O orehoviški zadrugi pred letnim obračunom Volitve v oznovne organizacije OF ze v mesecu oktobru, ko so cenovne organizacije Osvobodilne fronte pričele s šestmesečnim tekmovanjem v počastitev zgo-dOvinskeg.. praznika 10-letnice njene ustanovitve, so pričele s predpripravami za volitve. Ker že del j časa niso. bile volitve v osnovne organizacije OF, so bili tudi odbori teh slabi im zalo jie potrebno, da so nove volitve. Pa he samo to, ampak pred! Osvobodilno fronto so važne naloge, ki jih bo treba v tem letu izvršiti. Ena izmed zelo važnih nalog je: pripraviti in izvesti volitve v okrajne ljudske odbore, spomladi prihod1 njega leta pa volitve v republiško skupščino. Kakršni bodo odbori Osvobodilna fronte, taki bodo tudi okrajni ljudski odbori in taka bo tudi skupščina, kajiti Osvobodilna fronta je tista, ki budi ijudske množice in jih politično tudi vzgaja. Danes imamo navado, da volimo v odbore, pa najsi bodo to oblastni ali politični ali pa kakršne koli organizacije, iste ljudi-Človek z desetimi funkcijami in odgovornostmi ne more opraviti vsega. Zato je ravno pri teh volitvah potrebno, da izberemo različne ljudi in jih na ta način čim več pripravimo do političnega, oblastvenega in kulUurneg?! ali množičnega dela,. Napaka, ki smo jo do sedaj delali, nam je prinesla marsikaj nepravilnega in zato se je moramo prav pri teh volitvah izogniti. In končno, v prihodnjem letu praznujemo 10-letnico naše Fronte in s temi se postavljajo, pred njo nove naloge in izvedbe. Pri pripravah za volitve v frontne osnovne organizacije je šlo za tem, kdo naj bi bil bodoči odbornik. Kdo naj bi v bodoče vodil im usmerjal naše frontne organizacije in to predivsem na vasi? Slo je tudi za tem, kje in kako poiskati take člane frontne organizacije, ki bodo s čutom frontne odgovornosti stopili na čelo naše organizacije in jo po-vedli v odločilni boj za premagovanje vseh naporov, vseh gospodarskih in političnih težav, ki bi prišle v našo deželo iz kakršnih koli vzrokov, bilo od znotraj, še več pa od zunaj naših meja. Da bi o 1emi odločal sleherni član Fronte, so v vseh vaseh novomeškega okraja začeli z množičnimi predvolilnimi sestanki že v mesecu oktobru, tako da so bili do 1. novembra sestanki skoraj po vseh osnovnih organizacijah. Ko so člani Fronte na teh sestankih predlagali kandidate za svoj odbor in delegate za okrajni zbor Osvobodilne fronte, ni bilo težav. Kajiti v odborih je še polno dobrih in socialistični graditvi predanih ljudi. V Gaberjah, Zburah. Skocjanu in drugod je bilo važnejše vprašanje porazdelitve dela. Namreč treba se je bilo pogovoriti, kdo bo oblastni in kdo politični in kdo organizacijski delavec. Slo jim je za to, da postanejo odborniki Osvobodilne fronte tisti, ki db sedaj še niso bili preobremenjeni z drugimi važnimi deli, poleg tega pa, da so pripravljeni vložiti vse svoje sile za dobrobit naših delovnih množic. To vprašanje v KLO Ga-berje ni delalo preglavic, kajti znali so poiskati vse ene. ki so že od leta 1941. znali vodici Gaberje preko narodno osvobodilne borbe P?i vse do osvoboditve. Tako dobire osnovne organizacije pripravljajo kandidatne liste z? bodoče odbore OF. Prav v tem, predvolilnem času lahko, rečemo, da so mnoge osnovne frontne organizacije pravilno razumele decentralizacijo, to je pravilno so razumele prenos dela na voUene člane. Delavnost od spodaj pa je pokazala že prve uspehe. V novomeškem okraju imamo več primerov, da so osnovne organizacije OF sklenile na predvolilnih se«tanlkih, število so všteti; en kovač. 2 sodarja, 1 mizar, 1 traktorist in dva. ki sta pri svinjah. Posestvo je precej raztreseno', včasih tudi db pet kilometrov od središča, je pai lepo dostopno in z dobrim delom pripravno za strojno obdelavo. Goveda imajo letos 43 glav. konj 9, prašičev 43 in ovac 23 glav. Perutnine ne goje zaradi pomanjkanja kokošnjakov. Polje je abdelmo in če se vzame v obzir, da je od 72 članov le 30 delovnih in da je od! tega števila bilo skozi celo leto šest vedno bolehnih, lahko rečemo, da je kair dobro obdelano. Mnenje večine zadružnikov in zavednih kmetov v okolici pa je. da bi bilo lahko še bolje, če bi bili vsi zadružniki politično bolj zavedni, če bi bili manj. sebični in čen.2 bi bilo med njimi več manjših ali večjih ter skritih in odkritih prepirov. Na zadružniški zemlji so letos pridelali: 20.000 kg belih žit, krompirja je bilo več, kot je bilo planirano, z vinom je tudi lepo in tudi z ostalimi kulturami so na boljšem, kot pa jie bilo kini. Svoje obveze do skupnosti so- ali pa, še bodo. izpolnili. Držalo pa bo, da bi tolikšna orna zemlja in na tako rodovitnem kraju, morala dati iz svojih nedrij več, kot je to storila to jesen. Nesloga Da je nesloga uboga, je že marsikateri izmed nas v življenju ugotovil. To drži pri celih narodih in to drži pri posameznih družinah, še bolj pa bo to držalo v zadrugah. Zadruga brez sloge ni zadruga, pač pa navadna razbita domačija. Za oreho viško zadrugo ne moremo trditi, da je nesložna. Čuti pa človek nekako zaprtost posameznih zadružnikov v same sebe. Ni dovolj odkritosti, ni dovolj sestankov, na katerih bi se vsi iskreno' porazgovorill in najboljše sklepe tudi uresničili. Vsak zase bolj živi, ni povezan, z vsemi ostalimi in če je tako, potem tudi z zadružno, zemljo ne osnovnih frontnih organizacijah. Tudi Mirna peč ima za to vse pogoje. Kljiub temu. da so v območju Krajevnega odbora OF od 7 vaških odborov trije slabi, so z agilnim delom članov izvršili brez pomoči predvolilne sestanke sami. V Podgradu pravijo, da zad^ nji ne bodo. Treba pa bo zato več študija preko raznih oblik ideološkega dela. Pravilen je sklep osnovne organizacije v Gaberju, kjer pravijo, d? so sami zmožni reševati vsa vprašanja, ki zajemajo frontno delavnost. V predvolilnem času naši fron-tovci ne pozabljajo, m šestmesečno tekmovanje v počastitev 10-letnice OF. Ze od 1. novembra je sprejelo sklepe o tekmovanju preko 8 osnovnih organizacij v novomeškem okraju. Osnovna organizacija Stopiče je napovedala tekmovanje vsem osnovnim organizacijam v območju krajevnega odbora Stopiče. Šmarješke Toplice so napovedale tekmovanje Smarjeti in drugimi, V tekmovalnih sklepih so v prvi vrsti zadeve komunalne dejavnosti in kulturno - prosvetnega Tudi sadje je bogato rodilo. Vsiljuje pa se človeku prepričanje, da je v sadjarstvu premalo ali pa skoraj nič napravljenega. V tem pogledu bo nekako takole: kakor so dedovali- tako je ostalo. Sadno drevje1 je precej zanemarjeno in nikjer skoraj ni videti novega rodu. Človeka zaboli ob misli, kaj vse bi ta zemlja, ki naravnost vpije po češnjah, različnih vrstah jiabodk, dalai odi sebe, če bi se na tej črti s strtni zadruge več napravilo. -Kar se krompirja tiče. lahko, priznamo, da je zadružniški pridelek med najlepšimi v dolini. Lep je, da ga je veselje gledati, zato bo tudi plan prekoračen, s tem oddaja večja in ugotovitev zadruge je, da se bo moralo na tej zemlji posvetiti več pozornosti ravno krompirju- Pšenica je napram letošnji suši kar dobro obrodila in je v zvezi z njo tudi lepa. Tako je tudi z ostalimi žiti in s koruzo-. Vinograd ni dal toliko, kot bi lahko. Krivda bo v tem, ker je bilo del vinogradov v slabem stanju, ko so jih zadružniki prejeli za svoje, nekaj pa tudli v tem, kot .smo že rekli: v nedovoljni politični zavesti posameznih zadružnikov. Goveda in ostale živine v primerjiavi s površino zemlje premalo rede. To je bilo zaradi pomanjkanja, primernih prostorov, kar pa, to v najkrajšem času rešeno, ker se gradnja novih in sodobnih svinjakov ter hlevov bliža koncu. Tako lahko upamo, da bo imela ta zadruga razen konj drugo, leto podvojeno, število, ali pa še več živine. Tudi na kokošnjake bo treba misliti. Kar nerodno je gledati tako zadrugo in na takem prostoru brez peru nine. ki bi zadrugi lahko prinašala, prav lepe dohodke. Iz razgovora s posameznimi zadružniki zvemo, da se- zemlja že precej strojno obdeluje, držalo pa bo tudi, da bi se lahko še bolj in bi bilo s tem. pomanjkanje delovne sile (nad katero vsi zadružniki tožijo) manj vplivno na gospodarstvo in da bi se pridelek v vsakem oziru dvignil. je uboga živi, je odmaknjen od nje in vse to ne pelje db večjih uspehov. Političnega dela v zadrugi skoraj ni- In to je velika napaka. Res je. da je predsednik zadruge s fizičnim delom, preveč zaposlen in da se ne more posvetiti organizaciji gospodarstva tako, kot bi bilo želeti. Vedeti pat je treba, dia ni samo. predsednik tu, tu je množica ljudi, tu soi sestanki nai katerih bi se morala vsa taka tekoča vprašanja reševati. Lepa navada dolenjskega kmeta je že od nekdaj: zvečer, ko. se ves utrujen vleiže v posteljo, še dolgo v noč govori z družico. S skrbjo ugotavljata napake, ki so bile stor- dela, vse! pa temelji na zadevah, ki so frontovcem v dotičnem kraju najbližje. Vse premalo pa se dela na ideološko političnem izobraževanju članov Fronte. Poleg dobrih imamo pa tudi slabe primere dela frontnih organizacij. Take slabe organizacije so Prekopa, Groblje, Ostrog, Dolnje Sušice, Lopata in Sela v Suhi Krajini, v Topliški dolini pa Petane in Veliki Pod ljubem Se pred volitvami naj si te organizacije ogledajo delavnejše in vendar že enkrat začnejo vsaj z dostojno, udeležbo na sestankih, nato pa z večjim delom frontne organizacije. Ker smo že na pragiui volitev, naj frontne organizacije v tem času naredijo vse, da bodo volitve 100°/o-ne in da bodo izvršene že pred rokom, ki je določen. Zato vsi na volišče! Glasoijmo. za nove odbore frontnih osnovnih organizacij in s tem za čimprejšnje blagostanje naših najširših ljudskih množic v socialistični Jugoslaviji! Iz sekretarijata OOOF jene čez dan in se veselita doseženih uspehov. Določata, kaj! se bo naslednji dam delalo in tako naprej. In če je to tako pri majhnih družinah, je toliko bolj potrebno v zadrugi. Zadruga brez tedenskih sestankov, brez ugotavljanja v prisotnosti vseh, kakšni so bili uspehi v preteklem tedlnu, to je podobno nesmotrnemu gosopodarstvu. Povsod je evidenca potrebna — tudi in še bolj1 v zadrugi. S čutom odgovornosti vsakega, posameznika1, in ne samo predsednika in še nekaterih, s čutom do skupnosti in z zavestjo, da je zemlja lastna, z vsem tem se1 bo napravilo- močan korak naprej. Ne vem kolikim zadružnikom je v Orehovici znana odredbai — enal ali druga —■ zvezne vliadle, ki skrbno, dbloča, kako .bo letos in nadalje s prehrano delovnega ljudstva. Ne dvomim, da jim je neznana.' Potrebno se bo • temi odredbami še bolj spoprijazniti in tako s še večjim poletom zagrabiti za delo tako, da bo tudi ta zadruga, ki ima" vse pogoje za najlepši napredek, dala tisto, kar se od nje pričakuje, kar je dolžna. Pri polletnem obračunu je zadruga dosegla trudodan 86.— din. bo pa ob letnem obračunu prav gotovo prekoračila 100 dinarjev. Ni slabo. Da bi pa bilo lahko še bolje, vedo vsi zadružniki strni. Več vzrokov je v tem, kair smo. žel našteli, edem najvažnejših je pa ludi v nediscipliniranosti posameznih. Nedisciplina/ran zadružnik, na katerega se zadruga ne more zanesti 100% je podoben članu nav; dne kmečke družine, na katerega ne more gospodar računati. To napako redkih bo treba v zadrugi vsekakor odpraviti. Sloga, disciplina in pa visoka politična zavest bodo zadrugo privedli v prave uspehe. Ugotovitev, da je malo delovne' sile, naj zadružnike pripravi do. lega., da bodo mislili na razrešitev števila zadružnikov. Tudi to* se bo dalo doseči. Vsi zadružniki imajo- priliko videti, da nekateri kmetje z največjim zanimanjem spremiljajo delo zadruge. Pravično kritizirajo in pravično hvalijo in jim večkrat tudi fizično pomagajo na polju ali v vinogradih. Zadružniki bodo- z delom v zadrugi, z dobrim delom, dosegli, da se bodo ti ljudje vključili v njihovo družino.. Kako pa s stroji Lani je imela zadruga v Orehovici stiroje kar tako nai planem in je bil kaj žalosten pogled nanje. Letos že lepo stoje v zasilnem skladišču in vsakdo -lahko ugotovi, da niso zanemarjeni. Teko" je treba tudi delati. S stroji je treba živeti, stroj je za napredno gospodarstvo, kakršno, naj. bo enkrat v Orehovici, največ. Stojimo pred zimo. Stroji bodo s človekom počivali. Naj počivajo očiščeni, namazani s potrebno mažo tako, da. bodo na pomlad še lepše zapeli na zadružniškem. polju, kot pa je bilo to leto! Za slovo Teh nekaj besed naj bo zadružnikom v Orehovici za vzpodbudo. Prekratek je bil moj obisk pri njih, dn bi mogel kaj1 več napisati. Niti z eno besedo, jim. nisem hotel napraviti krivice, ker tega ne zaslužijo in se jim. mora priznati, dia so v večini pridni in delovni ljudje. To pa., da. bo potrebno, več sestankov, več političnega dela in več načrtov, bo pa vsak zadružnik rad priznal. Pa se naj oglas' tisti, ki bo rekel, da to ne drži. Takega v zadrugi tudi najbrže ni- Zelja nas vseh, ki spremljamo njihovo delo, je tudi, da pridejo čira prej db elektrike, t. j. dO električnega materiala, ki jim je potreben, da uresničijo to svojo veliko željo. Drogove imajo že postavljene. Pa bo tudi to kmalu kakor se sliši. Pridno naprej, prišli (boste' tudi do kamiona, do vsega kar vam bo potrebno pri umnem gospodarstvu.. Zavedajte se, da je delavstvo in nimeščenstvo v novomeškem okraju z vami in da se z vamii veseli vašili uspehov, iki koristijo vam i nam! » Stran 2 >DOLBNJSKI L I S T < Stev. 38 Dobre in slabe s iopliške sirani Predvolivno zborovanje1 frontovcev v Dol. Toplicah Na piredvolivnem zborovanju OF v Dolenjskih Toplicah, na katerem so bili izbrani kandidati za vaški OF odbor ter kandidati za delegate v OOOF, so bili poleg drugega sprejeti tudi sklepi za šestmesečno tekmovanje v proslavo desete obletnice OF. Zbor je obljubil, da bo storil vse potrebno za dvig ideološke in splošno kulturne izobrazbe. V ta namen bo skrbel za redno obiskovanje predavanj ljudske univerze, skrbel za reden obisk ljudsko prosvetnega tečaja, za pomno-žitev ljudske knjižnice in ustanovitev čitalnice. Pomnožil bo pevski zbor,' pospešil oo-graditev zadružnega doma, kjer naj bi bile tudi kulturne prireditve, slovesno bo proslavil 1501etnico Prešernovega rojstva, kakor tudli dan Prešernove smrti, prav tako 29. november in seveda deseto obletnico Osvobodilne fronte. Olepšal i bodo domači kraj, pospravili vaška pota in pokopališča. Dve o krompirju V KLO Dolenjske Toplice je bilo zadolženih 71 gospodarjev za oddajo 58.780 kg krompirja. Od tega so oddali do 25. oktobra 43.229 kg. h katerim je prištet tudi višek, ki so ga oddali nekateri gospodarji v teži 428 kg, tako znaša še vedno primanjkljaj1 približno 25 "/o. Krompir ni bil prvovrsten, čemur je deloma tudi vzrok splošno slabši letni pridelek. Najlepši krompir je pripeljal v Stražo tovariš Novinec iz Bušinca. V KLO Podturn je bilo za oddajo obvezanih 74 gospodarjev s 52-700 kg. Oddali so 42-200 kg krompirja! z viškom nad obvezo 362 kg. Do sedaj so dosegli 79 °/o oddaje-Krompir, pripeljan iz KLO Podturn je bil znatno boljši od onega iz Toplic. Ker je KZ v Straži, ki je tudi prevzemala krompir, naročila vagone za vso obvezno oddajo krompirja, ni mogla vseh napolniti, ker' se vsi kmetje niso odzvali oddaji. Jasno in razumljivo je vsakomur, ĆBa bodo ležarino za te nenapolnjene vagone plačali tisti, ki so se tako nemarno vedli napram skupnosti. To jim je bilo že pred oddajo sporočeno in se ne more nihče da ne S opravičevati, da tega ni vedel. Pogozdovali bi radi, toda Pogozdovanje izsekanih gozdnih parcel je velike gospodarske važnosti, pri katerem rada sodeluje tudi šolska mladina. Ze v šolah se seznanjajo z važnostjo gozdov in se pouče o delu pri pogozdovanju. Tako je bil določen za t°,pli,ško šolsko mladino dan poi-gozdovanja v torek, dne 24. oktobra. Otroci so čakali pred šolo kamion, kakor je bilo dogovorjeno z g 7dno upravo v Podturnu in z avto podjetjem v Straži. Določen čas je bil od osme do devete ure. Toda- kamiona. nI bilo,'da bi mladino odpeljal na- kraj pogozdovanja v bližino Podstenic. Čakajoče je rešil tov- inženir, ki se je vrnil iz Straže, kamor se je odpeljal s kolesom., da po i zve, kaj je s prevoznim sredstvom. Povedal je, da avtomobila ne bo, ker ima drugje delo. To je v letošnjem: letu že drugi primer, zato topliška mladina letos ni pogozdovala, kakor druga leta. Ali naj otroci v šolah zmrzujejo? Nastopilo je hladno vreme, sneg je tukaj in bi bilo pogrebno zakuriti šolske peči. a šolske drvnice so marsikje še prazne in šolska mladina, mora sedeti v neziikurjenih sobah. Ce bo šlo teko naprej bo praznota drvnic zahtevala, da se šolski pouk prekine, posebno kasneje, ko bo mraz še bolj občutno pritisnil. Vsiljuje se vprašanje- kje je krivda, da kurjave v učilnicah še do danes ni. Vzroki bodo pač v raznih krajih različni, rečemo pa lahko, da pomanjkanje drv ni nikako opravičilo. V naših topliških krajih smo skoraj obkoljeni od gozdov. Skozi Po blatu in snegu pet Stalna avtobusna zveza. Dol. Toplic z Novim mestom je že dolgo upravičena, želja naših prebivalcev in zdravilišča samega. Malo je zdravilišč, ki ne bi imela, če so, oddaljena od železniških postaj, redne dnevne avtobusne proge. Naše zdravilišče je zdravilišče s celotnim obratom in je oddaljeno pet kilometrov od žel. postaje. Bilo bi pač nujno potrebno, da bi imelo ^stalno dvakrat dnevno avtobusno zvezo. Poudariti moramo, da v Dol. Toplice prihajajo največkrat le bolniki iz delavskih vrst in invalidi, med njimi prav naše kraje drve dan za dnem kamioni naloženi z drvmi, otrok naj pa. iz učilnice požira sline, ko gleda hiteče kamione, njega pa v noge zebe. Odkar je pri KZ Toplice lesni odsek je ta preskrbel drva za šolo. Tako bi tudi letos., če bi imel ria razpolago delovno silo. Te pa ni, ker je z odvzemom živilskih kart osmim delavcem, v zadrugi, odšla v nič tudi delovna sila iz zadruge. Sedaj, ko že teče voda v grlo, se rešuje to> važno vprašanje na različne načine. Vsega, tega ne bi bilo treba, če bi nekateri odgovorni videli' malo dalj, ne pai s smo. pred nosom.. kilometrov dale£ težki, ki nikakor ne morejo hoditi peš. V času glavne sezone je avtobus vozil enkrat dnevno, kar ne ustreza potrebam in še ta zveza je bila s 23. oktobrom ukinjena. S to ukinitvijo, ki je dokaz nerazumevanja in neupoštevanja nujnih potreb važnega ptujsko prometnega in zdraviliškega kraja., so invalidi in delovno ljudstvo najbolj prizadeti. Mar naj ostane Dolenjska s svojo lepoto in pomembnimi zdravilišči res vedno le pastorka? Skrajni čas je že. da 'bi se na naše zdravilišče obrnilo malo več pozornosti. Kino predstave v Dol. Toplicah Ze dalje časa se mudi v naših Toplicah okrajni potujoči kino, ki prireja, tedensko redno štiri kino predstave, katerih se udeležujejo zdraviliški gostje, domačini in okoličani. Stalno poudarjamo, da je film velikanskega pomena za ljudsko, izobrazbo in razvedrilo, zato smo prepričani, da bo ta kino ostal pri nas vse do časa, ko bomo sami prišli Ho kino aparature. V' zadružnem, domu je v ta namen že vse pripravljeno. Upamo, da se bo naša velika želja izpolnila in da ne bomo na zimo ostali brez tega — skoraj edinega razvedrila. Volkovi nas obiskujejo V zadnjem času so se pojavili na Gor. Sušicah volkovi. Tako sta se 22. oktobra priklatila dva prav blizu vasi ter napadla, ovco, ki se je pasla na travniku. Zanimivo je, da je napadajoča volka naskočilo tele, s katerim se je vnela huda borba. Na vpitje pastirja so pritekli vaščani z vilami in volka pregnali. Obisk volkov v bližino, vasi terja od prebivalcev največjo opreznost. Takole sem vam nanizal nekaj dobrih-pa, tudi slabih iz našega topliškega. raja. Upajmo, da bodo naslednje le dobre, kar bo v naše največje zadovoljstvo. G D Ker živina ni dobila dovolj krme, tudi ni bilo piirastka niii mleka V KDZ Nemška loka se pozna, da skladiščna služba ni delala tako, kot bi bilo v korist zadružnikom, oz. po navodilih, ki so jih odgovorni za to delo. prejeli od okraja. Najibolj se to občuti pri vzreji goveje živine. Napaka, ki ima seveda klavrne posledice-je v tem, ker niso sena, preden so. ga vskla-diščili, tehtati in si ustvarili točen pregled, koliko imajo pripravljene krme za zimo. Tako na oko niso ocenjevali samo. v tem letu, pač pa tudi vsa leta nazaj. Zal so ocenili vsako leto previsoko. Tako je pred kratkim ugotovila komisija, ki je bila poslana iz okraja, da so zadružniki v treh letih ocenili krmo v vrednosti 340-000 din več, kot so jo v resnici pokrmili živini. Letos so trdili, da imajo pripravljene okoli 120.000 kg krme; to bi seveda zadostovalo, da bi lahko prehranili 61 glav živine in nekaj konj, kar imajo sedaj v zadrugi. Izkazalo pa se je, da zaloga ni taka kot so mislili. Ker zadruga nima večje tehtnice, so pri ugotavljanju seno kubicirali. Kubični meter sena so ocenili okrog 65 kg, kar je dokaj visoko. Ven- dar pa so tako preračunali, da sena, otave, detelje in druge krme ni več kot le 51.000 kg. Tudi lani so se ukanili za 50-000 kg. S takim ocenjevanjem so sicer dvignili vrednost delovnega dne, to pa'na škodo živine in seveda s tem tudi na škodo skupne zadružne lastnine. Morda bi temu prišli že prej na sled- če bi točno določili obrok pri krmljenju; ker pa so tudi tu delali le na oko in le tako, da so s krmo preživeli živino čez zimo, so posledice vidne šele sedaj. Ker živina ni dobila toliko krme kot so jo zadružniki ocenili, tudi ni mogla dati prirastka niti mleka. Tako so v tem letu od 14 krav vzredili le 5 telet, dnevno pa dobe samo 15 litrov mleka, kar ne zadostuje niti za potrebe zadružnikov samih. Pri takem stanju na oddajo mleka za preskrbo v mestu sploh ne moremo misliti, še manj pa na oddajo kuhanega masla kot je zadruga sklenila pogodbo z okrajnim odkupnim podjetjem v Kočevju. Vse to pa se ne bo dalo že v tem letu popraviti, posebno, ker so, kplkor 'vidimo pridelali zaradi sušnega leta manj, krme-kot lani. To pa narekuje pripraviti toliko, več kisle krme — silaže, za kar pa ni dovolj zanimanja med zadružniki. Sicer pravijo., da bodo za to izkoristili vodnjake, katere ne rabijo, verjetno pa bo to. premalo, pač pa je nujno zgraditi leseni silos ali kako dru- gače preskrbeli dovoljno, količino sočne hrane- Ne smemo misliti samo na vrednost delovnega dne, pač pa tudi na nadaljnji razvoj zadruge, kar bo seveda v prvi vrsti koristno zadružnikomi kot lastnikom svojega imetja, potem pa tudi skupnosti. Tone Ser cer BELE BREZE ŠUME Med praprotjo in brezami se vije steza. Vonj po zapoznelih jagodah in brezovem lubju se meša z vonjem brinja in divjih gob. Bela breza se lahno ziblje v jesenskem vetru. Po taki stezi, s tako prijetno okolico pridemo tudi do državnega posestva Vinomer. Na spodnji strani ga obdaja, gozd, na gornji pa vinska gorica. Tik ob gozdu in še naprej, kjer je še pred leti samevala, brezkoristna golicava, se danes razprostira urejen sadovnjak. Jablane in hruške so to jesen že rodile prve sadove-Mlado drevje izgleda, kot mlade žene po zdravem porodu. Tudi breskve so dale bogate sadove- Na cvetličnem vrtu, ki .s treh strani obdaja stanovanjsko zgradbo, okopava mlada knjigovodkinja rože. »To je njeno prostovoljno delo!«, razlaga upravnik posestva. Po malih gredicah pred hišo in robovih zelenjadnega vrta cveitejo jesenske rože vseh vrst in barv. Mil vetrič poljublja rdeče cvetove nageljnov. Za te posebno ljubeče skrbi tovariš Justin Meh, ki z zadoščenjem razkazuje bogato zelenjavo.. »Kako ste dosegli tako lepe uspehe na zemlji, ki je bila še nedavno zapuščena in . . .« »Pošteno smo pognojili in redno zalivali. Tudi okopavali in opleli smo ob pravem ča-su. Zemlja zahteva svoje in človek ji mora to dati, saj je vendar tako radodarna, če jo ljubiš. Letos smo s prvo pomladansko solato in drugim sočivjem prekoračili plan oddaje za 200 °/o. Pridi drugo leto., nagledati se ne boš mogla naših uspehov!« Tudi trta je dobro, rodila. Delamo, po. novem.. Jeseni ©kopljemo vinograd, za pomlad ostane le še drugo, kopanje. ' »Nekateri pa govore, da ne okopavate vinograd!« »Seveda ga, le prej kot tisti, ki jim. je najbolj odveč naš uspeh. Spoznali smo, da je tako koristnejše. Naši sadovi jih bodo prepričali, da smo nai pravi poti!« Vinogradi Vinomerja dajejo najboljšo, kapljico na tem vzhodnem predelu Bele Krajine. Sončna lega in pa skrbna, obdelava je Pogoj za dobro vino. V velikem, novozgrajenem hlevu je celia vrsta telet. Več od štirideset jih je. »To so plemenska teleta« — živo razlaga upravnik. »Redili in vzgajali bomo le tako vrsto govedi, ki Beli Krajini najibolj ustreza. Na drugem delu posestva, ob Kolpi, ki obsega 140 ha zemlje, stoje lepi hlevi za, svinje in govejo živino.. Tu bodo. napravil i tudi poizkus z rižem. »To bo središče našega gospodarstva. Naši delavci so s prostovoljnim delom veliko pripomogli, da imumo danes že vse to, kar vidite-« Pri nas ni prostovoljno deloi vprašanje. Delamo toliko., kolikor se zavedamo, da je potrebno. To bo tudi najvažnejša pot do uspeha- Letos jei pri košnji n,a Kočevskem sodelovalo pet in štirideset naših ljudi.« Delavci na Vinomer ju so najboljši delovni kolektiv v črnomeljskem okraju in. največ zaslug za tako uspešen razvoj tega gospodarstva ima 60 "/o vojni invalid — upravnik, tovariš Justin, Meh. V jeseni 1950- Regina Pameten zbor volivcev v Žužemberku Pred nekoliko, dnevi je bil v Žužemberku izredno uspel zbor volivcev, le udeležba bi ifeillKO oiia. večja.. V izčrpnem poročilu tajnika tov. Plota, ki je ostro kritiziral tiste odbornike, ki se sej n.e udeležujejo, posebn« tistih sej ne, ko se razdeljujejo plani oddaj na posamezna kmečka gospodarstva, Plan za leto 1951 je razdeljevalo le nekaj ljudi, namesto da hi se to storilo, ob navzočnosti celot-* i-f!',u odbora. »Nikakor ne morem razumeti,« je nadaljeval tajnik, »članovi množičnih orga^-mzacij, ki' so tudi dolžni pomagati pri tako važnem delu in se teh sej niso udeležili; jasno je, da niso bile v podrobnosti znane razmere vsakega posameznika. Zato ni čudno, da so se delale grobe napake in da je bilo zabavljanja na pretek. Po čigavi krivdi? Po krivdi vaških odbornikov, kii se sej z malo izjemo, niso hoteli udeleževati. Z delom, laikih ljudi morajo vaščani napraviti konec. Graje vredni so tudi tisti odborniki, ki se niso udeležili zbora volivcev, na katerem se podaja obračun dosedanjega dela. Pohvaditi moramo veliko število kmetov, ki skrbno in točno izpolnjujejo predpisane obvezne oddaje. Precej kmetov je takih, ki iz špekulantskih namenov, ali da bi ovirali obvezno oddajo, nočejo oddajati. Za poslednje se bo našla primerna kazen. Žalostni pa so tudi primeri fizičnega napada na komisijo., ki na terenu ugotavlja ali je kmet zmožen oddati ali ne. Tak primer se je zgodil pri nas in bo. pač imel posledice. Preden so na zboru volivcev prišli na pretres vsakega posameznega kmeta, so sklenili, da bodo pretresali samo tiste, ki so navzoči. Za odsotne so bili vsi mnenjia, da se strinjajo s predpisi z obvezno .oddajo za leto 1951. Ko so mislili začeti, je vzrojil odbornik Janez iz Praproč in dejal: »Tovariši, sedaj je čas, da vse poveste in ali ste prav obremenjeni, ali ne, dia ne boste vso krivdo valili na odbornike, ki po vašem, kar po svoje nabijajo oddajo. Mislite, da se je kdo oglasil? Se tisti, ki je najbolj' zabavljal čez odbornike, se je pri-huljeno tiščal zadaj na klopi. Z molkom so »pritrdili«, da se strinjajo z besedami odbornika Janeza. Pa so začeli »rešetati najbolj težke iz tretje skupine. Vse je šlo lepo po vrsti- No kaj pa Papež iz Križa, ki ima največji grunt v krajevnem odboru Žužemberk? Ali točno izpolnjuje vse obveze, so hoteli vedeti. Seveda, jih, kljub temu, da je že preko 70 tet star in ima malo delovne moči. Rešetali so pametno, niso ugovarjali, samo malo so bili nekateri zaskrbljeni, kako letos izpolniti oddajo zaradi suše. Na vrsto ,so prišli iz druge skupine. Hm-vat Ana, z Reber. Tajnik ji prebere obvezno oddajo. Ali ste zadovoljni, mama? Vse bom izpolnila, le ječmena ne bom mogla oddati. Pa je malo premislila in dejala: »Poizkusila bom tudi ječmen!« in tiho sedla na stol. Mar rinčič iz Rebri je dejal, da. bo izpolnil vso obvezo, seveda, če ne bo toče ali druge vremenske nezgode. Le Slogarjeva mama iz Žužemberka se je precej »petilnila«, da 200 kg krompirja ne bo mogla nikakor oddati, pa se Je ltonćno pof*>l DOLENJSKI L IS T < Stran ? ČE BI JO IMELI... Črnomeljski problemi Z ustanovitvijo lokalnega časnika »Dolenjski list« je v Novem mestu znova oživela zamisel, da bi dobili v Novo mesto tiskarno. Ravno zaradi tega naj bodo zapisane naslednje besede. Najstarejši tisk novomeške tiskarne, ki ga hrani novomeška Studijska knjižnica, je »Ju-ventus gimnasii Rudolphswerthensis ex mo-ribus et progressu in litteris consa exeunte anno scholastico MDCCCXXL« Knjižnica pa hrani še dve izvestji (»Quod bonum, fastum-que sit, nomine juvenum in caesareo — regio gymnasio Rudolphswerthensi...) iz leta 1804 in 1806, na katerih pa ni označen tiskar, ter »Klassifikazlon der Normalschiiler in Neu-stadt nach der ZvveLtan Prtifurug in dem Som-mer Kurs 1793«, ki pa je bil tiskan v Ljubljani pri Ignaciju Merku. Ce bi imeli v Novem mestu tiskarno že leta, 1793, bi izvestje brez dvoma tiskali v Novem mestu. Ker pa ni označen tiskar pri zgoraj dveh imenovanih izvestjih iz 1. 1804 in 1. 1806, je možno, da sta bili izvestji tiskani že v Novem mestu. Zanesljivo pa je, da smo imeli v Novem mestu tiskarno že v začetku 19. stoletja. Lastnik je bil Henrik Tandler in ta prva novomeška tiskarna je bila po pripovedovanju Maksa Petriča st. nastanjena v sedanji Pfaffovi hiši na Glavnem trgu (kjer je brivec Falkner). Tandlerjeva tiskarna je postala pomembna zato, ker je Tandler tiskal 1848 zelo napredni časnik: »Sloveniens Blatt«, ki je izhajal od 4. julija do konca leta 1848. Tiskala sta ga Maria Tandler in sin. Knjižnica ima zelo malo ohranjenega tiska Tandler-jeve tiskarne. Tiskarna je verjetno tiskala predvsem samo drobni tisk: razna izvest ja, osmrtnice, plakate, letake in podobno. Do kdaj je imel Tandler tiskarno, mi ni znano. Tandlerjev naslednik je bil Boben, ki pa je tiskarno vodil le 10 mesecev. Knjižnica hrani dve knjižici, ki ju je tiskal Boben. Leta 1876. je Boben radi dolgov tiskarno prodal in kupil jo je Janez Krajec na dražbi. Leta 1877. je začela tiskarna že delati, S Krajče-vim prevzemom tiskarne je šele tiskarna zaživela. Znana, je postala s ponatisom Valvasorjevega dela: »Die Ehre des Herzogthums Krain« od 1. 1877—79. Krajec je prav tako Ponatisnil knjigo istega pisatelja: »Das Erz-Herzogthum Karndten« leta 1822. Krajec je osnoval knjižno zbirko: »Narodna biblioteka« (od leta 1883—1894), ki je bila takrat edina te vrste na slovenskem ozemlju. Obsegala je 20 del v 58. snopičih, med katerimi so važnej- .šaL.rUflritili£ »Krajnske čbelice«, »Spisi An-drejekovega Jožeta«, »Babica« Božene Nem-cove, »Z ognjem in mečem« itd. Večje Kraj-čevo delo je bila tudi »Tisoč in ena noč«, »Spisi Krištofa Smida« ter »Dolenjske novice« (1885—1919). Poleg tega je tiskarna izdala še različne poljedelske knjige (R. Dolenc) ter razne priložnostne izdaje. Tiskarna je zalagala tudi koledar, razne tiskovine, izvestja in poročila raznih novomeških društev in bratovščin (Casino Verein, Dol. pev- sko društvo, Klobučarska bratovščina, Narodna čitalnica, Novomeško godbeno društvo, Imenik podpirateljev novomeške godbe itd.) Leta 1901 je Krajec tiskarno prodal »Tiskovnemu društvu« v Ljubljani. Novomeška tiskarna je gostovala kot že omenjeno v Pfaffovi hiši, nato v Medicevi na! Glavnem trgu, od tam se je selila v sedanjo Moretovo (bivšo Kosiekovo) hišo, nato v Fichtenauo-vo na Glavnem trgu, dokler ni dobila stalne prostore v Peronovi hiši, ki jo je kupil Janez Krajec. Z novim lastnikom leta 1901 je tiskarna nadaljevala s svojim delom. Tiskala je razne knjige, časnike, podobice, skratka vse, kar je bilo potrebno. Nekaj let pred drugo svetovno vojno je tiskarna prenehala z obratovanjem. Tu naj omenimo časnik »Sedanjost«, ki pa je izhajal le od 4. junija 1921 do 28, maja 1922, dalje verski list »Križ« od 1931 do septembra 1943. Med obema vojnama je bil dvakrat obnovljen poskus, da bi oživeli »Dolenjske novice«, ki pa ni uspel. Zelo velik del v NOB je prispevala tudi novomeška tiskarna, zakaj 1. 1943 je bila odpeljana na Rog in tam je bilo tiskanih mnogo brošur, lepakov in letakov. Novomeški stroji so bili najprej v »Partizanski tiskarni« nato pa v tiskarni »Triglav«, kjer so tiskali »Kmečki glas«, »Slovenskega poročevalca«. »Našo ženo«, »Mladino«, »Mlado pest«, »Slovenskega pionirja«, »Novi rod«, »Delavsko enotnost« itd. Leta 1945. je Novo mesto dobilo zopet svojo tiskarno. Takoj se je začelo s tiskanjem časnikov: »Mladinski vestnik«, »1. maj«, »Volitve na Dolenjskem«, »Svobodno volimo«. Poleg nekaj drobnih brošuric je novomeška tiskarna zalagala vsa društva z lepaki. Sredi največjega razmaha pa je bila tiskarna radi centralizacije ukinjena in prepeljana v Ljubljano. Ista usoda je zadela tudi ostali dve dolenjski tiskarni: kočevsko in krško. 1 Sedaj imamo v Novem mestu lokalni časnik »Dolenjski list«. Ako hočemo, da bo ta list doživel dolgo dobo izhajanja, je nujno, da dobimo tiskarno v Novo mesto, zakaj, drugače bo doživel isto usodo, kakor so jo njegovi predniki, ki so se tiskali izven Novega mesta kot n. pr. »Resni glasovi« (ustanovil dr. Kari Slane; od 15. julija 1885 do 1. jan. 1886), »Dolenjec« (od 6, januarja do 2. julija 1906), »Republikanske novice« 1. 1925. Treba bo vse ukreniti, da dobi Novo mesto zopet tiskarno, ki jo je imelo že pred približno 150 leti. Komelj Bogo. Ako kdo hrani kake starejše primerke tiska novomeške tiskarne, ztasti prva »Juve.n-ta«, »Dolenjca«, »Resni glasovi« ali »Republikanske novice« ter razni drobni tisk, vljudno prosimo, ako bi tak tisk odstopil v hrambo Studijski knjižnici, ki ima prvenstveno dolžnost zbirati tisk Dolenjske. K. B. Črnomelj se kljub vsej počasnosti vendarle prebuja. — Prebuja? Morda je to čudno, saj je jesen. Spomladi, ko je vsa kotlina en sam cvet, takrat bi o prebujanju laže govorili. Danes se Črnomelj dviga tako v gospodarskem, kakor v kulturnem pogledu. Iz dežele, ki je bila nekoč, lahko rečemo, skoraj odrezana od sveta, iz te dežele raste novi rod, novi ljudje in od tu bodo prišli čez dve leti prvi maturanti višje gimnazije v Črnomlju. Pa poglejmo, koliko je mesto napredovalo v zadnjih letih. Z ustanovitvijo višje gimnazije se je Črnomelj še bolj utrdil kot kulturno središče Bele Krajine, ki ga je že prej predstavljal. Letos 1. maja je bil, vključno z manifestacijo v čast delavskemu prazniku, izročen prometu velik železobetonski most, ki je bil porušen med vojno. Novi most je zgrajen na moderen način, je širši od starega, asfaltiran, skratka — predstavlja gradbeno delo prvega reda, saj je bila miniatura konstrukcije mostu razstavljena na letošnjem zagrebškem velesejmu. Nekateri so sicer govorili, da most ne bo nikoli narejen; ne vem, kaj pravijo danes na to? Most je bil narejen, Crnomeljčane pa je čakala še ena naloga: tlakovanje ceste. Danes je kos ceste že gotov, vendar gre delo zelo počasi naprej in včasih kar hudo obtiči. O tem je že pisal nekdo v »Slovenskem poročevalcu« 9. oktobra pod naslovom: Predlog črnomeljskim frontovcem. Material je, stroji so, ni pa delovne sile za razna pomožna dela. Ce ne bodo organizacije priskočile na pomoč, se lahko zgodi, da stroje odpeljejo na druga mesta. Crnomaljci bodo pa spet čofotali po blatu, kakor je bilo v sestavku navedeno. Črnomelj bo imel tudi nov vodovod, kakor kaže nakopičena zemlja na glavnem trgu. Vendar je delo precej počasno in je za ljudi silno neprijetno, da morajo dovažati vodo. Seveda je razumljivo, da ne gredo vse stvari tako naglo, kakor bi človek hotel, bile so težave in so še sedaj tu sedaj tam. Toda če se delo enkrat prične, ne, smemo pustiti, da se naredi samo do polovice, ker postanejo ljudje potem do vsake stvari nezaupljivi. Razumljivo je, da eden vsega ne more narediti, ampak sloni delo na širši aktivi-zaciji ljudi, ki so odgovorni, da delo napreduje. V zadnjem času pa so pričeli popravljati prosvetno dvorano. To je bilo najbolj pereče vprašanje. Dvorana ni bila ničemer podobna. Človeku se je zdelo, da je prišel v kakše zaboj, ko je stopil vanjo. Okna, deloma še cela, se niso dala zapirati, ker je nekdo pobral kljuke. Zatemnitev je biia taka, da skoraj ni bilo mogoče predvajati filma podnevi. Tudi oder že dolgo ni več mogel služiti svojim namenom, ker nima potrebnih kulis. Sedaj bo dvorana čisto prenovljena. Delno že to jesen, dokončno pa spomladi. Dvorana bo postala prijeten kulturni dom Crnomaljcem. Delo je prevzel okrajni sindikalni svet, dolžnost vsakega pa je, da priskoči vodstvu na pomoč. Želeti je, da bi šlo v istem zagonu naprej, kot je bilo v začetku in da se enkrat za vedno odpravijo prejšnje navade, da ne bo treba uporabljati gasilcev za čiščenje dvorane. Ce pogledamo delo sa-* mega SKUD v Črnomlju, pa ne moremo ničesar povedati. SKUD pravzaprav ni, večino kulturno prosvetnih prireditev je imela v zadnjih časih v rokah gimnazija, ki je že da. la črnomaljski publiki niz lepih stvari. V Črnomlju so ljudje, ki bi se lahko vključili v kulturno prosvetno delo. Potrebno je samo, da se ti ljudje zberejo in začnejo z delom. Edina lanska domača predstava je bila uprizoritev Gogoljevega Revizorja, ki ga je priredila gimnazija. Ce ima Metlika svojo igralsko družino in Gradac, ki je vas, zakaj Črnomelj ne bi imel kaj takega? Tudi s popravljanjem elektrike so pričeli in s tem bo tudi luna, ki nam je do sedaj svetila ter posvetila tudi v Pavlihu, izgubila svojo veljavo. Franc K. Delo dveh aktivov LMS v trebanjskem okraju Pospravljanje poljskih pridelkov zahteva veliko časa in delovne moči. Tega se je zavedala mkdina v Dol. Nemški vasi. Ko je imela delovna skupina sestanek, so se pogovorili o- jesenski setvi, ki mora biti kar se da vestno izpolnjena, Porazgovorili so se tudi o, bližnjih volitvah v odbore OF, na kar ■6 mora letos posebno budno pazi.i. da bodo res pravi ljudje izvoljeni v te odbore. Ravno tako važno je predlagati poštene in sposobne ljudi za ljudske inšpektorje. Po obravnavanju ostalih vprašanj in nalogah te delovne skupine, je sekretar predlagal, da gre celotna družina ličkati koruzo h kmetu, ki nima dovolj delovne moči. Ta predlog je bil sprejet in so šli skoraj vsi na lickanje. Pesem je spremljala delo in ko je bilo končano, je mladina sklenila, kam, bodo si i naslednji večer na delo. Podoben slučaj je tudi z mladino aktiva OILO Trebnje, ki se je dogovorila, da bo skopala skoraj pol hektarja krompirja. Kar so sklenili, so tudi izpolnili. Na šest kilometrov oddaljeni njivi, so s pomočjo konj krompir izruvali, 12 članov pa je tako pridno ioibiralo krompir, da oračem ni bilo treba čakati. Tako je bil ves krompir pravočasno skopan kajti ponoči je že padal dež, kar bi bilo za krompir vsekakor slabše. Abonenti trebanjske menze pa bodo nekaj časj preskrbljeni s tem pridelkom. Tako sta ta dva aktiva mladine pokazala kako je treba priskočiti na pomoč tam kjer je treba. Franc Vodnik Zoran Francka: NISO A/AS ZLOMILI Marsikateremu partizana je dobro poznana vas Gaber je, ki leži pod zelenimi Gorjanci. Poznana je po deležu v narodno osvobodilni borbi, ki ga je vložilo ljudstvo te vasi za skupno svobodo. Gaber je je bilo že 1942. L dvakrat bombardirano in požgano. Ob 8. obletnici požiga posvečam te vrstice vsem tistim Gaberčanom, ki vsa leta težke borbe niso klonili, ampak vztrajali do zmagovitega konca. Meseca maja 1'942 so se partizani prvič Pokazali javno v vasi Gaber je- Ljudstvo jih je sprejelo kot svoje najboljše prijatelje, se jih je oklenilo in sledilo njihovim nasvetom. Fantje so začeli premišljati, kako hi se priključili tem. borcem, in se borili Proti skupnemu sovražniku — fašizmu. Takoj so začeli pomagati z obveščanjem, mladinke pa so kuhale in prale. Prav veselo je bilo. ko se je zbrala gruča deklat in. fantov na dvorišču pri Gendečih, kjer se je Navadno lupil krompir. v poletju leta 1942 se je v vasi naselil štab krškega odreda. Počutili smo se, kot .a ni okupatorja v deželi. Vsak večer se Je razlegala partizanska pesem, katero smo Poslušali s posebnim veseljem, ker je bilo ^ njej toliko lepega in bodrilnega. Ni pa hilo povsod tako. V sosednih vaseh riruščici, D°lžu. SI: opicah in St. Joštu so sicer vedeli Zet Partizane, niso pa jih sprejeli za svoje ^"ijatelje. Tam niso hoteli verjeti, da ' |*odo prav p.iriizani prinesli boljše jj^P" Rajši so verjeli bivšemu ž„r ■rLI'cu, župniku in kaplanu iz Stopič, ki ^Vcepljali tem ljudem,, da so komunisti a^večji sovražniki krščanske vere in se- eda krščanskih ljudi. Verno ljudstvo j* tem ljudem verjelo in bilo pripravljeno "Piti tudi v oboroženo borbo proti lastne-bratu. Ti odkriti izdajalci pod. krinko orcev za vero in verni hlapci italijanskega ^sizma, so kaj hitro zvedeli, da so v Ga- r'u partizani in za odnose Gaberčanov da nam živ-županu do njih. Pričeli so kovati zločinske načrte, ki so jih kmalu tudi uresničili z ovajanjem Italijanom. Prvo tako zločinsko delo je bilo pripravljeno in izvršeno dne 4. avgusta 1942. Zgodaj zjultraj, ko so bili ljudje še povečini doma, so zabrneli nad vasjo, italijanski bombniki in začeli sipati bombe na vas in obstreljevati s strojnicami, kot bi bila največja borba. Partizani so bili ta čas ravno v zboru. Čeprav je bila večina, ljudi v vasi in partizani v zboru, le ni bilo dosti žrtev. Imeli smo občutek, da bo vsega konec kajti vas je strnjena. To bombardiranje je bilo za nas ognjeni krst. Nekaj dni po prvem bombardiranju t. j. 7. avgusta je bil napad iz zraka ponovljen popoldne. Fašisti so mislili, da bodo ljudje nepripravljeni, toda zavedali smo se položaja in odšli skupno v Gorjance. Zato ob drugem napadu ni bilo nikogar v vasi. Od tedaj so ,se vsi vaščani ponoči in podnevi zadrževali po Gorjancih ali pa v Gaberski gori, da;pa bi nas sovražnik ne presenetil, smo organizirali obveščevalno službo. Tako zadržanje naše vesi je še povečalo bes okupatorja in domačih izdajalcev. Računali so, da bo ljudstvo že ob prvem, udarcu hlapčevsko pobesilo glavo, kar se pa ni zgodilo. Prav tedaj pa so nastale že tudi prve skupine izdajalcev pod imenom Legija smrti. Strašili so nas s strahovitim bombardiranjem celotnih Gorjancev iz zraka in artilerije, nato pa jih bodo zastrupili s plinom. Uničevalno delo bodo. zaključili z ofenzivo, ki bo obrnila vsak list, da ne bo osttal nihče živ. Se danes ne morem razumeti, kaj nam je takrat dalo. toliko moči in vere v zmago, da nismo klonili. Čutili smo, da so gorjanski gozdovi naše varno zavetje, ker se v nje ni upal sovražnik brez večjih sil- Marsikomu bodo ostale skalnate votline pri Gospodični in Jelen skoku v trajnem spominu, ko smo v njih iskali zavetja pred bombardiranjem. V jeseni 1942 je bila Legija smr'.i, katero smo imenovali tudi belo gardo, že precej organizirana. Sovražna propaganda je napela vse sile, da bi odVrnila ljudi od narodno osvobodilne borbe. Celo požigali so domove in pobijali ljudi. Toda ljudstvo ni popustilo. Cim hujša je bila propaganda za vrnitev ljudi iz hoste, tem bolj smo bežali v njo. Ko so jeseni belogardisti prvič pri-drli v vas, so jo našli prazno. Takrat bi prav gotovo ne bilo brez žrtev, kajti vedno so govorili, d& bodo ob prvi priliki pobili vse do zadnjega Gaberčana. Ko so videli, da s itakim načinom ne bodo privabili ljudi na svoje domove, so se spremenili. Ljudi, razen nekaj organiziranih, so pustili pri miru. Zato so začeli zapuščati gozdove in se zopet naseljevati na svoje domove. Približevala se je zima in treba je bilo premisliti, kam s tolikimi otroci, starci, ženami in drugimi v hosti. Komaj smo se dobro namestili po hišah, pospravili pridelke in pričakovali, da nas bodo pustili pri miru. Toda izgubljenci in propadli izdajalci so naredili drugače. Komaj smo nekajkrat spali v hišah na posteljah, ko je prišel za vsakega Gaberčana nepozaben dan. Partizani so določili 19. november za delitev drv v Gorjancih. Skoraj vsaka hiša je poslala po enega, da bo dobil pripadajoči del drv. Okrog devete dopoldne je začela streljati v Gaberje arti-lerija. Vsi smo zbežali v zaklonišča, ki smo jih imeli izven vasi. Kmalu po streljanju smo opazili, da je vas obkoljena od belogardistov. Prišli so iz Novega mesta, Dolža, St. Jerneja in drugih postojank. Vsi rmo mislili, da bodo polovili vse moške in jih odpeljali. Spočetka so govorili, da bodo požgali samo šolo in gasilski dom, toda v hišo, ki smo jo imeli koncem vasi, je pritekla ena od Bojčevih deklet s polnim naročjem obleke. Na vprašanje kaj se je zgodilo, je odgovorila, da mislijo belogardisti zažgati celo vas. Dopovedali smo ji, naj gre od nas, ker bodo beli prav gotovo pri nas najprej zažgali, ker je bil brat že precej časa v partizanih. Čeprav smo imeli vedno pripravljeno obleko in nekaj hrane za vsak slučaj, vendar smo bili presenečeni. Belogardisti so tekali po vrtovih kakor podivjane zveri. Iz bližnje hiše zaslišim, kako je nek belogardist pripovedoval naši sosedi, naj hitro iznese obleko in hrano iz hiše, ker bodo Gaiberje zažgali. Hitro smo pograbili nekaj najnujnejšega in se odpravili ven. Iz vasi .se j>e zaslišal glas prosiulega komandanta Zelin-gerja iz Dolža: »Dajemo vam pet minut odloga, če si hočete kaj rešiti. Malto bomo zažgaili vas. Naj zgori vse, do zadnjega svinjaka.« Bilo ni res več kot pet minut, ko so se pokazali na naših domovih ognjeni zublji. Zagorele so hiše delovnih Gaberčanov, ki so s svojimi žulji preskrbeli svojim otrokom domove. Pri požiganju Gaberja so biiBi sairnii belogardisti. Italijanov .!ni bilo poleg. Belogardisti so celo govorili, da naj zahvalimo boga, da jih ni, kajti oni bi ne povedali preje in, bi še tega malega ne mogli rešiti. i Bilo je groza gledati, kako so. ognjeni zublji uničevali naše domove. Ped streho so bili tudi vsi poljski pridelki, ki jih je ogenj uničil. Zima je bila pred vrati. Najbolj žalostno pa je bilo to, da je bilo pri tem delu zelo dosti takih, ki smo jih poznali, saj so bili doma iz sosednjih vasi. Hodili so pokonci, kot da so gospodarji celega sveta. Zažganih je bilo čez 50 hiš; tri so bile po-žgane že poleti ob priliki prve Italijanske hajke, večina jih je bila že itak porušenih (Nadaljevanje na 4. strani) fatran 4 >DOLENJSKI LIST< Stev. 38 ^gSr P I S E J O N AAA BIROKRACIJA ALI SAMO PROŽNOST? Z vlakom sem se pripeljal ob pol desetih v Novo mesto. Mudilo se mi je, zato sem smuknil v avtobus, ki vozi v Šmarješke Toplice. Računal sem, da bom prej v mestu kakor peš. Pa sem se uštel — v žepu in v času. Začuden sem namreč moral odšteti sprevodnici za borih 800 metrov od kolodvora do pošte celih 15 dinarjev. Pojasnila mi je, da je to zato, ker »proga do mesta ni redna, temveč izredna vožnja«. No, ko smo po krajšem čakanju le prispeli v mesto, sem pri »Metropolu« srečal znance, ki so bili peš pred menoj v mestu. V nedeljo so vozili v St. Jernej na tamkajšnje prireditve avtobusi. Za 17 km sem tokrat plačal le 20 dinarjev, dobil pa sem spet pojasnilo, da gre za »izredno vožnjo s popustom.« Obe vožnji sem končno primerjal še s ceno na avtobusu, ki vozi z brežiškega kolodvora v Brežice. Tam sem nedavno plačal za 2 km vožnje samo 3 dinarje. Ni tudi tu preveč »prožnosti« v razlikah? Kj. NEUSPEH »TEDNA CESTNEGA PROMETA« V NOVOMEŠKEM OKRAJU V pomladanskem »Tednu cestnega prometa« smo dosegli v novomeškem okraju s prostovoljnim delom članov sindikalnih podružnic in članov Osvobodilne fronte tak uspeh, da smo bili zanj pohvaljeni in postavljeni na prvo mesto v celi republiki. Upravičeno smo pričakovali, da se bomo tudi v jesenskem »Tednu cestnega prometa« prav tako, če ne še bolj, odrezali. Zmotili smo se. Od 22. oktobra pa do 30. oktobra je 3344 prostovoljcev v 873 delovnih urah tole napravilo: V gramoznici v St- Jerneju je bilo pripravljenega 443 kubikov gramoza, razvozili smo ga 443 kubikov, nasuli 382 kubikov, obcestne robove smo okopali za 1120 kva-kratnih metrov, jarke očistili za 1640 kvadr. metrov, 84 kubikov zemlje so odpeljali ter 41 kubikov kock za asfaltiranje ceste v Novem mestu naložili, prepeljali in zložili. To je »uspeh« jesenskega »Tedna cestnega prometa«. Omeniti je potrebno, da so ta dela v glavnem opravili pripadniki J A in pa šolska mladina, člani AFZ, LMS, ZB itd., ki pa so bili prvi poklicani da izpolnijo svojo dolžnost, so se, z redkimi izjemami, presneto slabo izkazali! Krivda, temu rezuVatu je predvsem v slabi organizaciji sindikalnih podružnic. Ko je bil okrajni sindikalni svet o tem obveščen in opozorjen, je enostavno vprašal, zakaj ni nobenih nagrad. Zanimivo je tudi, da je sindikalna podružnica Mestne šivalnice obljubila v tekmovanju za deseto obletnico Osvobodilne fronte, da bo dala vsakodnevno po dva člana na delo v »Tednu cestnega prometa«. Ostalo je le pri obljubi in ne vem, kako bodo ti Člani sindikata izpolnili ostale obljube, ki so jih dali za tekmovanje. Novomeške sindikalne podružnice se s svojimi člani skoraj niso udeležile del, prav tako ne dani množičnih organizacij.. Izjeme so bile zelo redke. Pohvaliti moramo članice AFZ — terena Bršljin, ki so s svojimi delom v tem tednu dokazale, da so bile in so še med prvimi v celem, mestu. Novo, mesto, ki se večkrat trka na svoja zavedna prsa, je dokazalo svojo visoko politično zavest, KLO Zvirče, ki mu prenekaterikrat kaj po krivici očitamo, je pa s 17 ljudmi prvo nedeljo v tem tednu očistil preko 200m ces'nih jax, kov; Za njim ne zaostaja KLO Dvor in kot smo omenili razne šole kot n. pr. Internat Smihel, šola v Dobravi in v Skocjanu. Dober del so opravili pripadniki JA, ki so ob nedeljah delali in pa člani predvojaške vzgotj«! v Prečni. Z 12 ljudmi so posuli 24 kubikov grč moža.. Verjetno bodo vsi tisti, ki so krivi slabe organizacije in tisti, ki so ta važna dela le od strani gledali, najbolj godrnjali, da .so ceste slabe. Da je stanje naših cest tako — leži nekaj krivde tudi na njih. B. J. V ŽUŽEMBERKU SO ZBRALI NAJBOLJŠE .V slavnostno okrašeni dvorani so prevzeli delavci krajevnih podjetij podjetja v svoje roke, V samostojno upravljanje so prišla: Mizarska delavnica »Lipa«, čevljarska delavnica »Krupon«, »Zaga«, Kino, Gostilna in lesno galant. podjetje »Jelka«. Delavci so obljubifi. da bodo z vso vnemo in požrtvovalnostjo razvijali in krepili podjetja za dobrobit skupnosti. S. H- TUDI NEKATERIM IZ DOLENJE VASI NI MAR, KAKO JE S PREHRANO DELAVCEV Levstek Jože iz Prigorice, KLO Dolenja vas, je imel letos kaj dober pridelek krompirja. Vendar pa ni zadostil oddaji kot gospodarsko trden kmet z 12 hektarji zemlje. Oddati bi moral 3450 kg krompirja, dal pa ga je le 1816 kg. Čeravno je bilo ugotovljeno, da je pridelal več kot 6000 kg krompirja, je trdil, da ga nima, da je bila slaba letina in podobno. Ko so napravili pri njem preiskavo, so našli v kleti le 400 kg debelega in 1000 kg drobnega krompirja. Seveda bi ta kolicima zadostovala komaj za njegove lastne potrebe. Levstek pa ni vedel, da bodo pogledali tudi v hiši pod podom, kjer je imel skritega okoli 2500 kg krompirja. Na ta način je hotel prikrajšati preskrbo delovnih ljudi v mestih in industriji, svojo zalogo pod podom pa kasneje prodati po »ugodni ceni« kdo ve kam. Tako je tudi lani prikril 1000 kg krompirja, in ga letos spomladi, ko je bilo po njem največje povpraševanje, prodal pod roko. Njemu enak je tudi njegov sosed Oražem Janez iz Prigorice, ki dolguje skupnosti -še 2227 kg krompirja. Tudi pri njem so našli večjo količino skritega krompirja na več mestih pod drugimi poljskimi pridelki. Oražem pa tudi oddaje žitaric ni izpolnil. Oddal je le 100 kg pšenice, ječmena in ovsa pa nič. Poleg tega ima tudi mlin, ki mu nosi lepe dohodke in, kakor je bilo ugotovljeno, mlinske merice sploh ne oddaja. Se več takih špekulantov so te dni odkrili v Dolenji vasi, katerim ni mar, kako so pre- in poškodovanih od bombardiranja. Matere z otroki so jokale, nekateri so preklinjali, drugi so molče stiskali pesti in na tihem kovali načrte kako bi se maščevali. Ko sem šla v mraku nad v-sjo proti Ga-berski gori, sem obstala na gričku in se ozrla na kupe žarečega oglja, ostanek naših domov. V mraku je prišel še bolj do izraza. Tesno mi je postalo pri srcu a obenem sem mislila, kako bi se maščevala. Zvečer, ko bi bilo treba iti spat, smo šele prav začutili, da nimamo kam, takrat je postalo tudi meni težko, težko predvsem radi mame. Prav tako mi je bilo težko za zgaranega očeta ter malo sestrico Albinco. Toda tega nisem pokazala domačim, da ne bi bila bolečina, ki jih je doletela, še večja. Moram pa odkrito priznati, da sem se sredi noči ob kupu žarečega oglja bridko zjokala. Ne vem. da bi kdaj koli prej ali pozneje ob kakšnem težkem i'.renutku še jokala. Bolečina moje mame pa se je tisti dan še povečala, ko je videla, da je belogardist iz Hrušice nosil površnik mojega brata za katerega smo zvedeli, da je bil pred dobrim mesecem ranjen ob napadu na Dolž, nekateri pa so celo govorili, da je bil ubit. Po tem dogodku je prišla enotnost vasi »e bolj do izraza ko? kdaj koli prej. Vsak, kdor je bil toliko srečen, da mu ni pogorela hiša, je prav rad vzel pod streho svojega soseda in mu ponudil košček kruha. Stanovalo je po več družin v eni hiši, ali bolje rečeno v eni kmečki sobi. V tisti hiši, v kateri smo stanovali mi smo bile tri družine s skupno 14 čhni v eni sobi Sovražnik je mislil da bo s požigi in terorjem stri voljo ljudstvi'., toda ni mu uspelo. Kmalu je začel govoriti, da je Ga-berje centrala Dolenjskega komunizma. Cas je pokazal, da so ljudje pod Gorjanci skupno s poštenimi ljudmi cele Jugoslavije, pripravljeni boriti se na življenje in smrt za osvoboditev naše domovine. Fantje so začeli odhajati v partizane. V eni februarski noči 1943 jih je odšlo iz Gabera 32- Tsti, ki smo estali doma, smo delali v zaledju, saj je bilo za vsakega, ki je hotel delati, dela dovolj tudi doma. Ko je jeseni leta 1943. propadla Italija, so odšli v brigade tudi možje — očetje, da 1udi oni daj^ svoj delež. S'evilo borcev iz naše vasi se je približalo številki 150. Pa tudi tisti, ki vsled starosti ali bolezni niso mogli v borbo ter matere z otroki so dali svoj delež. Marsikateri partizan je prejel iz rok gaberskih mater košček kruha, skodelico toplega mleka rli kaj drugega. Ob takih trenutkih so navadno dejale: Prav rada vam dam kruha ali to kar imam, saj tudi moji otroci in mož prejemajo kruh iz rok zaved^ nih slovenskih m?ter širom Slovenije. Tako so minevali dnevi težkih borb a tudi marsikateri vesel trenutek je bil med njimi, ki so ga nam, pripravili naši borci- Svoboda je bila izvojevana, rovražnik je prejel plačilo za svoje delo Za to svobodo pa je čez 50 najboljših Gaberčanov žrtvovalo svoje življenje, med temi je nadi polovico mladih fantov. Temu je priča spomenik, ki stoji sredi vasi na katerem so vklesana imena vseh padlih. Čeprav nam je težko ob spominu nanje, smo ponosni na te ljudi. To za kar so oni dali življenje, hočemo očuvati skrbljent delovni ljudje drugod, ki se z ostalimi zavednimi kmeti bore za boljši jutrišnji dan. Seveda bodo vsi ti špekulanti svojemu delu primerno prejeli tudi zasluženo kazen. Tone Sercer. Ob „Tednu pošte" Oni dan so me zbodli v oči okrašeni pisemski nabiralniki. Ustavil sem prvega pismonošo, ki je hitel mimo z zajetno torbo in debelim svežnjem »Poročevalcev« in »Pravice« pod pazduho. »Volimo svoj delavski svet«, se mi je nasmejal. »Zakaj bi prav mi, ki smo tudi gospodarsko podjetje, ne vzeli pošte v svoje roke. S tem, da smo okrasili nabiralnike, smo hoteli opozoriti ljudi na to. Mislim, da je pošta že toliko pomembno podjetje, da lahko ve tudi javnost o tem gododku. Saj se v vsej dolgi zgodovini pošte kaj takega še ni zgodilo. Odslej bomo mi uslužbenci sami skrbeli za svoje podjetje in gospodarili v njem,. Le pomislite, kako bi bilo, če bi me nikoli več ne bilo k vam s tistimi rožnatimi pismi«, se mi je zvito nasmehnil. »Vidite, in tako razveselimo mi poštarji vsak dan nešteto ljudi. Ampak, oprostite, preveč sem se že zaklepetal. Glejte, kakšen kup pošte imam še,« je pokazal na torbo in izginil v vežo. Mahnil sem jo na pošto. I sod venci in parole. Potrkal sem na vratu pisarne. Pred kupom drobno tiskanih obrazcev je sedelo črnolaso dekle. »To so pa norme«, je opazila moj vprašujoči pogled, »jaz sem pa normirka«, se mi je skoraj s ponosom predstavila. »Kaj delate tudi vi poštarji po normah?« »Pa še kako. Norma nam je tisto merilo, ki nam pove, koliko uslužbencev potrebujemo. Pomaga nam pravilno razporediti delo, določiti stopnjo obremenitve posameznika, skratka, norma je osnova našega finančnega plana.« Zanimalo me je, kako poteka delo po oddelkih. Rade volje me je spremila. Pred pisemskim okencem je stala vrsta, pri blagajni prav tako. Nekdo je pravkar oddajal paket in mu nikakor ni šlo v glavo, zakaj mora biti zapečaten. »Glejte,« mi je rekla uslužbenka in kazala na paket, »nekateri ne morejo razumeti, da je v njihovem interesu, če je paket zavit v močan papir, trdno prevezan in zapečaten. Tale je namenjen v Makedonijo. Na vsej tej dolgi poti ga bodo neštetokrat preložili, nanj bodo navalili kupe drugih paketov in revež bo prišel v naslovni kraj ves pomečkan in raztrgan. Potem bo pa seveda pošta kriva, če se kaj izgubi iz njega. Ne, tovariš,« se je obrnila k lastniku paketa, »ne moremo ga sprejeti«. In spet mu je dopovedovala, kako naj paket opremi, da bo prišel nepoškodovan naslovniku v roke. »Tako izgubljajo uslužbenci dragoceni čas, ker se pošiljatelji ne ravnajo po navodilih o odpremi pošiljk«, je vzdihnila moja spremljevalka. »Le prečesto so takele stvari vzrok dolgih vrst pri okencih.« Prišla sva v špedicijo. Pismonoša je pravkar stresal iz torbe pisma, ki jih je nabral po nabiralnikih. Drugi jih je takoj urejal in jih nato začel žigosati. Kakor bi štirje mla-tiči udrihali s cepci, tako je pel jekleni pečatnik in kup pisem je kopnel. Nato jih je dobil v roke kartist in jih začel razmetavati po predalih v omari. »Vraga,« je polglasno zaklel, kadar se je ustavil pri razmetavanju, »že spet eden. Vse drugo je napisal v naslov, le naslovne pošte ne. Jaz naj pa voham, kam naj ga pošljem. Človek bi moral biti vedež, da bi z nekaterih pisem razbral, kam so namenjena. Poglejte tole«, mi je pokazal dopisnice s čudovitimi čireparami, »če potuhtate naslov, vam bom čestital. Cez eno uro. gre vlak, jaz se pa mučim s takimile hieroglifi.« Razdelil je vsa pisma in jih začel povezovati v svežnje. Nato je začel polniti vreče. Končno so bile vreče zavezane, paketi naloženi in voz je odpeljal na postajo. Z normirko sva stopila še v telegraf. Pozdravilo naju je ropotanje kakor v mlinu. Oba daljnopisnika sta iztiskala iz sebe potiskane brzojavne trakove, ki so jih spretne roke telegrafistk sproti lepile na brzojavne golice. Druga tovarišica je oddajala brzojavke po telefonu. Čudil sem se, kako more v takem trušču sploh kaj slišati. »Človek se navadi poslušanja,« mi je v naglici rekla in že segla po brzojavki, ki ji jo je stranka molila skozi okence. »In tako gre ves dan,« mi je pojasnila spremljevalka. V telefonski centrali ni bilo slišati drugega kakor glasove telefonistk, ki so se javljale naročnikom in drugim centralam. Brez prestanka so se vžigale lučke in spet ugašale. S slušalkami na. ušesih so premikale telefonistke raznobarvne ključe, vtikale in spet izdirale vtikače, beležile pogovore in spet premikale ključe. Nekaj časa sem samo gledal. Vse skupaj se mi je zdelo kot neka zelo zamotana igra, toda vsak gib v tej igri je bil strogo preračunan in odmerjen. Vsaka prižgana lučka pomeni klic naročnika. V tem, ko beleži željo enega, naročnika, se že oglaša drugemu, z levico daje zvezo tretjemu in čudil sem se, da se ne izgubi v tej zmešnjavi luknjic, vrvic in stikal. »Vse bi šlo,« mi pravi kontrolorka, »ko bi nekateri naročniki ne bili tako nevljudni. Vidite sami, da se niti ozreti ne more nobena. Naročniki tega ne vidijo in se po nepotrebnem razburjajo. S tem samo otežkočajo delo že itak preobremenjene centrale. Mislim, da bi marsikatera pikra beseda s strani naročnikov odpadla, ko bi videli delo na centrali.« In že je hitela reševat nek spor. Poslovil sem se v zavesti, da ti tihi delavci pri svojih mizah, omarah in aparatih dajo od sebe vse, da bi ustregli koristnikom poštnih uslug. Delo teh ljudi je važen člen v graditvi socializma. Brez ptt zvez, ki jih oni vzdržujejo, $i socializma niti misliti ne moremo. S svojo cenenostjo omogoča pošta, da je beseda naših kulturnih in prosvetnih delavcev dostopna vsakemu človeku v še tako oddaljenih vaseh. S tem vrši tudi važno kultur-no-politično delo. Objave OSEBNE IZKAZNICE Osebna izkaznica je dokument, ki izkazuje istovetnost osebe in jo je dolžan imeti pri sebi sleherni državljan, star nad 16 let. V ta namen se ibodo v kratkem začele izdajati nove osebne izkaznice tudi za prebivalce okraja Novo meslo. S tem v zvezi opozarjamo slehernega prebivalca v starosti nad 16 let, da si nabavi (v kolikor še nima) dve fotografiji predpisane velikosti. Nadalje je dolžan sleherni prebivalec, da se javi za vpis priglas-nice in da se predhodno pozanima, kje je vpisan v drž- ma,!ični knjigi, Osebne izkaznice bodo prejele le tiste osebe, ki bodo komisiji predložile slike, pri-glasnico in potrdilo o vpisu v rojstno matično knjigo, v kolikor ni državljan vpisan v matični knjigi tistega okoliša, na območju katerega stanuje, Izpisovanje priglasnic bodo objavili KLO, odnosno državni matični uradi in v ta namen določili za vsako- vas- datumi in kraj izpisovanja. Tam se mora prijaviti vsaka oseba, stara nad 16 let. Izvzeti so bolniki ter osebe, ki vsled onemoglosti ne- morejo hoditi. V teh slučajih bo pooblaščeni matičar izpolnil priglasnico na samem domu bolnega ali onemoglega. Prebivahi.vo okraja Novo mesto obveščamo tudi, da se v podjetju odnosno hotelu »Metropol« v Novem mestu nahaja večje število fotografij oseb, ki so se dale slikati pa slik niso dvignili. Nujno je, da prigadeti te slike dvignejo v navedenem podjetju in jih hranijo do uporabe. Poverjenštvo za notranje zadeve Novo rresto OGLAS Vsem odjemalcem, dobaviteljem, oblastvenim in političnim forumom naznanjamo, da sta se združili Okrajno podjetje za odkup kmetijskih in ostalih pridelkov v Novem mestu in Okrajno podjetje za odkup artiklov živilske proizvodnje v Novem mestu v eno podjetje, katerega naziv je: »Okrajno podjetje za odkup kmetijskih pridelkov, živine in izdelkov živilske proizvodnje v Novem mestu«. Sedež podjetja je na Ločenski cesti št- 1 (gos'.ilna »Košak). Telefon št. 115 in 15. Tekoči račun pri Narodni banki — podružnici v Novem mestu št. 616-75-200-5. Vse obveze ne p rimi dobaviteljem in odjemalcem obeh prejšnjih podjetiji kakor tudi vse obveze odjemalcev in dobaviteljev se prenesejo na novoustanovljeno podjetje. SPREJEM V BOLNICO Se vedno se mnogi odpravljajo v bolnišnico, ne da bi s seboj imeli predpisane dokumente (napotnico ustanove ali zdravnika., ki jih pošilja v zavod na zdravljenje, ali pa vsaj potrdilo, ki jih upravičuje do brezplačne bolniške oskrbe: potrdilo delodajalca o zaposlitvi, če gre za socialnega zavarovanca, potrdilo o invalidnosti, rojstni list za otroke do 3. lota, študentje o morebitni štipendiji oziroma potrdilo, da so v internatu, člani obdelovalnih zadrug, da so člani KOZ, potrdil« KLO o nepremožnosti itd.). Tako je upravno osebje brez potrebe obremenjeno s tem delom, ko mora pristojnim ustanovam samo pisati po ta potrdila-Da ne bo nepotrebnih stroškov in nejevolje opozarjamo, da bodo bolnišnice v prihodnje primorane odklanjati vse bolnike, če ne bod« imeli s seboj predpisanih dokumentov, izvzeti so le resnično nujni primeri, ki »o potrebni takojšnje oskrbe v zavodu. — R» ' nateljstvo za ljudsko zdravstvo LRS. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Jože Zamljen. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Kapucinski trg 3. Telefon uredništva banki v Novem mestu 616-1-90-603-1. Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalcaa v Ljubljani št. 7. štev. tekočega računa pri komunam«