME. MD OPREMA S^J f Glaiel ¡7 CV J^m^ 1411 Izlake f ^^ mobi: 041 SSS313 po \ tel.: OS S73 iS 36 B-malt:doltnsak,n}BijBn1§gn>alt.cQni Pri nas Izdolajemo dve velikosti ometalnlkov In sončnfl tnpUnike iz n^rjevn* pločevine pv ugodnih cenah. 336 Slovenski čebelar 10/2015 Letnik CXVII Varoza, naša večna skrb Po televiziji in v časopisih smo sredi julija slišali in brali, da so kriminalisti opravili hišno preiskavo pri vrhniškem čebelarju Marku Debevcu, lastniku podjetja Apis M&D. Zasegli so približno 100 litrov različnih kemikalij, analiza katerih je pokazala, da med drugim vsebujejo alkaloid rotenon, ki ga povezujejo z nastankom parkinsonove bolezni in katerega uporaba je v Evropski uniji prepovedana. Kemikalije so bile uporabljene za pripravo tako imenovanih Debev-čevih paličic, ki so jih številni čebelarji uporabljali za zatiranje varoj, ob tem pa so pri delu z njimi ogrožali tudi svoje zdravje. Epilog bodo podale odgovorne strokovne službe. Ko se je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja tudi pri nas pojavila zajedavska bolezen varoza, se je začelo mrzlično iskanje sredstev, s katerimi bi jo obdržali na vajetih. Učinkovita so se pokazala različna kemična in tudi povsem naravna sredstva, kot so nekatere organske kisline, ki jih v sledeh vsebuje tudi med. V ČD Kranjska Gora smo za zatiranje varoj že skoraj pred dvajsetimi leti začeli uporabljati mravljinč-no kislino, pozneje pa za zimsko zatiranje varoj še oksalno kislino. Naše načelo je bilo, da je treba kljub občasno slabšim rezultatom zatiranje nadaljevati z istim sredstvom, saj je le tako mogoče odpraviti morebitne težave. Menjavanje enega sredstva z drugim, ki naj bi bilo po priporočilih prijateljev čebelarjev domnevno učinkovitejše, človeka samo zbega, tako da na koncu ne ve, kje ga je polomil. Čebele pa umirajo. V našem ČD varoje že šestnajsto leto zatiramo z mravljinčno kislino, in to ves čas po enakem postopku. Uporabljamo tako hlapilnike kot tudi tako imenovano šok metodo. Poglavitna je stalna kontrola števila odpadlih varoj po vsakem posegu, saj le tako lahko ocenimo, koliko zajedavcev je še ostalo v družini, tako da postopek po potrebi ponovimo. Izkušnja nas je naučila, da je treba imeti testne vložke v vseh družinah. Zelo pomembno je, da smo postopke zatiranja varoj z mravljinčno kislino izpopolnili tako za nakladne kot za AŽ-panje. Sam način dela je bil čebelarjem večkrat predstavljen, tudi v knjigi »Varo-ja, čebela, čebelar« (2007), ki smo jo prejeli vsi člani društev v okviru ČZS. Zatrdim lahko, da čebelar, ki se drži danih navodil o zatiranju varoj, nima nikakršnih zimskih izgub in da pridela neoporečen med. Zelo pa me bega odnos čebelarske javnosti do naših naporov pri uvajanju naravnih sredstev za zatiranje varoj, to je organskih kislin. Ko smo pred 16 leti v našem društvu pripravili delavnice o uporabi mra-vljinčne kisline, se jih je udeležilo kar precejšnje število čebelarjev in veterinarjev. Ob tej priložnosti so svojo navzočnost potrdili tudi s podpisi, te pa smo ODMEVI - in etika objavili v lani izdani brošuri ob 15-letnici sonaravne-ga zatiranja varoj v našem društvu in je bila predstavljena tudi v našem glasilu (št. 12, december 2014, str. 409). Potem pa je zanimanje za uporabo kisline vse bolj usihalo, tako da nam je na koncu ostala zvesta bolj ali manj samo še naša veterinarka. Na čebelarskem trgu so se začela pojavljati različna kemična sredstva: iz Francije je izviral klartan za pripravo paličic z učinkovino fluvalinat, iz Italije je po skrivnih poteh prihajal kumafos ... Več ko je bilo teh sredstev, bolj se je krepil odpor do nas »mravljinčarjev«, ki se ubadamo s štetjem varoj. Ni ostalo samo pri posmehovanju, kajti tudi sam sem na sestanku upravnega odbora ČZS doživel celo javne žalitve na ta račun. Najglasnejši in najbolj napadalni so bili tisti, za katere se je izkazalo, da so čebelarjem pod mizo prodajali različna sredstva za zatiranje varoj. Šlo je, preprosto, za zaslužek na račun številnih čebelarjev, ki si niso znali pomagati sami in so verjeli tistim, ki so »najbolje« vedeli, kako je treba streči stvarem. In številni so bili zavedeni. Bega me tudi odpor večine veterinarjev, ki delajo v čebelarstvu, do uporabe mravljinčne kisline. Najpogostejša ugovora sta, da ni dovolj učinkovita ter da je delo z njo zamudno in nevarno. Pa morda vsega skupaj niso pogledali dovolj natančno: v našem ČD dokazujemo, da je dovolj učinkovita, uporaba šok metode pri AŽ-panjih pa je daleč hitrejša kot dodajanje zdravil, saj je treba pri tem odpirati okenca panjev. Pred nevarnostjo se moramo pač zavarovati in obleči tako, da kislina po nesreči ne pride v stik s kožo. Ne nazadnje je nevarna tudi vrela voda, zato poskrbimo, da se ne polijemo z njo. Najnovejša dogajanja v zvezi s sredstvi za zatiranje varoj pa je treba pogledati še z druge strani. V naši družbi veliko govorimo o morali in etičnih normah, te pa naj bi veljale tudi v čebelarstvu. Skrajno nemoralno in neetično je, da nekateri zaradi zaslužka ogrožajo ljudi okoli sebe in čebelje pridelke, za katere se vsi trudimo, da ne bi vsebovali ostankov sredstev za zatiranje varoj. In ne nazadnje, tudi to je treba povedati na glas, so skupaj z nami polnopravni člani iste organizacije. Pred nedavnim sem v SČ zastavil vprašanje, kako je s čebelarskim kodeksom, ki ga je upravni odbor ČZS sprejel že leta 2005, a vse do zdaj ni bil ustrezno objavljen, zaradi česar je torej neveljaven. Prav kodeksi namreč uveljavljajo etične norme, ki naj bi veljale na določnih področjih delovanja, med nami pa ni videti prave volje, da bi končno dobili veljaven čebelarski kodeks. Janez Gregori, predsednik ČD Kranjska Gora Slovenski čebelar 10/2015 Letnik CXVII 337 APITERAPIJA Čebelarstvo v Varstveno-delovnem centru Črnomelj Varstveno delovni center (VDC) Črnomelj je javni socialno-varstveni zavod, ki na območju Bele krajine izvaja storitve varstva, vodenja in zaposlitve pod posebnimi pogoji ter institucionalno varstvo za osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Poleg izvajanja teh storitev skrbimo tudi za vključevanje omenjenih oseb v različne vsakodnevne dejavnosti, ki jim omogočajo čim kakovostnejše vključevanje v ožje in širše okolje. Prav zato nam je ČD Črnomelj leta 2012 predstavilo svojo zamisel o organiziranju čebelarskega krožka za naše varovance. Idejo smo podprli in skupaj s ČD Črnomelj začeli pripravljati vse potrebno. Poskrbeti je bilo treba za čebelnjak, čebelje družine in vso opremo. Pri nakupu so nam finančno pomagale vse tri belokranjske občine - Semič, Metlika in Črnomelj. Prizadevni člani ČD Črnomelj pa so nam pomagali pri zagotovitvi čebeljih družin, pri sajenju medovitih rastlin in postavitvi čebelnjaka. Tega smo v okviru Dneva odprtih vrat VDC Črnomelj slovesno odprli aprila leta 2012. Kmalu potem smo začeli tako teoretično kot praktično usposabljati člane našega čebelarskega krožka. Srečujejo se enkrat na teden, in to ob petkih. Kadar je delo v čebelnjaku nujno, se srečujejo tudi večkrat na teden, vedno pod zanesljivim vodstvom mentorja g. Dušana Milinkoviča, sicer predsednika ČD Črnomelj. Čebelarstvo smo začeli vključevati tudi v druge dejavnosti, kot so likovni, hortikulturni in gospodinjski krožek. Po treh letih obstoja krožka smo spoznali, da je čebelarstvo lahko odlična poslovna priložnost za našo zaposlitveno dejavnost, npr. za prodajo čebelarskih izdelkov, izdelavo ali prodajo satnikov ali za vzgojo in prodajo sadik medovitih rastlin. To so vsekakor naši načrti za naprej. Da bi te možnosti predstavili tudi drugim, smo 26. maja letos v prostorih VDC Črnomelj skupaj s ČZS pripravili čebelarski dogodek. Za vse VDC-je v Sloveniji smo namreč prikazali dobro čebelarsko prakso pri delu z ljudmi, predvsem z osebami z motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Udeležence srečanja je najprej pozdravil tajnik ČZS Anton To-mec, sledila pa je kratka kulturna točka z naslovom Ciciban in čebela, ki so jo izvedli varovanci VDC Črnomelj. Ponazoritev pesmi našega rojaka Otona Zupančiča, povezana z resnicami o čebelah, je navdušila občinstvo. Potem so bile na vrsti različne predstavitve. Predstavnik ČZS g. Vlado Auguštin je predstavil delovanje ČZ Bele krajine in dejavnosti JSSČ na področju usposabljanja čebelarjev. Primer dobre čebelarske prakse, ki v okviru zelenega programa poteka v Centru za delo, varstvo in usposabljanje Dolfke Boštjančič Draga, sta predstavila ga. Irena Borštnik in njihov učitelj čebelarjenja g. Zvone Konstantinovič. Primer dobre prakse Garibaldi iz Italije je nazorno prikazal g. Franc Ši-vic. Člani čebelarskega krožka VDC Črnomelj so kot zadnji predstavili še naš primer dobre prakse, ki temelji na tesni povezanosti s čebelarji iz lokalnega okolja. Na koncu so člani čebelarskega krožka še praktično prikazali delo ob čebelnjaku. Namen srečanja je bil torej seznaniti širšo javnost in predstavnike različnih VDC iz Slovenije, da je ena izmed možnosti zaposlitvenih ali prostoča-snih dejavnosti za varovance lahko tudi čebelarska dejavnost, s katero imamo v VDC Črnomelj odlične izkušnje. Med druženjem po srečanju so se stkale različne vezi, ki bodo v prihodnosti gotovo pripomogle k novim projektom na področju čebelarjenja in dela z ljudmi tudi v drugih ustanovah in zavodih po Sloveniji. Torej je bil namen našega srečanja vsekakor dosežen. Zdenka Vrlinič, direktorica VDC Črnomelj 338 Slovenski čebelar 10/2015 Letnik CXVII JEZIKOVNI KOTIČEK Preskuševalec medu, vprašljivo poimenovanje! Pod naslovom Program izobraževanja presku-ševalcev medu v letu 2015 je bilo v aprilski številki SČ objavljeno vabilo čebelarjem, ki se želijo usposobiti za ugotavljanje vrst in senzoričnih značilnosti medu. V sestavku, obsegajočem pol strani, je velika terminološko pestrost, pa tudi zmeda. Kar sedemkrat je zapisana besedna zveza preskuševalec medu oziroma senzorični preskuševalec medu, celo kot uradno poimenovanje za osebo, ki je uspešno opravila tak seminar, nekajkrat tudi senzorična analiza in senzorično ocenjevanje medu, enkrat samkrat pa so navedeni pokuševalci medu, torej izraz, ki je v tem kontekstu pomensko zares ustrezen in tudi sicer v rabi dovolj pogost, da bi ga kazalo uporabljati. Povsem napačen je v navedenem sestavku največkrat zapisan preskuševalec, ki je po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) manj primerna, redkeje rabljena različica besede preizkuševalec. Ta se v slovenski knjižnojezikovni rabi uporablja kot poimenovanje za človeka, ki kaj preizkuša, predvsem na tehničnem področju, npr. preizkuševalci kablov, topilci in preizkuševalci zlata ipd. Iz iste poimeno-valne pomenske podstave imamo v SSKJ še zglede preizkušnja avtomobilov, preizkušnja škropiva, pa tehnično preizkušanje oddajnika ipd. (vedno po- leg preiz- lahko tudi pres-). Za ugotavljanje okusa, arome in drugih senzoričnih značilnosti živila ali pijače pa je v splošni rabi poimenovanje pokuševa-lec, pomensko ustrezni pa so še redkeje rabljeni poskuševalec, poizkuševalec, tudi okuševalec ter iz latinščine prevzeti degustator, bolj opisno pa še sen-zorični ocenjevalec. Iz navedenega torej izhaja, da za namen, za kakršnega je v aprilski številki SČ uporabljen preskuševalec, ta ni samo neprimeren, ampak povsem napačen. Ne gre za preizkušanje, za preizkuse ali poskuse oziroma za eksperimente ali eksperimentiranje, temveč za okušanje, pokušanje, pokušine, za poskušanje (hrane, pijače) oziroma za degustira-nje ali degustacije, vse to pa seveda nima prav nič skupnega z eksperimenti ali eksperimentiranjem, kar dejansko pomenita glagol preskušati in glagolnik preskušanje. Kot da naj udeleženci »programa izobraževanja preskuševalcev medu« postanejo strokovnjaki za opravljanje eksperimentov ali poskusov z medom. Da to nikakor ni namen v SČ propagiranega seminarja na Biotehniški fakulteti UL, ne more biti nobenega dvoma, zato je napačno uporabljene strokovne izraze vsekakor treba zamenjati s pravilnimi. Dr. Viktor Majdič PREDSTAVITEV ČEBELARJA Obisk pri starosti čebelarjev g. Francu Krevlju Avgusta letos je čebelar Franc Krevelj, član ČD Dravograd, slavil svojo 94-letnico, zato smo ga na njegovem domu obiskali podpredsednik ČZS Franc Šmerc, predsednik ČD Dravograd Miran Kadiš in tajnik ČZS Anton Tomec. Slavljenec je bil rojen v številni kmečki družini v Brestanici, kjer po njegovih besedah v njegovih mladih letih ni bilo veliko čebelarjev. Izučil se je za sedlarja in tapetnika ter med drugo svetovno vojno s trebuhom za kruhom prišel v Dravograd, kjer se je kmalu seznanil s tamkajšnjimi čebelarji. Po vojni je bil nekaj let obrtnik, pozneje pa dolga leta uspešen direktor podjetja. Čebelariti je začel okoli leta 1950. Gospod Krevelj je bistrega in prodornega duha. V prijetnem pogovoru je povedal, da ga je za čebelarjenje navdušil svak Bruno Krištof, ter dodal, da ne more biti brez čebel in da jih vsak dan opazuje v čebelnjaku, postavljenem v svojem zgledno urejenem velikem sadnem vrtu. Poudaril je, da je le redkokdaj izgubil kako čebeljo družino. Ko smo si ogledali če- •** £ j; ' t : ¿^JbJg S:-'« belnjak, smo se tudi sami prepričali, da je čebelar z dušo in srcem, pri čebelarjenju pa se ravna po sodobnih spoznanjih. Ob svojih letih še vedno skrbi za sedem čebeljih družin v 10-satnih AŽ-panjih ter za dve v 5-satnih AŽ-prašilčkih. Ob našem obisku smo se srečali tudi z njegovim sinom in snaho ter dveletnim pravnukom Erikom, ki je pradedku zatrdil, da bo postal čebelar. Vsem se zahvaljujemo za gostoljubje. Ob koncu obiska smo ga povprašali še o njegovih čebelarskih izkušnjah in SLOVENSKi ČEBELAR 10/2015 LETNIK CXVII 339 PREDSTAVITEV ČEBELARJA napotkih. Preprosto je odgovoril: »Kdor ima čebe- pameten.« Franc Krevelj, bodite zdravi in še dolgo le, naj jih ima rad« ter »Pri čebelah nisi nikoli dovolj čebelarite! Anton Tomec, tajnik ČZS Zahvala ČZS Spoštovani, še danes ne dojamem vsega, kar se je v moji hiški v Dravogradu dogajalo 19. avgusta tega leta, to je na moj rojstni dan. Obiskala me je skupinica čebelarjev iz ČZS in ČD Dravograd in skupaj smo v prijetnem vzdušju obudili spomine na začetek mojega čebelarjenja pred mnogimi leti. Moj besedni zaklad je preskromen, da bi zapisal vse, kar sem doživljal tega dne, izrekam pa zahvalo za nepričakovano pozornost, ki ste mi jo s svojim obiskom izkazali. Verjemite mi, v besedici HVALA je v polni meri zajeta moja maksimalna hvaležnost, ki mi bo pomagala preživeti kljub nedavni izgubi moje žene, še nekaj dni ob mojih čebelah. Naj zaključim zahvalo z besedicama: Naj medi! Franjo Krevelj OBLETNICE 60-letnica Obalnega čebelarskega društva Koper Obalno čebelarsko društvo Koper letos praznuje 60-letnico svojega delovanja. V počastitev tega jubileja smo 20. junija 2015 organizirali srečanje če- belarjev v Trebešah pri Kopru. Poleg številnih članov našega društva so se srečanja udeležili tudi predstavnik ČZS g. Aleš Rodman, podžupan Mestne občine Koper g. Peter Bolčič skupaj s predstavnico občine go. Barbaro Strmole, predsednik ČD Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice g. Jugoslav Logar, predsednik Slovenskega čebelarskega društva iz Italije g. Daniel Novak in predstavniki ČD Buje. O dogodku sta poročala tudi RTV Koper Capodistria in Radio Koper Capodistria. Vsem udeležencem srečanja se zahvaljujemo za dobro voljo, s katero ste nam pomagali sooblikovati nepozaben praznik! Upravni odbor Obalnega čebelarskega društva Koper ČEBELARSKI TURIZEM Strokovna ekskurzija ČD Domžale Kot vsako leto v septembru smo se člani ČD Domžale tudi letos odpravili na strokovno ekskurzijo, tokrat v Belo krajino. Najprej smo si v bližini Čr-mošnjic, sredi kočevskih gozdov, ogledali vzrejališče rodovniških matic, katerega posebnost so močne kovinske kletke, ki plemenilčke varujejo pred medvedi, trotarji pa so postavljeni kar na balkonu v prvem nadstropju brunarice. Ogled je vodil čebelar Jože Sever iz Semiča, znan po pridelavi sortnih vrst medu in vrhunskih medenih pijač. Po predstavitvi in izmenjavi izkušenj je sledil ogled Čebelarstva Sever v Semiču. Zanimiva je bila pokušina šestih vrst medu in medenega likerja, veliko pa smo izvedeli tudi o izdelavi medenih pijač. Nato nas je pot vodila v Krupo, kjer smo si ogledali izvir reke Krupe in tipično belokranjsko hišo. Predsednik našega društva Bine Kla- dnik je poskrbel za brezhibno organizacijo, pa tudi za zabavo. Čeprav nas je sem ter tja lovil dež, smo se vrnili zadovoljni, saj smo izvedeli marsikaj novega in imeli priložnost izmenjati naše čebelarske izkušnje. Elena Skok 340 Slovenski čebelar 10/2015 Letnik CXVII DOGODKI IN OBVESTILA Pomoč pri razvoju čebelarstva na Madagaskarju O čebelarstvu in poskusom njegovega razvoja na Madagaskarju smo že pisali v SČ, št. 10, oktober 2014, str. 318. Septembra letos pa se je v Sloveniji oglasil slovenski misijonar na Madagaskarju g. Tone Kerin iz reda lazaristov, ki vlaga mnogo truda tudi v razvoj čebelarstva na t.i. Velikem rdečem otoku in s tem v izboljšanje ekonomskega stanja in preživetja revnih Malgašov. S sodobnim čebelarstvom so na Madagaskarju začeli francozi, ker je bil Madagaskar francoska kolonija. Med so predvsem izvažali. Ko so leta 1960 zapustili kolonijo je prej zelo urejeno čebelarstvo padlo v vodo. Čeprav je čebelje paše ogromno. Malgaši sami se niso ukvarjali s tem, ker niso imeli dovolj pripomočkov in panjev, primanjkovalo pa je tudi znanja. Stanje čebelarstva se je vrnilo v prvobitno obliko lova na divje čebele po gozdovih. V gozdovih je veliko mrtvega lesa in lovci na med so z ognjem zažgali čebele ter pobrali medeno satje. Pogosti so bili tudi gozdni požari zaradi te dejavnosti. Takšen način je zelo netrajnosten in bi bilo potrebno uvesti čebelarjenje v panjih. Ko je g. Kerin leta 1985 prvič prišel na Madagaskar je komaj kje videl kakšen panj. Na visokih planotah so prebivalci kasneje sami začeli čebelam nastavljati manjše lesene škatle brez satnikov. Satje izrežejo ven in ga z roko zmečkajo, da pridobijo med, čebele pa morajo ponovno zgraditi satje. Takšne tehnike čebelarjenja pa ne dohajajo možnosti razvoja čebelarstva, ki so na Madagaskarju v večji meri neizkoriščene. Gozdovi in travniki Madagaskarja so ves čas v cvetju, samo dva zimska meseca, na južni polobli sta to junij in julij, sta mirna, vendar z ravno dovolj paše, da ni potrebno zimsko krmljenje. Od septembra do novembra medijo palisander, liči, futu in vsa gozdna drevesa. Od januarja do marca medi evkalipt, vendar ne more v polnosti dati vsega od sebe, ker je to deževna doba in dež sproti spira cvetove. V kolikor je kakšen dan brez dežja so sati takoj polni medu. Kar se tiče čebeljih paš je obalni del Madagaskarja skoraj idealno okolje. Na visokih planotah so na 1300 metrih nadmorske višine razmere nekoliko drugačne. Na misijonih sprva ni bilo čebel, kasneje je g. Kerin, leta 1995 sam začel čebelariti, ker je imel čebele že njegov stari ata. Kupil je knjige in jih preštudiral. Vso prvo opremo panje in satnike si je izdelal sam. Naredil ja majhne panje z malimi satniki, ki so bili takoj polni medu. Na Madagaskarju žive majhne črne čebele, ki nikoli ne mirujejo. Še nobenega roja mu ni uspelo uloviti, saj so kot zmešane in se dvignejo v zrak skupaj z matico takoj, ko odpre panj, šele kasneje se vrnejo. V AŽ-panju so se zelo dobro obnesle, dokler ne odpiraš panja, saj se čebele v kolikor se ne dvignejo v zrak razbežijo po stenah zato z vra- Misijonar in čebelar Tone Kerin čanjem satnikov v panj nehote pobiješ mnogo čebel. Zaradi te lastnosti čebel se bolje obnese nakladni panjski sistem, LR- in še bolj DB-, saj ima večje plodišče, kar je bolj prikladno za te čebele, ki se neprenehoma razmnožujejo, zelo rade rojijo. To je zaradi tega ker so družine zelo živalne, nekje do 100.000 osebkov, čebele delavke pa so videti kot majhne črne muhe. Te čebele tudi zelo močno propolizirajo. Propolis je rjavkaste in rumenkaste barve. Na Madagaskarju je največji uničevalec čebel voščena vešča. Tudi varoje so že prišle na severni del otoka, vendar obstaja upanje, da bodo čebele nanje reagirale podobno kot na veščo, tako da bodo šle na roj in se tako po naravni poti rešile varoj. Med, četudi ga trenutno pridelajo malo, je pomemben za preživetje čebelarjev, saj ima na Madagaskarju visoko ceno. V primerjavi s Slovenijo je cena visoka 4 do 5 EUR liter medu, upoštevajoč, da so povprečne mesečne plače okoli 30 EUR. Na Madagaskarju bi mnogi želeli čebelariti, imajo radi čebele, vendar ni panjev in znanja, obstoječi način čebelarjenja pa uničuje okolje in čebelje družine. G. Kerin ima tudi načrt, da bi nekaj redkih študentov, ki jih uspejo šolati, naučili tudi čebelarjenja in da bi znanje nato širili doma med rojaki. Možno je tudi, da bi kakšen izmed slovenskih čebelarjev prišel dol in učil čebelarjenja. Želja je, da bi imel vsak misijon nekaj panjev na katerih bi prikazali način čebelarjenja, saj so Malgaši zelo dojemljivi in bi pričeli samostojno čebelariti brez uničevanja čebel in narave. To bi bil tudi vir prihodka za preživetje in prehrano otrok, ki so podhranjeni in umirajo zgodaj. Potrebno bi bilo tudi, da se malgaška čebela strokovno opiše. Kakršna koli po moč bi naredila velike spremembe na bolje. MB Zbiranje sredstev za postavitev in obnovo čebelnjakov na Madagaskarju Pri razvoju čebelarstva na Madagaskarju lahko pomagate z nakazilom na TRR Misijonskega središča, pri katerem ima misijonar Tone Kerin odprt svoj račun. Podatki za nakazilo so: koda namena: CHAR; namen nakazila: dar za Toneta Kerina - čebelarstvo; TRR oz. IBAN: SI56 0201 4005 1368 933; BIC banke: LJBASI2X; referenca: SI 00 279615. Že vnaprej hvala za vaše darove. SLOVENSKi ČEBELAR 10/2015 LETNIK CXVII 341 DOGODKI IN OBVESTILA Odkritje in blagoslov kipa sv. Ambroža v Lovrencu na Pohorju Na »Jezernikovih dnevih«, s katerimi zaznamujemo občinski praznik, vsako leto sodelujemo tudi čebelarji ČD Lovrenc na Pohorju, po navadi z dnevom odprtih vrat našega čebelarskega doma. Letos je bilo še posebej slovesno, saj se je čebelarjem izpolnila dolgoletna želja po postavitvi kipa sv. Ambroža pri čebelarskem domu. Kip je izdelal g. Srečko Ornik iz Radizela, finančna sredstva zanj pa so prispevali čebelarji. Ob navzočnosti velikega števila obiskovalcev so kip odkrili najstarejša članica ČD Lovrenc na Pohorju ga. Truda Pušnik - Jerica, župan občine Lovrenc na Pohorju g. Joško Manfreda in predsednica ČD Lovrenc na Pohorju ga. Angela Obrulj. Kip sv. Ambroža je ob navzočnosti maskote Čebelice blagoslovil domači župnik g. Damjan Mlinarič. Prav posebej smo bili veseli obiska podpredsednika ČZS g. Franca Šmerca in predsednika ČZD Maribor g. Vlada Pušnika. Iskreno se zahvaljujemo vsem čebelarjem in praporščakom sosednjih občin, ki so se udeležili naše slovesnosti. Angela Obrulj, predsednica ČD Lovrenc na Pohorju Bogat čebelarski program na sejmu AGRA Letošnji sejem AGRA konec avgusta je čebelarjem ponudil precej bogat, predvsem strokovni program, strnjen v t. i. Čebelarski dan. Čebelarski dan se je začel s slovesno razglasitvijo rezultatov in podelitvijo priznanj 13. ocenjevanja medu z mednarodno udeležbo. V ocenjevanju je sodelovalo 65 čebelarjev z 91 vzorci medu, največ iz Slovenije, pa tudi iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovaške. Podeljeni so bili en šampion ter 52 zlatih, 23 srebrnih in 10 bronastih priznanj. Kot vsako leto so bili razglašeni tudi štirje prvaki vrste: za cvetlični med Čebelarstvo Zvonko Sedmak iz Klanca pri Kozini, za gozdni med Rudolf Ferkolja iz Borovnice, za kostanjev med družba OZZ Trgozad P.O. Bužim iz Bosne in Hercegovine ter za akacijev med, ki je bil razglašen tudi za šampiona, Čebelarstvo Tigeli s Krapja. Osrednji govornik in podeljevalec priznanj, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan je v svojem nagovoru poudaril, da ima čebelarstvo v Sloveniji prihodnost zlasti zaradi številnih mladih čebelarjev, zato se bo ohranilo tudi v prihodnjih desetletjih in stoletjih. Po prireditvi je sledila strokovna razprava o možnostih črpanja sredstev iz Programa razvoja podeželja v obdobju 2014-2020 za področje čebelarstva. G. Rok Roblek z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je predstavil ukrepe, za katere bodo lahko kandidirali čebelarji. V prejšnjem programskem obdobju je ta sredstva pridobilo zelo 342 majhno število čebelarjev, zato je izrazil upanje, da bo v novi finančni perspektivi drugače. Ukrepi, ki bodo zanimivi tudi za čebelarje, so naložbe v osnovna sredstva (podukrep Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva in podukrep Podpora za naložbe v predelavo/trženje in/ali razvoj kmetijskih proizvodov), v razvoj kmetij in podjetij (podukrep Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete) in v sodelovanje. Kot je povedal, čebelarjem ne bo treba oddati zbirnih vlog, temveč bo zahtevnost vloge odvisna od vrednosti naložbe, poslovni načrt pa bo moral izkazovati ekonomsko upravičenost vlaganja. Predlagal je, naj čebelarji svoja morebitna vprašanja o posameznih ukrepih pošljejo na uradni e-naslov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) oz. na JSSČ, ta pa jih bo posredovala MKGP. Širši javnosti je bila namenjena razprava o spodbujanju dobre kmetijske prakse z vključevanjem medovitih poljščin. V njej so sodelovali dr. J. Božič (BF UL), dr. S. Kapun (KGZ M. Sobota), ga. S. Štra-us (Panvita), g. D. Verdnik (Semenarna Ljubljana), g. R. Janža (Biotehniška šola Rakičan) in g. Š. Šemen. Po uvodnih besedah ge. N. Klemenčič Štrukelj o pomembnosti čebele za okolje in njeni ogroženosti je dr. Božič kot strokovni vodja letošnjega projekta »Od setve do žetve«, s katerim želimo pridobiti podatke o medovitosti posameznih sort ajde na določenih območjih Slovenije, povedal, da so se v ta projekt vključile vse slovenske srednje kmetijske šole. Ugo- Slovenski čebelar 10/2015 Letnik CXVII „G DOGODKI IN OBVESTILA tovitve tega projekta bodo predstavljene na sejmu Narava in zdravje. Dr. Kapun je dejal, da je bil na področju kmetijske politike v zadnjem obdobju narejen velik napredek. V Program razvoja podeželja so namreč v obliki kolobarja, strniščnega posevka itd. vključene tudi medovite poljščine. Na območju Po-murja so v zadnjih letih setev ajde povečali s 400 na 1000 ha, v prihodnje pa naj bi jo po njegovih predvidevanjih zasejali na 3000 ha kmetijskih površin. V poznopoletnem obdobju se je razširila tudi setev bele gorjušice in oljne redkve, ki dajeta veliko cvetnega prahu in medičine. Vse to je posledica dobrega sodelovanja med KGZS, ČZS in MKGP. Po njegovem mnenju ni bojazni, da bi zaradi sajenja sladkorne pese ostali brez oljne ogrščice, saj upa, da bo ta ostala v kolobarju. G. Vernik je predstavil ponudbo Semenarne Ljubljana, ki obsega približno 15 vrst medovi-tih poljščin, med njimi različne vrste detelj, avtohtono ajdo, oljno ogrščico, belo gorjušico, grašico, faceli-jo, lan in sončnice. Povpraševanje po poljščinah se povečuje, še posebej po avtohtonih vrstah, članom ČZS pa pri nakupu semen medovitih rastlin priznavajo 15-odstotni popust. Dobro prakso sodelovanja med večjim podjetjem na področju pridelave poljščin in čebelarji sta predstavila predstavnica podjetja Panvita ga. Štraus in čebelar g. Šemen. Po besedah ge. Štraus je poslanstvo Panvite skrb za zdravo okolje, zato sodelujejo z lokalnimi čebelarji in jih obveščajo o agrotehničnih ukrepih na njivskih površinah ter o tem, kdaj naj čebele pripeljejo na pašo. G. Šemen je povedal, da podjetje škropi poljščine s FFS ponoči in da je bilo lansko preživetje njegovih čebeljih družin na ajdovi paši 99-odstotno, preostalih družin, ki niso bile na tej paši, pa le 66-odstotno. G. Janža iz Biotehniške šole Rakičan je dejal, da kmet živi od narave in okolja, zato njihova šola že drugo leto sodeluje pri projektu »Od setve do žetve«, z ajdo pa so posejali skoraj 3 ha kmetijskih površin. Na posvetu o izrabi gozdnih paš so se čebelarji seznanili s pravnimi podlagami izrabe čebeljih paš v skladu s pašnimi redi, z obveščanjem čebelarjev o medenju in s katastrom čebeljih paš. G. A. Šalika in mag. Z. Kafel z MKGP sta predstavila Pravilnik o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu in programu napovedi medenja, katerega osrednji del sta čebelarski pašni red in registracija stojišč, ter Pravilnik o označevanju čebelnjakov in stojišč s poudarkom na poznavanju izrazov. G. J. Justinek iz ČZS je predstavil opazovalno-napovedovalno službo, ki deluje že več kot 100 let in ob pomoči sodelavcev čebelarjem posreduje podatke o medenju po Sloveniji. Povedal je, da so tehtnice za spremljanje donosa medu v čebelji družini nameščene po vsej Sloveniji in da lahko čebelarji na podlagi podatkov avtomatskih tehtnic vsak dan spremljajo sveže podatke o stanju medenja na posameznih območjih. Ti podatki so prek spletne aplikacije in tudi prek avtomatskega odzivnika dosegljivi 24 ur na dan. Poudaril je pomembnost izrabe gozdnih paš in problematiko njene izrabe, predvsem zaradi zapiranja nekaterih območij za dovoz čebeljih družin, nepoznavanja možnosti informiranja o vrstah paše in donosih medu ter zaradi ne najprimernejše panjske tehnologije, ki bi omogočala večje donose medu. Mag. Veselič je na kartah Slovenije predstavil kataster čebelje paše glede na posamezne medovite rastline in njegovo nastajanje. Strokovne službe ČZS so določile izhodišča za izračune zmogljivosti pasišč, ZGS pa je kataster dokončno oblikoval na podlagi svojih podatkov o gozdnih sestojih. Čebelarski dan je sklenila okrogla miza o svetovnem dnevu čebel, katerega pobudnik je Čebelarska zveza Slovenije. Na njej so sodelovali minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Ži-dan, dr. Danilo Bevk iz NIB, dr. Peter Kozmus iz ČZS in ga. Eva Štravs iz MGRT. Minister Židan je predstavil pobudo Čebelarske zveze Slovenije za razglasitev svetovnega dne čebel. Aprila letos je pobudo podprla tudi Vlada RS, s tem pa je postala državni projekt. Kot je povedal, osebno podpira pobudo, saj je znano, da opraševalci po vsem svetu pripomorejo k pridelavi poljščin in sadja v vrednosti 150 milijard evrov, v Evropi v vrednosti 22 milijard evrov, v Sloveniji pa v vrednosti več kot 100 milijonov evrov, in ker brez njih ne bi bilo kmetijstva. Drugi razlog za podporo tej pobudi je, da je čebela indikator stanja v naravi, v kateri moramo živeti, tretji pa, da se Slovenija na področju čebelarstva počuti kot velesila. Kot je dejal, smo na nekaterih drugih področjih pretirano skromni, prav na tem področju pa lahko hodimo z dvignjeno glavo in samozavestno. Neposredni vpliv razglasitve svetovnega dne čebel ne bo opazen samo v naravi, ampak tudi v turizmu, gospodarstvu in prepoznavnosti Slovenije. Po njegovem mnenju je realno pričakovati, da bo OZN 20. maj razglasila za svetovni dan čebel v dveh do treh letih. Na vprašanje o prepovedi uporabe neonikotinoidov je minister Židan odgovoril, da je bila SLOVENSKi ČEBELAR 10/2015 LETNIK CXVII 343 DOGODKI IN OBVESTILA Slovenija ena izmed prvih držav, ki je na podlagi mnenja domače stroke prepovedala uporabo teh kemičnih sredstev, njihovo škodljivost pa je zdaj spoznala tudi EU in začasno prepovedala njihovo uporabo. Dr. Kozmus je predstavil slovensko čebelarstvo in kranjsko čebelo ter povedal, da slovenski čebelarji čebe-larijo z dušo, Slovenija pa je blizu vrhu seznama držav z največ čebelarji na 1000 prebivalcev. Dr. Bevk je prepričan, da je treba pozornost nameniti vsem opra-ševalcem rastlin. Večina travnikov cveti spomladi, ko cveti regrat, pozneje pa so to zelene puščave. Zaradi tega je treba čebelam zagotoviti druge vire hrane, npr. z zasaditvijo medovitih rastlin. Opozoril je na dilemo glede vnašanja čmrljev v Slovenijo, saj utegnejo prišleki povzročiti velik problem tako za avtohtone čmrlje kot tudi za čebele. Po vnosu se namreč tuji čmrlji lahko križajo z avtohtonimi, hkrati pa je s tem večja tudi možnost vnosa bolezni, s katerimi bi se lahko okužile tudi čebele. Po mnenju ge. Štravs je pobuda za razglasitev svetovnega dneva čebel priložnost tudi za slovensko gospodarstvo in slovenski turizem. Tako bodo študijskim skupinam novinarjev in turističnim agentom ponujali oglede čebelarstev, to pa bo dobra promocija Slovenije. Na področju čebelarstva jim namreč lahko pokažemo številne posebnosti, kot so tipični slovenski čebelnjaki, panjske končnice, premični čebelnjaki ... Živahno je bilo tudi na stojnici JSSČ in ČZD Po-murja. Obiskovalci so z veseljem okušali različne vrste v Sloveniji pridelanega medu ter se informirali o njihovi raznovrstnosti. Lidija Senič, vodja JSSČ Ocenjevanja medu 2015 Ocenjevanje Kategorija ocenjevanja Zbiranje vzorcev Naslov Pristojbina Informacije Ocenjevanje 15. mednarodno ocenjevanje medu Sežana 2015 mednarodno 8.-14. 10. 2015 Bogomir Furlan, Brkinčeva 24, 6210 Sežana 15 EUR g. Furlan, +386 5 734 60 54, 041/860 034 17. 10. 2015, Povir Državnega ocenjevanja medu se bodo lahko udeležili le vzorci medu s tistih ocenjevanj, ki potekajo v skladu s pravilnikom ČZS o senzoričnih ocenjevanjih medu. "Čebelica na rajžo gre" Izdelava prevoznih čebelnjakov prilagodljiva notranja stena Anton Ciglič s.p. www.cebelnjaki.si, info@cebelnjaki.si telefon: 031 681 589 Knjiga o čebelarstvu, kakršne se ni bilo! Boštjan Noč, predsednik ČZS, brez dlake na jeziku o vsem, kar se je dogajalo na Čebelarski zvezi Slovenije in na ministrstvih! Kdo podpira čebelarje in kdo brani le lastne interese? Kako so slovenski čebelarji prišli do najboljšega položaja vvsej svoji zgodovini?]e kdo ponujal podkupnine? In še: Boštjan Noč razkriva svoj način čebelarjenja skozi leto,vzrejo matic in rezervnih družin. Pove vse o pripravi čebel na pašo v stacionarnem čebelnjaku in o prevoznem čebelarstvu. Rojen za čebele - knjiga, ki si jo boste zapomnili! Prednaročilo (plačilo) do 31-12.2015: 15 EUR + ddv Prednaročilo (plačilo) odi. 1.2016 do izida: 18 EU tddv Knjiga izide v februarju 2016. Naročila: zdenka.noc(®gmail.com ■ 040 431930 344 Slovenski čebelar 10/2015 Letnik CXVII „G OBVESTILA ČZS Povabilo na sklepno slovesnost 2. državnega senzoričnega ocenjevanja medu in Ambrožev ples Vabimo vas na sklepno slovesnost 2. državne- Ambrožev ples. Prijave za ples zbira ga. Barba-ga senzoričnega ocenjevanja medu in Ambrožev ra Dimc (barbara.dimc@czs.si, 041/370 409). ples. Sklepna slovesnost bo v petek, 4. decem- Vljudno vabljeni! bra 2015, ob 18. uri, na sedežu ČZS, Brdo 8, Lu- kovica. Slavnostni podelitvi bo sledil tradicionalni Tajništvo ČZS Kozarec za čebelje pridelke in izdelke iz čebeljih pridelkov slovenskega izvora Čebelarska zveza Slovenije spodbuja in pospešuje pridelavo in prodajo čebeljih pridelkov in izdelkov iz čebeljih pridelkov, pridelanih v naši državi. Uporaba posebnega - enotnega kozarca za čebelje pridelke in izdelke iz čebeljih pridelkov slovenskega izvora brez dvoma prispeva k prepoznavnosti in razlikovanju tovrstnih pridelkov in izdelkov od neslovenskih čebeljih pridelkov in izdelkov iz čebeljih pridelkov, ki se pojavljajo na slovenskem tržišču. Cilj uporabe kozarca je, da bi čebelje pridelke in izdelke iz čebeljih pridelkov, pridelane v Sloveniji, polnili v oblikovno prepoznaven kozarec. Uporabo kozarca določa Pravilnik o uporabi kozarca za čebelje pridelke in izdelke iz čebeljih pridelkov slovenskega izvora, ki ga najdete na spletni strani ČZS v rubriki »Pravilniki ČZS«. Nadzor nad polnjenjem čebeljih pridelkov in izdelkov iz čebeljih pridelkov slovenskega izvora v omenjeni kozarec tako z vidika izvora tovrstnih pridelkov kot tudi polnjenja drugih živil v kozarec izvaja Čebelarska zveza Slovenije. Kozarci, namenjeni domačemu medu in drugim čebeljim pridelkom in izdelkom, so med slovenskimi porabniki dobro prepoznavni, zato čebelarji ne zlorabimo niti zaupanja porabnikov niti prepoznavnosti in v kozarec polnimo samo kakovostne čebelje pridelke in izdelke slovenskega izvora. Na ta način bomo še povečali svojo prepoznavnost in si zagotovili prodajo. Priporočamo pa vam tudi, da svoj med vključite v sheme višje kakovosti (Slovenski med z geografsko označbo, Kraški med, Kočevski med). Povejte kupcem, da gre za med višje kakovosti! Tanja Magdič, svetovalka JSSČ Spremembe sporočanja dohodka iz dejavnosti Čebelarje, ki so nosilci dopolnilne dejavnosti, tiste, ki vodijo knjige ali so registrirani kot s. p., itd., obveščamo, da bo oddaja obrazca Obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (enkrat na leto; rok za leto 2015 je 31. marec 2016) od leta 2015 naprej mogoča samo v elektronski obliki. Sporočanju obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti je namenjena aplikacija eDavki. Za vstop v eDavke potrebujete digitalno potrdilo, ki ga registrirate ob prvi prijavi. Za elektronsko poslovanje prek eDavkov je nujna uporaba digitalnega potrdila in zasebnega ključa, oba pa v elektronskem poslovanju nadomeščata osebno legitimacijo in omogočata varno komunikacijsko povezavo prek spleta. Z elektronskim potrdilom in zasebnim ključem tudi podpišete vložene dokumente. Oddaja je mogoča tudi prek pooblaščene osebe. Podrobnosti o tem si lahko pogledate na spletni strani: https://edavki.durs.si/OpenPor-tal/Pages/StartPage/StartPage.aspx. Tanja Magdič, svetovalka JSSČ ^HH^1 Slovenski čebelar 9/2015 Letnik CXVII OBVESTILA ČZS Elektronsko vlaganje prijav in obračunov za trošarine v informacijskem sistemu e-TROD - poziv zavezancem Od decembra 2014 lahko trošarinski zavezanci vlagajo prijave za opravljanje dejavnosti, zaradi katere so zavezani k obračunavanju in plačevanju trošarine, ter obračune trošarine po informacijskem sistemu e-TROD. V skladu s petim odstavkom 51. člena Zakona o davčnem postopku mora davčni zavezanec, ki opravlja dejavnost, predložiti davčni obračun v elektronski obliki, zato čebelarje, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost proizvodnje alkoholnih pijač in tinkture propolisa na podlagi alkohola, opozarjamo, da si uredijo možnost elektronske oddaje trošarinskih obrazcev. E-TROD omogoča varno in papirnatemu poslovanju popolnoma enakovredno storitev na svetovnem spletu. Prednosti e--TROD-a v primerjavi s poslovanjem na papirju so: • hitrejše in preprostejše izpolnjevanje trošarinskih obrazcev (z vgrajeno pomočjo in orodji za sprotno preverjanje), • vpogled v register zavezanca in njegove predložene obračune, • možnost vlaganja dokumentov 24 ur na dan, sedem dni v tednu, brez stroškov za poštnino in neodvisno od geografske lokacije, • prenos podatkov neposredno iz računovodskega sistema v sistem e-TROD prek spletnih storitev, • brezplačna uporaba informacijskega sistema e--TROD. Več informacij lahko dobite na spletni strani FURS-a: www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/ podrocja/trosarine/ in pri svetovalkah za ekonomiko čebelarstva pri JSSČ (natasa.strukelj@czs.si in tanja.magdic@czs.si). Tanja Magdič, svetovalka JSSČ Promocijska akcija »Medeni zajtrk« v vrtcih in šolah V vrtcih in šolah tudi letos v pripravljamo promo-cijsko-izobraževalno akcijo, ki jo bomo tako kot po navadi izvedli tretji petek v novembru, tj. 20. novembra 2015. Akcija bo potekala v okviru Tradicionalnega slovenskega zajtrka, in to na enak način kot v minulih letih. Tudi letos bomo izdali promocijsko zgibanko Čebelica, moja prijateljica 9. Društva jo bodo prejela konec oktobra, že zdaj pa jih prosimo, da zgibanko po seznamu, ki ga bodo v začetku novembra prejela, dostavijo v krajevne vrtce in šole. Zgibanka bo tudi tokrat namenjena otrokom v vrtcih in prvi tria-di osnovne šole. Prav je, da čebelarji stopimo skupaj in zagotovimo, da bo med, ki ga bodo otroci ta dan zajtrkovali, slovenski. Svetujemo vam, da se povežete z vrtci in šolami in jim ponudite tako med kot tudi sodelovanje - npr. izvedbo naravoslovnega dne ali predstavitev čebelarstva. Za nasvet in pomoč lahko zaprosite tudi go. Tanjo Magdič (tanja.magdic@czs.si ali 040/436 513). Tanja Magdič, svetovalka JSSČ 10. obletnica izdelave prve peneče medice Društvo izdelovalcev medenih pijač Maribor in ČZS vabita vse čebelarke in čebelarje na pestro dogajanje ob 10. obletnici izdelave prve peneče medice. Ker je rojstni kraj peneče medice Maribor, bo osrednji dogodek potekal v tem mestu ob Dravi. V petek, 16. oktobra 2015, bodo v Hiši stare trte odprli razstavo medenih pijač, v soboto, 17. oktobra 2015, pa bodo na Festivalu stare trte v okviru Dneva čebelarstva pripravili prireditev z naslovom »Ob 10. obletnici izdelave prve peneče medice«. Program: • ob 10.00 v Hiši stare trte: posebna novinarska konferenca, na kateri bosta prikazana nastanek prve peneče medice in njena uveljavitev v minulih 10 letih; • ob 12.30: podelitev priznanj najbolje ocenjenim izdelovalcem medenih pijač (slavnostni govorniki: predsednik ČZS Boštjan Noč, direktorica Zavoda za turizem Maribor-Pohorje Janja Viher, predsednik Društva izdelovalcev mednih pijač Maribor Marko Cesar in predsednik ČZD Maribor Vlado Pušnik) s kulturnim programom; • od 9.00 do 18.00: čebelarska tržnica s posebnim kotičkom za izdelovalce medenih pijač, v katerem bo mogoča tudi pokušina teh pijač. V okviru Festivala medu boste 13. in 14. novembra 2015 v Europarku v Mariboru lahko obiskali čebelarsko tržnico in si ogledali razstavo medenih pijač, na kateri vas ob 10. obletnici izdelave prve peneče medice še posebej vabimo v poseben kotiček izdelovalcev medenih pijač. Tomaž Samec, svetovalec JSSČ 346 Slovenski čebelar 7-8/2015 Letnik CXVII 346 OBVESTILA ČZS Konferenca COLOSS-a in simpozij o apiterapiji v Sloveniji ČZS bo ta mesec gostiteljica 11. mednarodne čebelarske konference COLOSS-a in simpozija o apiterapiji. COLOSS (Prevention of honey bee COlony LOSSes - Preprečevanje izgub čebeljih družin) je mednarodno neprofitno združenje s sedežem v Ber-nu v Švici, usmerjeno v izboljšanje življenjskih razmer čebel (well-being) na svetovni ravni. V njem so združeni znanstveniki, veterinarji, specialisti na področju kmetijstva in študenti iz 69 držav. Na simpoziju bodo predstavljene znanstvene ugotovitve članov združenja in predlagane poti razvoja za naprej. Čebelarji se konference COLOSS-a lahko udeležijo v petek, 23. oktobra 2015, od 9. do 13. ure, v prostorih ČZS, Brdo 8, Lukovica. Zagotovljeno bo simultano prevajanje. Program: 9.00-10.00: Izginjanje čebel na svetovni ravni -pogled COLOSS-a na problematiko; 10.00-11.00: Varoja - novi pristopi k zatiranju; 11.00-12.00: Mali panjski hrošč - dozdajšnje izkušnje in prihodnji vidik na problematiko; 12.00-13.00: Razprava ca, in v soboto, 24. oktobra 2015, na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede, Pivola 10, Hoče. Osrednja tema simpozija bo uporaba čebeljih pridelkov v apiterapiji. Ker bo zagotovljeno simultano prevajanje, vabimo čebelarje, da se simpozija udeležijo v petek, ob 14. uri, v Lukovici in v soboto, ob 9.30, v Mariboru. Tam bomo z obiskom groba dr. Filipa Terča na pobreškem pokopališču počastili tudi spomin nanj. Število slušalk za simultano prevajanje je na obeh dogodkih omejeno, zato se morate, če želite spremljati simultano prevajanje, na dogodek prijaviti do 15. oktobra 2015, in sicer na e-naslov: andreja.kandolf@czs.si Za udeležence simpozija organiziramo tudi strokovno ekskurzijo, v okviru katere bomo obiskali Čebelarstvo Vogrinčič, biodinamično kmetijstvo in pridelovalca vin ter čebelarski muzej Tigeli. Cena ekskurzije je 65 EUR, organizirana pa bo le, če se bo zanjo odločilo vsaj 30 slušateljev (število mest je omejeno). Prijave oz. rezervacije pošljite na e-na-slov: andreja.kandolf@czs.si. Simpozij o apiterapiji bo potekal v petek, 23. oktobra 2015, v prostorih ČZS, Brdo 8, Lukovi- Razpis rednih volitev v organe ČZS Leta 2016 bo potekel štiriletni mandat voljenih članov organov ČZS. V skladu z določili 21., 22. in 25. člena Pravil ČZS je zato upravni odbor ČZS na svoji 17. redni seji, 9. julija 2015, sprejel sklep št. 228 o razpisu volitev predsednika, članov upravnega odbora, nadzornega odbora ter častnega razsodišča ČZS. Redne volitve predsednika, članov nadzornega odbora ter častnega razsodišča ČZS bodo ob 65. rednem volilnem občnem zboru ČZS, ki bo v soboto, 5. marca 2016. Volitve članov UO v volilnih okoliših bodo izvedene ob regijskih posvetih ČD, ki bodo novembra in decembra 2015. Postopek evidentiranja možnih kandidatov za predsednika, člane upravnega in nadzornega odbora ter častnega razsodišča ČZS se je začel 9. julija 2015 in mora biti za člane upravnega odbora končan do 1. novembra 2015, za predsednika, člane nadzornega odbora ter častnega razsodišča ČZS pa do 4. januarja 2016. Omenjeni datum je kot rok za vlaganje kandidatur za predsednico/predsednika ČZS predviden zato, da bomo povzetek predstavitev kandidatk/-ov in njihovih Dr. Peter Kozmus, vodja PRO in mag. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka JSSČ programov lahko objavili v SČ, št. 2/2016, in z njimi seznanili širše članstvo. 22. člen Pravil ČZS namreč določa, da mora biti evidentiranje morebitnih kandidatov za predsednika, člane nadzornega odbora in častnega razsodišča končano 30 dni pred volilnim občnim zborom, to je do 4. februarja 2016. Za kandidature, ki bodo prispele po tem datumu, pa pred 65. rednim volilnim občnim zborom ne bomo mogli zagotoviti objave predstavitev v SČ. Upravni odbor ČZS ^ Oddajamo apartma ! „Čebelarjeva hiška" o SLOVENSKi ČEBELAR 10/2015 LETNIK CXVII 347 OBVESTILA ČZS Sklepni dogodek projekta »Kar sejemo, to žanjemo« ČZS, JSSČ bo v okviru sejma Narava - zdravje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani 6. novembra ob 11. uri pripravila sklepno prireditev projekta »Od setve do žetve - kar sejemo, to žanjemo«. Na njej bomo predstavili rezultate spremljanja obiska čebel na treh sortah medovite ajde (Darja, Čebelica in Bamby), ki so jih po vsej Sloveniji posejali dijaki srednjih kmetijskih šol. Analize meritev in ovrednotenje rezultatov obiska čebel na ajdi bo predstavil dr. Janko Božič z Biotehniške fakultete. V okviru dogodka bomo pripravili tudi novinarsko konferenco, na kateri bodo sodelovali: Boštjan Noč, predsednik ČZS; mag. Tanja Strniša, državna sekretarka MKGP, Branko Ravnik, direktor KGZS, mag. Jana Ramuš, GZS. Ker želimo rezultate obiska čebel na treh sortah medovite ajde predstaviti tako strokovni kot širši javnosti, vas vabimo, da se udeležite dogodka in nas hkrati obiščete na stojnici, ki bo v sejemskih dneh, to je od 5. do 8. novembra 2015, bogato obložena z dobrotami iz ajde in žit. Pogostitev bodo pripravile srednje kmetijske šole, ki so sodelovale pri projektu in sicer: Partnerji v projektu »Od setve do žetve - kar • 5. 11. 2015: Center biotehnike in turizma Grm Novo mesto (predstavitev s sladicami: ajdova torta, ajdov kruh z mandlji ...), • 6. 11. 2015: Biotehniški center Naklo (predstavitev s slaščičarsko-pekovskimi izdelki iz ajde in starih žit ter izdelke, ki so bili nagrajeni na sejmu AGRA), • 7. 11. 2015: Šolski center Šentjur (predstavitev z ajdovim kruhom ter kroglicami iz ajde in žit), • 8. 11. 2015: Biotehniška šola Ptuj (predstavitev z izdelki iz ajdove moke in ajdove kaše). Za celostno podobo stojnice bo poskrbela Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti iz Celja. Vljudno vas vabimo tako na dogodek kot tudi na obisk stojnice! Vse, ki se nameravate udeležiti dogodka, prosim, da sporočite svoje podatke (ime in priimek) na e-naslov: natasa.strukelj@czs.si, kajti le tako vam bomo lahko zagotovili brezplačen vstop. Število mest je omejeno. Po dogodku bomo ob 13.00 uri nadaljevali s strokovno razpravo z naslovom: Spodbujanje sajenja medovitih rastlin na javnih površinah. Več o strokovni razpravi bomo pisali v novembrski številki SČ. Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka JSSČ sejemo, to žanjemo« i Hm** ttmjs* 4T BIOTEHNIŠKI , /tfflrv gp CENTER NAKLO Botri projekta »Od setve do žetve - kar sejemo, to žanjemo« ATOTECH Dergan, razvoj in svetovanje, d. o. o. ¿1 kit VB Z7Z7A Kmetijski inštitut Slovenije M medium tisk & design Povabilo k sodelovanju v pevskem zboru ČZS ® (/) Pevski zbor ČZS nadaljuje svoje delo. Od letošnjega aprila, ko smo se prvič sešli, do zdaj smo se na pevskih vajah zbrali osemkrat, dvakrat pa smo že nastopili v javnosti: prvič na prireditvi ob 13. slovenskem čebelarskem prazniku v Cerknici, drugič pa ob praznovanju 110-letnice delovanja ČD Kamnik v Kamniški Bistrici. Poslušalci so nas lepo sprejeli in nas tudi spodbujali k nadaljevanju dela. V pevskem zboru je zdaj deset pevcev, ki redno prihajajo na vaje, nekateri tudi od daleč. Pevske vaje so v prostorih ČZS vsak drugi torek v mesecu od 18. do 20. ure. Ustrezna glasovna zasedba in redna udeležba na vajah sta poglavitna pogoja za dobro petje. Zaradi tega vse, ki že pojete ali si to želite, vabimo, da se nam pridružite in da tako skupaj tudi na ta način prispevamo k ugledu našega čebelarstva. Pripravljenost za vaše sodelovanje nam lahko sporočite na e-naslov: anton.tomec@czs.si. Anton Tomec, tajnik ČZS 348 Slovenski čebelar 7-8/2015 Letnik CXVII 348 OBVESTILA ČZS Udeležba predstavnikov Čebelarske zveze Slovenije na različnih čebelarskih prireditvah razsodišča Čebelarske zveze Slovenije. Prav je, da organizatorji vabljene predstavnike Čebelarske zveze Slovenije povabijo pravočasno, vabljeni pa naj svojo udeležbo na prireditvi potrdijo, tako da organizator lahko pripravi program. Pogosto se pripeti, da vabljenim predstavnikom Čebelarske zveze Slovenije organizatorji čebelarskih prireditev ne namenijo dovolj pozornosti, jih javno ne pozdravijo niti jim ne dajo možnosti za nagovor. Iz spoštovanja do naše stanovske pripadnosti in njenih predstavnikov organizatorjem čebelarskih prireditev predlagamo, da so pazljivi na te pomembne podrobnosti. Vljudno prosimo, da to priporočilo sprejmete z naklonjenim razumevanjem. Anton Tomec, tajnik ČZS Slovenski čebelarji smo v različnih oblikah povezani že vse od leta 1873 in lahko smo ponosni na našo tradicionalno in trdno organiziranost, ki sloni na prostovoljnem delu, demokratičnosti in nenehnem prizadevanju velikega števila čebelarjev za naš skupni napredek. Svoje predstavnike, ki zastopajo naše interese, izbiramo oz. volimo sami. Naši predstavniki so tako zaupanja vredni in ugledni čebelarji, zato je prav, da jim ob različnih priložnostih izkazujemo potrebno pozornost. Tako čebelarska društva kot tudi območne čebelarske organizacije prirejajo različne prireditve, bodisi ob svojih jubilejih bodisi ob drugih priložnostih. Na te prireditve poleg drugih čebelarskih kolegov vabijo tudi predsednika, podpredsednike, člane upravnega ali nadzornega odbora ter tudi častnega Poštna znamka z vonjem po medu Pošta Slovenije je 25. septembra 2015 izdala priložnostno poštno znamko, s katero je podprla in filatelistično zaznamovala projekt »Tradicionalni slovenski zajtrk«. Znamka je tiskana v posebni tehniki in ima vonj po medu. Nakup je mogoč v mali poli po 10 znamk z nominalno vrednostjo 0,77 EUR. Pošta Slovenije je izdala tudi t. i. ovitek prvega dne, na katerem sta poleg omenjene znamke tudi ilustracija v povezavi z znamko in odtis žiga prvega dne. Cena ovitka je 1,90 EUR. Tako znamke kot ovitki bodo v prodaji eno leto od datuma izida oz. do prodaje zalog, saj so tiskani v omejeni količini. Znamke lahko uporabljate sami pri vaši pisni korespondenci, prav tako pa so primerne tudi za darila vašim poslovnim Zakaj si čebela ne zasluži mesta na evrskem kovancu? f) 77 SLOVENIJA y / / Tradicionalni stovcmki zajtrk. partnerjem. Za kakršne koli dodatne informacije vam je na voljo g. Darko Lončarič po tel. št.: 02/449 22 48 ali na e-naslovu: darko.loncaric@posta.si. Tanja Magdič, svetovalka JSSČ Na novinarski konferenci ob izidu poštne znamke z vonjem po medu je predsednik ČZS Boštjan Noč izrazil veselje in ponos, da je Pošta Slovenije prepoznala vrednost čebel. Ob tem je izrazil tako kri- tiko na račun Banke Slovenije kot tudi upanje, da bo zdaj, ko se uresničuje pobuda Slovenije za razglasitev svetovnega dneva čebel, kranjska sivka dobila svoje mesto na evrskem kovancu. ČZS Knjiga Slovensko čebelarstvo v tretje tisočletje Čebelarji so zelo dobro sprejeli knjigo »Slovensko čebelarstvo v tretje tisočletje«, tako da je njen drugi del razprodan. Zaradi tega smo se v ČZS odločili za ponatis knjige, pa tudi za manjše popravke. Natečaj za Zlati medenjak Obveščamo vas, da je ČZS tudi v tem letu razpisala natečaj za Zlati medenjak. Vse podrobnosti razpisa najdete na spletni strani ČZS, lahko pa tu- JžsIMlt' Slovenski cebeur 10/2015 Letnik CXVII Zdaj poteka popravljanje in usklajevanje gradiva, zato pričakujemo, da bo knjiga kmalu znova na voljo čebelarjem. ČZS di pišete ge. Tanji Magdič na e-naslov: tanja.mag-dic@czs.si. Tanja Magdič, svetovalka JSSČ 349 OBVESTILA ČZS Novo - slikanica Najboljši poklic čebelar Izšla je nova poučna slikanica s fotografijami »Naj- na Čebelarski zvezi Slovenije. Na-boljšipoklic čebelar«, namenjena najmlajšim čebelar- ročila sprejema ga. Dimc (041/370 jem. Zainteresirani jo lahko za 14,90 EUR kupijo tudi 409, barbara.dimc@czs.si). Uradne ure svetovalke za ekonomiko Oktobra in novembra bodo uradne ure sveto- Magdič (040/436 513) v več krajih po Sloveniji. valke JSSČ za ekonomiko čebelarjenja ge. Tanje Razpored si lahko ogledate spodaj. Datum Ura Kraj Kontakt 7. okt. 14.00-16.00 Restavracija Gastro, Rajšpova ulica 16, Ptuj g. Repič, 031/484 528 14. okt. 14.00-16.00 Čebelarski dom ČD Črnomelj, Sela pri Otovcu g. Milinkovič, 031/651 006 27. okt. 15.00-16.00 Park vojaške zgodovine Pivka, Kolodvorska 51, Pivka g. Dolgan, 040/757 694 3. nov. 15.00-16.00 Čebelarski dom Beltinci g. Šemen, 031/787 235 Delo terenskih svetovalcev v jesenskem obdobju Zdaj je že čas, v katerem se čebelja družina pripravlja na zimsko obdobje. Gnezdo čebelje družine se krči v tisti del panja, v katerem namerava družina prebiti hladne dni. Naloga čebelarja je, da v tem obdobju kar najbolje poskrbi za svoje čebelje družine. Za nasvete lahko povprašate tudi terenske svetovalce, ki vam bodo svetovali o temah s področja tehnologije čebelarjenja. Svetovali vam bodo tudi, kako se vključiti v kakovostne sheme in kako izpolnjevati čebelarsko dokumentacijo, ki jo mora voditi vsak čebelar. V tem mesecu bodo terenski svetovalci poleg Svetovanja terenskih svetovalcev v oktobru osebnega svetovanja pri čebelarjih na svojih območjih izvajali tudi delavnice. Tako bodo izvedli delavnici o uporabi spletnih aplikacij e-Čebelar in o izpolnjevanju obrazcev v čebelarstvu. Udeležba na obeh delavnicah je za čebelarje brezplačna. Ob tej priložnosti boste lahko navezali stik s terenskim svetovalcem na vašem območju ali se z njim posvetovali o kaki čebelarski težavi. Celoten seznam terenskih svetovalcev je objavljen tudi na spletni strani ČZS. Tomaž Samec, svetovalec JSSČ Datum Čas Izvajalec Kraj Kontakt Izpolnjevanje obrazcev v SDHNC 1. okt. 18.00 Janez Markič Gostilna Labore, Kranj 031/365 021 7. okt. 18.00 Branko Skrt Čebelarski dom, Levstikova 8b, Ilirska Bistrica 041/484174 8. okt. 17.00 Andrej Jernej OS Radeče 030/604 064 8. okt. 17.00 Janko Goričan Pri g. Kadišu 031/644 534 8. okt. 17.30 Roman Marinko KS Notranje Gorice 030/604 008 9. okt. 16.00 Dušan Zunko Pri g. Zunku, Sužid 41, Kobarid 031/870 709 9. okt. 17.00 Franc Podrižnik Andragoški zavod Ljudske univerze Velenje 041/764 319 14. okt. 18.00 Anže Perčič Občina Tržič - dvorana 040/639 655 16. okt. 17.00 Martin Čuš Sedež ZČDP, Trstenjakova 9, Ptuj 030/604 071 16. okt. 18.00 Franc Tratnjek Biotehniška šola v Rakičanu 041/606 013 16. okt. 19.00 Miroslav Cetina Gasilski dom Cerknica, Notranjskega odreda 42b, Cerknica 041/900 132 17. okt. 10.00 Aleš Rodman Čebelarstvo Rodman, Koboli 8, Stanjel 031/298 302 17. okt. 19.00 Jakob Madjar Gostilna Sijarto, Puconci 041/598 356 22. okt. 17.00 Peter Babnik Kulturni dom Vojnik 041/211 295 22. okt. 17.00 Franc Kobe Center biotehnike in turizma Grm Novo mesto 041/940 606 23. okt. 18.00 Klavdijo Babič OS Dekani 041/825 680 25. okt. 10.00 Pavel Praper Solski čebelnjak pri fari, Prevalje 030/604 087 4. nov. 17.00 Vlado Pušnik Pivola 8, Hoče 041/610 110 6. nov. 18.00 Branko Borštnik Gasilski dom Velike Lašče 031/336 905 6. nov. 18.00 Dušan Milinkovič Čebelarski dom na Selih pri Otovcu 030/604 090 Uporaba spletne aplikacije eČebelar 1. okt. 20.00 Janez Markič Gostilna Labore, Kranj 031/365 021 350 Slovenski čebelar 7-8/2015 Letnik CXVII 350 OBVESTILA ČZS Datum Cas Izvajalec Kraj Kontakt 2. okt. 17.00 Janko Goričan Rastavracija Pridigar 031/644 534 2. okt. 18.00 Dušan Milinkovič Čebelarski dom na Selih pri Otovcu 030/604 090 7. okt. 17.00 Anže Perčič Občina Tržič - dvorana 040/639 655 8. okt. 19.30 Roman Marinko KS Notranje Gorice 030/604 008 9. okt. 17.00 Franc Kobe Center biotehnike in turizma Grm Novo mesto 041/940 606 9. okt. 18.00 Branko Borštnik Dom čebelarjev Apis Ribnica 031/336 905 9. okt. 18.00 Dušan Zunko Pri g. Zunku, Sužid 41, Kobarid 031/870 709 16. okt. 16.00 Franc Tratnjek Biotehniška šola v Rakičanu 041/606 013 16. okt. 17.00 Miroslav Cetina Gasilski dom Cerknica, Notranjskega odreda 42b, Cerknica 041/900 132 16. okt. 19.00 Martin Čuš Sedež ZČDP, Trstenjakova 9, Ptuj 030/604 071 17. okt. 8.00 Aleš Rodman Čebelarstvo Rodman, Koboli 8, Štanjel 031/298 302 17. okt. 17.00 Jakob Madjar Gostilna Sijarto, Puconci 041/598 356 22. okt. 19.00 Peter Babnik Kulturni dom Vojnik 041/211 295 23. okt. 20.00 Klavdijo Babič OS Dekani 041/825 680 25. okt. 12.00 Pavel Praper Šolski čebelnjak pri fari, Prevalje 030/604 087 28. okt. 18.00 Andrej Jernej V prostorih KS Blagovna 030/604 064 4. nov. 18.00 Branko Skrt Čebelarski dom, Levstikova 8b, Ilirska Bistrica 041/484 174 4. nov. 19.00 Vlado Pušnik Pivola 8, Hoče 041/610 110 Strokovna razprava o NPK čebelar/čebelarka V četrtek, 8. oktobra 2015, bo od 16. do 19. ure v Čebelarskem centru Slovenije, Brdo 8, Luko-vica, potekala strokovna razprava o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah (NPK) s poudarkom na poklicu čebelar/čebelarka. Namen strokovne razprave je ovrednotiti dozdajšnje izkušnje s sistemom NPK in pomembnost poklicne kvalifikacije čebelar/čebelar-ka, prav tako pa tudi oblikovati sklepe in opredeliti skupne izzive za naprej. V okviru razprave bomo po ogledu promocijskega filma o NPK čebelar/čebelarka predvidoma obravnavali osem tem, in sicer: 1. Kaj je NPK? - Pregled zgodovine in oblikovanosti sistema NPK v Sloveniji (predstavnik Centra za poklicno izobraževanje); 2. Začetki NPK čebelar/čebelarka (Brane Borštnik); 3. Pogled na zgodovino NPK čebelar/čebelarka (2003-2015) s poudarkom na vlogi ČZS pri uvajanju te poklicne kvalifikacije ter rezultati anketiranja čebelarjev s pridobljeno NPK (Marko Borko); 4. Kakšno je znanje čebelarjev z NPK čebelar/čebelarka? - Pogled predsednika komisije za potrjevanje in preverjanje NPK čebelar/čebelarka (mag. Franc Javornik); 5. Predstavitev pobude za novo NPK apiterapevt/ apiterapevtka (Karl Vogrinčič); 6. Kako vodimo svetovalne postopke za pridobitev NPK čebelar/čebelarka pri nas? - Predstavitev izvajalca svetovalnih postopkov (predstavnik Centra biotehnike in turizma Grm Novo mesto); 7. Kako vodimo svetovalne postopke za pridobitev različnih kmetijskih NPK pri nas? - Predstavitev izvajalca svetovalnih postopkov (predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije); 8. Razprava in oblikovanje sklepov. Udeležba na strokovni razpravi je brezplačna. Vabimo vas, da se pridružite razpravi in v njej tudi sodelujete. MB Jesenski tečaj za čebelarje začetnike ČZS bo v sodelovanju s ČZD Maribor letos jeseni v Mariboru pripravila tečaj za čebelarje začetnike, vendar ga bomo izvedli le, če se bo nanj do 15. oktobra 2015 prijavilo najmanj 40 čebelarjev začetnikov. Največje število prijav za tečaj je 50, zato pohitite s prijavo! Tečaja se lahko udeležijo le bodoči čebelarji in čebelarji začetniki, ki čebelarijo manj kot tri leta. Začetek tečaja bomo sporočili po uskladitvi s soor-ganizatorji in predavatelji na terenu. Natančen urnik z datumi in kraji bodo vsi prijavljeni slušatelji prejeli po e-pošti pred začetkom tečaja. Na tečaj se lahko prijavite po elektronski pošti na e-naslov: marko.borko@czs.si, po tel. št.: 051/637 204 ali v aplikaciji eČebelar (potrebna je predhodna registracija). Ob prijavi po e-pošti obvezno navedite ime in priimek, naslov (ulica, hišna številka, številka pošte, kraj), čebelarsko društvo, koliko let čebelari-te, tel. št. ali št. GSM in e-naslov. Mogoča je bodisi individualna bodisi skupinska prijava. Prijave na tečaj bomo začeli sprejemati v petek, 9. oktobra 2015, od 10. ure naprej. Prijave, oddane pred tem datumom in uro, ne bodo sprejete! ČZS ^HH^1 Slovenski čebelar 9/2015 Letnik CXVII OBVESTILA ČZS Urnik usposabljanj v oktobru Vsa usposabljanja so namenjena vsem slovenskim čebelarjem. Člani ČZS morajo na usposabljanja obvezno prinesti izkaznico ČZS! Iz objektivnih razlogov bo urnik lahko naknadno spremenjen in dopolnjen. Vse spremembe bodo objavljene na naši spletni strani www.czs.si. Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Kontakt 7. okt. 18.00 Pridelava in predelava voska Vlado Auguštin Kulturni center Rogaška Slatina g.Janžek 031/608 879 5. okt. 16.00 Označevanju medu, ustrezna tehnologija pridelave medu in vkjučevanje v sheme kakovosti - delavnica Tomaž Samec Pohorska vila, Pivola 8, Hoče g. Samec 040/436 517 5. okt. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu mag. Andreja Kandolf Borovšak Čebelarski center Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica ga. Kandolf Borovšak 040/436 514 5. okt. 16.00 Izdelava razvojnih načrtov Nataša Klemenčič Štrukelj Grm Novo mesto, Center biotehnike in turizma Referat višje šole 07/393 47 34 5. okt. 17.30 Trženje čebeljih pridelkov in izdelkov Nataša Klemenčič Štrukelj Grm Novo mesto, Center biotehnike in turizma Referat višje šole 07/393 47 34 7. okt. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu - OBNOVITEV Tomaž Samec Pohorska vila, Pivola 8, Hoče g. Samec 040/436 517 7. okt. 16.00 Priprava čebeljih pridelkov za prodajo in čebelarska zakonodaja s področja prodaje in trženja Tanja Magdič Restavracija Gastro, Rajšpova ulica 12, Ptuj g. Repič 031/484527 7. okt. 16.30 Izdelava razvojnih načrtov Nataša Klemenčič Štrukelj OŠ Dekani ga. Smrdelj 041/613 067 7. okt. 17.00 Tehnologija čebelarjenja z različnimi izpeljankami listovnih panjev Boštjan Kojek Zadružni dom Zadvor, Ljubljana Sostro g. Smekar 041/639440 7. okt. 17.30 Možnosti pridobivanja in črpanja nepovratnih sredstev Tanja Magdič Restavracija Gastro, Rajšpova ulica 12, Ptuj g. Repič 031/484 527 7. okt. 18.00 Trženje čebeljih pridelkov in izdelkov Nataša Klemenčič Štrukelj OŠ Dekani ga. Smrdelj 041/613067 7. okt. 19.00 Uporaba spletnih aplikacij za vnos in registracijo stojišč - SIRIS, GERK za upravljavce pašnih redov Boštjan Kojek Zadružni dom Zadvor, Ljubljana Sostro g. Smekar 041/639440 14. okt. 16.00 Priprava čebeljih pridelkov za prodajo in čebelarska zakonodaja s področja prodaje in trženja Tanja Magdič Čebelarski dom ČD Črnomelj, Sela pri Otovcu g. Milinkovič 031/651 006 14. okt. 16.00 Tehnologija čebelarjenja z različnimi izpeljankami listovnih panjev Boštjan Kojek ČD Kanal - Brda, Neblo 1b g. Štucin 041/450 240 14. okt. 16.00 Izdelava razvojnih načrtov Nataša Klemenčič Štrukelj Dom upokojencev Slovenj Gradec, Šolska c. 10a g. Jelen 041/522230 14. okt. 17.00 Pridelava in predelava voska Vlado Auguštin Turistična kmetija Hari, Spodnja Ščavnica 42, Gornja Radgona g. Litrop 040/299 353 14. okt. 17.30 Možnosti pridobivanja in črpanja nepovratnih sredstev Tanja Magdič Čebelarski dom ČD Črnomelj, Sela pri Otovcu g. Milinkovič 031/651 006 14. okt. 17.30 Trženje čebeljih pridelkov in izdelkov Nataša Klemenčič Štrukelj Dom upokojencev Slovenj Gradec, Šolska c. 10a g. Jelen 041/522230 14. okt. 20.00 Uporaba spletnih aplikacij za vnos in registracijo stojišč - SIRIS, GERK za upravljavce pašnih redov Vlado Auguštin Turistična kmetija Hari, Spodnja Ščavnica 42, Gornja Radgona g. Litrop 040/299 353 19. okt. 16.00 Uporaba spletnih aplikacij za vnos in registracijo stojišč - SIRIS, GERK za upravljavce pašnih redov Lidija Senič Sedež regionalne izpostave JSSČ v Dobrni, Kulturni dom Dobrna, Dobrna 1a, Dobrna ga. Senič 040/436 515 19. okt. 16.30 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu - OBNOVITEV Tomaž Samec Kulturnopromocijski center Sveti Jurij ob Ščavnici g. Zinkovič 031/524 792 19. okt. 17.00 Izdelava razvojnih načrtov Nataša Klemenčič Štrukelj Dom čebelarjev Apis Ribrica, Dolenji Lazi g. Škulj 041/368 115 19. okt. 18.30 Trženje čebeljih pridelkov in izdelkov Nataša Klemenčič Štrukelj Dom čebelarjev Apis Ribrica, Dolenji Lazi g. Škulj 041/368 115 20. okt. 17.00 Tehnologija čebelarjenja z različnimi izpeljankami listovnih panjev Boštjan Kojek Dom krajevne skupnosti Kokrica, dvorana TD Kokrica, Cesta na Brdo 30 g. Tiringer 041/971 121 20. okt. 19.00 Uporaba spletnih aplikacij za vnos in registracijo stojišč - SIRIS, GERK za upravljavce pašnih redov Boštjan Kojek Dom krajevne skupnosti Kokrica, dvorana TD Kokrica, Cesta na Brdo 30 g. Tiringer 041/971 121 21. okt. 17.00 Pridelava in predelava voska Vlado Auguštin Park vojaške zgodovine Pivka, Kolodvorska 51, Pivka g. Dolgan 040/757 694 27. okt. 16.00 Priprava čebeljih pridelkov za prodajo in čebelarska zakonodaja s področja prodaje in trženja Tanja Magdič Park vojaške zgodovine Pivka, Kolodvorska 51, Pivka g. Dolgan 040/757 694 27. okt. 17.30 Možnosti pridobivanja in črpanja nepovratnih sredstev Tanja Magdič Park vojaške zgodovine Pivka, Kolodvorska 51, Pivka g. Dolgan 040/757 694 28. okt. 17.00 Pridelava in predelava voska Vlado Auguštin Čebelarski dom Poljčane g. Ačko 051/662 841 352 Slovenski čebelar 10/2015 Letnik CXVII OBVESTILA ČZS Datum Cas Tema Izvajalec Kraj Kontakt 28. okt. 17.00 Tehnologija čebelarjenja z različnimi izpeljankami listovnih panjev Boštjan Kojek Center za medgeneracijsko druženje, Cesta Notranjskega odreda 46, Stari trg pri Ložu g. Ivančič 041/909 001 28. okt. 19.00 Uporaba spletnih aplikacij za vnos in registracijo stojišč - SIRIS, GERK za upravljavce pašnih redov Boštjan Kojek Center za medgeneracijsko druženje, Cesta Notranjskega odreda 46, Stari trg pri Ložu g. Ivančič 041/909 001 3. nov. 16.00 Priprava čebeljih pridelkov za prodajo in čebelarska zakonodaja s področja prodaje in trženja Tanja Magdič Čebelarski dom Beltinci g. Šemen 031/787235 3. nov. 17.30 Možnosti pridobivanja in črpanja nepovratnih sredstev Tanja Magdič Čebelarski dom Beltinci g. Šemen 031/787235 Usposabljanja iz Programa ukrepov na področju čebelarstva Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Kontakt 14. okt. 17.00 Oskrba čebeljih družin med letom Milan Meglič ČD Barje, Ulica Danila Kraigherja 2, Ljubljana g. Ovca 041/820346 16. okt. 17.00 Apiterapija Franc Šivic Sejna dvorana Občine Tolmin g. Podgornik 040/800 402 23. okt. 16.00 Izdelava medenih pijač Franc Absec Čebelarski dom Šmarje pri Jelšah g. Pušnik 031/518 411 Podatki o gibanju tehtnic od 21. 8. 2015 do 20. 9. 2015 Opazovalna postaja Gibanje tehtnice ± kg Opis dogajanja Goriško, Šempeter 1,7 bršljan Ribniško Pohorje -3,1 ni medilo Lendava -1,9 ni medilo Bled -2,4 ni medilo Koper, Dekani -2,9 ni medilo Logaška planota, Menišija -4,4 ni medilo Bela krajina, Poljanska gora -3,8 ni medilo Bistriško Pohorje -0,5 ni medilo Vransko, Prebold -1,3 ni medilo Metlika -3,2 ni medilo Slovenska Bistrica, Oplotnica -4,1 ni medilo Travna gora -2,0 ni medilo Zreško Pohorje 2,2 gozdna podrast Goričko, Dankovci -2,2 ni medilo Laško, Malič -2,9 ni medilo Loška dolina, Kozarišče -1,2 ni medilo Kočevski rog -1,6 ni medilo Kostrivnica, Lahomno -5,8 ni medilo Kozjak, Kapla -11,7 ni medilo Krim, Iška vas 0,3 jesensko cvetje Ptuj, Haloze 1,3 jesensko cvetje Dolenjske Toplice -6,1 ni medilo Krško, Sevniško -7,2 ni medilo Kanalsko, Tolminsko -2,8 ni medilo Stojna -1,4 ni medilo Vrhnika, Borovnica 0,2 jesensko cvetje Žužemberk -2,7 ni medilo Krim-Kurešček -8,0 ni medilo Slovenske gorice, Lenart -6,3 ni medilo Ruško Pohorje -0,8 ni medilo Šentjernej, Gorjanci -3,1 ni medilo Braslovče -1,4 ni medilo Brežice -2,9 ni medilo Lovrenško Pohorje -2,7 ni medilo Slovenske gorice-Korena -5,4 ni medilo Ilirska Bistrica -3,3 ni medilo Gorjanci, Kostanjevica na Krki -1,8 ni medilo Kranjska Gora -1,8 ni medilo Ljutomer -0,6 ni medilo Podčetrtek -8,2 ni medilo INHALACIJA AEROSOLA IZ PANJA Ponujamo sete za inhalacijsko aerosolno terapijo iz panja API-AEROSOL I (set z naravnim vlekom) in API-AEROSOL II (set s prisilnim vlekom). KONCENTRATI ZA MEŠANJE Z MEDOM Pri nas dobite tudi kakovostne koncentrate ameriškega slamika (125 g) in soka rdeče pese (125 g) za mešanje z medom. Medikoel, d.o.o., Jalnova cesta 2, 4240 Radovljica, tel.: 04 537 85 10, GSM: 041 618 775 info@medikoel.com, www.medikoel.com, www.s-mediko.com ^HH^1 Slovenski čebelar 9/2015 Letnik CXVII MALI OGLASI Članom ČZS omogočamo 7% popust pri nakupu čebelarske opreme Lyson v | vy<—l|Ž=s]|\.| vrednosti več kot 50 EUR. Pri nakupu več kot 200 kg sladkorja ^ pa omogočamo 11% popust na vso čebelarsko opremo Lyson. 5-satn'o sarriobračalno točilo, AŽ- on LR-sate cena: 1.510,18 € LR-panj iz pol isti rena cena: 74,50 € Komora za dekristalizacijo medu 300 l, cena: 1.100,00 € Pogače in sladkor za krmljenje čebel - ugodno LR- in AŽ-satnice cena: 1,05 € Preostalo čebelarsko opremo si lahko ogledate na naši spletni strani: www.belokranjski-hram.si Delovni čas: od ponedeljka do petka: 9.00-13.00 in 16.00-19.00, ob sobotah: 8.00-12.00 Belokranjski hram, d. o. o., Ulica Staneta Rozmana 16, 8340 Črnomelj, GSM: +386 40 745 750, +386 40 748 588, +386 31 695 485 www.belokranjski-hram.si, facebook-belokranjski hram, E: info.belokranjski-hrani@t-2.si 354 Slovenski čebelar 10/2015 Letnik CXVII MALI OGLASI Sadike drena (Kočevje), tel.: 031/389 605. Ajdov in akacijev med v kozarcih ali sodih (Prekmurje), tel.: 041/340 408. Eno- in dvoletne sadike evo-dije, visoke do enega metra, tel.: 031/266 814. 250 kg gozdnega medu ter 30 čebeljih družin na 9 in 10 AŽ--satih (Goričko), tel.: 031/481 176. Večjo količino čebeljega voska ter akacijevega in cvetličnega medu, tel.: 031/326 959. Matični mleček lastne pridelave, pakiran v 40, 150 ali 700 g embalaži; po želji ga pošljem po hitri pošti, tel.: 031/484 527. Letošnji akacijev, kostanjev in hojev med, tel.: 040/892 240. Štirisatno točilo z motorjem, tel.: 041/686 436. Letošnji kakovostni cvetlični, akacijev, gozdni in hojev med, tel.: 070/869 248. Akacijev in cvetlični med v sodih po 50 kg (Ljubljana), tel.: 041/560 075. Akacijev, cvetlični in hojev med, tel.: 031/882 295. Akacijev, gozdni in hojev med, tel.: 041/403 960. Cvetlični in akacijev med, tel.: 040/815 884. Cvetlični, akacijev, kostanjev in gozdni med ter matični mleček, tel.: 041/587 573. MARJAN ŽEROVNIK 1948-2014 Marjan Že-rovnik, dipl. inž. strojništva, je če-belaril s 37 družinami v kraju Vrhek v občini Tržišče na Dolenjskem, bil pa je tudi prevaževalec. Bil je velik poznavalec in ljubitelj čebel. V naravi je našel vse potrebne odgovore in to miselnost je širil tudi med druge. Čebelaril je več kot 20 let. Prejel je odličje Antona Janše III. stopnje. Po njegovi smrti je čebelarstvo prevzel starejši sin Aleš. JzsUllf* Slovenski čebelar 10/2015 Letník CXVII Mercedes Benz 407D, vozen z B-kategorijo, letnik 1976, starodobnik, dobro ohranjen, primeren za prevoz čebel v zabojniku, tel.: 031/781 895. Hojev med in štiri novejše tri-etažne panje z dvema družinama v vsakem (Žiri), tel.: 041/239 062. Montažni čebelnjak (les, železo) z 12 AŽ-panji, kromirano trisatno točilo in drugo opremo (Jesenice), tel.: 031/815 581. Nekaj zdravih čebeljih družin na 1/1 in 2/3 LR-satih (okolica Ljubljane), tel.: 041/812 057. Čebelje družine na AŽ-satih, tel.: 041/868 121. Grelec za med, novejši tip, 600 W, nerabljen, tel.: 031/408 155. Tovornjak Renault midliner, letnik 1999, 81 AŽ-panjev s čebelami ali brez njih, 10 naseljenih AŽ-panjev in samoobračalno štiri-satno točilo, tel.: 051/385 014. Čebelje družine s čebelnjakom in opremo, šest 10-satnih AŽ-panjev in en 9-satni AŽ-panj, tel.: 041/889 462. Stroj za izdelavo kremnega medu, tel.: 041/421 660. Novo knjigo Čudežni svet čebel (Stična), tel.: 041/967 964. Tri zdrave čebelje družine v nakladnih panjih, različno čebelarsko orodje in več naklad, tel.: 031/891 306. Nove 7- in 10-satne AZ-pa-nje, tudi trietažne, mogoča menjava za čebelje družine, tel.: 031/501 801 (po 18. uri). Tovornjak Hyundai 100, vozen z B-kategorijo, testiran, s 24 naseljenimi čebeljimi družinami, tel.: 041/727 456. Knjige Slovensko čebelarstvo v tretje tisočletje I in II, Od čebele do medu in še 15 drugih, tel.: 031/427 958. Čebelji vosek, tel.: 041/822 366. Člani ČD Domžale ga bomo ohranili v lepem spominu. ČD Domžale STANISLAV MARTIN TOMAŽIČ 1941-2014 Poslovili smo se od našega člana Stanislava Martina Tomaži-ča iz Domžal. Rodil se je v vasici Liberga pri Šmar-tnem pri Litiji. Za čebelarjenje ga je navdušil stric Tone, prvo čebeljo družino pa mu je podaril sosed. Čebelarsko znanje je delil s čebelarji ter ga prenašal na družinske člane. Rad Enoletne sate, tel.: 041/686 436. V SPOMIN se je udeleževal čebelarskih dogodkov. Prejel je odličje Antona Janše III. stopnje. Čebelarji smo ga na zadnjo pot pospremili z društvenim praporom. Ohranili ga bomo v lepem spominu. ČD Domžale FRANC ZALETELJ 1951-2015 Sredi maja je prenehalo biti srce Franca Zale-telja. Rodil se je leta 1951 v Stra-žišču pri Kranju, že v zgodnji mladosti pa mu je oče, ki je bil prav 355 V SPOMIN tako čebelar, vcepil ljubezen do čebel. Vseskozi je bil član ČZS. Za 40 let članstva v naši krovni organizaciji je lani prejel značko zvestobe, sicer pa je za svoje delo na področju čebelarstva prejel tudi odličje Antona Janše III. stopnje Dejavno se je vključeval v delo domačega ČD Goriče, predvsem pa je imel veliko znanja, ki ga je želel posredovati zlasti mladim. Med drugim je želel na POŠ na Trsteniku ustanoviti čebelarski krožek, a mu to zaradi zahrbtne bolezni, žal, ni uspelo. V čebelarskih vrstah je tako nastala še ena vrzel, saj smo izgubili delavnega, poštenega in znanja polnega člana. ČD Goriče FRANC MAČEK 1940-2015 Letos aprila se je nenadoma poslovil naš član Franc Maček. Čebelariti je začel leta 1979. Čebelar je bil tu- di njegov oče, Franc pa je edini od treh bratov nadaljeval očetovo delo. Nazadnje je imel štiri čebelje družine. Rad je imel naravo in vse, kar je povezano z njo, zato je tudi z veseljem delal na svoji kmetiji. Rad se je udeleževal naših srečanj in izletov. Bil je dober čebelar in prijatelj. Naš čebelar Franc nam bo ostal v lepem spominu. ČD Pesnica pri Mariboru JOŽE MARENTIČ 1936-2015 V prvih dneh junija, ko so čebele pridno polnile satje, se je od domačih in prijateljev čebelarjev poslovil Jože Ma-rentič. Čebelariti je začel pred petdesetimi leti. Za čebele je skrbel v Mali vasi, kjer je živel, in v Istri. Leta 1974 se je včlanil v ČD Grosuplje. Nekaj let je bil tudi član upravnega odbora in komisije za odlikovanja. Podporo društvu je dokazal tudi z darovanjem žebljička na društve- nem praporu. Za svoje delo je prejel odličji Antona Janše III. in II. stopnje ter srebrno odličje Franca Košaka. Ko je opešal, je skrb za čebele prepustil zetu, čeprav je še vedno z veseljem mislil nanje. ČD Grosuplje ALEKSANDER HERMAN 1935-2015 Čebelariti je začel leta 1980 v Kamnici pri Mariboru. Čebelaril je z desetimi čebeljimi družinami v različnih panj-skih sistemih. Bil je vesten in delaven član upravnega odbora. V ČD je bil štiri leta tajnik, dve leti gospodar in vodja čebelarskega krožka v OŠ Kamnica. Za svoje delo na področju slovenskega čebelarstva je prejel društveno priznanje in odličji Antona Janše III. in II. stopnje. Zahvaljujemo se mu za vse delo, ki ga je opravil v ČD. Ohranili ga bomo v lepem spominu. ČD Kamnica Brestrnica PE ČEBELARSKI CENTER MARIBOR Streliška 150, Maribor - Tel/Fax: 02/331 80 10 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, sobota:od 8. do 13. ure; v nedeljo zaprto. GSM: 051/348-426 e-mail:jana.pp@amis.net www.cebelarski-center.si Zaščitna oprema za čebelarjenje Posode in točila za med Sladkor in sladkorne pogače, sirup za čebele Nudimo vam: v Voščene satnice AZ, LR Satniki AZ - lipovi, rogljičeni Panji AŽ, LR, LR 2/3 Drobni pribor Naročeno blago vam lahko pošljemo po hitri pošti, pri večji količini pa po želji dostavimo na dom! Kozarce za med Pokrovčke s čebeljimi motivi Stekleničke za propolis Steklenice raznih oblik in velikosti Kartonsko in plastično embalažo PE ČEBELARNA OB PARKU Tyrševa 26, Maribor, Tel-/Fnx: 02/251 60 12 Delovni čas: Pon., sre., pet. odprto od 9h - 17h JANA - Trgovina, posredovanje, zastopanje - Jana Pušnik Pokrivač s.p., Maribor 356 Slovenski čebelar 10/2015 Letnik CXVII Glasilo Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško In Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Transakcijski račun ČZS: 02300-0013332083, matična številka ČZS: 5141729, ID za DDV: SI 81079435, šifra dejavnosti: 94.120. KONTAKTNI PODATKI ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE: Tajništvo: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si, Anton Tomec, tajnik: 01/729 61 02, 031/236 041, anton.tomec@czs.si, Barbara Dimc, poslovna sekretarka: 041/370 409, barbara.dimc@czs.si, Boštjan Noč, predsednik: 01/729 61 06, 040/436 512, nocb@czs.si. Uredništvo: Marko Borko, urednik: 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php. Priznana rejska organizacija: dr. Peter Kozmus, strokovni vodja: 01/729 61 16, 041/352 997, peter.kozmus@czs.si. Opazovalno-napovedovalna služba: Jure Justinek, vodja ONS: 01/729 61 31, 041/644 217, jure.justinek@czs.si, avtomatski telefonski odzivnik: 01/729 61 20, https://ecebelar.czs.si/User/Login?returnUrl=/ Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika: vsak prvi delovni četrtek v mesecu od 13. do 17. ure: 01/729 61 11, cebelarskaknjiznica@czs.si, www.czs.si/knjiznica.php. Ohranimo čebele: www.ohranimo-cebele.si. Sklad za ohranitev kranjske čebele: www.czs.si/sklad.php. Spletna trgovina ČZS: www.czs.si/eshop/index.php. KONTAKTNI PODATKI JAVNE SVETOVALNE SLUŽBE V ČEBELARSTVU: Lidija Senič, vodja službe: 01/ 729 61 10, 040/436 515, lidija.senic@czs.si, Vlado Auguštin, svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja: 01/729 61 24, 040/436 516, vlado.augustin@czs.si, Boštjan Kojek, svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja: 01/729 61 10, bostjan.kojek@czs.si, Tanja Magdič, svetovalka specialistka za ekonomiko: 01/ 729 61 04, 040/436 513, tanja.magdic@czs. si, Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka specialistka za ekonomiko, 01/729 61 24, 040/436 518, natasa.klemencic.strukelj@czs.si, mag. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka specialistka za zagotavljanje varne hrane: 01/ 729 61 33, 040/436 514, andreja.kandolf@czs.si, Nataša Lilek, svetovalka specialistka za zagotavljanje varne hrane: 01/ 729 61 29, 040/436 519, natasa.lilek@czs.si, Tomaž Samec, svetovalec specialist za zagotavljanje varne hrane: 01/ 729 61 18, 040/436 517, tomaz.samec@czs.si, Zlatica Kovačevič, administrativna delavka, 01/729 61 24, zlatica.kovacevic@czs.si. Uredniški odbor: Vlado Auguštin, Marko Borko, Brane Borštnik, Janez Gregori, prof. biol., Maksimiljan Gržina, Borut Preinfalk, dr. vet. med., dr. Maja Smodiš Škerl, dr. vet. med., Tone Žakelj Urednik: Marko Borko, univ. dipl. ped., lektorica: Nuša Radinja, prof. Oddaja prispevkov: članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu. Avtorjem priporočamo, da v člankih uporabljajo strokovno izrazje v skladu s Čebelarskim terminološkim slovarjem. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredništva. Uredništvo ne odgovarja za vsebino malih oglasov. Prispevki so v elektronski obliki brezplačno in javno objavljeni na spletnem portalu ČZS, spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije in drugih spletnih straneh. Reklamni oglasi: cela barvna stran 500 € (ovitek) oz. 300 € (notranjost), pol strani 150 €, tretjina strani 100 €, četrt strani 70 €, petina strani 50 €, pasica 20 €. Popust pri ceni za 3- do 5-kratno objavo reklamnega oglasa je 10 %, za 6- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Člani lahko dvakrat na leto objavijo brezplačne oglase do 20 besed, vsaka nadaljnja beseda je 0,25 €. Splošni oglasi po 0,25 € za besedo, enako tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 80 besed. Osmrtnice ne smejo biti daljše od 200 besed. Cene so brez DDV. Priprava za tisk in tisk: Medium, d. o. o., Žirovnica 60c, 4274 Žirovnica Tiskano na papirju s FSC certifikatom (trajnostno gospodarjenje z gozdovi). Naklada: 7700, tiskano: 28. 9. 2015 Glasilo Slovenski čebelar, ki ga izdaja Čebelarska zveza Slovenije s sedežem na Brdu pri Lukovici, je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS pod zaporedno številko 585. Izdaja Slovenskega čebelarja je delno financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu. Različni modeli grelcev za segrevanje med j. m v Alt. 7102 Alt. 7101 Art. 7110 Art, 7111 Art 7112 f f NAROČENO BLAGO VAM LAHKO ODPOŠLJEMO S PAKETNO POŠTO. LOGAR TRADE d.o.o. Poslovna cona A 41, SI-4208 Šenčur To L: 04 25 19 410, ¡nfo@logar-trade.si, www.logar-trade.si Logar IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME IN TRGOVINA J IzJeL eiano s smislom za slom za detajle ČEBELARSKA OPREMA Delovni čas trgovine: od ponedeljka do petka: 9.00- 1 ZOO in I3.00-17 00 ob sobotah: 9.00- 12.00. Kuhalnik voščin okrogli s parnim tSFmm* -za AŽin LR salnike. exiCEU M ejí Art.7309 ^ aKCLSSKACEÍJAÍJ&.DO EUR nk¿panja Art, 7810 mC8M:4UCBR Akcijske cene veljajo od 01.10.2015 do 31.10.2015 oz do prodaje zalog. DD V je vključen v ceno. Slike so simbolične. Homogen izator medu 100 kg - za homogen izaoijo in krem i ra nje modu - dvojno lopatično mešalo - z gretjem (a rt. 7175) ali brez (ari. 7176) - izoliran, kar pomeni nizko porabo električne energije - hitrost vrtenja: 55 n/min, VELIKA PONUDBA MODELOV ZA VLIVANJE SVEČ tzparilnikza oAcsaAno kislino« toplim ¿/rtom m IzparilR k Va"o* za ckj&alno