ZELEZAR St. 10 - 25. oktober 1969 GREGOR KLANČNIK V. D. DIREKTORJA ZPSZ: NOVA ERA MEDSEBOJNIH USTVARJALNIH ODNOSOV Potem, ko so se delavci na referendumu 15. septembra 1969 odločili za združitev železarn Jesenice, Ravne in Štore v enotno podjetniško navezo, se je zaključilo skoraj dveletno pripravljalno obdobje in odprta je bila integracijska pot za ustanovitev združenega podjetja Slovenske Železarne. Pred tem so nekateri že govorili: »Iz tega ne bo nič, direktorji se le izpostavljajo, jemljejo prostor v tisku in izpodrivajo privlačnejši televizijski program, v integracijo pa sami niso prepričani.« In vendar tokrat, ko je skeptičnost postala že precej splošna, je referendum prišel, kar pa je pri tem slovensko javnost najbolj presenetilo, je bila ugotovitev visoke osveščenosti, dokazane s štiripetinsko večino za integracijo. Uspešno izvedeni referendum večina smatra za velik dogodek, SVEČAN PODPIS POGODBE V torek 30. septembra so predsedniki delavskih svetov in direktorji železarn Jesenice, Ravne in Štore na sedežu Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani svečano podpisali pogodbo o pristopu k združenemu podjetju SLOVENSKE ŽELEZARNE. Temu, za, slovenske železarne in slovensko gospodarstvo pomembnemu dogodku, so prisostvovali številni predstavniki zveznih in republiških političnih in predstavniških organov, zbornice, Združenja jugoslovanskih železarn, bank ter številni poslovni partnerji slovenskih železarn. Uvodnemu pozdravu in referatu predsednika koordinacijskega odbora vršilca dolžnosti direktorja združenja podjetja Slovenske železarne Gregorja Klančnika je sledilo svečano podpisovanje pogodb o pristopu k ZDRUŽENEMU PODJETJU SLOVENSKE ŽELEZARNE. Zatem so v krajših govorih pozdravili ta pomembnen dogodek predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Leopold Krese, član izvršnega sveta Slovenije inž. Ivan Zupan, predstavnik metalurške fakultete dr. prof. Ciril Rekar in generalni sekretar Združenja jugoslovanskih železarn Djorde Andrejević. so pa tudi taki, ki pripominjajo, da je to skromen in neučinkoviti dosežek. Tudi sami smo si od začetka zahoteli višji integracijski skok, kmalu pa smo spoznali tveganje in nevarnost, da bomo porušili letev in se zato odločili za dosegljivo normo, ki smo jo tudi elegantno preskočili. Kdor ugovarja, da to ni skok, mora priznati, da je vsak korak in to tak, ki lahko postane za prihodnje življenje in razvoj .slovenskega železarstva zgodovinski dogodek, za celo slovensko industrijo pa eden od stebrov, na katerem bo slonel krov go- integracijsko gibanje bili vključeni tisti delavci, ki ekonomske problematike dnevno doživljajo. Četudi so v tem procesu uspešno pomagali predstavniki družbeno političnih organizacij, so osnovni nosilci oblikovanja mišljenja, ki je vplivalo na izid referenduma, bili organizatorji proizvodnje in poslovanja. Prav v tem je bila naj večja moč osveščanja, ki je na referendumu rodila zavidanja vredne rezultate. Delavski sveti na Jesenicah, Ravnah in v Štorah so 26. septembra t. 1. ugotovili pravilnost izvedenih referendumov, jo družino in ostalimi, je zelo ugodno. Od vseh 11.287 zaposlenih jih je za integracijo dalo svoj pristanek 9.277 ali 78,9 %. S predpostavko, da bi tudi odsotni glasovali v enakem razmerju kot prisotni, objektivno lahko trdimo, da čez 80 % zaposlenih združitvi železarn zaupa. Skeptičnost o koristi ustanovitve združenega podjetja je, razumljivo, v posameznih tovarnah različna. Največji dvom je na Ravnah, kjer je podjetje konsolidaciji najbližje. Ob ustanovitvi novega skupnega podjetja se moramo zavedati, da Podpisniki pogodbe o združenem podjetju med govorom direktorja Klančnika spodarske stavbe, ki naj bi bila dom prosperitete in izboljšanja življenjske ravni. Vrsta čestitk, ki smo jih dobili, med njimi je tudi priznanje izvršnega sveta Slovenije, potrjuje našo ugotovitev, da je združitev železarn taka kot je, najpomembnejši integracijski dosežek na Slovenskem. Integracija je povsod težak proces, v kapitalizmu je za njo treba pridobiti akcionarje, pri nas pa večino zaposlenih. V referendumu niso odločilni niti tisti, ki so iz ekonomskih vzrokov zavestno za združevanje, niti tisti, ki so iz lokalnih, samoupravnih, zasebnih in drugih pobud proti, temveč neopredeljeni. Osveščanje delavcev je zato glavna naloga protagonistov, ekonomsko sicer logičnega, sociološko politično pa lahko zelo zapletenega združevanja. Glavno nalogo razlaganja v vseh treh železarnah so zato prevzeli strokovno vodstveni delavci. Povezavo slovenskih železarn v združeno podjetje smo smatrali kot poslovno podjetniško zadevo, zato so prednostno v izdali soglasje na osnutek pogodbe ter odobrili prevzem ustanoviteljskih pravic in dolžnosti v združenem podjetju Slovenske železarne. Službeno objavljeni podatki kažejo naslednji izid referenduma: ŽELEZARNA JESENICE: število zaposlenih 6082 udeležba 5682 ali 93,4 % za integracijo 4920 ali 80,9 % ŽELEZARNA RAVNE: število zaposlenih 3454 udeležba 3302 ali 95,6 % za integracijo 2368 ali 68,6 % ŽELEZARNA ŠTORE: število zaposlenih 2247 udeležba 2213 ali 98,5 % za integracijo 1989 ali 88,9 % Iz udeležbe v vseh treh podjetjih, ki je bila 95 %, se vidi, da je bil interes zaposlenih na tem referendumu v vseh treh železarnah izreden in, da so ga ocenjevali kot življenjsko odločitev. Nobene volitve v tovarniške organe samouprave niso pritegnile takega zanimanja. Tudi razmerje med onimi, ki so v ustanovitvi skupnega združenega podjetja videli varnejšo eksistenco zase in za svo- je iz raznih vzrokov miselnost o večji varnosti v manjši rizični skupnosti, četudi ta obsega le eno petino, še vedno prisotna. Od uspešnosti, učinkovitosti in koristnosti delovanja združenega podjetja bo odvisno* razpoloženje in jačanje zavesti, da v osamljenosti ni, v integracijskem povezovanju pa je dostop k donosnejši podjetniški tvornosti lažji. Slovenske železarne imajo ob ustanovitvi združenega podjetja 876,5 milijonov din poslovnega sklada. Z upoštevanjem zunajih virov v obliki dolgoročnih kreditov bodo po zaključku investiranja v prihodnje razpolagale z dodatnimi 870 milijoni din poslovnih sredstev. že v prvem letu svojega obstoja bodo tako organizacije združenega dela, brez upoštevanja v novem srednjeročnem načrtu predvidenih naložb in kratkoročnih kreditov, upravljale z okrog 1600 milijoni din družbenih sredstev. Po tem bo združeno podjetjé Slovenske železarne najmočnejša delovna organizacija na Slovenskem. Proizvodnja v septembru V septembru je proizvodnja dosežena 9,1 % letnega plana, kar je za 1.046 t nad dvanajstino letnega plana in za 539 t nad operativnim planom. Kumulativni obseg proizvodnje' je v devetih mesecih dosežen z 78,6 %. Tako je letni plan proizvodnje konec septembra presežen za 3,9 %. Pod planom je ostala valjarna in livarna specialne litine. Operativni plan so elektro-plavž, jeklarna, livarna I pri. litini in Samotna presegli. Livarna II je ostala za 15,9 % pod operativnim planom. Elektroplavž je operativni plan presegel za 6,0 %. Proizvajal je belo surovo železo. Imel je še vedno težave s kvaliteto koksa in tudi specifična poraba električne energije ni zadovoljiva. Jeklarna je za 9,3 % presegla operativni plan in tudi letni plan ima v devetih mesecih presežen za 6,4 %, Ves mesec je imela na razpolago tekoči gro-delj in ugodne energetske pogoje. Valjarna je ostala pod operativnim in letnim planom, ker je ostalo 231 neprevzetih profilov za Železarno Ravne. Imeli so tudi večkratno menjavo programa valjanja, a kljub temu pričakujejo, da bodo celotni plan za leto 1969 dosegli na o-snovi naročil, ki jih imajo za IV. kvartal. Livarna specialne litine ni dosegla operativnega plana in tudi za letnim planom zaostaja za 8,6 %. V septembru je imela velik remont na čistilnem stroju razne okvare na formarskih strojih in ozko grlo pri žarje-nju. Zaradi žarjenja je tudi izostala proizvodnja konti naprave. Livarna valjev in kokil je v septembru prekoračila operativni plan pri litini, medtem ko je pri valjih nekoliko nižja. V drugi polovici meseca je obrat prešel na 42-urni delovni tednik. Zaradi tega proizvodnja ne bo padla, ampak bo ostala na isti višini kot prej. Samotna je kljub pomanjkanju eksternih naročil in pri zreduciranemu stgležu delavstva presegla dvanajstino letnega plana za 5,80 in operativni plan za 5,0 '%• Izmeček je v okviru normativa. Delovna sila in produktivnost. Število zaposlenih je konec septembra 2.150, to je za 62 manj kot prejšnji mesec, ker je gradbeni oddelek v celoti priključen stanovanjski enoti. Tako so tudi vsi pokazatelji, ki sq računani na zaposlenega, višji od prejšnjega meseca in tudi v primerjavi z lanskim letom. Produktivnost je v devetih mesecih za 3,9 % nad lanskoletnim poprečjem. Pogled na novo livarno NAUČIMO SE TREZNO l REUDARJATI IN UKREPATI ! Podprimo prizadevanja 10 in družbeno političnih organizacij! Kdaj bomo doumeli, kako si s trmastim vztrajanjem pri zahtevah o odstopanju od sprejetega novega sistema nagrajevanja in delitve po delu samo zaostrujemo že itak slab položaj v podjetju? S prekinitvami dela povzročamo škodo, ki jo moramo sami trpeti. Izhod iz težavnega položaja, v katerem se nahaja tudi naše podjetje, je v doslednem izvajanju sanacijskega programa in ukrepov, ki jih podvzemämo, da izplavamo iz krize. Taka akcija pa zahteva čim trdnejšo povezanost in prizadevnost pri vseh nalogah, ki imajo za cilj večjo produktivnost, večje delovne uspehe, obenem pa bolj razvito in učinkovitejše samoupravljanje. Kdor trezno misli, bo najprej poiskal in raziskal vzroke nizke realizacije v nekaterih obratih in bo pomagal z vsemi močmi te vzroke odpraviti. Upravni odbor podjetja je ugotovil, da so bili za september prejemki pravilno izračunani, v skladu s poslovnimi rezultati, nižja vrednost točke pa je rezultat nižje realizacije v septembru. Plan zadolžitve so v livarni I izvršili v septembru z 89,4 " v livarni II pa s 73,6 11 skupno torej s 83,9 ° (,. Nad tem se je treba zamisliti! Tu je treba najti realno rešitev! Vzroke tega zaostajanja je treba raziskati in odpraviti! Dalje je UO ugotovil, da je imela livarna I kljub višji proizvodnji nižjo realizacijo, ker je del proizvodnje ostal še v adjustaži in bo realiziran šele oktobra. Pomagajmo tukaj najti in izvesti izboljšave! Zdaj nam je jasno, da bi do teh nepotrebnih prekinitev dela v obeh livarnah ne prišlo, če bi predhodno prečiščevali in pojasnili stvari, če bi sproti ugotavljali vzroke, zakaj v posameznih mesecih ustvarjena realizacija odstopa od planirane, saj vemo kaj služi za osnovo delitve osebnih dohodkov. Poglejmo, kakšna je organizacija dela, kako jo izvajamo in če se da kaj izboljšati! Poglejmo, kakšen je delovni red?! Drugače je z nekaterimi predlogi za izboljšanje delovnih pogojev, ki so bili takoj posredovani tehniškemu sektorju z zahtevo po čimprejšnji ureditvi. Seveda pa lahko razumemo upravičeno kritiko zaradi nenehnega naraščanja življenjskih stroškov in zaskrbljenost, ki se nas polašča ob takih pojavih. Borbo proti tem pojavom moramo vsestransko podpreti. O tem smo že razpravljali na delovnih konferencah 'zveze komunistov, sindikata in zveze mladine. Sklepi so posredovani pristojnim družbeno-polHič-nitn in skupščinskim telesom. Čeprav težko pa vendar je treba pri reševanju tako zapletenih vprašanj ohraniti mirno kri in trezno preudariti vse stvari, pod vzeti ustrezne korake za odstranitev pojavov, ki niso v skladu s težnjami in cilji naše gospodarske reforme in ki upravičeno vzbujajo negodovanje delovnih ljudi. Toda vse pretnje o posredovanju nezadovoljnežev direktno pri republiških organih in forumih, so nesmiselne, zgrešene. Taki problemi se rešujejo doma, v svoji hiši, tu je treba tudi zaupati upravi podjetja, članom organov upravljanja in družbeno-političnih organizacij in jih podpreti, da posredujejo za reševanje vprašanj, ki so izven podjetja, izven našega delokroga, pri merodajnih forumih. Fri tem pa je potrebno sodelovanje vseh članov kolektiva. Vsi moramo tudi pomagati, da bomo v svoji hiši napravili red, da bomo med ostalim sistem nagrajevanja in delitve po delu izpoijol-njevali in končno našli čim ustreznejšo in spodbudnejšo obliko tega sistema. Kdor pa stvari noče razumeti, jih napihuje in predlaga prekinitve dela ter jih kakorkoli podpira, je škodljivec, je pustolovec, ker mu ni za trezno presojo in pravilno reševanje problemov, temveč še otežkoča položaj in zavira prizadevanja resnih članov kolektiva. Da o materialni škodi zaradi prekinitev dela sploh ne govorimo. Trezno misleči delavci so še sramovali, ho so videli pred livarno naše odjemalce, ki se niso mogli načuditi zaslepljenosti tistih, ki so po nepotrebnem prekinili delo v času, ko imajo toliko naročil, da se ne vidijo iz njih. Mar bomo tako odpravili zamujanje izdobavnih rokov?! Take pojave je treba torej v kali zatreti, da bomo oprali madeže, ki jih sami nanašamo našemu ugledu. NOVA ERA MEDSEBOJNIH USTVARJALNIH ODNOSOV (Nadaljevanje s 1. strani) Pomembnejše od obsega pa je izkoriščanje sredstev. Na podlagi devetmesečnega poslovanja, kaže prognoza, da bodo tri slovenske železarne že letos dale tržišču okrog 500.000 ton gotovega blaga, kar pomeni okrog 1.285 milijonov din realizacije. Na podlagi bogate tradicije, visokih izkušenj in velikega proizvodnega kapitala, so združene železarne postale pomemben dejavnik, ki bo dajal ton razvoju industrijskega potenciala in celotnega slovenskega gospodarstva, zato je na samoupravni zavesti ustanovljeno podjetje slovenskih železarn, eden od važnih stebrov našega bodočega gospodarskega razvoja. Najmočnejši partner združenega dela slovenske jeklarske industrije, je železarna Jesenice. Na 58 0 r, skupnega poslovnega sklada in 52 ° n vseh zaposlenih bo ta organizacija združenega dela letos dala 71,3 odstotka blagovne proizvodnje in 62 % realizacije. Druga je železarna Ravne, ki zajema 26 % poslovnega sklada in 29 ° 'n zaposlenih, bo dala 14,6 % blagovne proizvodnje in 27n o realizacije, štore imajo 16 0 „ poslovnega sklada in 19 % zaposlenih, v blagovni proizvodnji pa bodo letos udeležene s 14,1 % in v realizaciji z 11 %. V zadnjih dveh letih so slovenske železarne napravile velik skok v povečanju proizvodnje. Medtem ko so leta 1967 realizirale za 910,6 milijonov din gotovega blaga, je realizacija leta 1968 znašala že 1.055 milijonov din, kar je porast za 16°o, letošnji porast pa bo za dodatnih 22 %. Ob ustanovitvi skupnega podjetja je ekonomski položaj v posameznih organizacijah združenega dela različen. Poslovno leto 1968 so vse tri železarne zaključile z izgubo, periodični obračun prvega polletja letošnjega leta pa je na Ravnah zaradi velike udeležbe proizvodnje 117. veje in specializiranega programa plemenitega jekla, že pokazal presežek dohodka, Železarna Jesenice iz znanih razlogov, kljub 19 % povečanju realizacije ob 5 % znižanju zaposlenih, tudi po osmih mesecih poslovanja še ni uspela poravnati osebnih prejemkov z doseženim dohodkom. Tudi Štore so še na robu svoje rentabilnosti. Ureditev tega zahtevnega problema, ki pomeni doseganje podjetniške donosnosti v vseh tovarnah, bo osrednja naloga združenega podjetja. Glavni delež bodo z ustvarjalnim, požrtvovalnim in učinkovitim delom morale prispevati delovne skupnosti organizacij združenega dela sa- me, usklajevanje in delitev dela -ter organiziranje medsebojne pomoči bo prispevek združenega podjetja, nujno pa bo morala biti prisotna tudi skupnost. Slovenske železarne so že v pripravljalnem obdobju izdelale srednjeročni integralni razvojni program, ki predvideva naložbe v osnovna sredstva v višini 135,4 milijone din in naložbe v obratna sredstva v višini 229 milijonov din. Odobritev teli kreditov je pogoj predvidene rasti realizacije in uspešne sanacije vseh sestavin združenega deìa. Izvršni svet SRS je s svojim predlogom za usmeritev sredstev v višini 51 milijonov din, namenjenih kot udeležbo potrebnega kredita za trajna obratna sredstva za razvoj slovenskega železarstva, že pokazal dobro voljo. Ta predlog so že obravnavali skupščinski odbori in ga v kratkem v obliki predloga za spremembo zakona lahko pričakujemo v skupščini. Slovenski železarji z velikim interesom pričakujejo odločitev tega osrednjega predstavniškega organa. Železarstvo ni in tudi ne bo visoko akumulativna industrijska veja, kar ne pomeni, da sme biti nezaželljena dejavnost. S tem pa ni rečeno, da slovenske železarne ne bodo prispevale nič svojega. Že letos bodo imele 90,6 milijonov din amortizacijskega sklada, z novimi napravami pa se bo še večal. Doseganje akumulativ-nosti ni samo interes železarn, temvčč tudi banke, ki ima v teh tovarnah svoje naložbe, zato kreditiranje srednjeročnega programa pričakujemo. Pomanjkljivi denarni del obratnih sredstev je glavna ovira hitrejše konsolidacije slovenskih železarn. Ta je med drugim posledica pomanjkanja akumulacije za povečanje lastnega poslovnega sklada, predvsem pa nelogične strukture dolgoročnih kreditov. Za investiranje v bodoče, ki bo predvidoma sklenjeno 1970. oz. 1971. leta, bo skupno iz dolgoročnih kreditov v osnovna sredstva naloženih 930 milijonov din, za kar pa je za trajna obratna sredstva odobrenih le 86 milijonov din dolgoročnih kreditov. Po predvideni rasti naj bi proizvodnja bila kar 12-krat večja od odobrenih in v glavnem že izkoriščenih dolgoročnih kreditov za obratna sredstva. V tem je tudi razlog, da železarne Jesenice, Ravne in Štore pri novih kreditih dajejo prednost obratnim sredstvom. Posebno v zadnji splošni nelikvidnosti, ko so še dolgovi kupcev slovenskim železarnam povzpeli na 340 milijonov din, je zaradi preskromnih Med podpisovanjem pogodbe; od leve proti desni: Franc Starlekar predsednik DSP Store; Tugomer Voga gl. direktor, Štore; Franc Hrastnik predsednik DSP Ravne; Gregor Klančnik gl. direktor, Ravne; Franc Kobentar predsednik DSP Jesenice in mgr. ing. Peter Kunc gl. direktor, Jesenice obratnih sredstev plačilne zmožnosti podjetij nedosegljiva. Poleg statuta bodo v združenem podjetju dolgoročni in letni gospodarski načrti glavni urejevalci poslovno ekonomskih odnosov. Z dolgoročnimi gospodarskimi načrti bodo organizacije združenega dela usklajevale povečanje proizvodnje, širjenje obratov in modernizacijo sredstev za delo ter tehnologije. Skladno z letnimi gospodarskimi načrti združenega podjetja., ki bodo urejevali specializacijo in medsebojni promet, bodo tovarne izdelovale svoje letne poslovne načrte in na osnovi njih sklepale kupnoprodajne pogodbe z drugimi organizacijami združenega dela in zunajimi partnerji. Direkcija združenega podjetja bo v interesu ugodnejšega oskrbovanja in trdnejše prisotnosti na tržišču, ob sodelovanju tovarn, sklepala pomembnejše aranžmaje z dobavitelji in potencialnimi kupci. Podobno vlogo bo direkcija imela tudi na področju financ. Načrtovanje in obvezno izvajanje usklajenih zasnov bo torej gTavna prednost združenih železarn. Takoj po izvolitvi samoupravnih organov in po oblikovanju direkcije, bomo pristopili k obdelavi srednjeročnega načrta, ki bo predvidel tako širjenje proizvodno in poslovno donosne déjavnosti, da bo vsem tovarnam zagotovila rentabilnost in akumulativnost, potrebno za pokrivanje nastalih obveznosti. Ker stare in novozgrajene zmogljivosti na Jesenicah dovoljùjejo le proizvodnjo prve predelave jekla, bo rentabilnost v tovarni dosežena šele pod pogojem dodatnega investiranja v drugostopenjsko predelavo toplo valjanih trakov in pločevine. To naj bi bila poleg že znanih postavk sestavina srednjeročnega načr- ta, ki naj bi ga združeno podjetje dobilo v prvem letu svojega obstoja. Povečanje produktivnosti dela bo v načrtovanju proizvodnje moralo biti osnovno gonilno sredstvo. Medtem ko bodo posamezne železarne letos v realizaciji na zaposlenega dosegle: — Jesenice 126.000 din, — Ravne 102.000 din, — Štore 64.000 din, kar poprečno pomeni 108.000 din, bo zasnova kot imperativ primernih osebnih dohodkov in zagotovljene akumulativnosti morala poprečno dvigniti na 150.000 din. Iz tega izhodišča bomo morali predvideti obseg, asortiment, delovne priprave, tehnologijo in poslovne stroške. Strokovni sestav združenih slovenskih železarn kliče torej težka in zahtevna naloga. S primerno spodbudo bomo morali razpoložljivo znanje in izkušnje popolno mobilizirati v blagor jeklarstva in s tem razvoja predelovalne industrije. Ne samo organizatorji proizvodnje v železarnah in direkciji, temveč tudi vse druge strokovne kapacitete bomo morali pritegniti k reševanju zapletenega tehnološkega postopka proizvodnje in predelave jekla. Metalurški inštitut, ki je ze do sedaj bil naša stična hiša, bi moral postati osrednja raziskovalna institucija združenega podjetja. Vođenje dolgoročne politike bo osnovni princip združenega dela, zato bo vzgoja kadra v ožjem in širšem smislu morala biti predmet posebne pozornosti. Bolj kot do sedaj naj bi delovala stara kitajska modrost: »Če daš nekomu ribo, se bo najedel enkrat. Če pa ga naučiš loviti ribe, se bo hranil vse življenje.« LEOPOLD KRESE, PREDSEDNIK GOSPODARSKE ZBORNICE SLOVENIJE POGODBA ŠELE ODPIRA NOVE MOŽNOSTI ZA SKUPNO IN USKLAJENO PRIZADEVANJE Dovolite mi, prosim, da ob podpisu pogodbe iskreno čestitam delovnim kolektivom slovenskih železarn za tako pomembno odločitev. Ta odločitev slovenskih železarn in pogodba, ki je bila danes podpisana, pomeni novo razdobje in kvalitetno poglavje v razvoju metalurgije na Slovenskem. Ta integracija pa bo ugodno vplivala tudi na podobne rešitve v drugih vejah slovenskega gospodarstva. Železarstvo sodi med tiste gospodarske panoge, ki ima najdaljšo tradicijo pri nas, saj sega v svojih začetkih daleč nazaj v 15. stoletje. Ko pa so se na prelomu v 20. stoletje razvili iz primitivnih vigencev veliki industrijski obrati na Jesenicah, Ravnah in Štorah, so postali tudi glavni steber nastajajoče industrializacije Slovenije. Ob njih se je razvila cela vrsta sprva sicer majhnih kovinskih podjetij, ki pa so kasneje skoraj vsa prerasla v pomembne kapacitete slovenskega industrijskega potenciala in s tem dala osnovo, da danes uvrščamo Slovenijo v srednje razvito industrijsko deželo. Kljub taki vlogi v preteklosti pa je imel razvoj slovenskega železarstva nekaj posebnosti, ki v marsičemu še danes bistveno opredeljujejo ekonomski položaj te. panoge. Nastanek industrijskega železarstva v Sloveniji se namreč ni opiral na bližino slovenskega zaledja, marveč predvsem na tradicijo nekdanje železarske obrti, na ugodne prometne zveze in bližino energetskih virov. Na tej podlagi je bila zasnovana tudi nadaljnja širitev proizvodnih zmogljivosti v prvih povojnih letih, vštevši delno specializacijo obratov na Jesenicah, na Ravnah in v Štorah. Kmalu pa je začel delež slovenskega železarstva v celotni proizvodnji jugoslovanske črne metalurgije relativno upadati. Delno je bil ta pojav pogojen s hitrejšim industrijskim razvojem drugih predelov Jugoslavije, delno pa so bili vzrok tudi tedanji strateški koncepti* po katerih lokacija baznih gospodarskih objektov ob zahodnih mejah Jugoslavije ni bila najbolj primerna. Zato slovenske železarne v tistem času niso bile deležne večjih naložb, večinoma^ so se morale zadovoljiti s staro reparacij sko opremo, ki pa seveda ni pomenila ustrezne osnove za nagel tehnološki razvoj. Tudi v prvem desetletju samoupravljanja, v času splošne stagnacije naložb v črno metalurgijo, slovenske železarne niso bistveno napredovale. Širše možnosti za razvoj so se odprle šele leta 1961, torej žal ravno v času, ko so nekateri napačni oziroma preveč potencira- ni poudarki na decentralizacijo povzročili v našem gospodarstvu precej močne dezintegracij ske tokove. V železarstvu so se te tendence pokazale zlasti na neusklajenem programiranju, nadaljnjega razvoja posameznih železarn v popolnoma ločeni investicijski, komercialni in kadrovski ter organizacijski politiki, brez prave sinhronizacije z razvojem surovinskega in energetskega zaledja, celo brez pravega poznavanja tržišča. Tako je, če lahko uporabim ta izraz, zalotila gospodarska reforma črno metalurgijo v dokaj neugodnem položaju, da se spoprime z doslednim delovanjem ekonomske in tržne proizvodnje v pogojih mednarodne konkurence. Povrhu vsega so železarne močno prizadeli še nekateri elementi neusklajenega gospodarskega sistema s celotnim konceptom gospodarske reforme, tako zlasti neusklajenost cen med proizvodi železarstva in surovinami, oziroma reprodukcijskimi materiali za železarsko proizvodnjo in preveč liberalna politika pri uvozu železarskih izdelkov. Posledice neusklajenega razvoj aJn sočasnih neustreznih ekonomskih ukrepov so se bridko pokazale na upadanju akumulativno-sti in zmanjševanju kapacitet, v naraščanju proizvodnih stroškov po enoti proizvoda in v končni fazi na nizkih osebnih dohodkih zaposlenih. Leta 1967 se je prvič v zgodovini slovenskega železarstva pokazala v slovenskem železarstvu celo izguba. S tem kratkim, morda nekoliko poenostavljenim pogledom na zgodovino slovenskih železarn nisem hotel nikakor nikogar obtoževati, niti opravičevati. Hočem samo ugotoviti resnico, da je prišlo do podpisa integracijske pogodbe takorekoč ob dvanajsti uri. Prepričan sem, da ni med nami nikogar, ki bi videl v tem formalnem aktu neko univerzalno, čudežno zdravilo, ki bo samo od sebe rešilo vse probleme, pred katerimi se danes nahaja novi, skoraj 12.000 članski kolektiv združenih slovenskih železarn. Ta pogodba komaj šele odpira nove možnosti za skupno in usklajeno prizadevanje. Železarne imajo, kakor sem prebral v nekem sanacijskem elaboratu, še neporavnan dolg do gospodarske reforme v obliki racionalnejše proizvodnje in kvalitetnejših izdelkov ter pravočasnega oskrbovanja kupcev. Gre torej za to, da združeni v enotno podjetje s postavitvijo skupnih služb in z združitvijo vseh razpoložljivih firiančnih sredstev racionalizirate proizvodne programe in tehnologijo, se komercialno uveljavite na domačem in tujem tržišču ter krenete v kar najbolj perspektivno smer razširjehe reprodukcije. Mislim, da je ključna zlasti zadnja naloga. Dokončati pa tudi revidirati bo potrebno tekoče investicije, to seveda ni poceni in denarja še daleč ni na preteki Zato bo potrebno obstoječa sredstva, tudi tista, ki so sedaj zamrznjena v terjatvah, čimbolj precizno usmeriti v aktivnosti. Celoten proces pa lahko računa na trajen uspeh samo, če bo združeno podjetje tudi zares delovalo kot vztrajen in enoten gospodarski organizem. Integracija, ki bi bila zamišljena samo kot proteza, s katero naj krepkejši pomaga šibkejšemu na noge, potem pa ga kvečjemu tudi lahko zapusti, bo že v začetku zgrešila svoj namen. Še slabše bi bilo, če bi jo tako pojmovalo več šibkih subjektov, ki si vzajemno pomagajo na noge. Pravi in resnični samoupravni interes ni samo v trenutni delitvi dohodka, ampak tudi v kreiranju dolgoročne usode. Še več. Sedanja integracija slovenskih železarn naj ne ostane v sebi zaključen organizem, temveč mora postopoma omogočiti nastanek širših integracijskih kompleksov slovenskega gospodarstva, predvsem tudi v kovinsko-predelo-valni industriji. V položaju, v katerem začenjamo s sanacijo v železarstvu, je nujno potrebna pomoč v pogledu trajnih obratnih sredstev. (Nadaljevanje s 3. strani) Združitev slovenskih železarn naj zato sočasno pomeni integracijo proizvodnje in razuma, integracijo teorije in prakse, umskega in oblikovalnega dela. Zavedati se moramo, da s potrošniki sestavljamo celoto, zato bo sožitje s kupci osnovno načelo združenega podjetja. To načelo bomo zastopali tudi v jugoslovanski asociaciji. Združenje jugoslovanskih železarn bo z ustanovitvijo združenega podjetja v svojem sklopu dobilo grupo, ki bo medsebojno ozko poslovno povezana izboljšala usklajevanje razvoja celotne jugoslovanske črne metalurgije. Združitev železarn Jesenice, Ravne in štore je stvarnost. Na tem integracijskem posegu se bodo snovala nova povezovanja in kreiral koncept industrijske ekspanzije Slovenije. Že v prvem letu obstoja 1970 bo združeno podjetje slovenskih železarn imelo okrog 1.400 milijonov din realizacije. V naslednjih letih naj bi se proiz- Toda ne samo to. Mnogo važnejše in perspektivno učinkovitejše družba lahko pomaga s tem, da končno v znamenju gospodarske reforme in sodobnega ekonomskega sistema preseka gordijski vozel v smislu rešitve problema cen in nelikvidnosti v gospodarstvu nasploh. V Gospodarski zbornici stojimo na stališču, da je gospodarska reforma res proces, ki zavezuje sleherno celico našega gospodarskega organizma, vendar pa ta proces v podjetjih ni mogoč, ali vsaj ni mogoč v zadovoljivem tempu in obsegu, v kolikor ga tudi na nivoju družbeno ekonomske politike ne spremlja in ne omogoča dosledno izvajanje načel tržnega gospodarstva. Kar se tiče črne metalurgije, so rešitve teh problemov znane in definirane ter jih tu ne bi našteval. Pogodba je torej podpisana in koncepti nadaljnjega razvoja vsaj v grobih črtah izdelani. Preostane torej boj, na eni strani boj za realizacijo vseh postavk integracijskega elaborata in na drugi strani boj za uresničitev vseh tistih sistemskih pojavov in pogojev, na katerih teoretično lahko temelji rentabilna železarska proizvodnja v doslednem tržnem gospodarstvu. Želim delovnim kolektivom slovenskih železarn v teh naporih popoln uspeh in obljubljam v mejah možnosti in sposobnosti pomoč Gospodarske zbornice Slovenije. vodnja ob širjenju in modernizaciji naprav ter izboljšavi tehnologije dvigala, tako da bi leta 1975 realizacija dosegla 2 milijardi din. Na zbranih lovorikah večstoletne tradicije železarstva na Slovenskem ne bomo počivali, temveč nam bodo le lekcija, na kateri bomo gradili dalje. V veri, da bomo vstopili v novo ero medsebojno ustvarjalnih poslovnih odnosov, prosim, da v imenu železarn Jesenice, Ravne in štore podpišemo USTANOVNO POGODBO ZDRUŽENEGA PODJETJA SLOVENSKE ŽELEZARNE H zn SV SVOJE sGLASILO Nova era medsebojnih ustvarjalnih odnosov Ko danes, na tako slavnostni način, ob prisotnosti slovenske gospodarske in politične javnosti podpisujete akt — pogodbe o ustanovitvi združenega podjetja Slovenske železarne, se tudi jaz pridružujem z iskrenimi čestitkami in najboljšimi željami. Ta podpis je logičen zaključek dveletnih naporov in prizadevanj, ki ste jih vložili v to, da je do tega spoznanja in odločitve tudi prišlo. Pogodba bo kot rojstni rojstni list šla v matične knjige in bo ohranjena vsem tistim, ki bodo v razvoju slovenskega gospodarstva iskali pomembne dogodke in prelomnice. To je resnica. Resnica pa je tudi druga. Vi ste se. v sedanjem približevanju in sedanjem kreiranju in dogovarjanju o skupni politiki dogovorili za neko pot in jo prilično jasno nakazali. Prepričan sem, da se boste že-lezarji še vračali nazaj na dogodke zadnjih dveh let, prvenstveno pa na napore in vlogo, ki ste jo odigravali v zadnjih mesecih. Tudi slovenska javnost vas bo opozarjala na to. Toda to vračanje nazaj najbrž ne bo zato, da bi blagrovali to, kar je bilo doseženega, ampak da bi iskali moči, pota in sredstva, kako se neki program, če je skupaj izoblikovan in dognan, resnično lahko realizira, pa čeprav je še vrsta pomislekov, kdo je lahko za oziroma koliko jih bo stalo ob strani. Če pa boste iskali moči in energije za bodočo realizacijo te skupaj kreirane politike, povsem jasno stojite pred nekim osnovnim problemom: kako je s temi skupnimi napori, kako s kreiranjem neke napredne za slovensko ' celotno gospodarsko javnost sprejemljive politike sodelovati, kako skupaj ustvarjati, kako iskati in dobiti nove rešitve, nove elemente, ki vas bodo resnično združevali, ki bodo to združeno podjetje izoblikovali v resnično močno gospodarsko skupnost. Če bo tako,, potem bodo čestitke k vašemu današnjemu slavju pa tudi slavje samo povsem opravičeno. Očividno zaradi mojih redkih sivih las in kot najstarejšemu Jeseničanu, če se ne motim, ste mi dovolili, da spregovorim nekaj besed. K voščilom in čestitkam, ki ste jih prejeli, se pridružujem tudi v imenu tistega sloja metalurgov, ki naj v prihodnje poskrbi, da bo ta integracija uspešna. Tritisoč let železa pri nas, več kakor čez dvesto let dokumentirane proizvodnje, sto let prve integracije, petdeset let naše montanistike, ki smo jo začeli tudi z metalurgijo, trideset let metalurške fakultete, dvajset let metalurškega instituta kot osrednje raziskovalne ustanove Slovenije za metalurgijo, to so dejstva današnjice, .ki sem jih v tem trenutku želel poudariti. Mi smo sredi tehnološke revolucije, katere se vsi zavedate, saj težišče na klasični ekstraktivni metalurgiji postaja vse manjše. Metalurgija se avtomatizira in intelektualizira ter dobiva vedno večje dimenzije. Postavlja se vprašanje projektov, mislim, da jih imamo pet v Jugoslaviji, pet novih železarn, ali obstoječih z razširjeno proizvodnjo najmanj dva milijona ton. Ob tem se večkrat pojavlja princip, da majhne železarne niso rentabilne. Če pogledamo samo malo čez meje, bomo videli množico manjših železarn, ki so v letih recesije reševale velike gospodarske in produkcijske enote. Ta teorija je škodljiva za kvalitetno proizvodnjo, zlasti pa za razvoj tiste drobne marljive predelovalna industrije, na kateri ne sloni samo naša slovenska železarska industrija, ampak jo poznajo tudi v Ameriki, v Angliji in drugje. INŽ. IVAN ZUPAN, ČLAN IZVRŠNEGA SVETA SRS Pogodba, rojstni list združenega podjetja Tihwv's tt iakKnvi w povertà mor* sprejet. cc-Unna »kupno* tovarne * referrnrlunu v :kcù z.uitätvifp « retojci» po jipbHSlU» temeljnega «afe»«* o pođjetjth. r Tovarna. -Ki s* izloča sz fwiyexyt- muri v« obvexntvtu. ki jih i«u tk> «Irožcnrga pedjet' jih :<* združeno podjtti* najel* •« vložilo v trpet» razvoj pred izfožlrvijo. PovrnireV vloženih v (izvoj združenega p»dret>. tovarna, k« se ialoča.^iv nu\r« esktevari takoj pač pa Je v dtiadv i obnhijmmt roki za vračanje investicijskih kreditov Roki in pripadajoče obrest» sc dogovorijo ob izločitvi. , XX ni. Pogodbene »Iranke bodo v roku )C dni po kouMitwoanjo združenja pod j« s a ca aaietrk podovanja vplačale v »kupo» po»b>vm vk-ad: Tx'.vr.imi Jewiwce tOC.OOO din 2«dc*jrna Ravne 50 000 din Železarna kiore -5 000 dm Vplačana sredstva *e Itejeio kot akontacija prispevka ra ra sklad. XXIV. V )C dosh po podpetu te pogodbe morajo delavski sveti tovarn iridio Sane deli takers »veta združenega podjetja. Novo izvoljeni delavski svet se mora koflititturati v roku J5 do; po izvolitvi. Prvo sejo delavskega »veta »kliče vrilhfc dolžnosti generalnega direktorja XX V Ta pogodba »topi v vezavo, ko jo sprejmejo in {XKfKtsrt4- Srore Frjm^urltkar Direktor Železarne Jesenice Peter Kunc, ntag limf. inf. etrojniitva Direktor Železarn« Ravne Oegor Klančnik llpIpilL D;n:k Zrlerfrnc store r ... «s V<::„JOflttt. Vega 7 Stran pogodbe s podpisi predstavnikov vseh treh železarn DR. PROF. CIRIL REKAR, PREDSTAVNIK METALURŠKE FAKULTETE Naš kapital je v intelektualnem potencialu in kvalbeti Iz občinske skupššine Program dela Skupščine občine Celje v drugem polletju 1969 Navedeni program dela Skupščine občine Celje za II. polletje 1969, je sestavljen po programih dela občinskih organov — svetov in komisij — in tistega dela programa občinskih upravnih organov, katerega, odločanje je v pristojnosti Skupščine občine-Celje. Občinska skupščina je v septembru obravnavala: 1. S področja gospodarstva in družbenih služb: — gibanje gospodarstva v I. polletju 1969; — odlok o obveznem fluoro-grafiranju; — sklep o likvidaciji Zavoda za prosvetno pedagoško službo. 2. S področja gradbenih in komunalnih zadev: — odlok o javni snagi in videzu naselij; — odlok o obveznem odlaganju in odvajanju smeti. 3. S področja obrambe: — odlok o obveznem obrambnem izobraževanju. 4. S področja davčne uprave: — odlok o spremembi odloka o prispevkih in davkih občanov. V oktobru bo obravnavala: 1. S področja gospodarstva in družbenih služb: — obravnava študije o programu razvoja obrti; — načrt o formiranju sredstev za investicijsko izgradnjo osnovnega in srednjega šolstva po programu 1968-72; — program poklicne rehabilitacije hospitalne, izven hospital-ne zdravstevne mreže s posebnim poudarkom na službo medicine dela. 2. S področja gradbenih ko* m »mainili zadev: — poročilo o reševanju vodnega Vozlišča Celje. Razprava o predlogih komisije za preučitev oskrbe Celja s pitno vodo; — informacija o problematiki razširitve celjskega mestnega pokopališča; — potrditev statuta sklada za komunalno urejanje zemljišč; — odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Frankolovo (in Dobrna); — večji odstopi od zazidalnega načrta (dom upokojencev), 3. S področja narodne obrambe: — odlok o ustanovitvi sklada za narodno obrambo. 4. S področja davčne uprave: — poročilo o gibanju dohodkov in izdatkov proračuna in skladov. i V novembru bo obravnavala: 1. S področja gospodarstva in družbenih služb: — obravnava in študije O povezovanju in sodelovanju gospodarstva na območju občine; — poročilo komisije za preučitev onesnaženja ozračja in voda; — poročila in stališča v zvezi s poročilom zavoda za šolstvo o delu osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 1968/69; — poročilo o požarni varnosti (organizacija in financiranje gasilstva) ; — poročilo temeljne izobraževalne skupnosti; — poročilo in ocena dela Občinske zveze za telesno kulturo. Problemi telesne vzgoje, vzdrževanje športnih objektov; — problemi socialnega varstva a) mladinsko prestopništvo. b) kategorizacija in rehabilitacija otrok z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, c) socialno varstvo starejših ljudi vključno z življenjskimi pogoji ostarelih kmetov; — poročilo o zdravstvenem zavarovanju. 2. S področja gradbenih in komunalnih zadev: — odlok o določitvi postopnosti izgradnje posameznih stanovanj in industrijskih con; — odlok o prekategorizaciji cest IV. reda. 3. S področja splošnih zadev: — poročilo o prometni varnosti v občini Celje. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o ureditvi prometa na območju mesta Celja. Odlok o parkiranju v mestu Celju; ■ — poročilo komisije za zadeve borcev in invalidov NOV; — poročilo sklada za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV; — odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o priznavalninah družbene pomoči udeležencev NOV in- svojcem padlih. 4. S področja narodne obrambe: — potrditev statuta sklada za financiranje narodne obrambe’. 5. S področja davčne uprave: — poročilo o prispevni in davčni obremenitvi občanov za leto 1969 s posebnim ozirom na uveljavljeni davčni sistem. 6. S področja referata za občinske zadeve: — poročilo o delu krajevnih skupnosti. 7. S področja kadrovske službe: — poročilo o problematiki pripravništva v delovnih organizacijah; — poročilo o štipendiranju v občini Celje. 8. S področja službe za normativne akte: — sprejem statuta občine Celje; — sprejem poslovnika skupščine; — odlok o prenosu pristojnosti na svete in upravne organe. V decembru bo obravnavala: 1. S področja gospodarstva in družbenih služb: — informacija o stanju otroškega varstva in nadaljni program razvoja otroškega varstva. 2. S področja gradbenih in komunalnih zadev: — odlok o dopolnitvi odloka o urbanističnem redu (Lopata, Zagrad, Trnovlje); — odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Ložnica; — odlok o zazidalnem načrtu Otok IV.; Delokrog Stanovanjske enote razširjen Od 1. januarja 1966 deluje v sklopu železarne Stanovanjska enota, ki je bila formirana po sklepu DS podjetja z dne 17. 12. 1965, z nalogo, da gospodari s stanovanjskimi hišami in s stanovanji, ki so pod upravo podjetja, da skrbi za vzdrževanje objektov, opravlja storitve članom kolektiva ter opravlja druge posle v skladu z obstoječimi predpisi. Enota vodi ločeno knjigovodsko poslovanje v okviru finančnega poslovanja podjetja in ima pos.eben žiro račun. Letos pa je bil tej enoti priključen še gradbeni oddelek železarne, po odločitvi delavskih svetov enot in sklepu DS podjetja z dne 25. 7. 1.1. Tako razširjena enota deluje od 1. septembra 1.1. Vodja enote je še naprej tov.. Stefan Aržčnšek, tehniški vodja pa tov. Anton Škantelj. S posebno pogodbo z dne 10. 9. 1.1. o pripojitvi gradbenega oddelka k stanovanjski enoti, se je ta enota preimenovala v Gradbeno organizacijo združenega dela; skladno s tem pa se je razširil tudi predmet poslovanja še na opravljanje storitev, ki spadajo v gradbeno, mizarsko in tesarsko stroko. Stanovanjsko gràdbena organizacija združenega dela opravlja v prvi vrsti storitve za potrebe matičnega podjetja po obstoječih kalkulacijah, skladno z družbenim planom podjetja za leto 1969, po pokritju teh potreb pa bo sprejemala in izpolnjevala .naročila tudi tretjim osebam po posebnem ceniku. Za Stanovanjsko gradbeno organizacijo združenega dela veljajo tudi glede naraščanja in odpuščanja delovne sile vsi predpisi matičnega podjetja. Iz- — odlok o spremembi odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča; — odlok o % sredstev, ki se izločijo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarine leta 1970; — poročilo o izvajanju priporočil občinske skupščine, ki jih je sprejela leta 1969. 3. S področja davčne uprave: — odlok o 'občinskem prometnem davku za leto 1970; — poročilo davčne inšpekcije; — odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb v I. četrtletju 1970; — odlok o obrestnih merah obresti od poslovnega sklada. plačevanje . osebnih dohodkov je vezano na prizadevnost in in dobro gospodarjenje te enote, Komercialno poslovni odnosi se odvijajo na podlagi kupo-pro-dajnih pogodb za večja enkratna naročila uslug te enote ter na podlagi naročilnic za vzdrževanje in druge tekoče usluge. Assistenti za vzdrževanje posredujejo potrebe za vzdrževalna dela,; ki naj jih o-pravi stanovanjska gradbena enota, pripravi vzdrževanja. Na podlagi zbranih potreb izstavi priprava vzdrževanja naročilo v treh izvodih direktno stanovanjsko gradbeni enoti. Slednja potrdi prevzem naročila na sami naročilnici ter zadrži original in eno kopijo, eno kopijo naročilnice pa čuva priprava vzdrževanja. Asistenti vzdrževanja so dolžni nadzorovati izvajanje in kakovost opravljenih del, eventualne reklamacije pa sporočijo pripravi vzdrževanja, ki potrjuje gradbeni dnevnik. Potrjen gradbeni dnevnik je osnova za izstavitev odnosno izplačilo fakture. .Naročila uslug zunanjim naročnikom sprejema stanovanjska gradbena enota neposredno ter zagotovi s svojo interno organizacijo pravilnost poslovanja. Stanovanjsko gradbena enota združenega dela ima svoje pisarne v stavbi, kjer je nameščena sindikalna podružnica železarne. ’Vodja enote in tehniški vodja zaenkrat še nimata združene pisarne. V omenjeni stavbi najdemo vodjo enote tov. Arzenška, ki ima svojo pisarno, takoj zraven pa je pisarna, kjer delajo: vodja finančne službe, materialni knjigovodja in iz-vrševalka blagajniških ter administrativnih poslov. Reorganizacija v nekaterih delovnih enotah Ekonomski odnosi v združenem podjetju Združeno podjetje bo imelo perspektivni načrt razvoja, ki bo predvideval in zagotavljal usklajen razvoj proizvodnje, prodaje in investiranja, gibanje dohodka in osebnih dohodkov, izobraževanja kadrov in izboljšanje živ-ljenskih pogojev. Sestavljen bo iz perspektivnih načrtov tovarn, sprejemal pa ga bo delavski svet združenega podjetja, potem ko ga bodo obravnavale delovne skupnosti posameznih tovarn in ga bodo sprejeli delavski sveti tovarn. Združeno podjetje bo imelo tudi okvirni letni gospodarski načrt, ki bo sestavljen na podlagi ugotovljenih tržnih potreb, pra-izvodnih zmogljivosti, možnosti nabave reprodukcijskega mate--riala, razpoložljivih sredstev in kadrov. Zajemal bo smernice poslovne politike, plan proizvodnje po tovarnah, plan prodaje po tovarnah, plan investicij, finančni plan, instrumente za oblikovanje skupnih skladov združenega podjetja in instrumente za kritje skupnih stroškov direkcije. Letni okvirni gospodarski načrt bo prav tako Naš kapital je v potencialu (Nadaljevanje s 5. strani) Presenečen sem bil, ko sem videl, da Slovenci porabljamo toliko surovega jekla, kolikor ga porabljajo industrijsko visoko razvite države in da ga naše železarne celo manj proizvajajo, kolikor ga porabimo. To naj bi bila majhna pripomba tistim, ki že dalj časa ženejo propagando, da je tako odmaknjena železarska industrija nekaj zastarelega Obvestilo o reorganizaciji Na svoji seji dne 25. 7„ t. 1. je DS podjetja prav tako sklenil, da se s 1. septembrom 1.1. izloči iz splošnega sektorja komunalni oddelek in pripoji enoti rekreacijskih objektov. Vodja te enote je tov. Tone Kajba, vendar še vodi posle za Stanovanjsko komisijo in ostala komunalna dela tov. Franc Mlakar, medtem ko je poslovanje s kuhinjo toplih obrokov in z bifeji prevzel tov. Kajba. Tov. Anton Kreuh, prejšnji vodja komunalnega oddelka, pa je bil invalidsko upokojen. sprejemal delavski svet združenega podjetja, potem, ko ga bodo obravnavale delovne sküpnosti posamezne tovarne in ga bodo sprejeli delavski sveti tovarn. Dohodek združenega podjetja bo seštevek dohodkov tovarn v sestavu združenega podjetja, ki ga bodo tovarne kot pravne ose-*be ustvarjale s prodajo proizvodov, stranskih proizvodov in uslug. Tovarne bodo dohodek samostojno oblikovale in tudi. delile. Tovarne v združenem podjetju bodo samostojno pridobivale pravice, prevzemale dolžnosti in odgovornosti ter tudi odgovarjale za svoje obveznosti do sredstev, ki jih bodo uporabljale in z njimi razpolagale. Sorazmerno z udeležbo v skupnih poslih bodo tovarne morale s svojimi sredstvi poravnati obveznosti združenega podjetja, ki bodo nastale v zvezi s takšnim poslovanjem. Odgovornosti med tovarnami se bodo urejevale na podlagi prostovoljne solidarnosti s pogodbami med posameznimi tovarnami. intelektualnem in kvaliteti in samo še en pretrefakt zgodovinskega razvoja naše industrije. Ce vzamem slovenske železarne, potem bo tu moralo biti mnogo večje težišče na tehnološkem razvoju in intelektualni poglobitvi. Zato imamo inštitut, ki je skupaj s fakulteto rastel in ki imajo svoje kapacitete. Mi imamo še vedno velikanski priliv študentov na našo fakulteto, kajti ne gredo vsi v proizvodnjo prve stopnje, ampak vedno več jih rabimo v tehnoloških predelavah, v raziskavi tehnoloških in osnovnih problemov, ki^so jamstvo za tehnološki napredek železarstva, kakršno je naše slovensko. Od našega instituta in fakultete in jaz osebno kot najstarejši Jeseničan in kot nestor naše montanistike, se veselimo te integracije, ker menimo, da bo v velikem krogu, v tej veliki in enotni združbi uresničenje tehnološkega razvoja naših srednjih in naših najmlajših kadrov veliko lažje izvesti v sporazumu med seboj, v izmenjavi in v kontaktih, ker mi kot majhen narod moramo dati več od sebe tako intelektualno kakor kvalitetno kot drugi, ki so večji od nas. S tem zaključujem svoje čestitke v prepričanju, da bo tako. Dom oddiha na Svetini vabi Oddih in razvedrilo sta vedno potrebna, dobrodošla in koristna To drži, če znamo misliti in pripraviti ter si urediti zdrav oddih in zdravo razvedrilo. Vsaka stvar ima svoje meje, tako tudi oddih in razvedrilo. Vse leto težko pričakujemo dneve letnega dopusta, ki ga pa še danes ne izkoristimo vedno za prepotreben oddih, ki naj bo povezan z zdravim razvedrilom. Vse več imamo dokazov, da se maščuje skopar-jenje z oddihom, češ, saj za to bo še dovolj časa. Vsak zdravnik nam lahko potrdi, da je oddih vsakemu potreben in razvedrilo prav tako. Naši organi upravljanja so zato vedno pokazali razumevanje za način, kako nuditi članom delovne skupnosti zdrav oddih in razvedrilo. Objekti, ki jih imamo na Rabu, na Svetini, na Tehar-jih, športni objekti na Lipi, vse to služi vsem članom niše delovne skupnosti. Želeti je, da bi se vedno več članov posluževalo teh objektov in si privoščilo prepotreben oddih in razvedrilo. V Domu železarjev na Teharjih je vsako soboto zabava R. U. Prijeten oddih na Rabu JESENICE - BREZ O Jesenicah — naj večji slovenski železarni, vemo mnogo, o kraju manj, o ljudeh skoraj nič. Zato poskusimo spregovoriti o največjem partnerju Združenega podjetja slovenske železarne brez ton in odstotkov, le iz vtisov, kj jih da nekajurni obisk. Globoko je v tis&čletjih zarezala Sava Dolinka svoje korito med gore. Že od daleč vidimo nad njim nepremičen siv pokrov dima — znamenje težke industrije. In potem smo skoraj brez prehoda iz slikovite gorenjske pokrajine ’ sredi obratov, sredi dima in saj — na Jesenicah. Ja-vorniška valjarna še kaže starinsko romantično lice, na polju pred njo se sklanja orač, streljaj oddaljena nova valjarna Bela pa je že kot velikanska maketa, iz modernih prospektov, prestavljena ob Savo, kraju v ponos. Pravljično lep in snažen je jeseniški gasilski dòm, potem pa smo že v središču, v naselju Sa- va. Ob visokem zidu Aodimo, sami dimniki so v očeh in s hipnotično močjo vežejo pogled na-sje. Tu je dih železarne najmočnejši, njena podoba veličastno grozljiva. Tu so vse hiše trdne, zidane trézno za bivanje in delo, za večno zaznamovane s temno rjastim dimom iz pražilnic. Mogočne peči, žareče železo in umazana žlindra so oživljena zgodovina proletariata: le v takem mrkem, temačnem svetu so se davno nekoč iz garanja in izkoriščanja mogle roditi stavke in revolucije. Nadaljujemo pot, vendar se bomo kmalu vrnili k vročemu, temnemu srcu Jesenic. Središče mesta je za spoznanje bolj vedro. Tu §o moderne trgovine z vsem, kar človeku srce poželi, je gimnazija, gledališče, železniška postaja. Naprej je Plavž, novp stanovanjsko naselje železarjev, zgrajeno iz modernih blokov in stolpnic. Kakor Javornik in Koroška Bela na začetku Jesenic, tako je Hrušica železarska vas ob koncu mesta. Tod se še zgodi, da ima fužinar doma krpo zemlje, prašiča ali kravico, sicer so Jeseničani — okoli 18.000 prebivalcev šteje kraj — čistokrvni proletarci in v vsej njihovi obči- ni le 4 odstotki prebivalstva živijo od kmetijstva, vse drugo od industrije in obrti. Nad 4.000 domačinov je v železarni, blizu 2.000 se jih vsak dan vozi na šiht z vse Gorenjske. Okoli 800 delavcev v železarni je iz južnih republik. Mnogi med njimi so našli tu svoj drugi dom in postali Jeseničani. Pa ne samo z juga, iz vseh koncev Slovenije so po vojni prišli delavci na Jesenice in ostali. Reka ljudi, ki dere po ulicah zjutraj ob 6., popoldne obd.4. in ponoči ob 22. uri, pa ne nosi s seboj samo železarjev. Na Jesenicah so še gradbena podjetja Gradis, Sava in Nova Gorica, je podjetje Kovinar in bo kmalu tudi obrat Izolirke. Ženske so dolgo zaman trkale na vrata Že-, lezarne, ki so se odpirala le nekaterim, zato se vozijo na delo v Žirovnico in Tržič v tovarne obutve, nekatere celo čez mejo v tovarno ribjih konzerv pri Beljaku, moški v tovarno verig v Beli peči v Italijo. Se pa miselnost, da ženske niso za železarno, zadnje čase spreminja in preučujejo možnost njihove zaposlitve prf žerjavih in v kontroli kvalitete. Do krize -slovenskega železarstva je bila pot večine mladih Jeseničanov, ki so končali kamero od dveh osnovnih šol v mestu, jasna: v metalurško, ali srednjo tehnično šolo v Kranju, nato pa v železarno. Letos je bil vpis v metalurško šolo precej manjši, pa tudi možnosti pri izbiri poklica je vedno več. Gimnazija in srednja zdravstvena šora sta kar v kraju, pa tudi Kranj je blizu in tako se mnogi odločajo za tamkajšnje šole: srednjo ekonomsko, administrativno, tekstilno, dekleta pa še za gostinsko šolo na Bledu. Zaradi podobne krize kot na Ravnah se jé namreč tudi na Jesenicah pojavila podobna pot iz težav. Ce sta namreč kraj in občina preveč odvisna samo od enega velikega podjetja, je vse v redu, dokler gre temu podjet- ju dobro, vse pa se spremeni, če pridejo za to podjetje slabi časi. Zato so se na Jesenicah usmerili tudi v predelovalno industrijo in v razvoj turizma, saj je meja blizu in jim cveti mali obmejni promet z Italijo in Avstrijo. O jeseniških športnikih in njihovih uspehih beremo pozimi dobesedno vsak dan, zato jih tu ne bomo predstavljali. Kdo pač ne ve za hokejiste, štirinajst-kratne državne prvake in prvake v smučanju? Jeseniška odbojka je v drugi ligi, namizni tenis v republiškem vrhu itn. Vendar je v kraju tudi kulturna dejavnost močno razvita. Tri kinematografe imajo, lokalno radijsko postäjo, ki oddaja štirikrat na teden po dve uri domače vesti in glasbo, glasilo Železar je tednik z velikim posluhom za dogajanja v kraju in občini in ni le suho železarsko, mestno gledališče pa daje kar T do 8 premier letno. Z lokalno »integracijo« so Jeseničani dobili dva kvalitetna ansambla — močan pevski zbor, ki ga vodi Milko Škoberne in godbo na pihala. Številna in kvalitetna pa je tudi skupina domačih likovnikov (skrajšano: DOLIK), ki šteje 28 ŠTORSKI ŽELEZAR. Glasilo de-lovnega kolektiva Železarne Štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Ocvirk — Urednik Rudolf Uršič — Uredniški odbor: dipl. ing. Janez Bar-borič, Friderik Jemejšek, Anton Mackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Rudolf Uršič, dipl. ing. Niko Zakonjšek in Ivan Žmahar — Tiska GP »Celjski tisk« Celje. Spomenik talcem na Bevškem polju pri Hrušici ton, danes pa je hudo verjeti in tudi že delati tako, da bo ob tonah nenehno tudi kvaliteta, in spet dodamo — kot povsod. Poslavljamo se od kraja in njegovih ljudi z bobnenjem železa v ušesih in z negibnim, težkim pokrovom dima nad dolino v očeh. Takrat je spoznanje o ljudeh pod Mežakljo preprosto: živeti in delati v tako težkem okolju pomeni bodisi propasti ali otrdeti. Jeseniški delavec ni propadel, propadli so režimi stare Avstrije, stare Jugoslavije in nacizma, on pa je ostal, gospodar svojega dela, trdoživ, brezkompromisen, uporen, razredno zaveden in trmasto dosleden pri boju za svoje pravice. V njem se meša kri ponosnih gorenjskih kmetov s krvjo fužinarjev od Bohinja do Krope. V svojem sindikatu, organizaciji ZK in ZMS ne skrbi le za rekreacijo in ozimnico, ampak oblikuje javno mnenje in tehtno posega v dogajanje v železarni in kraju. Kadar se iz dimnikov vali gost dim naravnost v zrak, pomežikne, da je lepo vreme, kadar pa seda na pijuča in grize v oči, si poišče nepokvarjeno naravo, ki se začne že kilometer, dva zunaj njegovega umazanega, a dragega kraja. Srečo temu kraju in tem ljudem! Šihta je konec članov, večinoma železarjev; ti se lepo uveljavljajo tudi v slovenskem merilu. Nazadnje naj omenimo še imenitno ustanovo znotraj Železarne — tehniški muzej, ki raziskuje in obdeluje pestro in razgibano zgodovino železarstva na Gorenjskem ter mu dokazuje začetke v davni antiki na Ajdovskem gradcu v Bohinju. Vračamo se počasi na Savo, v njen ropot in dim, da smo kot palčki pod njenimi stenami. Zvedeli smo v pogovoru, da je poprečni življenjski standard Jeseničanov visok. Po številu te- levizorjev in osebnih avtomobilov so v slovenskem vrhu, letos pa so baje že do 1. julija registrirali več osebnih avtomobilov kot lani v celem letu. Pred nami je trušč Železarne, V nas odmev sobesednikovega priznanja, da je tudi na Jesenicah v modi čaščenje materialnega boga, in dodamo — kot ^povsod. Probleme imajo s prešibkim otroškim varstvom, z obnovo kulturnega doma, z delitvijo denarja med kulturo in športom, in dodamo — kot povsod. V dobi konjunkture, ko so bile važne le tone; dajali so tisoče in tisoče Naselje Plavž in kozolec za spomin TON IN ODSTOTKOV HUMORESKA - HUMORESKA - HUMORESKA - HUMORESKA - HUMORESKA - HUMORESKA - HUMORE Pavlovo spreobrnjenje Pred desetimi leti — morda jih je minilo tudi več — je bil Pavel Strešnik zaveden funkcionar, ki se je že vse od osvoboditve naprej skoraj vsak dan nesebično gnal po sestankih, se- Marjan Kolar jah in konferencah za blagor soljudi. Poznal ni ne nedelje ne praznika in ob uri, ko so bili poprečni državljani običajno pri večerji ali celo že v postelji, ga nikoli ni bilo doma. Zanj namreč ni bilo nobenega dvoma o tem, da gre javnemu delovanju vsa prednost pred zasebnim življenjem. V V svoji gorečnosti se je Pavel Strešnik tako zelo gnal, da niti ni videl, kako je njegovo večletno delo končno začelo rojevati sadove. Življenje se je polagoma spreminjalo: * hiše so rasle ko gobe, ljudje so bili vsak dan bolj pisano oblečeni, veselic in prometnih nesreč je bilo vedno več, skratka: standard se je nenehno dvigal, Pavel pa nič. Kdo ve, kdaj bi bil spregledal, če ga ne bi njegova žena Mica lepega večera poklicala v kuhinjo na sestanek, zbrala ves pogum, udarila po mizi, da je zapelo, in odprla sejo. Dnevni red je obsegal eno samo točko, pa še te ni dala na glasovanje: — Pavel, tako ne gre več naprej ! je rekla. Sosedovi imajo hladilnik, drugi imajo televizor, tretji imajo sesalec za prah, četrti se šopirijo s tranzistorji, peti kupujejo avto. In kaj imaš ti? Kaj imava midva? je. rekla in še marsikaj drugega. Pavel se je najprej globoko zamislil. Potem je na ženino tezo postavil svojo antitezo, nakar je ona še odločnejše ponovila svojo tezo, pa spet on, skratka: ko je naposled napravil sintezo, se je tako rekoč pravzaprav, glede na objektivne okoliščine in če vzamemo stvar s tega stališča, izkazalo, da ima žena prav. Po tem sklepu se je začelo pri Strešnikovih novo življenje. Ne da bi bil Pavel zdaj postal kaj slabši državljan aji celo slabši funkcionar kakor prej, nikakor ne. Le — nekam raz-mišljen je postal in privzel je grdo navado, da je na sestankih vedno pogosteje pogledoval na uro. Nervozno je mencal in pokašljeval, kadar je kateri od govornikov le predolgo mlatil. Mrmral je, da ima delo, in neredko se je izmuznil še pred zaključkom. In to ni bil za lase privlečen izgovor, kajti Pavel Strešnik je resnično imel veliko dela: redno delo, nadurno delo, nedeljsko delo, honorarno delo. Začel je varčevati. Pritrgoval si je pri cigaretih in pijači, nehal je kupovati knjige, odpovedal je vse časnike in obdržal samo dnevnik. Zbližal se je s sodej lavci in ob dnevu republike je predlagal tovariša glavnega 'referenta za zasluženo nagrado. Prijetno je bil presenečen, ko je tovariš glavni ob novem letu predlagal za nagrado njega. Skratka: Pavel je garal kot črna živina in uvidel, da se je izplačalo. Po desetih letih dela in varčevanja sta imela Strešnikdva televizor, radio z gramofonom, hladilnik, pralni stroj, sesalec za prah, mešalec, loščilec, vsak svoj tranzistor in avtomobil. • Ob takšnih naporih ne samo da Pavel skorajda ni več utegnil na sestanke, še uvodnike je komaj preletel. Doma se je najraje zleknil v naslonjač, in če ni takoj zaspal, se je zatopil v Globus, Areno ali TT in nekoč je skoraj -zamudil službo, ker je pozno v noč bral Roman X-100. Je to trajalo deset let ali morda dlje? Vsekakor je trajalo do dne, ko sta se Strešnikova z avtom peljala na Bled, ko je sijalo prijazno nedeljsko sonce in je v tranzistorju nenadoma u-.tihnila zabavna glasba. (Nadaljevanje na strani 12) 100 LET GASILSTVA NA SLOVENSKEM pt Naši pionirji so na zletu Letos praznuje gasilska organizacija Slovenije 100-letnico organiziranega prostovoljnega gasilstva. Večina društev je nastala največkrat po večjih požarih, pii katerih so bili ljtfdje brez meči in nesreče niso mogli preprečiti, niti omejiti. Prvo gasilsko društvo je bilo ustanovljeno v Metliki, nato v Laškem, Ptuju, Ljubljani, 'Mariboru in drugod. V našem podjetju je bilo ustanovljeno gasilsko društvo leta 1S45. Obletnico gasilstva želi gasilska organizacija izkoristiti predvsem za krepitev svojih vrst, predvsem pionirjev, mladine in žena. To terjajo posebno še nove naloge gasilske organizacije v zvezi z družbenimi prizadevanji po krepitvi vseljudske obrambe. Krepitev prostovoljnega gasilstva pa je tudi sicer v korist vsej naši družbi. Za utrditev teh namenov je bil organiziran zlet gasilskih pionirjev. v Laškem, srečanje gasilk v Ptuju in osrednja proslava TOO-letnice gasilstva v Metliki. Na vseh omenjenih proslavah smo aktivno sodelovali tudi gasilci Železarne Store. Tako so pionirji nastopali v Laškem in v Metliki, članice so na proslavi v Ptuju izvajale praktično vajo trodelnega napada, mladinci so nastopali na zletu mladine v Kozjem, člani pa so sodelovali na raznih proslavah in tekmovanjih, ki so bila prirejena’v počastitev te obletnice. Z velikim veseljem smo sprejeli poziv Gasilske zveze Slovenije na republiško tekmovanje članov metalurške in kovinske stroke, katerega je organiziralo industrijsko gasilsko dčuštvo To- varne železniških vozil v Mariboru. Že lansko leto je bila naša članska desetina v odlični formi, saj si je preko občinskega, conskega in republiškega tekmova- Od glavnih prireditev, kjer so poleg omenjenih sodelovali še člani našega društva, omenjamo naslednje: — občinsko tekmovanje ‘pionirjev, kjer sta naši desetini dosegli prvo in drugo mesto; — consko tekmovanje pionirjev; — srečanje hrvatskih in slo-veskih pionirjev v Kozjem; — medobčinsko., tekmovanje gasilskih veteranov v Slivnici; republiško tekmovanje gasilcev metalurško-kovinske stroke v Mariboru itd. Poleg tega smo sodelovali na raznih meddruštvenih prireditvah celjskega področja z raznimi vajami in demonstracijami. Iz opisanega je razvidno, da je bilo sodelovanje našega društva v tej pomembni obletnici zelo aktivno, pri čemer smo si pridobili dovolj praktičnih izkušenj za naše bodoče naloge, posebno še, ker bomo prihodnje leto slavili 25-letnico gasilskega društva v Železarni Štore. Tudi v Štorah smo organizirali veliko meddruštveno tekmovanje pod pokroviteljstvom sindikalne podružnice Železarne Štore in Krajevneskupnosti Štore. Na tem tekmovanju je sodelovalo 15 gasilskih enot iz bližnje in daljne okolice, oba pokrovitelja pa sta ob tej priliki izročila najboljšim ekipam spominske pokale in diplome. nja pridobila pravico zastopati slovenske gasilce na zveznem tekmovanju, v Titovem Užicu. Žal takrat nismo uspeli zbrati dovolj finančnih sredstev, zaradi česar se tekmovanja nismo udeležili. Zato smo bili letos toliko bolj zadovoljni, ker smo vedeli, da se bomo lahko ob občutno manjših stroških udeležili tekmovanja v Mariboru. 2 vaja- mi smo pričeli komaj tri tedne pred nastopom, medtem pa so nastopile še razne težave, kot na primer izmensko delo članov tekmovalne ekipe, dopusti itd. Ker je bil program tekmovanja zelo zahteven, so lahko tekmovali le mlajši in spretni člani. Z izredno voljo vseh tekmovalcev je uspelo ekipo pripraviti tako, da smo šli v Maribor z željo biti med prvimi šestimi ekipami. Lep sprejem ter odlična organizacija tekmovanja in strokovni sodniški zbor, pa je dalo našim izbrancem še več poguma, skratka sklenili so, dati vse moči za čimboljši plasma. Vrstni red tekmovanja je določil žreb in kot običajno se nas je tudi tokrat držala smola, imeli smo štartno številko »ena«. Toda naši fantje se tudi tega niso u-strasili. Po uvodnih ceremonijah, ko je tekmovalce pozdravil in jim želel mnogo uspehov sekretar tovarne železniških vozil kot pokrovitelj proslave, in ko so gasilci TŽV Boris Kidrič izročili vsaki tekmovalni ekipi spominsko plaketo, se je pričelo s tekmovanjem. Naša ekipa je pod vodstvom desetarja Meze Andreja najprej zelo dobro izvedla hitrostni trodelni napad s DOdaljšanjem in zamenjavo cevi, nato praktično vajo, cevovod in kot zadnjo disciplino testiranje. Vsak tekmovalec je moral odgovoriti na 5 vprašanj iz področja požarne preventive v in-, dustriji. Tekmovalno ekipo so še sestavljali: Gehovin Boriš, Klako-čar Janez, Hribernik Vili, Grajžl Ivan, Šoštarič Srečko, Arzenšek Silvo, Vengušt Ivan in Kaluža Ladi. Po končanem tekmovanju smo si ogledali še tovarno železniških vozil. Že med samim tekmovanjem je bilo slišati več laskavih pripomb k izvajanju naše ekipe in ko je bilo konec tekmovanja smo bili skoraj prepričani, da bo eden od sedmih pokalov »rajžal« v Štore. Nismo pa pričakovali tega, kar smo do- V Laškem nosili zastavo bili ob zaključni slovesnosti. Pokrovitelj tekmovanja je pripravil po en pokal za prvo mesto v vsaki disciplini in tri pokale za prva tri mesta v skupnem plasmanu. Na naše veliko presenečenje smo osvojili prvo mesto in pokal za najboljši uspeh pri testiranju iz požarne preventive in pokal za drugo mesto v skupnem plasmanu. Ta rezultat pa je bil za našo ekipo še toliko bolj pomemben, ker je bila konkurenca precej močna in so dosegle ekipe, ki so bile po več dni na taborjenju, slabše rezultate. S tem je bil vsaj moralno poplačan trud in žrtvovanje prostega časa za trening. Upravni odbor društva čestita vsem tekmovalcem k doseženemu uspehu, upravi-podjetja in vsem, ki so omogočili odsotnost tekmovalcem pa iskrena hvala. Na vaji v Štorah so mladinci z barvanimi curki vode ponazoriti barve državne zastave Gasilsko tekmovanje v Mariboru Hitrost, iznajdljivost in točnost so predpogoj za dobre uspehe Kako smo izvedli program ob »Tednu požarne varnosti« Demonstracija uporabe gasilnih aparatov za delavce mehanične in električne delavnice V zadnji številki Železarja je bil vsak član kolektiva s posebno prilogo obveščen, da bo v času od 20. do 27. septembra »Teden požarne varnosti«. Istočasno smo posredovali nekaj osnovnih navodil z izvajanjem požarno preventivnih ukrepov in o nalogah zaposlenih v pri-meru požara. Gasilska služba Železarne Štore si prizadeva, bi vsi člani kolektiva poznali za požar najbolj nevarna področja in da bi znali v primeru požara tudi učinkovito ukrepati. Naši delavci so že pogasili ali vsaj lokalizirali marsikateri' začetni požar z uporabo ročnih gasilnih aparatov. Čeprav v našem kolektivu nimamo pogostnih požarov, nas gasilce in člane kolektiva ne sme uspavati. Vedno se rnpramo zavedati nevarnosti požara na delovnih mestih, še posebno tam, kjer imamo opravka z vnetljivimi tekočinami, pli-lesenimi zgradbami in podobnim. Posebno nas opozarjajo naslednji primeri: prekomerne količine lahko etljivih tekočin v delavnicah m priročnih skladiščih; jaške, namesto v pokrite pločevinaste posode; previdno in malomarno ravnanje s plinskimi napravami in jeklenkami; — garažiranje motornih koles '’-otih, delavnicah blizu peči; razne improvizacije; stiskanje z denarjem, kadar gre za nabavo potrebne gasilne opreme in tako dalje. Žal večkrat na račun večje proizvodnje pozabimo na predpise o varstvu pred požari in na ukrepe, katere bi morali kot člani kolektiva, še prav posebno pa kot organizatorji proizvodnje, izvajati. Gasilska služba je v okviru požarno-varnostnega tedna izvedla več praktičnih vaj, kjer so lahko člani kolektiva sami praktično videli in preizkusili, kako se z ročnimi gasilnimi aparati pogasi začetni požar. Pri tej akciji so z razumevanjem sodelovala vsa vodstva posameznih obratov. To delo pa bomo nadaljevali še ves mesec oktober, da bi bil celoten kolektiv res seznanjen s to problematiko. — neprimerno skladiščenje vnetljivih tekočin v šamotarni in livarni II; — zlivanje odpadnega olja in odlaganje mastnih cunj v razne V vseh obratih so nameščeni opozorilni napisi s telefonskimi številkami za primer požara ali nesreče. V okviru 'društva pa so bile“ ob tej priliki izvedene Ce se vžge obleka na človeku je potrebno hitro ukrepati. Prikaz gašenja goreče obleke zelo uspešne vaje, v katerih so poklicni gasilci prikazali gašenje požarov z uporabo vseh gasilnih naprav in sredstev, s katerimi v našem podjetju razpolagamo. Uspešno so nastopili - Kot že omenjeno, bo gasilska služba s tem delom nadaljevala in sicer je še v programu: — razgovori z delavci v tistih obratih — delavnicah, kjer še to ni izvršeno; Delavci šamotarne pri praktičnih vajah gašenja tudi pionirji, ki so izvedli vajo z vedrovko in gašenje lesenega objekta, mladinci pa so z vodnimi curki formirali trobojnico. Tudi člani so pri tej vaji preizkusili zmogljivost motornih brizgaln, kakor tudi svoje znanje s tem, da so prikazali gašenje požara z zračno peno in z številnimi curki vode. Tej demonstraciji so prisostvovali vsi člani društva in žal le nekaj publike iz okolice gasilskega doma. — pregled najbolj kritičnih področij v podjetju; — razgovori z vodstvi posameznih obratov o požarni problematiki ; — ugotoviti potrebe za namestitev gasilnih aparatov itd. Ob zaključku akcije pa bo gasilska služba pripravila izčrpno poročilo o požarni problematiki v Železarni Štore, katerega bo predložila upravi podjetja iti samoupravnim organom v razpravo. VZPODBUDNE BESED MLADIM GASILCEM Posebno pozornost posveča naše industrijsko gasilsko društvo zelo dejavni desetini pionirjev, njim, ki so iz marsikaterega tekmovanja prinesli že dragocena priznanja za dosežena I. in II. mesta. V torek 30. septembra popoldne so jim priredili posebno presenečenje. V učilnici gasilskega doma v Štorah jim je o pomenu gasilstva ob stoletnici te naš^Jnumane organizacije govoril eden najstarejših gasilcev v republiki, tov. Franc MEŽEK, . častni predsednik društva, sedaj upokojenec železarne, ki živi v Šentjurju pri Celju. Pogovoru je prisostvovala tudi pionirska desetina iz Šentjurja pri Celju. Z zanimanjem so mladi gasilci sledili izvajanjem tov. Mežka, ki je že 42. leto član gasilske organizacije, v gasilskem društvu železarne pa je uspešno deloval od leta 1949 do upokojitve. (Nadaljevanje na strani Častni predsednik gasilskega društva tov. Mežek je govoril pionirjem Vzpodbudne be,sede mladim (Nadaljevanje z 10. strani) Razen zanimivih podakov iz zgodovine in razvoja gasilske organizacize v Sloveniji, pa je mlade gasilce zanimalo še marsikaj iz doživetij tega agilnega člana organizacije, saj je bil tov. Mežek dolga leta v vrhovih najvišjih organov gasilske organizacije na Slovenskem. Zato so ga po njegovih izvajanjih še povprašali, kaj ga je pritegnilo v vrste gasilske organizacije in kakšnih doživetij se najbolj spomni iz svojega dolgoletnega delovanja v njej. Tov. Mežek je odgovoril, da ga je v gasilske vrste pritegnil program te humane organizacije. Vsak čloek je, po njegovem mnenju, nagnjen k temu, da poleg dolžnosti v službi deluje še v kaki organizaciji, saj je človek vendar družabno bitje. Njega je vleklo povsod, kjer je doživljal kaj lepega in koristnega za ljudi, za sočloveka. Že od leta 1921 je bil navdušen planinec, bavil se je s športom; prav rad pa se je odzval vabilu takratnega predsednika I. prostovoljnega in reševalnega društva Ljubijana-mesto Josipa Turka in tajnika društva tov. Janka Hojana in se včlanil v gasilsko organizacijo, kjer je potem delal na visokih položajih. Spominja se, kako jim je bilo lepo pri razvitju društvenega prapora v Zagorju ob Savi. v Žalcu in še marsikje po Sloveniji. Najlepše spomine pa ima na izredno topel sprejem pri bratih Cehih in Slovakih, v Pragi je bil na vseslovanskem gasilskem kongresu, v Bratislavi pa na ekskurziji, kamor je pozneje odšel tudi v Pariz. Rad se spominja gasilskega slavja pred drugo svetovno vojno v Đakovu v Slavoniji, v Laškem, kjer je bila generalka za mogočno manifestacijo gasilstva — I. gasilski kongres leta 1930 v Ljubljani. Še bi lahko našteval številne lepe vtise, toda čas mu tega ne dopušča. Na vprašanje, kako se počuti kot častni predsednik našega gasilskega društva je odgovoril, da prav rad prihaja med poklicne tovariše v Štorah, kjer se vedno dobro počuti. Ob tej priložnosti se -zahvaljuje za pozornost in tovarištvo. Veseli ga, da je v Štorah tako močna gasilska organizacija, s katero ga veže nešteto prijetnih spominov. Na vprašanje, kako gleda na mladino v gasilski organizaciji, je odgovoril, da je zanimanje in navdušenje pionirjev in mladincev za gasilstvo dobro obetajoč znak, ki nas navdaja s prepričanjem, da je naša mladina ubrala pravilno pot, ker gasilec ne more biti slab človek, saj mu je življenjska nujnost, pomagati •vsekdar v nesreči in v stiski se nahajajočemu človeku. Gasilec dokazuje z dejanji, ne s fraza- mi, resnico, da je človek naša največja vredno-t a. Kaj bi svetoval mladim gasilcem pri bodočem udejstvovanju? Da po sedaj začrtani poti vztrajno nadaljujete delo, da v požrtvovalnosti posnemate naše prednike, da v složnem sodelovanju s starejšimi člani — gasil- gasilcem ci dvigate strokovnost in obenem tudi družabnost, po znanem izreku: »združiti koristno s prijetnim«. Svoj cilj bomo dosegli, ko bodo vsi člani kolektiva prežeti z gasilsko mislijo — pripravljeni ob vsakem času pohiteti vsakomur, ki je v stiski ali v nesreči »NA POMOČ!« R. U. Izredno privlačni spodnji prostori doma oddiha na Svetini HUMORESKA - HUMORESKA - HUMORESKA - HUMORESKA —HUMORESKA — HUMORESKA — HUMORESKA PAVLOVO SPREOBRNJENJE (Nadaljevanje z 9. strani) Zaslišalo se je oglušujoče ploskanje in potem je sledil ognjevit govor, ob katerem je Pavel nenadoma otrpnil in skoraj pozabil na volan. Žena bi sicer veliko raje obrnila gumb, toda ko je zagledala Pavlov napeti obraz, se je vdano zazrla v bežečo pokrajino. Pred hotelom je Pavel še vedno poslušal govor z ušesi in usti, mehanično parkiral avto, nestrpno odmahnil ženi, naj gre sama naprej, potem pa obsedel in poslušal, poslušal, dokler ni končno govor utonil v navdušenem ploskanju. Iz elegantnega avtomobila je počasi prilezel nov, bleščeč Pavel Strešnik. Čutil je, da je ves prečiščen in. prerojen, poln ne-slutenih moči, ki so se nenadoma prebudile v njem in klicale k dejanjem. Koftiaj mu je žena dopovedala, da je v nedeljo povsod in torej tucii v domačem mestu vse zaprto in da se torej nikakor ne splača vračati pred večerom. Pavel je sicer popustil, toda grozeče je rekel: — Naj bo ampak jutri! Le starejši tovariši na občini so se š