'oŠtalna plačan« v Co+ovinL Leto 1X1. !te». 102. V LioBlioni. v Cetrteh 3. no]o 19Z8. Cena Din r izhaja vsak dan popoldne, tzvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit a 2_ Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji inaerati petit vrata 4.— Din. Popust po dogovoru, lnaeratni davek posebej. >Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. UpravništvO: Knaflova ulica St 5, pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Knaflova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 3034 KDK proti odgoditvi Narodne skupščine Vlada bi se rada z odgodi tiri j o Narodne skupščine izognila javnemu priznanju svojega popolnega poloma* — Vsled odločnega odpora KDK je morala to namero opustiti. — Beograd. 3. maja. Politična situacija je zadnje dni postala za vlado popolnoma nevzdržna. Vladni krogi so skušali to dolgo prikrivati ter so se na zunaj izgovarjali z zaposlitvijo pri najetju inozemskega posojila, da bi tako maskirali svoje brezdelje. Narodna skupščina je ves ta čas razpravljala zgolj o predlogih, ki jih je stavila opozicija in iniciativnosti KDK se je pred vsem zahvaliti, da Narodna skupščina ni bila obsojena na neprostovoljni odmor. Vlada je ves ta čas zagotavljala, da bo že prihodnje dni predložila skupščini dva važna zakona: zakon o stabilizaciji dinarja in zakon o uporabi velikega inozemskega investicijskega poso* jila. Te zakone so poedini ministri najprej napovedovali že za 1. april, pozneje za 1. maj. Sedaj pa, ko bi bilo končno treba pokazati uspehe dela, na katerega se je vlada vedno sklicevala in ki ga je predstavljala kot svojo največjo zaslugo, je morala končno priznati popoln fiasko svoje akcije. Zdaj je že popolnoma jasno, da je inozemsko posojilo definitivno padlo v vodo. Včeraj so se razširile v političnih krogih vesti, da namerava vlada odgoditi Narodno skupščino za nedoločen čas. Na ta način bi se vlada hotela izogniti kritiki v Narodni skupščini, ki bi Ji brez dvoma sledil padec VukičevU čevega režima. V vrstah KDK je ta vest izzvala veliko ogorčenje. Po včerajšnji seji poslanskega kluba DKD sta oba voditelja gg. Pribičevič in Radič posetila podpredsednika Narodne skupščine g. Aga-tonoviča ter pri njem protestirala proti tej nameri, zahtevajoč, da ju o tem do danes ob 10. dopoldne urad.no obvesti. Obenem sta mu sporočila, da bo KDK v tem slučaju še danes vložila obtožbo proti poedinim ministrom, da na ta način prepreči nasilje Narodne skupščine. V smislu zakona o ministrski odgovornosti mora priti obtožba proti ministrom v 15 dneh na dnevni red. Danes dopoldne ob 10. je podpredsednik Narodne skupščine g. Agatonović posetil gg. Pribićevića in Radića v predsedstvu kluba ter ju oficijelno obvestil, da Narodna skupščina ne bo odgođena. Vlada se je očividno ustrašila groženj KDK ter v zadnjem hipu spremenila svojo namero, ki se ie snočj koiportirala že kot gotov sklep. G. Agatonović pa je stavil obenem predlog, naj bi se Narodna skupščina vendarle odgodila do prihodnje srede ali četrtka, da bi imeli skupščinski odbori na ta način priliko, da pripravijo gradivo za razprave. Zdi se pa, da je to le past, v katero bi rada vlada ujela opozicijo, da bi pristala na odgoditev Narodne skupščine. KDK vztraja slej ko prej na tem, da Narodna skupščina nadaljuje z delom in bo za slučaj.da bi vlada sama, kakor doslej, ne pripravila nobenega gradiva, spravila KDK na dnev? ni red zopet več nujnih predlogov tako, da se vlada ne bo mogla izgovarjati, da skupščina nima dela. Protivladno gospodarsko zborovanje v Beogradu Ostra obsodba vladne gospodarske politike. — Protest proti davku na poslovni promet — Beograd, 3. maja. Za danes je sklicano veliko zborovanje beograjskih gospodar* skih krogov. Zborovanje se bo vršilo pri Kol are u. Sklicatelji so izdali sledeči pro* glas: irV lasu, ko vse naše gospodarstvo ječi v težki krizi, kažejo upravniki naše države na polju gospodarstva samo toliko brige, kolikor jim gospodarstvo služi za to, da s težkimi milijardami napolnijo državno blagajno. Ta grenka resnica prihaja do jas» nega izraza zlasti v zgodovini davka na poslovni promet. Ko je bil ta davek uve* den, so zastopniki gospodarskih krogov ta* koj nastopili proti njemu. Takrat so nas merodajni činitelji prosili, naj potrpimo, češ da zahtevajo to višji državni interesi St. Radić o političnem položaju — Zagreb, 3. maja. V današnjem »Narodnem Valu« objavlja g. Stjepan Radić džljši članek o političnem položaju, v katerem pravi med drugim: G. Vukičevič sluti nevarnost, ki mu preti. Da bi se rešil, skuša kar najtesnejše navezati nase g. Davido-vića. Oba pa sta politična mrtveca, za katera ni več rešitve. Vukičevića preganja glavni odbor radikalske stranke. Davido-viča pa njegov lastni klub. Vukičevič zahteva, naj se umaknejo iz glavnega odbora Marko Trifkovič in vsi ostali njsgovi nasprotniki. S tem pa je le poostril odno-šaje in izzval borbo na nož. Davidovič je v svojem klubu brez moči. To ie se slabše. Sedaj že tudi Davidovič ne prihaja več na seje Narodne skupščine, ker se ie tega bržkone naučil od Vukičevića. Tzven demokratskega kluba Davidovič nima več ne ugleda, ne spoštovanja. Sprememba v vodstvu države je neizbežna Vukičevič se izgovarja, da je najetje inozemskega posojila preprečila KDK. zlasti pa, da sem ga onemogočil iaz. Da prikrije svoje neuspehe, namerava doseči odgoditev Narodne skupščine, da bi lahko vlada delala brez parlamenta. To pa pomeni, da drvi država v prepad, ker bi odgoditev Narodne skupščine izzvala nedogledne posledice. KDK bo storila vse- da to prepreči. POVRATEK DR. BAXE — Sušak, 3. maja. Praški župan dr. Baxa ie včeraj z avtomobilom odpotoval v Zagreb, od koder se vrne v Prago. Njegova soproga ostane Še nekaj časa na našem Primorju. NAŠI ŠKOFJE V RIMU — Zagreb. 3 maja. Včeraj so odpotovali v Rim zagrebški nadškof dr. Bauer, djako-vački škof Aksamović m subotBki škof Bu-danović. in da si državna blagajna trenotno oporno* re. Takrat so nam svečano obljubljali, da je ta davek samo začasen in kratkotrajen. Mi smo jih na to obljubo že ponovno opo» zarjali, toda davek na poslovni promet je ostal vse do danes. A ne samo to. Sedaj nameravajo ta davek zastaviti celo še kot garancijo za inozemsko posojilo. To znači, da mora naše gospodarstvo še desetletja prenašati to breme. Zato zahtevamo, da se končno resno prične s štednjo in preneha z razsipavanjem državnega denarja. Zahte* vamo, da bodi gospodarski napredek prva in glavna skrb upravnikov države, da se uvede pravni red, zlasti pa zahtevamo, da se davek na poslovni promet končno in definitivno ukine.« HOMATIJE V RUMUNIJI — Bukarešta, 3. maja. Za dne 6. t. m. je sklicala nacijonalna kmetska stranka veliko zborovanje v AIba Julio. Vlada je to zborovanje že ponovno prepovedala. Kljub temu pa je vodstvo stranke izdalo proglas, v katerem poziva pristaše, naj se kljub vladni prepovedi zanesljivo udeleži zborovanja. Vlada je sedaj proglasila obsedno stanje in pod grožnjo najostreiših kazni prepovedala udeležbo na shodu. TISKOVNA SVOBODA V ITALIJI Gorica, 3. maja. Današnja »Goriška Straža« je bila zaplenjena zaradi uvodnika »Novo življenje« in zaradi neke notice. FRANCOSKA VLADA NE ODSTOPI — Pariz, 3. maja. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je podal ministrski predsednik Poincare svoje poročilo o volitvah. Sklenjeno je bilo, da vlada ne bo podala demisije, ker smatra, da je narod pri volitvah odobril vladno politiko. Delovnega ministra Vallieresa, ki je izstopil ii vlade, bo nadomestil Lonis Marin ali Loucheur. Novi potresni sunki — Atene, 3. maja. Dne 1. maja so bili v okolici Korinta zabeleženi trije, včeraj pa zopet dva močna potresna sunka, tako da so se porušili še zadnji ostanki hiš. Od 22. aprila, ko je nastal prvi potres, pa do danes je bilo registriranih nad 100 močnejših, in okrog 300 manjših potresnih sunkov. — Bukarešta, 3. maja. V okolici Temeš-vara je bil včeraj zabeležen močan potresni sunek. Najmočnejši je bil v okolici Rečice rn Ovravice ter v dolini Berzona. Med prebivalstvom je nastala velika panika. V paničnem begu je zapuščalo domove in se selilo na prosto, kter le prebilo vso noč v hudem nalivu. Današnja seja Narodne skupščine Malomarnost vladnih poslancev. — KDK poziva ministrskega predsednika, naj se udeležuje skupščinskih sej — Beograd, 3. maja. Današnja seja Narodne skupščine ie bila zelo kratka. Po prečitanju zapisnika se je vršilo na zahtevo posl. Pernarja poimensko pozivanje poslancev, da se je ugotovila sklepčnost. Poslanci vladne večine namreč tako neredno prihajajo na sejo, da je bila sklepčnost zelo dvomljiva. Šele med klicanjem so nujno pozvali radikalske in demokratske poslance, da pridejo v Narodno skupščino. Na dnevnem redu današnje seje je bila samo interpelacija posl. Petejana glede ureditve delovnega časa in zapiranja in odpiranja trgovin in obratov v smislu zakona o zaščiti delavstva. (In- Or Kramer za vpokojenue — Beograd, 3. maja. Med proračunsko razpravo je posl. g. dr. Kramer zahteval, naj se končno odpravijo škandali pri nakazovanju pokojnin. Kakor znano, morajo vpokojenci cela leta čakati, da jim nakažejo že itak beraške pokojnine, med tem pa ne prejmejo niti plače, niti pokojnine Vladna večina je takrat predlog brutalno odklonila. Sedaj pa je finančni minister vendarle pristal na ta predlog in je ministrski svet na svoji včerjšnji -seji izdal nova navodila glede vpokojitev in nakazovanja pokojnin. Po teh navodilih mora pristojni minister istočasno z ukazom o vpokojitvi izdati tudi odlok glede izplačevanja pokojnin tako, da dobi vpokojenec s prihodnjim mesecem namesto plače že pokojnino. Odlok glede pokojnine mora istočasno dostaviti vpokojencu in glavni kontroli. Enaka navodila veljajo tudi za prejemke uradniških vdov. KONFERENCE IN AVDI-JENCE — Beograd, 3. maja. Danes dopoldne se je vršila v vladnem predsedstvu 2urna kon* ferenca med g. Vukičevičem, finančnim mi* nistrom dr. Marinkovičem in zunanjim mi* nistrom dr. Marinkovičem. Po tej konferen* ci so bil vsi trije v avdijenci na dvoru. Do* poldne je bil v avdijenci tudi minister Mio* vič. UREDITEV AVSTRIJSKIH PREDVOJNIH DOLGOV — Rim, 3. maja. V prostorih državnega zavoda za zavarovanje je finančni minister Volpi otvoril včeraj dopoldne konferenco za ureditev predvojnih javnih dolgov avstro-ogrske monarhije. Na konferenci so zastopane vse nasledstvene države in imejitelji avstro-ogrskih obveznic. Minister je pozdravil delegate v imenu italijanske vlade iz izrazil upanje, da se bo dalo vprašanje na zadovoljiv način rešiti kljub delikatnosti in zamotanosti. ALBERT THOMAS V RIMU — Rim, 3. aprila. Semkaj je včeraj dopoldne prispel predsednik mednarodnega delovnega urada Albert Thomas. V Rimu se bo mudil nekaj dni ter se bo tudi udeležil kongresa fašističnih sindikatov, ki bo v nedeljo otvorjen v Rimu. Povratek nemških letalcev — Newyork, 3. maja. Kakor se izve s poučene strani, se bodo nemški letalci najbrže z nemško ladjo »Columbus« vrnili v Evropo in se bodo dne 21. maja izkrcali v Bremerhavnu. Vprašanje, ali se bo »Bre-men< vrnilo v Evropo, še ni rešeno, ker se je v Ameriki pojavila želja, naj bi letalo v Ameriki kupili ter ga izročili muzeju. Stotnik Koehl je izjavil novinarjem, da bodo letalci poslali na Labrador strokovnjake, ki naj bi preiskali motorje. Će bo letalo zmožno za polet, se nameravajo v kakih 10 dnevih z njim vrniti v Newyork. Koehl je govoril tudi o možnosti povratka z letalom v Evropo. V tem primeru pa bi bilo treba letalo po zadnjih skušnjah temeljito obnovit:. — Newyork, 3. maja. Bremenovi letalci so danes odpotovali v VVashinjrton. da se udeleže sprejemnih svečanosti. Program v vVashingtanu je zelo obširen. Letalce bodo med drugim predstavili tudi senatu im reprezentančni zbornici. Po sprejemnih svečanostih polete letalci na obisk raznih ameriških mest. POLJSKI NARODNI PRAZNIK — Varšava, 3. maja. O priliki današnjega državnega praznika je podelil predsednik republike številnim poljskim generalom red Belega leva. Med prvimi je podelil visoko odlikovanje I. razeda za državljanske zasluge papeškemu nunciju msg. Marmaggiju, ki je bil prej apostolkki vikar v Pragi terpelacijo posl. Petejana smo v celoti objavili v predzadnji nedeljski številki. Op. ured.) Ker pa je bil posl. Petejan bolan in se ni mogel udeležiti današnje seje, je bila interpelacija stavljena z dnevn. reda. Seja je bila nato zaklju* čena in sklicana prihodnja za jutri dopoldne ob 10. Ker g. Vukičevič sistematično bojkotira Narodno skupščino in sploh ne prihaja na seje, je KDK vložila za jutrišnjo sejo sledečo resolucijo: Ministrski predsednik se poziva, da vzdržuje kontakt z Narodno skupščino In se redno udeležuje aienih sej. Resolucijo bo utemeljeval g. Pribićević. Stanovanjski zakon objavljen — Beograd, 3. maja. Če tudi je bil stanovanjski zakon sprejet v Narodni skupščini že 28. aprila in je stopil s 1. majem že v veljavo, je bil šele danes objavljen v »Službenih Novinahc. To je povzročilo velike zmede, ker ni bilo izdano avtetično be-sKar nas je Italijanov<, je slednjič izjavil Cippico, >moramo želeti Mardžarski, da se ji priznajo njene svete aspiracije in pravice. Samo pravične pogodbe lahko zagotovijo trajen mir.« H krizi naše Talije Iz krogov gledaliških igralcev smo pre* jeli sledečo izjavo: Z ozirom na izjavo upravnika g. inž. Kre* garja v danšnjem «Jutru» pripominjamo za zdaj samo sledeče: Vsa upravnikova izjava hoče očividno vzbuditi sumnjo, da je izbruh krize, odnosno poloma in s tem v zvezi nje« gove demisije krivo predvsem gledališko članstvo samo. Čeprav že iz našega priob* čenega kratkega poročila sledi, da tako podtikanje nikakor ne more biti upraviče« no, se nam zdijo vendarle *v tej zadevi še nekatera pojasnila nujno potrebna. Gosp. upravnik ie mnenja, da bi mogla apredvsem uvidevnost članov* rešiti nastalo krizo. Ugotavljamo, da je ta trditev skraj« no netaktna, neosnovana in brezobzirna. Osobje, ki je pristalo takoj ob nastopu novega upravnika na 15 odstotno znižanje umetniških doklad, ki potrpežljivo čaka več mesecev na izplačevanje zasluženih hono* rarjev, ki prenaša 50% znižanje honorarjev, ki poskuša zaradi majhnega števila in pre* velike zaposlenosti s potrojeno močjo (pri* merjaj: «Mladost» je prišla na oder v šestih skušnjah! in sicer v izvendelavnem času; petnajst vprizoritev «Pasijona» izven pro* jektiranega sezonskega dela; izven abonent« ske predstave «SneguIčice», «Pepelke», «Vr* ta Edena», «Večnega mladeniča«, etc! Vse to samo v drami!), ki je doslej dovolj po* trpežljivo pernašala vse neumljivo in tudi žaljivo postopanje g upravnika najsibo v esebnem (način sprejemanja, rabljeni izra* zi etc.) in upravnem (veljavnost uradnih dokumentov je vedno dvomljiva!) oziru — takemu osobju tak upravnik pač nima niti najmanjše pravice očitati — pomanjkanje uvidevnosti! Odločno odklanjamo tudi sumničenja, da gre članstvu pri vsej borbi samo za gmotne interese. Gre nam predvsem za duševni mir in pa za pravo umevanje umet* niških namenov in pa poklicnih stremljenj gledališkega osobja. Da pa mora biti konč* no, vsako in ne. samo duševno delo v zvezi z življenjskim vprašanjem, pa je vsakemu razsodnemu človeku brez vsega jasno in je to tudi g. upravnik Kregar na svoji osebi že dokazal. Namigavanje o štrajku dramskega osob* ja ima zelo nedostojen prizvok. Kajti član* stvu so prav tako kakor g. upravniku (če ne bolje!) znani predpisi in zakoni o za* ščiti države. Razen tega je tudi izmišljeno, da je dramsko osobje pošiljalo telegrame na ministrstvo, protestiralo proti redukci* jam in zahtevalo p^voljen odgovor tekom 48 ur. Zelo neokusno je nadalje tudi, da orne* nja g. upravnik v zvezi s tako resno zadevo razne anonimne dopise nanj in na njegovo gospo soprogo «polnih najpodlejših žalitev, sumničenj in obrekovanj itd.» Takih nemo* faiih in nečastnih sredstev se našemu osob* ju pač ne bo treba posluževati, dokler bo imelo stvarnih in strokovnih obtožb v iz* obilju na razpolago. Ponavljamo pa, da je v interesu gledali« šča in iskrena želja vsega članstva, da mi* nistrstvo podano demisijo gosp. upravnika Kregarja nemudoma potrdi. Nobile startal — Stolp, 3. maja. General Nobile je da* nes zjutraj ob 3.10 startal k svojemu poletu na severni tečaj. Spotoma namerava prista* t: na Spitzbergih, kjer bo izpopolnil zaloge in nato ob ugodnem vremenu nadaljeval polet. (Po vesteh francoskih listov se pa na* merava Nobile vrniti v Italijo in bi moral že jutri ali pojutrišnjem leteti s svojim zra* koplovom preko Slovenije nazaj v Milan.) IZ DEŽELE ZAROT — Lizbona, 3. maja. Policija je v rroci od 1. na 2. t. m. odkrila novo revolucionarno zaroto. Baš v trenutku, ko so bili zarotniki zbrani pri posvetovanjih, je vdrla v lokal in aretirala 22 oseb. med njimi več višjih oficirjev. PROCES PROTI ALZAŠKIM AVTONOMISTOM — Berlin, 3. maija. V Kelmorajnu se le pričela razprava proti 22 alzaškim avtonoemstom, od katerih je 7 pobegnilo. SodiSče straži vojaštvo s čeladami. Na razpravo Je pokHcanni 270 prič. Glavna obtoženca sta ravnokar tovoljena poslanca v francosko zbornico dr. Ricklin ja prof. Rosse. Lizol v obraz Sinoči je bila prepeljana v javno bolnico neka Zofka Fl., ki ji je neka dama zvečer, ko se je vračala iz gledališča, polila obraz z lizolom. Morala je biti dober strelec, ker jo je zadela naravnost v oči tako. da je baje levo oko že izgubljeno, desno je pa v nevarnosti. Govori se, da je ta aferica v zvezi z gledališko krizo. Lizol je bil baje namenjen prijateljici nekega podjetnega in vnetega oboževalca, nežnega spola, ki «.e mu je hotela dotična dama osvetili za to in ono, kar je posredno in neposredno v zvezi s krizo naše Talije. Zgodba je preveč pikantna, da bi mogli o njj podrobno poročati. Borzna poročila. LJUBLANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 0—22.92, Berlin 13.5775—13.6075 (13.5925), Bruselj 0—7.9342, Budimpešta 0—9.9305, Curih 1093.5—1095.5 (1095), Dunaj 7-9822—8.0122 ( 7.9972). London 276.92—277.72 (277.32), Newyork 56.73 do 56.93 (56.83), Pariz 222.63—224.63 (223.63), Praga 168.03—168.83 (168.43), Trst 298.125—300.125 (299.125). Investicija k: Investicijsko 91.5 den., Celjska 158 den., Ljubljanska kreditna 128 den, Praštediona 807.5 den., Kreditni zavod 157—175, Vevče 105 den.. Ruše 265 do 280, Stavbna 56 den., Sešir 105 den. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Dima* 7.9972. Berlin 13.5925. Milan 299.125, London 277 32, Newyork 56.S3. Pariz 223.63. Prasa 168.43, Curih 10.95. Eektl: Vojna škoda 436. INOZEMSKE BORZE. — Curih. Beosrari 9.13125, London 25.32, Newyork 518.95, Pariz 20.4175, Milan 27 3?5t Borim 134AU Praca 15.376. •SCOVFNSKI NAROD« dne 3. maja 1928. Ste*. 102 Dr Korošec kot zaščitnik Južne Srbije Kdo prireja v Južni Srbiji atentate? — Škodljiva hvala razmer t Južni Srbiji. — Misijonska vloga policijskega pendreka. orSIovenec» prinaša dolgo izjavo dr. Ko« rošca o vtisih, ki jih je dobil nt svojem inšpekcijskem potovanju po Južni Srbiji. Dr. Korošec trdi, da j« javna varnost v Južni Srbiji vzorna in boljša, kakor kjerkoli drugod. Samo od časa do časa se pripete zločini, ki pa jih izvršujejo banditi iz tuji* ne. Kakor trdi dr. Korošec, so mu ljudje v Južni Srbiji hvalili upravo in sedanje urad* ništvo ter ga prosili, naj tega uradništva ne premešča. Dr. Korošec govori v resnici ta» ko, kakor da bi se cedil v Makedoniji samo med in mleko. Komu naj take izjave koristijo? Ali so rea razmere v Južni Srbiji tako vzorne, ka* kor jih opisuje dr. Korošec? Če je to res, potem bi bila logična posledica, da teh razmer ni treba izpreminjati in da mora vse ostati, kakor je. Dr. Korošceve izjav«, ki nam hočejo naslikati nekakšne Potemkinove vasi, so zelo nevarne, ker dajejo potuho ele* m en tom nemira in nereda. Mi pa vemo, da je radikalski poslanec Vasilije Trbic, torej član vladno večine in ne morda opozicije, vložil interpelacijo na notranjega ministra dr. Korošca, v kateri trdi, da je atentat v Prilepu 30. aprila orga* nizirala policija, da bi mogla aretirati ne* katere nadležne ljudi, ki so prišli pri njej v nemilost. Bili so aretirani ugledni ljudje, med njimi občinski odborniki in oblastni poslanci, kakor trdi posl. Trbič, samo za* radi tega, ker so bili o veliki noči pri njem na posetu. «To, kar delajo tamkaj vaši or* gani, je ne samo zločin,» pravi poslanec Trbič v svoji interpelaciji dr. Korošcu, Švejk<: kljub dobrim glavnim interpretom — medel. Bog ve. kje ie krivda, da v Celju ne moremo priti do dobrega gled. naraščaja. Tako pri vsaki uprizoritvi z večjim osobjem občutimo prp-velikansko razliko v kvaliteti posameznih igralcev starejših — in narasčajnikov. To in pa popolno pomanjkanje ckisambla je vzrok, da vse predstave z večjim osobjem zapuščajo tako medel utis. In tu bi bila tudi glavna hiba iSvejka«. Glavno ulogo >švejkac je dal ravn. Bratina po svoje. Mislim, da sem čutil pravilno, da mu je manjkalo originalnosti. Mestoma sem se spominjal na njegovega Mozino... Seveda pa je v svoji koncepciji uloge brilji-ral in je bil burno aklamiran. Pfeifer je ponovno gokazal svojo visoko igralsko kvaliteto in prožnost. Odigral je dve ulogi detektiva in obersta odlično. Isto velja o Percu v obeh ulogah profesorja in saperja Vo-dičke. Nadporočnik Lukaš - Gradišnik F. je bil simpatičen in dober. Dokajšen dar karakternega igralca ima Bele. Njegov Ba-rany je presenetil. Izmed ostalih sem ponovno obvisel na Videtiču- Možakar je vsekakor talent. Ostali so se lepo ali tudi ne skušali najdi v okvir predstave. Izmed ženskih ulog mi je ugajala Lovrečeva kot kuharica. Tugi Sončeva je bila v elemeuhi. Gledališče dupkom puno!! D. G. ★ Abonente reda D opozarjamo, da imajo danes za svoj abonma Rostandovo komedijo >Cyrano de Bergerac Rostandova komedija «Cyrano de Bergerac* se vpr.Lzori danes za red D. V naslovni vogli nastopa g. LevaT, Roksano igra ga Na-bloeka, Kristijana — g. Drenovec, De Guicha — *. Gregorin, Ragunoa — 2- Lipah. Ostalj se-deiži &o na racpolago občinstvu pri dnevni blaga*] nd. •Herman Celjski*. Skušnje za to izvirno pet dejansko dramo iz peresa Antona Nov a ča na se bližajo koncu. Hermana kreira g. Levar, Barbaro — ga Marija Vera, Veroniko — ga. Na-blocka, Jošta — g. Skrbinšek, Eneja SiHija — g. Rogo«, Friderika — g. Gregorin, Hermana mlaijiega — g. Jan, patra MelhijorJa — g. Cc-sar. Režijo vodi prof. Sest. Premijera te izvirne drame bo v nedeljo, dne 6. t. m., na kar opozarjamo vse ljubitelje slovenskega gleda-Iišča. Pri predstavi j« zaposlen celotni dramski an sajmbel. dekoracije so izvršene po osnutkih prof. Vavportiča. Opoeanjamo občinstvo, da si nabavi vstopnice v predprodaiji. to pa z oeirom na veliko zanimanje, ki vlada za to izredno slovensko delo. «Lady X». V petek, 4. t. m. se poje v operi zatoarvn« Jamr-opereta «Lady X», ki Je dosegla pri vrteli fosedaanti vprieork>vaih najlepši uspeh. Predstava s« vrši za red B. ■Grofica Marica*. Priljubljena »Grofica Marica* se ponarvJ^a v operi v nedeljo popoldne ob trefa kot ljudska predstava pri znižanih ce-nan. predstavi so aigio^lenl ga. Poličeva, gg. Peček, Dreoovec. Povhe ni baletni zbor. Režijo vodi g. Povhe. «Marta* pri izredno nizkih cenah. V soboto, dne 5- t. m. se poje v ljubjanski operi izredno melodijozna, pa budi prilJ-uMJena opera «Marta» kot ljudska predstava pri izredno nizkih cenah. Glavne vloge so v rokah ge. Da/vidove in ge. Medvedove ter gg. Betetta, Banovca hi Janka. Predprodaja od danes naprej pri dnevni blagajni v operi. Koncert na korist žrtev potresa na Bolgarskem se vrši sredi prihodnjega tedna. Kakor čujemo, bo na tem koncertu nastopil najbrže tudi pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske z nekaterimi zbori svojega turnejskega programa. Natančni datum in program koncerta javimo v soboto. Danes se ponavlja na Šentjakobskem gledališkem odru izborna tridejanska komedija >Princek<. ki je dosegla pri obeh dosedanjih predstavah krasen uspeh. Situ-acijska komika in pikantno - satirična vsebina igre zabavata občinstvo do konca. V glavni vlogi nastopata gdč. Wrischerjeva kot igralka Ada in gosp. Milan Košak kot učitelj Frdhlich. V petek, 4. maja se ponarlja že sedmič velezabavna burka >Pred poro-ko<, ki je dospdaj vsl<=»d silne komike neprestano polnila gledališke. Vstopnice so v predprodaji v trgovini gosp. Petra Sterka, nasl. Miloš Karničnik na Starem trgu in na večer predstave od pol osme ure zvečer pri gledališki blagajni. Sport Ljubljana - Gradec Na igrišču Ilirije se vrši v nedeljo velika mednarodna tekma in sicer si stojita nasproti reprezentanci Gradca in Ljubljane. To je prvo srečanje obeh reprezentanc in za tekmo vlada že sedaj veliko zanimanje. Graška reprezentanca je v izvrstni formi, o čemur priča nlena zmaga nad Zagrebom preteklo nedeljo. Gradec je zmagaj v razmerju 2:0. Zato stoji ljubljanski tim pred težavno nalogo iti to tem boI*j, ker Gradcu ne moremo nuditi ekvivalentnega nasprotnika. Tudi podsavezni kapetan stoji pred težko nalogo. Igra-či, ki jih ima na razpolaigo, sicer niso slabi, manjka jim pa vsaka vieranost in podsavezni kapetan ie zlasti radi napada zelo v zadregi. V poštev prihaja-jo igrači Zupančič, Šiška, Jug, Erman, Cebohin, Oman in Doberle-t. Vsekakor bo težko iz te sedmorice sestaviti naipad. ki bi utegnil ogrožati Gradec. Obrambni trio je ilirski, vprašanje krilske vrste pa tudi še ni rešeno. Nedvomno prideta v poštev Lado in Zemljak, dočim je odprto vprašanje srednjega krilca. Tu Je treba izbirati med Deklevo in Sla-mičem. Podsavezni kapetan bo imel še ta teden priliko pri treningu preiskusiti igrače. Qradec postavi proti nam isto moštvo, ki Je zmaigalo proti Zagrebu. Najavljena je sledeča postava: Hekberich (Sturm), Bettelheim (Hakoah), VVicher (GAK), Lamot (GAK). GrUnhut (Hakoah). Poller (Sturm), Gerth (Sturm). Almer (Strassenbahn), Ptaček (GAK), Kraus (Hakoah), Fiedler (GAK). — Notorne dirke Motokluba »Ljubljana«. Motorne dirke, katere priredi M. K. L. na vojaškem vežbališču na D. M. v Polju se sigurno vrše dne 17. maja t. 1. Dirkališče &e je začelo z vso vnemo vrejovati in vodstvo dirke je na delu z polno paro. Prireditev bode dogodek prve vrste. Poleg naših dirkačev bodo startali kot gostje tudi sloveči inozemski dirkači. Za prometna sredstva, kakor tudi za zabavo in okrepčila na dirkališču bode v polni meri preskrbljeno. Propozicije, prijave za dirko, kakor tudi vsa druga navodila se še la teden razpošljejo članom. Člani se naprošajo, da za to dirko medseboj poagitirajo in zainteresirajo tudi vso drugo občinstvo. Vsa navodila in informacije se dobijo v klubovi pisarni Resljeva cesta st. 1 in pri g. tajniku L. Z\vo-linskemu, Gradišče št. 10. — Kolesarsko društvo >Sorac v št. Vidu nad Ljubljano priredi v nedeljo dne 6. majnika t. 1. spomladanske otvoritvene kolesarske dirke na progi St. Vid — Medvode — Kranj in obratno. Obenem se vrsi I. kolo prvenstvenih dirk Pododbora Ljubljana mesto, in sicer za prvorazredne dirkače na km 50, za juniorje na SO. Razpisane so tudi dirke za novince, senior je in damske dirke. Start točno ob 14 uri pri km 4200 pred gostilno »Slepi Janecc Po dirki razdelitev nagrad in sportska zabava s koncertom na senčnatem vrtu gostilne pri >Slepem Janezu. — Motokolesarski klub >Hirija< priredi v nedeljo, dne 13. majnika t. I. o priliki ustanovitve športnega kluba »Vransko« ve-' liko propagandno dirko na progi Ljubljana _Vransko. Po dirki povorka na Vranskem, popoldne športna veselica na vrtu restavracije g. Smukavca na Vranskem. Istočasno priredi sKlub slov. kolesarjev Celje< dirko na progi Celje—Vransko, ter se tudi udeleži povorke in veselice. Točni razpis se je razposlal vsem klubom včlanjenim v Kotu-raškem Savezu kraljevine SHS ter se isti z ozirom na veliko važnost ustanovitve športnega kluba na Vranskem opozarjajo na sigurno udeležbo. železnica KOLEDAR. Danes: Četrtek, 3. maja 192S; katoličani: Najd. Sv. Križa.; pravoslavni: 20. a«prila: Soln-čarica. Jutri: Petek, 4. aprila 1928; katoličani: Florjan, pravoslavni: 21. aprila, Cvetko. DANAŠNJE PRIREDITVE. pjrama: «Cyrano de Bergerac>. Opera: zaprto. Kino .Matica: «Brlog greha>. Kino Ideal: «Ki tajska papigam. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Sušnik, Marijin trg; Kural-t. Gospo-svetska cesta. Justifikacija morilcev ameriškega Slovenca Julija meseca 1. 1926 je bil v Ameriki umorjen Slovenec France Selak. Pokojn. je bil čudak in je živel samo* tarsko življenje ob jezeru Grand. Na* šli so ga obešenega na drevesu. Oblasti so sprva mislile, da je Selak, ki je bil velik čudak, izvršil samomor, toda sod* na preiskava je pokazala, da je postal žrtev zločina. Imel je več težkih poškodb po životu, na vratu so se pa po* znali sledovi davljenja. Bilo je torej jasno, da je bil Selak umorjen. Oblasti so začele poizvedovati za zločincem in kmalu sta bila prijeta Američana R. Noakes in A. Osborn. Sprva sta tajila svoj zločin, med zagovorom sta pa če* sto prišla v protislovja in končno ta priznala, da sta Selaka umorila. Obtožena sta bila roparskega urno* ra in pred poroto obsojena na smrt. Ker je guverner države Colorado od* klonil prošnjo za pomiloščenje, sta bis la oba morilca pretekli teden v colo* radski državni ječi justificirana. Oba so obesili. Novi prekooceanski poleti Iz Amerike prihaja zanimiva vest. Lmdy, prvi zmagovalec oceana, se pri* pravlja na nov prekooceanski polet. Startal bo šele poleti, in ocean hoče preleteti v etapah. Start bo najbrž v Št. Johnu na novi Fundlandski. Lind* bergh hoče leteti preko Labradorja, Gronlandske in Islanda. Startal ne bo na svojem letalu «Spirit of St. Loius», marveč na trimotornem športnem leta* iu. Na poletu ga bosta spremljala letal* ca major Thomas in Lanpher. Iz Rima pa poročajo, da je že pri* hodnji teden računati z italijanskim prekooceanskim poletom. Znani kon* strukter letal Bellanca je izjavil, da starta italijanski letalec Sabelli prihod* nji teden k poletu Rim*Neywork. Samo če ne bo ostalo pri besedah! Italijani so namreč že večkrat napovedali svoje prekooceanske polete, vendar |e pa ostalo le pri frazah in trkanju na ju* naška prsa. Stev 102 .SCOVENSKI NAROD» Hne 3. maj« 1928. _Stru 3, ------ 1 ——= Dnevne vesti. Oaka nežno je in čisto skozi in skozi pai> fimirano, prijetno osvežujoče, svetlo v barvi. Lepo zavito. Elida kva*» liteta, najpriljublje« nejše milo, favorit vseh. militi. -M ;i i**. 'I 111» — Odlikovanje dr. Lorrenčiča. Kakor je bilo že objavljeno, je bil predsednik Slovenskega lovskega društva z. dr. Ivan Lov-renčič odlikovan po NJ Ve!, kraliti ob priliki svoje 50 letnice in društvene dvajsetletnice z redom Belega Orla V. stopnje. To visoko odlikovanie so včerai slavljencu sve čano izročili Ob 11. dop. so se zbrali v veliki dvorani g. velikega župana ljubljanskega odborniki druStva in uradništvo gumarskega oddelka G. veliki župan dr. Vo-dopivec je v lepem nagovoru iskreno čestital slavljencu in društvu, poudaria.ioč. da Je baš po prizadevanju Slovenskega Tovskeea društva in njegovega predsednika predrlo pravilno pojmovanje etične !n materijalna vrednosti lova že v vse sloie. Dr Lovren čič se je v izbranih besedah rahvali' za visoko odlikovanje, omenjajoč srečno naključje, da je prišel Beli Orc! iz rok našega najvišjega lovca Nj. Vel. kralja In da mu ga je Izročil g. veliki župan, ki ga Šteje društvo s ponosom med svoie člane Ko le se g. podpredsednik notar Hafner čestital slavljencu imenom odbora In slovenskih lovcev sploh, je bila svečanost zaključena z vzklikom na najvišja pokrovitelja STov lovskega društva Nj. Vel. kralja Aleksandra fcr kraljico Marijo. — Občni zbor ljubljanske sekcije JNU se vrši v nedeljo dne 13. t. m. v Laškem — Odmev bratske pomoči Bolgarom. Bolgarska javnost je z velikim zadoščenjem in hvaležnostjo sprejela vest, da je naša Narodna skupščina votirala tako izdatno podporo za nesrečne žrtve potresa m da se ie tudi prebivalstvo Jugoslavije odzvalo pozivu, naj priskoči bratskemu narodu v nesreči na pomoč Sofijsko »Slovo* priobčuje v zadnji številki uvodnik, v katerem pravi med drugim: Kako bi ne bili ginjeni, ko vidimo, da so naši sosedje pozabili na žalostno preteklost in da kaT tekmujejo med seboj, kdo bo prej in v večji meri priskočil nesrečnim žrtvam potresa na pomoč. Dobrega soseda in iskrenega prijatelja spoznaš najbolje v nesreči. — Poljski finančnik in državnik dr. Le-denlckj v Zagrebu. V Zagreb je prispel zr.ani poljski finančnik in državnik dr. Aleksander Ledenicki, ki je v pogovoru z novinarji izjavil, da želi biti Poljska z Ju-goshrvfo v na-jtesnejših stikih in da se po-set zunanjega ministra Zaleskega v Rimu absolutno ne sme tolmačiti kot akcija proti Jugoslaviji in Mali anfanti. — Vuklčevičevo glasilo. 1. maja je začel izhajati v Beogradu tednik »Politički pregled^ ki ga urejuje dr. Stakič. List odlično zagovarja politiko g. Vukičeviča. — Protest srednješolskih profesorjev proti čl. 156. novega finančnega zakona. V nedeljo so sklicali sarajevski srednješolski profesorji izreden Članski sestanek, na katerem so protestirali proti Čl. 156. novega finančnega zakona in zahtevali, da jim mora država priznati polno pokojnino po 30 službenih letih. Člen 156. novega finančnega zakona določa, da morajo imeti ravnatelji popolnih srednjih in strokovnih sol 3 do 5, ravnatelji nepopolnih 5 do S učnih ur tedensko, profesorji srednjih ?n strokovnih sol 30 ur, profesorji jezikov in matematike ter kateheti 18 ut, suplenti z nad 2 leti službe IS ur, kontraktualni profesorji, kon-traktualni suplenti in razne druge pogodbene in začasne učne moči 22 ur. suplenti prvi dve leti službe 15 ur. Po potrebi morajo srednješolski profesorji dajati bono-Tame ure tudi preko maksimalnega števila fn sicer suplenti v prvih dveh letih po 4 ure tedensko, ravnatelji nepopolnih srednjih in strokovnih šol 4 ure, ostale učne moči pa po 6 ur. Sarajevski profesoru protestirajo proti temu členu novega finančnega zakona, ker nalaga nove dolžnosti, za katere ne dobe profesorji nobene odškodnine. — Promocija. V soboto, dne 5. maja bo promoviran na ljubljanski univerzi abs. Pravnik g Marjan Stupica iz Sv. Lenarta pri Slov. goricah za doktoria prava. Čestitamo. — Obrni zbor >Sadjarskoga in vrtnarskega društva za Slovenijo bo v nedeljo 6. t. m. v Narodnem domu v Celju. Začetek ob 9. uri dopoldne. Vabimo vse člane sadjarje in vrtnarje, da se v obilnem Številu udeleže tega občnega zbora, da pokažejo, da se zavedajo velike gospodarske važnosti teh panog in da znajo ceniti delo in stremljenje >Sadjarskega in vrtnarskega društva. V Aurori, država Illinois, se je smrtno ponesrečil Janez Kuhar, doma iz vasi Stajan-ski vrh na Dolenjskem. Povozil ga je voz cestne železnice. Pokojni je bil star 40 let- — V Steeltonu je umrla Ana Butala v starosti 19 let. Podlegla je posledicam težkega poroda. — V Neelvvillu je po dolgi in mučni bolezni preminul Janez Dulc, doma iz Novega mesta. Star je bil 53 let. — Smrtna kosa, Včeraj je preminul v Ljubljani bivši uradnik delegacije finalnega ministrstva g. Rafael Oblak. Pokojni Je bil po svojem simpatičnem, kremenitem značaju splošno priljubljen. Med uradni-štvom delegacije ministrstva financ je imel mnogo iskrenih prijateljev, ki ga bodo težko pogrešali Pogreb bo jutri ob pol 5. popoldne iz splošne bolnice. Težko prizadetima rodbinama Oblak in dr. Tiller naše iskreno soŽaljel — Vreme. Barometer stoji še vedno zelo nizko. Danes zjutraj je kazal v Ljubljani 755.5, temperatura je znašala 12 stopinj. Proti jutru smo Imeli hud naliv in tudi dopoldne je večinoma deževalo. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Mariboru. Zagrebu in Beogradu. Oblačno je bilo v Skoplju, Splitu in Dubrovniku. Lepo vreme so imeli samo v Sarajevu. V Dalmaciji ie temperatura znatno padla. Najvišjo temperaturo so imeli včeraj v Beogradu in sicer 23 stonrtnj. V Mariboru je bilo 22, v SPri Mrakuc, Rimska cesta obrtniški sestanek, ki ga priredi Obrtniško društvo v Ljubljani. Na sestanku se bo poročalo o važnih občinskih zadevah. Obrtniki, udeležite se sestanka v čimvečjera številu! —Ij Slov. zdravniško društvo v Ljubljani priredi za svoje Člane in njih rodbine na binkoSt.no nedeljo, dne 27. maia kongres v staro m slavno kopališče Dobrna-Cerje. Ugodnosti: brezplačno stanovanje in kopeli, polovična vožnja, veljavna od 26. do 30. maja. Spored: na binkoštno soboto pozdravni večer, v nedeljo dopoldne zdravniška zborovanja in poučno ogledovanje kopališča, popoldne izleti v okolico. Prijave s Številom rodbinskih članov naikasneje do 15. t. m. na društvenega tajnika: dr. Leo šavnika. Ljubljana, Tavčarjeva ulica 6., telefon2614. 368-n —0 Nogavice razne vrste v veliki izberi kupite najceneje pri Dobeteu. Pred Škofijo. as-T —Ij Zopet tatvina kolesa! Danes ponoči je bilo ukradeno kolo kurjaču Franu Delničarju, zaposlenemu v kemični tovarni v Mostah. DoltrlČar se Je okoli polnoči pripeljal pred bolnico, kamor je spremil svojega prijatelja. Ko J« bolnico zapustil, o kolesu ni bilo duha, ne sluha. Kolo Je bilo znamke »VVaffenrad«, številka 2,102.555, in vredno 2000 Din. —Ij Razna tatvina. V kavarni »Central« je snoči nepridiprav zamenjaj klobuk gostu Franu Susterju. SueterJev klobuk Je bil vreden 300 Din, dočftm mu Je neznan! uz* movič pustil v zasneno star In ogulen klobuk. — Maha SorH, železniški delavec v Vodmatu, je prijavil, da mu je nekdo iz drvarnice ukradel 500 Din. Denar ie imel shranjen v omari. Tatvine je osumljena neka služkinja, ki je bila pri njem uslužbena, a je istega dne zapustila službo. _Ij Pobeg od doma. Na policiji je včerai prijavil Ivan Crmelj, da je njegova hčerka Marija včeraj pobegnila z doma in brez sledu izginila. —Ij Izgon. Policija je na zahtevo železniške direkcie aretirala madžarskega državljana Gezo Tomasija. Mož se le namreč samo s tranzit, vizumom in brez voznega listka pripeljal v Ljubljano. Tomasi, ki je bTez posla, je bil radi vlačugania izgnan iz Italije, zda} ga pa izženo odgonskim potom na Madžarsko. —Ij Nenavadna zlobnost Posestnik Ivan Goljar ima v Linhartovi ulici travnik, ki je posejan z ržjo. Ker so mu pa setev nevab-Ijeni pasanti že večkrat pohodili, je travnik ogradil z lesenim plotom. Toda zlobnim ljudem je bil tudi ta plot na poti in so mu ga podrli. Goljat ima 500 Din škode. Zadeva je prijavljena policiji, ki sedaj išče zlikovce —Ij Drobiš policijske kronike. Policija ima s krošnjarji še vedno hude preglavice. Tudi včeraj je aretirala tri krošnjarje, sinove žarke Dalmacije. Stipe L, Mijin J. in Ivan M. bodo izgnani iz mesla. — Radi tajne prostitucije je morala v zapor Panika F. _ Čevljarski mojster France N. je včeraj nekoliko pregloboko pogledal v kozarček in posledica je bila, da so mu domov grede odpovedale noge. Pa je obležal kar na cesti in tam zadovoljno smrčaL Končno ga je našel stražnik in ga naložil na voz nekega mimovozečega voznika. Čim se je mojster France na policiji nekoliko prespal, so ga izpustili. Iz Gelja —c Smrtna nenreča pri »Skalni kleti«. V torek popoldne med 4. in 5. uro se je zgodila pri napeljavanju žice za cestno električno svetilko pri »Skalni kleti« težka nesreča, ki je zahtevala življenje 17-letnega Ludvika Jegrišnika, vajenca celjske mestne elektrarne. Ponesrečeni je delal v družbi Franja Viranta mL Ker se je delo vršilo pod vodom, nista izločila električnega toka, dasi ravno to zahtevajo predpisi mestne elektrarne. Virant je opravljal delo zgoraj, Je-grišnik pa je bil spodaj. Jegrišnik bi bil moral žico, ki je visela z voda, pritrditi na drog; ko jo je držal v roki, je prišla ta žica na nepojasnjen način v stik s tokom, kar je povzročilo nesrečo. Jegrišnika so takoj odpeljali v bolnico, kjer je umrl. — Napetost voda na Jožefov hrib znaša 220 voltov, kar običajno ni smrtonosno. Ta slučaj je izreden, Jegrišnik je bil slabega srca, bil je deževja moker in je stal na mokrih tleh. Vse to je postalo za njega usodno. Krivda uesreči zadene oba, ker nista izločila toka. —c poročil se je 1. maja zvečer v Petrovca h pri Celju gosp. dr. Jože Fischer, zdravnik celjske bolnice, z gdčno Mileno Stepančič, hčerko dež. sodn. svet. dr. Ste-pančiča v Celju. Bilo srečno! —c Umrli so v celjski bolnici: Aleja Mi-kuš, posestnik, meear in gostilničar iz Gornjega grada, Emerik Steinbach, knjigovez iz Celja, in Marija Smkovič, žena uslužbenca tvrdke Stiger v Celju. N. v m. p.! —c Samomor vojnoga invalida. V torek zjutraj se je v celjskem invalidskem domu ustrelil invalid 84-letni Franc Jenko, doma is Ifaklega na Gorenjskem. Zadel se je v sence in bil takoj mrtev. V smrt ga je gnala skoro gotovo živčna bolezen. Lepeškova obsojena na smrt .V ponedeljek smo poročali o zad* njem dejanju krvave rodbinske tragedije, ki se je odigrala lani v Pisku na Češkem, kjer je mlada žena prof. Le* peške ustrelila svojega moža. Obto* ženka se je pred poroto zagovarjala, da je bil mož čudak in da ji je kot na« silnik zagrenil življenje tako, da ni mogla živeti z njim. Bil je ljubosumen in neprestano ji je očital, da je imela otroka z drugim. Toda priče so izpo* vedale, da je bil prof. LepeŠka sicer strog in pedantičen, vendar pa mirne« ga značaja. Porotna obravnava je trajala dva dni. Obsodba je bila izrečena šele v nedeljo po polnoči. Porotniki so so« glasno potrdili vprašanje glede umora. Potrdili so glavno vprašanje glede za« vratnega umora, kakor tudi vprašanje, je * li ravnala obtoženka iz nizkotnih in nepoštenih nagibov. Drugo dodatno vprašanje, je * li obtoženka izvršila svoje dejanje v trenutku duševne zme< denosti, so porotniki soglasno zanikali. Senat je na podlagi tega obsodil Le* peškovo na smrt na vešalih. Zagovornik je vložil ničnostno pritožbo. Ob* činstvo je vztrajalo na obravnavi do zadnjega. Obtoženka je sprejela smrt« no obsodbo mirno. Prvi ameriški letalec - Slovenec V zrakoplovni družbi Združenih držav je tudi Slovenec Mr. George Kraigher. Atlantika sicer še ni preletel, toda pravi, da bi ga, če bi imel na raz* polago pripravno letalo in ljudi, ki bi njegovo podjetje z denarjem podprli. Teoretske znanosti, praktičnih izkušenj, korajže in možatosti ima pa men* da za dva Atlantika. Rojen je bil v Postojni na Krasu. Po dovršeni realki je šel na Dunaj štu* dirat tehniko. Študiral je tudi v Nem* čiji in se bavil z letalstvom. Po izbru* hu vojne je bil prideljen letalski službi v avstro*ogrski armadi. Ko ga je avstrijska armada poslala v aeroplanu na fronto, je popolnoma izgubil avstrijsko smer (katero je itak vedno sovražil). Slovenski in jugoslovenski kompas sta mu kazala proti jugu in tako je po čudnih dogodivščinah končno pristal v Srbiji. Kot jugoslovenski kapetan * letalec se je poslovil od domovine in šel v Ameriko. Tam je moško prenašal vse težave in napore, ki bistveno, duševno in telesno, pretvarjajo in slednjič pre* tvorijo skoraj vsakega tam živečega Slovenca v Američana. Delal je za Cur* tissa, za Wrighta in po vseh večjih ameriških tvornicah letal. Od leta 1926. je uslužben pri nekem podjetju v Phila* delphiji, ki namerava zrevolucijonirati zemljemerstvo s pomočjo fotografira* nja iz zraka. Fotografi in inženjerji. k? jih preva* ža Mr. Kraigher, fotografirajo iz višine par tisoč čevljev ozemlje pod seboj ter izgotavljajo na podlagi fotografij mape in zemljevide, ki so dosti bolj točni in zanesljivi, kot so najboljša dela dose* danjih zemljemercev. Pomagajte. Bolgarom! •«rren 4 •SLOVENSKI NAROD* dne 2. maja 1928. Stev 102 U. VV. ADpIeton, Skrivnost stare vojvodinje ReČati3 sem .pismo kn pokMcal sobarico, da ga odnese na pošto. Nato sem legel k počitku im spal do sedmih, ko mi je primesla Marija zajtrk. Kmalu po zajtrku je pozvonil pismonoša in Marija mi je prinesla pismo. Bilo je od Perkinsa in glasilo se je: Vetecerrieni gospod kote ga! Snooi sem si grel dve uri noge v vašem stanovanju. Priznati moram, da imaite zelo udobno stanovanje. Priprav-'Den sem prevzeti tudi vaš dom z vso opremo m shižimčadjo. Ce vam moja ponudba ugaja, Lahko takoj podpiševa pogodbo. Jutri točno ob 11 bom v ordinaciji. Obžafejem, da sem moral od-*ti, ker bi vam brl rad povedal, kako se mi je čez dan godilo kot vašemu •nasledniku. Šlo je vse gla-dko od rok. Vaš asistent je prijazen mož m pacijenti so mi bili zek> všeč, čeprav so siromašni m slabo oblečeni. Zadio voljen sem in z veseljem se lotom dela. Z odlšomrn spoštovanjem Vaš dr. James Perkins. Nehote sem se zasmejal. Ubogi Per-kims — sem -pomisM, saj si šele začel. Motiš se, če misMš, da pojde vse tako gladko od rok. Sicer pa moram priznati, da se glede mojega asistenta Jenkinsa ni motil. Dečko j»e bil res po-stirežMiv. prijazen in skromen. Ce bi Perkimis napisal kaikemu sirom a»ku v ob-liiki recepta smrtno obsodbo, bi se Jen-kins natsmehnil, zmanrjšal brez njegove vedmosti dozo strupa in držal jezik za zobmi. Perkins je prišel v svojo ordinacijo točno ob 11. Pred-stavM sem ga kot svojega naslednika vsem pacijentom. Slučajno je bilo tisto dopoldne dela čez glavo. Ko je bila ordinacija končama, mi je Perkins izjavil da je zelo zadovoljen. — Zdaj pa, — je dejal, — tefoko greste z menoj v Adamovo ulico, da definitivno urediva to zadevo. Prevzamem vašo prakso v celoti in vam dam ček, ki ga lahko še danes vnovčite. Ali se strimjate. da še daares uirediva vse for-maiki os-ti ? — Da. dragi Perkins, sem odgovoril in pokHca'1 izvošeka. ki je baš pri-voztl mimo. Ko sem se čez eno uro vrnil s čekom, sem našel doma brzojavko, glase čo se: — Pridite. Frangipamova. Epilog bestijalnega umora V Londonu sta bila obsojena v soboto na smrt dva tipična moderna zločinca, ki sta lani na zverski način umorila redarja Gutteridga. Iz Londona poročajo, da je bila v soboto zaključena ena največjih krimi* nalnih senzacij. Dva morilca, ki sta lani 27. septembra na samotni cesti pri Stapleford Abbots v Essexu na beštija* len način umorila policista Gutteridga, sta bila pred poroto obsojena na smrt. Psihologi in sociologi bodo imeli v teh dveh morilcih še dolgo hvaležno gradi* vo za proučavanje človeške duševno^ sti. Če bi bil glavni napadalec, ki je pravi tip modernega zločinca, bolj pre= viden in bi ne obdržal predmetov, s ka» terimi se je izdal, bi zločin v Essexu nikoli ne bil pojasnjen. Sodnik Avorv je po končani razpravi čestital Scot* landvardu k velikemu uspehu, kajti londonska policija je res dokazala, da njen aparat brezhibno funkcijonira. — Omeniti je treba, da mora biti krivdo* rek porote v Angliji soglasen, da so bile med porotniki tudi tri ženske in da so se porotniki posvetovali nad tri ure, predno so potrdili vprašanje glede roparskega umora. Lani 27. septembra so našli policista Gutteridga ob cesti v Essexu mrtvega. Glavo je imel štirikrat prestreljeno. Zločinca sta mu pognala dve krogli skozi oči, ko je že ležal na cesti. Poli« cija je takoj sklepala, da je nesrečni redar ustavil sumljiv avtomobil in ko je hotel legitimirati avtomobiliste, so ga ustrelili. Toda več mesecev policija ni mogla izslediti morilcev. Na kraju zločina so našli sicer nekatere predme* te, ki pa niso pripomogli, da bi oblasti pojasnile grozen umor. Pred umorom je bil ukraden dr. Lovellu avtomobil, ki so ga našli drugo jutro v južnem de« lu Londona v Brixtonu. Na avtomo* bilu so se poznali sledovi krvi. Policija Meetni pogrebni zavod V najgloblji žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijaš teljem in znancem pretužno vest, da je naš nadvse ljubljeni sin, brat, svak in stric, gospod Rafael Oblak bivši uradnik del min« fin. i.*« * v sredo, dne 2. maja t. 1., po dolgi, mučni bolezni, v najlepši dobi življenja, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v petek, dne 4. ma* ja t. 1. ob X 5. uri popoldne iz splošne bolnice na pokopa* lišče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. LjubijanasNovo mesto, dne 2. maja 1928. Žalujoči rodbini: Oblak in dr. Tiller je natančno preiskala avtomobil in na» šla v njem prazne naboje, kakršni so ležali tudi pri truplu Revolverja pa ni hilo nikjer. Štiri mesece je policija zaman na« penjala vse sile, da izsledi morilca. Šele letos v januarju je bil aretiran radi pre* tepa v gostilni neki mož, ki je bil za» poslen v garaži v jugozapadnem delu Londona. Na policiji je energično ods klonil vsako informacijo o svoji osebi :n poklieu. Istočasno je bila policija opozorjena na lastnika dotične garaže, Brovvna, ki je pomagal tatovom avto* niobilov na ta način, da so v njegovi garaži ukradene avtomobile prepleska* Ji. Londonska policija je sklenila na» praviti v garaži preiskavo. Vedela je, da je Browne vedno oborožen in da bi se utegnil braniti. Potrebna je bila torej največja opreznost. Browne se je pripeljal v garažo v avtomobilu in ko je izstopil, so ga policisti tako na« glo obkolili, da se ni mogel braniti. Ho» tel je skočiti nazaj v avtomobil, kjer je imel revolver, toda to se mu ni po* srečilo. Preiskava se je tikala samo tat* vine avtomobilov in policiji se niti sa» njalo ni, da je Browne v zvezi z urno* rom redarja Guttridga. Toda detektivi so našli štiri revolverje in mnogo na* bojev istega kalibra, kakor so bili na* boji, ki so ležali pri truplu. Aretirali so Browna, ki je resigniran izjavil, da je izgubljen. Drugi obtoženec Kennedv je bil za* poslen pri Brownu, ki mu je kot pravi tip modernega zločinca pridno poma* gal. Ko se je bližal 21. januarja garaži, sta ga hotela prijeti dva redarja. Mož je pa pravočasno zavohal nevarnost in je izginil iz Londona. V svoje stano* vanje in je poslal brzojavko, kateri ga kličejo na Irsko. Doma je dejal, da po» tuje na Irsko s svojo mlado ženo, s ka* tero se je poročil že po umoru. Areti* rali so ga v Liverpoolu, kjer je policiji grozil z revolverjem. Prepeljali so ga v London in pri zaslišanju je izpovedal, da je redarja Gutteridga umoril Bro\v» ne. To pa še ni bil dokaz, da je Brown res morilec, kajti po angleških zakonih krivda še ni dokazana s tem, da kdo drugi izjavi, da je obtoženec res kriv. Policija je poklicala na pomoč strokov* njake, ki so pregledali nad 1300 revol* verjev in avtomatičnih pištol. Ugoto* vili so, da je bil redar res ustreljen z revolverjem, ki so ga našli pri Brownu. S tem je bil umor pojasnjen in moril« ca sta prejela zaslužena kazen. najboljše, najtrajnejše. zato najcenejše! Čajno maslo najfinejše dobavlja po Din 35.— za kg po povzetju od 4 kg naprej Fran KoITeritsch, Apače pri Gornji Radgoni. 29-T Opremljeno zobo zračno in Čisto, išče soliden gospod pri samostojni gospe ali vdovi za iatkoj. Ponudbe na upravo >Sk>v. Naroda* pod »Mal/871«. Šivilja pridna in vestna — išče službo v Ljubljani. Nastopi lahko tako]. — Ponudbe pod cŠiviija/862* na upr. cS'ov. Naroda*. SSE9BBBBBBB Hiromanl. Priš'el samo za kratko dobo. Po črtah roke čita prošlost, sedanjost in bodočnost. Sprejema vsaik dan od 10. do 12. in od 3. do 7., hotel »Lloyd«, soba 11. — V. Timotejev. 868 T Svarilo! Podpisana opozarjam, da nisem plačnica za dolgove mojega moža. 869 Alojzija Ovsenar. qp ,_.Za birmo ČUDEN Ljubljana, PREŠERNOVA 1 Trgovski pomočnik starejša moč, išče službo poslovodje v mešani trgovini na deželi. Ponudbe na upravo Usta pod »So-Liden/873«. Lovske puške flobert puške, revolverje, pištole in vse potrebščine za lov in ribji lov kupiš pri: F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Selenburgova 6. — Kupujem in prevzemam staro orožje v komisijsko prodajo. « , Meje HM! ZALOŽBA PARTITUR: ZAHTEVAJTE CENOVNIKEl _f. mm a n. m m Ocarinjen je vseli uvoznih« izvoznih in tranzitnih počiljk oskrbi hitro, skrbno In po najnižji tarifi RAJKO TTJRK. carinski posred* oik. LJUBLJANA. Maaarvkova eests 9 (nasproti carinarnice). Revizija Drevflnega zaračunavanji carine po meni deklarira* neg* blaga ki vse informacije brezplačno. 51/T OIOIOIOIOIOIOI ■ CDS o ■ o D. M. C. Največje skladišče A VRAM K A JON, Sarajevo PrestolonaaUiednika Petra at BCDB mcDm 0 J MEHANIČNA HRANILNA PUSICA s premiZno figure In skrivnim zaklopcam. Najnovejši ..šlager" 1928 Odlikovano s srebrno kolajno Heidelberg 1927 Mladini prepovedano! Popolnoma novo! Velenapetol Premiera velefifana po romanu «Das Frauenhaus von Rlo» Prvič v Ljubljani! Prihranki so najsigurnejši dobiček! Zaio Vam daje najlepšo priliku moja umno Konstruirana branita* hišica iz trdnega lesa v pestri mnogobarvni izdelavi. Mehanični hranilnik ima spredaj figuro. Ta figura se zasuče avtomatična, kakoi hitro položiš na pripravljeni krožnik novec katerekoli velikosti, same od sebe naokoli in vrže novec v hišico Največja zabava za staro in mlado I Hranilna hišica ima skriven zaklopec ia se da odpreti le. kot pove vsaki posiljatvi dodani navod o uporabi Zatorej je nepristranskim "* """" tr.......- naročite Brlog greha Prostitucija In oje strasne posledice. — Grozna hiša žalosti in ponižanja v RIo de Janelro. — Grozna obrt, ki ubija dušo tn telo. Izborni igralci: Ernst Deutsch, Vivian Gibson, Suzi Vernon in Albert Steinruck. Predstave ob: 4, pol 8 in 9. uri. TeL 2124 ELITNI KINO MATICA in ki jim ta tajnost nI mana, nemogoče hranilnik odpreti. Kjei ni v prodaji, ga naravnost pri samoprodaji DRAGO CERNJAVA, MOSTE pri LJubljani. — Cena komadu Din 35-— franko, proti predplačilu, po povzetju Din 40-—. Preprodajalci, krosnjarjL trafikanti, sej mar ji se iščejo povsod. Prospekti gratis V inozemstvo se razpošilja le proti predplačilu radi visokih stroškov za porto. Naznanilo. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel z majem znano trgovino z mešanim blagom g. Jerneja Glavica v Sp. Šiški na Celovški cesti 85 in jo založil s svežim blagom, da labko z njim postrežem cenjenemu občinstvu, kateremu se naj-topleje priporočam. Sate Kovač trgovec v Sp Šiški, Celovška cesta št 85. LJUBLJANSKI ZVON je izdal JUBILEJNI ZBORNIK za petdesetletnico OTONA ŽUPANČIČA Uredil Fr. AlbrechU 121 strani in 8 slik v bakrotisku. Zbornik obsega 10 člankov, ki so jih spisali Fr. Albrecht. B. Borko, lv. Rozman, Jos. Vidmar, Miran Jarc, Ivan Lah, Janko Glaser. A. Debeljak in Janko Slebmger in ki osvetljuje z raznih strani pesnikovo življenje in de« lovanje. Pridejana so zanimiva pisma Dragotina Ketteja, Ivana Cankarja In Jos, Murna Zupančiču. — Slike kažejo pesnika, njegove starše, ženo, družino, rojstni kraj in rojstno hišo. Knjiga velja broširana Din 42.—. v platno vezana Din 56.—. pošt* nina Din 3.—. — Naroča se v KNJIGARNI TISKOVNE ZADRUGE V LJUBLJANI Prešernova ulica 54, ali njeni podružnici v Mariboru. Aleksan* druva cest/ 13 Urejuje: Josip Zupančič — Za .Narodno tiskarno*: Fran JfiffrfcsV. — Za opravo In inserarni del Bata: Oton Chriatot «n Val v Ljubljani 92