TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik CENA: 0,60 EVRA 19. JUNIJ / ROŽNIK 2009, GLASILO OBČINE DESTRNIK, LETO XIV, ŠTEVILKA 6 (131 ) IZ VSEBINE: Fotografija: Ksenija Munda – Izvajanje operacije poteka v skladu s terminskim planom, in sicer bodo dela predvidoma končana do 30. maja 2010.....................stran 2,3 - PGD Destrnik praznuje 40-letnico delovanja.....................................................stran 8 - Obeležili 11. občinski praznik...............stran 16 - Družabno srečanje in otvoritev obnovljenih prostorov...............................stran 20 Občan - 19. junij 2009 Aktualno Rekonstrukcija cest in izgradnja fekalne kanalizacije na območju občine Destrnik Izvajanje operacije poteka v skladu s terminskim planom, in sicer bodo dela predvidoma končana do 30. maja 2010 O rekonstrukciji cest in izgradnji fekalne kanalizacije na območju občine Destrnik smo se pogovarjali z direktorjem občinske uprave Občine Destrnik Miranom Čehom. Občan: Rekonstrukcija lokalnih cest se je že začela, kdaj se bodo dela nadaljevala? Miran Čeh: Projekt rekonstrukcije lokalnih cest je projekt, s katerim smo se prijavili na regionalne razvojne programe 2008–2010. Skladno z javnim razpisom iz leta 2008 je Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik Uredništvo: Ksenija Munda, Milena Širec, Jasmina Bauman in Sabina Žampa. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno. Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 275. Naslov uredništva: OBČAN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Telefon: 02/761-92-50 Telefaks: 02/761-92-52 E pošta: casopis.obcan@siol.net Časopis OBČAN izhaja v nakladi 900 izvodov Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1996. V. d. odgovorna urednica: Ksenija Munda Lektorica: Bojana Kolenko Oblikovanje in tehnično urejanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., Biš 61, 2254 Trnovska vas, 070/670-740 Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače Fotografija na naslovnici: Obnovljena občinska stavba na Destrniku 2 bil izbran izvajalec del Epson d. o. o., Sp. Hajdina 21, 2288 Hajdina. Vrednost pogodbenih del izvajalca znaša 680.273,67 evrov z DDV. Projekt rekonstrukcije lokalnih cest zajema: odsek LC 060040 Janežovski Vrh– Zasadi (v dolžini pribl. 142 m), LC 060140 Sok–Lenart–Čeh (v dolžini pribl. 3011 m), odsek LC 060-060 Ločič–Ločki Vrh–Jiršovci (v dolžini pribl. 362 m) in JP 560-350 šola–kapela–Irgl (v dolžini pribl. 1540 m). Občan: Kako je s financiranjem? Verjetno predstavlja izgradnja kar precejšen delež občinskega proračuna? Miran Čeh: Operacijo delno sofinancira EU iz evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013. Višina sofinanciranja navedene operacije je 506.217,00 evrov, znaša lahko največ 85 % upravičenih stroškov. Vrednost celotne operacije je po investicijskem programu ocenjena na 749.882,00 evrov. Razliko mora pokriti Občina Destrnik iz občinskega proračuna v letih 2008, 2009 in 2010. Občan: Ali so bile pridobljene vse odstopne izjave ali so morda zadržki s strani občanov? Miran Čeh: Občina Destrnik ima na nekaterih mestih kar nekaj težav s pridobivanjem zemljišč za izvedbo navedenega projekta. Upam, da v nadaljevanju ne bo večjih težav pri njihovem pridobivanju, saj lahko to izvajanje projekta Občan - 19. junij 2009 Aktualno močno podaljša oziroma v skrajnem primeru tudi zaustavi. Zato je najpomembneje, da nekako uskladimo interese in projekt uspešno izpeljemo. V petem javnem razpisu namreč ne bo več mogoče pripravljati projektov s področja cestne infrastrukture. prihaja do zastojev? Kdaj bodo dela zaključena? Miran Čeh: Občina Destrnik se je na tretji javni razpis za prednostno usmeritev regionalnih razvojnih programov za obdobje 2007–2013 prijavila z operacijo »kanalizacija Janežovci«, vrednost projekta po investicijski dokumentaciji znaša 698.095,00 evrov. Če ne bo prišlo do nepredvidenih zapletov, bo projekt zaključen do 30. junija 2009. V skladu z javnim razpisom je bilo za izvedbo del izbrano podjetje Epson d. o. o., vrednost pogodbenih gradbenih del skupaj z DDV znaša 463.871,15 evrov. Imeli smo kar nekaj težav pri pridobivanju gradbenega dovoljenja za navedeni projekt. Zadevo smo uspešno izvedli in v zadnjem trenutku tudi pridobili gradbeno dovoljenje. Pri izvajanju projekta imamo največ težav s podtalnico, ki pogosto zaustavi dela. Do tega trenutka je izvedena povezava prostopadne kanalizacije od Janežovskega Vrha do črpališča. Izvedeni so tudi črpališče, tlačni vod do Janežovcev in oba prostopadna kanala, ki potekata iz Janežovcev proti čistilni napravi. Pravkar smo v fazi izvajanja kanalizacije v naselju Janežovci in preboja regionalne ceste Ptuj–Lenart. Občan: Kako je s financiranjem, ali je projekt v celoti breme občinskega proračuna, ali tudi tukaj kaj prispeva Evropska Občan: Kdaj je predviden zaključek del na tej cesti, ali bo dokončana v roku? Miran Čeh: Izvajanje operacije poteka v skladu s terminskim planom, in sicer bodo dela (če ne bo prišlo do nepredvidenih del) končana do 30. maja 2010. Občan: Je načrtovana tudi izgradnja fekalne kanalizacije? Miran Čeh: V ceni projekta niso zajeti fekalna kanalizacija, pločniki in javna razsvetljava. Seveda skupaj z rekonstrukcijo ceste izvajamo tudi izgradnjo fekalne kanalizacije. V letu 2009 bo zgrajena od pokopališča do hišne številke 31 v naselju Vintarovci. Za navedeni odsek izgradnje fekalne kanalizacije je bil na podlagi javnega razpisa izbran izvajalec del – podjetje EM-GRAD d. o. o. Pogodbena vrednost del znaša skupaj z DDV 95.656,90 evrov. Dela bodo izvedena in končana v letu 2009. Prav tako bo v letu 2009 izvedena fekalna kanalizacija v Janežovskem Vrhu od šole do Hameršakove kapele. Tudi za to investicijo je bilo na podlagi javnega razpisa izbrano podjetje EM-GRAD d. o. o., vrednost pogodbenih del znaša skupaj z DDV 78.481,44 evrov. Oba projekta bosta financirana iz proračuna Občine Destrnik. Skladno s sestankom z občani vasi Vintarovci, ki je bil 12. avgusta 2008, na katerem je bila izražena želja, da bi dobili tudi pločnik in javno razsvetljavo, občina pripravlja še en projekt, s katerim bo poskušala pridobiti dodatna sredstva za sočasno izvedbo pločnika in javne razsvetljave. Občan: Kot vemo, je v izgradnji tudi kanalizacija na delu ceste Janežovski Vrh–Janežovci. Kako pa potekajo ta dela, Občan - 19. junij 2009 unija? Miran Čeh: Izvedbo kanalizacije Janežovci sofinancira EU za kohezijsko politiko v višini 493.000,00 evrov oziroma največ 85 % upravičenih stroškov. Razliko bo seveda pokrila Občina Destrnik iz svojega proračuna. Občan: Vsi vemo, da je fekalna kanalizacija vedno večji problem, saj je le-ta ponekod speljana kar v obcestne jarke. Ljudje se vedno bolj zavedajo onesnaženosti okolja (nekateri), zato me zanima, kdaj lahko pričakujemo razširitev mreže fekalne kanalizacije še na preostala gospodinjstva v občini? Miran Čeh: Spuščanje kanalizacije v obcestne jarke je že prepovedano. Občina Destrnik je že začela s pospešeno kontrolo nad nedovoljenimi izpusti in bo proti kršiteljem tudi ustrezno ukrepala. V Občini Destrnik se zavedamo problema izpustov fekalij. Zato v letu 2009 pripravljamo projektno dokumentacijo za zaselek Vintarovški Vrh – navezava na zaselek Podperšak na čistilno napravo Janežovci in povezavo kanalizacije od Hameršakove kapele na navezavo Janežovci. Seveda pa moramo v skladu s podpisanimi pogodbami do konca 2011 zgraditi čistilno napravo v Janežovcih, saj bo le tako navedena trasa kanalizacije predana v uporabo. Kar se tiče ostalih naselij v občini, smo izdelali dve študiji, kako v določenem časovnem obdobju pokriti področje vseh. Ta trenutek še ne moremo določiti rokov izvedbe, saj 3 Aktualno Podelitev zahval tistim, ki so pomagali ob lanskoletnem neurju. Predsednik republike dr. Danilo Türk je z obiskom pustil poseben pečat in spomin Sprejem predsednika države Predsednik si je ogledal tudi šolo V sredo, 27. maja, je v kulturni dvorani Destrnik potekala slovesnost, na kateri je prejelo zahvale 83 posameznikov, podjetij in organizacij. Občina se je na ta način zahvalila vsem, ki so pomagali po lanskem avgustovskem neurju. Občino Destrnik je lani prizadelo močno neurje s točo. V prvih dneh se je morda zdelo, da bo odprava posledic nemogoča. Vendar so se odzvali prostovoljci, društva, podjetja in mnogi drugi. najpomembneje pa je, da nihče, prav nihče ni ostal brez strehe nad glavo oz. pomoči – od države, lokalne skupnosti ali dobrih ljudi«. Župan je poudaril, da je gospodarska kriza zaustavila nadaljnjo izgradnjo telekomunikacij T-2, vendar bo občina v čim krajšem času z deli nadaljevala. Sicer pa se nadaljuje investicija na državni cesti gasilski dom–Gomilci in cesti od pokopališča proti Podperšaku, vključno s pločniki ter z javno razsvetljavo, v zaključni fazi je kanalizacija v Janežovcih, pripravlja pa se tudi rekonstrukcija ceste in izgradnja kanalizacije od cerkve proti Hameršakovim. Še vedno pa čakajo na sklep za dozidavo zdravstvenega doma, dokončan naj bi bil še letos. Predsednik republike dr. Danilo Türk pa je s tem, ko se je prišel zahvalit prejemnikom zahval, na Destrniku pustil poseben pečat in spomin. V svojem govoru je opozoril predvsem na to, da se vedno bolj pozna globalno segrevanje, o katerem smo slišali že veliko. Žal se napovedi strokovnjakov vedno bolj uresničujejo. Župan Franc Pukšič je v svojem govoru poudaril, da je »resnično bogastvo človeka dobro, ki ga stori drugemu«. Podelitev zahval Predsednik je v svojem govoru opozoril predvsem na to, da se vedno bolj pozna globalno segrevanje. Župan Franc Pukšič je v svojem govoru poudaril, da je »resnično bogastvo človeka dobro, ki ga stori drugemu«. Poudaril je, da si še vedno radi priskočimo na pomoč, čeprav se to v današnjih časih pravzaprav sploh ne zdi več vrednota. A prejemniki zahval so dokazali, da je nemogoče mogoče. Povedal je tudi, da je »bil občinski proračun lani precej investicijsko naravnan, vendar ga je silovito neurje močno oklestilo na investicijskem področju, kljub vsemu pa smo po preteku enega leta lahko zadovoljni z doseženim, 4 Poudaril je, da bo treba narediti več za zaščito našega imetja, predvsem pa bo v takih primerih potrebno ukrepati hitro. Podelitev zahval je spremljal tudi kulturni program. Z igro Ujma ali toča, ki so jo pripravili delavci šole, so nastopili učenci OŠ Destrnik-Trnovska vas. Nastopila sta tudi Destrniški oktet KD Destrnik pod vodstvom Marije Stöger (s pesmijo Od kod si potnik ti doma) in Mešani pevski zbor KD Destrnik pod vodstvom Slavice Lajh (s pesmijo Naj bo pomlad). Včasih ni veliko možnosti komu reči hvala, vendar se je v okviru občinskega praznika ta konec maja na Destrniku iztekel prav v tem smislu. Prejemniki zahval, predsednik republike in gostje so letošnjemu občinskemu prazniku tako dali še dodaten pečat. Besedilo: Jasmina Bauman Fotografije: Ksenija Munda Občan - 19. junij 2009 Aktualno Izredna seja občinskega sveta V kolikor za ceste ne bomo pridobili ustreznih odstopnih izjav ostaja verjetnost, da ne bodo rekonstruirane v skladu s sprejeto prioritetno listo. 28. maja 2009 je bila 14. izredna seja občinskega sveta, na kateri so med drugim obravnavali in sprejeli DIIP za lokalno cesto Drstelja, odsek Sever–Žumer in DIIP za lokalno cesto Jiršovci, odsek Zeleni grič–Lovrec. Sledila so poročila o opravljenih delih rekonstrukcije lokalne ceste Vintarovci, odsek pokopališče–Arnuš in o gradnji kanalizacije Janežovci, ki se bliža koncu. Ostalo je polaganje kanalizacije od Markeža do Horvata in do Cafa. Čakajo še na pridobitev delne zapore državne ceste. Zaradi terena so težave s preboji državne ceste R1 Ptuj–Lenart, položiti je potrebno še kabel za prečrpališče. Tudi gradnja kanalizacije Kos–Zasadi v državni cesti R3 GD Destrnik–Zasadi je bila ena izmed tem dnevnega reda. Podano je bilo tudi poročilo o rekonstrukciji državne ceste R3, odsek GD Destrnik–Zasadi, kjer je bilo med drugim povedano, da so pri izvajanju del ugotovili, da projekt ne predvideva dviga nivelete v dolini čez potok. Projektant je predvidel spust nivelete v križišču Zasadi, posledica bi bila klančina v križišču. Tečejo razgovori s pristojnimi, da se projekt dopolni in da se zagotovijo dodatna sredstva za dvig nivelete čez potok. Niveleta v križišču za Zasade pa bi naj ostala enaka. Razgovori potekajo tudi z direkcijo za ceste in lastniki zemljišč, da bi primerno razširili cestišče od GD Destrnik do trgovine, saj je v tem delu cesta izredno ozka. Dogovori potekajo tudi o ureditvi križišča z odstavnim pasom v Gomilcih – pri zavijanju v Destrnik, enako križišče je v Janežovskem Vrhu pod Flajšmanom (pod Malekovim bregom). Obe križišči sta v nepreglednih zavojih. Na koncu so pregledali poročilo o stanju podpisanih odstopnih izjav za rekonstrukcije lokalnih cest in javnih poti po sprejeti prioriteti v občini. Pri tem so ugotovili, da je le nekaj cest, ki imajo podpisane vse odstopne izjave, da jih lahko širijo in po končanih delih odmerijo. Večina cest iz prioritete teh kriterijev ne izpolnjuje. Če za te ceste ne bomo pridobili ustreznih odstopnih izjav, ostaja verjetnost, da ne bodo rekonstruirane v skladu s sprejeto prioritetno listo. Besedilo in fotografija: Ksenija Munda Turistično društvo Destrnik Kje so tiste stezice, ki so včasih bile ? Člani TD Destrnik, svetniki naše občine in ljubitelji narave so se v soboto, 6. junija podali na že 5. pohod po starih peš poteh. Pot je pohodnike vodile izpred Turističnega doma preko Ojstrovca do Hauptmanovih, kjer so se pohodniki okrepčali s kavico, pecivom in »tekočimi zadevami« za bolj ubrani korak. Šli so preko Lisičjaka proti Strmcu in v Občan - 19. junij 2009 Lovrečevo grabo, kjer so pohodnikom ponudili malico, pecivo, sok … Pred slamjačo so se fotografirali, zapeli nekaj pesmi in pot nadaljevali po klancu navzgor v Rakovo grabo, kjer so občudovali stvaritve narave, ki jih lepo ureja in na ogled postavlja Krajnčev Branko. Hodili so še po tistih stezicah, po katerih so pred več kot 30-imi leti hodili otroci peš v šolo do Vintarovcev in nazaj do Turističnega doma. Tudi tukaj je pohodnike čakal topel sprejem z okrepčilom. 5. pohod po starih peš poteh je čudovito uspel in že se veselimo naslednjega, za katerega upamo, da bo po številu pohodnikov še številčnejši. Pohodniki se zahvaljujejo Hauptmanovim in Lovrečevim za pogostitev, prav tako pa Petričevim in Gregorečevim, ki so pohodnikom ponudili okrepčilo. Tekst: Nada Zupanič 5 Občan Občinska stavba v novi podobi Moja lončnica Tudi občinski stavbi ni prizanesla lanska ujma, ki je pustošila po širšem območju Slovenskih goric. Te dni je tudi ta stavba dočakala novo podobo. Dobila je izolacijo na strehi, narejen je bil tudi zračni most (v primeru, da se ponovi podoben črni dan – seveda upamo, da se to ne bo primerilo, a previdnost ni nikoli odveč), zamenjali so kritino in žlebe ter prepleskali fasado. Ostal je le še strelovod. Za prenovo fasade so poskrbeli delavci podjetja Fasaderstvo in štukaterstvo Arnuš Srečko s. p., popravilo strehe pa so izvedli delavci podjetja Tesarstvo in krovstvo Bojan Rogl s. p. iz Griž. Kako so dela potekala, pričajo tudi fotografije. Besedilo: Ksenija Munda Fotografije: Ksenija Munda in Anton Kovačec Moja lončnica se je, ker sem jo zalival z gnojilom, na široko razrasla. Od potaknjenca je v višino zrasla deset centimetrov. Ima šest cvetnih poganjkov, eden se je že odprl in pokazal v čudoviti rdeči barvi. Lončnica krasi okno hodnika in ustvarja kisik. Vesel sem, da sem sodeloval pri vzgoji lončnice. Za pomoč se zahvaljujem tudi svoji mamici, ki mi je dajala nasvete. Matic Krepek, 4. a Fotografija: Andrej Krepek VIJOLICE Ko smo dobili nalogo, da vsak poskrbi za naravo, sem se odločil, da bom posadil lončnico. Pri sosedih in doma sem zbral liste različnih sort vijolic. Kupil sem majhna korita in zemljo. Nasul sem jo v korita, nato pa vanjo s prstom naredil luknjice, v katere sem podtaknil liste vijolic tako, da je bil v zemlji tudi košček lista. Vse skupaj sem nato zalil. Prvi mesec so pognale korenine, drugi mesec pa so pognali novi listki. Ko so bile rastline že malce večje, sem vsako presadil v svoj lonček. Danes imajo moje vijolice približno šestnajst listov. Uspele so mi štiri rastlinice. Komaj čakam, da bodo zacvetele. FILIP FARAZIN, 4. a 6 Občan - 19. junij 2009 Občan Turistično društvo Destrnik Košnja 2009 K malici smo povabili tudi gledalce oziroma občudovalce te tradicionalne prireditve. Na koncu se je gospodinja zahvalila koscem, jih prosila, naj pridejo drugi dan trosit »navle«, obračat in nalagat posušeno seno na voz. Za prikaz košnje se je turističnemu društvu zahvalil župan, ki ga veseli, da vsak posameznik in vsi skupaj delamo čudovit mozaik, ki je v ponos našemu Destrniku. Zahvalil se je tudi predsednik društva in napovedal, da se dobimo spet prihodnje leto. Kosci 2009 so bili: Janez Žampa, Stanko Mušič, Alojz Arnuš, Stanko Mahorič, Janez Horvat, Franc Bolčevič, Ignac Sluga, Janezek Horvat, Milan in Franc Hameršak, Karel Bezjak, Štefan Krambereger, Roman Polanec, Milan Herga, Jože Poharič, Anton Firbas, Ludvik Rodošek ter Jože Horvat. Plaste smo trosile: Micka Hameršak, Alenka Gregorec, Majda Simonič, Pavla Horvat, Kristina Hauptman, Marija Fridl in Nada Zupanič. Turistično društvo pripravlja kar nekaj prireditev, katerih rdeča nit je prikaz ljudskih običajev, šeg in navad. Na pobudo gospoda Žampa, enega od ustanovnih članov društva, smo se lotili tudi košnje. Letos je potekala na Hameršakovem travniku v Janežovskem Vrhu. Začela se je s pozdravom gospodinje in kačjo slino na zob. Kosci so šli na travnik tako, da so kose dali na ramena s konicami navzgor, da ne bi koga poškodovali. Gospodar je najprej opozoril, da morajo kositi čisto, da morajo delati lepe plaste in lepi rez. Gospodar oziroma kosec prednjak je kosil ob meji, ostali so mu sledili. Vsi kosci so odrezali po vodenju prvega in zadrževali enak oddih. Čez nekaj časa je prvi kosec dvignil koso in napovedal brušenje. Ob tem so se pogovarjali in šalili. Košnjo so nadaljevali po ustaljenem redu. Ko je bila pokošena dobra polovica travnika, je gospodinja v »korpi« na glavi prinesla zajtrk. Kosci so sveže pokošeno travo naložili na kup, na katerega je gospodinja pokrila prt. Na sredo je dala veliko skledo krompirjevega »zosa«, pol kolača domačega kruha, meso iz tȕnke in toliko žlic, kolikor je bilo koscev. Ti so najprej zmolili očenaš, se najedli, pri tem pa Besedilo: Nada Zupanič Kolesarjenje po mejah občine Destrnik Člani kolesarske sekcije »BICIKEL« so tudi letos kolesarili po veselo klepetali. Pili so tuklo, vino in žganje. Pili so drug za drugim iz enega lončka. Ko so se pošteno okrepčali, so v enakem vrstnem redu nadaljevali s košnjo. Medtem smo prišle ženske, da raztrosimo »plaste«. Ko je bila košnja končana, je gospodinja prinesla gibanice in krapce, zložene na pletenem podstavku, imenovanem gibančjak. Okrog njega so bili v »korpi« šopki iz domačih rož in vsak kosec je dobil svojega. Ženske smo šopke koscem pripele za klobuk. Nato smo skupaj pojedli pripravljeno malico. Občan - 19. junij 2009 mejah sosednjih občin. Pot se je začela pri gasilskem domu, nato pa potekala po trasi Destrnik–Ločki Vrh–Svetinci– Velovlek–Janežovci–Placar–Mestni Vrh–Jiršovci–Strmec– Vintarovci–Drstelja. Na Drstelji, na prireditvenem prostoru podjetja Gradnje d. o. o, so kolesarji svojo pot zaključili in se še okrepčali. Jasmina Bauman 7 Občan Obnovljena kapela v Levanjcih glavni vir beljakovin. Ker so deželo pretresale hude ujme, naj bi se ljudstvo ohranjalo in preživljalo predvsem z uživanjem soje. S Kitajske se je soja razširila v druge daljnovzhodne dežele, v Mongolijo, Mandžurijo, Korejo in na Japonsko, kasneje pa še v jugovzhodno Azijo. Največ soje uporabljajo kot živinsko krmo. V zadnjih desetletjih se je uveljavila kot surovina za industrijsko predelavo in prehrano. Iz nje izdelujejo lepilo, gnojila, barve, glicerin, linolej, milo, umetni kavčuk, sveče, premaze in antioksidantna farmakološka sredstva, različna mazila ter zdravila (npr. lecitin in nadomestek materinega mleka). Soja ima odlične kulinarične lastnosti, ker je vir poceni beljakovin in je lahko prebavljiva. Uporabljajo jo za uravnoteženje prehrane. V primeru vojne naj bi odrešila človeštvo. Lahko jo dehidriramo in v suhem prostoru se ohranja leta. Ljudje naj bi se z njo prehranjevali v primeru uničenega kmetijstva (ne samo zaradi atomske vojne, še hujšo nevarnost prinaša onesnaženo in zastrupljeno okolje). Skodela obogatenih sojinih kosmičev, zalitih z vodo, bi zadostovala za nujni dnevni obrok. Zato lahko naslovu V ZAČETKU JE BILA SOJA dodamo še IN NA KONCU BO SOJA. Vir: svetovni splet Pripravila: Ksenija Munda PGD Destrnik praznuje 40-letnico delovanja Kapela označuje majhen bogoslužni prostor, ki je lahko neodvisna samostojna božja hiša, lahko pa je stranski prostor kakšne večje cerkvene zgradbe (npr. cerkvena stranska kapela). Center vasi Levanjci že od nekdaj krasi kapela. A je tudi na njej čas naredil svoje, tako da jo je bilo treba obnoviti. S finančnimi sredstvi vaščanov in občine za mizarska ter pleskarska dela je kapela ponovno zaživela v vsej svoji lepoti. Prenovljeno kapelo je blagoslovil farni župnik Jože Škofič. Lepo urejeni objekt še močneje vabi mimoidoče, da njemu in sebi naklonimo kratek postanek ter premislek. Sabina Žampa NA ZAČETKU JE BILA SOJA Soja (Glycine max Merr.) je enoletna stročnica. Največje vrste soje zrastejo čez meter in pol, pritlikavke pa nimajo niti 26 cm. Blizu delno olesenelega stebla rastejo stroki z zrni. Korenine živijo v simbiozi z bakterijami Rhiboziaum, ki dajejo dušik, bistveno sestavino beljakovin. Soja je doma v vzhodni Aziji, najverjetneje izhaja s severne Kitajske. Mednarodna beseda soja je nastala bodisi iz stare kitajske besede sou, bodisi iz japonske besede za sojino omako shoyu. Sojo omenjajo že 5000 let stari kitajski zapiski, vendar je njen nastanek zavit v legende in mite. Po eni od zgodb naj bi sojo odkrila junaka Yu-hsiung in Kung-kung-shih ter jo predala lačnemu ljudstvu. Avtorji menijo, da je soja najstarejša rastlinska kultura na svetu. Na Kitajskem je bila tisočletja 8 Potekale bodo naslednje aktivnosti: 19. junija 2009 –ob 18.00 – 1. operativno-tehnična vaja na OŠ DestrnikTrnovska vas Sodelovalo bo 10 gasilskih vozil in vozilo reševalne postaje Ptuj. 28. junija 2009 –ob 14.30 – proslava ob 40-letnici –ob 15.00 – sprejem ministrice za obrambo ge. Ljubice Jelušič –ob 15.10 – mimohod gasilcev in gasilske tehnike –osrednja proslava –predaja prenovljenega gasilskega doma svojemu namenu –predaja in blagoslov novega gasilskega vozila –zabava – igral bo Ptujski instrumentalni kvintet Vabimo vse občane in občanke, da si ogledajo vajo ter se udeležijo svečanosti ob 40-letnici. PGD Destrnik Občan - 19. junij 2009 Uradni vestnik 6/2009 19. junij 2009 LETO XIV, številka 6 VSEBINA 2. SKLEP 1. SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 1. Na podlagi 10. člena Pogodbe o koncesiji, št. 528/99, z dne 1. 10. 1999, za izgradnjo in upravljanje krajevnega omrežja za distribucijo in oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom v občini Destrnik ter v skladu z 29. členom Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/05) izdaja župan Občine Destrnik naslednji SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 2. Na podlagi 10. člena Pogodbe o koncesiji, št. 528/99, z dne 1. 10. 1999, za izgradnjo in upravljanje krajevnega omrežja za distribucijo in oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom v občini Destrnik ter v skladu z 29. členom Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/05) izdaja župan Občine Destrnik naslednji SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 1. Občina Destrnik daje soglasje k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., in sicer v naslednji višini: 1. Občina Destrnik daje soglasje k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., in sicer v naslednji višini: Cena je oblikovana po 10. členu pogodbe in znaša: Cena je oblikovana po 10. členu pogodbe in znaša: – nabavna cena plina fco Destrnik 325,0182 EUR/t – kalo 5 % 16,2509 EUR/t – marža 128,7598 EUR/t 0,0810 EUR/kg + inflacija – od podpisa pogodbe do 1. 9. 2008 -------------------------------------------------------------------------------------------------------------SKUPAJ: 470,0289 EUR/t ali Skupaj – plinasta faza 1,1563 EUR/m3 – nabavna cena plina fco Destrnik 382,6997 EUR/t – kalo 5 % 19,1350 EUR/t – marža 128,7598 EUR/t 0,0810 EUR/kg + inflacija – od podpisa pogodbe do 1. 9. 2008 -------------------------------------------------------------------------------------------------------------SKUPAJ: 530,5945 EUR/t ali Skupaj – plinasta faza 1,3053 EUR/m3 Potrjuje se prodajna cena plina v višini 1,1563 EUR/m3. V ceno nista vključena taksa za obremenjevanje okolja s CO2 (ekološka taksa) v višini 0,0885 EUR m/3 in davek na dodano vrednost v višini 20 %. Potrjuje se prodajna cena plina v višini 1,3053 EUR/m3. V ceno nista vključena taksa za obremenjevanje okolja s CO2 (ekološka taksa) v višini 0,0885 EUR m/3 in davek na dodano vrednost v višini 20 %. Diferenčne cene, glede na odjem (kategorije A do G iz 22. člena Pravilnika o priključku in dobavi plina št. 528/99), zaenkrat ne bomo oblikovali. Vsi porabniki bodo imeli enako ceno. Potrjujeta se ceni najema plinomera v višini 1,04 EUR/mes. in vzdrževanja ter servisiranja plinomera 1,04 EUR/mes. Davek na dodano vrednost ni vključen v ceno. Diferenčne cene, glede na odjem (kategorije A do G iz 22. člena Pravilnika o priključku in dobavi plina št. 528/99), zaenkrat ne bomo oblikovali. Vsi porabniki bodo imeli enako ceno. Potrjujeta se ceni najema plinomera v višini 1,04 EUR/mes. in vzdrževanja ter servisiranja plinomera 1,04 EUR/mes. Davek na dodano vrednost ni vključen v ceno. 2. Ta sklep začne veljati takoj. Objavi se v Uradnem glasilu občine, cene pa se pričnejo uporabljati od 1. 5. 2009. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., št. 354-1/2009-4, z dne 10. 4. 2009. 2. Ta sklep začne veljati takoj. Objavi se v Uradnem glasilu občine, cene pa se pričnejo uporabljati od 1. 6. 2009. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., št. 354-1/2009-5, z dne 15. 5. 2009. Štev.: 354-1/2009-5 Datum: 15. 5. 2009 Štev.: 354-1/2009-6 Datum: 11. 6. 2009 Župan Občine Destrnik: Franc PUKŠIČ, univ. dipl. inž. el. Občan - 19. junij 2009 Župan Občine Destrnik: Franc PUKŠIČ, univ. dipl. inž. el. 9 Občan OBISK UČENCEV OŠ DESTRNIK-TRNOVSKA VAS V DRŽAVNEM ZBORU Za vodjo ene skupine je bila izbrana naša Tjaša Oman, ki je kot njena predstavnica predstavila mnenja in ugotovitve, ki so jih sklenili v razgovoru z evropsko poslanko Ljudmilo Novak. Srečanje je vodila Darja Lavtižar Bebler, predsednica odbora državnega zbora za zadeve Evropske unije. Udeležili so se ga še državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo Alenka Kovšca, slovenski poslanki v Evropskem parlamentu dr. Romana Jordan Cizelj in Ljudmila Novak, veleposlaniki držav članic Evropske unije, ki živijo v Sloveniji, in vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji mag. Mihela Zupančič. Udeležence je preko videa nagovoril evropski komisar dr. Janez Potočnik. Zaključek dogodka je potekal na Trgu republike, kjer so dijaki srednješolskega centra iz Velenja predstavili robote oziroma svoj uspešni projekt na temo ustvarjalnosti in inovativnosti. V petek, 15. maja 2009, je v državnem zboru potekala prireditev Pomladni dan, namenjena učencem in dijakom. Letošnji temi sta bili ustvarjalnost in inovativnost. Iz naše šole smo se srečanja v DZ udeležili Sašo Arnuga, Tjaša Oman in Mateja Kovačič ter učitelj Aleš Marđetko. Pomladni dan je edini evropski projekt, ki podpira učenje in debato o Evropski uniji v šolah. Je priložnost za mlade, da se aktivno vključijo v evropske tokove, izrazijo svoje mnenje, pripombe in skrb za prihodnost Evropske unije ter vzpostavijo dialog z evropskimi ustanovami. V prvem delu srečanja so mladi predstavili svoja razmišljanja o ustvarjalnosti in inovativnosti v Evropi. Letos je imela svojega govornika tudi naša šola. Sašo Arnuga je predstavil svoja razmišljanja na temo Evropa se stara. V drugem delu je potekala razprava, ki je bila organizirana drugače kot doslej: potekala je po skupinah, ki so jih mladi sestavili skupaj z vabljenimi gosti. Tako so imeli mladi priložnost priti v neposredni stik s tistimi, ki odločajo o zadevah v Evropski uniji. Aleš Marđetko Slovo devetošolcev Po osmih letih skupnega učenja, druženja in prijateljevanja je prišlo neizbežno slovo. Slovo od učencev, učiteljev, slovo od osnovne šole. Skupaj smo se učili, se družili, premagovali ovire, veliko je bilo smeha in tudi kakšna solza je bila vmes. Ostali bodo spomini in skrivnosti, ki jih bomo skrbno čuvali zase. Zaključno prireditev (valeto) smo imeli v petek, 5. junija, v Štajerski hiši kulinarike. Ta dan nam bo ostal v nepozabnem spominu. Nestrpno smo pričakovali večer. Najprej smo se zunaj skupaj fotografirali. Potem se je ob 19. uri pričelo zares. Ob vhodu v dvorano smo pričakali učitelje in starše. Sprejemali smo jih z glasnim aplavzom. Potem smo pričeli s programom, v katerega so posamezni učenci vložili veliko ur truda in dela. Splačalo se je. Mnogo spodbudnih besed so povedali razrednika Nataša Zebec in Ernest Kokot, ravnatelj Drago Skurjeni, župana Občine Destrnik Franc Pukšič in Trnovska vas Alojz Benko. Tudi mi smo se poslovili in zahvalili najboljšima razrednikoma in ostalim učiteljem, ravnatelju ter županoma. Prejeli smo pohvale in priznanja. Zaplesali smo plese, ki smo se jih naučili na plesnem tečaju. Sledil je ples s starši in z učitelji, nato pa še druženje celo noč. 10 Tudi torta velikanka ni manjkala. S skupnimi močmi smo jo razrezali. Bilo je lepo in nepozabno, kot bodo nepozabni spomini na naše osemletno druženje. V imenu generacije 2001–2009 Rok Kajzer Foto Langerholc Občan - 19. junij 2009 Občan OTROŠKA VARNOSTNA OLIMPIJADA osnovni šoli, se nato z brodom odpeljali preko reke Mure na avstrijsko stran in se v prijetni senci sprehodili po sosednji državi. Naš izlet se je zaključil s sladoledom v Lenartu. Dan je potekal v sproščenem vzdušju. Malo smo bili razočarani nad sedmim mestom, saj smo dosegli 355 točk, ekipa pred nami pa le eno več. V znanju smo se odlično odrezali, saj smo pravilno odgovorili na vsa zastavljena vprašanja. Dodam lahko le še to, da nam je dala varnostna olimpijada veliko novih izkušenj in lepih spominov. Vita Volgemut 4. a ZAHVALA TRETJE VOLILNE ENOTE Policisti Policijske uprave Maribor so 19. maja 2009 v Cirkovcah, tako kot že vrsto let do sedaj, organizirali Otroško varnostno olimpijado. Udeležili so se je tudi učenci 4. razreda OŠ DestrnikTrnovska vas. Namen projekta je, da otroci skozi igro in s skupinskim delom spoznajo nekatere najpogostejše elemente nevarnosti. Naučijo se ravnati samozaščitno in spoznajo, kako je potrebno pravilno ukrepati v različnih nevarnih situacijah ali ob nesrečah. Učenci ne pokažejo samo znanja o varnosti in zaščiti, ampak tudi spretnost ter sodelovanje v timskem delu. V ospredju ni tekmovalnost, temveč se s pomočjo igre in zabave veliko naučijo o samozaščiti. Naši ekipi 4. razreda je to odlično uspelo, saj smo dosegli 4. mesto med 24 ekipami od Ormoža do Slovenske Bistrice. Dosegli smo uvrstitev v veliki regijski finale, ki bo 3. junija 2009 v Sladkem Vrhu. Vsem sodelujočim učencem čestitamo za prikazano znanje, rezultat in skupni uspeh. Gorazd Voglar VARNOSTNA OLIMPIJADA V sredo, 3. junija, smo se vsi učenci 4. a in t odpeljali v Sladki Vrh. Tam je potekal sklepni del (finale) četrte varnostne olimpijade. Udeležilo se je je dvajset najboljših ekip iz severovzhodne Slovenije. Vsako ekipo je sestavljalo deset učencev. Tekmovali smo v znanju o varnostnih predpisih, v spretnostni vožnji s kolesi, v sestavljanju različnih logotipov in v gasilski vaji. Pravilno smo odgovorili na vsa vprašanja. Rezultat pa je bil odvisen tudi od sreče, saj je spraševanje potekalo v obliki igre ''človek ne jezi se'', kjer je določen met kocke prinesel dodatne točke. Dosegli smo sedmo mesto. Učenci, ki niso bili v ekipi, pa so navijali za nas. Organizator tekmovanja ja poskrbel, da nikomur ni bilo dolgčas. Med posameznimi tekmovanji so se nam predstavili znani športniki (Tina Maze, Matic Osovnikar, Rok Kolander), zabavali pa so nas pevci (Domen Kumer, Natalija Kolšek, Alenka Kolman). Lahko smo si ogledali tudi predstavitve civilne zaščite, policistov, gasilcev, reševalcev, nekaj smo lahko tudi preizkusili. Dečki so bili najbolj navdušeni nad gašenjem. Igre so odprli trije padalci, na igrišču pa je pristal policijski helikopter – dečkom je kar zastajal dih od navdušenja. V odmoru smo se okrepčali z dobrim kosilom v tukajšnji Občan - 19. junij 2009 Nekateri so bili tudi za ples 3. volilna enota, ki zajema vasi Drstelja, Gomila, Jiršovci, Strmec in Ločki vrh, ter svetniki Zdenko Zorec, Irena Bauman in Matej Kramberger se zahvaljujemo vsem, ki so pomagali pri izvedbi družabnega srečanja na Drstelji, in sicer: podjetjem GRADNJE d. o. o. (za pripravo in odstop prostora), EMGRAD s Hajdine, EPSON iz Trnovske vasi, Projekti Inženiring Ptuj, Gasilskemu društvu Destrnik, Turističnemu društvu Destrnik, članom mladinske in otroške folklorne skupine Kulturnega društva Destrnik, Ljudskim pevkam Urbančankam s frajtonarjem, društvu kmetic, Kmetiji Petrič iz Jiršovcev ter povezovalki programa Jasmini Bauman. Zahvala tudi vsem, ki so prispevali kruh, pecivo in vino. To so: Peka peciva Majda Čeh z Gomile, družine Mahorič-Brunčič, Krepek-Žižek, Miran Caf, Rudi Malek, Jože Dajčman, Petrič, Milan Arnuš, Bauman, Samec, Žerjav, Doklovič, Rojko, Branko Malek, Turizem Lacko, družine Antona, Jožeta in Franca Sevra, Milan Herga, Kopčič, Lovrec-Zupanič (priprava kisle juhe). POSEBNA ZAHVALA gre celotni ekipi, ki je poskrbela za hrano in pijačo, saj je bilo vključenih 30 vaščanov iz vseh petih vasi. Organizatorji so jim v zahvalo pripravili piknik in se jim tako oddolžili oz. zahvalili. 3. volilna enota Utrinek s piknika 11 Aktualno SREČANJE PARTNERSKIH ŠOL IZ SLOVENIJE IN AVSTRIJE V RADGONI odraščal trojezično – govoril je slovensko, madžarsko in nemško. Študiral je v Budimpešti, pozneje je deloval kot jezikoslovec, etnograf, pesnik in docent na univerzi Szegad ter kot predstojnik muzeja. Prizadeval si je za povezovanje med narodi . Njegovo življenjsko načelo multiple identitete je razlog, da so po njem poimenovali kulturno hišo. Vsi sodelujoči učenci so pripravili kratek program, sledilo je skupno druženje. Katja Gajzer V ponedeljek, 18. maja, smo se učenci 3. a in 3. t razreda OŠ Destrnik-Trnovska vas ter spremljevalci odpeljali v Bad Radkersburg, kjer je potekalo srečanje slovenskih in avstrijskih partnerskih šol. Akcija zbiranja tetrapakov uspešno zaključena Od 2. marca do 29. maja smo učenci in učitelji OŠ Destrnik– Trnovska vas skupaj z vsemi enotami vrtca sodelovali v akciji zbiranja tetrapakov, ki ga je v sklopu EKOŠOL organiziralo podjetje Saubermacher Slovenija. Zbiranje je bilo zelo uspešno, saj smo v slabih treh mesecih zbrali kar 30000 tetrapakov. Tako smo vsaj malo razbremenili naše okolje in pokazali, koliko odpadnih tetrapakov nastane v naših gospodinjstvih. Hvala vsem, ki ste pomagali zbirati. Stanka Drobnak Zbrali smo se pred Pavlovo hišo. Ta kulturni dom je center, v katerem se srečujejo slovenski in avstrijski Štajerci ter eno- in dvojezični prebivalci iz okolice. V domu je tudi stalna razstava o zgodovini Slovencev na Štajerskem. Organizirane so bile že številne prireditve, ki sledijo načelu medkulturnosti in kulturne zavesti te regije. Kulturni dom se imenuje po Avgustu Pavlu, ki je bil rojen v sosednji Cankovi, in njegovi družini, ki je nekaj let živela v tej hiši. Pavel je 12 Občan - 19. junij 2009 Občan »Destrniška« rumeno-zelena sijala kot zlato Pohvaliti moramo tudi obe ekipi starejših dečkov in deklic, ki sta se v nogometu uvrstili v polfinale šolskih športnih tekmovanj. Uvrstili sta se med 5. in 8. mestom v Sloveniji. Športni pedagogi OŠ Destrnik-Trnovska vas Dolenjska prestolnica Novo mesto je bila prizorišče finala ŠKL v nogometu. Ekipa OŠ Destrnik-Trnovska vas se je tja odpravila z velikimi ambicijami in željami, saj branimo lansko prvo mesto. Nasproti nam je stala ekipa iz OŠ Lenart v Slovenskih goricah. Nasprotnika smo poznali, odigrali smo tudi prijateljsko tekmo, vendar je finale le finale in je vse mogoče. Naši dvomi so se po prvi četrtini hitro razblinili, deklice so povedle z 1 : 0. Ob huronskem navijanju so tudi dečki nadaljevali z uspešno igro in pri rezultatu 3 : 0 smo že vedeli, da bomo vnovič, že drugič zaporedoma prvaki. Najmarljivejši učenci naše šole, ki so se za nagrado udeležili finala, so na tribunah z bučnim navijanjem ponesli našo ekipo. Valentine’s day Rezultat ob koncu tekme – 5 : 0 za OŠ Destrnik-Trnovska priča o tem, da smo nasprotnika suvereno premagali in ponosno dvignili pokala v zrak. Prireditev je potekala na vrhunski ravni, plesne skupine in »leteči norci« so popestrili dogajanje na parketu. Vmes so potekale nagradne igre, žrebali pa so tudi nagrade za gledalce. Dvorana Leona Štuklja je res pokala po šivih, saj je bilo za osnovnošolskim finalom na vrsti še srednješolsko. Tam so prvaki postali domačini, Novomeščani. Trlo se je novinarjev, pomembnih gostov in športnikov, mi pa smo bili seveda v središču pozornosti. Čeprav majhna po rasti, je ekipa ponovno postala velika in uspela dokazati, da na Destrniku igramo dober in kakovosten nogomet, da dobro delamo ter skrbimo za učence šole. Ravnatelj Drago Skurjeni je budno spremljal dogodke na terenu in tudi sodeloval v VIP tekmi. Po svečani podelitvi medalj in priznanj ter daril smo se polni vtisov in novih spoznanj odpravili proti domu. Občan - 19. junij 2009 Look! It’s Valentine’s day, now we can play. I’ll send a letter, that’s really better. Valentine’s day, Valentine’s day, It’s Valentine’s day , you must say. I love the girl as my whole world. My words are true, I have the love flu. Yes, I love you. I love your eyes, they are so nice. Valentines’ day, Valentine’s day, it’s valentine’s day, you must say. You are not plastic fantastic, you are so magic. I love you, yes, that’s what I do. When I sleep, I dream about you, my love for you is so deep, that’s the love flu… David Zelenik, 7. b 13 Občan Finale državnega tekmovanja v atletiki PRIREDITEV OB ZAKLJUČKU BRALNE ZNAČKE 4. junija so se učenci in učenke OŠ Destrnik-Trnovska vas udeležili finala državnega tekmovanja v atletiki v Novi Gorici. Sodelovalo je preko 300 najboljših atletov iz 220 osnovnih šol v RS. Nastop si je zagotovilo sedem učencev, med njimi trije s posebnimi potrebami, ki so tekmovali v konkurenci invalidov. V četrtek, 28. maja, je bila v kulturnem domu prireditev ob zaključku bralne značke na Osnovni šoli Destrnik-Trnovska vas. Gost prireditve je bil vsestranski glasbenik, kantavtor in pevec Adi Smolar. V zelo pestrem pevskem nastopu je na zanimiv način predstavil svoj pogled na svet, njegov nastop pa je izžareval pozitivne vrednote, ki jih poudarjamo tudi v šoli. Na prireditvi se nam je predstavil tudi kot književni ustvarjalec. Bralna značka spodbuja prostovoljno branje v prostem času. V tem šolskem letu je v tej dejavnosti sodelovalo 143 učencev obeh šol. Dve učenki 9. razreda sta za bralno značko brali vsa leta in sta si pridobili naziv zlata bralka, za kar ju je Društvo Bralna značka Slovenije nagradilo s knjižnim darilom. Mateja Miklošič, mentorica bralne značke Rok Čeh, učenec 7. razreda, je s časom 8,05 sek. osvojil sijajno 2. mesto v teku na 60 m. Anja Fladung se je s časom 8,64 sek. uvrstila med 12 najhitrejših v teku na 60 m, Urban Pšajd je v kategoriji mlajših dečkov v skoku v višino s preskočenimi 145 cm osvojil 6. mesto, Teja Gašperič je prav tako v skoku v višino s premaganimi 135 cm osvojila 9. mesto. Med invalidi je v konkurenci gluhih Rok Korent zmagal v skoku v daljino in osvojil drugi mesti v teku na 60 ter na 300 m. Učenka 4. razreda Katja Rodošek je v konkurenci gluhih nastopila v treh disciplinah in osvojila dve medalji: za tretji mesti v teku na 60 ter 300 m. Filip Farazin je v konkurenci invalidov na vozičkih osvojil drugi mesti na 60 m in v suvanju krogle. Učencem čestitamo za njihove nastope in zbran pogum. Naša mala četica je osvojila 8 medalj in se tako več kot dostojno predstavila celotni Sloveniji. Športni pedagogi OŠ Destrnik-Trnovska vas 14 Občan - 19. junij 2009 Občan Kmetija Murko OBISKALI SO NAS VODNIK REŠEVALNEGA PSA IN NJEGOVA SURJA, VETERINAR IN MAČEK MAC 22. maja smo se učenci, vključeni v skupino »živali na kmetiji«, odpravili v Janežovski Vrh na kmetijo Murko. Zbrali smo se v učilnici, kjer smo se dogovorili, kaj bomo počeli. Nato smo se ob devetih odpravili na kmetijo. Najprej smo si ogledali stroje, lahko smo tudi vprašali, kar nas je zanimalo, nato smo si ogledali krave na paši. V hlevu smo si ogledali še ostale živali, vsega skupaj imajo 54 glav goveda. Med ogledom so nas tudi posneli za kabelsko televizijo. Gospodar nas je potem pospremil do kombajna in do pujsov, videli smo tudi pujske, stare en dan. Gospodar je dejal, da zaradi inšpekcijskih težav ne smejo gojiti perutnine. Ko smo z ogledom končali, so nas pospremili do miz, kjer smo malicali. Gospodar Bojan nas je pogostil s sokom in keksi. Po malici smo se skupinsko fotografirali in zaključili ogled kmetije. Polni novih vtisov smo se vračali proti šoli, na poti smo si tudi zapeli. V učilnici smo svoje vtise zapisali in narisali. Skupaj smo se zelo zabavali. V okviru naravoslovnega dne smo 22. maja v naši skupini spoznali gospoda Toneta Horvata iz društva REPS, v katerem se ukvarjajo s šolanjem psov v reševalne namene. S seboj je pripeljal tudi svojo labradorko Surjo. Predstavila sta dejavnost društva in prikazala reševanje pogrešane osebe. Gospod Kruno Gašparac, veterinar iz Veterinarske bolnice Ptuj, je prikazal, kako poteka pregled mačke, ampak Mac nad tem ni bil nič kaj navdušen. Veterinarja smo povprašali tudi o naših hišnih ljubljenčkih in izvedeli marsikaj zanimivega. Ob koncu smo svoje ljubljenčke tudi narisali in plakat predstavili na razstavi. OŠ Destrnik-Trnovska vas Učenci iz skupine »živali na kmetiji« Občan - 19. junij 2009 15 Občan Slavnostno na Destrniku Obeležili 11. občinski praznik Prejemniki občinskih priznanj Občina Destrnik letos obeležuje 11. občinski praznik. Prireditve so se, kot ponavadi, začele že v mesecu maju. Pred slavnostno prireditvijo so potekali nogometni turnir, košnja trave, kolesarjenje po mejah občine, šahovsko srečanje in teniški turnir ter slavnostna seja. Skratka, praznik je bil ponovno v znamenju številnih družabnih in kulturnih srečanj. družabno življenje v občini in za skrb za varnost ter red na prireditvah, Jožica Horvat pa za uspešno delo na področju turizma in za uspešno vključevanje v družabno življenje v občini. Srebrno občinsko priznanje je za 40 let aktivnega in izredno požrtvovalnega dela prejelo PGD Destrnik. Od leta 1969 vse do danes so člani društva sodelovali pri več kot 120 požarih in drugih elementarnih nesrečah. S svojo požrtvovalnostjo so tvegali tudi svoja življenja. V zadnjih letih člani od junija do oktobra enkrat tedensko izvajajo operativne vaje. Danes je društvo sestavni del Gasilske zveze Destrnik. Člani društva aktivno delujejo na družabnem in poslovnem področju občine ter širše. Prav tako so se s svojo požrtvovalnostjo izredno izkazali po 15. avgustu 2008, ko je občino Destrnik prizadelo močno neurje s točo. Zlato občinsko priznanje pa je za 80 let aktivnega in izredno požrtvovalnega dela prejelo PGD Desenci. Leta 2004 je društvo praznovalo 75. obletnico delovanja. Ob tej obletnici so dogradili in obnovili gasilski dom. Tudi PGD Desenci je danes sestavni del Gasilske zveze Destrnik. Na svoji prehojeni poti so si nabrali bogate izkušnje, sodelovali pri požarih v ožji in širše okolici ter pomagali ljudem v trenutkih stisk, tudi po lanskem neurju s točo, ki je prizadelo našo občino in širšo okolico. Sicer pa je prireditev spremljal tudi kulturni program. S koroško ljudsko Rož, Podjuna, Zila je nastopil Mešani pevski zbor KD Destrnik pod vodstvom Slavice Lajh. Oktet KD Destrnik pod vodstvom Marije Stöger je zapel pesem Nazaj v domači kraj. Ob koncu sta zaigrala še učenca OŠ DestrnikTrnovska vas, in sicer je Sašo Arnuga na harmoniko zaigral skladbo Vsa vas je na nogah, Eva Hrastar pa na flavto Humoresko. Ob koncu prireditve je sledila še otvoritev likovne razstave del, ki so nastala na jubilejnem 30. srečanju likovnikov na Destrniku. Dela (med njimi tudi tri slike Marjana Kokola iz Levanjcev) so bila na ogled v kulturni dvorani. Več o srečanju in razstavi je povedal Ervin Kralj. In ker najbrž po kulturnem prija še zabavni program, so bili obiskovalci povabljeni še na Drsteljo – na otvoritev asfaltiranega cestišča in prenovljenih prostorov podjetja Gradnje d. o. o. Besedilo in fotografije: Jasmina Bauman Dramatizacija Ujma ali toča v izvedbi učencev OŠ Destrnik Slavnostna prireditev je potekala v Kulturni dvorani Občine Destrnik. Bila je predvsem v znamenju podelitev bronastih, srebrnih in zlatih občinskih priznanj. Ves čas jo je spremljal spomin na lansko neurje 15. avgusta in zanimiv kulturni program. Delavci in učenci OŠ Destrnik-Trnovska vas so posebej za ta dogodek pripravili igro oz. dramatizacijo Ujma ali toča: scenarij – Milena Hojnik, priredili – Mira Anderlič, Drago Skurjeni, Aleš Marđetko, glasbena spremljava in petje – Ernest Kokot, zvočni efekti in luči – Branko Veselič ter režija – Mira Anderlič. Na humorističen način so prikazali domačijo na Destrniku, nastopili so štirje člani dveh družin in dva gasilca. Igro je pospremil še videoposnetek s slikami in z govorom o lanskoletnem neurju. Župan Franc Pukšič in Sabina Žampa, predsednica komisije za priznanja, sta podelila priznanja. Bronasti občinski priznanji sta prejela Franc Bolčevič in Jožica Horvat. Franc Bolčevič je priznanje prejel za uspešno vključevanje v 16 Dela, ki so nastala ob 30. srečanju likovnikov na Destrniku Občan - 19. junij 2009 Aktualno VPLIV HRANE NA NAŠE ZDRAVJE Z zdravo in pravilno prehrano ohranjamo in krepimo zdravje. Poleg tega je prehrana eden najpomembnejših varovalnih dejavnikov pri preprečevanju številnih dejavnikov tveganja za nastanek kroničnih bolezni (povečan krvni pritisk, povečan holesterol v krvi, povečan sladkor v krvi) ter pri preprečevanju bolezni samih (bolezni srca in ožilja, nekatere vrste raka, sladkorna bolezen tipa II in druge). Zdrava prehrana ljudi je odvisna od številnih okoliščin. Hrana je edini vir energije in osnovnih hranil, ki jih človek potrebuje za rast, razvoj in normalno delovanje organizma. Pri pomanjkanju hrane pride do bolezni zaradi nedohranjenosti - zaradi pomanjkanja osnovnih nujno potrebnih sestavin hrane. Posledice, ki nastanejo, so pri otrocih hujše kot pri odraslih. Podhranjenost zaradi premalo hrane, premalo beljakovin, vitamina A, železa in joda so bili še nedavno, pred nekaj desetletji, tudi pri nas najpogostejši vzroki bolezni povezanih s hrano. Danes pri nas klasičnih bolezni zaradi pomanjkljive prehrane skoraj ni več. Srečamo le še slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa. V bogatih zahodnih državah in tudi pri nas imamo danes vsakovrstne hrane v izobilju. Kronične bolezni in dejavniki tveganja zanje so v Sloveniji pogostejše kot v drugih državah razvite Evrope. Znano je, da način prehranjevanja v otroštvu vpliva na zdravje in morebiten razvoj nekaterih kroničnih bolezni kasneje, v dobi odraslega človeka. Nekatere bolezni, zaradi katerih ljudje zbolijo v različnih starostnih obdobjih, so že genetsko pogojene. V kasnejšem starostnem obdobju so take bolezni na primer ateroskleroza, od insulina neodvisna sladkorna bolezen, visok krvni tlak, rak debelega črevesa. Na to, ali se bo katera od naštetih bolezni pri dedno obremenjenem človeku tudi razvila, je mogoče precej vplivati prav s prehrano. Obolevnost in prezgodnja umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja, raka in drugih bolezni je v veliki meri odvisna tudi od nepravilnega načina prehranjevanja. Civilizacijskih bolezni je pri nas veliko. Prehranske navade Slovencev so slabe. Študije kažejo, da Slovenci pojemo veliko preveč skupnih maščob, preveč škodljivih nasičenih maščob, premalo polnovrednih škrobnih živil, premalo vlaknin, zelenjave in sadja. Tudi kalorično je naša prehrana prebogata. Za svoje zdravje bomo lahko največ storili s pravilno prehrano, veliko gibanja in opustitvijo škodljivih razvad. Zato priporočam, da naredite naslednjih 12 korakov do zdravega prehranjevanja: 1. jejte pestro hrano, predvsem rastlinskega in manj živalskega izvora, 2. večkrat na dan jejte kruh, žitne izdelke, testenine, riž in krompir, 3. večkrat na dan jejte različne vrste zelenjave in sadja, 4. telesno težo vzdržujte v priporočenih mejah, pomagajte si z redno vsakodnevno telesno aktivnostjo, 5. pazite na maščobe, večino nasičenih maščob nadomestite z nenasičenimi rastlinskimi olji, 6. mastno meso in mesne izdelke zamenjajte s pustim mesom, ribami, perutnino in stročnicami, 7. uživajte posneto mleko in izdelke iz njega, 8. omejite uživanje slaščic in sladkih pijač, kot sladilo namesto sladkorja uporabljajte med, 9. izbirajte manj slane jedi, 10. zelo omejite alkohol, 11. hrano pripravljajte na zdrav način – s kuhanjem, dušenjem, da ne bo potrebno dodajati veliko maščob, soli in sladkorja, 12. v prvih 6 mesecih svojega življenja naj bo otrok izključno dojen, nato pa naj postopoma dobi primerne jedi v pravilnih časovnih razmakih. Zdrava varovalna prehrana naj bo v prihodnje sestavni del vašega zdravega načina življenja. Franc Mršnik dr. med. SMEH NI GREH Babica vstopi v dnevno sobo, tam v naslonjaču spi in smrči dedek, na kolenih pa mu sedi vnukinja Alenka ter vrti gumbe na njegovi srajci. “Ja, kaj pa delaš, otrok?” vpraša babica. “Poskušam ujeti drugo, boljšo postajo.” “Mami, pred pol ure sem si močno, do krvi podrsal Mihčeva mamica je rodila dvojčka. Ko se je vrnila iz porodnišnice, se je Mihec pohvalil: “Učiteljici sem povedal, da sem dobil bratca, pa mi je dala prost dan!” “Zakaj ji pa nisi povedal za dvojčka?” “Si nora? Za drugega ji bom povedal prihodnji teden!” “Moj bo zanesljivo natakar,” vzdihne tretja, “sploh ne pride, Andrej je iz šole prišel ves umazan, krvav in raztrgan Ko ga je mama začela oštevati, jo je prekinil: “Mama! ne razburjaj se več. Danes je končno odločeno, kdo je najmočnejši v šoli!” branil sin. Občan - 19. junij 2009 koleno!” “Pa nisi nič jokal?” “Ne, ker nisem vedel, da si že doma!” “Moj sin bo gotovo inženir,” reče prva mamica, “vsako igračko, ki jo dobi, razdre in jo potem spet sestavi.” “Moj bo odvetnik,” reče ponosno druga, “nenehno se prepira s prijatelji.” ko ga pokličem.” “Kar koli ti rečem, ti gre skozi eno uho noter, skozi drugo pa ven!” se je mama jezila na sina. “Saj nisem jaz kriv, da imam dve preluknjani ušesi!” se je “Očka, dovoli mi, da se poročim z Robijem, drugače bom skočila v Savo!” “Kar skoči, saj zna vsaka goska plavati!” 17 Občan Voda iz pipe? Zakaj pa ne! EKO misel: Za liter vode četrt litra nafte?        Ustekleničena voda je najpopularnejša pijača na svetu, njena prodaja pa še vedno raste – zlasti prodaja pitne vode iz plastenk. Očitno se je modni trend v Slovenijo prenesel iz tujine, saj si ljudje želijo čiste, neoporečne in okusne vode. Za proizvajalce in trgovce je to seveda velik posel, zato ga tudi dobro reklamirajo. A z uporabo takšne vode se ustvarja vedno več okoljskih problemov, kot so ogromno odpadne plastične embalaže, izdelane iz nafte, predvsem pa velika poraba energije za proizvodnjo, ustekleničenje, shranjevanje, hlajenje in dostavo takšne vode. Pa začnimo z denarjem! Ustekleničena voda je v svetu kar 240 do 10 000-krat dražja od vode iz pipe. Seveda stane polnjenje vode, proizvodnja in prevoz plastenk, zamaškov, nalepk, da ne omenjamo distribucije vode. Ne pozabimo da je voda zelo težka za prevoz. nedvomno stane tudi zbiranje in predelava plastenk, čeprav je recikliranja premalo. Slovenci smo za krat več, čeprav za njo velja enak pravilnik o kakovosti kot za vodo iz pipe. Kako je s kakovostjo vode iz plastenk? Kakovost pitne in seveda tudi vode iz plastenk določa pravilnik o pitni vodi (Ur. I. 19/2004). Pravilnik je dober in usklajen z evropskimi smernicami, drastično pa je zaostril koncentracijo nekaterih škodljivih snovi (npr. pesticidov). Upravljavcu vodovoda nalaga vzpostavitev notranjega nadzora po sistemu spremljanja kakovosti od vodnega vira do pipe pri porabniku. Voda, ki priteče iz pipe je sveža in bogata s kisikom, pri vodi iz plastenke pa gre lahko za postano vodo. Nekateri proizvajalci pijač imajo res srečo, saj so na svojih dvoriščih sredi mest »odkrili« najbolj kakovostne vodne vire in postavili donosne polnilnice. Le peščica med njimi prodaja pravo izvirsko vodo z boljšo kakovostjo na izviru. Težave so tudi, ko gre za primerjavo kakovosti ustekleničene vode, saj z etikete ni dovolj razvidno, za kakšno vodo točno gre. Označevanje kakovosti bi moralo biti jasno razvidno in za potrošnika preprosto. Večina vode je ustekleničena v steklenicah iz polietilentereftalata ali PET, ki za reciklažo ne zahteva velike količine energije in pri sežigu v ozračje ne izpušča klora. Vendar se tovrstne embalaže v svetovnem merilu, žal, reciklira vedno manj – celo v razvitem svetu manj kot četrtino. Neprijetna resnica je, da s pitjem vode iz plastenk po nepotrebnem ustvarjamo odpadke in obremenjujemo naše okolje. Glavni očitek o pitju vode iz plastenk pa gre na račun nerazumno velike porabe pretežno fosilne energije. Naslednje številke so prav grozljive. Za izdelavo tipične litrske plastenke, zamaška in ostalega pakiranja porabimo okrog 3,4 mega joulov energije. Sodček nafte v sebi hrani okrog 6000 mega joulov energije, kar pomeni, da iz enega sodčka nafte naredimo okrog 1760 litrskih plastenk. Če bi 2 milijona Slovencev vsak dan v letu popilo le eno tako steklenico, pomeni, da smo samo za vodo iz plastenk porabili približno 415 000 sodčkov nafte. Tej količini pa moramo prišteti še fosilna goriva, ki smo jih porabili, ko smo vodo polnili, prevažali, jo hladili najprej v trgovini in nato še v domačem hladilniku. Energija se porabi tudi, ko gre za komunalni odvoz plastenk in njihovo morebitno recikliranje. 18 Če bi želeli ponazoriti vso omenjeno energijo z nafto, si predstavljajte, da vsakič, ko izpraznite litrsko plastenko, v njej porabite tudi četrt litra nafte. Si predstavljate, za kakšne količine nafte gre, ko začnemo navajati globalne številke? V ZDA na primer ocenjujejo, da gre samo za vodo v plastenkah na leto 17 milijonov sodčkov surove nafte. Za konec pa še najbolj ironično dejstvo, na katerega pomisli malokdo. Za en liter ustekleničene vode so proizvajalci med delovnim procesom potrebovali kar tri litre vode, ki je bolj ali manj onesnažena končala kot odpadna voda. Menim, da zaključni komentar ni potreben, še zlasti ne v Sloveniji, ki se (še) ponaša z zelo kakovostno pitno vodo. In to iz vodovodne pipe. Vir: svetovni splet (prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj) Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag. Še teže ga je izgubiti za vedno, a najteže je naučiti se živeti brez njega. V SPOMIN Alojzu Fuksu iz Janežovskega Vrha 15 Spet vse težji nam je 15. junij, dan, ko spomnimo se, da odšel si stran. Čeprav te ni, tvoj nasmeh med nami štiri leta že živi. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko. Tvoji najdražji Šola v naravi V ponedeljek v šolo v naravo smo odšli, veselili smo se vsi. Ko smo prispeli, smo si sobe razdelili, oblačila v omare zložili. Za začetek smo v skupine se zbrali, se s snegom poigrali. Vedno smo se še kaj naučili in si znanje pridobili. v četrtek veleslalom smo vozili, nagrade podelili. Sebastjan Emeršič, 6. a Občan - 19. junij 2009 Občan Destrničani ponovno s strahom zrli v nebo 11. junija 2009 smo Destrničani ponovno s strahom zrli v nebo. Ali se bo ponovil 15. avgust 2008? Na srečo se ni. Vendar je kljub vsemu marsikomu zastajal dih, ko se je najprej pojavil močan veter, ki se je iz trenutka v trenutek stopnjeval, nato se mu je pridružil še močan dež, kot bi se odprlo nebo. Kot pika na i je približno 10 minut padala še toča, velika kot koruzno zrno, pa tudi nekaj precej večjih je bilo vmes. Vsi smo si oddahnili, da ni padala večja, pa vendar je nekaj škode kljub temu naredila. Predvsem so poškodbe najbolj vidne na vrtninah, kot so solata, kumare, paprika, fižol, ki so komaj začele kazati svojo bujno rast. Poškodovani so tudi poljski pridelki, kot so koruza, buče, posledice so vidne tudi na sadnem drevju in v vinogradu. Ja, prav zares se moramo vprašati: kaj smo naredili s svojo Zemljo? Ali smo jo res že popolnoma uničili in nam sedaj to našo neodgovornost vrača? Vsi, prav vsi se bomo morali začeti zavedati, da če želimo ohraniti naš planet in življenje na njem, moramo to storiti čim prej. Če bomo tako nadaljevali, se bo človeštvo uničilo samo. Besedilo in fotografije: Ksenija Munda Šola v naravi Šola v naravi je končno prišla, popeljala nas v svet učenja smučanja. Vsak dan smo si smučke nadeli, si pancarje komaj zapeli. V ponedeljek nas je Črni Vrh zelo utrudil, v četrtek disko spet prebudil. Čas je hitro minil, ampak marsikaj sem pridobil. V petek smo se od Kop poslovili in se v avtobus naložili. Sebastjan Emeršič, 6. a Občan - 19. junij 2009 19 Občan Tretja volilna enota DRUŽABNO SREČANJE IN OTVORITEV OBNOVLJENIH PROSTOROV mladinske folklorne skupine so prikazali splet Peter Pacel žakel šiva, zaplesali pa plesa Gospod, gospa in Ti si baba nora. Miran Čeh je na prireditvi povedal: »Vsi zaposleni v podjetju se zavedamo, da moramo postoriti še veliko, da bomo lahko vse naloge, ki so nam bile naložene ali nam še bodo, tudi kakovostno ter ekonomsko učinkovito opravili. Zadovoljen sem, ker opažam da vsi zaposleni čutijo pripadnost podjetju in se trudijo po svojih najboljših močeh.« Dodal je, da se je ob lanskem neurju pokazalo, kako pomembni so takšni gospodarski subjekti v lokalni skupnosti, in da vsak gospodarski subjekt pomeni razvoj. Svetnica Irena Bauman se je v imenu 3. volilne enote zahvalila vsem, ki so pomagali, da je prireditev uspela. Poudarila je, da je njihov moto »v slogi je moč«, saj so delali v lastni režiji, vključenih pa je bilo 30 vaščanov. Na Drstelji so pripravili tudi hrano in pijačo, v posebej za ta dogodek pripravljenem šotoru pa zaplesali ob zvokih ansambla Adijo živci. Jasmina Bauman Foto Langerholc V. d. direktor podjetja Gradnje Destrnik Miran Čeh Po končanem kulturnem programu v kulturni dvorani Destrnik so se zbrani preselili na Drsteljo. Dogajanje je organizirala tretja volilna enota, ki jo predstavljajo svetniki Matej Kramberger, Irena Bauman in Zdenko Zorec. Podjetje Gradnje d. o. o. je obnovilo prostore in alsfaltiralo dvorišče, zato sta župan Franc Pukšič ter Miran Čeh, v. d. direktorja podjetja, slavnostno prerezala vrvico. Ljudske pevke Urbančanke s frajtonarjem so zapele in zaigrale pesmi Ko zašel sem tja za goro ter Stara polka. Plesalci otroške in Foto Langerholc Vrvico sta prerazala župan Franc Pukšič in v. d. direktor podjetja Gradnje Destrnik Miran Čeh PRODAJAMO KAKOVOSTNO VINO Ivan Hauptman tel. 041 48 48 14 Foto Langerholc Folklorna skupina med svojim nastopom 20 Občan - 19. junij 2009