Oar Write U» Today Advertising are REASONABLE.. .. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Eaterrd m S«*«o4 CtM« M»tt«r September 21»t, IMS at tbe fMt Office New ltd N. I. AH «f Ctoficai ef March W. 187». No. 288. — Stev. 288. NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 13, 1939—SREDA, 13. DECEMBRA, 1939 Volume XLV1I. — Letnik XLVU. RUSIJA ODKLONILA VABILO "Rusija ni v vojni s Finsko," - Molotov ŽENEVA, Švica, I 3. dec. — Kot je vsakdo pričakoval, je Ligin urad prejel negativen odgovor na brzojavko, s katero je hotela Liga narodov izvedeti, ako je Rusija pri volji končati sovražnosti s Finsko in pričeti z mirovnimi pogajanji. Vnanji komisar Vjačeslav M. Molotov je poziv uljudno odklonil iz vzroka, ki ga .je navede! s svojo brzojavko 4. decembra na Ligo narodov, namreč: da Rusija ni v vojni s Finsko. VSEBINA MOLOTOVE BRZOJAVKE Vx'biiia kratki- M«i!otove brzoja'\kt; Liginemu gimeralne-Ktu tajniku Josephu A. C. Avenolu se glasi: "Sovjet-ka vlada >e Vam zahvaljuje, gosj>od predsednik, za prijazno i»ova!>ilo za vdeležbo pri razpravi o finskem vprašanju. So>jet>ka vlada pa Vas istočasno obvešča, da ne more s prejet i tega povabila iz vzroka, ki je bil naveden v I brzojavki, katero je komisarjat za vnanje zadeve poslal 4. j deeertihra v odgovor na -poročilo generalnega tajnika. — Molotov.** LIGA SKLEPA O IZKLJUČITVI RUSUE Danes bo Liga narodov sklepala o predlogu Argentine, da ! je Rusija v s led vpada na Finsko izključena iz Lige narodov, j Argentina pa s svojim predlogom ne bo prodrla, ker je po j pravilih Lige narodov potrebno, da za izključitev soglasno glasujejo v*e države. Male države pa prav gotovo ne bodo | glasovale, ker se boje tako Rusije, kot Nemčije. Nemčija zopet išče mir i Italija baje posreduje. — ObnovLena bo Poljska in Češka. — Nemčija poročilo zanikuje. LONDON, Anglija, 1 2. dec. — Po mnogih evropskih prestolicah so razširjene govorice, da je Nemčija pričela mirovno gibanje in s posredovanjem Italije. NEMŠKA MINE NA OBREŽJU DANSKE Morski valovi so vrgli na dansko o-brežje nemško magnetno mino, katero so danski vojaki razstrelili. FINCI SE DOBRO DRŽE PROTI RUSOM , 1JRLSINKI, Finska, 13. de. — Finci so "uničevalno porazili" Ruse severno »hI jezera Ladoga, kjer so bili uničeni trije bataljoni, ali 1*000 vojakov. Na Kareiiji, ki tvori ozek prehod med jezerem Ladoga in Fin>kim zalivom, so Finci odbili močan ruski napad na Man-i c rheiiuovo obrambno črto; 'pred prvo vrsto finskih brani-teljev >o obležali eeli kupi mrtvili Ru?ov. Na Kareiiji je bil odbit močan napad Na Kareiiji je bilo v celodnevni vroči bitki uničenih mnogo ru-kili tankov. Od skrajnega severa pa do Finskega zaliva, na «00 milj dolgi fronti Finci hrabro zadržujejo Ruse. RUSI NA POLPOfXsKOZT FINSKO MOSKVA, Rusija, 13. 1 miljona Rusov, ki prcKlirajo na najožjem kraju v Finsko, zasedlo vas Markjaervi, 51 milj jzapadno od rusko-finske meje. Iz tega poročila je razvidno, da so Rusi na polpota skozi Finsko do Botnijskega zaliva. Ako Rusi pridejo do tega zaliva, lk) Finska razcepljena na dvoje. STOCKHOLM, Švedska, 13. dec. — Finske čete se naglo zbirajo, da prično z veliko protiofenzivo in preprečijo Ru-som, da ne pridejo do Botnijskega zaliva. Ru>i, ki prodirajo v treh oddelkih, se nahajajo samo še 90 li'ilj od rieaborga, važnega pristanišča ob Botnijskem zalivu. Poročila ni.-o potrjena in! edini vir so "italijanski kro-' gi'" v Ženevi. Ker se pa |>oročila vzdržu-1 jejo, .-e seveila diplomatski krogi za nje zelo zanimajo in takoj so pričeli poizvedovati v Berlinu, Rimu in Ženevi. Najprej je objavil poročilo' bruseljski list "Le Soir'* in mu ga je iz Ženeve poslal njegov poročevalec. Poročilo zatrjuje, da .-o te vesti prišle iz italijanskih | krogov in ne samo, tka bi sej Nemčija rada pričela pogajati za mir, temveč, da je to znano tudi francoski vladi. "Le Soir" pravi, da je Nemčija pripravljena zaveznikom5 dati mnoge koncesije, da bo' vstreženo njihovim vojnim ci-® 1 jem, toda zato bi morali zavezniki z Nemčijo sodelovati, da je vstavljeno razširjenje boljševizma v Evropi. Kot pravi "Soir", je Nemčija pripravljena dovoliti, da je obnovljena Poljska [>o "narodnih mejah" ter bo poleg tega še tudi dobila nekaj krajev, ki jih imate zasedene Nemčija in Rusija. Obnovljena bo tudi Čelioslo-vaška, toda Nemčija bo obdržala nemško sudetsko pokrajino, ki jo je dobila v monakov-' skem sporazumu. V Avstriji bo narod s plebiscitom odločil, ako hoče ostati pod Nemčijo, ali pa hoče zopet imeti neodvisno državo. Nemčija pa je prepričana, da bodo Avstrijci glasovali, da ostanejo pri Nemčiji. V vzhodni Galiciji pa bo postani jenu nova odbijalna ukrajinska država na kraju, kjer bi se drugače .stikale meje Rusije, Poljske, .Čehoslovaške, Madžarske in Romunske. Italija bi za uspešno posredovanje dobila vplivno .sfero na Balkanu in v Sredozemlju. BERLIN, Nemčija, 12. dec. — Iz virov, ki so blizu naeij-ske vlade, prihaja odločno za- nikanje, da bi Nemčija pričela s kakim mirovnim gibanjem ter pravi, da so ivsa taka poro-čila samo poizvedovalni balon. Malo pre k leda V tednu, ki se je končal dne 2. decembra (ko je bila uravnana stavka pri Chrvslerju) so izdelali v Ameriki 93,628 avtomobilov. Teden poprej so jih izdelali samo 72,520. • * * NEZAPOSLENOST Iz mesečnega poročila Indu-strijalnega konferenčnega u-rada je razvidno, da se je meseca oktobra zmanjšalo število nezaposlenih za 47,000. Konci oktobra je bilo v Zdr. državah 8,149,000 delazmožnih oseb brez dela in zaslužka. Meseca oktobra lanskega leta jih je bilo nad en milijon več. * * - TRGOVINA NA DROBNO V tednu, ki se je končal dne 25. novembra, so po ameriških department trgovinah prodali za pet odstotkov več blaga kot lani v istem času. Delavske in gospodarske vesti FORD IZDELA 150 TRAKTORJEV NA DAN Avtni magnat je mnenja, da bodo njegovi produkti preosnovali ameriško farmerstvo. * DETROIT, Mich., 11. dec. l-arnikov, čijili tonaža — Ford Motor Company izde- skoro tri milijone ton. la v 44oddelku B'' svoje River! .--- Rouge tovarne vsak dan 15U Delavski urad proti traktorjev. Ford ima vsega j kompandjskim unijam .-kupaj zaposlenih DO,000 delavcev; od teh jih dela približno 4000 pri traktorjih. Za Forda pomeni ta traktor nov člen v verigi, ki naj bi tesneje povezala industrijo in poljedelstvo. 761etni avtni magnat je mnenja, da bo po preteku desetih let zvarjen zadnji člen te verige in da bo povročil traktor s svojo hidravlično kontrolirano mašinerijo sličen preobrat v farmerstvu kot ga je avto v Ameriška legija za prometu. industrijalni mir — Mehanizirano farmer-j HARRISBURG, Pa., 11 stvo že imamo, — je dejal vče- dec _ Raymond J. Kelly, na- Douglas Fairbanks umrl HOLLYWOOD, Cal., 13. decembra. — Sloviti ameriški gledališki in filmski igralec Douglas Fairbanks je sinoči v spanju nagloma umrl v starosti 5G let. Zadela ga je kap. WASHINGTON, D. C., 11. dec. — Delavski urad (National Labor Relations Board) je razsodil, da je pogodba, ki jo je sklenila Diamond T Motor Car Co. z Automobile Workers Industrial unija, neveljavna, češ, da je ta unija pod kontrolo družbe ter nima pravice odločati v imenu delavcev. To m ono Mellonovi petrolejski vrelci zaplenjeni WASHINGTON, D. C., 10. dec. — Državni department skuša dognati, koliko je resnice v poročilih, da je mehiška vlada zaplenila Mellonove pe-trolejske vrelce v Mehiki. Mel-lonova lastnina se nahaja v bližini Tampica ter jo upravlja Mexican Gulf Oil Corporation, ki jo podružnica Mellonove interesne skupine. Rusko naročilo ZAVRNJENO raj Ford, —• Razvijalo se bo od leta do leta, tako da bo naposled konj na farmah ravno; ^alo^a tako redka prikazen kakor je 1 se sedaj na cesti. MADISON, Wis., 11. dec.— Pri neki tukajšnji tovarni je naročila ruska vlada za j>et- . • i- -i i * v i J" j najst tisoč dolarjev razneira o-rodiu poveljnik Ameriške le-, , A : . • • Tii- , rodja. \ odstvo tovarne je na- gije, je rekel, da je poglavitna J POZOR!— Zaradi slabe trgovske zveze z PROMET NA VELIKIH JEZERIH TOLEDO, O., 11. dec. i - - i , . , rocilo zavrnilo, ces, da noče Legije delati na to, da .. , ,' . .' . -, , v , | trgovati z vlado, ki le tako ne- ?nka ne bo vmešala \ ■ „ . se vojno, Legija ima pa poleg tega. še druge cilje in eden teh je — indu-trijalni mir. — Naša naloga je, — je dejal, — predstaviti bojujočiin se državam v Ev domovino ropi skupno ne sramno napadla malo Finsko. Proti KOMUNISTOM v Mehiki , MENICO CITY, Mehika, 11. je dru-a pošilja-1 Dosti parnikov, ki so ze »vee ameriško tronto. Pri nas ne ^^ __ Večina v Senatu pri- " 1 v ' — wuejo opaziti nobene razprti-; pravlja pl-iiog naj predsednik Lazaro Cardenas odstrani vse LITVINCI SE VRAČAJO V VILNO Prizor v stari lit-vinski prestoli c i Vilni, ko so litvin-iski vojaki vkorakali i v mesto. Rusija je mesto, ki so ga Litvinski vzeli Poljaki, zopet vrinila Litvinski. tr.il. te v Blaznikovih Pratik nekoli- mesecev POcivali, bo začelo vo- ko zakasnila. Prosimo, vposte-,zltl I30 ^ G,lkl,\ Jezerih-vajte. Kakorhitro bo prišla I življenje je pripisovati evrop-bomo jih takoj odposlali. — ski voJni in naročilom, ^ so v Uprava. ' j zvezi ž njo. Na razlago je "Bremen" ušel skozi Parnik Bremen je docpel v "'"■•""V "domače , pristanišče". — Nemški aeroplani so odgnali angl. -podmornico. BERLIN, Nemčija, 13. dec. nedeljo zapustil Murmansk. — — Pod varstvom kril ška- Priprave za odhod je natanč- drona nemških bombnikov in no izdelala nemška admirali- poizivedovalnih aeroplanov je teta. parnik Bremen, ki je 28. avg. j Kapitan je ob Norveški o- odplul iz New Yorka, je varno pazil sovražno podmornico, to-dosipel v 'domače pristanišče.' da aeroplani so jo prisilili, da lvakor se je parnik eno uro zaitem, ko je *plul mimo Ambrose svetilnika izven newyor-škega pristanišča, izognil angleškim bojnim ladjam, se jim je izognil tudi sedaj, ko je plul iz Murmanska, kjer se je nahajal 14 tednov, pristanišče. se je morala potopiti, ne da bi streljala na parnik. LONDON, Anglija, 13. dec. — Nemški parnik 44Bremen'1 je včeraj zjutraj plul v dogle-dni razdalji od angleške podmornice, toda je mogel nemo-v i 'domače teno pluti dalje po londonski mornariški pogodbi leta 1930. je in nobene slabosti. Močna in združena Amerika je najboljša garancija za mir. 268 milijonov dolarjev zavarovalnine WASHINGTON, D. C., 11. dec. — 1'rad za socijalno zavarovanje naznanja, da je izplačal meseca oktobra osebam, ki so bile zaposlene pri raznih zveznih 'podjetjih ter osebam, ki so odvisne od javne podpore $268,505,000. To je ]K>t odstotkov »več kot nics.ea septembra ter šestnajst odstotkov manj kot meseca oktobra l'.>38. Farmer jem obetajo boL/še čase WASHINGTON, D. C., 10. dec. — Povpraševanje po farmskih pridelkih se bo prihodnje leto povečalo in tudi cene bodo nekoliko višje. Far- Kapitan Adolf Ahrens, ki je Pogodba, katero je leta 1936 peljal parnik po okrajni se- tudi sprejela Nemčija, določa, verni morski poti v iMur- da sovražne ladje ne smejo 4'škodljive" komuniste iz javnih uradov. Nadalje bo zahte-\ala večina v senatu, naj predsednik Cardenas javno obsodi sovjetsko Rusijo, ker je napadla Finsko. Komunisti imajo v Mehiki precejšen vpliv. Nekaterim se je posrečilo dobiti službe v važnih javnih uradih, iz katerih bodo pa sedaj najbrže od-strain jeni. merji bodo imeli več dohodkov kot so jih imeli leta 1937, ki je bilo v tem pogledu najboljše leto izza 1930. Skupni dohodki ameriških farm bodo znašali približno de-et tisoč milijonov dolarjev. To je razvidno iz zadnjih poročil poljedelskega depart men-ta. ZAPADNA FRONTA MALO ŽIVAHNEJŠA PARIZ, Francija, 12. decebra. — Francozi so z ročnimi granatami odbili vse nemške napade na prednje postojanke. To so bili poglavitni boji na zapadni fronti. mansk, je bil tudi na poveljni- brez svarila potapljati trgov- Nemci so najbolj napadali okoli S »ara, kjer so poleg Fran- škem mostu, ko je Bremen v škili ladij. eozov Angleži zasedli prednjo bojno vrsto. SLOVESE (YUGOSLAV) DAft* " GLAS NARODA .. . iviHi or m raarLi) 99 Ovmi nd mMiiMi iv ■uofKNic nDW) eonviNi (▲ Corpontk«) J. Lupah«, et iboTi officer«: NEW YORK, N. I 46th Year m IVH1 DAT azov V BONQ1TB 1ND HOLIDAYS Advert!«—ent on Agreement la nioaio vetja Itat aa Ameriko Za Now York aa eeh> tate «7 OD ta Kaa Tm pel M •••••• fMC ta MM*««« m**m iiic Za leta •■••••«•••>• mm*_« I9.BG Za lnonemetro m eeto WU .. 97JU POt ICCA tel • • • a ifH.PO MAiODA- UHAJA VSAKI UAM IKVUMll OUIU IM uliM NI« TOW. N. T * rniim t—iMi AMERIKA IN RUSIJA Nedavno je dospelo iz Washington^, poročilo, da se je pojavilo nesoglasje med predsednikom Rooseveltom in ame-liškini državnim tajnikom Jlullom. Ko je izvršila Rusija sramoten napad na Finsko, je bil predsednik za takojšnje prekinjanje diplomatskih odnošajev med vlado Združenih držav in via<10 Sovjetske unije, 4ločim j«' bil državni tajnik Hull iz doslej nepojasnenih razlogov proti temu. Ameriško javno mnenje se v tem perečem vprašanju nagiba na stran predsedniku lloosevelta. Ko je Hitler divjaško napadel ("'ehoslovaško, j«' vlada Združenih držav poklieala svojega l>oslanika iz Berlina. S u m je v resniei prekinila diplomatsko zveze z naeijsko Nemčijo, četudi ni tega ofieijehto objavila. Povsem logično bi bi-io nekaj sličnega storiti z Rusijo, kajti Stalin 11» bil napram Finski nič bolj pošten kakor Hitler napram ("'ehoslovaški. Nesoglasje med Kooseve'ltom in Hullom še ni konča-*io, upati je pa, da bo predsednik iz vnanje- in notranje-poli-tičnih razlogov prodrl s svojimi nazori. 'A deželo, čije diktator uganja napram malemu demo-kratičnemn narodu tako f>olitiko, ni treba imeti nikakšnih zvez. Medtem je pa predsednik v okrilju -voje oblasti storil nekaj, kar je v praktičnem pogledu podobno prekinjenju diplomatskih odnošajev. Roosevelt je portlal ameriškim tovarnam za letala in bombe značilen poziv ter s tem odredil nekakšni moralni embargo proti Rusiji. Pozval jih je namreč, naj ne pošiljajo Rusiji svojih izdelkov. Vodstvo ogromnih Douglasovih tovarn je že >k!enilo vztreči predsednikovi želji. Nobenega dvoma ni, da Rusija ne bo dobila iz Amerike ničesar, s čimer bi mogla bombardirati civilno finsko prebivalstvo. Ker Stalin ravna tako kakor Hitler, je treba ž njim tako ravnati kakor s Hitlerjem. NAJVA2NEJSI PROBLEMI AMERIŠKE POLITIKE Institut za javno mnenje je nedavno vprašal ameriško javnost, kaj smatra za najnujnejše ameriške politične probleme. Okdgovori >0 zelo zanimivi ter zek> značilni za prihodnje leto, ki bo leto predsedniških volitev. 47 odstotkov vprašaneev je odgovorilo, da je .poglavitna naloga vlade Združenih držav zaščititi deželo pred vstopom v evropsko vojno. Nadaljnji nujnost ni problemi se vrste v nasledn jem redu: Vlada naj z vseini razpoložljivimi sredstvi skuša odpraviti nezaposlenost; obnova pro~[>eritete za splošno gospodarsko življenje; uravnava *pora med konkurenčnima delavskima organizacijama; zaščita demokratičnih ustanov; povišanj* podpore neaajposleiiim; uravnovešen je zveznega proračuna; podpora farmerjem in starostna pokojnina. To so važni nujnostni problemi, med katerimi sta pa prva dva najvažnejša. "Cable letter" SE JE CAS, DA VAŠA BOŽIČNA PO-SILJATEV DOSPE V DOMOVINO PRAVOČASNO ZA PRAZNIKE, AKO SE POSLU2ITE "CABLE LETTER". — Pristojbina je $1.—. Potniški Oddaltk "Glasa Naroda" 216 W. 18th Street ; New York City POŽAR »V PREK-MURJU V noči o. na 21. novembra je |M>gorelo v Žitkovcrh ob madžarski meji 8 haš s pri padajočimi gospodarskimi poslo-pji. Ogenj je bil tako rilen, da so ga videli tudi v Murski Bohoti. Žitkovci ležijo ob ee--ti iz Murske Sobote v Dolnjo Lendavo, komaj 11 olje r kilometer o«I meje. Prebivalstvo te vasi pripada madžarski narodni .manjšini. Kakor tulijo prva ]»oročiln. je ogenj po nonrevidnosli zanetil cigan, ki je hodil z lučjo po hlevu. Silen vihar, ki je že cel dan divjal nad Prekmurjem, je ogenj hitro razširil naokrog. Hiše so stare, krite > slamo in stojijo na kujpu, skoro v strnjeni viMi. Ljudje so se preplašeni zbudili od klic** in komaj rešili golo življenje iz hiš, ki so >e že rušile. Divji ognjeni element je objel vsa gospodarska iKKslopja in H hiš nad katerimi se je plamen združil v o-gromeu ognjen zubel j. Prizori ob tem nenadnem nočnem požaru so bili pretresljivi. Ljudje *iO v obupu morali gledati, ka-j ko jim ogen j uničuje vse. kar I so s", r trudom. in znojem pridelali poleti. Nič ni-o mogli rešiti iz ognja, niti obleke niti ž i voza. V svinjskih h'levih je })ogorelo 14 svinj, v kurnikih pa vsa perutnina. Gasilci, ki so bili iz vse okolice takoj na nwe-stiii, so pomagali samo .pri reševanju in omejitvi požara, ker je bilo gašenje vpričo pomanjkanja vode in milnega vetra nemogoče. Ker so Imeli posestniki v gospodinjskih poslopjih nakopičenega mnogo sena in -lame, je imel ogenj dovolj netiva in je brezobzirno nadaljeval uničujoče delo. Posestnikom je pogorelo vse premoženje. Osem družin je ostalo na ce^ti brez -redstev, nekateri niti Obleke niso mjogli rešiti. Nkodo cenijo samo na poslopjih in hišah, ki so bile stare in s -lamo krite, na 200,000 dinarjev. NESREČNA ŽRTEV DIVJEGA LOVA (Xa 1 ogii pred orožniki je na tragičen način izgubil življenje Jane« Zilavec 29-letm posestnik iz Doma j i »cev v obmejni can kov sik i občini. V gozdu, ki pripada Pit 11 Werner ju iz To-polovcev, se bili že del j časa na delu divji lovci ki so se znali i spretno r kri vat i pred orožniki. Tudi opazovanja sumljivih ljudi v okoliških vaseh niso prinesla nobenega uspeha. I\o so orožniki razdeljeni v dve patrulji spet pregledovali to-polovski revir, so nenadno za-čuli strel. Zagledali so posestnika Janeza ('ilaven in ga pozvali, naj se ustavi. Zilavec pa poziva ni poslušal, ampak je začel bežati proti izhodu iz gozda. Puška, ki jo je držal v roki, se nun je nenadno sprožila in strel ga je zadel v trebuh. Orožniki so ga našli na tleh brez moči. Pozvali so zdravnika, ki je ranjenemu nudil prvo fpormoč in ga poslal v bolnišnico v Mursko Soboto. Poškodbe so bile smrtne Prepeljali so ga nazaj na njegov dom v Dom a jn ice •Pogojni Janez Zilavec, ki je postal nesrečna žrtev lovske fdrasti, je bil delavec in mali [posestnik. Za prepovedan lov «i je nafbavil novo lovsko pu->?ko ki mu jo postala usodna. Njegova žalostna smrt je vabu-'dila v vsej okolici splošno sočutje. TATVINA SREDI MARIBORA Dne 9. novemjbra se je pripetili«, v neki veži v Jurčičevi lici v Mari'bora drzna, velika tatvina, ki je vzbudila precejš- njo senzacijo in ki jo skuša sedaj marfbomka policija s temeljitimi poizvedba nii pojasniti. !Xeki nosač je prinesel namreč .s noč i v omenjeno vežo kovčeg, v katerem je bilo filM) raznih ur. zlatih, srebrnih in nik-Ijevih. Kovčeg je prinesel za Slavka Ru-a, ki je zastopnik znanega celjskega draguljarja Antona Lesnika. Slavko Rus je bil medtem' v poslovnih zadevah pri nekem mariborskem urarju. Ko se j»* Rus vrnil, da bi spravil kovčeg v najeto h oho. je kovčeg izginil. R11 - je takoj stekel na policijo, kjer je prijavil dr/116 tatvino. Skupna škoda je «rkoli 100,000 din. Policija je takoj uvedla preiskavo, ki s«* smotrno nadaljuje. ZAGONETNA LJUBEZENSKA 2ALOIGRA A' Maribor je prispela vest, o pretresljivi žaloigri, ki se je odigrala v Sle.bekovem domu v Jareniinskeni dolu. Tam so našli v šupi ustreljenega 2.V letnega šoferja Vekoslava ŠU>-beta, ki je bil uslužhen pri trgovcu Ferku na Pernici, in njegovo izvoljenko, nslužheno i-to tam. . Med Slebekom in njegovo izvoljenko je bilo že dalje časa lijulM-zensko razmerje. Pred nekaj dnevi je morala Šlebe-kova izvoljenka po novo službeno knjigo v svojo domovno občino Oiiiiurek. Šlebek -e je ponudil da jo popelje tjakaj na svojem kolesu. Odpeljala sta se, in ko jn tri dni ni bilo nazaj, se je to zdelo domačinom zelo čudno. Zaradi tega so sporočili zadevo orožnikom in svojcem obeli nei?rečnežev. Začeli so ju iskati in so ju našli v šnpi pri domačiji Vekoslova Šlnbeka. UBOJ Pri Sv. Martinu pri Vurber-gu sta se srečala 39-letni pastir Martin Petek in 19-letni tr-govski pomočnik Matija Pečar. Petek se je iz gostilne gredoč pridružil Pečarju, češ, da poj-de iž njim domov. Pečar pa ni hotel, da bi šel ž njim. To je Petka tako razburilo, da je segel po nož in ga zabodel v trebuh. Nesrečni Pečar je podlegel poškodbam, ubija'lec Petek pa je izginil in ga iščejo orožniki. ARETACIJA V Studencih so aretirali ta-mošnji orožniki 4^-letno vdovo Marijo Gornik, ker je zakrivila smrt 20-letne posestniške hčerke Pavle Radih iz Ribnice na Pohorju. Izvršila je o-menjeni prepovedan poseg, zaradi čo-ar je nastalo z«'istrlupljenje krvi ter je mlado dekle v bolnišnici v Slovenjgradcu umrlo. . NAZNANILO SREČA NA PLATNU. Pri nekem izletu angleških letalskih izvidnikov v Nemčijo, se eno letalo ni več vrnilo domov. Čakali so, pa nič. Zra-koplovno ministrstvo je slednjič ir/dalo uradno obvesti'lo, da je posadka štiitih mož med "pogr esenci.*" Spet je preteklo nekaj dni. Se zmeraj ni bilo nolnmih sledi za |>ogrešenci. Xoiiena nevtralna ladja jih ni pobrala iz morja, na nobeno obalo jih niso vrgli valovi. Tedaj re je vrhovno poveljstvo odločilo da je uradno razglasilo, da so vsi Štirje mrtvi. Nekega večera pa je bi'1 častnik izviilniškega letalskega brodovja v kinu. V tedenski reviji tso bili videti nemški po-siiettkii. kako prevažiijo« angleške ujetnike v taborišče. Častniku se j<* za/, lelo. da je za-glfdal ujetnika, ki je bil pilot in so ga ž«* razgla-ili kot mrtvega. Drug dan j<- Šel Še enkrat v k ril o, zdaj ga je spremil njegov tovariš. Tudi je ujetnika spoznal Dala sta si ti-sli de'1 lilnia izreza t i in povečati in sta ga poslala ženi pilota, ki so o ujemi mislili da j<1 že mrtev, z dostavkoni:44 Vaš mož živi, kmalu ga boste videli." Peter Zgaga CESTA V kratkem pričakujemo 2 JUGOSLAVIJE VEČJO POŠILJATE V Krasno izdelanih COPAT, ročno tkane iz mehke vo'ne in mehkega usnja, gorke iu komodne; rdeče, zelene, modre in rumenkaste barve. Zelo pripravne za darila. Za vse natančnejše tozadevne informacije glede cene itd., se obrnite pismeno na znanega rojaka: Mr. ANTHONY SVET SLA VIA TRADING CO 1265 Broadway New York, N. Y. 1 VRNITEV 500 SEZONSKIH DELAVCEV. •Dne 21. novembra je pris>|iel v Maribor transport vračajo-čili ><• .-ezonskih delaveev, ki so bili na sezonskem delu v Nemčiji. Prihodi posebnega vlaka je bil napo\-edan ob pol 17. vendar pa je prispel vlak v Maribor z 2 urno zamudo. 8 tem transportom se je vrnilo nekaj več kakor .">00 delavcev in delavk. Xa kolodvoru so jih ,sprejel i zastopniki Borze dela in dmuih ustanov, ki posredujejo v korist sezon-k i m delavcem. Na kolodvoru so bili pogoščeni z iruljaževo juho, krompirjem in štruco kruha. Dolge ure presedim ob oknu in opazujem ljudi na <-esti, ki ni nič kaj živahna, kot >0 pae eeste v podežel>kem predmestju New Vorka. Z malo izjemo poznam v>e ljudi, ki hodijo mimo: delavce, ^osptxlinje, šolarje, branijev-ee in kolektorje. To tipična ]»rikazen na takih cestah. Zaradi deeemhorskena vremena ^o okna zaprta. Vidim lr kretnje, izraze na obrazili, i^o-vorice pa ne slišim. Tako se mi zdi, kakor prejšnja leta v kinematografu, ko še ni bilo zvočnega filnia ter je bilo treba po premikanju ustnic ugotavljati izgovorjene besede. ZANIMIVE STATISTIKE O ŽENSKAH. -Neka ameriška zavarovalna v.r^žba objavlja svoje izsledke o razmerju med telesno težo in umrljivostjo pn žei^kah. Preiskav, ki so bile p^dla^a lej statisiki, je bilo nič manj nejro 308,228, zato se na številke lahko zanesemo. Pri ženskah pod 40. letom uo ugotovili najvišjo umrljivost med tisfimji, ki >0 presegalo nonnnlno telesno težo za 5 do 24 odstotkov. Med 40. in T)0. letom nmirajo največ ženske, ki jim je teža za ') do 14 odstotkov manjša nego normalno. Pri ženskah nad 50. letom je umrljivost isto tako največja ,če jim je teža bistveno pod noranalo. . Dočim umirajo pod '»0. letom Že precej zgodaj začno hoditi gospodinje j ni kruh in kar je za malico potrebno. "Mrke in zaspano, zavit«* v domače halje, nepokrit«-, > ril. patami mi bosih nogah. Vračajo -e z večjimi in maiijšimi zavoji. < o se dve >rečata, >e komaj vidno ]>ozdravita. Zdaj ni časa za pogovor. Po|>ohlne in proti večeru je drugače. In ta-kral so ti^b drugačne. Jutranja strašilu se popoldne spremene v lepo oblečena bitja. Lase imajo skrbno jhj-česane, vsakemu posameznemu kodru je posvečena največja pozornost. 1'stnice kakor zrele črešuje, lica sličua narahlo zardeli hre-kvi. Pred vsako hišo j<» kara. — PnM nekaterimi ši* po dve. — < Vsta >e izprazni, ko >e moški on peljejo na delo in se otroci izgube v šolo. \a majhnem trucku se pripelje ledar. Pred p« tnaj-timi leti se je u>tavil pr«*d vsako hišo, zdaj ima adjein in sočiv« jem ter žene iz sebe čudne gla->ove. Živ krst ne razume njegovega lipitja in menda niti sam ne 've, kaj kriči. Ob zaprtem oknu s<* pojavi gospodinja. Branjevec pokaže na solato, ona prikima. Stročjc • mu fižolu odkima in jabolkom. Prikima bananam in zeleni, i Nato zamahne s roko, češ, da ' je to Vse. Tega sporazumevanja s kretnjami sta branjevec in gospodinja tako vešča, da je izklju- največ srednje velike, pred 40.i,Vn v>ak »^sporazum, letom največ velike ženske.I Kruh kolektarjev, ki slede imajo v poznejših letih večino, |*»»';»njevcu, je grenak. Stoji in kar se tiče umrljivosti, majhne !,ri 1'išnih vratih, trka in ženske. Kar se tiče odpornosti proti boleznim, j«" umrljivost zavoljo jetike, pljučnice in liri-})e ipri ženskah s premajhno težo za (>0 odstotkov večja nego pri drugih ženskah, vendar pa je v nekih primerih pljučnice tudi znatno večja teža nevarna. Prevelika teža zvišuje 111 «i j umrljivost zavo'ijo bolezni llllllll,. isllillllit,..,»minili!..,IIIIHIII,, („|H ■»■..at' '!':!:iM!?f ''»iiiaaii' 'Minlfliii'''iint, BLAZNIKOVA Prati ka za leto 1940 Cena 8 poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N Y 'Mllijllti'^IUIj.i.iaiiailij.^ilir.Jil;;,..,,!!!!!!!! ................................ ........................ zvoni. Le iz nialokatere hise-čo mu sph»h odpro — se vrne kolektor vedrega obraza. Vča-sri prideta dva, včasi trije. Amerika namreč živi in kupuje na obroke. "l)olar na roko, dolar na teden." V tem znamenju poteka naše gospodarsko življenje. Precej živahna je na cesti -podnjega telesa in ohisti, ua- opoldanska ura počitka. Otro-sprotno pa so akutne srčne bo-l(.| S4. vrnejo iz šole in v bližini lezni .spet nevarnejše za žen- zaposleni delavdi pridejo do ske s premajhno težo. Pri m,ov 0|KMlovat. Hatlkorn-i bolezni nobenega tja postiija umrljivo« večja le z višjo starostjo. najti teže. težo. Pri niso mogli razmerja «>trpljcnje ni bilo postavljeno i na bogve kakšno preizkušn jo. Pogovor je nanesel na neko da-; hm), ki v družbi igra pomemb-Tl ' no vlogo; Riibič je,z odkima vari jem glave nekajkrat dal razumeti, da -e nikakor ne -klala z njihovi lupod-eenjevalnim umenjem o njej. Vi ste t^rej drugačnega mnenja, dragi pri jatelj,'' vpra« pr >*i!i» zi -nvtf, pošljem vam takoj *v M« # 1 Vtrt nrno vožnjo v udoo.ij limuzini !2«r>poda Železni k;1 rja, je hi! Ribič v prvi vik t; zaposlen « tem, da je neprestano sukal ovratnico zdaj na desno, zdaj na levo in v leve M)«'t ri;i de-=rm. I>ru*rič je reševal skrivnost, kaj j«* treba ukreniti, da velja* name-to *a itirinaj^tosra. /a drugega ali »«1 leea osta. i i mora ljudem tMik.izati, da je ed>n izmed njih. na-topiti mora triko, ko da ne bi bilo nič bolj razumi ji ve-ga, ko to, da je |m>-valbljen pri Zeh-znikarjcv'.li. Predvsem mora pa pogovor napeljati na področje, kjer je doma, na teni* morebiti ali na zbiranje (»oštnih znamk. Tn ko se je avto z rahlim sunkom iMnvil pred vilo njegovega predstojnika, je Riibič že vedel, kako se bo vedel. Z malomarnostjo, za katero bi \,*h> , vredna baje 420 mark, pa mu r"n'va in vr,M'i,o: <>,,a m:iW st#*kl- 5<" Tudi smo zopet dobili direktno iz Ljubljane PRISTEN SLAVNI BAHOVEC P L A NIN K A* ZDRAVILNI f'AJ N;ijl«»lje sr«il«tvr<"l>.*t vt splošno zdravili, /n /.•■nsk«\ so |k»soImu> v j »rest 1*1 >ii ili lot'ii. Cena 1 šKatlja $1.—, 3 škatlje MARIJA CKIJSKK ŽEI.ODCNE KAPLJICE: jo je tvrdka ceneje. la za 100 mark t velike $1.25 I Poštniiiii iiii('uov:iiio^r:i l>l;ii:a j»' prosit "Slučaj" kriv smrti K IRK LAND LAKE, Out., — Koronerjeva porota, katero je -klical dr. ,J. F. Edis. da d o že ne vzrok smrti Maleolma MaeLeoda, je )>o enourni preiskavi dognala, da je liil "slučaj" kriv nesreče. p(> IKikliru je |llizai. iu je Nesreča >e je zginila 14. sep-l^j, y k„nj|l|aki armadi v Fran-čevljev globoko ! (>j jj P I. Millard je ostal v Kirkland Lake do torka, nakar je šel v Timmins, kjer je imel govor, vsled katerega je bil nato aretiran. Tudi ob ča,gre 1)111 svečanosti v | zraven zastonj naš lepi v.< mrtva šk Pf)tlej i-tf)ji pred > fom. "Ali ,šfe od ravnatelj, upam. da." "Tudi jaz upam," pravi Že-leznikar >iikehljaje in mu etisne desnico. 4 West 19th Stje<^ New York | ____ta__ zsk orazruKe. | Tukaj Vam pošljem $1.—-4 za dvamesečno namenino za: ! ! 1 ™p....................................i Ml komo obvestili I Naslov................................ Vaiega prijatelj« I S primerno božično ^ List naj pošiljaioo pričenši z dnem ...................... [ d«punico o vaicm SUi- ilU(. fa „;l>lov j<>: .................................. I_________________________I i veži je prišlo do nerodnega dogodka. Ko so d vi-, gali krsto, da jo položijo naj : mrliški voz. pd se odlomili ro-j | raji in krsta j<* dobila rasspo-! ke. S težavo je uosaeem u>pe-jlo, da so kr«sto naložili na voz in da so okvire za silo zakrili z venci. Toda med vožnjo na pokopališke je šla krsta popolnoma narazen, tako da ni kazalo drugo, nego da se eim hitreje naroeili novo krsto. A tudi ta ki-ta je hila za me. Ko .^o jo spušeali v irroW, >o vsi videli, da lioo proti njej samo \v. koTiknrenrnib nMtlogov. Sl-števalo >amo to, kar se je dogodilo med pogrebom* in je lastnika tvrd'ke o)xso(lilo nn 4 nwsece jeeo ter seveda na povračilo ib'narja- ki ga j«* bi' prejel. liki STKNSK1 Knl.rjiAlC STEVE M0H0RK0 CO. 704 SO. 2nd STKE FT MILWAI KKF,, WIS. Gozdni požari srDBL RV, Out., 11. dee. — — Medtem ko so gozdni požari letošnje poletje povzročili škode $1,72!>.44, je veljalo gašenje l'lb požarov Okoli I'M) gozdnih požarov so povzročili ljudje tanii in eit»;arami. eiga !*»•- Mestne volitve v Timmins Naročnikom naznanjamo, da LZH le SLO \'KX S K < >-A M K R1- KAXSK1 KOLEDAR ZA Llv TO 1 iM-0 koncem tega tedna. Cena * * ? * TLMMIXS, Out., 11. dec. — Z večino l-'JS glasov je bil za mestnega župana v Timminsu izvoljen Kmile Hrunette proti dosedanjemu žu[>anu .famesn I P. Bartlemanu. ki j»* dobil -a-koledarja je oO centov. ,no glasov. ........ ...........Miss Helen Terry, ki je kot | |iit;i ženska kandidirala v nin-- st ni svet, je prejela od vseli |kandidatov največ gla-ov, — namreč O G L A S Mnogo dela v kanadskih gozdih KUCLERJEVA HARMONIKA Ravno prispela iz Jugoslavije, izdelana po Lnbasovim -i-stcnni. Čt i ri vrst na tro-Ia>na v sn>BURYf dec. — Eni-oktav. 4l' tip. 1 •") basov, z nem- j ploymeiit o{t* Canada škilil prijemom; glasovi: fi ct>, lia, e. kateri soglašajo klavirsko harmoniko. FRANK SRTRAJCTC, 1 nsf; St. LA TRENT, ^rONTRRAli, QFEREC, CANADA Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA J^k JEDN0TA listami vi jena 2. aprila 181»4., iukorporiraiia 12. januarja 1808 v državi Illinois, s sedežem v mestu Juliet, Illinois POSLUJE ŽE 46. LETO Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago St., Joliet, Illinoi«. SKD PNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4.450,000 SOLVENTNOST K. S K. JEDNOTE ZN AŠA 11J).S0% K. S. F -leduota ima nad 35.000 stanov in članic t odraslem in mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KliAJEVNIii DKUTKV 18C SKUPNIH PODPOR JE K. S. K. JEDNOTA IZPLAČALA TEKOM SVOJEGA 40.-LETNEGA OBSTANKA OKROG §7.000,000 GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM In NAROD!" Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in golventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer ee lahko zavarujeS za sinrtnlne, razne poškodlje, operacije, proti bolezni In oneuiogiosti. K. S. K. Jednota,sprejema v svojo sreuo člane ln članice od 10. do »1. leta: otroke pa takoj pc rojstvo in do 10. leta. Zavaruješ se lahko od $'J50 do posmrtnine. V Mladinskem od4eiku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15e za razred "A" In 30c za razed*"B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnein narašča. V slučaju smrti otio ka zavarovanega v razredu "A" se plača do $4"«0.00 in zavarovanega ▼ razredu "R" se plača do $1000.00 posmrtnine. bolniška podpora: Zavaruješ se lahko za- $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesmenr. primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja. Člani in članice nad 60 let stari lahko nrejmejo prinadajočo jim rezervo izplačano v gotovini Nad 70 let stari člani in članice ao prosti vseh ua v [okrožju Sinllmrvjii trikrat to-' liko ih'la'veev, kot v istem <:nsu lanskega leta. Stalno l>ilo letos naniesee-iiili v j»rinieri > 102 lan: l<'1 o. Vsled vojne negotovosti v rteptemhru in oktobru je lesna industrija nekoliko zastala, toda v novembru jo vsled vojne prišln prosperiteta in lesne družbe so odprle >voje eanipe. Zamrznjeno jezero Millard je oženjen in ima pet ot rok. * • • Načelnik mlekarske zveze TORONTO, Out., 12. dec — Orval I j. Arelier, ravnatelj Lindt'ors Dairy, je'bil obve-seen, da je bil imenovan za predsednika Ontario .Milk District Distributor- Assoeiation. Do sedaj mlekarska družba ni v upravnem odboru "uneia nobenega za-t opni ka iz krajev severno od Cobalta in p^'va časi je zadela Arelierja. I [»ravni odbor ima vsak nio-><■<• sejo -v Torontu in enkrat na leto konveneijo za zastopnik«' jirovinejalnib družb. Trgovina v vojnem času OTTAWA, Out., 1J. dee. -Vee v;ii*i v p rot j u > pri<'čtk«»viinjeiii, \ .-l<'»l čes;ir so prieeli KHiiadeaiii raz-miŠljevati, ako niogotV bla*?o, ki pride iz Kanade v Združene države, ne bo iz Združenih držav Šlo v Nemčijo. <<>; Izvoz žita in nikla v Združene države se je v zadnjiii o veh mesecih pot rojil. Kanadska vlada gleile tega 'pravi, da so -e angleške ladje, jfredno so Združene države -prejele novo nevtralnostno postavo, v veliki meri posluževale ameriških pristanišč, iz katerih - > vozile blauro v Anglijo. NORANDA, 12. dee. — 0>i-sko jezero je popolnoma zamrznilo in letalstvo bo zopet obnovljeno. Prejšnji teden je že en aeroplan Dominion Skyways družbe izvedel en polet pod vodstvom M. Miehauda. V Norandi bodo, kot doslej, letalske ]x>stojanke in ravno tako v Senneterre in Robervale. # # # CIO ORGANIZATOR ARETIRAN TORONTO, Out., Kanada, 12. dee. — Policija v Toronto je v sredo aretirala Charlesa II. Millarda zaradi njegovega govora, ki ga je prejšnji teden imel v Timminsu. Obdolžba proti njemu spada pod kanadsko obrambno postavo in je v zaporu brez jamščine. Prejšnjo nedeljo je bil Mil Preganjanje komunistov v Kanadi TORONTO, Out., 13. dee.— Na pritožbo finske pomožne organizacije, ki je imela svojo sejo preteklo nedeljo, in z ozi-roin na slične resolucije drugih finskih organizacij, je Šel urad generalnega pravdni ka takoj na delo. Po naročilu generalnega pravdnika Gordona Conanta je v Torontu policija v torek izvedla preiskavo v finskih komunističnih uradih, kot so zahtevale finske organizacije. Organizacije so posebno o-menjale finski list Vapaus.'.', ki izhaja v Sudburvju. Policija je izvedla preiskavo v uradu lista in zaplenila razne listine. Generalni pravdnik Conant pravi, da je bila preiskava ko-lard v K i rk land Lake ter jej j muhi stičnega delovanja v pro-govoril na seji 50 rudarjev pri vinci Ontario sklenjena v t o-Teek-Highes rutaro som md-- lil, ]>u so minila pojavi.'* Hotela jo na s^ozo, toda opazivši Romana, so je obrnila na drugo >trnn, kot da bi ji bila nted vsemi potmi najsamot-nejša najljubša. Hila je vitka sivarica, revno obleeena. Pod butaro so i-e ji lusje razpustil: ter ji padali kakor e je pogToznila do pasu. "Glej. dekle, ali naj ti pomagam?" Zaradi butare ni mogla obrniti glave. Le z roko je za-: almila. da no potrebuje pomoči.. Kot da bi ji njegova po-nudba podvojila moč, so je kmalu i-zkopala iz snega, skočila v drčo in izginila v nji. "In to naj bi bila čarovnica?" se je nasmehnil Roman. "(V bi znala čarati. bi si klnfro drv pričarala pred hišo in bi ne klatila draičja ter znnrzovala v snegu." Ronuin jo stopil v gozd. Nekaj časa je korakal pod mirnim s .snegom pokritim drevjem ter pri tem, prestopil "ča-lovnfčno" gaz. " Nož ice pa ima kako otroeiček." Pri tem je tudi on doppe1! do drče. Prodno se je spustil v njo, je pazilo posiušal v goro.. V vitjem dolu gozda jo bilo vso mirno. Stopil jo v drčo med visokimi zameti, ki V bila od sani izglajena kakor steklo. Med potom jo več-]< it poslušal. Nič kaj prijetno hi ne bilo, če bi mu kdo pridi vel nasproti na težkih saneh. Kam bi se mu umaknil? i Toda začelo jo že n|račiti. Nocoj so no bo nihče več v zil v do", i no. Se dobro uro je moral hoditi, predno jo do-| Sjiel do kraja, kjer so bili zaposleni delavci njegovega očeta.( Aledtrm so je povsem znočilo. Ra^en snega, ki jo padal z drevja, se ni nič zganila nobena stvar. Bila je noč, toda ne 1 elitna. Soj snega je vse prevladal. T^o nebo jo bilo črno, zve7'le na njem pa velike in blesteče. Korakajoč po- ravni stezi, so jo Roman nenehoma oziral v te planrteče luči. Videl pa ni drugega, kot svojo srečo, okrogel, nedolžen obrazek svoje Julke in njena rožnata u.steca. (Zamolkli glasovi >o ga prebudili iz misli. Par sto korakov pred njim je stala velika drvarska koliba. Slična je bila ogromnemu črnemu panju. Skozi odprta vrata je lila svetloba. Na stoikjrakov jo zadnhal cvrčečo se mast. Poleg vrat na nizki Klopi je sedel nekdo, tiho in mirno, črno *e odražajoč od ten.nih brun. Velik in širok, kakor ljudje, ki jih opazujemo Anm stekleno kroglo. . ►•Dober večer, Peter!" * * Dobo r veče r. * * !Ta orjak je ime' gifts, tako mil. in mehak, kakor glas pol-< lri sloga otroka. Njegove besodc so bile počasne in pre-u larno,. kot so preudarne kretnje kmeta, ki polaga cekine na nrizo. ►M'emu pa nisi notri?" ga vpraša Roman. <4Saj vcš, kaiko govore. To mi pa ne ugaja." "Kuj počneš tukaj?" ••Nekoliko čitan\ Citani v nebeški knjigi. Pa sem si mislil, kaj so pravzaprav zvezde?" Ronuin se zasmeje: s "To bi moral vedeti Saj so to v šoli učili. Svetovna telesa so, kakor je naša ženilja." Temna gmota jo odkimala z glavo. '"Se veti a, tako pravijo ljudje, toda jaz jim no verjamem. Čo puhti Bog pasti najmanjši kamenček, bi taiko težkih svetovnih teles ne puščal tam gori. Sicer je pa vseeno. Z,ez-Jde morajo biti nekai drugega." < "No, kaj pa?" < "Poglej, Manče " Peter je dvignil roko. "dosti ljudi jo dobrih, med njimi se pa tudi kakšen slab dobi. Ljubi Bo;? e mora v svoji dobroti usmiliti grešne duše ter ji pomoči, 1 adar vest ne spi, malo pokazati, kako je v nebesih. Zato oi vedno mislim, dr so zvezde majhne luknjice v nebeških tleh. Skozi nje spušča Bog nekoliko svetlobe. Samo pogledati je treba, pa mora človek verjeti." Roman jo pogledal v blesteče se lučke, in kot da bi ga prevzela resnost tega mehkega glasa, je rekel zamišljen: MJ>a, če jih gledaš, kako se blišče, si moraš misliti kaj' takega." 'Umolknila sta. Pogleda sta jima tavala po brezmejnem! }>ebesnem«u svodu. V kolibi so bili hlapci (precej zgovorni. Slikati je bilo pokanje gorečih po'len in roootanje z železnimi ]K*nvami. (Romana jo začelo zebsti. "Stopiva notri. Mrzlo postaja." "Mene no zebe. f'e moram misliti, mi je vodno prijetno gorko." "To bi bilo pa dobro za reveže," se zasmeje Roman. •\Do.-ti morajo premišljevati, kako se bodo prebili skozi življenje. ('e hi jih misli segrele, bi jim ne bilo treba skrbeti, y.a drva." Roman je stopil v kočo. Polog velike sobe je bila majhna i čuumata, kjer sta T>renočeva1a Vahllhofer ali njegov sin, ko j Ha prišla merit nasekana drva. Bil je ozek prostor s pečico, | p-Leno mizo in dvema stoloma. Roman je prižigal petrolejko in zakuril peč da bi si skuhal večerjo. Takrat se je • pomnil »upnikovega naročila. . i4 4 Peter!" Vsa soba se je stresla od težkih korakov. Vstopil je Peter ter se je njoral nizko skloniti, da ni s temenom zadel v strop. Bil je za g avo večji, kakor Roman, dasi je bil že on eden največjih v vasi. Ogronme prsi, rtiogočna ramena, silne roke. Vse na njem je bilo nadčloveško, toda nekaliiko neskladno, da se je moral odeti človeku smešen. In kakor postava, jo bil tudi njegov obraz: širok, koščen, nič poraščen. Nos je bil prividian in ploščat, ušesa so mu štrlela vstran, ščetin uti lasje so bili rumenkaste barve. Dasi je bil Peter komaj leto starejši od Romana, je bilo v vseh njegovih po-tezah nekaj atarikavega. Odbijajoč vtis tega obraiza so ne-] itoiiko si»je, velike vdrte , mirno plameteče oči in nežna usta. j (Nadaljevanje prihodnjič. Na splošno prav malo vemo o ladjah, ki iščejo mine. O njihovem do!u so le redkokdaj govori v vojnih poročilih. Delo. ki ga opravljajo je nevarno in odgovorno, kajti od napetosti njihovega dela zavisi varnost ladij in podmornic. Da moremo razumeti, zakaj iščejo nii-ne. moramo razložiti, kakšne so in zakaj jih uporabljajo. Mina jo največkrat velika okrogla ali v obliki jajca lizdel ana železna krogla, napolnjena nekako do polovice z močno eksplozivno snovjo. Mina je z vrvjo vezana s sidrom. Posebno i-zdelani aparati skrbijo za to, da so mina, ko jo spuščena s krova, zasidra tako globoko v vodo, kolikor človek hoče. Mine uporabljajo kot obrambno ali na-padalno vojno sredstvo. Kakor hitro i|lHIHf||| .|||||||||||| ........................ „|! ............ l,»i|||||ill»! ,lt|;iiiu|l,M|llll||||H»M|ilP VJREDPRODAJ Slovensko Amerikanski Koledar za 1.1940 Za 50 centov o b i t e 160 STRANI ZANIMIVEGA ČTIV A — POVESTI, ČLANKI IZ ZEMLJEPIS-JA, ZGODOVINE IN NARAVOSLOVJA. — POLEG TEGA SPIS IVANA BUKOVINSKI - JA: Iz mojega življenja. Koledar je bogato illustriran. Naročite ga pri: Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. Pošljite naročilo še danes! izbruhne vojna, je en-a izmed j prvih nalog vojne mornarice, da obvaruje domače obale. Obramba se izvrši na ta način, da položijo mine [pri Izlivih rek zalivih in morskih prehodih, /a domače ladjo ne predstavljajo obrambno mine nobeno nevarnosti, ker so kajpitani ladij točno poučeni o njihovem položaju. Napadalne pa postanejo mine v tem primeru, kadar jih minono~ci, križarke. torPodno ladje ali podmornice položijo k .-sovražnikovi obali. Taksno delo opravljajo ponavadi pono-jči in jo zelo nevarno za vojno ladjo, kajti razumljivo jo. da tudi sovražnik mqnira svojo o-balo in določeno morsko ceste in prehode, kjer ve. da bi utegnila voziti sovražna ladja in podmornica. Vojna in protivoj-n-a z minami jo povzročila vojnim ladjam sovražnih si držav zelo važno delo, namreč iskanje min. Morje je lahko preko noči polno nevarnih min, čeprav izgleda popolnoma nedolžno in s-amo sovražnik ve, kje se skrivajo pod morsko površino krogle, "ki čakajo na plen. Iskalci min so zato neumorno in v vsakem vremenu zaposleni z iskanjem min po|lllllt|||.,||lllll|||||i,||l!(lt||l illlt|!(li||it|i||llHi||il,|li|||!l||||||||,||i!l|l||)r|„|| i GLAS NARODA" S 9 pošiljamo v staro do- f j m o vi no. Kdor ga ho- | 4 de naročiti za svoje S svoje sorodnike ali prijate- ^ Ije, to lahko stori. — ^ Naročnina za s t a r i | kraj stane $7. — V t ftalijo lista ne poSi- | j (jamo. jjjj .................................................... tl|',il||||||||li!nlt||ti|illi'll||,|||||||iM||||||1||MI Iz Šanghaja poroča Evropejec : Evropejca kar mrzlo sprele-tava, če slilši, da na Kitajskem jedo plavut morskega volka in lastovičja'gnezda in vendar sta ti dve jedili uspešna posledica več stoletij dolge kuharske u-metnosti, in treba je dolgoletnih izkuišenj kitajf^lkega kuharja, da ju zna kdo pravilno pripraviti. Saj navodila zanje niso prav nič preprosta in dodatki so najfinejše vrste. Tako sem imel nedavno kot Evropejec priliko, da sem se smel udeležiti veličastne kitajsko pojedine, ki je bila prirejena sredi enega tistih jezer, ki jim je bila že pri kitajskih cesarjih dodeljena čast za pojedine. Barka, ki je bila o-premljena kot slavnostna dvorana, je spolzel-a od brega, za njo pa je plul kuharski čoln. Z ljubko dovršenostjo so prinašali jedila, toda pogled na jedilni list je koj zmanjšal tek. Seznam na jedilnem listu pa je bil tale: Različni mrzli kosi mesa in zelenjave. ^Lastovičja gnezda v juhj: Plavuti morskeiga volka in vršički trsja v omaki. S kapunom nadevana buča v juhi. {Rezine petelina z jajcem. Pražena račja jetrea. Oobova juha. Riba v kislo sladki onuaki. Golobja jajca v fižol o vi o-maki. Mandljeva žolica. Nadevana raca. Zelenjadna juha. Ohrotova juha s smetano. Neprekvašen kruh, sadje in čaj. 'Zraven smo pili rumeno kitajsko vino, ki se je gostu zazdelo kakor nedistiliran rižev alkohol. Medtem ko se je hotel Evropejec rešiti spričo želodčnih težav s tem, da je le neznansiko previdno pokušal jedi, pa Kitajcem taka jedila niso bila nič nenavadnega, in če jim je želodec nato povzročal težkooe, se nLso dosti zmenili zanje. Največji dogodek pojedine so bila seveda lasto-vičja gnezda in plavuti morskega volka. Gost je mislil, da bo zagledal Tastovdoje gnezdo, kako bo plavalo v juhi, a dobil je krožnik jako okusne jedi, ki je receipt zanjo tale: Prav skrbno _ osnaži košček lastovičjega gneeda, daj ga v mlečno vodo, da razpade. V kotliček izlij kozarec juhe od gnjati, kozarec gobove juhe, kozarec kurje juhe in tri kozarce vode. Pristavi na majhen ogenj. Prideni košček la-fctovičjega gnezda, in naj vse skupaj vre. Daj jako vroče na nrizo. Denarna nakazila iz-* vršu jemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Denarne pošiljatve v $ 6.00 11.85 17.50 28.00 56.00 ITALUO Lir 100 200 " 300 " 500 " 1000 ker se cen h sedaj hitko menjajo so navedene ck-ne podvržene spremembi gori a li doli NUJNA NAKAZILA IZVK&U. SJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1_ SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) Sit W. 18th ST.. NEW YORK DOLAR ZA KRALJA. MEHKO VEZANE KNJIGE Razprodaj a KNJIG Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to še danes, ker bo zaloga kmalo iztekla. "Xjegov. Veličanstvu kralju Juriju v Londonu" je bilo z velikanskimi otroškimi črkami napisano na kuverti pisma, kil so ga te dni prejeli v Bueking-hamovi palači. Tajnik, ki je pismo odprl, je vzel iz njega najprej bankovec za 1 dolar jn in še listek, kjer je bilo napisano: "Odkar mi je 12 let, se jako zanimam za politiko. Jako sem vam hvaležna, da ste odstranili londonske otroke, preden se je »godila kakšna nesreča. Tale dolar, ki je iz mojega (hranilnika, pošiljam za te otroke, da bodo imeli dobro hrano in topla oblačila. K<> se bo pri nas začela šola, bom povedala šolaricam, naj mi pomagajo, da bomo poslale kaj več denarja." Seveda je ta kanadska deklica dobila prisrčno pisanje iz Londona, kamor »se je kralj Jurij lastnoročno podpisal.1 IZSILJEVANJE Z LJUBAV NIMI PISMI. Xeki milanski starinar je pred kratkim popravljal staro omaro in pri tem je našel skrita piisma. Izvirala so iz let 1796-1797, ko je imel Napoleon svoj glavni stan v okolici Milana, v Pusterli de Mombello, in je tam imel svoj dvor s a pflemenitača in mu pokazal pisma. Izkazalo se jo, da je bila lepa grešilica njegova prababica, njegov ded pa je bil nje sin. Na ta način bi mladi mož svoje plemenitaško ime nosil po krivici. Bal se je škandala, ki bi lahko nastal iz tega. Starinar je poskusil z izsiljevanjem — m'ladii plemenita« pa se je obrnil končno na oblasti, ki so pomagale, da so se pisma sežgala. PIJAN VLOMILEC. ' Soldišce v Princonhageju na Holandskem je imelo te dni opravka z zločinskim pijancem ki je nekoliko dni strahoval ves okraj. Svoje delo je pričel obtožene« s tem, da se je vselil v neko praano vilo. Tam ,so je udobno nastanil in je začel s pohodi v okoliiške vile, kjer se je loteval lii-špa, rodja in dragocenosti vseh vrst. Prva pot pa je veljala vedno kleti. Tam si je poiskal najboljših vin in se takoj oprl, da se je moral pregledu blagajne vča- l Andrej Hofer (Junaški vodja Tiroleev 2. Belgrajski Bluer < VltoJ Jelene) 3. Beneška Vedeževalka 6 Burtika Vojaka 7. Cvetke (H. Majar) 9. Dedek je pravil (Julij Klai.šakt 10. Deviea Orleanska 11. Dve sliki (Ksaver MeSko) 12. Duhovni boj (Luvreuc SkupuU) 14. Fra Diavolo 15. Fran Baron Trenk (Gjuro Pu ud uric) 17. Hudo Brezdno (Pr. Erjavec) 18. Humoreske, Groteske in Satire ( 4.ZOV in Teffl) 19. Korejska Brata, črtica iz milijo- nov v Koreji (Josef Npilliuau) 21. Mesija .I>r. Jeglič) 22. Mladim Srcem, j ki ve« 11 ^ mladino (Ksavor Meško) 24. Maron, krščanski detek z IJlia-nona 28. Ob 50 letnici dr. Janeza Ev. Kreka 29. Parižki Zlatar 30. Patria. Povest i i irske Junaške dobe (H. Fed^rer * 31. Paberki iz Roža (Ivan Albreht) 32. Popotniki, novele in črtice (MIlan PugelJ) 33. Poiigalee 34. Pravljiee (H. Majar) 35. Pravljiee in pripovedke za min dino (S. KoSutnlk) 36. Povesti in Slike (Ksaver Mesko) 37. Ptice Selivke (Ta««ire; 38. Praški Judek (Josip Volel 10. Prapretanove Zgodbe, Povesti (Anton Stražar j 13. Preganjanje Indijanskih misijo- narjev (Josef Spilliuuti) 44. Rdeča in bela vrtnica (Anton Huonder) 45. Revolucija na Portugalskem 46. Sisto s Šesto (H. Federer) 48. Spisi Krištofa Srn id* 49. Študent naj bo