$tey. 41., Leto Ili.V£?Tybl4 ; Nedelja, 10. oktobra 1948. (Za 11. oktober) Med vsemi odlikami Marije, s.katerimi jo je- Bog .obdaril, je njeno božje Materinstvo naj višja in najlepša. prav po tej odli= ki je nazareska Devica postala na"a skupna last. Zato po pravici vsak narod Mariji prepeva kot-, s v' o ji ljubi Materi. Kakor je Jezus Odrešenik vseh ljudi, tako je Odrešenikova Porodnica ~ Mati vsega človeškega rodu* Eden od bistvenih znakov naše dobe je propadanje kršean= skega družinskega življenja. Družino smo' zaceli pojmovati čisto zemeljsko in materijalno. Vzeli smo.ji nadnaravni cilj in jo po= nižali" do 'golih in plehkih človečkih ustanov.. Družini smo vzeli Boga j vzeli smo ji moralno odgovornost in njen.o nadnaravno- poslan=' stvo. Vzeli smo družinam B o g a po versko brezbožni vzgoji. Namen današnje vzgoje je: srečen otrok tega sveta - namesto globo= ko vernega člana človeške družbe. Vzgajali so nam samo: "otroke •• sveta". Na "otroka luči" nismo polagali važnosti. Vzeli so družinam moralno odgovornost. Postalo je nam vseeno, kako mož in žena živita; zakonske ločitve so postale moderna vsakdanjost; nič več nismo hoteli vedeti, da smo v vesti dolžni, podariti Človeštvu dobrega otroka, srčno plemo= nitega človeka. Družina se hoče osvoboditi nadležnih moralnih verig: po svoji glavi in le za.svoj užitek smo vzgajali in družinsko ži= veli. Nihče pa ni mislil na sadove, ki bodo padali od teh neobre= zanih dreves.. Vzeli so družinam nadnaravno p o sl a n = stvo. Zakaj si se poročil, zakaj rodil otroke? Zakaj pozabljaš., da si samo orodje v božjih rokah? Bog hoče po tvojem sodelovanju na= polniti nebesa. Z Bogom soustvarjaš - in krona tvojega de.la je „živ= ljenje cele tvoje družine v nebesih. Na takih tleh - na takih članih človeške družbe - med ■ takimi otroci more brezboštvo in s tem propad sreče v človeštvu najbujneje uspevati. Zato je papež Pij XI. dal družinam v roke okrožnico o svetosti krčanskega zakona 1 , isti namen je vodil papeža, ko pre= ko svoje okrožnice o krščanski vzgoji mladine hoče dati navodila očetu in materi, učitelju in mojstru, kako se nadnaravno vzgaja. Porabimo vsa naravna sredstva in nadnaravne pripomočke, da poda= rimo svetu čim bolj popolnega Človeka: telesno in duhovno popolne= ga. v Ce sta ti dve okrožnici kakor slovesna papeževa pridiga - je mašni obrazec in duhovniški brevir za 11. oktober kakor mogočna molitev in daritev Cerkve za rešitev na"ih družin, za. povzdignjen nje družinskega Življenja v nadnaravni svet. Kdor bi Marijino Materinstvo samo naravno pojmoval, bi 2 Štev. 41 . .Leto III. 10.oktober 1948. imel za Marijo le besedo pomilovanja: saj je bila nesrečna mati, ki je svojega Sina kot zločinca na križu videla umirati. Kdor pa z očmi vere gleda v skrito delavnico Marijinega materinskega po¬ klica in dela, se bo pa rad pridružil onim, ki jo blagrujejo. "In blagrovali me bodo vsi rodovi". Svetosti in vzvišenosti Mari¬ jinega Materinstva nas more približati le globoka vera v visoke odlike, katere je Bog Mariji naklonil. In prav po tej veri bo tu¬ di dano gledati na svojo družino in njen poklic z nadnaravnimi očmi. Zdravila za povzdigo družinskega življenja-v krščanski rod nima ta svet; nobena ideologija, nobena kultura, nobena politika nam ne morejo družin ozdraviti. Ozdraviti jo more le Bog, ko nam kaže sveti zgled Marijinega Materinstva. Marija je mati Odrešenikova. Po Njej je Bog sklenil z nami prijateljstvo, ko je Marijin Sin Jezus postal naša skupna- spravna žrtev. Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega Sina. Tudi Marija nam je poklonila svoje Dete, ki nas je rešilo naših grehov. Za druge je rodila božje Dete, za druge z Njim trpela - bila je in je še najpogolnejša in najboljša Mati. In poklic na^ih družin bodi: dati človeštvu plemenite= ga človeka. Bolj kot učen, bolj kot bogat, bolj kot delaven člo= vek - nam je potreben srčno plemenit človek. Srčno plemenitost nam moreta dati samo temeljita verska vzgoja ia življenje - v Bo= gu zasidrano. Zato naj postane Marija - sladka Mati naših družin. Po njenem zgledu in njenem navdihu naj se vzgaja novi človek, ki'bo tako kov-ač novega Časa in novih razmer. Vsaka druga pot k vsta= jenju bi bila zgrešena; ta je najbližja in najlepša. Marijino Materinstvo je praznik družine in praznik kr= šcanske vzgoje. V skrivnosti tega praznika je visoka "ola za pre= porod družinskega življenja. HAJ1/. DAkM Krepost: Svoje sovražnike ljubiti. Krščanstvo je z Jezusovim naukom človeka dvignilo do stopnje, na katero se prej ni mogel dvigniti noben človek, do kre= posti, ki so bile preje nezaslišane in nerazumljive, še celo Ju= dovstvo z vero v edino pravega Boga takih kreposti ni bilo zmož= no. Ena od takih največjih kreposti je ljubezen do sovražnikov. Da človek ljubi starše, je nekaj naravnega. Da ljubi tiste, ki so zanj dobri, ki so njegovi prijatelji, ni nič posebnega. To delajo tildi pogani. Presega pa skoro človečke meči ljubezen do’ sovragni= - kov in tu začno graditi krščanske kreposti c Čeprav smo o ljubezni do_ sovražnikov že ponovno slišali, razmišljajmo spet o njej, ker je' bistveni znak krščanstva in brez nje pravega krščanstva ni. Poglejmo najprej Jezusov zgled. On je imel dosti najhuje ših sovražnikov. Takih, ki so ga sovražili od vsega početka gre= mišljeno,sami-od sebe, z vso zavestjo. Takih, ki so bili n&ščuva= ni in sami za svojo sovražnost niso bili toliko odgovorni in ta= kih, ki so se prelevili iz prijateljev v sovražnike. Herod ga- je hotel umoriti, ko se je komaj rodil. Kristus je bežal, ni se pa maščeval, ampak je prepustil kazen božji Prav±č= nosti. Večina judovskih prvakov svetnih in cerkvenih, ga je z.vse= mi razpoložljivimi močmi preganjala, mu jemala dobro ime, dolžila ga narodnega izdajstva, ščuvala nanj preproste ljudi, ga skušala umoriti. Ni jih zato blatil in klel, ni zbiral ljudi, ki bi delali H VO -> 00 Štev, 41, ,leto. III.. 3 - 10. okto bra 1946« proti, njim, ki bi jim škodovali-, ni jih kaznoval, ni se maščeval, čeprav bi to lahk.o : stopil z eno' samo tiho, skrito željo ali eno' samo besedo. Naščuvano ljudstvo je hrumelo proti, njemu, pa jim je od-- pustil brez maščevanja, brez jeze-,, brez sovraštva, niti ene kazni božje ni klical nanje* Koliko jih je bilo na veliki petek na trgu pred sodno palačo, katerim je prej dobrote delil, zdaj pa so vpili: Križaj ga. juda I škari-j o t, njegov'apostol ga v smrt'izda. V njem ni sov¬ raštva, ne' maščevalnosti, samo pripravljenost na odpuščanje, , Pokazal je s svojim zgledom, kako je treba sovražnike ljubiti. Kaj ta krepost terja od nas? ' a) Da iz sebe iztrebimo vsako sovražno misel in Željo in besedo in dejanje..do tistih,- ki so nam storili kako krivico, veliko ali malo, premišljene , s polno zavestjo in namero, ali nepremišljen no., nehote. /•. ‘ '•... b.)Da-se popolnoma odpovemo vsaki maščevalnosti od svoje strani. ' h:' c) Da sovražniku popolnoma odpustimo. č) Da skušamo do njega 'biti 'ljub e zn ji vi in dobri kot, do prijatelja-, .d) Ne bi. bila; pa krepost to, če bi človek molčal o sla= bi h' delih in krivicah tedaj, ko- to" ■ škoduj e splošno s ti - ali- sovrag« niku samemu,- Ce bi bilo naše odpuščanje• in molk zanj le vzrok,po= tuha, da. bo še slabši, da bo škodovhl, delal krivice le drugim, splošnosti. V takem slučaju'je treba - zadevo javiti'oblasti. e) Pri tem'nas ne sme .voditi ne maščevalnost,' ne jeza, ne ■škodoželjnost ampak le.' skrb...za,.nj-e,govo...poboi jšanje in splošno > dobro * ■ ' ■ Sovraštvo - in maščevalnost, ki danes vladata na' svetu,sta očiten znak pojemanja pravega krščanstva* Kjer je krščanstvo pravo in živo, tam mora biti prava in živa tudi ljubezen do sovražnikov. Sv. Štefan je molil za tiste, ki so ga'kamenjali. Krščanski mu¬ čenci niso nikjer -poskušali povračati krivice s krivico, nikjer niso kazali sovraštva in jeze in maščevalnosti*. - Ta ljubezen,med= sebojna in-do sovražnikov je prebila led poganstva, da je krščaa= stve zmagalo. Ce hočemo danes ponovno zmago krščanstva nad materialist tičnim brezboštvom in sovraštvom, do Boga,, te. zmage ne bomo dosegli brez ljubezni do sovražnikov, Ta.bistveni znak krščanstva, mora po= stati spet tako velik, močan in očiten, da bo strl surove sile sovraštva in maščevalnosti in ljudi ogrel v ognju vere«, zato seve-- da ni dosti, če o tem govorimo, in razpravijamo, ampak vsak kristjan mora zato z vso natančnostjo posvetiti'vase, preiskati vse svoje odnose do drugih in zmetati iz- sebe vsako'še tako majhno smet sov¬ raštva, ježe-, nerazpoložen ja, maščevalnosti, privoščit ve slabega in vsega, kar je temu podobnega«. Potem 'bo zablestelo naše' krščanstvo v novem sijaju, bo čisto, kakor je' čisto nebo, kakor je čist zrak po nevihti. "KAKOR JE OČE ipNE LJUBIL, ■ TAKO- : TUDI JAZ VAS LJUBIM" SEM RE= KEL SVOJIM LJUBIM UGENCEM, KATERIH ROTOVO NISEM POSLAL NA POSVETNE VESELICE, PAC PA -V HUDE BOJE, NE ■ V ČASTNE SLUŽBE,, PAC PA V ZANIČE¬ VANJE, NE V POZNAVANJE, AMPAK .V DELO;• NE BABI POČIVALI, AMPAK' DA BI OBRODILI OBILEN SAD POTRPLJENJA. 'SPOMINJAJ SE. TEH. BESED, MOJ SIN! - -o (Tu Kempčan, HOJA-ZA KRISTUSOM) Ste-v. 41. »Leto (Nadaljevanje) To posvečenje je izvršil sedanji, sv. oSe na praznik Kristusa Kralja leta 1939. Med novoposvečenimi škofi je bil po en Indijanec, Kitajec, Itali= jan, Francoz, Nemec, Belgijec, Ho = landec, Irec, Mehikanec, eden iz Združenih držav in dva zamorca; eden za Ugando, drugi za Madagaskar. To je bilo res časovno pomembno deja = nje, s katerim je pij XII. pred vsem svetom pokazal, da hoče biti kato = liškd Cerkev za vse enako ljubeča mati. Seveda pa so imeli starej= ši misijonarji nekoliko prav, ko so se pritoževali nad propagando za vzgojo domačih duhovnikov in škofov. Videli so namreč slabe zglede, zato so so bali, da bi postali škofje. A niso pomislili, da je bila njih vzgo= ja preslaba. Zato zahteva zdaj sveta Cerkev, da je vzgoja temeljita.Troje zahteva; duhovniško izobrazbo, apo= stolsko vzgojo in izobrazbo v svet¬ nih vedah. Prvo dvoje je kar samo po sebi razumljivo. Tretje.pa je pri mi= si jonskem delu nujno potrebno, Če ho¬ čejo biti ti duhovniki, še celo pa škofje res kos svoji nalogi, zlasti če hočejo spreobrniti izobražence v svojem narodu. Ti so predvsem pokli= cani, da očistijo svojo domačo omi= ko zmot in vanjo presadijo katoliško Cerkev. Zato se ponekod ustanavljajo posebni zavodi še za tretjo izobrazi bo duhovnikov. Tako je n,pr. apostol= ski delegat, za Kitajsko ustanovil 1«. 1937-. "Collegium Sinicum - Kitajski zavod", ki je priključen vseučilišču v Pekingu. vanj prihajajo študirat že posvečeni kitajski duhovniki ki= tajsko slovstvo, zgodovino, modro= slovje in podobne svetne vede, Ti naj bi potem postali predstojniki semenišč in šolskih zavodov, sploh vodilno osebje v kitajskem misijonu. S tem bi dosegli dvoje; bodoči.du = hovski naraščaj bi res vzgajali v kitajskem diihu, ne v. evropskem,dru= (Nadaljevanje opisa o novi misijonski kapelici v Bo= • lobu). * Ni le cerkev,kar še potrebujemo tu v Bolobu, Odkar je bila vzidana v cerkev zadnja opeka, je šolska mladež nakopičila ge 25.000 kosov opeke za novo šolsko poslopje. Ti naši otroci so med leti 1945 - 194 6 prenesli okoli 75 ti= soc opek. Naša opekarna je oddaljena \ kilometer od - misijona. Ce računamo, da je vsak otrok enkrat nešol po tri opeke, dobimo 25.000 km, pot, ki jo je prehodilo 200 otrok, t.j. 125 km na vsakega ne vštevši 125 Im za pot nazaj k opekarni.Ali mar ne zaslužijo tile naši Solarji, da jim priskočimo in pomagamo, ko si postav¬ ljajo novo šolo? Ko imamo že ccr= kev in bomo imeli še šolo, ne bo to za Bolobo, ki po¬ staja važna misijonska točr- ka, še dovolj. Potrebovali borno še novih zgradb. Da še omenim; tu= di misijonarji še nimamo hi= še in sestre misijonarko, prav tako ne. Sedaj,-ko Smo Gospodu Bogu oskrbeli sta= novanje in bodo šolarji tu= di imeli skoro svoj dom, mo= ramo misliti tudi nekoliko nase. Vabim vas,.da pridete in se prepričate, kje' jaz in brat Marcel sedaj stanu= jeva. Pridite... z letalom se brez težave pride sem, Ali boljše; odločite se, da pridete in v naslednjem tre= nutku spremenite svoj načrt v toliko, da nam pošljete denar v vrednosti enega le= talskega voznega listka iz 10. oktober 1948 Štev. 41.,ie-to III. - 5 - gič bi pa dvignili raven duhovščine tako, da bi Cerkev približali tudi izobragenstvu. Vse gre torej za tem, da bo povsod dovolj dobro vzgojenfe,:pi izobražene duhovščine, da bo mogla Cerkev izbirati iz njih nove škofe, ki bodo polagoma prevzemali vodstvo misijonskih škofij* Doslej je -bilo že 5.7 misijonskih pokrajin izroče= nih domačim škofom. Največ jih ima Kitajska (27), .druge si slede v tem redu; Indija 15, Japonska 5, Afrika 4, Indokina 3 ; Koreja 2, Indonezija 1 . O tem spoznanju bi komu. prišlo na misel: Ge bo šlo tako na= prej, bo kmalu konec misijonskega de= la in bodo naši misijonarji nepotreb= ni. Da bi le bilo' A ta Nagelj eni strah je še neutemeljen,/ Kakor nam v zadnjem času Cerkev odkriva v papeževih pismih svoj notranji in.zunanji obraz,tako skrbi., da se tudi v' misij oni h gr adi notranje in zunanje. Zato je razum= 1 jivo srčna Želja Pija XII- in ,Cor= leve sploh, naj se tudi v misijonih ustanavljajo bogomiselni redovi. Ce so delovni redovi potrebni kot sode= lavei pri utrjevanju Cerkve, so prav tako - če ne Še bolj - potrebni bo = gomiselni redovi, ki s svojo molit= vijo in spokornim življenjem klice= jo na isto zemljo blagoslov za rast ■ in notranjo moč Cerkve. Zato prosi papež voditelje teh redov in škofe in "nujno opominja", naj "ustanav= 1 jajo 'samostane in te s strožjo ob= liko-bogomiselnega življenja vpel= jejo in razširijo po misijonskih de= Selah* Kako ceni take'redove, je po= kazal v pismu z dne 8. julija 1924., naslovljenem na kartuzijane, kjer pravi: "Ti možje delujejo v res= niči v samoti, v skritem in tihem apostolatu za večno reditev duš«, Če kdaj, je treba danes Cerkvi takih mož... lahko je razumeti, da tisti,'ki jim je molitev ih pokora poklic, prispevajo za- razširje= nje sv. Cerkve in za reditev človeškega rodu mnogo več, kot tisti., ki delajo V dušnem pastirstvu, zakaj oni kličejo na zemljo dež božjih milosti, brez katerih je vsako delo zaman«," In to je bila njegova zamisel, da bi bili ti samostani posejani po vsem,mišijonskem svetu,, da bi počasi sprejeli v svo.= jo sredo domačine, ki bi v tihoti z molitvijo in pokoro klicali blagoslov na svojo domovino. S tem pa bo Cerkev zadostila tudi te¬ mu, da bo šla nasproti božjemu delu; kajti Bog sam navdihuje čla= ne mnogih vzhodnih narodov, če ne vseh,k bogomiselnemu življenju, naj že po svoji naravi "hrepene po samoti, molitvi in premišl$e= Evrope do sem. Gotovo bodo dobre duše rekle ali vsaj mislilo, da grem predaleč in preveč zahtevam, jaz se pa bojim, ^a sem malo, premalo prošil, Ce bi hotel imeti toliko, kolikor približno potrebujem bi moral prositi štirikrat^ več. Naj torej vsakdo pre= misli, koliko bi mogel gr= tvovati zame in naj z vese= ljem to stori. Darujte veli= kodušno za zvonove "Naše ljube Gospe", za moj nagrob= ni križ, za šolo naši mladi* ni in za misijonsko hišo. Ko bom dovolj pre= jel, vam sporočim, če boste preveč darežljivi, vam pre= ostalo vrnem. Za protiuslugo'do= bite; Pozneje, po dolgem, dolgem času: nebesa. Takoj ' pa; zadovoljno srce in pri= jetno zavest, da ste za bo= žje delo med pogani nekaj žrtvovali, pa moje. revne mo= litve, in ko se bomo zopet poprijeli zidanja, prijazen smehljaj tistega, ki bo dvignil in položil na, glavo pridnega dečaka iz Boloba tri opeke. Opomba: Te prošnje seveda ne veljajo slovenskim begun* cem, ki so sami brez vsega} a vsaj z molitvijo podprimo lepo misijonsko delo,zlasti delo nagega brata Marcela Kerševana. Štev, 41.,LEto III.- 6 - 10. oktober 19' vanju”, kot pravi papež. Saj imajo celo poganska verstva podobne ustanove. Prav s tem se bo Cerkev še bolj približala duhu teh po= ganskih narodov in njihove naravne sposobnosti naravnale v službo Bogu. -BoCj (p$r Sl^oZI SToL4-T)/X~ Življenje puščavnikov • je obstojalo v postu, molitvi in čuječnosti, v popolni vzdržnosti od vsakega zemskega uživanja. Tudi spanje je bilo do skrajnosti o= mejeno. Bili so celo pu"Čavniki, ki so preživeli vse Življenje na koščku zidu in samo molili. Nekateri so delali in molili, zopet drugi - bol j•izobraženi - so prepisovali sv. pismo in pisma svetih očetov, kar so smatrali za posebno izpopolnjevanje. Ta novi način spokornega življenja se je uveljavil na mesto mučencev in spoznavavcev 'in našel zelo ugoden odmev med ljudstvom« V puščavnikih je Ljudstvo videlo junake samopremagova= nja, pri njih je iskalo sveta, prosilo jih za priprošnjo pri Bo= gu v težkih zadevah in jim donašalo hrano* Okoli Pavla iz Teb, ki je umrl l. 347 star 100 let, so se zbirali mnogi učenci, kljub temu, da je živel najstrožje puŠ== čavniško življenje. Po Pavlovi smrti so se združili ti učenci v versko samostansko skupino in imeli celo lastno bogoslužje. Tudi Anton je živel od začetka v popolni samoti in mi= ru kakor Pavel, pa je pozneje bil prisiljen vsled prevelikega šte= vila učencev zbrati iste v skupine in tako predel iz pu^čavništva : v meništvo, • .V" Prvi pravi moški samostan je ustanovil P a h o m i j na nekem Nilovem otoku malo pred koncem mučeniškega časa. Pozne= je pa je s svoj'o . sestro Marijo tistanovil tudi prvi ženski samo« stan ter prebivalcem samostana nadel (koptsko ) ime ”nonne”, kar pomeni "čista" (odtod še danes ime ”nuna"). - S tem je bilo usta= novljeno redovništvo - meništvo, katero se je potem širilo iz Egipta preko Sirije in Palestine v Grčijo in proti zahodu. V la= tinskem zahodu je redovništvo prevzelo nove'naloge in vpeljalo nov način življenja ter se tako prenovljeno širilo proti severu in s. tem postalo nepopisne vrednosti za ves zahodni svet, ker nosi zaslugo, da je luč sv. vere prisijala narodom evropskega zapada. Slabosti prvega redovništva. Egiptovsko-orientalske meniške kolonije so bile sicer osnova za poznejše redovništvo - niso pa bile zgrajene po pravi« lih in ne po versko duhovnem načinu. Mnogokrat so se te kolonije širile kot hudournik, ki ne izbira struge. Neskrbno so si izb±ra= li kraje za naselitev, njihovo življenje pa je bilo neurejeno,pre= mnogokrat je bilo bolj posvetnjaško in najvažnejše; da bi živeli v svetosti, uboštvu, čistosti in pokorščini - je bilo postranska stvar. Cerkev je pravočasno spoznala to nevarnost. Z vso stro= gostjo je prepovedala vsa neurejena meništva, ki so bila brez pra=, vil, brez stanovanja, prosjaška in skoraj potepuška meništva; dru= ga pa je postavila pod sxrogo nadzorstvo škofov, Zelo uspešno je nastopil proti takim neurejenim meništvom - 7 - 10. oktober 1943. Štev, 41., Leto III, kapadocijski Škof B a z 1 1 i j (umrl 1. 397.), ki je vse meništvo na Jutro vem preuredil po't6cnih in strogih pravilih, 'katerim se je moral podvreči vsak član pod kaznijo izobčenja. - Po‘tem škofu se imenujejo menihi vzhodne Cerkve; "Bazilijane.i", Po aleksandrijskem "kofu- Athnaziju je bilo redovnigtvo ‘ prene Seno na- zahod, to prizadevanje je zelo podpiral škof Evzebij, ki je bil dober poznavalec pu~cavni~kega življenja. * Širjenje redovništva. ' ■ V v- 1 --- i Is Italije so se širili samostani proti Galiji in od tam v Britanijo, kjer so posebno na Irskem in Škotskem zelo plodonosno mi.sijonarili in širili sveti evangelij. - Med irskimi menihi sta - se posebno odlikovala Patricij in Kolumbah. Na Irskem častijo sv. Patricija kot svojega patrona in apostola. Kolumban je bil izdal stroga in od orientalskih pravil ne= odvisna pravila. Nato je bil iz Irske izgnan ter se -je s svojimi spremljevalci, med katerimi je bil tudi sv. Gdl, nastanil' ob Zuriš= kem jezeru« Begati pa je mciral tudi od tam, bil je nato nekaj časa ob Bodenskem jezeru, umrl pa je 1« 615.v Italiji. (Nada! j evanj e).. Začuli so se lahki koraki po hrastovih stopnjicah. Vrata so se odprla in med njimi se je prikazala sloka postava sestre Va¬ lentine. Poslavljajoči sončni žarki so ji osvetljili obraz, tako,da je imel Janko priliko, da se je - čeprav samo za trenutek - zazrl v njen obraz. Bil je res samo trenutek, kajti naslednji trenutek je od= šumela proti glavnemu oltarju in izginila za zakristijskimi vrati. ■ "Ona je", je zašepetal skoro polglasno. ■ Res bila je ona - Cilka Cvelbarjeva. Zaživela je ona, ki je že davno pred leti umrla, Bila je živa, toda zanj mrtva. Ali se bodo zopet odprle stare rane, ali se'bo zopet pojavila bolečina,ali bo srce zopet hrepenelo, ali bo zopet Žga-lo in morilo. Ali mu bo to srečanje zopet pilo kri in ga gnalo v obup? ' , Janko je počasi vstal. Vse okrog njega je bilo temno j le. prav medla svetloba.je komaj zaznavno silila skozi okna kapele,Ka= pela je bila prazna. Samo večna lučka je nalahno brlela pred oltar= jem. Počasi je oduel iz kapele. Ni bil več tako truden. To srečanje je vplivalo nanj kot lep spomin na nekdanje lepe, toda že davno minule čase., Bilo mu je pri jarcu, kot bi po letih zopet videl sliko, ki mu je vzbujala samo lepe‘spomine; zdelo se mu je kot da je bral nekaj lepega, nekaj iz svojega življenja, nekaj iz najsreč= nejših dni, ki so že davno minili. Neko posebno veselje ga je'obšlo. Bil ’ je vesel in rf»:jpo= loŽen kakor, da je doživel res nekaj veselega, nekaj novega in ne= kaj velikega. Imel je občutek, da je trenutno popolnoma ozdravel. Vsa teža je padla od njega. Zdelo se mu je, kakor da je našel nekaj, kar je že dolgo iskal« gtev, 41 .»Leto III - 8 - 10. oktober 1948. V takem razpoloženju se je vrnil v sobo. Harambegoviča že ni bilo doma. Luči ni prižgal, ampak se 'je vsedel v kot in. sanjaril, sam ni vedel, kdaj je vstal in za= pel. Minula so Že leta, kar je Janko Ahačič, baritonist ljubljah® ske opere pel. Ko je Harambegovič nenadoma vstopil, se je Janko predrn= mil iz svojega razpoloženja, in utihnil, "Tako je prav, tako, moj dragi prijatelj, kar nadaljujte. Nobene stvari ne.ljubim tako, kot veselo pesem." ' In Janko mu je zapel »e nekaj veselih pesmi. - "■ 5 . "Danes se' bom poslovila", je dejala sestra Ljudmila neke= ga dno, , "Gotovo sva preveč sitna ali pa preveč poredna, pa ste se naju naveličala", je dejal Janko. "Ne eno ne drugo. V prihodnjih dneh bodo zamenjali vse sestre in takrat bom'dodeljena na drug oddelel^ ali pa pojdem morda celo nazaj v Maribor." "Nama bo zelo hudo, da greste. Poznali ste že vse najine slabe razvade in napake in midva sva bila močno zadovoljna z vami." "Mislim, da tudi z mojo naslednico ne bosta nič manj." "Ali veste, katera pride?" "Vem! IJganita." "Preveč zahtevate, sestra, jaz poznam,samo dve sestri v vsem zdravilišču, čeprav vas je okoli sto", je dejal Janko. "Kateri dve pa poznate?" . "Vas in pa sestro Valentino." "Dovolj jih poznate, da lahko ugibate." "Vi boste šli, torej pride sestra Valentina?" "Da,- ona pride, zakaj ste se pa tako zavzeli?" "Saj je to sestra, ki vodi petje?" "Da, tista je." "No, in prav zaradi tega sem presenečen." Ali je to. naključje, slučaj ali kaj? Sestra Valentina' je dodeljena nagemu oddelku. Janko je bil zopet vesel in srečen. Vendar se je.kar malo bal tega srečanja. Bil je nestrpen. \ Nekaj dni je ležal po kosilu oblečen na postelji in dre= mal. Sestra Valentina je opoldne nastopila službo. Prinesla.je ne= kaj svežega perila v sobo ter ga zlagala v omaro. Janko se je med tem prebudil in opazoval novo sestro,Ona pa ni vedela za to. Tudi še ni vedela za imena svojih bolnikov,ki jih bo imela odslej na skrbi na novem oddelku. Ko je perilo zloži-- la, je hotela tiho oditi. Ko je bila sredi sobe, jo je Janko po= klical; "Cilka!" Zdrznila se je in se hitro obrnila. Stala je sredi sobe in zrla v Janka, ki je sedel na postelji. "Ali me še kaj poznate?" je počasi izpregovoril. Stala je sredi sobe in zrla vanj s svojimi velikimi,lepi= mi očmi. Nasproti nje pa je sedel Janko. Drug v drugega sta zrla in vsak s svojimi mislimi in -občutki opazovala drug drugega, "Kako ste pa ; vi zašu sem gori k nam?" je dejala Cilka. (Dalje prihodnjič),. Izdaja pisarna narodnega delegata papeške misije v Tristachu pri Lienzu.