Štev. 35. V Ljubljani, 29. avgusta 1919. Leto II. Kuj je danes nnj&olj nujno? (Glas z dežele-) Povodop razsula avstro - ogrske monarhije so bile vse politične stranke v principu za to, da se veleposestva, cerkvena in nadar-binska posestva razdele med poljedelce, ki nimajo nič ali pa imajo premalo- lastne zemlje- Z nekakim, zadoščenjem so pričakovali ti sloji, da se po prestanem trpljenju v minuli grozni vojski popravijo stoletne krivice in se d& zemlja, katero so si v teku stoletij krivično prilastili razni plemenitaši, samostani, cerkve in župnišča, kakor tudi drugi veleposestniki onim, ki bi jo skrbno obdelovali, se ž njo primerno preživljali in povzdignili njeno rodovitnost ter s tem pripomogli do večjega splošnega blagostanja- Na raznih shodih se je to obljubljalo ljudem in ko je končno sam prestolonaslednik - regent to v svojemu tozadevnemu pismu svečano obljubil, je izginil glede izpolnitve in rešitve tega vprašanja vsak dvom- To pa seveda ni po volji raznim mogotcem, ki sedaj rujejo in groze z vsemi mogočimi in nemogočimi re-presalijami, ako vlada izpolni svojo slovesno dano obljubo. Najglasnejša je v tem oziru duhovščina, ki je začela prirejati shode, na katerih z vsemi dopustnimi in nedopustnimi sredstvi pod pretvezo kmečkih zvez vabi ljudi v svoj tabor, kjer naj bi jim nevedneži pomagali do tega, da se samostanska, cerkvena in nadarbinska posestva izločijo iz razdelitve ,da jih potem še nadalje lahko oddajajo v najem ali jih pa sami v razne špekulativne namene slabše obdelujejo- Komur so v tem oziru razmere dobro in temeljito poznane, ta vč, da v najem oddana zemlja največkrat niti polovice tega ne donaša, kakor ona, ki jo obdeluje kmet - lastnik- In koliko kvalitativno najboljše zemlje je še v rokah raznih veleposestnikov, samostanov, cerkvd in žup-nišč! Škodljivosti teh razmer za državo samo in njeno prebivalstvo objektivnemu človeku ni treba dokazovati. Opravičeno- se torej ljudje vprašujejo: Kje je sedaj tolikokrat slovesno obljubljena agrarna reforma?! Ali naj se zopet v še večji meri pojavijo znaki boljševizma? Ako hoče vlada imeti kako veljavo in ugled med svojimi državljani, mora energično in brez ozira na maloštevilne, a toliko glasnejše kričače kapitaliste in fevdalce izvesti svoje slovesno dane obljube, ako hoče biti res demokratična vlada, in ne, kakor je bilo pod bivšo avstrijsko vlado, sluga raznih prelatov, aristokratov, verižnikov-pijavk, tovarnarjev in političnih kričačev- Druga, momentano še hujša nadloga, ki tare posebno manj imovite in ubožne državljane, je grozna draginja oblačilnega blaga in obuvala, odnosno usnja- To je danes skoro najhujše zlo in pomoč od strani vlade je danes v tem oziru nujno in neobhodno potrebna- Vlada mora poskrbeti, ako ni v državi dovolj zaloge, za cenen uvoz iz inozemstva in skrbeti za to, da se pri prodaji tega blaga razni verižniki popolnoma izključijo, sicer bo imelo od tozadevne akcije korist samo nekaj usiljivih ve-rižnikov- S primernimi odločnimi sredstvi naj se poskrbi, da pride obleka in obutev, odnosno usnje v roke potrebnim državljanom in sicer sorazmerno, ne pa, da bi se s tem zopet delale kake verižne kupčije-Do zime ni ni več daleč, prebivalstvo pa deloma nago in boso- Treba je torej energičnih, uspešnih in takojšnjih tozadevnih odredb, sicer bode zadeva postala usodna-" Tretje vprašanje, katero zahteva takojšnjo rešitev, je: valuta- Med ljudstvom se več daleč, prebivalstvo pa je deloma nago in več daleč, prebivalstvo pa je deloma nago in bankovcev madžarskega in nemško - avstrijskega izvora- Na ta način je z vsakim dnem v državi več tega ničvrednega papirja in smo vsled tega vsak dan bližje finančnemu polomu- Upati je, da bode ta zadeva, če tudi je že precej pozno, v bližnjem času rešena, vendar naj gleda vlada na to in sicer strogo, da pri tem ne bodo preveč prizadeti državljani nižjih slojev- Odredi naj se prisilna oddaja delnega premoženja kapitalistov - milijonarjev, v prvi vrsti onih, ki so si med vojno z raznimi verižnimi kupčijami in špekulacijami na-gromadili milijonska premoženja- Četrta važna naloga državne oblasti je, da energično onemogoči spletke in hujskanja raznih protisrbskih elementov, kateri z vsemi sredstvi delajo na to, da bi Jugoslavija razpadla, ako ne v posamezne brezmočne pokrajine, pa vsaj pod Habsburžane ali celo pod Italijo. Ni šifer mnogo takih ljudi, so pa zato ti bolj agilni in so zasejali že grozno veliko pogubnih nazorov- Imenovani se rekrutirajo ponajveč iz šušteršičijanske duhovščine in njenih privržencev, nekdanjih kopitarjev- čakajo samo ugodne prilike, da bi mogli udejstviti svoje samopašne, občeškodljive načrte. Nekateri izmed njih so toli predrzni, da svojih načrtov nliti več ne prikrivajo in očitno o njih govori- Seveda bi se moralo v tem oziru postopati samo- proti razsodnim zapeljivcem, ne pa proti zapeljanim priprostim ljudem- Zape-ljivce, katerim se hujskanje brezdvomno dokaže, naj se iz njihove okolice odstrani in se jih spravi na varno mesto, zapeljane pa primerno pouči- Končno bi morala vlada poskrbeti za to, da bi se volitve mogle izvršiti res brez vsakega pritiska in to posebno od strani duhovščine- Tudi slednjim bi nikdo ne odrekal enakih" državljanskih pravic, toda način, kako jih vporab-ljajo, presega vse meje. Začeli so prirejati shode, na katerih navidezno stvarno razpravljajo, med tem, ko posebno mladino vabijo na razne sestanke in v društva in jiH tam uče stvari, katere mladini najbolj prijajo in to brez ozira na moralo- Ljudstvo- se nad tem sicer zgraža, ne more si pa v tem oziru pomagati, ker se boji domačih prepirov in zamere pri duhovščini- Slednja ima jasno in določno začrtano pot, po kateri skuša z vso doslednostjo priti do- svojega cilja: združitev cerkvene in politične strahovlade in ker za to v Srbiji niso ugodna tla, ločitev od Srbije. Vse, sicer zelo majhno navdušenje za zedihjeno Jugoslavijo, je le pesek v oči idealno mislečim ljudem, da se jih s tem uspava- To- so vprašanja, katerih rešitev je nujna in z ozirom na državne koristi neodložlji- va, za katerih rešitev je predvsem poklicana sedanja demokratska vlada, ako hoče biti dosledna in zvesta svojim načelom- Zato naj z vso odločnostjo čimpreje to izvede, državljani bodo potem znali ceniti zasluge take vlade in vse grožnje raznah egoističnih pijavk se bodo izkazale kot onemogle, obupne, ple-hasto - grmeče proti reformam, katere zahteva — duh časa, kateremu se mora vse pokoriti, kakor se mu je morala pokoriti tudi svetovna vojna in njeni provzročitelji — samo-silniki- Da se pa piscu tega članka ne bodo podtikali kaki sebični nameni, bodi povedano, da je pisal te vrstice manjši kmečki posestnik, kateri je absolviral enorazredno ljudsko šolo in kateremu so razmere na deželi med priprostim ljudstvom dobro poznane- Vkljub svoji malenkostni izobrazbi pa vendar dobro pozna razmere in to, posebno pa skrb za pro« cvit in razvoj tolikanj zaželjene Jugoslavije, ga je napotilo, da je spisal predstoječl članek-* Krčan. * Slovenci smo pač lahko ponosni, da imamo med našimi preprostimi oratarji tako brihtne politike — samouke- Uredništvo toplo pozdravlja novega sotrudnika ter ga prosi, naj se čestokrat oglasi s svojimi zdravimi nazori in nasveti- Sploh vabimo vse rodoljube - demokrate, ki žele srečo narodu in združeni domovini, naj pristopajo v naš delokrog- Iveza narodov in podonavska konfederacij To sta dva velika politično - gospodarska načrta, ki se že borita in se bodeta še borila za prvenstvo v prerojeni Evropi, v pre-osnovanem svetovnem položaju sploh. Zveza narodov je v prvi vrsti Wilsonov ideal. Taka zveza iiaj bi se sklenila med vsemi dobrohotečimi .narodi za gospodarski in kulturni napredek in za preprečenje vsake nove vojske sploh. Ta načela so gotovo lepa in plemenita, toda drugo vprašanje je, ali jih je sploh mogoče dejansko izvršiti. Zveza narodov, kakor si jo mislijo in želijo antantne vlade, bi bila nova politično - gospodarska nesreča. Nobena vojna se ni začela iz razposajenosti ali za kratek čas. Tudi minula svetovna vojna je bil pravzaprav gospodarski boj treh svetov: anglosaškega, romanskega in slovanskega sveta proti germanskemu. V tem boju je podleglo germanstvo. Nemško pleme je gospodarsko in politično popolnoma ponižano. Toda vprašamo: ali za vedno? Zveza narodov, iz katere pa bi bili Nemci zaenkrat izključeni, bi naj bil ščit proti Nemcem in njihovi novi moči. Zveza narodov bi imela namen, da se Evropa zopet pomiri in se ublažijo ljudske strasti, da prenehajo narodnostne in verske mržnje, da bodo vsi narodi bratje v gospodarskem in kulturnem napredovanju. •Ali more doseči te cilje zveza narodov, ako izključi cela plemena? Svet potrebuje resnice, pravičnosti in enakopravnosti, kjer bodo za vse enake pravice in fenake dolžnosti. V ta namen pa je potreben v prvi vrsti pravičen mirovni dogovor. Treba je najprej dati vsakemu narodu, kar je njegovega, da vsak narod sam odločuje o svoji usodi in bodočnosti. Ako nam Slovencem odtrgajo dele našega narodnega telesa, kako nas morejo potem vabiti v zvezo narodov, kjer bi naj molče prenašali storjene krivice, ne da bi smeli ogrožati svetovno ravnovesje, svetovni mir? V to se lahko zavežejo antantine države, ki ničesar he izgube, temveč še pridobe na ozemlju. Vrhovni svet naj najprej skrbi, da postanejo narodi res svobodni, da se na podlagi medsebojnega spoštovanja in človečanstva sporazumejo, da sj samj uredijo svoje gospodarske in politične smernice, potem pa posebne zveze narodov sploh ni treba. Politična velikodušnost in enakopravnost, gospodarska svoboda povsod, to so zakoni narave, ki jamčijo za mir in napredek sveta. Kaj pa namerava podonavska konfederacija (zveza)? Ta načrt namerava napraviti gospodarsko zvezo med Jugoslavijo, Madžarsko in Avstrijo. Pravo ozadje tem načrtom se je že pokazalo na Madžarskem v tem, da se je pojavil na pozornici Habsburžan Jožef kot diktator Madžarske. To se je izku-halo v Pariz(u. Tudi na Dunaju je opažati sumljive poskuse, kako bi se naj podonavske narodnosti ogrele za bivše avstrijske Habsbur-govce, kako bi se naj v Avstriji postavil na čelo političnemu gibanju kateri drugi habsburški nadvojvoda, a pozneje bi si mesto izmenjala z madžarskim diktatorjem, ali pa bi se vrnil — Karel. ( Naši in čehoslovaški državniki so brž spregledali pretečo nevarnost ter odločno ugovarjali pariškim spletkam. Na Dunaju pa še molčijo, kar potrjujej naš sum, da delajo dogovorno- Ti nevarni pojavi za našo mlado svobodo pa nam naj bodo glasni klic, da stojimo na straži v popolni slogi. Italijani gospodarijo samovoljno z našim Primorjem, Romuni mam trgajo najrodovitnejše dele Banata, Madžari rogovilijo in spletkarijo na naših mejah, Nemci nam ropajo naše severne pokrajine, črnogorski Nikita seje razdor v Črni gori, Dalmaciji in Hercegovini, a Antanta se igra z nami kakor mačka z miško. Ne poslušajmo vabljivih glasov iz Pariza, zahtevajmo Ie naše pravo, a doi*a čujmo vsi, ne glede na strankine razlike. Sovražnik je pred durmi! Prekmurska slovenščina.1 Sedaj, ko smo po več kot tisoč letih ločitve dobili vendar nazaj v skupno domovino naše krvne brate izpod madžarske sužnosti, nas mora v prvi vrfti zanimati njih jezik in duševna sposobnost za napredek in kulturo. Bodo li nam mogli slediti na poti izobrazbe? Ali nas bodo sploh mogli kedaj. dohiteti? Ne prjkrivajmo sj, da bo treba v ta namen mnogo truda, mnogo potrpljenja in prave bratske ljubezni. Naši novi državljani so v narodnem in kulturnem oziru podobni nesrečniku, ki je bil leta in leta zaprt v temni in ozki podzemski ječi. Sedaj se mu morajo najprej oči navaditi na dnevno svetlobo. Pa tudi hoditi se je odvadil. Svojo hojo bomo torej morali uravnati tako, da nam bodo mogli slediti z otroškimi koraki. Vedeti je treba, da imamo del Prekmurja že na Štajerskem, namreč vasi: Potrna, De-dojnci, Zetinci, Zankovci in Slov. Gorica, ki so zadi za Radgono proti nekdanji ogrski meji. Prj prebivalcih teh vasic duševni zaostanek še ni tako znaten. Bili1 so v neprestanih stikih z namj, imeli so v Radgoni redne slovenske verske vaje, a tudi nekateri radgonski duhovniki so se lepo brigali za njih izobrazbo. Naročeni so bili vsaj na Mohorjeve knjige, tako da se je skoraj v vsaki hiši našla slovenska knjiga. Šole v Radgoni pa so bile seve nemške. O teh Slovencih pa tu ne mislimo govoriti. V mislih imamo le dosedanje ogrske Slovence, kj se sami imenujejo »Slo- Dr. Avg. Reisman: Naše ljudsko-izobraževalno delo. (Govor na zboru zaupnikov JDS. v Celju, dne 27, julija 1919.) Zdi se mi, da sem prevzel skoro najvažnejši referat za današnje zborovanje. Kajti ne samo za politično delovanje, ampak za celo narodno življenje je najvažnejši in najpotrebnejši temelj izobrazba. Vsak politični in kulturni delavec se tega zaveda, vsaka politična stranka si je svesta, da bo le tedaj obvladala bojno polje, če bodo- njeni pristaši zadostno poučeni o njenih smotrih; to pa je le tedaj mogoče, če so vsi člani stranke primerno izobraženi* In tako vidite na programu vseh političnih zborovanj tudi referate o ljudski prosveti. Ni torej težko o tem tolikokrat premle-tem predmetu govoriti; težje je, povedati danes v kratkem to, kar je najvažnejše v danem trenutku storiti in obenem navesti tudi one praktične možnosti, ki bi nas privedle najhitreje do zaželjenega cilja. Naša ljudska izobrazba, ki je bila kratko pred vojno še na vrhuncu in nam obetala resnično krasne sadove, leži danes na tleh. Ce izvzamemo gospodarsko stran, nas ni petletna vojna nikjer tako usodno zadela, kot ravno na prosvetnem polju, kjer nam je prav vse udušila. Čez noč je moralo prenehati nebroj časopisov, ostali so morali pisati tako, da smo jih čitali z gnusom jn moralnim ogorčenjem; knjige so jenjale izhajati, Slovensko Matico so nam zaplenili, Mohorska družba nam je delala s svojimi avstrijskimi solzami sramoto. Najboljše učitelje so nam vpoklicali, ostalo učiteljstvo so vpregli v vozove, ki so pobirali ttari papjr, cunje in koprive; po šolskih sobah pa se je razpredala pajčevina in bajoneti. Knjižnice so se zatvorjle, tudi kulturna društ. va so zaspala, da celo p e t j e je umolknilo po naših selih. Naša mladina je rastla brez učiteljev in brez očetov. In to je tista naša najhujša rana in vrzel, kateri bo morala ljud. prosveta posvetiti največ pažnje, da nam ne bodo v po-četku 20. stoletja vzrastli novi analfabetj. In s temi kratkimi, negativnimi! dejstvi sem skoraj označil ves naš program v narodno-prosvetnem delu za bližnjo bodočnost. veni«, a ponekod na Štajerskem pa jim pravijo Bofehneci:. Ogrski Slovenci dosedaj niso poznali našega književnega jezika, — razun redkih izjem med redkimi izbraženci — govorijo le svoje narečje, ki jim je služilo tudi za književni jezik v njihovi nabožni literaturi. Iz šol je bila materinščina popolnoma izključena ali pa se je rabilo le narečje za pomoč v početnem šolskem pouku. Madžarski učitelji in duhovniki pa so skrbeli, da so tudi v njihovo domačo govorico zasejali čimveč madžarskih spakedrank. Za vzgled hočem navesti, da je prvi Pisatelj ogrskih Slovencev, Kiizmič Števan, pisal pred več ko 200 leti čistejšo slovenščino, kakor pa so jo pisali naši istodobni pisatelji. Kiizmič Stevan, je živel v dobi 1600 do 1700 ter je bil protestantski pridigar v Šurdu (šomodska županija). Dasi je dokazano, da Kiižmjč sploh ni poznal slovenskih knjig, da za Dalmatinnovo sv. pismo niti vedel ni, vendar je jezik v njegovi knjigi »Novi zakon, zdaj skrvič z grčkoga na stari slovenski jezik obrnjen«, dosta čist in še danes lahko razumljiv. Prekmursko slovenščino so tudi poznejši on-dotni pisatelji imenovali »stari slovenski jezik«, ker so vporabljali le nepopačeno domače narečje, ki se lahko imenuje prvotna govorica panonskih Slovencev. Za zgled navajam iz njegove knjige »apostolsko dejanje« 27.—30.: »Gda bi pa štirinajstega noč bila, kak smo se semo tamo nosili na Adrianskom morji: Pomagajmo predvsem mladini in to z reorganizacijo, vsestransko podporo ljudske šole. Naš otrok naj nikdar ne zamudi po nepotrebnem niti ene ure v šoli, četudi vemo, da ga kmet težko pogreša doma. Misliti je na bodočnost, kj bo prinesla hud boj za obstanek in v tem boju bo obstal le oni, ki bo imel poleg pridne roke tudi razvit razum. Mi hočemo, da iz naših šol predvsem izgine avstrijski duh in zaveje v njih duh r.ašega narodnega, državnega življenja. Zahtevamo pa zato tudi od države, da zagotovi učiteljstvu dostojno eksistenco in primerno izobrazbo, ki bo odgovarjala kulturnemu duhu časa in naroda. Mi hočemo, da bo učitelj v svoji šolski sobi, kot tudi izven nje, neodvisen, kakor sodnik- v svojem talarju. Potem bodo učenci že ob izstopu iz šole iz lastnega nagiba segali po časopisih in knjigah in bodo dostopni kulturnemu in gospodarskemu tfoduku. Naš narod se je v vojnih letih tekom petletnega molčanja naučil tudi misliti in bo menda kmaiu na vse grlo gotovim ljudem v Ljubljani glasno povedal, kakšno šolstvo hoče imeti po svoji narodni preroditvi. Naše šolstvo mora biti slovensko, na-rodno, demokratično, socijalno in nravno. Šola naj nas uči delati! Potem bo lahek prehod k delu nadaljne ljudske izobrazbe. Želel bi predvsem, da naše kmetsko ljudstvo končno izprevidi, da mu je treba stalno poleg dela na polju, tudi duševnega, izobraževalnega dela, ker mu bo to cesto tudi pri gospodarstvu več koristilo kot pa če od jutra do večera gara, a se ne zmeni za to, kaj se godi okrog njega po svetu. V nobeni hiši torej naj ne manjka dober časopis. Ni dovolj, da se vpišete v kako društvo, kjer so časopisi, tudi doma moramo čitati, da se lahko cela družina pomeni o dogodkih, kj nam jih sporočajo časopisi. Velik skok v ljudski prosveti je napravila država s tem, da je dovolila kolportažo časopisov in naši ljudje naj bi gledali na to, da bi po nedeljah pred nobeno cerkvijo ne manjkal živahen prodajalec časnikov. Treba pa je tuintam pogledati tudi knjigo, ki nam najbolj ublažuje misij in čustva; zato je zadnji čas, da zopet odpremo in drugod nanovo ustanovimo ljudske knjižnice, ki naj bodo zvesti tovariši odraščajoče mladine, okoli pounoči so štimali ladjarje, ka se jim približa njkša (nekakšna) dežela. I pustili so olovnico i najšli so: ka je morje dvajseti klaf-trov globoko bilo; i malo dale idouči pa so pustili olovnico j najšli so petnajst klaftrov. Boječi se pa, da bi se kak na kamena mejsta ne namerili, z repa (konec ladje) štiri kotve vo (ven) vrgli želejoučj, da bi den bio.« Kako malo se je od takrat do danes spremenilo njihovo narečje, vidimo iz pisave »Novin«. Vsa književnost prekmurskih Slovencev je sestojala do najnovejših časov le v nabožnem tisku, t. j. v molitvenikih, katekizmih, sv. pjsmu i. dr. Šele leta 1913. je začel črensovski (Črenšovci na nasprotni strani Ljutomera) župnik Klekl Jožef izdajati prvi časopis »Novine«, ki pa se tudi ni smel pečati s politiko. Za uvodnik je prinašal evangelij in pridigo za prihodnjo nedeljo. Isti pisatelj je izdajal dotlej nabožni mesečnik »Nevte-peno poprjjetje Device Marije« (Brezmadežno spočetje) ter istotako nabožen koledar. Za primer torej, kako malo se je spremenilo narečje Ogrskih Slovencev od Kiizmiča do »Novin«, posnamimo iz »Novin« leta 191.3. odstavek »božičnih spominov«: »Tak so mojj dnevi tekli, vsikdar rany gori stanoti, jaj, da to žmetno (hudo) bilo, trde črevlje na noge vlačit;, ešče hujše, ka mo (bom) pa v šolo neso za obed, tu pa ešče do-stakrat na joč i bitje prišlo. Mati so mi lepo pra,vli: »Moje dete, že bodejo pogače, ne de (bo) dugo sveti den- Obečavanje tudi kaj va- kot tudi zrelih mož in žena. človek ne živi. samo od dela in jaz bi kot kmečki sin, ki sem predobro videl, koliko in kako nečloveško so naši ljudje tekom vojnih let po deželi trpeli, iz dna duše zaklical vsem tem trpečim bratom in sestram: vsaj nedeljo posvetite samemu sebi! Bodisi, da čitate časopise, dobro knjigo, ali da greste v naša društva, ki naj zopet prično s pevskimi zbori, ljudskimi igrami in telovadbo pri Sokolih. Inteligenca pa naj ^ že sedaj pripravlja, da bo šla na jesen in zimo med ljudstvo s času primernimi predavanji in. tako pripravila tla najvišji organizaciji ljudske izobrazbe, to je ljudske univerze, katero nam bo menda kmalu upeljalo novo jugoslovansko vseučilišče v Ljubljani. Pri tem bi rad povdaril veliko napako, ki jo naš napredni živelj vrši kot strankar. Ce smo se že enkrat odločili za vstop v kako politično stranko, moramo napram njej tudi vestno vršiti svoje strankarske dolžnosti, to je delati vse, s čemur moremo stranki koristiti, da doseže moč in s tem uveljavi naš politični, gospodarski, socijalni in kulturni program. Tega si vsi želimo, to je cilj vsega našega stremljenja. Zato se mi ne zdi umestno, da se naši kulturni delavci tako dosledno vdinjijo v brezbarvna, slogaška društva, na primer v Čitalnice, kjer imajo potem vezane roke, ker v društvu slučajno tudi kak član nasprotne politične stranke, a v društvu ne dela druzega, kot da plača borno članarino, in s tem že doseže, da društvo nima nikake »barve«, torej je tam samo za kontrolo in naši ljudje s tem svojim nesebičnim delom napravljajo cesto celo reklamo za druge stranke. Nočem s tem seve nikakor grajati nestrankarskega dela v splošnem. Toda vprašal bi vas samo: ali delajo tako tudi pristaši katerekoli druge stranke? Mislim pa, da bi bilo v dobro naše stranke in narodne stvari, če sklenemo odslej prenesti malo več našega kulturnega delovanja v naše politične organizacije in tako izvršujemo svoj organizacijski red, ki nalaga delokrogu krajevnih organizacij med drugim tudi ustanavljati bralna društva in ljudske knjižnice, razširjati strankino časopisje ter politični in izobraževalni tisk sploh. Začnimo torej polno živeti to novo življenje, po katerem smo tako dolgo hrepeneli in si od njega toliko obetali. la, vonj (zunaj) so me že pajdaške (tovarišice) zvali (klicali) vo sam zbriso sen (zaspanec) iz mojih očih, noge — či včasi črevlji ne — so mi mehke gratale, pa sam z veseljem bežo za pajdašami, tak ka (da) je turba fogatala (ropotala)«. Da pa ne bi sumničili pisatelja in časnikarja, da si je morda vendar že izposodil kako besedo iz našega književnega jezika, navajam nagrobni napis, ki se je pred leti še či-tal na pokopališču v Portoči in ki ga je sestavil in napisal preprost seljak - domačin: »Počivaj sladko v ladnoj (hladnoj) zemlji brezi truda, brezi skrbi do dneva, kda na sodbi bomo se pa videli.« Za bolje spoznavanje ne samo jezika, temveč tudi duše naših prekmurskih bratov ponatisnemo v nastopnem par pesmi iz zbirke »Narodne pesmi voorskih Slovencov«: Prelepo ravno je pole . . . Prelepo ravno je pole; Po poli mi en fantič gre. Al' on si poje tak lepo, Kak da bi igrao na žveglo. Marija ga je srečala, Prelepo ga je pitala: »Pa kaj si fantič tak veseo, Ka si tak lepo pesem peo?« »Al' kaj pa ne bi bio veseo', Da sam pri svetoj meši bio Pa tam sam vido Jezusa, Marijo, svet' ga Jožefa.« Zdi se mi, da mnogokje sedaj ne delajo več, češ saj zdaj smo svoji, kot bi doslej delali v prid svoje bodočnosti samo zato, ker nismo smeli delati in nam je za vsakim korakom stal avstrijski žandarm in policijski komisar. Od vsepovsod prihajajo pritožbe o mrtvilu zlasti inteligenčnih krogov. Posledica tega pa je zopet, da se morajo nekateri ubijati do izčrpanosti. Zato končam s klicem na te mrtve duše: Vstanite, odprite oči, da vidite, kako žarko sije jugoslovanske). solnce na našo razdra-pano kulturno njivo in bi tako rado dvigalo brstenje naših semen iz toli plodne slovenske zemlje! Iz naroda za narod! Dopisi. Iz Trebelnega. Mislili smo, da bode nas kaplan si vzel zadnje nauke »Domovine« k srcu, a vidimo, da pri njem res ne pomaga nobeno mazilo. Naj le skače in izprašuje po dopisniku, saj je revežu prišla na misel še ženska, ki oltarje oblizuje- Da se bo nekoliko potolažil, bomo pridjali še nekaj, kar gotovo še njej ne bo znano, potem pa naj le spet kriči v cerkvi, da se ga obrekuje in da bo vsak pogubljen, ki bere o njem resnico- Pohvalil se je tudi, da je z majhnim trudom spravil že štiri »Domovine« iz fare in da ne bo miroval preje, dokler ne zatre zadnje-Saj so še druge pošte kje, ker na našo se res ne moremo zanesti, ker je v rokah nemšku-tarske poštarice inkomisijonarjevežene.ki je moža učila, da je dosti, če pusti kmetom malo fižola in solate- Ta že tudi dovoli, da nosi mož naše »Domovine« hitro v farovž prebirat, ker so tako revni, da si je sami ne morejo naročiti- Čudno, da se sme na pošti kaj takega delati. No pa pri nas je tako, kakor nikjer, ker opravlja pošto, kdor pač ima pri hiši čas, posebno ko se gospa kaj radi vozijo v Ljubljano se zabavat za kronce, ki jih pri revnih poštnih selih profitirajo. Prosimo torej, ali ni nobene pomoči za take razmere na pošti in proti takemu zagrizenemu sovražniku resnicoljubne »Domovine«? Mi bi se ne brigali zanj, kako je prišel na Svečnico šele zjutraj iz Lakence domov ter pozabil na darovanje; kako gliha celo pri odvezah in kako si je zlomil in s pomočjo brumnih druž-benic zopet zlizal nogo ter druge nerodnosti-' (Poskrbeli bomo, da se doseže red- Čeravno Pred njim je križ, za njim je križ, Jezus krvavi pot poti; Pred njim so cvel^ rožice, Za njim so šle sirotice. * Sirotice zapuščene, Od liidi so zavržene, Od Jezuša poliiblene. Ne bojte ses sirotice, Ci ravno ste zavržene! Vej bote prišle gor v nebo, Ge je za vas pripravleno. Sunce gre za goro . . . Sunce gre za goro; Močno je žalostno* Lejko je žalostno, Ka de nad vojno šlo. Fantič gre med vojsko, Kre se ma sablico. Saljle biskečejo, Fanti trepečejo. Krugla že zabrni, Fantič na stran leži. Mar'ja gre kre njega, Gor budi fantiča. »Stani gor, fantič moj, pojdva za Jezušom!« »Nemrem gor stanoti, Mam kruglo pri srci.« smo že zadnjič naglašali, naj se dopisniki izogibljejo osebnosti, vendar sprejmemo ta dopis, ker se nam zdi graja upravičena. Ker je ta kaplan že dve nedelji izlival v cerkvi žolč čez »Domovino« in naročnike, ne zasluži prizanašanja- Opomba uredništva-) Po naših mislih se dobrim duhovnikom »Domovine« ni treba tako Jbati, a nekaterim pa malo grenke soli prav nič ne škoduje, posebno ne takemu, ki za odvezo gliha, da se le obljubi voliti po njegovem in da odvezo pridrži, ako katera petična ženica še pred smrtjo ne izroči tisoče za cerkev ali pa če noče v njegovo Družbo Vstopiti- No pa v Lakencu mora biti tudi luštno tako, da je na Svečnico prišel še le zjutraj domov in v cerkvi pozabil na ofer. Tudi, ko si je nogo zlomil, so govorili ,žleht' ljudje, da so mu nosile družbenice prato in druge priboljške ter mu nogo tehtale, kar se je še bratom zdelo smešno, no morda so mu jo pa res zlizale, da je bil tako hitro zdrav. Nas bi to' nič ne brigalo, da bi le pustil pri miru nas in »Domovino«. Znamo mu vrniti z »Domoljubom«, ki je začel re3 nekaj prečudno pisati o »Jugoslaviji« čeprav nam ga na vse načine vsiljuje- Saj rad nas tako nima, kaj bi se ozirali nanj. Z našimi otroci je surov, z bolniki neotesan, z nami nič odkritosrčen-,, Praške pri »španski« nam je nosil, kakor je sam rekel, zato, da bi dobil več vinske bire in ko je bilo v neki hiši več mrličev, je reekl, naj vendar to žvardo ven spravijo- Njega brigajo le živi ljudje, da jih suka, kakor se mu poljubi. Tako je začel zdaj sam in komisijonar hoditi še celo na dom k »hujskačem«, ki so bili pred tednom, ko je mislil, da bodo zaprti, vse drugo, samo ljudje ne. Saj je rekel, da imajo celo puške za farje pobiti- Ker pa sodnija jim ni mogla dokazati boljševizma in najmanjše krivde, začel je hoditi okoli njih, kakor maček okoli vrele kaše. Naj le pazi, da se ne opeče- Tudi to ga nam ne priporoča, da jo tak prijatelj z ljudmi, ki so nas odirali, na naše stroške bogateli, doma čepeli, ko smo mi trpeli, zato pa marsikaterega v fronto pošiljali- Tudi kot občinski tajnik se ne izkazuje preveč, saj seje ni bilo letos več kot ena. Potemtakem res ni treba odbornikov, če se brez njih lahko vse opravi- če bi nas imel rad, bi prijel male trgovce, njegove najljubše prijatelje, da bi nam kaj obleke preskrbeli in ne odirali tako neusmiljeno, še celo pri petroleju- Ako bi si želeli pa kmetje potom zadruge sami poma- Lepa je lelija, Roža Marijina. Lepa je lelija, Roža Marijina. Seiaj žito no pšenico ... » Sejaj žito no pšenico, To je zimski kruh! Sejaj žito no pšenico, To je zimski kruh! Moji bratci so sejali, ' Samo jaz šče nej. Jaz bom tudi, jaz bom tudi, Naj me Bog žive. V našoj vesi takša dekla, Ka jo dobro vem. # Ge jo srečam, tam njoj rečem: »Micka, »dober den!«« »Kama si pa prstan djala, Ka sam ti ga dao?« »Pozlatari sam ga dala, Ka ga pozlati.« »Pazi dušo, pazi srce, . Ka ga ne zgubiš!« Zaročila miva sva se Pred gospodom tam, Čuvaj verno zaročenje Jezus pravi sam. gati, jih pa straši, da bodo prišli ob bajtice in grunte. Sedaj ga največ 'briga »Kmetska zveza«, pa jo je ustanovil z odborniki, ki niti zraven niso bili, a druge je dobil s tem, ker jim je pravil, da mislijo liberalci napraviti postavo za kmetske hlapce in dekle, da bodo delali samo od 6.—18- ure. Ce je pri takih toliko zvijače in laži, komu naj še verjamemo- No, pa že danes vemo, da kar on začne, slabo napreduje, kakor delo za »Društveni dom«, če prav je dobil nekaj prav pametnih ljudi, da so mu zvozili tiste hlode na žago, a drugače pa tako zdihujejo, koliko imajo dela, ako rabi njih pomoč kakšen revež- Marsikateri kmet ]e in hoče ostati suženj samo zato, ker se boji gospoda žt, jd daleč in se mu noče zameriti. Tudi prav, kdor tako hoče, a ini takih ne bomo nikoli posnemali. Zvesti naročniki »Domovine«- Z Ježice- Grenak smeh mi sili na ustna, kadarkoli zazrem tebe, »Katol- društveni dom«,-— vsak dan vernejši simbol umirajočega solnca, — znabiti nekaj iz bojazni, največ pa iz upravičene zavisti, da ravno ti zbiraš in skrivaš pod svojo perot naše dične Orle, kateri edini se štejejo pijonirjem posavske kulture. Vaša na pesku započeta kulturna misija, Orli, bo v najkrajšem pasu dokončala svoje ničvredno delo- Ce vam je na tem, da ji podaljšate življenje, tedaj v vašem lastnem interesu ne iščite še nadalje nasprotij, prepirov in sporov pri osebah nasprot-nga prepričanja, ne hrepenite plamtečih src o njih razdoru, razpadu in uničenju! Brezko-risten trud! Ne mislite, če ste vi Orli, da mora biti s tem vsakdo, in da kdor ni z vami, da je potem vsak proti vam- Odprite torej oči, krenite s pota z napačnim ciljem, vrnite se na pravo pot, razsodnejši Orli, četudi jo razni Dobnikarji in Perkoti s svojimi nežnimi priveski mahajo še naprej, pripravljajte se na delo, ki vas čaka, skušajte se raje uživeti v ono dobo, ko bo Posavski Sokol mogočno razmahnil svoja krila, razgalil svoje moči! Razni Dobnikarji bodo tedaj, čeprav so se opetovano izrazili: »Ce se ustanovi Sokol na Posavju, sem jaz (I- D.) takoj zraven«, delali z vso' vnemo na to, da se zažene med obe društvi, Orle in Sokole, jabolko prepira, začelo se bo zopet s potrojeno močjo ono temno pogledovanje, ostudno blatenje, ogabno, nemoralno izzivanje, kakršno vlada baš sedaj, ko si iščeta Sokol-Sokolica mesta, Vora bije . . . Vora bije, stražar kriče: »Jeli, grešnik, si doma?« Smrt je prišla, p' dve.raj klonka: »Jeli, grešnik, si doma?« »Doma, doma, boža dekla! Jaz šče s tebov nejdem zdaj, Kratka leta sam na sveti, Pa šče malo blaga mam.« »Da bi blago kaj valalo, Fiiršt, kral, casar ne bi mro; Dosta, srebra zlata majo, Pa mreti li vsi moro.« Vi bi vendar radi znali, Ka odkod sam jaz doma. Doma z belotinske fare, V Bratoncih sam rojena. Kukojca ie kukovala . . . Kukojca je kukovala Vu zelenom biikovji, Mladi kosec koso brusi Na zelenom travniki. Mlada dekla ide k meši, Tak kak roža rožmarin; Mladi dečko ide za njov, Tak kak riba po vodin'. On jo prime zdaj za roko Pa jo pela pred ttltžr: Glejte, glejta! vište, vište, Kak je to en lepi par! kjer naj se vsedeta. Orli, premenite svoje voditelje, (ali jih pa imejte samo za parado), kajti s temi vročekrvneži naši Sokoli ne bodo orali- Jasno uvidevamo treznejši občani, da je tako početje nam v največjo škodo, da je le v složnem skupnem delu, v prijateljskem, bratsko-vzajemnem delovanju vseh občanov brez razlike naš' spas in naša rešitev ter blaginja občine- Zato bodimo enih misli, enih ciljev, namreč teh, širiti med občane, sploh med narod, načela enakosti, bratstva, zlate svobode- Ce že res mora biti sovraštvo na svetu, glejmo, da ga vsaj na Je-žici ne bomo namenoma gojili! — Kdor je proti temu, ž njim naj se ravna kot z garjevo ovco ali gobavim bolnikom- — Toda vzduli na Posavju je zadnje čase postal neznosen. Ne vem, kaj vendar mislita brata Dobnikaff, vzorna Orla, še napraviti tu na Ježici? Res, da se kolikortoliko oba zastopita na telečje in kravje kupčije in da posebno mlajši goji visoko spoštovanje do moderno razvitih meč, lepo oblikovanih ledij in rožnih prsi raznih cvet iz posavskih, a v prvi vrsti goriških livad, no pa zavoljo tega se vama drugI ne bomo klanjali-' Dalje vama povemo, da ni samo Bedinčov »Švorcl« navozil gramoza in opeke za »Društveni dom«, ampak marsikdo drugi tudi- Le nikari si ne domišljujta, da imata v Domu kake predpravice. Ta hiša je zgrajena za svetejše namene kot jih imata vidva in oni trop satelitov okoli vaju- Občani odločno protestiramo proti temu, da bi imelo v Društvenem domu neomejeno oblast le eno društvo, le Orel, kajti »Dom« je dom društev, v njem naj imajo enako pravico vsa društva naše Ježice, stremeča po napredku. Ce pa bi imela v Društvenem domu še nada« lje izključno oblast le Posavski Orel in pa Izobraževalno društvo, na čelu mu posavska Šusterčijanska klika, potem je najbolje, da se za to stvar zavzame deželna vlada in prostore ob tem času stanovanjske krize primerno uporabi- Tajnik Izobraževalnega društva, naščuvan po svojem nadepolnem sinta Vaclava, je zadnjič zopet pokazal umevanje za prosveto, ko je teden dni pred uprizoritvijo neke ljudske igre prešerno prepovedal Cerkvenemu pevskemu zboru vsak dostop na oder- Lepo! Res utemeljena motivacija••. »ker ni nihče cerkvenih pevcev ne član Orla ne Izobraževalnega društva-« Brez komentarja- Umevno je, zakaj je tudi Orlom smrdela predstava Marijine družbe! Drugič bodite raji doma in si oglejte nastop Mariji-, ne družbe! Reči moram, da je* bila ona igra zopet prav primerna šola za naše Orle. Vidi se, da Marijina družba Jela, med tem ko Orli spe! — Mi občani pričakujemo od pevskega društva »Zore« brezprimerno več užitka, za^ bave in pouka, kakor pa od Orlov z njih dramatičnim odsekom, kajti pri »Zori« je smisel za napredek, omiko in prosveto, kar o Orlih ne moremo reči- Zato v imenu prosvete zahtevamo, da se »Zori« za njeno proizvajanje da na razpolago oder z vsemi priveski, ne pa, kakor je za sedaj določeno, da poje »Zora« na »podnicah«. Takih odredb so zmožni le podnačelniki in tajniki Dobnikarji, ki so obenem portirji Društvenega doma! Ne vem, odkod so dobili pravico, vzemati ključe na dom in samovoljno razpolagati ž njimi? Zadnjič je imela Strojna zadruga pomenkovanje glede kmetijskih strojev- Ključi so bili seveda pri katoliškem portirju in kmetje so morali zborovati stoje pred dvorano. Z novim portirjem je res velik križ; kadar prinese ključe v župnišče, pobere kljuke iz vrat, kadar pa kljuke v vratih pusti, pa ključe s se-' boj vzame! Zdi se mi, da Dobnikarjevi Orli, s tem, da v dvorani na uprav vandalski način pustošijo in razbijajo okna, stole, vrata itd-, da to delajo z nekim namenom?! Najbrž se dvorana v kratkem preuredi v lokal, kjer bo mladi D- otvoril mesarsko filijalko (podružnico)- Cerklje- Požarne nezgode so jako pogosto nadlegovale našo okolico. Iz zapiskov posnemamo, da je 24- maja 1885- gorelo v Dvorjah in Gradu- V Gradu je pogorela šupa Janeza Martinjaka, v Dvorjah pa mežnarija in streha na zvoniku. Cerkev je bila le malo poškodovana- 27- maja 1892- je hudobna roka zažgala hiše Andreja Podjeda in Miha Kepica v Dvorjah,- Prvi je bil zavrovan za 1600 gld-, škode je pa imel 2500 gld- — 16- aprila 1885. so v Šmartnem 13 gospodarjem pogorela vsa njih poslopja- Zavarovani so bili vsi-— Na Pešati je 19- januarja 1882. gorelo pri Šuštarju, 11- aprila 1887- pri feoštjanu Preša, 22. maja 1887- zgoreli dve hiši, 1- junija 1892-pogorelo pri Barletu- — V Poženku je razsajal ogenj 15- novembra 1885- in pokončal dve hiši, vsa gospodarska poslopja in mnogo prašičev- — 26. novembra 1889- je zgorela Kaječa bajta v Cešnjevku- Na Sp- Brniku se je pa ogenj največkrat pojavljal- 19- marca 1881. je 5 gospodarjem pogorelo vse imetje, 10- maja 1885- je pogorel Jakopovc, 11- junija 1887- zgorele 3 hiše, 26- junija 1889. pogorelo 5 posestnikov- — 18- aprila 1880- je nek hudoben Robasov pastir vznetil ogenj, ki je vpepelil domalega vso vas Pš- Polico- — Tako in enako bi lahko našteli še nebroj po-samnih požarov- Večina je bila povzročena po neprevidnosti staršev, ki dopuščajo, da nosijo otroci žveplenke na pašo in v skednje-Seveda, da tudi malopridnežev ne pogrešamo- Najslabši so oni domačini, ki se vse življenje potikajo po svetu, na starost pa zapadejo v breme občini, ki jih mora rediti in to največkrat v škodo in nesrečo posameznim posestnikom- Da so se požari v občini omejili, gre največja zasluga Gasilnemu društvu tako v Cerkljah, kakor onemu na Zg- Brniku. Prvo je praznovalo svojo 201etnico 24-avgusta 1919- z domačo veselico in šaljivimi srečolovi- — Gasilna društva so potrebna, to dokazujejo požarne nesreče, če pa je srečna v njih politika, ki je naše ljudi iztirala lz njih, pa jako dvomimo- Upamo, da so se razmere v tem oziru zboljšale, da si ne bomo pri vsaki priliki gledali na nosove- Pri vseh dobrodelnih društvih naj imajo prostora vsi, brez razlike na politično prepričanje, še Bog, da kdo hoče sodelovati- Ob požarnih nesrečah je sveta dolžnosti, da pomagaš svojemu bližnjemu, najsi bo tvoj prijatelj ali sovražnik. V ta namen pa moramo imeti vedno na razpolago mož in mladeničev, ki so dobro izvežbani v rabi gasilnega orodja- Vsak občan naj bi po svojih močeh pomagal vzdrževati prepotrebno požarno brambo- Ne bodite malenkostni, ne otročji in ne sklicujte se vedno na to, »če bo ta zraven, pa jaz ne bom« itd- Vsi za enega, eden za vse! J- L-Narodna čitalnica v Gorenji vasi je priredila 17. avgusta veselico, ki je nad vse pričakovanje dobro vspela- Kosmatih dohodkov je 1777 K 60 v- Deklamaciji »Soči« (Gregorčičeva in Sardenkova), kakor tudi igra »Veriga« je, upoštevajoč vse ovire in zapreke, dobro izpadla- Občinstvo, ki je deklamatorje kot tudi igralce burno aplavdiraio, je sigurno imelo občutek, da naša čitalnica razpolaga z dobrimi močmi, katerim ne manjka nič drugega, kakor primeren prostor in oder, kjer bi imeli priliko, še bolje se izvežbati in tako izpopolniti svoje zmožnosti- Zatorej bodi naloga čitalnice in vseh prijateljev iste v nadalje pred vsem ta, da naj se z vsemi silami in močmi deluje na to, da pride Narodna čitalnica v Gorenji vasi čim prej do svojega vsestransko ustrezajočega društvenega doma, iz kojega naj se razprši čisto jugoslovansko seme po vsej Poljanski dolini- Tem potom si podpisani dovoljuje izrekati najiskrenejšo zahvalo vsem cenjenim udeležnikom, zlasti še onim iz oddaljenih Železnikov, Žirov, Poljan, Oselice in Trebije, ki so s svojo prisotnostjo pripomogli do tako lepega uspeha-Istotako izreka odbor čitalnice srčno zahvalo vsem darovalcem dobitkov, še posebej pa gg. trgovcema Kašmanu in Pecharju v Škofji Loki, gg- trgovcem Dolinarju, • Jamarju in Kosu v Poljanah, gg- trgovcem v Gorenji vasi, Dobravi in Hotavljah- Nadalje bodi iz-1 rečena 'iskrena hvala narodni obitelji Petra- cevi na Gorenji Dobravi za darovano cvetje, iz kojega so naša vrla dekleta spletle šopke, ki so vrgli čitalnici 214 kron- Potem srčna hvala pekovskemu mojstru g. Sorliju v Gorenji vasi za darovano fino štruco, katero sta zavedna čitalničarja g- A lic in g- Mezek izli-citirala na 350 kron- Končno se čitalnica najsrčnejše zahvaljuje vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli do tako krasnega uspeha in kliče: na veselo svidenje pri prihodnji prireditvi! Odbor- Kmetijstvo, trgovina in industrija. Zakon o postopanju z imovino podanikov neprijateljskih držav z dne 17- avgusta 1915, ki se je vsled sklepa ministrskega sveta z dne 5- februarja 1919 razširil na celo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, obsega v svojem čl- 4 kot imovino tujih podanikov tudi ves gotovi denar, vrednostne papirje in razne denarne prejemke- Vsled tega se v zmislu čl. 19 in 21 tega zakona ne sme ničesar izplačati, kar bi imeli podaniki neprijateljskih držav terjati od posameznikov ali podjetij (domačih, tujih, mešanih), ampak z ozirom na čl- 22- zakona postopati po čl- 11-zakona in izročiti Upravi fondov. Zategadelj in pa na podlagi čl- 20- zakona o postopanja z imovino podanikov neprijateljskih držav, čl- 3, 5 in 16 pravilnika za izvedbo tega zakona odrejam, da vse osebe (fizična ali podjetja bodisi tuja, mešana ali čisto domača), izpolnijo svojo zakonito dolžnost, da namreč vse take dolgove in prejemke ter depozite neprijateljskih podanikov v kakoršnikoli obliki takoj prijavijo podrejenemu ministrstvu, da nikomur teh oseb ali podjetij ničesar ne izplačajo bodisi pod kateremkoli naslovom, ampak denar tega ministrstva polože v depozit Upravi fondov; samo tako se osvo-bode svoje obveznosti napram njim- Kdor bi postopal nasprotno, bi ga zadele vse posledice čl- 21 zakona o postopanju z imovino podanikov neprijateljskih držav. — Minister trgovine in industrije- Izvoz in uvoz- Pretečeni torek so bile povabljene v trgovinsko ministrstvo v Beograd trgovske zbornice in razne gospodarske organizacije na razgovor o izvozu iz naše države in uvozu iz inozemstva- Tovarno za šolske zvezke je nanovo ustanovila »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6- Žitne cene so v naši državi sedaj nekako sledeče: pšenica 220—260 K, rž 200—220 K, ječmen 200—220 K, koruza 200—220 K, oves 200—220 K, ajda 160—180 K, fižol 220— 260 kron za 100 kg- Cene za lubje in čreslovino- Za lubje se gibljejo cene okrog 40 K, za čreslovino pa med 42—44 K za 100 K. Cene za kože- Za sveže živalske kože se sedaj plačujejo sledeče cene: Konjske kože 50—70 K za komad, goveje kože 15—16 K za kilogram, telečje 15—16 K, za suhe kozje in ovčje kože 15—16 K, za kože jagnjet 6—8 K za kos- Velike množine soli so na potu v naše kraljestvo tako, da bo kmalu odpravljeno po manjkanje- Rudarje se opozarja, da pod nobenim pogojem ne iščejo dela na svojo pest izven ozemlja Slovenije, zlasti pa ne v Pečuhu (Ba-ranja), ker je tam prenapolnjeno vse- Rudarjev se bo v kratkem potrebovalo več tisoč, a opozarjajo se v lastno korist, da se drže izključno le navodil podpisanega urada- Osrednji urad Državne posredovalnice za delo v Ljubljani- Furnir za mizarje. Mizarji, kateri imajo hlode pripravljene za rezanje umirja, naj to javijo Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani. ki je v dogovoru s »Slavonija, društvo na dionice za industriju drva v Brodu«, da prevzame rezanje furnirja za ceno 20 vin- za kvadratni čevelj- K tem stroškom pridejo še stroški za dovoz in odvoz, ki znašajo za pre voz 1 vagona Ljubljana-Brod in nazaj 1854 kron- Rezanje furnirja se izplača le, ako se odpošlje celi vagon (10 m3) lesa, katera množina odgovarja ca 100-000 kvadratnih črev-ljev furnirja- Za povzdigo kmetijstva je nakupila naša osrednja vlada na Angleškem večjo množino poljedelskih strojev, umetnih gnojil itd- za 10 milijonov dinarjev- Trtna uš v Hercegovini se je med vojno tako silno razpasla, da bo treba vse vinograde obnoviti ter jih zasaditi z ameriškimi trtami- To pa bo mogoče izvršiti le z vladno pomočjo- Politične vesti Iz Narodnega predstavništva- Po rešitvi ministrske krize se je zbralo Narodno predstavništvo pretečeno soboto k prvi seji- Obisk je bil skoraj polnoštevilen- Demokratskih poslancev je prišlo 110. Seja je potekla mirno in dostojno, ker je novo demokratsko ministrstvo nastopilo z jasnim programom- Izjava nove vlade- Nova demokratska vlada je podala v prvi seji Narodnega predstavništva obširno izjavo, iz katere posnamemo glavne točke: V zunanjepolitičnem položaju hoče kraljevina SHS varovati dosedanje prijateljske odnošaje- Naše narodne zahteve bomo branili do skrajnosti- Živo sočustvuje mo s svojimi še neujedinjenimi brati iz. vseh naših krajev, ki so preganjeni zaradi ljubezni napram narodu- — Glede notranje politike je vlada za skupno delo vseh strank, želi. naj bi sodelovali vsi državljani z vsemi močmi in z vso resnostjo- Vlada hoče požuriti priprave za volitve, poprej pa še hoče izvršiti reformo volilnega rega v modernem smislu ter izvesti občinske volitve. Neodložljive zahteve pa so: valuta, agrarna reforma, obnova dežel, olajšanje draginje, odprava cenzure, razorožitev, skrb za invalide in sirote, davek na vojne dobičke in ostre odredbe proti navijanju cen- Regulacija naše denarne vrednosti se mora razpravljati javno v Narodnem predstavništvu- Od agrarne reforme ne misli vlada niti najmanj odnehati- Za reden promet bo zastavila vlada vse sile-Uradništvu se zboljšajo prejemi-i za daljšo dobo- Za 8urni delavnik in za delavsko zavarovanje se bo vlada posebno požrrila- Carinska politika bo skrbela za olajšanje draginje in za preskrbo prebivalstva z neobhodnimi potrebščinami. Vlada stoji na stališču, da samo delo, ustavnost in disciplina jamčijo narodu bodočnost- Vsi imamo jednake pravice, pa tudi jednake dolžnosti- Italijani zapustili Ljubljano- Pretečeno nedeljo je zapustila italijanska misija popolnoma tiho brez vsakega slovesa Ljubljano Italijani so se odpeljali v avtomobilih proti Trbižu- Obenem so Italijani popolnoma zaprli demarkacijsko črto ter ne puste nikogar čez- Za dovoljenje se je treba obračati na italijansko misijo v Beograd ali na Dunaj, dokler ne pride v Ljubljano italijanski konzul- Vrhovni svet proti Habsburžanom- Vrhovni švet v Parizu je poslal ogrskemu diktatorju — nadvojvodi Jožefu brzojavno ob vestilo, da mirovna konferenca noče imeti posla s Habsburžani in da njegova vlada sploh ne sme pričakovati, da bi bila kedaj priznana. Čehi in Poljaki so prišli v ostro napetost zaradi Šlezije- Poljaki predlagajo ljudsko glasovanje ter vojaško in gospodarsko zvezo obeh držav, dočim Cehi odklanjajo vso predloge ter trdovratno zastopajo svoje zgodovinske pravice- Iz vseh pogajanj pa se vidi, da je enim kot drugim največ za bogate premogovnike- Želimo, da bi se spor poravnal v bratski slogi- Madžarska vlada odstopila- Ker se antanta ni hotela pogajati s sedanjo ogrsko vlado, je odstopil nadvojvoda Jožef kot guverner - diktator, obenem pa je odstopila tudi celokupna vlada- Odškodnina Belgiji- Belgijo so Nemci v začetku vojne zahrbtno napadli ter vso deželo na roparski način opustošili- Za odškodnino dobi sedaj Belgija večino nemških prek-morskih kolonij (naselbin)- Tedenske vestL Vseučilišče v Ljubljani- Regent Aleksander je potrdil zakon o ureditvi ljubljanskega vseučilišča. Vseh pet fakultet se otvori jeseni- Odpomoč pomanjkanju stanovanj v Ljubljani- Po prizadevanju podpredsednika deželne vlade dr- Žerjava začno ta teden graditi ob Ljubljanici za deželno bolnico šest takozvanih brzogradbenih velikih hiš iz betona- Na jesen pa začno graditi celo kolonijo, ki bo obstojala iz 200 betonskih hiš- Državna posredovalnica za delo. Podružnica za Ljubljano in okolico- V preteklem tednu od 11- avgusta do 16- avgusta 1919-je iskalo delo 118 moških in 58 ženskih delavnih moči- Posredovanj se je izvršilo 58. Delo je na razpolago: služkinjam, kuharicam, hlapcem, težakom, navadnim delavcem, dninarjem, zidarjem, mizarjem, poljskim delavcem in delavkam, stavbenim ključavničarjem, vajencem razne stroke, gozdnim delavcem, Itelsarjemj elektrotehnikom, j pletar-jem, pisarniškim močem itd- Oprostitev od orožnih va}. Glede oprostitve uradništva in kvalificiranih delavcev od orožnih vaj poroča Komanda Dravske dj-vizijske oblasti, da se ne bo oproščal prav nihče. — V primerih pa, kjer je posameznik pri uradu ali industrijskem podjetju res neobhodno potreben in nepogrešljiv, se orožna vaja kakor doslej, preloži na prjhoden poznejši termin. Z odgodjtvijo orožne vaje je uradu ali podjetju dana možnost, da si pravočasno preskrbi in izuri namestnika za onega posameznika-vpoklicanca, kar bi se itak moralo zgoditi v primeru bolezni itd. Med našim ljudstvom vlada že izza stare Avstrije mnenje, da se priteguje k vojakom in pošilja na fronto sroletarijat, dočjm se višji sloji in bogatim z raznimi pretvezami oproščajo od vojaške službe. Da preneha tako nazjranje in ogorčenost med ljud-tsvom in pa, da se tudi uradništvo, ki viči-noma niti ni vojaško izvežbano, s kratko vojaško službo prilagodi našim novim razmeram, kar je za vzdrževanja disciplino in reda neobhodno potrebno, moramo neomajna vztrajati na zgoraj omenjenem stališču. 501etnica Čitalnice v Kamnika se prar znuje z velikimi priredbami dne 6- in 7- ki-movca t- 1- Spored prinesemo prihodnjič. Danes le opozarjamo vsa zunanja društva, naj zaradi prehrane javijo svoj prihod z navedbo števila udeležencev ter event- nastop najkasneje do 2- kimovca- • Z Ježice smo prejeli oster ugovor zoper dopisnika, ki je v št- 32- »Domovine« očital sedmim občinarjem (Kos, Perko, Verbič, Tisšlar, Peterlin, Č- itd.), »da so kradli bednim vojnim žrtvam milodare iz rok«'- Uredništvo poziva dopisnika, naj to 3vojo trditev obrazloži, ozir- dokaže, sicer pa naj izreče lojalno obžalovanje, f glavarstvu- , . ;j, Okrajni odbor JDS so je ustanovil • v Ložu na Notranjskem dne 20- t- m- Dva nova vlaka med Zid- mostom in Ljubljano začneta voziti s 1- septembrom-Odhod iz Zid. mosta ob 5'54 zjutraj, prihod v Ljubljano ob 7'28 zjutraj- Odhod iz Ljubljane ob 14'15 popoldne, prihod v Zid- most ob 15*39 popoldne- O Sokolskem zletu v Kočevju dne 17- t-m- smo dobili od udeleženca iz Kamnika daljši dopis, ki ga pa zaradi zakasnelosti in pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti v celoti. Cela prireditev je dobro vplivala tudi na Kočevarje, ki so se bali izgredov, toda Sokoli so nastopali dostojanstveno, človekoljubno, demokratsko- Pametnim Kočevarjem se že odpirajo oči ter se pridno uče slovensko- G- Kajfež je v pozdrav Sokolom uprav umetniško dal razsvetliti svojo hišo- Sokol v Ribnici priredi dne 7- septembra javno telovadbo z ljudsko veselico in društveno tekmo- Iz Št- Ruperta na Dolenjskem smo tudi dobili zakasnelo poročilo o lepi Sokolski slavnosti dne 15. t- m- Taka poročila se morajo pošiljati hitro in kratka- Sokol v Šoštanju se vestno pripravlja na proslavo svoje lOletnice dne 7- septembra, združene je okrožnim zletom Celjske Sokolske župe v Šoštanju- Obisk telovadbe kaže za julij v 42 urah število 597! Treba je truda, samozatajevanja, borb in discipline — a človeku se dvigne pogum, ko vidi žive dokaze svežega in zdravega življenja narodovega-In s kakim veseljem izpolnujejo zlasti oddaljeni bratje svoje dolžnosti! Po težkem delu v premogokopu skoraj dnevno k vajam v Šoštanj. Naše stremljenje se uresničuje v delu, napredku, sposobnotsi za koristi naroda in človeštva! Sokolstvo je narodovo in narod je Sokolov — med njima ni mej, v njih ni razločkov* Zato mora biti dan sokolskega zleta (7- september)^dan narodovega praznika; narod je poklican, da ga praznuje s svojim Sokolom! Bratje in sestre, ta dan vsi v Šoštanj! Celjska Sokolska župa Vas kliče na okrožni zlet, kateremu klicu se z vso iskrenostjo pridružuje šoštanjski Sokol, da bo okrožni zlet v Šoštanju lepa manifestacija naše moči, da nas navda z novim n^dušenjem, z novim ognjem za naše vzvišene cilje, z novim veseljem za bodoče delo- Zdravo! Na živinski sejem v Ptuju je bilo prignanih čez 700 goved- Cena je bila mladi živini 4—6 K, volom pa 6—9 K. Zlet Mariborske sokolske župe v Ptuju-Za Sokolsko- slavnost dne 7- septembra t- 1. je izdal odbor sledeči poziv, ki se razširja kot lepak: Velika Sokolska slavnost! Proslava petdesetletnice Narodne čitalnice dne 7-septembra t- 1. v Ptuju- Poziv- Sokoli - rojaki! V osvobojenem jugoslovanskem Ptuju pričelo se je novo življenje- Meseca septembra 1908 še zatirani in teptani Slovenci so gospodarji na lastni grudi- Pokazati hočemo, kako razumemo svobodni Jugoslovani svoje vzvišene dolžnosti, ki so nam nastale v veliki,, lepi, svobodni domovini- Ne pobijanje nasprotnika, ne narodna nestrpnost, smotreno kulturno delo je naše geslo. Krepimo si dušo, krepimo telo! Le potem nam ne zatemnijo nikdar žarki svobode, le potem zasveti solnce svobode še našim neodrešenim bratom-Bratje, sestre! Rojaki! Poživljamo Vas, da se udeležite polnoštevilno Sokolskega zleta, proslave petdesetletnice Narodn čitalnice dne 7- septembra 1919 v Ptuju. — Odbor- — Natančen spored slavnosti se priobči prihodnjič. Trgovska šola v Ptuju- Prihodnje leto se namerava odpreti v Ptuju 21etna trgovska šola- Letošnjo jesen se otvori v ta namen pripravljalni razred, v katerega se sprejemajo brez izpita dečki, ki so izpolnili 13- leto ter dovršili 1—2 razreda gimnazije ali realke ali pa 5—6 razredov ljudske šole- Jugoslovanska demokratska stranka na Štajerskem se hvalevredno razvija- V imenu ptujske k- o- je imel dr. Gosak lepe shode pri Sv- Barbari v H a 1 o z a K, kjer je pristopilo 100 novih članov, nadalje v Maj-šperku in pri Sv- Urbanu- V Konjicah se je znova ustanovila k- o- pod predsedstvom dr- A. P r u s a- Obenem se je ustanovil tudi okrajni odbor- Dr. Ferdo Miiller, bivši odvetnik v C&-\ lovcu, se je preselil za stalno v Maribor- Vagon vžigalic je zgorelo na mariborskem glavnem kolodvoru- Celjski Narodni dom je prevzel goriški begunec Cerne- Shod jugoslovanskih svobodomiselnih srednješolcev se vrši prihodnjo nedeljo in ponedeljek v Celju- Razburljive vesti glede naših mej na Štajerskem raznašajo razni nemški agentje iz Pariza, češ, da se bo meja premaknila v korist Nemcem, da bo v Mariboru in Radgoni ljudsko glasovanje itd- Mi tem vestem ne moremo verjeti, čeravno je iz Pariza mogoče vsako presenečenje- Sin bivšega ptujskega župana Orniga Pavel Ornig je bil pred mariborskim okrožnim sodiščem zaradi hujskanja proti naši državi obsojen na 10-000 K globe. Živinski sejmi v Mariboru se bodo- od 9-septembra naprej zopet redno vršili vsak drugi in četrti torek v mesecu- Prvi parlament prekmurskih Slovencev je zboroval dne 25- t- m- v Murski Soboti pod predsedstvom civilnega komisarja dr- Lajn-šiča- Zbor je izrekel kralju Petru in regentu Aleksandru pozdrav in udanost. Zahvalo je nadalje izrekel naši mirovni delegaciji v Parizu s prošnjo, naj zahteva še osvoboditev Monoštra (Št- Gotarda) s slovensko okolico-Od osrednje vlade v Beogradu je zbor zahteval, naj se odstrani hrvatska uprava iz južnega dela Prekmurja, ki je zgolj slovensko-Civilnemu komisarju je zbor izrekel popolno zaupanje in iskreno zahvalo- Narodni tabor bo prihodnjo nedeljo 31- t-m. na Suhi (med Pliberkom in Labodom) na Koroškem- Davčni uradi v Prekmurju- Finančno ministrstvo je odredilo, da ima mariborsko okrajno finančno ravnateljstvo samo v območju županije Sobota namestiti svoje davčne urade, dočim pripade v tem oziru županija Dol- Lendava Hrvatski z osrednjo upravo v Varaždinu- Izdajalec Tkalec zaprt. Slaboglasni odpadnik, bivši prekmurski učitelj, pozneje nadporočnik Tkalec, ki je zakrivil toliko gorja nad našimi prekmurskimi brati, je prišel v roke belatinskim legijonarjem, ki so ga izročili vojaški komandi v Zagrebu- Sokol Litija - Šmartno praznuje v nedeljo, dne 7- septembra svojo desetletnico- Za proslavo tega dne se vrše že obširne priprave- Bo to zopet enkrat celodneven sokolski praznik, kajti društvena tekma, ki se vrši ob tej priliki, se prične že zjutraj ob 6. uri-Tekmovali bodo člani in članice- Pred poldnem bodo skušnje, opoldan pa slavnostni pohod iz Litije v Šmartno- Pri popoldanski javni telovadbi nastopi po 9 letih zopet naš naraščaj- Zlasti obeta biti popoldanska javna telovadba nekaj lepega, ker se zanjo- pripravlja nad 150 članov, članic in naraščaja-Naj nihče ne zamudi prilike, da se pride prepričat o vernem pa vztrajnem delovanju Sokola v Litiji - Šmartnem. Rudarska šola v Celju bo nastanjena v poslopju bivšega »Studentenheima«- Avtomobilska zveza se snuje med Ormožem in Ljutomerom- Podjetju načeluje g- L-Petovar. Kuga boljševizma — kakor o tem piše »Ptujski list« — preti okužiti1 naše delavstvo po mestih in tovarnah, da celo naše kmetsko ljudstvo. Povsod okrog lazijo razni agitatorji, ki pod najrazličnejšimi vzroki hujskajo zoper našo mlado državo. Veliko naših ljudi je že nasedlo tem hujskačem na limanjce in po deželi se naleti na naše domače ljudi, ki zabavljajo v javnih prostorih na zaničljivo huj-skajoč način proti našim oblastvom in državi. Nič jim ni prav, vse bi radi po svoje predru-gačili in zboljšali na — boljševiški način. Radi bi bili brez postav, brez reda in miru in brez — dela! S silo jemati, brez dela dobro živeti, to je njih evangelij. Pošteui pridnj kmetje so jim trn v peti. »Vse je last vseh« je njihova najvišja postava. Kar pridni prideluje v potu svojega obraza in s krvavo žuljavimi rokami, bi naj bila last delamržnih potepuhov. Ti, kj si marljiv, skrben in v svojih potrebah skromen, boš moral svoj pridelek deliti z lenim, zapravljivim in v svojih potrebah nenasitnim boljševikom. Imaš 4 krave v hlevu, ti bodo 3 vzeli brez plačila. Ko bo pošel izkupiček teh 3 krav, prišli bodo še po zadnjo, ker ni! tvoja, ampak last — vseh! Povsod boljševizmu odklenkava, le pri nas se še nahajajo nahujskani nevedneži, ki si zažele takih nesrečnih razmer tudi v Jugoslaviji- Slovenci, poštenjaki! Storite potrebno, da se take vrste delamržnih, zločinskih ljudi spravi takoj na varno! Književnost in umetnost. V založbi »Nar- knjižnice« je izšel izpod peresa dr- Jože Glonarja mojsterski prevod Leonid Andrejeva »Gaudeamus«, komedija v štirih dejanjih- V tem prevodu je pridobila slovenska literatura zopet odlično rusko delo, ki ne bi smelo manjkati v nobeni hiši- V založbi »Zvezne tiskarne« so izšle pesnitve dveh odličnih pesnikov: »Slutnje«, pesmi Ivana Albrehta in »P o-horske poti« pesmi Janko Glaserja. Oboje se odlikuje po svoji nežnosti in mehkobi, a so obenem polne mladosti in življenja, radosti in hotenja, da jih more človek vedno in vedno znova prelistavati- Cena knjigam je v očigled prvovrstnemu papirju in lični opremi jako nizka: »Gadje gnezdo« stane vez. 10 K, broš- 8 K- »Gaudeamus« 6 K- »Pohorske poti« in »Slutnje« a 4 K. Vse štiri knjige se naročajo v Zvezni tiskarni v Ljubljani- Naše občinstvo naj pridno sega po teh najnovejših prvovrstnih proizvodih slovenske literature- Spomenica Zrinsko-Frankopanska- V spomin na prenos zemskih ostankov velikih hrvatskih narodnih herojev Zrinskega in Frankopa iz Dun- Novega mesta .v Zagreb dne 30. aprila t- 1- je izišel ravnokar dragocen, umetniško dovršen album s 30 fotogra-fičnimi posnetki- Album je izvršil in založil »Grafičko umjetnički zavod Jugoslavija« v Zagrebu, Gunduličeva ulica 1, kamor je tudi pošiljati naročila- Cena albumu (Spomenici) je 25 K ter ga priporočamo vsakomur, ki ima zmisel in veselje za zgodovinske in umetniške zbirke- »Jugoslavenski program«, t- j- spomenica Jugoslovanskega odbora v Londonu- Ta aktualna za vsakega Jugoslovana zanimiva knjižica se naroča v vseh knjigarnah ter velja 2 K 50 v- Glasbena Matica- Več po društvu izdanih muzikalij je razprodanih. Tekom vojske se iz znanih vzrokov niso mogli ponatisniti- Prihajajo sedaj prošnje in naročila za te muzi-kalije iz Slovenije, Hrvatske in Srbije- Društvo pa ne more bratom Srbom in Hrvatom ustreči, dokler tiskarne novih ponatisov za-željenih muzikalij izvršiti ne morejo- Zato se obrača Glasbena Matica na svoje člane z nujno prošnjo, da bi oni člani, ki v sledečem označene skladbe pogrešati morejo, iste proti primerni odkupnini oddali v pisarni Glasbene Matice- Želijo se posebno- sledeče muzika-. lije: 33 moških in mešanih zborov, 21 moških in mešanih zborov, 14 moških in mešanih zborov — vse tri zvezke uredil Matej Hubad; Bajukove Slovenske narodne pesmi; Devove koroške narodne pesmi; Šest pesmi zložil Anton Lajovic; Slovenske narodne pesmi — priredil Matej Hubad in Pesmarica Glasbene Matice- Vse te skladbe bo Matica na novo izdala takoj, ko bodo tiskarne delovati mogle- Brezposelnost na Dunaju- Na Dunaju je še vedno blizu 70-000 oseb brez posla in zaslužka, med njimi 22.000 zasebnih uradnikov in 18-000 kovinskih delavcev- Zadnje Porazni bolševiki- Romuni so na beš-arabski fronti prebili boljševiške črte na več važnih krajih- , Angleži so zasedli Odeso po tridnevnem hudem obstreljevanju. Zastopstvo Jugoslovanov na Madžarskem je prevzela Španija- Zahteve Avstrije po našem ozemlju je vrhovni svet odbil. Tako brzojavno obvestilo je baje poslala naša mirovna delegacija iz Pariza- Volitve v konstituanto- Naša vlada namerava v najkrajšem času izdati zakonsko predlogo o volilnem redu za konstituanto. Novo žigosanje bankovcev napovedujejo zagrebški časopisi- Hitreje delo v mirovni konferenci"}e zahteval Wilson pri Franciji in Italiij- Zaupanje novi demokratski "vladi je izreklo v Narodnem predstavništvu 127 poslancev- Proti je glasovalo 119 opozicijonalcev-Ako bi bila opozicija dobila večino, bi nova vlada morala odstopiti, tako pa stoji trdno- Italija v stiskali- Ministrski predsednik Nitti je razposlal vsem prefektom okrožnico, kjer pravi: > Italija se ne zaveda svoje nevarnosti*« Italija živi od samega uvoza, ki pa se krije le s tujimi posojili- Cene kruhu bo treba zvišati- Italijani obupali nad Dalmacijo- Voditelji dalmatinskih Italijanov javno izpovedujejo, da ni upanja, da bi Dalmacija pripadla Italiji, zato prosijo za podaništvo v Italiji- Ali si® ž® plačali naročnino za •Domovino" zaL 1919? Izhaja vsak petek-Naročnina za tekoče leto 12 K, za pol leta 6 K-Posamezna Številka SO vinarjev- Uredništvo in upravništvo: Sodna ulica št- 6, pritličje desno- Inserati po dogovoru-Odgovorni urednik: Emil Vodeb-Tisk »Narodne'Tiskarne« v Ljubljani-Izdaja: Konsorcij ^Domovine«- {Anton Čeme UliroslavU oblastveno poverjeni stavbni inženir. Spetijalno stavbeno podjetje za betonske, železobetonske in vodne zgradbe v Ljubljani, Hilšerjeva ulica 7 gg: izvršuje strokovno: naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobetonske jezove, mostove, železobetonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konštrukcije. Prevzema v strokovno izvršitev vse načrte stavbeno-inženirske stroke. — Tehnična mnenje. — Zastopstvo strank v teimiškib zadevali. PT Odprl sem hotel »Beograd" (dosedaj Sandwirt) v Slovenjem gradcu, kjer se nahaja gostilna, kavarna, mesarija, prenočišča, kegljišče, krasen vrt in se dobe vozniki na vse strani. — Točil bom vedno najboljša vina in pivo ter kavo. Vsak čas se bodo dobila mrzla in topla jedila. — Imel bom na zalogi vino vseh vrst v sodih in steklenicah ter sadjevec na drobno in na debelo za razpošiljanje od 56 I naprej. Za obilen obisk in naročila se priporoča ANDREJ OSET hotel „Beograd", Slovenji gradeč, I Lili Delniška glavnica . K 15,000.000*— Rezervni fondi... K 4,000.000-— Podružnice: v Splita, Celovca, Trsta, Sarajeva, Gorici, Celja in Mariboru. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun. Nakup in prodaja vseh vrst vrednostnih papirjev, deviz in valnt. Vnov-čevanje knponov, izžrebanih zastavnih pisem in obligacij. Nakazila in kreditna pisma. Borzna naročila. PT Promese ^pg k vsakemu žrebanju. pr Posojila ""HB§ na vrednostne papirje. Eskontovanje menic. Sprejemanje vrednostnih papirjev v hj^mho in oskrbovanje. Stavbeni krediti. Aprovizacijski krediti. Poslovnica avstrijske državne loterije. u M D! H «1 W n H * M H P ^ M H N ^Ti irii m, jm. Sili Pilili Ijiilll! okoli rcgbtrofaaa ladraga i noomejoao zaveso v Ljabljanl oMiile kranllne vloge po čistih /o brez odbitka vestnega davka, katerega plačale posolllnloa sama za svoge vložnike. Rezervni zaklad K 1,100.000. Hranilne vloge K 42,000.000. 3 Ustanovljena leta 1881. ....................... X a c P P P P P P P P a rt fl K rt n h rt rt rt rt rt rt m I priporoča tvrdka Franc Stupica J^jtifoiJaunLei Marije Terezije cesta št. 1. O) CD J. C. Kotor Prinorolamo edino tovarniško zalogo za rodbino in obrt ter njih posameznih delov. Istotam se dobe potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje ter galanterijsko in manufakturno blago (blago za obleke). Josip Peteline Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 ,: za vodo, desno. ■ It raibtnM po primernih cenah za vsako darilo, kakor za birmaitce, neveste, krste,godove itd. velika izbira. Naznanja slav. občinstvu, da se ceniki letos ne razpošiljajo, ker ni blaga po vzorcih. .vi'/, II Wolfova ulica 3. Ol Krma in Mastin. C4 živina Krmo Lažlfl h 80 zadnjega pre-Stvf In popolnoma Izkoristi, da M na konca nifi ne Izgubi, £e se dvigne slast do žretja, potem se pospešuje redilnost, vsled teca težka živina, mast, meso, jajca, mleka To s« doseže, ako primešamo krmi enkrat na teden pest praška M ar • tIn. Ob pomanjkanju krme, ko s«i uporabljalo nadomestna sredstva za krmila, pa s« primeša dvakrat na teden. Prašek Mastin je dobil najvišje kolajne na razstavah r Londona, v Pariza, v Rima hi na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusilo, ga ponovno rablja 5 zavojev praška Mastin zadostuje za 6 mesecev za enega prašiča ali vola. Glasom oblastvenega dovoljenja sme Mastin prodajati vsak trgovec in konzumna društva. Ako se pri ▼as v lekarnah in trgovinah ne dobi potem naj se naroči po poštni dopisnici v Izdelovalnih Ma-stina. to le lekarnar Trnfeoczy e Ljubljani 5 zavojev (paketov) Mastlna za 17*50 K poštnine prosto na dom. Od tam se noflje Mastin s prvo pošto na vse kraj« sveta. Vljudno vabi In se priporoča Tvrdka F. Čuden Prešernova ulica 1 v Ljubljani. # zavarovalna ,Slavija' prva vseslovanska banka te vrste zavaruje proti požaru, DlOfflSfci falulnl In na lioljenje. Banka „Slavija" ima čez sto milijonov lastnega premoženja, čez 15 milijonov letne premije; v požarnem oddelku ji je zaupanih čez 2'/4 milijarde zavarovanih vrednosti. Generalni zaslon banke Javije" v Ljubljani. r m 3E m -m Njjveiia slovenska hranilnica! Mestna hranilnica ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3, je imela koncem leta 1918 vlog ..........K 80,000.000 in rezervnega zaklada................ 2,500.000 Sprejema vloge vsak delavnik. Za varčevanje Ima vpeljano Učno (|OE2iaČ6 hranilnike- Hranilnica j® pupilarao warna. Dovoljuje posojila na zemljišča ln poslopja proli nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga. V podpiranje trgovcev lo obrtnikov tata nstanovlfeno Kreditno društvo. m -li- -H- 1IŠ1EE =11= JI : II JaiHa tanka mu mm Centralna TRST. — Podružnice: Sprejemaš Vloge na knjižice. Vloge na tekoči ln žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju.— Rentni davek plača banka iz svojega. Knpnje ln prodaja: Devize, valute, vrednostne papirje itd. Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Jldetkovič, Opatija, Esbontlra: Menice, devize, vrednostne papirje Itd. Izdaja: Ceke, nakaznice in akreditive na vsa tu- ln Inozemska mesta. Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji. L Rezerve: okrog , K 10.p0.000. Split, Šlbenik, ZaSer, Ekspozitura Kranj. Prevzemaš Borzna naročila In jih Izvršuje najku-lantneje. Brzojavni naslov: JADRANSKA. *HšJ Telefon St. 257.